GDK: 628:91 :+907 Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del Professional Foundations for the Spatial Part of a Forest Management Unit - Part 1 Janez POGAČNIK* '.) Izvleček Pogačnik, J.: Strokovne podlage za prostorski del načrta gozdnogospodarske enote - 1. deL Gozdarski vestnik, št. 4/1995. V slovenščini, cit. lit. 11. Avtor obravnava izhodišča za delo pri ovredno- tenju funkcij gozdov. Podaja merila za ovrednote- nje ekoloških funkcij {funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, biotopska in kli- matska) in razmišlja o nujnih in možnih usmeri- tvah ter ukrepih za usklajeno gozdno gospodarje- nje in usklajevanje z drugimi interesi v gozdnem prostoru, kjer so izjemno poudarjena ekološke funkcije. Ključne besede: Gozdne funkcije, ovrednote- nje funkcij, ekološke funkcije UVOD INTRODUCTION Celovtt prostorski razvoj uravnavamo s prostorskim planiranjem ter planiranjem razvoja in urejanjem krajine. Zakon o go- zdovih določa gospodarjenje z gozdnim prostorom ter s posamičnim gozdnim dre- vjem in skupinami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij. S tem je dana zakonska osnova in obveznost gozdarski stroki, da se v sistemu gozdnogospodar- skega načrtovanja z ustreznimi strokovnimi podlagami aktivno vključi v urejanje pro- stora na vseh ravneh, in to neposredno pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov ali posredno s krajinsko-ureditvenimi načrti. Po prehodnih določilih Zakona o gozdovih morajo gozdnogospodarski načrti vključe­ vati tudi prostorski del, zato je treba čimprej pripraviti nujno potrebna podrobnejša navo- * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., 64000 Kranj, Kebetova 25, SLO Synopsis Pogačnik, J.: Professional Foundations for the Spatial Part of a Forest Management Unit M Part 1. Gozdarski vestnik, No. 4/1995. ln Slovene, lit. quot. 11. The concepts regarding the evaluation of forest functions are dealt with in the article. The stanM dards for the evaluation of ecologic functions {forest areea and stand protection function, hydroM logic, biotopic and climatic function) and reflecM tions as to the urgent and possible directions and measures for coherent forest management, bri nM ging it into line with other interests within the forest space, where ecological functions are exM tremely emphasized, are given. Key words: forest functions, function evalua- tion, ecological functions dila za to raven. Osnovni okvir že dajejo območni načrti in veljavna zakonska določi­ la. S prostorskim delom načrta gozdnogo- spodarske enote moramo neposredno uve- ljaviti večnamensko rabo gozdov in goz- dnega prostora na ekosistemskih osnovah, hkrati pa zagotoviti razmejitev javnega in zasebnega interesa pri gozdnem gospodar- jenju. Zahtevne in obsežne naloge je treba rešiti z organiziranim in doslednim skupin- skim delom. Gozdarji s pridobljenimi novimi znanji in izkušnjami kot nosilci, usmerjevalci in usklajevalci nalog, morajo vključiti vrsto drugih strokovnjakov, ki jih zahteva to inter- disciplinarno delo. V prispevku želimo opozoriti na nekatere zahteve za učinkovito delo, dati izhodišča za delo in začeti z delom na prioritetnih nalogah. Ocenjujemo, da moramo najprej ovrednotiti funkcije gozdov (ekološke, so- cialne in proizvodne) na podlagi objektivno sprejemljivih in razumljivih meril in zanje usklajeno določiti obvezujoče usmeritve in ukrepe, ki bi zagotovili ohranitev in razvoj Gozd V 53, 1995 195 Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del gozdov ter omogočili pripravo strokovnih podlag za izločitev določenih prostorsko- ureditvenih enot. V prostorsko-ureditvenih enotah, kjer bo mogoče v fazi sprejemanja prostorskega načrta doseči uskladitev pro- storsko-ureditvenih pogojev (npr. : območja varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim namenom, območja pomembna za ohrani- tev prosto živečih živalskih vrst, območja negozdnih zemljišč, ekološko oziroma fun- kcionalno vezana na gozd, ... ). Razmejiti pa je treba tudi ožja območja navzočih naspro- tij , ki zahtevajo podrobnejšo krajinsko ana- lizo in prostorsko-ureditveno dokumentacijo (npr. : rekreacijska območja, ožja območja večjih posegov v gozd, sanacijska območ­ ja, ... ). Za vsa nova dela bo treba prilagoditi metode zbiranja podatkov in pripraviti pre- gled vsebine in oblike prostorskega dela načrta (pisane določbe, numeričen obseg v obliki tabel, grafikonov in kart). Prispevek naj bi pospešil razmišljanje o nujnosti razreševanja odprtih vprašanj ure- janja prostora in aktivnega varstva okolja v vsem gozdnatem prostoru. To je velik izziv stroki in ne bi smel ostati odrinjen ob rob gozdarske dejavnosti. Zdi se, da že zgub- ljamo komparativne prednosti pred drugimi dejavnostmi, ki tudi usmerjajo, usklajujejo in gospodarijo z naravnimi viri. 2 IZHODIŠČA ZA DELO 2 WORK CONCEPTS Strokovna izhodišča za pripravo podrob- nejše opredelitve strokovnih podlag za ure- janje prostora v načrtu gozdnogospodarske enote so: - dosedanje delo in razmišljanje o vklju- čevanju prostorskega (krajinskega) vidika v območno gozdnogospodarsko načrtovanje (GV št. 3/90 ) ; - ocena opravljenega ovrednotenja fun- kcij gozdov in pomena gozdov v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih za obdobje veljavnosti 1991-2000; - dosedanje delo s področja vrednotenja funkcij gozdov in opravljene krajinske ana- lize gozdnatega prostora za potrebe urbani- stičnega načrtovanja, prostorskega načrta- 196 GozdV 53, 1995 vanja krajinskih zasnov in pri izdelavi po- sebnih prostorsko-ureditvenih pogojev, pri izdelavi krajinskih in krajinsko-ureditvenih načrtov ; - strokovna gradiva o pripravi nove za- konodaje s področja urejanja prostora in gradiva s posvetovanj s tega področja ali s področja varstva narave in okolja; - določbe, ki jih vsebuje Zakon o gozdo- vih (UL RS, št. 30/93); - ustrezno organizirano timsko delo. Pričakujemo lahko, da bomo uveljavili na teh izhodiščih celovito načrtovanje v gozno- gospodarski enoti le - v povezavi z ustalje- nim pa tudi s prenovljenim zakonsko dolo- čenim sistemom gozdnogospodarskega