Poitao r»čm>. — Con to corrcnfe Bom II —da. Posamezna številka 3(1 ceai. Izhaja vsiik četrtek. (Esce~ogni,f giovedi) - Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. - Tiska Narodna Tiskarna. - Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom : 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. — .80, za trgovske reklame, bančna obvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.— Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50 GORICA, četrtek dne 8. oktobra 1925 - GORIZIfl, giovedi li 8 ottobre 1925 Kje je^Abd-el Krim\ Politični položaj Politični položaj pred odhodom opozicie na Aventin in politični položaj po odhodu opozicije z Aventina. , . POGOVOR, »Ali me hočete poročiti?« »No vendar ste začeli pa* metno govoriti!« LOGIKA, t »Papa, kadar bo Ivan velik, ali se bo poročili?« »Mislim da«. »Ali bo šel potem tudi on proč od nas kot je šla Ivanka, ko se je poročila?« »Gotovo«. ' »Papa, aH si ti poročen?« »Da! Seveda, moj mali!« »Papa, zakaj pa ne greš tu* »Nobene še nisem ljubil radi vas!« »Neumnost!« »Vi ste luč mojega življenja!« »To sem že slišala!« »Ne morem : žlvctt brez vas!« * »Vi ste neumen!« »Če bi vam le mogel povedati, kako vas ljubim?« »Izmislite si raje kaj nove Kot so poročali listi, so Francozij razpisali na Abd - el Krimovo glavo 20.000 lir. MOŽ {ki bi rad obogatel): Prosim gospod policaj, kje pa stanuje Abd-el Krim? ga!« di ti proč od nas?« Gorica. dne 7. oktobra. Čuk na palci ie vesel, da ni v sedanji maroški vojni stal na strani Abd'el Krima, ker bi moral potem tudi on zapustiti glavno mesto in se podati v got re. kot se je podal Abd'el Krim, ki je baje poražen. Da je kabilski poglavar poražen, je čudno radi tega. ker je Špancev in Francozov samo desetkrat več in imajo vsa moderna sredstva na razpolago. Zato ni treba, da je Šport* cev in Francozov kaj sram, če so pognali Kabile v beg saj sramu ti gospodje že dolgo ne poznajo, kadar gre za zemeljske zaklade, ki počivajo na ozemlju, kjer prebivajo u-porniki. Morda pa bodo celo rekli, da so Kabile osvobodi, li? Vse je mogoče. Saj so evropske države »osvobodilen na enak način vse narode sveta, ki nimajo dovolj modernih pušk in kanonov. Toda — pst Čuk — na ti* hem misli. Ali ne veš. da ne smeš zabavljati na Špance? Zadnjič so še v Jugoslaviji plenili liste, kj so se norčevali iz Špancev. In tudi pri nas ni varno pisati o zmagovitih diktatorjih, kot je Primo de Ri-vera. ki ima edino zaslugo; da se ie rodil s sablo. Sicer pa sabli — vsa čast! V Nemčiji so zopet oblekli uniformo, z vso slovesnostjo, odkar je sedel Hindenburg na prestol. Nacionalisti so osno« vali Klu-klukstklan. To tajno v bele kapuce zagrnjeno društvo pa ima z lažnjivim Kljuk-cem le toliko opraviti, da bi tudi oni radi lagali, da princ sejo srečo Nemcem, če bi jim kdo verjel. Verjel — kot Radiču, ki mu sploh ni mogoče verjeti. Za Radiča najznačilnejše je, da govori na konferenci, kjer pot sluša cel svet. a misli, da govori v gostilni kake hribovske vasi. da ga nihče ne sliši. Ko ga doma prUnejo za ušesa, pa popravlja. Baje se bo ustanovil poseben Ust. ki bo prinašal v bodoče same Racličeve popravke. ki jih pa najbrže nit ti milo Zlatorog nikoli popoh noma ne opere ako tudi naredi zamorca belega. Če preskočimo incident v Vrtojbi. ki priča, da smo barbari — ne tajimo tega... Par- don! Oprostite, da prekinem. Če hočete, da bomo dobri in vdani, moramo biti kot vojak pred »feldveblom«: Feldvebel: »Ti si tepec!« Rekrut: »Da, gospod!« Feldvebel: »Nisi vreden, da te solnce obsije«. Rekrut: »Da. gospod!« Nič 1ugovora. Na vsako bet se do: »Da, ^ospod!« Tedaj: »Vi s 10 zločinci, bart barji!« »Da, gospodje!« In tiho! Listi pa pišejo in bruhajo blat to. Če bi pametnih oblasti ne bilo, bi bili že potopljeni v žlici vode in postreljeni s papirnatimi kanoni in racami. Tako pa še živimo in dihamo, med vsemi tudi Čuk na palci. »Gospod, prosim malo ognja.." (Narodna pravljica iz Gor, Vrtojbe.) .'Živela fje nekoč mati, ki ie imela sina Blažutka. Ta je bil strašno činkast. Enkrat gre mati v Gorico. Blažutku ukaže, niali skuha ne« koliko —• kuhinje (ješpren-ček) in naj »loži« v njo neko* Mko peteršiljčka. Imeli pa so psa, ki se je klical »Peteršiilj-ček«. Ne bodi keisan vzame Blažutek psa, ga ubije in1 raz-seče ter ga dene v »kuhinjo«, kolikor ga je šlo. Ko pride mati domov ga vpraša, ako je del peteršiljčka v »kuhinjo«. — Ja. mati, da, še dosti sem ga dal« je vese« lo odgovoril Blažutek. — Kmalu potem le morala mati zopet v mesto ter pustiti Blažutka samega ddma. Pred odhodom mu je rekla, naj pripravi »verzote« in jih dobro zabeli. * Po odhodu matere vzame Blažutek ploh špeha tier gre na njivo, kjer so rasle »verzote« (ohrovt). Blažutek razreze ploh špeha na drobne koščke ter razdeli te koščke po vsieh »verzotah«. Ko pride mati domov, ga vpraša, aiko je zabelil verzote. »Seveda sem jih, mati! Le poglejte na njivo, bodete vi« deli, da je Vsaka vrzota dobro zabeljena«, je odgovoril Blažutek. Kaj je hotela uboga malti? Nekoga dne pošlje mati Blažutka v min. Naroči mu, naj reče v mlinu, da naj mu dajo dobro »merco«. Blažutek vzame žakelj žita na rame in gre v mlin. Da ne bi pozabil materinega naročiš la, govori potoma: »Bos daj dobro merco, Bog dai dobro merco«. Pride do neke njive, kjer so ravno sejali žito. Ko sliši sejalec Blažutka govoriti o »dobri mereli«, zakriči nad njim: »Guncvat, kaj »šrajaš« tako. Reci »Bog daj, da bi dosti obrodilo«. Blažutek si zapomni novo naročilo in začne govoriti no« vo mOlitvco: »Bog dalj, da bi dosti obrodilo«. Sreča ga žena, ki je gnala prašiča. Reče mu: »Ne smeš tako govoriti, reči moraš: Bog daj iih šest im da bi bili. dobrih ust«. »Bog, daj jih šest in da bi bili dobrih ust« je začel lajna ti Blažutek. dokler ne zalkri« či nekdo izza nekega grma, kjer je imel svojo potrebo; »Guncvat, kaj govoriš tako. Reci rajši, »dia bli prišla voda in da bi odnesla«. Blažutek počne goniti novo do mlina. Ko zasliši mlihlar njegovo željo, bi ga najrajši! nabiksal, pa mu reče, da ako ne bo tih, mu bo že pokazal. Pot jz mlina je biila za Bla-žuteka še usOdepolnejša. Ko gre Blažutek s svojo vrečo moke proti domu. pride dO neke topole, si zaželi neko vieljO. Hi« tro spleza nia topolo, sltOpi na vejo, katero hoče imeti, ter jo začne seči s »foVčem«. Pride mimo neka ciganka ter mu reče: »Fant, dol pojdi, boš padel,. ako boš sekali vejo, na kaiteri stojiš«. »Molči, baba, kaj tt veš!