CENA 2000 din - Leto XLII - št. 18 Kranj, torek, 7. marca 1989 (^MM^MEHGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KpamskJ Kolače^ * Tavčarjeva ulica v Kranju __telefon 21 - 237 gag zrn vas, 3^ Ženske so enakopravne, kolikor same hočejo Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJCinB FORMUlJuf/^P ANK RIHi A IANKA Korak naprej, dva nazaj Kriza spreminja vrstni red pomembnosti nekaterih družbenih vprašanj. Tako imenovano žensko vprašanje, ki je v obdobjih izobilja večkrat zaposlovalo naše misli, je danes pri koncu vrstnega reda. Vendar ne bi smelo biti, saj je v kriznih časih položaj žensk še slabši, kajti breme krize ni enako porazdeljeno na vsa ramena. Ni še dolgo, kar smo se hvalili, da smo storili korak naprej glede družbenega položaja žensk. To je bilo tedaj, ko smo ženski (in družini) lajšali življenje z odpiranjem družbenih servisov, od obratov družbene prehrane, čistilnic in pravlic do otroških jasli in vrtcev, ko so proizvajalci gospodinjskih aparatov zasuli trg s ceneno »gospodinjsko mehanizacijo«. To je ženske razbremenjevalo tlake za domačim ognjiščem in ji dajalo možnosti, da se hkrati z moškim uveljavi pri delu, politiki, v kulturi, skratka povsod v javnem življenju, kjer smo hoteli njeno navzočnost, glas in dokaz, da se čuti enakopravno. Žal je družbena kriza povzročila, da smo v tem pogledu stopili dva koraka nazaj. Pred desetletji osnovane družbene servise je treba krvavo plačati, kar je z današnjimi beraškimi plačami zlasti delavskim slojem težko. Niso redke družine, ki odpovedujejo šolska kosila za otroke, ki malčkom zaradi denarne sti- ske odtegujejo vzgojo v vrtcu, saj je dandanes za dva predšolska otroka treba odšteti že 500 tisočakov. V mladih družinah, kjer vsak mesec zmanjka denarja celo za hrano, si težko privoščijo celo pralni stroj, kaj šele vso popolno gospodinjsko mehanizacijo, ki ženskam olajšuje vsakdanje enolično garanje. Nizke plače sicer niso doletele le žensk, lahko pa trdimo, da večinoma tiste industrijske veje in poklicna področja, ki jih večinoma zastopajo ženske. Tako je med tradicionalno slabo plačanimi tekstilna delavka, zadnjih nekaj let pa tudi prosvetna, kulturna, v sociali... To sicer pogojuje klavrni položaj družbenih dejavnosti, v katerih zadnja leta delajo pretežno ženske. Bati se je tudi teženj, da bi se kriza zaposlovanja reševala z žensko kožo in jih znova odrinila z delovnih mest med domače štiri stene. Vsem ženskam v tem položaju seveda ni enako težko. Laže je tistim bolj izobraženim in bolje plačanim, ki se jim ni treba s »sivo ekonomijo« pehati za zadostnim zaslužkom, ki si še vedno lahko privoščijo družbene servise in so zahvaljujoč svojemu statusu proste za poklicno in družbeno življenje. Takšne se tudi v raznih skupščinah potegujejo za politične in druge cilje. Vendar take pomni tudi zgodovina, ne le socialistična sedanjost. D. Z. Žlebir Pomoč porodnišnici Kranj, 7. marca - Pred mesecem dni je kranjska Bolnišnica za porodništvo in ginekologijo prosila kranjsko in gorenjsko združeno delo in sindikalne organizacije za denarno pomoč pri nakupu inkubatorja in še nekaterih aparatov, potrebnih v porodni sobi. Doslej se je odzvalo že okoli 25 delovnih organizacij, ki so se odrekle delu ostanka dohodka ali sindikalnim sredstvom, ki bi jih sicer porabile za praznovanje dneva žena. Še vedno pa se kranjska porodnišnica obrača na tovarne in posameznike, ki se lahko odrečejo denarju v korist novorojenčkom, da prispevajo k skupni akciji. v Sredstva zbirajo na žiro računu: 51500-603-30372 (BGP Kranj). Kranj - V počastitev jutrišnjega mednarodnega dneva žena odpirajo danes popoldne ob 16. uri v prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 slikarsko razstavo akad. slikarke Vide Fakin. Razstava, že osemnajsta po vrsti, sodi v okvir preglednih razstav slovenskih likovnih umetnic. Ob tej priložnosti se, kot je že običajno, snidejo tudi slovenske prvoborke, kulturne in družbenopolitične delavke. Ob 17. uri bodo prireditev zaokrožili v prostorih skupščine občine Kranj s kulturnim programom. L. M.