načrtovanja na vseh ravneh -, če zagoto- vimo organizirano timsko delo v gozdnogo- spodarskem območju. V ta tim morajo biti vključeni, poleg usposobljenih gozdarskih strokovnjakov, tudi strokovnjaki vseh tistih dejavnosti, ki v tem prostoru upravljajo ali gospodarijo z naravnimi viri (npr.: kmetij- stvo, vodno gospodarstvo, lovstvo, naravo- varstvo, rekreacija in turizem ter rudarstvo in seveda tudi lastniki gozdov). Načrtovalec v gozdnogospodarski enoti mora organizi- rati hkrati delo v vseh segmentih mrežnega plana takole: - proučiti sektorske načrte, strokovna gradiva in veljavne ali pripravljene prostor- ske akte vseh dejavnosti sočasne rabe gozdnatega prostora v načrtovanem ob- močju; - izbrati primeren način zbiranja infor- macij (poleg predpisanega opisnega lista!), ki bodo omogočile opraviti ustr-ezno ovred- notenje funkcij v prostoru. - preveriti (presoditi) mora, ali so ustre- zno usklajene sočasne rabe v gozdnatem prostoru, oz. prostorsko je treba določiti nasprotja, če le-ta obstajajo; - pripravljene strokovne podlage za ure- janje prostora, ki morajo omogočiti ustrezno uskladitev, in to: * v prvi fazi med dejavnostmi sočasne rabe goznatega prostora, * v drugi fazi (na osnovi pripravljenega koncepta prostorskega dela načrta, ki bi imel ustrezno pripravljene strokovne pod- lage za variantna možno razreševanje nas- Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del protij v prostoru), to je v javni obravnavi načrta, mora zagotoviti ustrezno uskladitev z drugimi dejavnostmi, ki načrtujejo posege v gozdnati prostor, razmejiti gozdni prostor, kakor tudi dokončno uskladiti in potrditi določene prostorsko-ureditvene pogoje (omejitve, dopustnosti, pogoje, usmeritve in ukrepe za usklajeno sočasno rabo goz- dnatega prostora in opredelitve kje je mo- goč ter pod kakšnimi pogoji poseg v gozd ali gozdnati prostor, da ne bodo bistveno prizadete funkcije gozdov). 3 OVREDNOTENJE FUNKCIJ 3 FUNCTION EVALUATION 3.1 Opis stanja 3.1 Oescription of the situation Pri zbiranju podatkov za ugotavljanje sta- nja pomembnosti ali namembnosti dolo- čene funkcije bomo skušali posebej izpo- staviti: a) objektivne osnove (merila) za inventa- rizacijo in valorizacija funkcij gozdov; b) opredelitev ogroženosti in obremeni- tev gozdov, ki so že izjemno poudarjene; c) opredelitev, usmeritev in pripravo predloga (kataloga) za določitev potrebnih (nujnih) ali možnih ukrepov za varovanje, vzdrževanje in krepitev predvsem izjemno poudarjenih funkcij gozdov ter sanacijo po- škodb ali obremenitev gozdov in gozdna- tega prostora; v načrtu naj bi imeli določeni vsaj dve prioriteti, in to: - to kar moremo Ue nujno) opraviti za varstvo in vzdrževanje gozdnih funkcij v prostoru; - to kar moramo Ue možno) napraviti za krepitev in sanacijo gozdnih funkcij ter razvoj gozdnatega prostora; d) osnove za razmejevanje tistih območij v gozdnatem prostoru, ki zahtevajo po- sebne usmeritve in prostorsko~ureditvene pogoje. 3.2 Izhodišča za inventarizacijo izraženih ali strokovno utemeljenih potreb po funkcijah gozdov (opomnik!) 3.2 Concepts for the inventory of the put forward or professionally founded forest functions a) Iz pisanih virov je treba proučiti in ugotoviti: - v območnih načrtih: kako temeljito je bilo obdelano to področje (glej: P.J.: Fun- kcije gozdov in gozdovi v prostoru v območ­ nih gozdnogospodarskih načrtih, sektorsko poročilo za MKG, tipkopis, 23 str., 4 pre- glednice, Lj., 1991. ; MKG: Zapisnik in odločba o potrditvi območnega načrta; P. J.: Poročilo za dopolnitev območnega nač­ rta za področje funkcij gozdov v gozdnem prostoru, lj., 1992.). - v prostorskih dokumentih občine: do- ločbe in ureditvene pogoje, ki so določene za gozdnati prostor in katere določbe vpli- vajo nanj in na funkcije gozdov; - strokovna gradiva za obravnavano ob- močje s pod roč ij: kmetijstva, lovstva, vod- nega gospodarstva, naravovarstva, rekrea~ cije in turizma ter rudarstva; - gozdnogospodarsko evidenco g.g. enote s kroniko in oceno izvajalcev načrta. b) Zbiranje neposrednih informacij: - ankete posebej prirejene za eno ali več funkcij oz. o potrebnih podatkih (npr.: o socioekonomski strukturi lastnikov go- zdov in njihovi potrebi po rabi gozdnega prostora, ... ); - organizirana občasna ali sistematična opazovanja za določene funkcje (npr.: za rekreacijsko funkcijo ali evidentiranje potreb prosto živečih živali, ... ); - posredno prognoziranje (npr.: statis- tka, dosedanji trendi, ... ); - terensko dopolnjevanje gozdarskih kart v obliki nemetričnih podatkov (npr.: evidentiranje poškodb ali obremenitev, iz- jemna drevesa ali skupine, redka drevesa, izraziti gozdni robovi, določena znamenja v krajini, ostanki gozdne vegetacije v ne- gozdnem prostoru, ... ). Pri pripravi programa (mrežnega plana) za obnovo načrta gozdnogospodarske enote je seveda treba vse metode prilago- diti značilnostim enote oz. nujnosti in učin­ kovitosti razreševanja najpomembnejših nasprotij v prostoru. Vse pa je vezano na določene organizacijske, kadrovske in ma- terialne pogoje, ki jih zahteva učinkovito timsko delo (program dela!). Gozd V 53, 1995 197 Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del 3.3 Osnove za ovrednotenje funkcij gozdov 3.3 Foundations for the evaluation of forest functions V Zakonu o gozdovih (UL RS, št. 30/93) so določene ekološke, socialne in proi- zvodne funkcije gozdov. Med ekološke fun- kcije gozdov spadajo: funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, biotopska in klimatska; socialne so: zaš- čitna funkcija - varovanje objektov, rekrea- cijska, turistična, poučna, raziskovalna, hi- giensko-zdravstvena funkcija, funkcija va- rovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, obrambna ter estet- ska funkcija; proizvodne so: lesnoproiz- vodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin in lovnogospodarska funkcija. Uvo- doma moramo omeniti, da je zakon na novo definiral nekatere gozdne funkcije (npr.: biotopsko, lovnogospodarsko ) ali jih dosledneje opisal (npr.: trajno varovalna, začasno varovalna, ... ). Osnove za ovred- notenje