« odgovori Blažutek; pa komaj izgovori ko je že bil na tleh, ker se mu je veja prelomila. »Si videl, fant, da sem vedela? Jaz pa vem tudi kdaj boš umrl«, odgovori ciganka. »Kdaj pa, botra? Le povejte mi!« »Ko boš trikrat kihnil, pa boš umrl« je odgovorila cigan« ka in odšla. »O sveta mamica, ali res?« je klical Blažutek za njo, odgo>-vora ni dobil. Blažutek zadene svoj ža,« kelj moke zopet na rame in odide proti dtomu. Ker je bil prehlaien naenkrat klhne kar dvakrat zaporedoma. »Ojej«, si misli Blažutek, »še enkrat bom kihnil, pa bom hin«. Ni dolgo trajalo pa je ubogi Blažutek tretjič kihnil. »Ojej, zdaj sem pa umrl«, vzdihne ubogi Blažutek in se vrže na tla. — Kar pridejo neke svinje, ko jim je zadišala, moka iz vreče, in jo začnejo obdelovati. »O ve presnete svinijle!« vz« dihne Blažutek. »da bi bil jaz živ, bi vam že pokazali«. Ko je postal lačen, se zmisli Blažutek, da je! morda še živ. Vstane, pobere raztrgano vrečo iin jo ulije proti domu. Mati ga je doma že težko čakala Ko je videla Blažutka z raztrgano vrečo brez moke, je mislila, dia znori od jeze in žalosti. Mati je mislila, da bi Blažu« tek morda postali pametnejši, ako bi se poročil. Reče mu tedaj nekega dne; »Veš kaj, Bla« žutek, čas je da bi vrgell oči na kako žensko ter bi i o pripeljal domov«. Blažutelk si je vzel te bese- ' de k> srcu. Pride nedelja. Blažutek gre v hlev. kjer je imela mati par ovc. Blažutka izdere tem ovcam oči, jih dene v »fa-coV« ter gre v cerkev. Tu zač« ne metati oči po ženskah, ki so bile zatopljene v molitev. Očesa so padla vsa na tla, fazen enega, ki je obtičalo na f?rbi neke stare reve. Ko vidi Blažutek, na kateri je obtičalo vrženo oko. se mu ni kar nič dopadlo. Ves žalosten priteče domov ter potoži materi, da je noče. »Koga pa nočeš«, vpraša mati. »Tiste ženske, na kateri je obtičalo vrženo dko«. odgo« vori šutasti Blažutek. Mati je videla, dia ne pomaga nič 'ter ga ni naganjala več nikamor. Pepe. Monopol. Prijatelja sem prosil za ci* garetp, nato za vžigalico in mi ie rekel, da nimam nič drugega s seboj kot gobec. »Tak prižgi mi vendlar!« »Ja!...« Ozrl se je pazljivo okrog in povlekel počasi iz notranjega žepa samo vžigalnik. »Veš, se bojim!...« »Kaj se bojiš?« »Da me kdo ne vidi!« »Da kadiš cigareto'?« »Ah, kaj še! Da prižigam«. »Kaj se ne sme prižigati? Ta je pa lepa!« »Ne, veš, ni boltan!« »Kdo?« »Vžigalnik!« »Kaj, ali je vžigalnik tudi monopol?« • »Seveda je. — Radi konkurence, ki jo dela vžigalicam!« »Radi škode, ki jo napravi državi?« »Da!« »Pa saj zato več •cigaret pokadiš!« »Da že, ampak Bog vari, če me kdo vidi, sem kaznovan!« »Ti, potem je pa tudi ogenj na ognjišču monopol!...« »Ne, saj to ni monopol, tudi vžigaliik ne, ampiak zato, ker so vžigalice monopol . . .« »Že razumem! Ampak, na vsak način bi moralo bilti tudi prepovedano prižigati cigarete doma na ognjišču! ...« »Pri svetiljki...« »V štedilniku ...« »Tudi človek od človeka ne bi smel prižigati...« »Seveda! ...« »In počasi bomo prišli do tega!—« »Dal Da še ognja ne bomo smeli kuriti na ognjišču ...« »Bomo z vžigalicami ku* hali...« »Pekli...« »Ah! ...« »Ah! ...« Recepti. Proti zobobolu. Če si režeš nohte na dan petka, te ne bodlo boleli zobje celo leto. (Pristna narodna iz Vrtojbe). Ako imaš prav hud zo-bobol, deni v usta mallo vode in sedi na peč (na kranjskem, pri nas lahko na štedilniku). Sedi 'tako dolgo, da tli začne voda v ustih vreti. On da je dobro! Za trebušne bolečine. Poišči že trdo fhfišje blato, — do*-bro je -tudi od podgane! — zmelji dobro, dobro v leseno žlico, pridcni malo 'ponra, česn ika, p ril i j m alo vode, pa izpij. Ako nie bo boljše, naznani mi. Zakaj je paradižnik rdeč? — Zato ie rdeč. da je tudi paradižna konzerva rdeča. Pepe. Ljubljeni soprog! Ah, kak' gorskega si zraka, Ljubi možek, jaz želim; Kak' bi tega se navžila, Na j iz mesta pobitim. Mi gotovo to privoščiš. Ugaja mi izlet v goro. Ta razgled: pečina sama, Siva skala, pot strmo, In na vrhu gore tudi Plešasta gola ravata, Ruševina in grmičje; Ta izlet tja — res krasan. Stari mož tam ovce pase, Kozel, oven trka ž njim... Ah, prekrasno, slikovito! Dragi, naj se poživim. Pridi jutri mi naproti, Kaldar naveličam se; Moraš točno v mriaku priti, Čakam dla predolgo ne! Te zapuščam res neralda, Tajko bol povzroča to: k (T navadno, ljubosumnost Vedno trapi te močno. Nevarnost. Gospa. Slišala sem, da je vaša tašča nevarno bolna. Gospod. Bolna je res, toda nevarna je samo tedaj, ako je zdrava. V verzih teh rotim, prisegam, Temnim slutnjam daj slovo, Senčnatim vsem zagonetkam. Kraju konec res naj bo! Kamor že naj jaz potujem, Se podvizam, da čimprej Snideva se, možek ljubi! Tvoja ker sem res vselej, Zvesta žerfa Ema. Iri I. Kar je na sveti teh ljudi, vsem se rado spi, jaz ne morem nocoj zaspat', ker nimam srca doma. Moja ljubca ima dva svojega in mojega. II. Jaz imam ključa dva, oba sta srebrna, nič drugega ne delata, kakor ljubezen sklepata. III. Drevi pridi, moj ljubi gor ma oknu najdeš ključ, ti boš kambricu odpiral, jaz ti bom držala luč. Če glih luč ne bo gorela, saj bo svetla lunica; gor na gonki bomo sedeli, ljubezen delali. Kaj poreče mamica, tata, ker ljubezen delamo? Mamka m,i bo še ukazala, da ljubezen delamo. Koder sva midVa hodila, sva hodila prav zares, saj si nisva hud'ga strila, to me močno veseli. V ŠOLI- Učitelj: Kdo mi zna pove* dati, zakaj je morje tako slano? Učenec: Ker živi v njem toliko slanikov, gospod uičitelj! GOSPA VIPAVSKAJA. »Gledališče mi že ugaja! Toda vseeno mi ugaja bolj kino! V gledališču manjkajo razlage, ki jih v kinu pišejo!