- Foto: F. Perdan Na smučarskem prvenstvu novinarjev Gorazd Šinik zmagal Kranj, 5. marca - Smučarska reprezentanca Gorenjskega glasa se je na 22. državnem prvenstvu novinarjev v smučanju na Popovi Šapki med 350 nastopajočimi odlično odrezala. Za dobro ime našega časnika so tekmovali glavni urednik in direktor Štefan Zargi, novinarki Danica Dolenc in Darinka Sedej ter fotoreporter Gorazd Šinik, naše moštvo pa je okrepil nekdanji urednik Igor Slavec. Naš največji adut, lanski vele-slalomski prvak Gorazd Šinik, je zmagal tudi letos in tako osvojil naslov že drugič zapored. Dobro so se uvrščali tudi drugi člani našega moštva. V veleslalomu je bil Igor Slavec med superveterani četrti, Danica Dolenc med veterankami četrta, Darinka Sedej pa med članicami sedma. Med člani je Šinik zmagal, Štefan Žargi pa je bil šestnajsti. V teki je bil Slavec četrti, ostali pa v teku niso nastopili. V kombinaciji veleslaloma in teka je bil Igor Slavec med superveterani četrti. V gorenjski odpravi je bil tudi Lado Stružnik, dopisnik Dela iz Kranja. V veleslalomu je bil med veterani sedmi, v teku pa drugi, tako da je bil v kombinaciji veteranov tretji. J. K. Bo zakon obvaroval otroke? Tudi zakon o cestnem prometu nalaga skrb za otroka. Zlasti na poti v vrtec naj bi jih pred prometnimi pastmi varoval zaupanja vreden spremljevalec. V družbi odraslih je kajpada najvarneje, vendar mora mamo, očka ali staro mamo kdaj pa kdaj nadomestiti starejši brat ali sestra. Zakon sicer ne obvezuje, da bi morali biti spremljevalci stari 14 let (pri tej starosti je namreč človek že odgovoren za prekršek), dobro bi pa le bilo. Večina staršev je sicer dovolj skrbnih in zrelih, da ne pošiljajo otrok v vrtec v spremstvu le malce starejšega predšolskega otroka ali prvošolčka, saj jih tako teži dvojna skrb. Ni pa redkost, da malčki sami koračijo v vrtec in pri tem prečkajo sila prometne ulice. V mali šoli so se za varno prihajanje in odhajanje otrok odgovorne vzgojiteljice zavarovale tako, da so staršem dale v podpis posebne izjave, kjer je pisalo, da sme njihov otrok brez spremstva odraslih prihajati v malo šolo. Zdaj si prizadevajo, da bi v zakon o cestnem prometu vnesli kot obveznost določilo o spremljevalcih predšolskih otrok, ki morajo imeti vsaj 14 let. Še eno zakonsko določilo več najbrž malčkov ne bo obvarovalo pred nesrečo, če za njih prej kot zakon ne bodo poskrbeli starši, vzgojitelji, graditelji cest in načrtovalci šolskih in vrtčevskih okolišev. Otroci so dandanašnji zgodaj samostojni, vendar je kruto in neodgovorno, da jih še ne sedemletne pošiljamo v prometno džunglo, ko se jim zlahka zgodi kaj hudega, tako kot se je lani na Gorenjskem 21 malčkom. Dva sta umrla, 19 pa jih je bilo hudo ranjenih v prometnih nesrečah. ^ Ljubljana je odprta, vendar ne za mitinge strasti Vsiljivcem obračamo hrbet Ljubljana, 3. marca - Predsedstvo mestne konference SZDL Ljubljana je v sporočilu Ljubljani, Sloveniji in Jugoslaviji zapisalo, da se bomo za plemenite cilje, za mir, sožitje in demokracijo, rokovali z vsemi ljudmi, vsako drugačno ravnanje je za nas dejanje zoper demokracijo, človeštvo in skupno Jugp-slavijo. Vsi, ki hočejo v Ljubljano brez povabila tukajšnjih ljudi, organov in organizacij, ne bodo dobrodošli, ker bomo v njih videli nepovabljene vsiljivce in nosilce razdora. Za mir, sožitje, prijaznejše ži- movino Jugoslavijo. V Ljubljani vljenje, demokracijo in socializem se želimo rokovati z vsemi ljudmi. Za te vrednote bomo gradili pravno državo, delali na delovnih mestih in se zavzemali v legalnih institucijah političnega sistema, ne pa na zborovanjih. Ljubljančani se bomo zo-perstavili vsakomur, ki nas bi skušal osveščati z dramaturgijo mitingov, gradili pa bomo mostove sožitja, utrjevali človeške, politične, gospodarske ni kulturne stike z vsemi ljudmi, narodi in narodnostmi v naši skupni domovini. Vse, ki tega ne niorejo ali nočejo razumeti, tudi proslava Šoleviča, opozarjamo, da delujejo zoper demokracijo in ck>veštvo, zoper našo skupno do- le bomo sprejeli nikogar, ki hoče tukajšnjim ljudem nasilno vsiljevati svojo voljo, odprti pa smo za vse, ki bodo z nami utrjevali prijateljstvo in ustvarjalno sodelovanje, je še rečeno v ljubljanskem sporočilu. To je odgovor na pobudo Miroslave Šoleviča s Kosovega polja, znanega organizatorja mitingov, ki je dejal, da se njegova napoved uresničuje, da bo miting tudi v Ljubljani, ne glede od politikov, saj tako želijo ljudje. Rekel je, da tO, kar govori Smole, ni razpoloženje vseh Slovencev in da ga podpira le 30 odstotkov Slovencev. To mu bomo dokazali, če pridemo v Slovenijo. Slovenci bodo prišli na ulico, da- li nam bodo tok in vodo, dali nam bodo sendviče in veliko nas bo povabljenih na njihove domove. Smole naj nam to prepove, nažene naj nad nas tanke, kar me po tem, kakršen je Jože Smole, tudi ne bi presenetilo, je dejal Solević. Če bo organiziral miting slovenski narod, bo to strašanski miting, miting zaupanja in sprave. Navadni ljudje bi se objeli, prepevali. Ko pa je zvedel, da Ljubljana ni za miting, je dejal, da to ne pomeni, da nas ne želi videti v Sloveniji slovenski narod. Vodstva