-'И
-Љ.1ГГ^-'	il». /*.1**Л‘ 1.1 ili I
a'i'.v .•....' .:/ii».iLV i^il'.Vvi
ii/Vii «,t ..ii.-! л
i.:;-:.

^SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko: 1 * leta K 1*80 Va leta K 8-50 celo leto K 7’— za inozemstvo:	*	„ 2*30	n	„ 4*5U	„	„ 9*—		Redakcija in administracija : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto I.	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 43.
Velika železniška nesreča na Francoskem.
1. Podrti most in vozovi v reki. 2. Reševanje potnikov. 3. Transport ponesrečencev.
OB KONCU LETA!
KMETSKA POSOJILNICA Д1/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
-------------- r. z. z n. z. ' Д /2/0 V 1'iubl'iani’----
obrestuje hranilne vloge po	'	' brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varen naložen denar.	Rezervni zaklad : nad pol milijona.

Po petnajstih letih.
Novela. Spisal L. Braun. — Poslovenil Ad. S.
(Dalje.)
Odmajala je z glavo. Iz oči pa so ji jele kipeti solze, težke in grenke.
„Torej si zadovoljna, srečna?“
„Kako moreš tako govoriti, Josip? Ali premagovala sem se. Tvoj prihod pa mi je obnovil vse stare rane. Ako še kaj čutiš zame, Josip, pojdi in ne vrni se več.“ On je vstal počasi.
„Daj mi vsaj eno tolažbo na pot,“ je djal s tresočim glasom. „Povej mi, da si mi oprostila lahkomišljenost, s katero sem uničil tvojo srečo.“
„Kaj naj ti oprostim? Da si me ljubil? Ta ljubezen je edini svetli žarek mojega življenja. Krivda — a niti tvoja, niti moja — je sovražna moč, ki razjeda moje življenje, so predsodki ljudi. Midva trpiva, ker sva skušala obveljaviti pravico srca zoper mrzlim, starim predsodkom.“
„In ali niso ti stari, mrzli predsodki, ki te silijo, da moraš živeti ob strani moža, kateremu so dala tvoja usta, ne pa tvoje srce besedo?“
„Ne, Josip. Res, da sem mu sledila na povelje očetovo pred oltar, ali on je dobil mojo besedo in to besedo držati, zahteva moja čast. Pogodbe, katero sva sklenila, ne sme nikdo prelomiti. Ne govori torej več o tem, prosim te, Josip!“ Josip je gledal k tlom.
„Oprosti mi, ti govoriš prav. — Ti si žena drugega. Se danes zapustim Ogrsko in ne vrnem se več. Bog te živi!“
„Ne vrneš se nikoli več“, ponovi ona rahlo, kakor v sanjah. „Ne vrneš se nikoli več!“
On se skloni k njej in ji poljubi roko. Ona se strese in lahna rdečica preleti njen bledi obraz.
„Bodi zdrav, Josip,“ reče trepetajoče in se dvigne. „Že predolgo sva bila skupaj. Bodi zdrav!“
Skušala se ga je oprostiti, ali on je prijel njene roke.
„Se eno besedo, Lucija, samo eno besedo, ki me bo spremljala na poti. Povej mi, ali še me ljubiš . . .“
„Molči Josip, to ne sme biti,“ je zaklicala.
„Reci mi“, nadaljuje Josip razburjenja, „da ti ljubljenec mladih dni ni postal samo sanjav spomin. Daj mi tolažilne besede na pot, da bodeta najini srci zvezani do groba, tudi če se ne vidiva nikdar več. Govori, Lucija, ali smem misliti na to?“
Ona je postala bleda in njene oči so, kakor osteklenele.
„Kaj pomaga to“, je djala s suhim glasom. „Zakaj me mučiš za to besedo, ki mi jo prepoveduje dolžnost izgovoriti? In če jo izgovorim, kaj ti pomaga? Za naju je vendar izgubljeno vse.“
„Vse, samo ljubezen ne. Mrzla dolžnost, ki te veže na onega moža, nima s to ljubeznijo nič skupnega. To je najina lastnina, katero morava poplačati s tugo najinega življenja. Ti me ljubiš, Lucija?“ „Ne muči me!“ zaprosi ona! „Pomisli, Josip, da ne govori k tebi Lucija Warnic, nego žena pl. Selhova.“
Grenak nasmeh je preletel njegove ustnice.
„In pustiš me se ločiti z zavestjo, da sem te izgubil na večno ? Prisegla ' si mi zvestobo, zvestobo do groba?!
„In moram ti torej reči, ti grozovit mož“, vzklikne obupano, „prisiliš me, da izgovorim, česar bi ne smela, in če se mi zdrobi srce? Ali ne čutiš, Josip, da tebe nisem in ne bom pozabila nikoli?!“ „Nikoli?!“ ponovi Josip.
„Hvala ti za te besede. In objel jo je in poljubil. Ona se mu pa iztrga.
„Sedaj idi — idi in ne vrni se več“, je rekla trepetaje. Nato je rekla rahlo: „Bila je zadnja kapljica iz kupe zemske sreče.“
Nekaj minut pozneje je stal Josip vnovič na glavni cesti v parku. Sam ni videl, kako je prišel tja.
Težko dihaje je postal, potegnil z roko preko vlažnega čela in vzdihnil, kakor iz spanja se prebudeč:
„Zopet mi je kakor takrat. Zopet čutim omamljajočo silo, ki me je vrgla v prepad. Ali to ne sme biti! Ne smem več misliti na ljubljenko, zakaj nisem zmožen, da bi postal morilec, da bi jo rešil s hladno krvjo. Pozabiti hočem — pozabiti!“.