« Snubač. Šala v enem dejanju. Ruski spisal A. Čehov. ČUBUKOV. In to strašilo, ta ko* koš j a slepota si še predrzne priti snubit in tako dailje! A? Snubit? NATALIJA. Kako snubit? ČUBUKOV. Kajpada! Prišel je radi tega, da bi te snubil. NATALIJA. Snubil? Mene? Čemu mi tega niste poprej povedali! ČUBUKOV. Jn frak je navlekel nase radi1 tega? Pravcata klobasa! Smrček? NATALIJA. Mene snubil? Oh! (Pade na naslanjač in stoče). Pokličite ga! Pokličite! Oh! Pokličite! ČUBUKOV Koga naj pokličem? NATALIJA. Urno, urno! Slabo mi je! Pokličite! (Ihti). ČUBUKOV. Kaj je to? Kaij ti je? (Prime se za glavo.) Nesrečen človek sem! Ustrelim se! Obesim se! NATALIJA. Umiram! Pokličite ga! ČUBUKOV. Takoj. Ne tiili! (Od-haja.) NATALIJA (sama, stoče.) Kaj smo napravili! Poklicati ga! Poklicati! ČUBUKOV (priteče.) Takoj pride in tako dalje, zlo dej ga vzemi! Uf! Govori sama z njim, jaz si namreč tega ne želim... NATALIJA (stoče). Pokličite ga! ČUBUKOV (kriči). On že priha* ja, pravim ti. O kakšen mučen posel. Stvarnik moj, biti oče odrasle hčere! Ubijem se! Gotovo se ubijem. Ozmerjala sva človeka, osramotila,, a vse to ti... ti! NATALIJA. Ne, ti! ČUBUKOV. Jaz nisem kriv, evo ga! (Pri vratih se prikaže Lomov). Nu, razgovarjajta se sama! (Odide). ŠESTI PRIZOR. Natalija Štefanovna in Lomov. LOMOV (onemogel pride). Strašno mi utriplje srce... Noga mi je ohromela... v boku me drega... NATALIJA. Oprostite, vi ste se razgreli, Ivan Vasiljevič... Sedaj se šele spominjam: Volovja Luža je pravzaprav vaša. LOMOV. Strašno mi utriplje srce... Moja Luža... Na obeh 'trepalnicah mi skačejo žiVci... NATALIJA. Luža je vaša... Sedi* te... (On sede). Midva oba nimava prav.... LOMOV. Jaz sem iz principa... Me-n)i ni toliko za zemjo, kolikor za prin* cip... NATALIJA. Dovolite, da se pomeniva kaj dtugega. LOMOV. Tem bolje, ker jaz imam dokaze. Babica moje tete je dala kme* tom deda vašega očeta... *aft Dragi Čuk! V zeleni Štajerski živi neki zdravnik, ki slovi kot zdravnik in komponist. Nekega dne ga pokličejo k nekemu bdlniku v gorah. Ko mu gospod doktor dene toplomer podi pazduho mu pride neka kompozicija v glavo, Hitro začne taktirat z roko, pozabi na bdlnika ter jo maha v taktu proti domu. Drugi dan pride prestrašen ma žena zopet k njemu ter mu pove, da iima mož tisto stekleno oev celo noč in še vedno pod pazduho, a vendar mu ni nič boljše. Rešena uganka Polovica od XII = VII. Namreč XII razdeli čez sredo — da dobiš 2 krat po VII. Prav so rešili: Ivan Fric, Maribor: Koler Jožef Idrija; Meri Sancin, Trst; Poljšak Ivan, Trst; Bric Bruno. Skedenj; Mira Skrinj ar, Sežana; Ana Zaje, Trnovo; Nada Repiric, Prem; Ivan Cibic, Trst; Jernej Sesek, Ljubljana;; Skočar Vlado, Robič; Gautar Franc, Idrija; Angel Conta, Šcigla; Specogna Angelo, Lasig; Vidrih Ivan, Jeram Jakov, Marbela Anton, ; Modena; Raztresen Kazimir, Aj- : dovščina; Kastelc Josip, Trieste; Benigar Olga, Trnovo; Ivanka Va- 1 lenčič, Opatija; Ivanka Vičič, Trst; : Edvard Trobec, Ljubljana; Marijan Vižin, Solkan; Jožef Cuder, Predil; Dekleva, Slavina; Drašček Justina, Nabrežina; 'Ivan Kastelc, 'Kostanjevica; Golja Olga, Trst; IVan V,is rant, II. Bistrica; Franc Plesniičar, Cepovan; Lojze Šuligoj, Trst; Eva Mijlončič, Loka *>ri i Zidanem mostu; Zavrtanik Milena, Lesce; Ivan Ščuka, Trst; Vilhar Maks, Postojna; Franc Steger, Maribor; Ferjančič Anton, Laško; Koren Alojzij, Drežni-ca; Cormensig Giovanni, San Leo-nardo di Cividale: Draščič Mijo, St. Martino; Franc Flis, Domžale; Nikolaj Permazar, Domžale; Silvl-ca Hladnik, Idrija"; Dolenc Herman, Ljubljana; Sedmak Vladimir, Trst: Anton Logar, Sušak. Nova uganka. Bil je nekoč samostan, nam sporoča legenda, katerega ime pa nam zamolči, v katerem ni bila izrečena še nobena laž. Toda nekoč, prii nekem zborovanju menihov, je eden iz« med njih vstal in rekel: »Končno, bratje mdji, je bila izrečena laž v našem samostanu !« Ostali menihi so si pokrili obraz s kapuco, iin nekateri so tudi mrmrali molitve, katere naj bi zbrisale ta greh, ki je prišel oskruniti notranjo iti o« ralno lepoto njih svete skupnosti. Vprašanje je. z ozirom na to, da do tistega hipa, ko je .oni menih izgovoril tiste oskrunjovalne besede, ni bila izrečena nobena laž, ali je on govoril resnico? — Kdor pošlje L 1.— ali Din. 2.