funkcij dajemo v zaporedju spredaj navedenih funkcij. Pri vsaki je omenjeno, v koliki meri so lahko za obravnavano fun- kcijo okvir podatki opravljene začasne (o- kvirne) inventarizacije in valorizacije funkcij v potrjenih območnih gozdnogospodarskih načrtih. Osnove za ovrednotenje funkcij so pravi- loma opisane s štirimi stopnjami pomem- bnosti, in to: - izjemno poudarjena funkcija 1. stop- nje, to je funkcija, ki v osnovi določa način (sistem) gozdnega gospodarjenja, ki je po- drejen poudarjenosti te funkcije ; - izjemno poudarjena funkcija 2. stop- nje, to je funkcja, ki vpliva na gozdno gospodarjenje in se moramo temu prilago- diti pri delu z gozdom ; - pomembna funkcija; - delno pomembna funkcja. Po potrebi bi lahko določili tudi vmesne stopnje pomembnosti funkcij, zlasti med zadnjimi tremi stopnjami, ko bi želeli ugo- tavljati še podrobnejše razlike v ranljivosti gozdnega prostora. Pri izdelavi načrta za gozdnogospodar- sko enoto bo treba ugotoviti: kako so dose- daj opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi 198 Gozd V 53, 1995 s posebnim namenom, kaj zanje pomeni opravljena valorizacija funkcij v skladu z novimi zakonskimi določil i. Zaradi določe­ nega postopka sprejemanja prostorskega dela načrta (po določbah predpisov o ure- janju prostora) , je treba ločeno prikazati (prevzeti) območja, ki so z zakonom razgla- šena za varovalne gozdove oziroma za gozdove s posebnim namenom. Zato bodo vsi novi predlogi na osnovi valorizacije funkcij gozdov v postopku sprejemanja na- črta omogočali spremembo ali dopolnitev razglasitve območij varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. - delno pomembna funkcija (praviloma jo je mogoče določiti le izjemoma, npr.: ruševje je nepomembno za lesnoproi- zvodno funkcijo). 3.4 Namen ovrednotenja funkcij gozdov 3.4 The purpose of the evaluation of forest functions Osnovni namen ovrednotenja funkcij je, da bi dobili strokovne podlage za: - neposredno določitev intezivnosti in ciljev gospodarjenja z gozdom in z gozdnim prostorom ; - dosledejšo razmejitev med javnim in zasebnim interesom v prostoru pri določa­ nju usmeritev in nujnih ukrepov za dosega- nje realnih gozdnogospodarskih ciljev; - preverjanje ali dopolnitve že razglaše- nih varovalnih gozdov ali gozdov s poseb- nim namenom (Op.: Večina takšnih po- vršin, ki jih vsebujejo gozdnogospodarski načrti, ni razglašenih. Po novem Zakonu o gozdovih moramo obe kategoriji gozdov uskladiti z njim najkasneje v treh letih po uveljavitvi zakona. Do uskladitve aktov so zavarovano naravno bogatstvo gozdovi, ki so kot gozdovi z izjemno pudarjeno katero koli ekološko funkcijo ali raziskovalno, hi- giensko-zdravstveno funkcijo ali funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine določeni v gozdnogospodarskih načrtih ob- močij z veljavnostjo od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000.); - določitev območij gozdov s posebnim namenom, za katere je izjemna poudarje- nost funkcij gozdov v interesu lokalne skup- nosti; ' .1 1 '1 1 Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del - določitev območij, ki so pomembna za ohranitev prosto živečih živali; - ustrezno pripravo strokovnih predlo- gov za novo razglašanje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom v skladu z veljavnim zakonom; - pomoč pri določanju ranljivosti goz- dnega prostora ali napovedovanju vplivov pri posegih v gozd; - pomoč pri ustreznem usklajevanju so- časne rabe gozdov, ... 4 EKOLOŠKE FUNKCIJE 4 ECOLOGICAL FUNCTIONS 4.1 Izjemno poudarjna funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev 4.1 Extremely stressed function of the protection of forest areas and stands Izjemno poudarjeno funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev smo pred spre- jemom Zakona o gozdovih obravnavali kot varovalno funkcijo in jo z njo vsebinsko enačimo (npr.: opis delovanja varovalne funkcije - dr. Anke). 4.1.1 Izjemno poudarjena funkcija 1. stopnje 4.1.1 Extremely stressed function of the 1st degree Merila Izjemno poudarjeno funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestoj ev je treba določiti z enim nasljednih meril: a) z vrsto gozdne združbe, kot sledi: - vse gozdne združbe ekstremnih ras- tišč 1. kategorije po dr. ž. Koširju iz območ­ nega seznama asociacij; - dodati je treba vse tiste subasociacije, ki se po kriterijih dr. Koširja razvrščajo v podoben razpon ekstremnosti rastišč goz- dnih združb po kompleksih dejavnikov kot trajno varovalni gozdovi (v sodelovanju s fitocenologom na republiški ravni, to je skupna naloga: SAZU, BF, GIS ). Če za gospodarsko enoto še ni izdelana fitocenološka karta v merilu 1 :10.000, je razmejitev gozdnih združb treba opraviti na terenu ob pomoči dobrih poznavalcev tito- cenologije v gozdnogospodarskem območ­ ju. To je tudi osnova za oblikovanje gospo- darskih razredov v enoti. b) treba je razmejiti in vključiti površine ruševja; c) izločiti je treba tudi minimalni pas gozda ob znižani gozdni meji (naravno praviloma to že določajo ekstremne gozdne združbe); d) izločiti je treba ogrožena območja za- radi hudournikov, erozije in stalnih snežnih plazov. Za enotnejše vključevanje ruševja v ob- močje varovalnih gozdov predlagamo, da· nad mejo strnjenega gozda izločimo (samo na karti - z aerofotointerpretacijo) nasled- nje ekološke enote kot delne površine oz. trajne odseke v primerno zaokrožen! površi- ni: 1. ruševje s skupinami drevja in posame- znimi drevesi; 2. strnjeno ruševje (nad 90%); 3. ruševje (50-90 %) se prepleta s pla- ninskimi travišči in le do 1 o% z nerodovit- nim svetom; 4. ruševje (30-50 %) med nerodovitnim svetom in le manjša travišča (do 10%); 5. ruševje (1Q--30%) med nerodovitnim svetom; 6. nerodovitni svet, travišča ali ruševje sta le v sledovih v manjših skupinah (5 arov), in to v skupni površini do 10%; 7. planinska travišča (50-90 %), ki so le malo zarasla z ruševjem ali je med njimi le malo nerodovitnega sveta. Navedena kategorizacija in razmejitev, z vključevanjem nerodovitnega sveta in tra- višč v posebne ekološke enote, ima namen: da razmeji mo ves