Zbral je vse sile in s povešeno glavo se je napotil nazaj v grad. Se le, ko je začul moške glasove tik pred sabo, je pogledal. Pri vhodu parka sta stala dva moža v živem razgovoru. V enem je spoznal Josip svojega brata, drugi je bil najbrž baron.
^штжшж

Hrvatske narodne noše v Dalmaciji.
Najbrže je mislil ta odjezditi, pa je srečal učitelja, ker je biVoblečen v jahalno obleko in je držal konja za uzdo.
Majer se je srečanju ni mogel več izogniti, zakaj moža sta ga že zagledala.
„Tu prihaja vaš gospod brat, če se ne motim,“ reče baron Martinu. „Nü, niste vsaj čakali zaman!“
Josip se je med tem približal in Martin ga je predstavil.“
„Veseli me, da sem vas spoznal“, reče baron, ki je bil videti izredno dobre volje, ko je podal Josipu roko. „Upam, da ostanete tukaj dalj časa, kar bi bilo zelo lepo. Gotovo ste doživeli posebne lovske dogodke v braziljskih pragozdovih. To bi bilo nekaj za nas. Vaš brat je nekoliko hud, ker ste ga včeraj tako hitro zapustili. Vem to, tudi v mojih žilah je nestrpna kri.“
„Obisk je prišel tako naglo“, je djal Martin z negotovim glasom, in pogledal brata proseče, da smo bili vsi presenečenj. Ali zdaj je vse pripravljeno in upam, moj brat ne bo odklonil gostoljubja, ki mu ga morem podati s skromnim srcem.“
„Najpozneje jutri zjutraj odpotujem, zato ni vredno, da bi se preseljeval“, odvrne Josip.
„Škoda, resnično škoda,“ vzklikne baron. „Imel sem še take misli, da bi vas odvrnil od brata in vas prosil, da bi ostali pri meni. Kaj mislite?“
„Zelo mi je žal, da moram to povabilo odkloniti. Moje razmere mi ne dovoljujejo daljšega bivanja v domovini.“
„Tako, tako, potem seve ne morem siliti. Ali zares je škoda. Vsekakor pa upam, da pridete zvečer k meni. Našli bodete dobro družbo, nekaj mojih prijateljev, ki vas bodo z zanimanjem poslušali.“ Josip je pomolčal. Ni vedel takoj, kako naj to odkloni. Nato pa je djal.
„Nisem pripravljen na obiske. Že moja obleka me dela nezmožnega-“
„Eh, kaj! — Kako pa mislite?! Vsak pride, kakor mu je ljubo, saj smo sami možje. Tak, kakršen ste sedaj, ste nam dobrodošli.“ Graščak se je smejal in ga udaril po plečih. „Piti bodete vsaj znali? To je vse, kar se pri nas zahteva. Torej — vi pridete?“
„Če mi bo čas količkaj dopuščal, pridem.“
„To je vsaj beseda. Vašega brata bi tudi povabil, a on mi je že tolikokrat odklonil, da se sploh bojim, še ga nadlegovati. Za ženske, duhovnike in učitelje je naša družba preveč — svobodna.“ S temi besedami je sedel v sedlo. „Na svidenje torej, nocoj. In vi, učitelj, da ne boste svojemu bratu preveč o nas pripovedovali, preveč lepih reči . . .“
Pozdravil je in že hotel odjezditi, kar je stopil k njemu služabnik.
„Agent Vranovič je tu, milostivi gospod, in prosi —“
„Naj ga vrag vzame“, se razjezi baron. „Povej mu, naj mi ne hodi pred oči; ne maram imeti nobenega opravka z , njim.“ „On prosi, da bi rad govoril z gospodom baronom v neki kupčijski zadevi“, nadaljuje služabnik. „Stvar je nujna in zelo važna za gospoda barona.“
Selhov je zaklel in obraz se mu je pordečil od jeze. Nato je skočil s sedla in vrgel vajeti slugi.
„Vidite, gospoda, kako pokvari človeku tak vsiljivec vso dobro voljo“, de baron s prisiljenim nasmeškom. „Ali kaj najvstorim? Ven vržem? Ne pomaga nič! Češe hočemo znebiti takih ljudi, ni drugega sredstva, nego, da je poslušamo.“
Nato je odšel brzih korakov v grad. Agent Vranovič, majhen, suh mož, rmen v obrazu in s črno brado je čakal že v predsobi. Sprejel je barona s ploho opravičenj o svoji vsiljivosti in se venomer priklanjal.
„Kaj hočete“, vpraša baron jezno. „Prosim tisočkrat odpuščanja, in gospod baron mi gotovo ne bo zameril, da delam, kar mi naroča moj gospod Paricij“, začne agent z vso svojo zgovornostjo. „Gospod baron želi odjeziti — dobro. Rabil bom kolikor najmanj besed v tej stvari, ki je velike važnosti. Prosil bi gospoda barona, da bi imel potrpljenje in me poslušal.“
„Kaj je? — Začnite že vendar,“ de baron nestrpno.
„Ako vam je vseeno, bi šla v kabinet, da bi služabniki ne slišali o kaki kupčiji mislim govoriti?“ vpraša Vranovič in pokaže na vrata. In ko se baron še obotavlja, nadaljuje : „Imam majhen papir za gospoda pl. Selhova, katerega bi rad predložil.“
Baron se je srdito grizel v ustnice. Pomignil je agentu, naj mu sledi. V kabinetu je sedel na divan in se delal popolnoma brezbrižnega.	(Dalje.)
Pozor na današnje ovitke !