Slovenije je očitno strah našega prihoda, kajti na tem mitingu bi bilo več kot očitno, kaj slovenski narod ob- Odgovor na Kosovo polje Predsedstvi Slovenije in CK ZKS sta' krajevni skupnosti Kosovo polje odgovorili na vprašanja, ki so bila zastavljena Sloveniji in njenemu vod- stvu. Navaja dokumente in izjave najodgovornejših ljudi iz Slovenije o Kosovu, položaju v pokrajini ter usodi Srbov in Črnogorcev, ugotavlja, da so žal ljudje v pokrajini slabo obveščeni o slovenskih stališčih, na Kosovo polje pa je bila posredovana celovita izjava Slovencev za mir in sožitje na Kosovu ter zoper izredno stanje. Srbskim kulturnikom je poslal pismo tudi koordinacijski odbor Zbora slovenskih kulturnih delavcev, v katerem pravi, da ultimati in prekinjanje sodelovanja ter grožnje s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi posledicami sodijo v arzenal zgodovine, so pa tudi zanikanje obstoja skupne države. Takšna govorica je značilna samo za sovražne države, ki stopajo v vojno. Smo res tako daleč, sprašujejo slovenski kulturniki. Vllasi je bil v Ljubljani Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je potrdil, da je bil član kosovskega partijskega vodstava Azem Vllasi, ki je sedaj zaprt, v Ljubljani zasebno in je med drugim obiskal tudi CK ZKS. Zanimal se je za možnost, da bi se zaposlil v enem od podjetij na Kosovu, ki je plod sodelovanja slovenskega in kosovskega gospodarstva. O tem je pisala Politika ekspres v članku Odstavljeni gredo na sever. CK ZKS tudi sporoča, da je prejel zadnje mesece več deset pisem iz Srbije, Vojvodine in Kosova, s prošnjami za posredovanje pri zaposlitvah. čuti in ve, kaj se dogaja s Srbi in Črnogorci na Kosovu. Nekateri Slovenci bi nas bojkotirali, precej pa bi nas na mitingu sprave podprlo in ponudilo roko v naših zahtevah. V soboto so se zoper miting izrekli tudi nekateri člani združenja drugih narodov in narodnosti, živečih v Sloveniji. Pozvali s k strpnosti in se izrekli zoper zaostrovanje mednacionalnih odnosov, j. Košnjek SO (GLAS VEČ KOT ČASOPIS -J P o 00 co LU LLJ>0 t IGOR GUZELT ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Obisk iz družbe izobilja »Dogodek« tega tedna, ki nima le zunanjepolitične, marveč tudi domačo, notranjepolitično in gospodarsko dimenzijo, je velik blizu dva metra. A v resnici je še mnogo večji, saj sloves Johna Kennetha Galbra-itha z oddaljenostjo od njegove domovine, Združenih držav Amerike, prej narašča kot upada. Sploh pa je mož v resnici Kanadčan, rojen leta 1908 v Ontariu, kar zgolj potrjuje, da gre za skoz in skoz kontroverzno osebnost, za znamenitega ekonomista, ki je po mnenju številnih apostolov stroke izdal ekonomijo. Na svet, na gospodarske tokove in sploh na razvoj civilizacije namreč gleda interdisciplinarno, sintetično. Opisuje in komentira jih izjemno originalno, čisto po svoje, vendar ima do samosvojskosti vso pravico: vsaj dvajset od dobrih petdeset let delovne dobe je »bil zraven«. Hočemo reči, da ni le spremljal, ampak soustvarjal zgodovino Zahoda, ki je ta čas dosegel obdobje zrelosti. J. K. Galbraith je v nedeljo prispel na štiridnevni obisk v Slovenijo. Je gost trgovske organizacije Metalka Ljubljana. Srečal se je (in se bo še) z našimi vodilnimi politiki in gospodarstveniki, včeraj popoldne je predaval v Cankarjevem domu (tema: kapitalizem in socializem, spremembe v ekonomskem sistemu), danes dopoldan prireja tiskovno konferenco, jutri bo na voljo slovenskim in hrvaškim akademikom... Kdo je pravzaprav Galbraith in kaj pomeni dejstvo, da se je potrudil priti v Jugoslavijo ravno v sedanjem, skrajno kočljivem trenutku? Košček odgovora je skrit že v uvodu. Nekdanji študent Cambrid-gea in kalifornijske univerze si je ugled ustvaril med drugo svetovno vojno, ko je kot pomočnik in kasneje namestnik ministra v Uradu za cene ZDA dobil vzdevek »kralj cen«. Celo kritiki mu priznavajo, daje v vlogi avtorja in režiserja nenavadnih, pogumnih intervencijskih posegov odločilno pripomogel k nastanku moderne ameriške gospodarske strukture, ki je stabilizirala deželo in ji po zmagi zagotovila absolutno ekonomsko nadvlado v svetu. Od leta 1949 do 1975 je bil profesor na Harvardu, vmes pa »mimogrede« pisec govorov in svetovalec Adlaia Stevensona, demokratskega predsedniškega kandidata na volitvah 1952, ter svetovalec Johna F. Kennedvja v volilni kampanji 1960, ko je slednji osvojil Belo hišo. Med leti 1961 in 1963 so mu zaupali mesto ambasadorja v Indiji. Je tudi avtor mnogih knjig, zaradi katerih ga kolegi bodisi kujejo v oblake, bodisi polivajo z blatom. Če je v posameznih delih naravnost preroški napovedovalec