prostor nad gozdno mejo, da dosledneje razmejimo območje gozdov in območje, ki je ekološko ali funkcionalno vezano na gozd in da na osnovi izločenih kategorij za vsako izmed njih določimo prostorsko-ureditvene pogoje. Dilema: mo- goče bi kazalo posebej obravnavati melišča - obrasla in neobrasla - vsaj na območjih, kjer je načrtovan določen razvoj v prostoru. lzločene enote morajo biti pregledne in zaokrožene na terenu ter praviloma večje od 5,0 ha. Ob zgornji gozdni meji vključimo pas GozdV 53, 1995 199 Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del gozda s 1. stopnjo pomembnosti funkcije varovanja gozdnih zemljišč in sestojev. Ta pas je pri ohranjenem visokogorskem pasu naravne gozdne vegetacije mogoče določiti z merili gozdnih združb, predvsem pa po že vidnih znakih (npr.: erozijski jarki, znaki erozije tal, sabljasto ukrivljeno drevje, .. . ). V teh območjih naj bi bil izločen pas gozda toliko širok, da ni več opisanih znakov. Pri znižani gozdni meji opisani znaki niso tako izraziti, meja pa je znižana zaradi prete- klega gospodarjenja (visokogorski ali gorski pašniki). Robni gozdovi imajo izjemen po- men za varovanje gozdnih zemljišč in se- stojev, če hočemo ohraniti in vzdrževati dosedanjo rabo prostora, zato naj bo pas izločen ega gozda širok najmanj 1OOm. Posebej je treba določiti vplivna območja nevarnih hudournikov zunaj ekstremnih rastišč, večjih erozijskih žarišč, plazišč in trajnih snežnih plazišč. K tem površinam naj bo ob vidnih znakih na tleh in drevju dodan vsaj 50 m širok gozdni pas, v kate- rem moramo zagotoviti stabilnost obrasle površine. Ogroženost gozdov in obremenitve Na površinah, kjer je izjemno poudarjena funkcija varovanja zemljišč in sestojev, mo- ramo za aktivno varstvo in razvoj teh po- vršin še posebej dobro poznati obremenitve prostora in ogroženost gozdov. V ta namen je treba posebej evidentirati stanje poško- dovanosti v skladu z dosedanjim ključem (šifrantom) in metodami. Pozorno in do- sledno je zlasti treba ugotoviti vse obreme- nitve, ki so nastale zaradi preteklih posegov v ta prostor (npr.: ceste, pota steze, smučiš­ ča, žičnice, ... ), in morebitne nesprejemljive posledice, zaradi katerih je ogrožena varo- valnost gozdov. Tako naj bi zbrali vse tiste podatke o poškodbah, ki regresivno vplivajo na vegetacijo ali živalski svet (npr.: dolžino narušenih bregov vodotoka, usade, plaziš- ča, nakazana površinska žarišča erozije, poškodbe na cestah, poškodbe v gozdovih, obremenitve prostora zaradi neustreznih posegov v gozdni prostor, ... , to je vse tisto, kar bi morali varovati ali vzdrževati, da se ne bi slabšalo stanje). Vse navedeno lahko zberemo tako, da označimo pojave na de- lovni karti. 200 Gozd V 53, 1995 Predlog (možnih) usmeritev in ukrepov Tako so možne usmeritve za 1. stopnjo pomembnosti funkcije: - prepovedati posege, ki bi zahtevali preoblikovanje reliefa in uničenje talnega profila; - prepovedati sečnjo drevja in grmovja; na površini 5 arov so dovoljene sečnje le zaradi krepitve varovalne funkcije (regene- racija!); - prepovedati posege v planinska tra- višča ali ostanke grmovne in drevesne vegetacije, razen izjemoma pri obnovi ali gradnji stez, pri kateri pa naklon steze ne bi smel presegati 25%, oz. širina steze 0,6m; - morebitne sečnje drevja morajo biti opravljene tako, da je deblo odžagano vsaj 0,5 m nad poškodbo (zaradi kamenja, sne- ga, .. ). - pri izjemni sečnji (sanitarni sečnji ali pri pospravljanju slučajnih pripadkov) in spravi lu ne smemo poškodovati gozdnega zemljišča ali sestoja, praviloma pa naj ostaja les v gozdu; - ohraniti in krepiti moramo drevesne vrste, ki so v ohranjenih gozdnih združbah; - ni dovoljeno načrtovati posege v te površine, če nista hkrati napravljeni krajin- ska analiza in krajinsko-ureditveni načrt; - ukrepi za socialne funkcije, lovnogo- spodarsko funkcijo in pridobivanje gozdnih dobrin se morajo podrediti funkciji varova- nja gozdnih zemljišč in sestojev; - pri izjemnih sečnjah (ni določenega etata !) mora biti opravljen strog gozdni red; Za uveljavitev navedenih usmeritev je možna vrsta ukrepov. Za pomoč pri izbiri navajamo: - ustaljeni ukrepi obnove, nege in var- stva gozdov; - vzdrževanje obstoječih cest in vlak; - zaustavitev površinske erozije v go- zdu; - ureditev nevarnega hudournika (km); - ureditev in zatravitev brežin cest, poti, smučišč, travišč, .. (ha); - ureditev površinskega odtoka vode na cestah, vlakah (km); - sečnje zaradi nestabilnih zemljišč (m3), npr.: robovi usadov, drsenje zemljišča, .. ; Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. de! - sanitarne sečnje (rn3); - sečnje zaradi vzdrževanja ~egenera- cije gozdov (m3); - obnova ali gradnja stez; - obnova ali namestitev določene opre- me za usmeritev ali poučevanje obiskoval- cev (število); - ukrepi za sanacijo ali krepitev stabilno- sti sestoj ev v močno poškodovanih ali spre- menjenih sestojih (ha). Vse navedene ukrepe razen tistih, ki so navedeni v zadnjih treh alineah, moramo določiti z načrti kot nujna dela. Druge nave- dene ukrepe ali usmeritve je treba razčleniti ob pripravi in obravnavi načrta, da preveri- mo, če je mogoče zagotoviti realne pogoje za izvedbo del. 4.1.2 Izjemno poudarjena funkcija 2. stopnje 4. 