Na ovitkih današnje številke »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« smo, kakor smo naznanili že v zadnji številki, zaznamovali datum, do kdaj ima kdo plačano naročnino, oni pa, ki še do novega leta kaj dolgujejo, imajo z rdečo tinto še zraven zaznamovan znesek, ki ga dolgujejo do novega leta. Ker pa moramo za ekspedicijo pripraviti naslove že v torek popoldne, nismo mogli onim, ki so poslali denar po 9. decembru več zaznamovati njihove pošiljatve. Dotični naj si blagovolijo sami zračunati, do kdaj jim poteče naročnina. To na znanje v toliko, da ne bo nesporazumljenja in nepotrebnih reklamacij.
Kdor ne plača zaostale naročnine vsaj do ig. t. m., temu ustavimo list takoj in ne dobi božične številke »Slov. Ilustrovanega Tednika« in tudi ne koledarja, ki ga dobe naši naročniki sicer brezplačno.
Ј1	1Г If
Čitateljem
„Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ naznanjamo, da bomo začeli z novim letom priobčevati zanimiv zgodovinski roman iz jugoslovanske preteklosti
V barji in viharju
hrvatski spisal dr. Velimir Deželic.
Burno dobo hrvatske zgodovine za časa Braslava, kneza posavske Hrvatske, ki je vladal v IX. stoletju v starodavnem Sisku, opisuje nam pisatelj v živih slikah, seznanjajoč nas pri tem tudi z drugimi svetovnimi dogodki tistega časa. Ne samo glavne osebe: Braslav, Budimir, Tomislav, bodoči prvi hrvatski kralj, kneginja Ger-truda, Tihomil, nego vse druge osebe in dogodki so začrtani tako dobro, da zbujajo čitatelju veliko zanimanje že od začetka. Pisatelj nam slika madžarske navale v našo domovino, narodne običaje, prvo zarjo hrepenenja za narodno slogo in padec posavske kneževine. V zgodovinsko vsebino tega romana so spretno vpletena pustolovja nemške kneginje Gertrude. Roman je preveden tudi že na češki jezik. S tem romanom podamo našim čitateljem res nekaj lepega, zanimivega in zabavnega, slavne dneve in dneve trpljenja Jugoslovanov.
Velika železniška nesreča na Francoskem. Varnosti železniške proge preko mostov ni mogoče udejstviti z avtomatičnimi napravami, kakor se to vrši na prosti progi. Varnost je odvisna le od neprestanega čuvanja mostu po železniških uslužbencih in uradnikih, sicer, se lahko pripeti nesreča, kakor pretekle dni na francoski državni železnici. Osebni vlak, natlačen s potniki je padel z mostom vred v reko Thonet. Le nekaj vozov je ostalo na progi, vse drugo je požrla voda. Inženirji so železniški upravi že večkrat naznanili, da je most slab in da se je bati največje nesreče. Zadnje dni je voda nara-stla in zmajala stebre, na katerih je most slonel. K temu je imel vlak, kar je zelo redko, še dve lokomotivi in nesreča je bila gotova. Potniki so se skušali rešiti s plavanjem in so se oprijemali dreves in vej, ki so visele nad vodo. Na tak način se je rešil po dvournem naporu kurjač ene lokomotive. Deroči valovi so odnesli vse vozove razen enega, na katerega streho so se splazili ponesrečenci, ki jih je potem rešilo vojaštvo. 30 oseb je utonilo. Več
Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju : Ustanovitelj društva Vinko Ogorelec iz Škofljice.
oseb je pri reševanju ponesrencev našlo smrt v valovih. Ker je mnogo ponesrečencev odneslo valovje, še niso mogli določiti število žrtev.
^ 2’ f Martin Gobec, šolski vodja. V Št. Miklavžu na Dravskem polju je v torek 14. novembra 1911 umrl šolski vodja g. Davorin Gobec. Rajni se je rodil 1845 v Slatini, šolal se je v Mt riboni. Od 1. 1873 je služboval tri leta pri Sv. Rupertu, šest let pa pri Sv. Trojici v Slov. Goricah kot pod-učitelj. Zrelostni izpit je končal leta 1878. j in izpita učiteljske usposobljenosti se je udeležil meseca oktobra 1882 v Gradcu. Potem je služboval od 1. 1883. do 1889. kot učitelj in šolski vodja pri Vseh Svetnikih blizu Ormoža, kjer je deloval pri razširjanju nove šole trirazrednice. Tu je bival cela tri leta. Od tukaj je kompetiral v Brezule na enorazrednico s 150 — 180 učenci, kjer je 14 let neumorno deloval. Izprevidel je, da je tudi tukaj potreba nove šole in je deloval na to, da bi se stavila trirazrednica, kar je sicer dosegel ali z veliko težavo in si je nakopal s tem dosti nasprotnikov.
Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju: Moštvo pri vaji.
Dokončavši novo trirazrednico v Bre-zuli oziroma v Podovi je bil premeščen k Sv. Miklavžu Jalizu Maribora, kjer ga je doletela smrt. Čeravno je imel veliko nasprotnikov, je imel še pa mnogo več prijateljev, kar je že pričal njegov slovesen pogreb. V četrtek 16. nov. ga je šolska mladina, nad 50 kolegov in mnogo prijateljev spremilo na pokopališče k Sv. Miklavžu.
Krasni venci šolske mladine so kin-čili njegovo krsto. V slovo je ob odprtem grobu govoril čg. kaplan Basnik iz Hoč. Učitelji so mu zapeli dve žalostinki „Nad zvezdami" in ,,Na grobeh”. Pokojni je bil blag mož, najskrbnejši oče, odkritosrčen tovariš, neumoren in vzoren ter bridko izkušen učitelj. Bodi mu zemljica lahka !