prihodnosti, se v drugih kot tolmač aktualnih trendov ne proslavi. Toda vedno je zanimiv, sočen in obenem dopadljiv v prostodušni odkritosrčnosti, ko razlaga, kje in zakaj je stvarnost ubrala lastna pota, ne da bi upoštevala njegove prognoze. Slovenskemu bralstvu so verjetno najbolj v spominu Galbraithova Družba izobilja (1958), Nova industrijska država (1967) in Anatomija moči (1984). Pozneje je izdal še zbirko ikonoklastičnih spisov in razmišljanj Pogled s prostora za priče (1986), ki je v bistvu prerez polstoletne nepretrgane javne aktivnosti pisatelja, sopotnika in sotvorca sprememb in preobratov v civilizacijskih naprezanjih človeštva. Zanesljivo pa naši TV gledalci niso pozabili lani predvajane serije BBC Čas negotovosti: scenarij in ideje za dvanajst nadaljevanj o razmahu ekonomske ideje ter o njenih praktičnih odsevih je prispeval John Galbraith. Uspelo mu je navidezno zapleteno in težko umljivo snov napraviti privlačno in dostopno najširšemu krogu ljudi. Američanovo bivanje v Sloveniji in na Hrvaškem gotovo ni samo po naključju sovpadlo s kulminacijo družbene in gospodarske krize v Jugoslaviji. Nesporno je, da lahko prispeva marsikak uporaben nasvet, čeravno je pristaš šole, ki je v šestdesetih letih narekovala skrbno odmerjeno poseganje države (ameriške) v gospodarske tokove, poprej prepuščene tržni regulativi. Galbraith se je zdaj znašel v okolju, razdejanem prav zaradi vmešavanja države v sfero, nad katero naj bi bedel trg, ne pa politika, pri čemer to vmešavanje ni bilo niti najmanj skrbno odmerjeno; znašel se je v druščini, ki hlastno premleva razne podmož-nosti, vključno s keynesijanskim receptom spodbujanja obsežnih javnih del, kakršne so forsirali Američani v okviru Rooseveltovega New Deala, hoteč presekati začarani krog stagnacije v začetku tridesetih let. Galbraith je o newdealovstvu že zdavnaj dejal, da je v sodobnih razmerah neuporabno (»Enkrat Keynes in nikoli več«). Neuporabno zato, ker je izhajalo iz poenostavljenega gospodarskega modela, ki danes ne pristoji nobenemu od znanih ekonomskih sistemov, saj zanemarja, recimo, mednarodno blagovno menjavo in usodno medsebojno soodvisnost nacionalnih ekonomij. In kako so se takrat v ZDA lotili problema? Država je namesto paralizirane proizvodnje »kreditirala« potrošnike: pri gradnji verige hi-drocentral na reki Tennesee je zaposlila armado brezposelnih. Zaslužek jih je spremenil v kupce, torej v generatorje povpraševanja, zaradi katerega so nezaupljivi imetniki kapitala naposled odvezali mošnjičke. Oživljeno investiranje je najprej povečalo ponudbo porabniških dobrin, odprlo nova delovna mesta in še dodatno okrepilo kupno moč prebivalstva, da bi potlej povleklo iz mrtvila tudi primarne in sekundarne panoge industrije. Skratka, načrt se je obnesel, Ameriko je pognal v novo spiralo rasti, ki je tudi dokončno odpravila avtarkijo in izolacionalizem. Žal Jugoslavije ne muči le stagnacija, marveč stagflacija. Pomeni, da podivjana inflacija ne dovoljuje storiti ničesar, kar bi odpravilo zastoj, hkrati pa vnaprej izničuje pozitivne učinke morebitne oživitve proizvodnje. Zvijače ekonomskih teoretikov pretekle dobe so brez vrednosti, ker kljub obubožani populaciji (in dragi državi, ki ne kaže nobene volje, da bi se pocenila) voz drvi navzdol, gnan od neučinkovitosti in strukturnih neravnovesij v samem gospodarstvu. Tu bržkone niti Galbraith ne more svetovati nič pametnejšega, kot naravno (tržno) selekcijo, ki pelje v smrt težjih ranjencev in bolnikov ter v spontano usmerjanje kakovostnega denarja, če ga je kaj, v zdrave ekonomske organizme. Najhujše socialne travme so očitno šele pred nami. Med ekonomskimi in socialnimi merili SESGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za I. tromesečje 32.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, M ose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Boleče kreditne rane Kranj, 3. marca - Občani, ki so (v času po uvedbi revalorizacije) najeli v banki stanovanjsko posojilo, bržkone že vedo, da se jim je marca mesečni odplačilni obrok povečal za dobrih sto odstotkov. Čeprav jih zakon ščiti, da jim banke in drugi posojilodajalci ne morejo vzeti za plačilo mesečnega obroka več kot ene tretjine osebnega dohodka, pa so se nekateri kljub temu znašli v škripcih. V Ljubljanski banki-združeni banki so že sprejeli več ukrepov za izboljšanje njihovega težkega položaja (znižanje obresti, individualno reševanje problemov, možnost uporabe revaloriziranega pologa za plačilo realnih obresti na posojilo, možnost podaljševanja odplačilne dobe...), republiški izvršni svet pa