1.2 Extremely stressed function of the 2nd degree Merila Za izjemno poudarjeno funkcijo varova- nja gozdnih zemjišč in sestojev 2. stopnje predlagamo: a) vrste gozdnih združb: - vse asociacije ekstremnih rastišč 11. kategorije po dr. Koširju, ki imajo vsestran- sko poudarjeno varovalno vlogo; - obvodne asociacije, to je 111. kategorija gozdov po varovalnem pomenu (dr. Košir, 1975); - vse ekstremne subasociacije drugih kategorij gozdov, ki imajo podoben razpon ekstremnosti rastišč gozdnih združb po kompleksih dejavnikov kot 11. kategorija go- zdov po varovalnem pomenu; b) vse obrasle gozdne površine, kjer je nagib terena nad 45%, ne glede na gozdno združbo. Strokovna podlaga za ovrednotenje fun- kcije varovanja gozdnih zamljišč in sestojev je fitocenološka karta v podrobnosti merila 1:10.000. Če v enoti nimamo ustrezne strokovne podlage, to kategorizacija opra- vimo ob pomoči specialistov, kot smo že spredaj navedli. V hribovitem in gorskem svetu je, poleg nagiba, zlasti pomembna geološka podlaga. Ocenjujem, da z zna- njem načrtovalcev lahko z navedenimi me- rili objektivno razmejimo gozdne površine, kjer je vsestransko poudarjena varovalna vloga gozdov. Zavedati pa se moramo, da je to zelo odgovorno in zahtevno timsko delo. Prav določena varovalna funkcija 2. stopnje z okvirnim ovrednotenjem funkcij v območnih načrtih 1991-2000 po območjih najbolj variira. S podrobnejšo valorizacija po opisanih merilih bomo šele imeli bolj objektivno določeno stanje funkcije varova- nja gozdnih zemljišč in sestojev. To je treba opraviti temeljito (ima dolgoročni značaj - oveljavljanje javnega interesa) zaradi ustre- zne razglasitve varovalnih gozdov. Obremenitve Podobno kot pri funkciji 1. stopnje, mo- ramo upoštevati vse obremenitve in po- škodbe gozdnih zemljišč in sestojev, ki zahtevajo določene usmeritve in ukrepe za ohranitev in razvoj te funkcije. Usmeritve in predlogi možnih ukrepov Med usmeritvami navajamo predvsem tiste, ki jih je predvsem zaradi stopnje poudarjenosti funkcije, treba uveljavljati, in sicer: - uveljaviti je treba načrtovane malopo- vršinske sečnje z nizko intenziteto (Op.: vsaj v 30 letih je treba doseči optimalne lesne zaloge, previsoke lesne zaloge v starih sestojih pa je treba zelo postopno razgrajevati - v času, ki presega polovico proizvodnega obdobja, če nista sestoj ali zemljišče ogrožena), podaljšano proi- zvodno dobo (okoli 20 let glede na lesno- proizvodno funkcijo) in daljšo splošno po- mladitveno dobo (40 let in več); - pri določanju gozdnogojitvenih ciljev je treba dati prednost: vitalnosti drevja, narav- nemu razmerju drevesnih vrst in stabilnosti sestojev; - dovoljena je gradnja le minimalne go- stote gozdnih cest, ki je prilagojena žič­ nemu spravilu lesa; - pri gradnji cest je treba uporabljati samo tehnologijo, ki lahko zadosti varova- nju okolja; - prepovedati je treba novogradnjo goz- dnih vlak, graditi jih je izjemoma dopustno le na krajših odsekih in v manjših nagibih, ki so v optimalnem območju traktorskega Gozd V 53, 1995 201 Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del spravila in kjer je hkrati mogoče preprečiti pomembne erozijske procese; - uveljavljati je treba spravilo lesa z žičnicami; - zbiranje lesa (spravilo!) je treba dovo- liti samo v vremenskih razmerah in času, ko najmanj prizadenemo mladje ali gozdna tla; - posegi v gozdove zaradi spremembe namembnosti gozdnih zemljišč niso dovo- ljeni, izjema je lahko gradnja povezovalne ceste v primerih: • če je ta kategorija gozdov v območju, kjer je predviden določen razvoj po izdela- nem krajinsko-ureditvenem načrtu, • če je utemeljena ustrezna povezava v prostoru zaradi racionalne izgradnje mreže gozdnih cest ali odpiranje goznatega pro- stora zaradi drugih sočasnih rab prostora. Med pogostejše nujne ukrepe uvrščamo: - vsa redna dela pri obnovi, negi in varstvu gozdov po ustaljenem šifrantu; - vzdrževanje ali obnovo obstoječih goz- dnih komunikacij zaradi preprečevanja ero- zijskih procesov (%); - sanacijo erozijskih žarišč ali hudourni- kov, kjer je porušeno naravno ravnotežje (ha ali km); - posebni ukrepi varstva gozdov, če je hkrati na isti površini poudarjena še katera od funkcij; - za krepitev in razvoj gozdov je treba prioritetno usmerjati sanacijo močno poško- dovanih gozdov in renaturalizacijo gozdov z močno spremenjeno drevesno sestavo. 4.1 .3 Pomembna in delno pomembna funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestoje v 4.1.3 lmportant and partly important function of forest areas' and stands' protection To področje je treba še obdelati po dolo- čenih merilih (na osnovi fitocenologije). Za opis stanja ne bi zbirali dodatnih informacij, saj predpostavljamo, da ne kaže iskati dru- gih objektivnejših meril, kot je gozdna zdru- žba. Za iskanje podrobnejše členitve ranlji- vosti gozdnega prostora (npr.: ob pripravi izvedbenih prostorskih aktov), bi kazalo razdelati oz. preveriti ekološko vrednotenje fitocenoz (dr. ž. Košir, 1992). To naj bi 202 GozdV 53, 1995 veljalo zlasti za ožja območja, kjer bo treba iskati zaradi posega v gozd alternativne rešitve. Za izdelavo načrta gozdnogospo- darske enote je uporabna valorizacija go- zdov po varovalnem pomenu (dr. Košir, 1975). Pri tem skušamo še ne proučene gozdne združbe v načrtovanem območju timsko razvrstiti v določeno kategorijo go- zdov po varovalnem pomenu. Predlagamo, da med pomembne funkcije varovanja goz- dnih zemljišč in sestojev vključimo IV. in V. kategorijo gozdov po varovalnem pomenu in med delno pomembno funkcijo VI. in VIL kategorijo gozdov. Ugotavljanje ogroženosti, obremenitev, usmeritev in ukrepov je sestavni del osnov- nega urejanja gozdov. 4.2 Hidrološka funkcija 4.2 Hydrological function Na osnovi zbranih strokovnih gradiv (predpisi, vodnogospodarske osnove, ve- ljavni ali pripravljeni prostorski dokumenti) je treba evidentirati vse vodne vire in izvire (npr.: pitne, mineralne ali zdravilne vode, jezera, močvirja, mlake, poplavna območja, podtalnice, ... ), kakor tudi vsa vodna telesa oz. vodna zajetja in vodno gospodarske objekte, ki omejujejo gozdno gospodarjenje ali nanj vplivajo. Treba je povzeti, preveriti ali nanovo določiti varstvene pasove in varstvena območja. Znano je, da na veli- kost varstvenih območij ali širino varstve- nega pasu vpliva vrsta dejavnikov, in to: - geološke razmere (organska površin- ska plast humusa, neprepustna ali prepus- tna krovna plast in različna sestava krovne plasti); - hidrološke razmere (globina gladine podtalnice, smer toka, padec in hitrost stru- janja); - tehnične razmere (globina filterske ce- vi, intezivnost črpanja, velikost depresij- skega jarka in položaj zajetja izvira). Zato predlagamo, da po timski presoji določimo merila za izjemno poudarjeno hi- drološke funkcijo 1. in 2. stopnje, ki je objektivneje določljiva v vsej Sloveniji, kar ni bilo izpeljano pri okvirni valorizaciji. Že Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del