Gdč Angela Janova je rojena v Bar-kovljah pri Trstu. Nastopila je že pred leti na odru slovenskega tržaškega gledališča ter se je izkazala kot izborna najivka. Svoj, od narave lep glas, si je polagoma izšolala in po obisku operetne šole na Dunaju je postala v Trstu priljubljena subretka. Poleg simpatične zunanjosti je njen živi temperament ono svojstvo, ki si je osvojilo občinstvo. Njene najboljše kreacije so dosedaj „Mamselle Nitouche“ in Franci v „Malčkovem čaru“, poleg drugih, katerih tukaj ne bomo navajali.
Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju. O tem društvu priobčujemo danes 3 slike; članek o njem pa seje po pomot vrinil že v prejšnjo številko. O, ta tiskarski škrat !
Sokol v Domžalah. Svoječasno smo prinesli obširno poročilo s slikami o „Sokolu“ v Domžalah in otvoritvi „Sokolskega doma“. Danes prinašamo telovadno dvorano, v kateri se vadi čili „Sokol“ domžalski. Telovadnica ima notranje svit-lobe 18 m dolžine, 9 m širine in 7'80 m višine. Opremljena je z vsem potrebnim telovadnim orodjem. V ozadju telovadnice je gledališki oder, na levi strani ženska, na desni po moška garderoba in poseben vhod od zunaj.
Vojna v Tripolisu. Torej vendar enkrat uspeh. Italijani so zavzeli Ajurare in s pomočjo zrakoplovcev konštatirali, da v krajini v oddaljenosti 30 do 40 km proti
jugu od Tripolisa ni sovražnikov. Turki in Arabci so se umaknili s tega ozemlja, kjer ni vode, kjer je peščeno in ne nudi
f Martin Gobec, šolski vodja.
nobenih pogojev za obrambo. Umaknili so se pa v gorovje, ki je oddaljeno od Tripolisa 70 do 80 km ! Tam bodo turški častniki oganizirali nove arabske voje za boj
proti Italijanom. Ti novi arabski voji bodo šteli 15 do 20 tisoč mož in bodo delali Italijanom še mnogo skrbi in težkoč, kér je obramba v gorah precej uspešna. — Italijani tudi ne vedo, kam so se Turki po zavzetju Ajurare vmaknili — Italijansko vojaštvo nima velblodov in ne more zara-ditega zasledovati Turkov v puščavo. Vojna v puščavi bo za Italijane zelo težavna in vprašanje je, ne bodo И te težkoče onemogočile vso nadaljno akcijo italijanskega vojaštva v Tripolitaniji.
Senzacijo zbuja dejstvo, da se tuji konzuli v Tripolisu niso odzvali povabilu genarala Caneve k proglasitvi italijanske okupacije Tripolitanije in da so o priliki mohamedanskega praznika bajrama izobesili zastave. S tem so hoteli baje pokazati, da smatrajo Tripolitanijo dosedaj še za turško last.
Danes prinašamo sliko pogreb italijanskih častnikov, ki so padli v boju.
Odlikovanje. G. Janko Strgar, čebelar in trgovec s čebelami v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, je prejel te dni krasno srebrno kolajno ter krasno izdelano častno diplomo, katera mu je bila priznana na zborovanju nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev, zveze nemških čebelarjev in deželnega čebelarskega društva baden-skega v Konstancu, ki se je vršilo od 4. do 9. avgusta t. 1. Na čebelarski razstavi meseca avgusta t. 1. v Mostu na Češkem je tudi prejel krasno izdelano srebrno kolajno s častno diplomo. V osmih letih je prejel 53 odlikovanj; gotovo bo to dejstvo k temu pripomoglo, da se sloveča kranjska čebela še bolj spozna. Njegov brat g. Anton Strgar iz Bitnja pri Bohinjski Bistrici je tudi prejel pri razstavi čebelarjev v Mostu zlat dukat s častno diplomo.
Prinašamo tri slike našim čitateljem o tem vzornem slovenskem čebelarju.
Slika I. kaže pod zaznamkom odlikovanca 1. Jan. Strgar in 2. Anton Strgar, njegovega brata.
Slika II. predstavlja še ne popolnoma izdelani glavni čebelnjak. Razen tega ima še par drugih v okolici.
V čebelnjak gre lahko od 400 — 500 panjev čebel različnih sistemov, srednji oddelek pa je prirejen za Ameriške takozvane Sträulijeve panje po lastni preosnovi.
Za stojiščem panjev je obširen prostor, kateri služi za razna čebelarska opravila; ta prostor je tako velik, da lahko čez sto čebelarjev prisostvuje čebelarskemu pouku in razkazovanju.
Da pa niso milijoni prebivavcev tega čebelnjaka brez vode, imajo preskrbljeno, da se deževnica, katera se zbere na strehi steka po žlebovih in ceveh v poseben
Vojna v Tripolisu: Trupla padlih italijanskih častnikov položijo v slabo zbitih rakvah v skupen
peščen grob v oazi.
Glavni čebelnjak J. Strgarja.