— v znamkah, dobi knjigo nar. pesmi »Nagelj čki«. Ženska zvestoba. Pripovedoval Vam bom tako navadno povestico, tako vsakdanji dogodek, ki se do* gaja vsak dan in ob vsaki uri. Leži, leži Ljubljana, Ljubljana dolga vas, na koncu te Ljubljanice je zopet druga vas, kjer je prebivala mlada, RAZMERJE EVROPE DO DIVJIH NARODOV Kadar jib rabi, jih v ogenj pošilja, ko jib ne rabi, pod palcem jib zmelje, to nam spričuje najbolje Maroko njib je pravica strašilo za v zelje. leponoga, živooka deklica. Ve« liko je deklic na ljubljanskem pdlju. a tako lepih kot ona je biilo malo. (Vsaj orna je mlEslila tako). Bila je pa ta deklica še mlada, stara komaj šestnajst let, kot poje narodna pesem. A v tako mladem telesu je že za* relo in se redilo že zrelo — jabolko mislite? ... ne ... srce, In pomislite, nekega dne; je zlezel na okno Amorčck s svojim tuldm sladkih puščic ljubezni, z eno nogo se je oprl ob oknico, z drugo ob razbito šipo, pa je pomeril in jo zadlel v tisto zrelo hruško, sem hotel reči srce. To se pravi, da je prišel v tisto vas mlad štu* dent in se zaljubil]« v njo (kot je ona trdila), ona pa v njega (kot je on trdil). Bog zna, kdo je imel prav? Najbrž Čuk na palci, ki pravi, da nobeden. Bila pa je tolika ljubezen v srcu fantovem, da je zgubil razum. Da, res, kako bi mogel i* meti razum, ko je vendar hodil po noči pod njeno okno v času, ko fantje po pol' marši* rajo. kolce v roki imajo, ob bridke vile se podpirajo«... Toda fantje so mim' maršira* li, ona dva pa sta si na oknu zvestobo prisegala do zelenega groba (mislila sta najbrž na poletno travo — sive lase). Pa se je zgodilo drugače — in to je ravno bistvo moje po* vesti — moje tragične povesti. Tisto o njeni lepoti naj še bo, tudi fant se ni bal, ali zvestoba... Namreč je stara stvar, da je zvestoba gnilo jabolko, ki je zunaj tako rudeče, zno* traj pa; na grenko vleče. O-ziroma: najlepša podoba mo* derne zvestobe bo pač lice moderne gospodične: če pogledaš je lepo, če primeš izgi* ne, če poduhaš lepo diši, če zažgeš pa neznansko smrdi. No tako je tudi ta ubog1 NATALIJA. Bodi, bodi po vašem. (Na stran). Ne vem. s čim bi pričela... (Njemu). Kmalu se prične lov. LOMOV, Na divje kure, čislana Natalija Štefanovna. Po žetvi menim začeti. Oh, ali ste slišali? Pomislite, kakšno nesrečo imam; moj Ugodaj, kate rega ste poznali, je ohromel. NATALIJA. Kakšna žalost! Vsled česa? LOMOV. Ne vem! Bržkone si jje izpahnil nogo, ali so ga pa drugi psi o-gilizlii... (Vzdiše). Moj najboljši pes, da ne omenjam denarja! Saj sem Miro* novu dal 125 rubljev zanj. NATALIJA. Preplačali ste ga, Ivan Vasilij evič! LOMOV. A po mojem mnenju je to še po ceni. Prekrasen pes. NATALIJA. Oče je dal za svojega Otkataja 85 rubljev, in za koliko je Ot-kadlaj boljši od vašega Ugodiaja! LOMOV. Otkataj je boljši od Ugo* daja? Kaj vli govorite? (Smeje se). Otkataj je boljši od Ugodaj a! NATALIJA. Kajpada je boljši! Otkataj, resnica, je mlad, ni se še raz* vil, toda po tacah in po rasti ga nima niti Vdlčanečki boljšega. LOMOV. Dovolite, Natalija Štefanovna, toda vi ste pozabili, da je on hrt, a hrt, je vedno slab lovec! NATALIJA. Hrt! Sedaj prvič ču-jjemj to! LOMOV. Zagotavljam Vas, spod* njo čeljust ima krajšo, od zgornje. NATALIJA. Vi ste merili? LOMOV. Meril sem! za gomjd je kajpada primeren, toda ako bi trebalo zagrabiti, pa bi komaj... NATALIJA. Prvič je naš Otkataj dobrega plemena; on je sin Zapregaja in Stameske, vi pa za svojega črnope* gašca ne poizveste, kakega rodu je, Vr-hutega je že star in pohabljien kakor stara kobila. LOMOV. Star je, pa ga še za pet vaših Otkatajev ne dam... Ali je mo* goče? Ugadaj je — pes, Otkataj pa... smešno bi bilo, pričkati se o tem. Ta* kega, kakor je vaš Otkataj, najdete pri vsakem lovcu, četrtina one vsote bi bila dorvolj 'lepaj cena zanj. NATALIJA. - V vas. Ivan Vasiljevič tiči danes nekak prepirljiv bes. Po* prej ste si vtepli v glavo... da je Luža vaša, sedaij pa, da je Ugadaj boljši od Otkataja. Jaz nimam roda. ako človek ne govori tega, kar misli. Saj vi dobro veste, da je Otkataj 'stokrat boljši _od vašega — tega bedastega Ugadaja. Čemu trdite nasprotno? LOMOV. Že vidim, Natalija Štefa* bedaka. Toda pomnite, da je vaš Otka-novna, da me smatrate za slepca ali za ' taj hrt... NATALIJA. Ni res! LOMOV. Hrt! (Dalje.) fant najprej pogleda) in. tako naprej, nazadnje je pa zažgali. To se pravi, da je odšel v tujino in gospodična iz vasi je pozabila nanj. Ne rečem če b; pozabil nanjo on, ali pa kar tako, ali kaj boste rekli k te* mule pismu? (Ne rečem da ga je o* na napisala. Ker ne maram revice spravljati v šmir pred vsem častitim krogom Čuko-vih čitateljev. Ali. kar je res, je res, tako pismo je.pisala): Dragi moj! Tako pogostoma in® pišeš! m a. Saj veš da nimam dela, da Zakaj m,} pišeš talko pogosto-bi ti vedno odgovarjala. (Res vica se je zmotila. Mesto,, da bi napisala, da ima preveč dela, ga ima premalo. Op. pis.) Zelo dobro se imam doma m te imam radia. Samo tako pogostoma, ti ne morem odgo* varjati. Moram ti pa nekaj novega povedati. Nič več namreč ne zaupam v tvojo zvestobo in ljubezen. Veš. ti živiš daleč tam v tujini, v velikem mestu in kd!o ne ve. da so tudi tam lepe gospodične in kako lahko pozabiš name! Jaz vem, da boš pozabil name, če že ' nisi, pa kmalu, zato, veš, že vem,' da me ne boš več ljubil in zato ti povem, da te tudi jaz ne ljubim več in sem si zbrala drugega. Saj ne boš jezen, da ti tako malo pišem in da sem si zbrala drugega fanta, ko si tako daleč in ne morem do tebe. Pozdrav od tvoje pozab-1 j ene. Vidite, bistvo vse te povesti je to pismo, ki pove, kako nlitva je danes ženska zvesto* ba. (O moški niti ne govorimo, ker je že talko degeneri* rana., da niti ne obstoji več. Pa moški je moški in- ženska je ženska.) Fant pa ji je odgovoril: »Sicer pa, danes je pač taka, naVada, da zvesta ni ne stara, ne mlada! A oazi Tž-fehkoveirna frajla, ker pota v Rim enako so glad* ka, po let' ko po zim'.