izločeni varstveni pasovi so lahko, zaradi različnih vplivov (npr.: neenakovredno izde- lane vodnogospodarske osnove·ali prostor- ski dokumenti), kakor tudi zaradi velikosti oz. pomena izvira (lokani, mestni, regional- ni), zelo različnih širin in je zanje tudi določen neprimerljiv varstveni režim. V vsa- kem primeru moramo drugače obravnavati že varovana ali zaščitena območja, že znane izvire ali vire podtalnic in obstoječih vodnih akumulacij, kakor tudi načrtovana črpališča in vodna zajetja. V karti (in tudi sicer pri izdelavi načrta) moramo nesporno razmejiti med že varovanimi območji ali objekti in nevarovanimi. V sodelovanju z vod arji, če ugotovimo za potrebno, je treba opraviti morebitne po- pravke varstvenih območij oz. pasov, kakor tudi redefinicijo varstvenega režima. Kolikor so prostorski dokumenti veljavni, moramo stanje povzeti, vse nujne spremembe pa posebej označiti. Tudi v primeru, ko sta v dosedaj zbrani dokumentaciji označena le zaščitni pas in vplivno območje, je pravi- loma ta razmejitev veljavna tudi za razme- jitev med obema stopnjama pomembnosti hidrološke funkcije. Če za vse znane poten- cialne vire in izvire še ni izločenih varstvenih pasov, naj bi to skušali opraviti s sodelova- njem vodarjev (oz. njih zaprosili za to raz- mejitev). 4.2.1 Izjemno poudarjena hidrološka funkcija 1. stopnje 4.2.1 Extremely stressed hydrological function of the 1st degree Merila V 1. stopnjo izjemne poudarjenosti hidro- loške funkcije predlagamo, da vključujemo: - najožji varstveni pas, to je 1 a in 1 b (1 a = 10-50m; 1b = 100-500m)zavsevodne vire; - ožji varstveni pas 2 (200-1 000 m) za vodne vire mestnega ali regionalnega po- mena. Obremenitve Vse obremenitve, ki ogrožajo kakovost in količino vodnega vira ali izvira, je treba ugotoviti in predvideti nujne ukrepe, da preprečimo posledice (odlagališča smeti, motorni promet, intenzivna kmetijska raba, ... ). Usmeritve in predlogi za nujne ukrepe Treba je: - upoštevati določen varstveni režim, če je že predpisan, ga povzeti, ali pa predvideti dopolnitev le-tega, če je to potrebno; - omejiti motorni promet ali ga pogojno izločiti; - navesti omejitve za vse morebitne rabe prostora, kot npr.: • prepovedati posek ali krčenje gozda, • prepovedati uporabo škodljivih škropiv in gnojenje z mineralnimi gnojili, • prepovedati vse posege v gozd ali tla, ki bi škodovali vodnemu režimu, • preprečiti izgradnjo novih gradenj ali gradnjo gozdne infrasrukture, • preprečiti šport, rekreacijo, peskokope, glinokopa, ... - dovoliti prilagojene ukrepe za vodarne javnih vodovodov; - dovoliti le sanitarne sečnje, obnovo, varstvo in nego gozdov; - ograditi najožji pas in ga opremiti z opozorilnimi tablami; - izvesti takojšnjo sanacijo emisijsko pri- zadetih gozdov; - izvesti sanacijo erozijskih žarišč; - uporabljati bioolja pri delu z mehaniza- cijo. 4.2.2 Izjemno poudarjena hidrološke funkcija 2. stopnje 4.2.2 Extremely stressed hydrological function of the 2nd degree Merila Predlagamo, da v 2. stopnjo izjemne poudarjenosti hidrološke funkcije vključuje­ mo: - ožji (2.) varstveni pas pri virih lokal- nega pomena; - širše (3. pas) varstveno območje pri virih regionalnega in mestnega pomena; - vplivno varstveno območje (4. pas) pri virih regionalnega in mestnega pomena; - vse izvire (točkovno) in stoječe vode z obrob no vegetacijo v gozdu (površinsko). Usmeritve in predlog nujnih ukrepov - dosledni sonaravni koncept gospodar- jenja na gozdnih površinah s podaljšano GozdV 53, 1995 203 Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del proizvodno dobo in brez neobrasle površi- ne; - skrbno izbrana spravilna sredstva, ki ne vnašajo motnje v vodni režim; - sanacija vseh virov škodljivih emisij v tem območju; - prilagojena gradnja in vzdrževanje gozdnih komunikacij; - za krepitev in razvoj hidrološke fun- kcije je treba začeti s sanacijo močno poškodovanih sestojev in uveljavljati ukrepe za to funkcijo (izdelati poseben sanacijski načrt) ; - ne smemo dovoliti gradnje nečiste in- dustrije in obratov ter deponij nevarnih odpadkov, termoelektrarn na pogon z lahko tekočimi naftnimi derivati, skladišč ali cevo- vodov naftnih derivatov ter odpiranje neure- jenih gramoznic in kamnolomov. Za vsa območja izjemno poudarjena hi- drološke funkcije 1. in 2. stopnje je treba uveljaviti v procesu sprejemanja prostor- skega dela načrta pravno formalno razgla- sitev. 4.2.3 Pomembna in delno pomembna hidrološka funkcija 4.2.3 lmportant and partly important hydrological function Predlagamo, da vso obraslo gozdno po- vršino, ki ni določena kot izjemno pomem- bna zaradi hidrološke funkcije gozdov, ovrednotimo kot pomembno za hidrološke funkcijo gozdov. Izjemoma lahko v območje delno pomembne hidrološke funkcije vklju- čimo močno onesnaženo gozdno zemljišče, ki ni potencialno območje za vodne vire ali izvire. 4.3 Klimatska funkcija 4.3 Cimatic function Vsesplošno je poznan vpliv gozda na klimo. Pri okvirnem ovrednotenju funkcij gozdov v območnih načrtih je klimatska funkcija skromno obdelana in ni niti ome- njena v vseh območjih. Vzrok je verjetno treba iskati tudi v tem, da imamo veliko gozdnatost in da izjemen pomen gozda ni toliko očiten v lokalnem ali regionalnem pomenu. Pri gospodarjenju z gozdom in urejanju gozdnatega prostora pa bi le mo- 204 GozdV 53, 1995 rali upoštevati vlogo gozda pri varovanju: naselij, rekreacijskih površin in obdeloval- nih kmetijskih površin oz. kulturne krajine zaradi uravnavanje klimatskih ekstremov. Prav zaradi slednjega imajo vsi gozdovi pomembno klimatsko funkcjo. Izjemno po- membno funkcijo pa imajo gozdne površi- ne, kjer z njirni preprečimo škodljive klimat- ske vplive (npr.: nevaren veter), ali z njirni skušamo vplivati na željene učinke klirne (kroženje zraka ali odlaganje snega, ... ). Pri določanju izjemno poudarjena klimatske funkcije v prostoru je potrebno (zaželeno) sodelovanje rnetereologa. 