Lepa družba. Na ovadbo grofa Stanislava Broel-Patra je bil pred kratkim v šle-zijskem industrijskem kraju Bielice aretiran grof Maksimilian Montgelas de Garnerius, vnuk nekdanjega bavarskega ministra istega imena. Sumijo ga, da je član mednarodne, dobro organizirane družbe hazardnih igralcev-sleparjev. Bival je navadno v San Sebastijanu ali v Bruselju ter so ga videli v spremstvu lepe ženske, ki jo je predstavljal za svojo soprogo, a je bila v resnici Bella Schuhmann, oziroma Bella Mayer-Brüggemann. Aretirani grof je ponovnokrat ovaditelja navajal k hazardnim igram in navideznim borznim kupčijam, pri čemer je zadnji izgubil 40.000 frankov. Mična dama — grofica Montgelas — je hotela grofa Broela tudi pridobiti za mednarodno igralsko družbo, katero vodi „lady Curzon“ in katere člani zavajajo v igro potnike prvega razreda na železniški progi Moskva — Peterburg. Dne 15. septembra je prišel sleparski grof Montgelas v Bielice k grofu Broelu, da ga osebno pridobi za svoje načrte. Bil pa je pri tem aretiran. Policija išče tudi njegovega „tajnika“ Eriha Bruerja. Aretirani grof, ki si je nadeval tudi doneče ime „grof Gelay“ in „A. de Garnier“, je znan kot pretkan mednarodni hazardni igralec po celem svetu.
prostor pod čebelnjakom in iz tega prostora se odtaka po mali cevi pred čebelnjak v poseben basin, kateri pa je napolnjen s kamenjem in mahom, da ti krilati prebivavci ne potonejo, ko hodijo po vodo, katero neobhodno potrebujejo posebno spomladi.
Slika III., kaže Udeležence prvega čebelarskega shoda v Bohinju“, pri njegovem čebelnjaku v Bitnjah, katerega je priredilo „Osrednje slov. čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko v Ljubljani, dne 9. julija t. 1.
Drobiž.
Slovan: 1. štev. „Slovana“ v X. letniku je izšla z mnogostransko in zanimivo vsebino in lepimi slikami. Stane na leto 12 K.
Ribičev Jurka, črtica iz štajarskega obrtnega življenja. Spisal Janko Osojnik. 8°. 88 strani. Mariborski Sokol je izdal že drugo knjigo ljudskega pisatelja Janko Osojnika. Njegov „Šaljivec iz Podravja“ je zbujal splošno pozornost. Povest „Ribičev Jurka“ pa še nadkriljuje prvo. Knjiga je namenjena kot dar slovenskemu obrtniškemu naraščaju, ki je v nevarnosti, da se izgubi v nemških delavnicah koder ubijajo tako sistematično naše mladeniče. Povest nam slika trpljenje in muke slovenskega ključavničarskega vajenca, na katerem je dovršilo sovražno ozračje uspešno svoj namen ter mu zastrupilo slovenski čut. Povest je obenem zvesta slika najnovejših političnih dogodkov, zlasti onih leta 1908. Jurka ni ostal zaslepljen; po hudem naporu se je posrečilo iztrgati ga sovražnim krempljem. — Čitatelj bo odložil ob harmoničnem koncu zadovoljen lepo knjigo. — Cena iztisu 1 K, s poštnino 1"10 K. Dobiva se: pri Telovadnem društvu. „Sokol“ Maribor. Narodni dom.
večja kot v Nemčiji. Za pet let nadkriljuje Nemčijo Belgija in Nizozemska, za 4 leta Francija in Anglija. Le v Avstriji in Italiji je povprečna starost manjša kot v Nemčiji. List zvrača glavno krivdo te nizke povprečne
P,
т&ч
ànsi.
Čebelarja brata Anton in Janez Strgar.
starosti na veliko umrljivost novorojencev. Ta je zlasti velika, ker nimamo nobenega zakonitega varstva za porodnice in ker so stanovanjske razmere še slabše kakor v Nemčiji. Pri nas učaka človek povprečno starost 35 let.
Vrednost pivovarniških delnic. Kakor poroča „Pivovarskč Revue“ so poskočile pivovarniške akcije sledeče:
Češke Budjejov., akc. pivov, od 400 na 1460 K
, 400 „	692
, 200 „	430
„ 400 „ 1200 , 300 „ 2373 ,2000 „ 3550 , 200 „	490
, 400 „ 4500 , 400 „	625
Göss, delniška pivovarna Hofice, akcijska pivovarna Heb, L akcijska pivovarna Plzen, L akc. pivovarna Plzen, Společ. pivovarna Sarajevo, dein, pivovarna Smichov, akc. pivovarna Ustje n. L., mestna pivov.
Iz tega je razvidno, kako velikansko so napredovale posamezne pivovarne, pred vsem v Plznu in v Smichovu, kjer so prvotne akcije po 300, oziroma 400 K vredne danes 2373, odnosno 4500 K. Pri nas bomo čakali še dolgo, preden bo ta industrija tako plodonosna. Pa pravijo pivovarne, da ne morejo izhajati ter povišujejo ceno pivu !
иавави

Vsak naš prijatelj ne čita samo Sl. I. T., ampak ga tudi plača in mu pridobiva novih naročnikov.

Dolgost življenja našega je kratka . . . ! Uradni „Reichsarbeitsblatt“ prinaša izkaze,kako dolgo živi povprečno človek v Nemčiji. Povprečna starost je 44 let. V Nemčiji so se te številke v zadnjem času znatno zboljšale. Vzlic temu konštatira omenjeni list, da Nemčija še zmerom zaostajo za drugimi deželami. Nas zanima predvsem to, da Avstrija daleč zaostaja tudi za Nemčijo. „Reichsarbeitsblatt“ piše: „Na Švedskem, kjer prebivalstvo živi v posebno dobrih razmerah, živi moški povprečno 50—94 let, ženska pa 53—63 let, torej je povprečna človeška starost za 10 let
Udeleženci prvega čebelarskega shoda v Bohinju.


Gdč. Janova, subretka na slovenskem gledališču v Trstu v opereti „Mamzelle Nitouche“ kot Deniza.