je na četrtkovi seji predlagal še nekatere nove. Omenimo le najpomembnejše! V Ljubljanski banki-združeni banki naj bi proučili in uveljavili še dopolnilno znižanje realnih obrestnih mer s predlaganih treh na en odstotek, podaljšali vračilo posojil na maksimalno dopustno dobo in zadržali glavnico na sedanji ravni, v delovnih organizacijah pa naj bi jim pomagali tako, da bi jim za plačilo dolga v banki dodelili posojilo iz sklada skupne porabe. Tonči Kuzmanič iz Ljubljane je skupaj s somišljeniki, ki tudi sami občutijo posledice revalorizacije posojil (in pologa), februarja ustanovil sindikat posojilojemalcev, ki naj bi "najemnike bančnih stanovanjskih posojil zaščitil pred norostjo, ki nas že dlje časa sistematično uničuje". Čeprav so v bančnih krogih to razumeli kot napad na banko, pa gre po mnenju Kuzmaniča predvsem za samoobrambo in za akcijo, ki bi bila lahko tudi banki v pomoč pri spremembi sedanjih nevdržnih posojilnih pogojev. Mlade, ki so v tem sindikatu v prvih vrstah, je mogoče razumeti, saj se kot najemniki stanovanjskih posojil primerjajo s tistimi, ki so si v "zlatih jugoslovanskih časih" sposodili v banki denar za nakup krave, vrnili pa so ga le za vrednost kokoši, pa tudi s tistimi, ki za družbena stanovanja plačujejo podcenjeno stanarino... To je ena plat medalje, druga, ki jo je zelo nazorno predstavil v zadnji številki Mladine njen "dežurni finančnik", pa upošteva predvsem ekonomska merila. Takole pravi: "Če bi banka popustila diktatu dolžnikov, kar navsezadnje v družbi, ki se še vedno ni otresla hipoteke štiridesetletne lažne in škodljive ekonomske solidarnostne miselnosti, ne bi bilo nenavadno, bi omogočila prelivanje denarja, ki ga lahko imenujemo tudi krajo, od upnikov v žepe dolžnikov... Banka ne terja nazaj večje vrednosti, kot je posodila, pač pa kot umen gospodar toliko denarja, kot ga je posodila... Če bi bila ta enostavna ekonomska logika prisotna v naši povojni ekonomski miselnosti in bi bilo temu prilagojeno tudi ravnanje, ne bi v tem trenutku bili svetu dolžni 20 milijard dolarjev in se soočali s skoraj 300-odstotno inflacijo." Sicer pa: posojila niso bančni, temveč družbeni problem, posledica stanovanjske politike, ki je padla na izpitu oziroma je sploh ni. C. Zaplotnik Razplet v leski Verigi Po viharju - zatišje in treznost Lesce, 3. marca - Časi, ko so v delovnih (temeljnih) organizacijah vodstva, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ob domala vseh problemih enako ali podobno tulili v isti rog, minevajo predvsem zaradi globoke družbene in gospodarske krize, vse večje revščine in prvih lastovk demokracije, ki vsaj načelno priznavajo razlike in mnenja drugače mislečih. Stališča zveze komunistov niso vedno tudi (obvezna) stališča sindikata, mladinske organizacije, socialistične zveze... V leski Verigi se je to pokazalo ob povsem določenem problemu: v postopku za ponovno imenovanje direktorja. Medtem ko sta mladinska organizacija in zveza komunistov dali pozitivno mnenje, je izvršni odbor sindikata na eni od februarskih sej izrekel ožjemu vodstvu delovne organizacije nezaupnico (in povrh vsega še sklenil, da ne bo sklical temeljne kandidacijske konference, češ da se je že ob primerih Anderlič in Bavčar pokazalo, da so tovrstne konference nepotrebne). Negativno mnenje je bilo povod za sestanek vodstva in družbenopolitičnih organizacij Verige s predstavniki izvršnega sveta, občinskega sindikata, zveze komunistov in drugih, za razširjeno sejo kolegija Verige, za ponoven sestanek izvršnega odbora sindikata... Razplet je zdaj znan: delavski svet je na seji prejšnji torek brez pomembnih pomislekov "potrdil" sedanjega direktorja. Sindikat, ki je izrekel ožjemu vodstvu nezaupnico predvsem zaradi gospodarskih težav in razlik med načrtova- nim in doseženim, je po tem, ko je bil znan že zaključni račun za minulo leto, na ponovni seji izvršnega odbora pristal na kompromis: dal je pozitivno mnenje, vendar s pogojem, da se uresničevanje (pred)sana-cijskega programa ponovno pregleda po 1. juliju letos. "Mnenja o sindikatovi nezaupnici ožjemu vodstvu so bila deljena: nekateri so ocenili, da je bila preuranjena, drugi pa so dejali, da je bila dobra že zato, ker je opozorila na to, da v Verigi ni vse v najlepšem redu. Stališče smo spremenili sami, brez zunanjih pritiskov, predvsem pa zato, ker smo spregledali, da je šele 1. julij rok, ko naj bi ocenjevali rezultate ukrepov za izboljšanje gospodarjenja." je dejal predsednik sindikata Zvone Prezelj. Po velikem "hrupu" je nastopilo zatišje, v katerem je zma- gala treznost, ki jo je v svoje mnenje najbolje