4.3.1 Izjemno poudarjena klimatska funkcija 1. stopnje 4.3.1 Extremely important cli matic function of the 1st degree Merila Izjemno poudarjeno klimatsko funkcijo !.stopnje naj bi določili povsod tam, kjer gozd lokalno odločilno preprečuje nezaže- len veter ali z njim nenadomestljivo blago- dejno vplivamo na lokalno klimo. Tako bi kot merilo lahko služilo, da v to kategorijo vključimo: - do 1 OO m ali več (glede na reliefne razmere) robnega gozda, ki je pod vplivom stalnih močnih vetrov; - do 200 m ali več (glede na reliefne razmere) pas gozda ob klimatskih zdraviliš- čih. Usmeritve in predlogi za ukrepe Izvedejo se lahko le taki ukrepi, ki ohra- njajo ali pospešujejo stabilnost gozda proti delovanju vetra in ohranjajo lokalno klimo. Ni dovoljeno izvajati rednih sečenj ali dovo- liti posega v gozd zaradi drugih dejavnosti. Zato izvajamo zlasti naslednje nujne ali možne ukrepe: - redno in dosledno varstvo pred škod- ljivci in boleznimi; - takojšno sanacijo zaradi vetra ali snega prizadetega dela sestaja; - popolnitev praznin s proti vetru odpor- nimi avtohtonimi drevesnimi vrstami; - razširitev (ogozditev) varovalnega pasu gozda; - utrjevanje gozdnega roba (po potrebi rahljanje ali prirezovanje vej in vrhov, ... ); Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del - pospeševanje vrste in oblike sestojev, ki blagodejno vplivajo na lokalno klimo. 4.3.2 Izjemno poudarjena klimatska funkcija 2. stopnje 4.3.2 Extremely important climatic function of the 2nd degree Na regionalno klimo vpliva predvsem raz- poreditev gozda v prostoru. Zato je pomem- bno, da zadržimo določen % gozdnatosti oz. tudi določene površine gozda v prosto- ru, ki blagodejno uravnavajo klimo. Tem površinam označimo v prostoru izjemno poudarjeno klimatsko funkcijo 2. stopnje. Merila Predlagamo, da izjemno klimatsko fun- kcijo 2. stopnje določimo: - okoli večjih naselij (nad 2000 prebival- ci) v pasu širine premera naselja; - okoli turistično-rekreacijskih centrov vsaj 1 OO m ali več (glede na teren) od zunanjega objekta. Usmeritve in predlogi za ukrepe Uveljaviti moramo dosleden koncept so- naravnega gospodarjenja. Prednost imajo ukrepi, ki prispevajo k stabilnosti gozda in ohranjajo ter krepijo klimatsko vlogo gozda. Neposredne ukrepe lahko načrtujemo le na osnovi krajinsko-ureditvenega načrta pri urejanju naselij ali rekreacijsko-turističnih centrov. Posebej bi tako poudarili ukrepe: - uravnavanje razmerja drevesnih vrst glede na skupinske zmesi; - ohranjanje odprtin in nezaraslih po- vršin, ki so pomembne za blagodejne kli- matske učinke; - izsek koridorja v gozdu za hitrejše odvajanje hlad nega zraka; - nove ogozditve. 4.3.3 Pomembna klimatska funkcija 4.3.3 Stressed climatic function Pomembno klimatsko funkcijo ima druga gozdna površina, kjer nismo določili izjemno poudarjena klimatske funkcije. 4.4 Biotopska funkcija 4.4 Biotopic function V Zakon o gozdovih je na novo vključena biotopska funkcija. Pri okvirni valorizaciji funkcij smo izločli, sicer dokaj različno, tako imenovano zoocenotsko ali prehrambeno funkcijo. Pri pregledu območnih gozdnogo- spodarskih načrtov in uporabljenih merilih za okvirno ovrednotenje omenjenih funkcij ugotavljamo, da smo bili pozorni le bolj do divjadi, ne pa do vseh biotopskih dejavni- kov. Ekosistemski sistem gozdnega gospo- darjenja zahteva, da obravnavamo živali in rastline, ki vplivajo ena na drugo in s svojim okoljem predstavljajo zaključeno ekološko enoto. Vse rastline in živali so se prilagodile na svoje okolje, vendar so močno soodvi- sne od različnih klimatskih, edafskih in biotopskih dejavnikov. Biotopska funkcija gozda opredeljuje stopnjo pomembnosti biotopskih dejavnikov rastlinskih vrst in do- ločenih habitatov ali ekoloških niš, ki so pomembni za eno ali več živih bitij. 4.4.1 Izjemno poudarjena biotopska funkcija 1. stopnje 4.4.1 Extremely important biotopic function of the 1st degree Vse površine, ki so izrednega pomena za varovanje in vzdrževanje habitatov, eko- loških niš ali biotopov redkih in zavarovanih živalskih ter rastlinskih vrst, moramo v pro- storu razmejiti in jih določiti kot površine, kjer je izjemno poudarjena biotopska fun- kcija. Strokovna gradiva za ves gozdni prostor so zagotovo še zelo pomanjkljiva. Zato bomo v prvi fazi morali združiti znanje vseh zainteresiranih. Pri navajanju meril in tudi usmeritev bomo skušali podati le način razmišljanja, ki naj bi vodil k željenemu cilju in hkrati izzval podrobnejšo strokovno razi- skovalno proučitev biotopske funkcije. Merila V območje z izjemno poudarjeno biotop- ska funkcijo 1. stopnje vključimo: - zavarovane habitate in rastišča avtoh- tonih redkih ali ogroženih živalskih in ras- tlinskih vrst (napraviti seznam in omejitev v prostoru!); - ožje območje okrog (npr.: min. 50 m) medvedjih brlogov, rastišča divjega petelina ali ekološke niše oziroma rastišča redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst; - osrednjo cono zimovališča divjadi. GozdV 53, 1995 205 Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del Usmeritve in predlogi za ukrepe Upoštevati moramo sprejete predpise oz. določbe o zavarovanju določenih habitatov ali živalskih in rastlinskih vrst. Pri tem mo- ramo upoštevati že sprejete in tudi še ne sprejete obveznosti s področja varstva na- rave in okolja, ki pa se že uveljavljajo v evropskem prostoru. Preprečiti moramo po- sege ali motnje vseh dejavnosti v ta prostor. Tudi za gozdno gospodarjenje se morajo uveljaviti omejitve, ne samo na izločenih površinah, pač pa tudi v določenem sezon- skem obdobju (gnezdenje ptic, poleganje mladičev, ... )v širšem okolju nasploh zaradi pomembnosti biotopske funkcije. Za izjemno pomembno biotopsko fun- kcijo 1. stopnje navajamo nekatere možne nujne ukrpe: - namestiti opozorilne table; - prepovedati vsak poseg, ki bi spremi- njal biotop; - zagotoviti prepovedi in sanacijske ukrepe za vse škodljive vplive; - zagotoviti redno nadzorno službo, ki bi preprečevala motnje. 