Česa ženske ne n orejo. Neka angleška sufragetka (boriteljica za enakopravnost žen) je v svojem navdušenem govoru trdila, da vse, kar so doslej moški storili, zmorejo tudi ženske. „Ni res!“ se oglasi nasprotnik, „je nekaj, kar zmorejo moški, a ženske ne, ker nimajo potrebnega poguma.“ — „In kaj je to?“ vpraša začudeno govornica. „Pokazati se javno v družbi s plešo!“ In govornica je utihnila.
Listnica uredništva.
Črtomir. Hvala za Vaš trud. Slike priobčimo prihodnje poletje o priliki, sedaj ne moremo. Ako niste s tem zadovoljni, Vam jih raje vrnemo. Ruše. Prihodnjič.
Gicht in revmaiizem
poznajo žal mnogi ; ali malo jih je, kateri vedo, kako lahko "se da pomagati Vzrok bolezni je preobila kislina orina v organizmu ; pomagati se zamore torej le teilai, ako se to kislino odpravi. Da tega mazilo ali sploh mazanje ne zamore, je razumljivo. Naš čaj proti gihtu vpliva naihitreje, odpravi bolečine in prinese zanesljivo pomoč. Zavoj 3 K. 50 h in 5 K.
Karel IHek Siernberg, Schäferbachgasse, Moravsko.
Priložnostni nakup !
Krasna žepna ura z verižico za K 3-90.
Ker sem nakupil veliko število ur, sem v stanu razpošiljati: Srebrno-britanija 36 ur idočo, anker-remontoir uro, švicarsko kolesje z lepo verižico za K 3 90. Nadalje imam elektrogoldin-anker-remontoir 36 ur idočo uro s prima švicarskim kolesjem. Stane z clektro verižico 4 K 90 v. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Pošilja se po poštnem povzetju
Ignac Cypres, Krakov,
razpošiljalnica, Florijanova ulica 49. Bogato ilustrirani ceniki s 3000 podobami o urah, dragocenosti in orodji se pošiljajo na zahtevo gratis. Tukaj označene ure se ne nahajajo v ceniku, ker so le priložnostni nakup. Za neugajajoče denar nazaj.
IVAN KACIN,
Novi Vodmat 151, Ljubljana, izdeluje vsake vrste
:: harmonije ::
po najnovejšem ameriškem sistemu za pevska društva, šole, privatne itd. pod tovarniško ceno. Sprejemajo se tudi popravila. Cenik franko in gratis. Plačila tudi na obroke.
plemej Seifert
povsod s I mi in častnimi cenami odlikovani. Dnevni in večerni pevci v bogati izberi od 10 K naprej razpošilja
največji zavod za kanarčke
I. B. Falfr,
Praga, Letna, Ovenecka ulica. Vila Kanaria.
Spis o vzgoji kanarčkov 40 vin. v znamkah. Cenik brezplačno.
Kako je to, da se je Kolinska kavna primes v kratkem času tako zelo priljubila slovenskim gospodinjam ! Odgovor ni težaven. Zato ker je najboljši kavni pridatek in obenem edino pristno domače blago te vrste. Zato vsaka pametna in narodno zavedna Slovenska gospodinja kupuje samo Kolinsko kavno primes !
Zopet tatvina slike. Iz starega samostana Sv. Marka v Florenci je bila 19. p. m. ukradena slika „Matere božje“, ki je vredna pol milijona kron. Slika je „Madonna della Stelletta slavnega slikarja fra Giovanni da Piesole. Slika je 65 cm visoka in 35 cm široka ter predstavlja Marijo z angelji. Nerazumljivo je, kako je prišel tat v samostan, ker je obdan z visokim zidovjem in je dobro zastražen. S sliko je zbežal na ta način, da je splezal po vrvi po zidu dol. — Pet čuvajev so zaprli.
Vojaška sposobnost. Iz mest ni toliko fantov sposobnih za vojake kakor pa z dežele, in statistika je pokazala prav zanimive podatke. Če se vzame, da jih je v vsem cesarstvu sposobnih povprečno 100 fantov, tedaj jih je na deželi sposobnih 106, v malih mestih le 92, v mestih z nad 50.000 prebivalci le 83 in v mestih z nad 100.000 prebivalci pa le 80. — Dognano je tudi, da je sposobnost med slovanskimi fanti večja kakor pa med neslovanskimi.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
v; j/rbv ' ?y
Uradnik, ki je priznan
Portreti! 1 SllSr, si želi postranskega
zaslužka s slikanjem portretov, bodisi po fotografijah ali po naravi — bolje po naravi - na platno v oljnatih ali akvarelnih barvah. Delo izvršuje na svojem domu, ali na domu naročnika po dogovoru. Za popolno podobnost se jamči. — Vse ponudbe in vprašanja naj se naslove na uredništvo „Slov. Ilustrovanega Tednika“.
To že veste?!
Viktorija Sterniša
= Jurčičev trg štev. 3 =
ima v zalogi najboljše kakovosti obuval vseh vrst. Import.	Eksport.
Berite in strinile. Neraslišano!! 600 komadov samo 3 K 90 v
Krasna pozlačena 36 ur idoča precizijska anker ura z veri-rižico, natančno regulirana, za kar se jamči 3 leta ena moderna svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev 1 krasen prstan z imit žlahtn m Kamnom,
1 cevka za smodKe z jantarom, ena elegantna ženska broška (novost) eno krasno žepno toaletno ogledalce, ena usnjata denarnica, en žepni nožič, en par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentiranimi kaveljčki, en srčkan album za podobe s 36 podobami naj-krasnejšimi celega cveta, 5 šaljivih predmetov, velika veselost za staro in mlado, en jako praktičen spisovnik za pisma, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja stane samo 3 K 90 v.
Pošlje se po povzetju potom centralne razpošiljalnice
F. Windisch Krakov št. W/L
— NB Za neugajajoče denar nazaj. ---------.