uokvfril radovljiški izvršni svet. V njem med drugim piše, da podpira prizadevanja sedanjega direktorja in njegovih najožjih sodelavcev in da bi morebitna nezaupnica vodstvu še nekoliko odložila reševanje poslovne problematike. Sedanji direktor, ki je prevzel krmilo delovne organizacije po velikem kadrovskem razsulu in v času, ko so se že kopičile težave, je že tedaj poudaril, da bo "sanacija dolgotrajni proces in da rezultatov ne gre pričakovati čez noč". Komisija izvršnega sveta, ki spremlja izvajanje sanacijskih ukrepov, ugotavlja, da lanski dosežki dajejo zagotovilo za izhod iz krize. Še najbolj pomembno je to, da se izguba realno zmanjšuje. C. Zaplotnik Novo na knjižni polici Ne čakaj na maj Avtorica Ingrid Bakše, izdala in založila RK ZSMS, naslovnica Dušan Grobovšek, naklada 1000 izvodov, tisk Print grafika Ljubljana, Ljubljana 1989. Vas zanimajo mehanizmi, ki so (po vsej ver-•KTT"« ~':sr.?glX.jss: jetnosti) narekovali pravo ozadje ljubljanske-■V3SE£=~ ga procesa proti četverici? Če je vaš odgovor SHSe pritrdilen in če bi poleg tega želeli tudi vsaj z ~ """CSi enim očesom preleteti vse tisto, kar se je ku-[ fTHfT T halo (v ozadju, javnosti povsem zakrito, kaj-__V.llll.lLu pada) okrog slovenske mladinske organizaci-~— m n je v času tik pred 11. (novomeškim) kongre- rr^r£:lUl———SfS? som ZSMS in pred 12. (krškim) kongresom ^^^■i V oziroma v času med njima in bi si skratka ra- ■^^1 JmM I d i osvežili spomin (dobili vpogled v različne I I I I I bolj ali manj tajne magnetograme, zapisni-I ■lili ke.„), potem vam pač moramo najtopleje pri-^ Jh JL Mt^J poročiti brošurico Ingrid Bakše s pomenlji- ]\Ied zadnjim mitingom v Beogradu So delegati varni Ljubljana, 2. marca - Skupščina naj sprejme zakon, ki bo delegate varoval pred pritiskom množice, menimo v Sloveniji. O zadnjih dogodkih pa je sprejela stališča tudi slovenska mladinska organizacija. Na zadnjem posvetovanju aktivistov socialistične zveze v Ljubljani je slovenski delegat v zvezni skupščini Jože Šu-šmelj predlagal, da bi morali sprejeti zakon o eksteritorialno-sti skupščine, ki bi delegate zavaroval pred pritiskom množic. Delegati tako ne morejo objektivno delati in odločati, kar se je videlo pretekli teden v Beogradu, ko je bila v skupščini seja, pred njo pa je demonstriralo blizu milijon ljudi. Vrh slovenske mladinske organizacije pa ugotavlja, da je bil zbor v Cankarjevem domu primeren izraz naše skrbi in ogorčenja, pa tudi skupne ocene, zato so razna distanciranja krnitev te fronte. Izredni ukrepi na Kosovu so lahko v funkciji ohranitve obstoječe pravne in ustavne ureditve, ne pa pritisk na njihovo spremembo. Državni organi naj preprečijo skrajno žaljive nastope in pozive k nasilju. Mladi Slovenije zahtevajo izreden sklic slovenske skupščine, ki bo analizirala sedanje procese v državi in sprejela strategijo nastopanja v Jugoslaviji. Mladina bo to storila zase. Zvezni organi naj bodo zaradi pritiskov mase eksteritorialni in decentralizirani, preneha pa naj se ekonomski in trgovinski bojkot slovenskega blaga, kar se lahko sprevrže v trgovinsko vojno. V javnem obveščanju naj bo več prostora za trezna razmišljanja, Delo in Mladina pa naj realizirata projekt političnega tednika v srbohrvaščini. Naša mladina je za organiziranje jugoslovanskega mirovnega gibanja na Kosovu. Slovenska pripravljenost za enakopraven pogovor z vsakim še ni preklicana. J. Košnjek vim naslovom Ne čakaj na maj. Temu vprid govori cela kopica razlogov, ki so bili (do objave pričujočih razmišljanj) delno zakriti tudi vsem tistim, ki so imeli občutek, da vsaj nekaj malega vedo tako o delovanju mladinske organizacije, njeni borbi za samostojnost, kot resničnemu funkcioniranju celotnega partijskega (oblastniškega) aparata. Avtorici je uspelo razkriti zakulisne poteze slovenske vladajoče politike v začetku osemdesetih let (!), ki je prek Popita, Marinca, Ravnika in Šetinca brezkompromisno hotela (in večinoma tudi uspela) peljati voz (papirnate) vseljudske demokracije v svetlo prihodnost, ki se nam danes tako rekoč vsakodnevno podira. Javno objavo tako zbranih podatkov kot razmišljanj posameznih glavnih akterjev tistega časa (Bavčarja, Brvarja, Kirna, Černe-ta, Janše...) je nujno potrebno videti tudi v kontekstu časa, v katerem prihaja knjižica med ljudi po eni strani in razumeti kot poskus analize dogodkov včerajšnjega dne, ki je, kot vse kaže, še kako vplival na vse tisto, čemur smo posredno ali neposredno priča od 31. maja lanskega leta naprej. i i v- Bešter Dopolnjena slovenska ustava Soglasen dogovor w • 1 • • o našem življenju Ljubljana, 2. marca - Republiška konferenca socialistične zveze Slovenije meni, da je treba spremembe slovenske ustave presojati s stališča slovenske državnosti na avnojskih osnovah, da kaže upoštevati pobude, ki so bile izrečene v razpravi o spremembi zvezne ustave, in graditi na sodobnem in odprtem ekonomskem sistemu ter na demokraciji, svoboščinah, ustavnosti in zakonitosti. Drugi problemi, ki so sedaj v ospredju, ne smejo zmanjšati pozornosti pri snovanju dopolnil slovenske ustave, prav tako zaradi najrazličnejših pritiskov ne smemo popustiti pri zahtevah, ki jih ima slovenski narod pravico zapisati v svojo ustavo. SZDL poziva vse ljudi, organizacije, društva, še posebej pa stroko in znanost, k sodelovanju. Opredeliti je treba še posebej vlogo neposrednega odločanja ljudi, neposrednih volitev in " drugih oblik izražanja ljudske volje. Ta mesec naj bi slovenska skupščina sprejela osnutek besedila dopolnil k slovenski ustavi. Marsikaj bo v novi ustavi drugačnega. O tem bo nujen temeljit, širok, argumentiran dogovor. Takšna vprašanja so na primer položaj samoupravnih interesnih skupnosti, gospodarska infrastruktura, demokratizacija in racionalizacija volilnega sistema in možnost uvedbe neposrednih volitev, vloga in pristojnosti pred- sedstva republike, vloga izvršnih in upravnih organov, razmejitev pristojnosti republike in občin, spremembe določb o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana ter končno, kako bomo ustavna dopolnila sprejemali. Na posvetovanju aktivistov socialistične zveze pretekli teden v Ljubljani so o tem razpravljali ter se spraševali, ali vztrajati na tem časovnem razporedu ali pa razpravo podaljšati. Če hočemo biti temeljiti, potem ne smemo hiteti, saj morajo biti dopolnila dobra, saj do nove ustave očitno tako kmalu še ne bomo prišli. Sporna vprašanja naj raz-Čisti stroka in ne javna razprava. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali res določila slovenske ustave ne smejo biti v nasprotju z zvezno. Tam, kjer so slovenske razmere drugačne od povprečno jugoslovanskih, bi morala temu slediti tudi ustava. J. Košnjek 4 Kranj, torek, 7. marca 1989 ^^COSPODARSTVO^^ 3. stran mmmssmoiAB Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92... Čeprav politične volje še ni, ne kaže držati križem rok Ljubljana, 3. marca - Pri izvršnem svetu SR Slovenije so ustanovili koordinacijsko komisijo Evropa 92, ki jo vodi podpredsednik slovenske vlade Janez Bohorič, njeno delo je zamišljeno zelo pragmatično, sestala se bo praviloma vsak prvi petek v mesecu. Tudi sestavljena je tako, saj so v njej predvsem predstojniki republiških upravnih organov, ki bodo poskrbeli, da bodo stvari uresničene. Za posamezne, strokovno zahtevnejše naloge, pa bodo sproti ustanavljali podkomisije, ki naj bi jih vodili ugledni strokovnjaki. Na prvi seji so kot povsem konkretno nalogo obravnavali ustanovitev dokumentarno-depozitarnega centra Evropskih skupnosti v Sloveniji. Na dilemo, je takšno delo sploh smiselno, ker so v Jugoslaviji pogledi na sodelovanje z Evropo zelo različni, trenutne politične razmere pa pripravam na Evropo 92 niso prav nič naklonjene, je najbolje odgovorila Cvetka Selškova, predsednica republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, ki je dejala: kaj pa naj drugega naredimo, pojdimo z optimizmom naprej. _ Čeprav politične volje za priključevanje razviti Evropi v Jugoslaviji še ni, bi bilo seveda najbolj neumno to neumnost objokovati in tarnati, da ni moč nič napraviti. Kdo drug, če ne Slovenija, ki je geografsko pa tudi sicer razviti Evropi najbližja, mora prepričevati druge v Jugoslavije, prepričane in neprepričane ali celo zlobno nasprotujoče, da Evropa ni naš sovražnik, temveč ji mora Jugoslavija kazati prijaznejši obraz, saj nas bo sicer zadaj pustila celo Turčija. Na Evropo 92 se moramo tako ali tako pripravljati, bomo bolj ali tako kot zdaj povezani z njo, stvari vendar moramo poznati, naše zamud-niško odkrivanje Evrope 92 pa že kaže, da nas čaka veliko, veliko dela. čepimo na bregu... Na prvi seji koordinacijske komisije je bilo izrečenih tudi veliko splošnih ocen in misli o tem, kako zaostajamo za razvitim svetom, za Evropo, kako Evropo 92 šele odkrivamo itd. Najbolj slikovit je bil Emil Milan Pintar, ki je dejal, da čepimo na bregu reke in merimo temperaturo vode, najbolje Pa bi bilo, če bi nas država s svojimi ukrepi Pahnila v vodo, saj bi se tako najhitreje naučili plavati. Temeljno razmišljanje je pri nas drugačno kot v razviti Evropi, zato je težko pričakovati, da nas bo država čez noč pahnila v vodo. Pri nas smo se namreč žal navadili Prelagati