«; Fant je odgovorili v narodnem slogu in narod govori je« drnato in modro. Zakai f Zato. Zakaj urednik lista »Fioretta« ne nosi več očal? • Zato, ker so mu jih na dvorišču »Caffe Adriatico« razbili užaljeni gospodje. Zakaj so vipavske hazenašice podlegle ajdovskim? Zato, ker je manjkal ajdovski brivec Stankg. Zakaj Nino Pinčk hodi vsak večer v' kino? Zato, ker hodi ob nedeljah balin-cat k lepi Rožici. Zakaj §i vipavske gospodične puhtijo rasti brke? Zato, da jim ne bo treba kupovat volne za blazine. Zakaj sta Ruska in Furlanska prej-šno nedeljo igrala foot-ball? Zato. da sta počakala tisti dve go-uodični, ki sta bili namenjeni v Do-bravlje. Cukec pa jih je zasledoval z dirkaškim kolešom; Cuk vse vidi, Cuk vse ve, Fric in Fraticelj, greha delati se ne sme. » LISICA. Francoski: Georges Pourcel. Poslovenila: Rosandra. »Torej je res, Fireta, da je izginila še jedna kokoš iz tvo* jega kurnika na senožeti?« »Da, žal. in Sicer to je že druga v teku dveh tednov. — Gotovo se je zopet povrnila lisica. Cadeton je sicer trdil, da jo je lani ubili«. Firieta je stala na pragu svoje hiše, suha, bleda in jezna. — Vse ženice, ki so se vrača? le od nedeljske službe božje so jo obgovorile, da jim pove, kako ji je lisica odnesla kokoš. — In vsiaka se je tresla za svoje kokoške, kajti vse so imele svoje kurnike v kakem kotu na senožeti, kamor so se pridne pitke spravljale k zgodnjemu počitku. »Morali bi poslati vašega Zakaj so nekateri v Kubedu, ki grdo gledajo vaškega župana? Zato, ker jim odkriva krivice še od predvojnih časov. ' Zakaj si ne upa gospod I. med ljudi? Zato, ker se sramuje lastne sence. Zakai se ne udeležuje gospod I, iz5 v pevskega društva Ilirije? Zato, ker članice ne nosijo hlač. Zakaj ima Delavsko Konsumno društvo slabe sode? Zato, da lahko prodaja kislo-vino. Zakai pozdraivlja športno društvo Val na igrišču hip hip mesto Zdravo? Zato, ker je pristno slovensko bar-kovljansko društvo. , moža, da bi vsak večer s pu* ško stražil«. »Fireta, — ej ne bilo bi slabo, ali on nima časa zato, se mu preveč mudi spati. — Si* cer pa bi mu lisica lahko odnesla kokoši izpred nosa. — Vi ga pač ne poznate«. In ravno se je pokazal izza ovinka. — Zanemarjen, po* kloftan je nekam komično izgledal pod širokokrajnim o-maščenim, zamazanem klobu* ku. — Ob strani pa mu je veselo korakal Cadieton, njegov prijatelj. »Fireta«', ga je napadla hitro ena izmed zgovornih botre, »zakaj pa vendar pustiš, da lisica Rpžre vse kokoši tvoje žene? Meni se zdi. da to zadeva ravno tako tebe kot njo«. Revež je žalostno povzdig* nil oči k nebu in brezupno dejal: »Eh, naj je lisica ali pa branjevka ona, ki jih odnaša jaz pač pri tem niknam ne ko-ristL ne dobička. Le za poku-siti jih dbbim enkrat na leto, na opasfflo,« je potožil milo Firetin mož. »Snedenec, pijanec, nič* vrednež«, ga je oštela boljša polovica. * Tedaj pa se oglasi Cadeton: »Prav imia tvoja soproga. Ti bi moral priti z menoj na lov te lisice, bilo bi to prav zaslužno opravilo. Kaj se ti zdi. ali bi se ne dalo napraviti to v soboto zvečer? Jaz sem že prilično zapazil, da se navadno ob sobotih priplazi ta rdeče* dlaka tatica. Gotov sem, da te bo Fireta znala pošteno nagradil, ako se ti posreči, da ji prineseš ustreljeno lisico«. In Firet se je pustil Slednjič prepričati od Cadetonovili be* se d, saj v družbi veselega koimpareta ni bilo nikdar dolgčas. Odpravila sta se tedaj neke sobote zvečer, moško na ramah puške, spremljale so jih pa vroče žejljle vašklih gospodinj, da se ne vrneta prazna. Ko sta pa že prišla iz vasi, se Firet ni mogel več vzs drževati ter je boječe zaupal tovarišu. »2e dolgo je temu, kar sem oddal zadnji svoj strel, bojim se, da ti bom le v malenkost* no pomoč«. Cadeton se je pa začel glasno smejati: »Ubogi revež! Ganiš me skoro s svojiim pripoznanjem. Torej, ali je res, da ti tvoja stara ne postreže ndkoili z do* bro kokošjo ali slastnim piščancem? Le enkrat na leto pa le malo, kot za pokušnjo? Oh ti lakomnost ti! No, čakaj, za nocoj ne vprašam tvo* je pomoči za dirugo, kot da loviš z vilicami. Ali boš kaj ta* kega še znal?« »Pravzaprav skoro niti tega nisem vajen. Sicer pa, za* kaj pač tvoje vprašanje?« Prišla sta po cesti vštric. Ca-detonnovega posestva. »Počakaj me le za hilp tu na cesti, da pregledam, če je vse v redu v kurnifcu!« Čez trenutek že se ie vrnil. Pod pazduho je tiščal nek mal črn zavoj, ki sei je zdel še ne-" kako živ, trepetajoč. »Vidiš«, je jel razlagati čakajočemu prijatelju, »niti za-vreščal nli. Na lahno se pOio* ži roko na piščanca kot da ga gladiš, pa se mu potem kar mahoma zaVije vrlat, in dovršeno je. Jaz imam v tem že NI I SAK DAN. g „No, zdaj naj grem še v mesnico in naj kupim kaj, kar gospa nima vsak dan". , „No, potem ji telečjega jezika že ne smete kupiti". Trgovci S,1;^,« v Narodni Knjigarni v Gorici. KONFERENCA V SV1C1. ki se vrši te dni in kako pravzaprav od zadaj izgleda. precejšno vajo. Danes je lisica torej odnesla iz našega kurni* ka, prihodnjo soboto prideš pa ti zopet na vnsto. Ej dragi moj. treba je znati, kako se izuči naše drage žettke. Tudi to je nekaj vredno. Če le po« mislim, d|a ti ga da pokusiti le enkrat na leto. kar ves iz sebe sem. Najin cilj: gostilna na križpoti, pri Klari. Tam bo naš glavni stan. Sicer, pa,, kako hočeš, dia ga pustiva nas praviti? Pečenega, ocvrtega, pobalpega. v lovski pikantni omak}? Povej! Danes je mero daj n;a tvoja želja«. __(Konec prih.) PAMFLET štev. 1. Strokovnjaki, zganite se! To je rPfren. Poznam več refrenov narodnih ali ponaro--delih pesmi. Najljubši izmed vseh je oni: »Spomladi bomo pili.... poleti bomo pili..., jeseni bomo pili.... pozimi bomo pili.... ker vince sladko je«. Tetka »Edinost« in dete »Goriška Straža« pa pojeta: »Spomladi — strokovnjaki zganite se.... poleti — stroz kovnjaki zganite se..