£
o
o
c;
n**
F

Da razprodam zalogo, dam po znižani celi i knjigo „Slepa ljubezen“. Igrokaz v 5 dejanjih s petjem. Spisal Ant. Pesek, uglasbil E. Adamič. Ko je izšla 1908 je dosegla ta knjiga nenavadno velik uspeh, kajti v dveh mesecih se je prodalo 2000 izvodov. Sedaj je prestavljena že na češko in srbsko. — Dobi se knjiga pri pisatelju A. Peseku v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 12 po znižani ceni izvod s poštnino vred le 80 h (prej IKlOh). Denar je vposlati v naprej (tudi v znamkah). — Naročite brž, dokler je še kaj zaloge! —
53
s.
i
o
&
o
m,
Kdor želi
kupiti
kako posestvo i. dr. na slovenskem Koroškem naj se obrne pod ,Goro-tan‘ na upravništvo Tednika.
Vljudno priporočam svojo
knjigoveznico
v mestu in na deželi.
Albert Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12.
6 rjuh
iz preje izvrstne kakovosti 150/200 cm K 15, 30 m finih ostankov odbranih K 18. Vzorci najboljšega lanenega in bombaža-stega blaga in modernih flanelov in barhen-tov zastonj in franko.
Tkalnica lanenega in bombažastega blaga
Bratje Krejca-rovi
Dobruška, Češko.
Krojaštvo Josip Ahčin
Dunajska cesta 5, Gajeva ulica št. 2.
Vsestransko pohvalna postrežba. — Najmodernejše blago, od najfinejšega do najcenejšega vedno v zalogi. — Kulantni plačilni
Ü_______pogoji-_____::
IVAN MARTELANC
stavbni mojster v Barkovljah št. 274 pri Trstu.
ki mu je pred leti kap prebavila prav oslabila, se ima samo želodčni tinkturi lekarnarja Piccolija, c. in kr. dvornega dobavitelja v Ljubljani zahvaliti, daje želodec zopet spravil v red in jo iz hvaležnosti najtopleje priporoča.
XII. zvezek H. Volaričevih skladb vsebuje za ženski dvospev in klavir 1. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Cena 1 K 50 h. Se dobi pri Frančiški vdovi Volaričevi v Zgor. Šiški št. 100 pri Ljubljani.
Pozor ! Popolna razprodaja ! Pozor !
Ker sem v mojo modno trgovino vpeljala zalogo čevljev za dame, gospode in otroke in iste prodajam po najnižji ceni,
=...	-—: razprodam ---------- ---------
takoj i so zalogo damskih klobukov in nagrobnih vencev pod tovarniško ceno.
Kat, Widmayer „pri Solncuu (za vodo).
Pri toplem stropu. Maks Sengebuš je bil gimnazijski profesor v Berlinu in čudak. Nekega zimskega dne ga pride obiskat neki dijak. Potrka in ko se profesor oglasi v sobi, vstopi, a profesorja ne vidi nikjer. Ozira se in ozira, a profesorja ni. Tu pa zadoni od stropa dol: „Kaj ne veste, da je topel zrak zgoraj in če nočem sedeti v mrzli sobi, moram torej k stropu?“ In res! Sengebuš je sedel na visokem stojalu pri stropu in čital.
Vsled obilnega dela v tiskarni, izide koledar «Slov. Ilustr. Tednika» šele po Božiču. — Slike Prešerna, yurčiča in Gregorčiča pa bodo dotiskane še pred Božičem. Prosimo cenjene naročnike, naj potrpe.
Nekaj iz preteklih dni. Znano je, da razmeroma še ni dolgo, kar so v navadi vilice in noži pri jedi. Nekdaj se je smatralo celo za nečimernost in greh, ako se je pri jedi kdo posluževal vilic. No, pozneje so se vendar le prepričali o potrebi snažnosti pri jedi, in vilice ter noži so prišli splošno v rabo. Pri pojedinah, kjer se je zbralo več oseb, je moral vsak s seboj prinesti vilice in nož, ker jih
Vsled opustitve fili j alke
se bodo od tam došli predmeti oddajali po sledečih, zelo znižanih cenah :
600 lepih buret garnitur, posteljnih in en namizni prt, poprej K 13 60, sedaj K 9 80 2000 m močnih tirolskih brisalk, prej 90 v, sedaj 55 v meter.
850 kom. kompletnih velikih posteljnih prtov prej K 3-60, sedaj 2"20, jako težkih K 2'60. 30 kom. 120 cm široki enobarvni, po zaže-Ijeni barvi, damski lodni prej K 2'70, sedaj K V70 meter.
950 parov hlač za dame in spodnjih hlač za gospode iz dobrega barheta ali triko, prej K 2-50, sedaj K 1'50.
890 parov domačih šolnjev z debelimi vrv-natimi podplati, prej K 2'10, sedaj K 1'30 900 parov flanelnih srajc za dame s kratkimi rokavi K 1'70, z dolgimi rokavi K 1'98. 1000 kom. flanelnih srajc za gospode ali trikot srajc za turiste vsake velikosti, prej K 3'50, sedaj K 2'30.
950 parov nogavic iz ovčje volne ali možke nogavice prej K 1 '70, sedaj K 1.
650 kom. namiznih prtov z lepimi cvetlicami prej K 3 90, sedaj K 2.
900 parov naramnic za gospode, elastične, prej K 1 30, sedaj 70 v.
1000 kom. dvojne širine pisanega blaga za predpasnike, prej K 1'90, sedaj K 1. 2000 zavitkov velike ovčje volne vseh barv, prej 95 v, sedaj 70 v.
850 zavitkov ovčje volne, prej 60 v, sedaj 40 v.