4.4.2 Izjemno poudarjena biotopska funkcija 2. stopnje 4.4.2 Extremely important biotopic function of the 2nd degree V to kategorijo poudarjenosti funkcije bi zajeli tudi večje površine, ki so izjemno pomembne za vzdrževanje in uravnotežen razvoj gozdnih ekosistemov. V ta namen navajamo nekatera merila z vsemi že spreM daj navedenimi pridržki in n~ bi navajali orientacijskega obsega izločenih površin, saj se mora ta prilagoditi glede na usmeritev v določenem območju. Merila Navajamo nekatere možnosti oz. že doM sedaj izražene zahteve: - izločiti ugoden habitat za ohranitev ali razvoj živalskega sveta (mirne cone, ne- gozdne enklave, neobrasla gozdna zemljiš- ča, ... ); - izločiti habitate oziroma rastišča redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, ki niso zajeti pod 1. stopnjo pomembnosti biotopske funkcije; · · 206 GozdV 53, 1995 - določiti zimovališča avtohtone divjadi; - določiti obrobne cone zimovališč; - izločiti vse prednostne površine za go- jenje divjadi, ki so zajete v veljavno sprejete prostorske dokumente; - izločiti ograjena zimovališča za jele- njad v goratem svetu. Usmeritve in predlog možnih ukrepov V usmeritve in možne ukrepe naj bi predvsem zajeli le tiste, ki naj bi bili kot obvezna strokovna podlaga za pripravo lovnogojitvenih načrtov. Potrebno je načr­ tno snovanje mirnih con za živalski svet in jih upoštevati pri gradnji in vzdrževanju gozdne infrastrukture. Pri izvajanju del v gozdu se je treba prilagodili življenskemu ritmu živali. Pripraviti je treba strokovni predlog vseh tistih habitatov in ogroženih ali redkih živalskih in rastlinskih vrst, ki jih je treba posebej zavarovati. Vse ukrepe pri varovanju in gojenju gozdov je treba prila- goditi biotopski funkciji. Navajamo nekate- re: - puščati posamezna drevesa ali sku- pine dreves zaradi semenenja dve proi- zvodni dobi; - omejiti dela v obdobju gnezdenja ptic ali kotenja mladičev; - oblikovati moramo jedra gostejših gošč ali mladja, pravočasno in močneje moramo redčiti letveinjake in drogovnjake, debeljake pa gojiti v rahlem ali pretrgan em sklepu; - vnašati plodonosno drevje; - ohranjati in krepiti pestro mešanost vseh rastlinskih vrst; - puščati nekatera odmirajoča drevesa (vsaj dve na 1 ha ) ; - ohranjati ali obnavljati gozdne jase, manjše vodne ali z grmovjem obrasle po- vršine. 4.4.3 Pomembna biotopska funkcija 4.4.3 lmportant biotopic function Pomembna je biotopska funkcija na vseh gozdnih površinah, kjer ni izjemno poudar- jena. Le delno pomembna je biotopska funkcija lahko na trajno močno onesnaže- nih območjih. Opomba : Pri ovrednotenju ekoloških funkcij gozda moramo upoštevati končni j Strokovne podlage za prostorski del pri načrtu gozdnogospodarske enote - 1. del namen ovrednotenja. V skladu z zakon- skimi določili razglasimo gozdove s katero koli izjemno poudarjeno ekološko funkcijo za varovalne gozdove. V gozdnogospodar- ski enoti naj bi zaradi zasledovanja različnih gozdnogojitvenih ciljev in neposrednih us- meritev ter ukrepov praviloma varovalne gozdove razvrstili v več kategorij ("gospo- darskih razredov"). Predlog za razglasitev bo moral utemeljiti in razmejiti javni in zasebni interes ter zagotovti pogoje za uresničevanje predvidenih omejitev ter us- meritev za ohranjanje in razvoj ekoloških funkcij. Za utemeljitev bomo morali imeti na razpolago naslednje podatke: - lokacijo in orografski položaj gozda; - gozdno združbo in njeno razvojno tež- njo; - dosedanje gospodarjenje in stanje se- stoja; - ogroženost (poškodovanost) gozda; - neposredne ekološke funkcije gozda in morebitno prekrivanje izjemno poudarja- nih funkcij; - naravovarstvene in gozdnogospodar- ske cilje; - predlog omejitev in usmeritev za vzdrževanje in razvoj gozdov; - obseg in vrsto ukrepov ter višino stro- škov, ki jih je treba zagotoviti zaradi razgla- sitve varovalnih gozdov. 5 ZAKLJUČEK 5 CONCLUSION Na osnovi izhodišč za delo podajamo razmišljana, kako nadaljevati začeto delo pri ovrednotenju funkcij in vključevanju v urejanje prostora, ki smo ga sistemsko že vključili v območne gozdnogospodarske načrte. Pri potrjevanju načrtov so bile fun- kcije in vloga gozdov posebej obdelane. V obravnavi pri procesu potrjevanja načrtov so sodelovali strokovnjaki zunaj gozdar- stva, ki jih obravnavana tematika nepo- sredno prizadeva. Sprejete so bile usmeri- tve za minimalno uskladitev potrebne obve- zne vsebine, ki naj bi služila kot strokovna osnova za dopolnitev oz. pripravo Republi- škega prostorskega plana za področje goz- darstva oziroma gozdnogospodarske poli- tike na področju urejanja prostora. Izdelane načrte je Ministrstvo za kmetijstvo in goz- darstvo predstavilo (tedanjemu) Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora, ki se je strinjalo o primerni predstavitvi tega po- dročja v načrtih. Pri vsebinskih izhodiščih območnih načtov so tudi določene zakon- ske obveznosti za gozdnogospodarsko načrtovanje - prostorski del. Svoja razmišljanja sem že okvirno pred- stavil na posvetovanju o tej temi v letu 1994. Ocenjujem, da ne smemo zavlačevati z razvojem in pripravo strokovnih osnov, ki bi omogočile opravljati zahtevno delo, če­ tudi še ni sprejeta nova zakonodaja o urejanju prostora. Za gozdni prostor bodo potrebni določeni prostorski akti (plani, ure- ditveni načrti, sanacijski načrti in projekti), odvisno pa je od stroke, ali je pripravljena na tem področju (in v kolikem obsegu) prevzeti nosilno vlogo. Vse navedeno me je vodilo, da sem v delnem segmentu po prioriteti razmišljal o neposrednem delu, ki ga že zahtevajo določbe Zakona o gozdo- vih in se je treba do njih strokovno oprede- liti. Dela je še veliko, časa pa ni na pretek, zato pričakujem, da bo to novo področje z vso zavzetostjo dobilo ustrezno mesto in težo pri strokovno razvojnem delu. VIRI 1. P. J.: Razmišljanje o vključevanju prostor- skega (krajinskega) vidika v območno gozdnogo- spodarsko načrtovanje GV, 1990, s. 113-123; 2. P. J.: Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih GV, 1992, s. 294-303; 3. P. J.: Gozdnogospodarsko načrtovanje - prostorski del, Zb. Strokovna izhodišča za pri- pravo pravilnika ... , ZGD, s. 61-71, LJ. 1994 4. Arbeitsgruppe Landespflege: Leitfaden zur Kartierung der Schutz- und Erholungsfunkcionen des Waldes, MUnchen, 1974 5. : Zakon o gozdovih, UL RS št. 30/93; 6. : Zakon o urejanju prostora in graditvi, del. grad. 11. 1995. Gozd V 53, 1995 207