-., jeseni — strokovnjaki zganite se..., pozimi — strokovnjaki zgani* te se..., ker Sviloprejka v bu~ bo gre, ker češplje gnijejo, ker čipke v inozemstvu drage so. ker vince sladko je... vinska kriza«. — Naravnost ganljivo je poslušati, kako »strokovnjaki« drug drugega poživljajo na delo. Vraga! Pišite manj in poprimite se dela; uspehi ne bodo izostali. Drugače bo spet na dnevnem redu v gospodarskih rubrikah naših časopisov refren: Strokovnjaki. zganite se! slov. akad. fer. društvo a-drija, priredi pod pokroviteljz" stvom častnega damskega koz miteja v soboto dne tretjega oktobra t. 1. ob pol devetih tretji poslovilni večer z akademijo na katerega se poča-ščuje povabiti vaše blagorodje — vstop le proti vabilu — obleka promenadna — vstopnina za dame Ur pet za gospode deset To je točen prepis nekega vabila. Velikih črk začetkom stavka. glavnih in podrejenih stavkov, pik in veje. fer drugih ločil novi pravopis ne poz zna. Poleg drugih tujk vsebuz je to vabilo, ali pa morebiti ni vabilo. najnovejšo cvetko »dasmski komite«„---- Ubogi Janežiči. Sketi. Koštiali, Brez* riiki in vi vsi. ki ste učili in učite našo mladino in še pose. bej našo' akademsko omladi-no. ves vaš trud in zno j je bil in je zaman, ker je moda črez vse. Nadaljevanje prihodnjič. Sr Šen. Pravilo. Pravijo pri Sv. Jakobu namreč, da se je gospod Ivančič odločil priključiti se Amundsenovi ekspediciji na severni tečaj, ter da se bo v ta na- k men vpisal v otroški vrtec kjer hoče natanko preštudirati tamkajšnje razmeie. Praviio istotam. da so kletarji Delavskega konsumnega društva noč in dan v kleti, ker se hočejo izpopolniti v stroki kisanja vina, ter se mislijo udeležiti vinarskega kongresa v puščavi Sahara; Pravijo pri Sv. Jakobu seveda, da mislita g. I. in P., člana pevskega društva Ilirija, organizirati popoldanski izlet na Himalajo. Pravijo, da je veslarski klub Sirena prekinil vaje v veslanju, ker je tržaški zaliv popolnoma zamrznil. Pravijo, da je veslarskemu klubu Sirena od vseh šest krščenih ladij ostala pri življenju samo ena. Praviio, vsaj takšno je mnenje gospoda Hinkota, da so bili nogomes taši športnega društva Val premagani od Ponzianinov radi olajševalne okolnosti ne posebno dobrega dneva. Pravijo, da so fantje Gradiščani pri Kubedu sklenili se iti ženiti v Stnokvico, ker so njih punce zaljubljene v Kubejčane. Pravijo, da je v Kubedu neki lovec, da kadar mu zajec skoči, da se ves strese in da mu nastopi 40 stopinj mrzlice, zato pa da je šel rajši ovce past. Praviio, da so v Kubedu punce 4 oziroma tetke U. V. A. in M. da so napravile prisego za se ne poročiti, ker jih nobeden ne mara. Praviio, da bi Vipavskemu Gec-u lahko spleli kito izpod nosa. Pravijo, da se nahaja v Ajdovščini neki takozvani Kraševec (vi ste trd ba), ki pripoveduje vsak večer o ženicah, ki so žele proso. Pravijo, da so šturški »šušterji« ?nd1i na prešičje uho. Pravijo, da je Milka iz Šturij obupala, ker ne dobi več nobenega pisma od rde$e-lasega Štajerca. Pravijo, da se je v Mariboru pri nekem koncertu predstavila neka gospodična kot Rusinja, da pa so jo gostje po glasu in po licu kmalu spoznali za Mariborčanko, ki pije rada medico. Pravijo, da se na Dunaju učijo več ruskega jezika nego v Mariboru, ;ato ker so bližji Rusije. Pravijo, da je v Mariboru v neki kavarni 8 sobic, ki so vse žarečeru-deče razsvetljene in da se v teh so* bicah posebno nočni ptiči prav dobro počutijo. Pravijo, da je v Mariboru nekdo prosil za gostilničarsko koncesijo v Vetrinjski ulici, čeravno je tukaj že 10 gostiln — to pa zato, ker vodi ta ulica navkreber in vzdol in ker postanejo ljudje, ki prehodijo to ulico, žejni. Pravijo, da so v Maribor in okolico začeli vpeljavati razne vrste vin5 škili trt, da bi se ljudstvo navadilo na druga vina in da bi pregnali dalmatinska in istrijanska vina.. Pa ne bo 1 šlo. Pravijo, da so mariborski znanstveniki s čudom konštatirali, da je mariborski park sedaj po noči pralen, hoteli pa —• noini. —• Zaradi tega čudnega pojava si niso na jasnem in zato prosijo vse znanstvenike te stroke, da javijo na Venera-Inštitut, če so opazili drugod iste pojave. Pravijo, da so mariborske ženske jako ekstremne, kajti s sedajnim — cigu migu vremenom niso zadovoljne. Ali vročina — v tem slučaju — globoko dekoltirani kopalni kostumi — ali led — katerem se v Parku dr-zajoč lahko razkazujejo svoje pi- kantne toalete in (apaga salames) — lepe nožice. Pravijo, da se ie v Mariboru uresničilo prerokovanje »Marburger Mits zi« »— nočnega metuljčka« kateri je preskrbela policija počitnice v Begunjah. Ta Venerina svečenica je namreč pred svojim odhodom na »Sommerfrisdhe« potolažila ljubezni-željne Mariborčane- češ, da flaj nikar vne jokajo, kajti resnično, resnično Vam povem, da predno bo petelin stokrat zapel, bo mojih vrstnic sedemkrat sedem toliko v Mariboru. Pravijo, da so imeli na Voger-skem veselico, ki so se je udeležili bolj inteligentni. Praviio v Batah. da ima Pav... iz V... tako dolg jezik, da še starih ljudi ne pusti v miru. Pravijo, da Komenski mladeniči v užni Ameriki, nabirajo denar, da sa pošljejo dekletom, ker so zelo 1 irebne šol, da se vsaj pisati naučijo. Priporočajo se g. Čuku, naj jih r kremplje zgrabi. Pravijo, da so isti zelo žalostni, iz lovih solz so celo reko napravili, ker iz njih vasi dekleta ne znajo •isati. i Pravijo, da se bodo Komenski fantje v južni Ameriki podali bržkone v - mostan. Krivda ie njih deklet. Praviio, da so se Komenska dekleta zaljubila v kratka krilca in v moko po obrazu. Pravijo, da je prišel 'v Kobljeglavo oslovski kašelj, posebno ga društvo ne more več