650 komadov močnega oksforta, prej 95 v, sedaj 65 v meter.
400 kom. alpsko-lanenega blaga, prej 85 v, sedaj 52 v meter
i ;2 ducata velikih barvanih ali belih žepnih robcev, prej K 2'20, sedaj K 110.
85 ducatov barvanih svilenih kravat, prej K 1 60, sedaj 85 v.
Za solidno in vestno postrežbo jamči star sloves tvrdke. Čez 20 K naročila se pošiljajo franko, neugajajoče se brez zadržka vzame nazaj in vrne denar.
Pri naročilih prosimo natančen naslov.
KAUFHAUS zur Südbahn,
Gradec, Annenstraße 68.
Vsakemu odjemalcu, ki naroči čez 10 K, pridenemo praktično stvar zastonj.
nikjer niso imeli več kakor le za silo. Iz neke stare listine je razvidno, kak običaj je bil na Angleškem za vlade M. Stuart. — Lord Chamberlain je izdal za častnike navodilo za obnašanje pri dvornih pojedinah. Povabljenim častnikom je bilo naročeno, da morajo priti v osnaženih čevljih, da ne smejo priti že na trka ni in da k nobeni jedi, ki so se vrstile, ne smejo popiti več kakor dve kupici vina, da ne smejo pod mizo nog iztegovati in druge goste dregati in da si ne smejo prstov oblizovati. Naročeno je bilo, da mora vsak vilice in nož s seboj prinesti in in da sme po pojedini le svoj nož in svoje vilice s seboj vzeti. — To so morali biti pa res fini kavalirji v starih dobrih časih !
Skrivalnica.
Kje je učitelj ?
Nič nima. Gospod R., ki so ga imeli za celo bogatega, ki je pa v resnici imel več dolgov kot premožnja, se je zaročil s hčerko nekega bogataša. Na predvečer poroke se je izprehajal gospod R. po sobanah bodočega tasta sem in tje. Tast ga je začuden gledal ter vprašal : „Kaj vam je ? Kaj imate?“ a zet je vsakikrat odgovoril : „Nič, nič! Nič nimam!“ — Teden dni po poroki, ko se je zglasilo sila mnogo upnikov pri tastu, reče ta zetu: „Varali ste me, gospod, menil sem, da ste premožni, zdaj pa vidim, da ste zadolženi čez ušesa.“ — „Ampak, ljubi tast, kakor da sem vas varal, saj sem vam vendar na predvečer poroke, ko sem se sprehajal tukaj po sobah, ponovno povedal, da nič nimam ! In takrat je bilo še čas zaroko razdreti.“
Češke salonske brikete ter češki kosovni in orehovi
== PREMOG =
obče priznano kot najboljše kurivo, priporoča po naj nižji ceni
J. Pavlin, Ljubljana, Nova ulica št. 3.
Lepa bukova drva !”
------ GUMIJEVE =
prave francoske varnostne specijalitete za gospode, la kakovosti, zakonito branjena znamka „KOLON1A“, najboljše doslej znano blago, 3 kosi K 1 10, 6 kosov K IDO, Vi kosov K 360, s priloženim zanimivim ilustriranim cenikom 52 strani in eno fotografijo za vnaprej poslani znesek v znamkah ali pa po povzetju popolnoma diskretno razpošilja
J. Kukla, Praga,Perlova ulica 169-
Broširan, ilustriran, zelo obsežen cenik s podrobno razlago v kuvertu zastonj in franko.
Ceno posteljno perje!
------ Najboljši češki nakupni vir.
1 kg sivega dobrega, pu-
1	j enega 2 K ; boljšega 2-40 K; prima polbelega
2	80 K, belega 4 K ; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K ; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K; naj-, finejši prsni puh 12 K.
' Naročila od 5 kg naprej franko.
Zplifljene postele r,g,gos,S,l,'. t:
lega ali rumenega nankinga, pe niča 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K ; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12,14in 16K, zglav-nice 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70, 17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5'20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14'80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan, cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 180, Češko.
Za Božič 1911 !
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 14-'40 in sicer :
ti kom. najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo ;
ti kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega kom.;
6 kom. amer pat. srebrnih jedilnih žlic ;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavinih žlic ;
1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za juho ;
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko ;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado ;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov ;
1 kom. cedilnik za čaj ;
1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 14-40.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K 80— ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 14*40. Američansko pat. srebro je znano, je skozinskoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le ta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
BOŽIČNO DARILO
kakor tako za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se ^iino le v A. HirSChbCTg - H
eksportni hiši amer. pat, srebrnega blaga
na Dunaju IL, Rembrandtstrasse 10, 0.
Шц
$Š,1
r «Sl *•
tl
«ti ^ >
«rt*
Telefon Nr. 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. — Čistilni prašek za njo 20 vin. — Pristno le z zraven natisnjeno varstv. znamko (zdrava kovina). — Izvleček iz pohvaln. pisem : Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen, Ljubljana, Oton Bar-tusch, c. kr. stotnik v 27. pešpolku. — S patent, srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še eno. Šent Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljem. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožnih uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904.	3108
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga : :	zavarovalnica.	: :
Zlasti je ugodno zavarovanje np doživetje in smrt z manjšajočimi : ;	sp vplačili,	: :
: Rezervni fondi K 53,758.285-24.
„SLAVIJA“
Izplačane odškod-in kapitalije : K 115,390.603-65. :
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov.-nar. upravo
Vsa pojasnila daje:
Generalno zastopstvo v Ljubjani %аг pisarne so v v Gosposki ul. 12.
_________________L_________L-.	... lastnej bancnej hiši . . r	—.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in : :	občnokoristne namene. ::