zmagovati. Pravijo, da kdor ne more živeti, naj pride na Volarje, se prav gotovo opomore, pri vodnjaških vodah, posebno kadar dežuje. Praviio, da. so v Brezovici pri Ljubljani dobre volje, ker imajo z Večnim popotnikom dosti smeha in zabave. Praviio, da v Mariboru se shajajo v gotovih kavarnah samo taki ptiči, ki spadajo skupaj. Praviio, da v Mariboru govorijo, razne jezike, da pa vsi jeziki se strinjejo z nemškim — namreč tako-"ni kuheldajč. Pravijo, da je bila 24. septembra t. 1. mariborska Volkstfmme konfisci-rana, ker je imela na tretji strani silko francoskega in španskega vojaka, ktera je gnal Beduinec zato. ker je državno pravdništvo mislilo, '-> ie španski vojak — španski kralj. (Čuk bi rad videl dotično karikaturo. — Op. uredn.) Pravijo, da se nekatera dekanska deklelta poslužujejo med fceboj po-pečk^. kot dokaz prave ljubezni do fantov z juga. Pravijo, da je posledice te goreče ljubezni občutila P. na svojem očesu. Pravijo, da namerava M. D. »Jadran« iz Dekani (da ne bo težkoS za dovoljenje dobiti, katerega se je že trikrat zastonj pričakovalo) v -i toliko popraviti spored, da se izpusti igria »v Ljubljano jo dajmo«, in nadomesti z »v Neapolj jo dajmo«. Pravijo, da je Rakeška avtotaksa ravnokar kupila novo-gumo za kolesa. Torej ima še namen po cesti voziti, akoravno je slaba. Čuk ne boj sel Nevarnost še ni prevelika. Pravijo, da so v gornji Košani pri Št. Petru na Krasu zgradili nov hotel zal razne vizite, da hodijo tja prenočevati. Praviio, da, v Škrbim so fantje ves seli, ter da so plesali v taktu harmonike na račun paštešute in rajža, Sa-" mo .Nini se je držal kislo, ker ni ho-tela: J----ž njim plesati. Pravijo, da je prisostvoval neki poroki v goriški okolici tudi Čuk in ie videl, da je bilo res, pri mizi in na mizi pravo jesensko cvetje. Pravijo, da bi bil Čuk tam še marsikaj lenega videl in slišal, toda ker so se preveč bliščali prebeli namizni prti in glave nekaterih povabljencev, jo je kar odkuril. Pravijo v II. Bistrici, da so se pretekli teden dve punci stepli radi Mirkota; kar s kamnom so si šli ena proti drugi. Čuk pa pravi, da bi si ga morale prerezati na polovico, pa bi ga imele vsaka polovico. Praviio, da se nahaja v Logu pri Vipavi dvojne vrste zajcev, eni so čisto navadni zajci, druži se* pa tako veliki, kakor dvanajst let stari otroci. Zato imamo pa tudi dvojne vrste lovcev, eni so .spet čisto navadnin lovci, drugi pa kakor taki, ki so navajeni na človeški lov, pa rte razločijo človeka od zajca, češ saj tudi zajec na dveh nogah stoji. Pravijo, da je neki gospod kupil neki gospodični, ki stanuje blizu Slomšekovega trga v Mariboru, vilo, in ko je ona zvedela, da je po-sestnica vile — je kar zijala. Pravijo, da nenka grofica iz mariborske okolice prihaja v Maribor zato da uvaja »nerazumljene« soproge v skrivnosti velikomestne »pra* ve« ljubezni, da rehabilitira svoje a-ristokratske finance. (Moto: Titel ohne Mittel). Pravijo, da je Vesela vdova v Na-brežini v tobakarni požrla že, dvakrat po 50 izvodov, v pol uri. Zato naj jo Čuk prime za uho, ker jin noče naročiti več. Pravijo, da se išče v Nabrežini godbeno društvo, ki bi igralo (trauer marš), ko bodo potomci izkopali rajnki orkester, ker domača godba noče igrati. Pravijo, da so tri gospodične obsodile Čuka in neke mladeniče na Smrt, ker pišejo v Čuka. Dalje str. VIII. Počaščujem se naznaniti cenjenim odjemalcem, da sem odstopil svojo slaščičarno : .•.•.• Mm lise v Semeniški ulici 8 bratom PIACENTINI v nadi, da bodo moji stalni odjemalci še na dalje obiskovali ome« njeno slaščičarno, se zahvaljuje v naprej Artur Poleltr. O J TI PROFESORJI! Profesor: »Danes zjutraj sem pozabil doma dežnik!« Prijatelj: »Itn kdaj si to za- Profesor: »Oh, ko sem ga hotel zapreti, kb nii Jveč de* zevalo!« LAŽNIK. Gospa Klepetova: »Kaj, ta človek hoče poročiti vašo hčer?_ Ali ne veste, da je pre« sedel štiri leta?« Gospa JurkOvličeva: »Tak lažnik! Meni pa je rekel, da Je dve!« , V ŠOLI. Učitelj: No, govoril sem Vam že mnogo1 " o strupenem plinu! V obsego tega, da se izognemo nevarnostim, kalk« šne korake bi napravil ti, Vreš? Učenec: »Dolge, gospod profesor!«, PREDPOGOJI!., »Vaše spričevalo je sicar dobro in lahko bi vas sprejel, toda še prej vas moram nekaj vprašati: »Imate staro mater?« »Ne«. »Mogoče kako teto?« »Ne«. »Ali pa kakega drugega sorodnika, ki bi mogel umreti med nogometno sezono?« »Ne?« . »No dobro! S pavjim lahko nastopite!« V KOLODVORSKI RESTA* VRAGI JI. »Natakar! Dve jajčki! Tri minute kuhane! Toda hitro, rvosim; čez dve minuti odhaja moi vlak!« SKRNA ŽENICA. ~~ Žena strese moža. kli trdno spi: »Ti. sediai mo^aš pa le vstati. Zadnji čials. dla vzameš svoj prašek zal spanje!« ZAKONCA. Slikar je hotel fotografirati dva zakonca: »Bolj resno! Bolj resno! Ne smeta vedno drug na drugega misliti! Na« pravita bolj prijazen obraz!« IZGOVOR. Sosed: »Kaj delaš tu gori, pridalnič?« Mirko (ki ie kradel iiabob ka): »Ah nič! Eno jabolko ie radio z drevesa, in sedaj b!i ga rad nazaj postavil!« IDILA. »Kaj premišljuješ, jluba?« »Nič posebnega«. »Misliš name!« »Saj to ravno mislim!« Corso v erdl „rgovski dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica -CENTRALA Rezerva SHS in rezerve: i i 11 D I I TI N TI D'n> Din. 50,000.000 LJUBLJANA 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4%• Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj- kulantneje. Bahira avtorizirana ^ClU1 ^Cl. sprejema noseče. - Govori slovensko. SLAVEC • TRST - Via Giulia 29 i Jamaica 50% t. li.5fllil.Maia \lk krema maršala „ 12.50 „ „ „io.5fl r „ „ 15.50 „ „ Vino Mm" „ 10.-- „ „ Vino Jipro" „ o.- „ „ Vil „Passi1" „ 6.50 „ „ Vi« Jtiianti" L i-, in 5.500 sto- kleofca ni všteta. Mala - Vermouth - Asti - Spumante -likerji najfinejši - Fernet - Bitter - Žganje in sirupi. Žpjflrna, Trg. Sv. Antona l\. l POPOLNOMA VARNO NALOŽEN DENAR V JUGOSLAVIJI lica r. z. se o. v novopreurejenih prostorih v Lj ubija ii i Mestni trg. štev. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S°/o ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Trgovina ar mr.nufakturo ŠKODNIK ANTON Gorica - Via Seminario lO - Gorica Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Gorico pri semenišču v biši z desetico trgovec Skodnik Anton, znan povsodi. H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati • cefiria, oksforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče in zadovoljnost ključ je že do sreče. Manufakturo, perilo, izdelane obleke po cenah brez konkurence kupite pri .dobroznani Bratje Mose Via Rastello 7 - GORICA - Via Rasteilo 7 | Pravim Vam samo to ! Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnih strojev „Winselman - Titan" in „Anker" ter dvokoles dobroznane znamke „ Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro. Priporočam šivalne stroje Titan n Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen. Edino slovensko zastopstvo Bianchi dvokoles Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn. Priporoča se stara in dobro znana tvrdka Elija Čuk Gorica, Piazza Cavour št. 9. Lastna mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo št. 11. Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujejo VJIL__________ Pravijo, da se išče v Nabrežini uradnika s stalno službo, da bi vrtel kazalo na vaškem zvoniku, ker ura ne teče. Praviio, da so v Nabrežini neke gospodične in gospodiči natočHi tri sode solz, ki jih bodo sedaj proda« iali tistim, ki se bodo ostrigle na ri-canje kratkih las. Prav"i v Nabrežini, da bodo odborniki društva (alla Bebe) dali lovcem za vsakega Čuka, ki ga ustrelijo 100 lir nagrade in medaljo. Praviio v Nabrežini, da so tri gospodične čakale Čuka že ob 7 uri zjutraj pred prodajalno, Čuk se je bal, da ga aretirajo. Pravijo v Nabrežini, da so gospodične, ki želijo ustanoviti modo (alla bebe) v soboto zvečer metale kamenje na kostanje po trgu, da bi prepodile Čuka, Čuk ie pa sedel na kostanju pred šolo. Pravijo, da v Nabrežini morajo poslati mežnarja na brišče se učiti zvonenja, ker jako slabo zvoni. Pravijo, da se špilarska dekleta (nekatera seveda) v vsake hlače zaljubijo. Posebno jim ugajajo lepe oči. Če bi Čuk sovi svoje »brgeše« posodil, bi še ona ljubco dobila. Pravijo, da špilarske frajlice tako v modi napredujejo, da jih niti veli-komestne šivilje ne morejo več za- dovoljiti. Dame, ne kupujte več pariških modnih listov, naročite špilarske! Dekleta, dekleta, tudi slamnatega moža lahko po modi našemite a v glavi mu bo ostala vedno slama.... Pravijo in pišejo v časopise, da je Lokavec »znana« vas. ker je tam posebne vrste »inteligenca«, ki sliši travo rasti. Pravijo pa, da hiteli« gent ni še vsak, ki nosi »speglane« hlače in rokavice. Praviio, da so v Lokavcu ljudje, ki bi radi, da bi se jim ves svet klanjal. Pravijo pa, da se Lokavčani nočejo klanjati ljudem, ki nosijo »speglane« hlače in rokavice. Pravijo, da ie v Špiljah baba, ki ima usta kakor žaba. Marsikdo bi si mislil, da nima drugega dela kot imenitno službo za prenašanje kvant. Praviio, da ima nekdo v Lokavcu laž in obrekovanje V zakupu. (Cuk si bo tega »Lažnjivega kljukca« v prihodnjič natančneje ogledal. — Op. Čuka.) Praviio, da je bila medalja, namenjena Čukovemu dopisniku v Lokavcu, odposlana nekemu drugemu dopisniku političnega, lista. Pravijo v Dolenjah, da so dve gospodični zelo žalostni, ker sta se vozili s kolesom in nesrečno nedolžnost izgubili. t—yt—yt— ] Obnovljena prodaja tkanin na račun PO ZNIŽANIH CENAH i VIDEM - (AL RIBASSO) ni 5 M1 [ -UDIHE \ Ker se predvideva hujši mraz od drugih let, ie centralna direkcija v Milanu, povspešila z pošiliatvšio prve množine zim-1 skega (stok) blaga, katere prodaja se bode pričela v pondeliek 12. t. m. Bi bilo brezpomembno zaznamovati ugodnost l naših cen, katerih najboljše potrdilo ie naša prodaja. l t i t i i i 't i \ !i i i Navajamo nekatere stvari in Čajne servijete ....... Lir 0 95 Nosne rutice z ažurom . . „ 1.25 Povoji za deteta..........„1.30 Možke barvane nogovice . „ 1.75 Brisače, reklam . .... „ 1 90 Krpice, cvirnate....... 2.50 Prtiči 60X60 . ...........„ 2.75 Flanela, fantazija...... „ 2.75 Ženske nogovice, rriočne . . 2.95 Naramnice ........ „ 3 50 Moderčki . ...........„ 3.75 Blago „Pelle uovo" .... „ 3.79 Možke volnene nogovice . „ 4.— Flanela za6 srajce..........»4 25 Dvonitnik ..... Obposteljne preproge Preproge iz Jute Angleški batist . Majice barvane . Majice težke . . Maje za kolesarje Spodnja krila volnena . Ženske srajce z ažurjem Žamet za lovske obleke Kombinacije bomb. barvane Možke maje mako . . . Sviterji ženski volneni . . Maje kosmate za gospode Lir 4.90 5.50 5.50 5.90 5.90 6.90 10,— 10,— 10 — 10-90 12,— 12.90 12.90 13 90 cene: » Volnene kombinacije . Moške maje volnene . Flanelaste možke srajce Bluze volnene barvane Jopice volnene težke . Plašči velour za gospe Douplefaces za gospode Pregrinjala ..... Rjuhe vezene .... Post. pregr. dvojnotkane Rjuhe črez 2 postelji, vezene Žimnice iz žime 14 kg Prešivi barvani . . . Volnene odeje .... Lir 15.— 16.— 1950 19.50 29 50 29.50 25--29,— 33,— 34.— 54.— 55.-59,— 58-- CENE STALNE. CENE STALNE. Razprodajalcem poseben popust. Vstop prost brez obveze nakupa. VIDEM i i > f ) Via Savorgnana 5 - UDI NE