skrbi za podjetniško uspešnost na ramena družbe, gospodarske politike še nismo preobrazili v razvojno, naša zakonodaja je na splošno zastarela. Strokovne priprave na Evropo 92, ki so neobhodne, bodo seveda težje, če jih ne bo spremljala politična volja. Čeprav je v Jugoslaviji še ne bo, se koordinacijska komisija pri slovenski vladi ne bo smeia izgubljati v Posplošenem besedičenju, največ bo opravila, če se bo lotevala povsem konkretnih stvari, ki jih bodo sproti uresničevali. Taksno obljubo smo na prvi seji komisije tudi dobili, podkrepili pa so jo z zamislijo o usta-novitvi dokumentacij sko-depozitarnega centra Evropskih skupnosti v Sloveniji. Pismo zvezni vladi Toda omeniti velja pismo, ki ga je slovenska vlada konec lanskega leta poslala 2vezni. Odmeva še ni, kar je zaradi njenega odstopa do neke mere razumljivo. Upajmo, da bo z novo sodelovanje lažje, da bomo naposled le dobili strategijo našega vključevala v sodobne evropske tokove, da se slovenske pobude ne bovo več zaletavale v zid, Oa ne bodo deležne zavračanj, kakršne je bila pobuda, da naj bi v medresorno delo-vno skupino pri Zveznem sekretariatu za 2unanje zadeve vključili tudi predstavnike Slovenska skupščina bo 14. aprila obravnavala informacijo o Evropskih skupnostih in o Evropi 92 ter vključevanje in priprave Slovenije na nove zahteve evropskega trga, hkrati pa tudi vključevanje Slovenije v regionalno in obmejno sodelovanje. Problemsko konferenco o Evropskih skupnostih in Evropi 92 pa bo organizirala republiška konferenca SZDL, ki naj bi torej popularizirala razmišljanja o našem vključevanju v Evropo in obvestila javnost, kaj je bilo doslej že storjeno, hkrati pa naj bi dobili, politično platformo za delovanje na zvezni ravni. Gradivo bo objavljeno v posebni brošuri, prispevki pa bodo avtorske narave. Malce šaljivo je zvenel predlog, ki je v bistvu zelo resen. Ko je predsednik koordinacijske komisije Janez Bohorič pojasnjeval, da bodo za posamezne, strokovno zahtevne naloge sproti ustanavljali podkomisije, je eden od članov predlagal naj ustanovijo tudi podkomisijo za marketing, ki bo pri vseh interesentih zbirala denar za uresničevanje dogovorjenih nalog. Janez Bohorič je pojasnil, da naj bi sredstva zagotovili tako, da bi v vseh upravah in institucijah te naloge dobile prednost, v proračunu pa sredstev v »ta namen ni rezerviranih. Ob tem velja osvežiti predlog, ki smo ga pred meseci slišali na seji predsedstva republiške konference SZDL, da naj bi ukinili institucije in ustanove, ki jih ne potrebujemo več, saj bomo potrebovali nove, seveda drugačne. republik in pokrajin. Zavrnitev je bila kratka in jasna: to je zvezna zadeva. Slovenska vlada je v pismu nanizala tudi povsem konkretne pobude: da naj zvezni upravni organi v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Jugoslavije čimprej pripravijo programe prilagajanja ukrepom iz Bele knjige; da je potrebno sprejemati takšne ukrepe, ki bodo materialno in organizacijsko ustvarili razmere za pristop k Enotnemu administrativnemu dokumentu; da naj naša državi pridobi pri CEN in CENELEC takšen status, ki nam bo omogočal stalno obveščenost o novih evropskih standardih ter sodelovanje pri oblikovanju novih standardov, zvezni zavod za standardizacijo pa naj prouči doslej sprejete dokumente, ki usklajujejo tehnične predpise članic Evropskih skupnosti in ustrezno ukrepa; da naj zvezni organi pripravijo program usposabljanja kadrov iz vse Jugoslavije v organih Evropskih skupnosti v zvezi s problematiko enotnega evropskega trga; da naj se kadrovsko okrepi naša Misija pri Evropskih skupnostih v Bruslju itd. Skratka, v bistvu gre torej zato, da zagotovimo dober pretok informacij in ustrezno reagiramo na nastajanje enotnega 3vrop-skega trga. Da je pretok informacij v Jugoslaviji slab, sodi tudi Komisija Evropskih skupnosti v Beogradu, ki je pred kratkim dala vedeti, da razume nujnost distribuiranja informacij po državi in s tem ustanovitve podružnic informacijskega centra. Dokumentarno-depozitarni skih skupnosti v Sloveniji center Evrop- Prva konkretna naloga, ki so jo obravnavali na prvi seji koordinacijske komisije za Evropo 92, je ustanovitev dokumentacij- sko-depozitarnega centra Evropskih skupnosti v Sloveniji. Pobudo so dale tri institucije in sicer Ekonomska fakulteta, Inštitut za ekonomska raziskovanja in Center za mednarodno sodelovanje in razvoj v Ljubljani. Center naj bi bil v Ljubljani, kjer bo najbolj dostopen tudi uporabnikom iz drugih delov Jugoslavije, če ga bodo potrebovali. Center naj bi imel direktne komunikacijske stike z Evropskimi skupnostmi, seveda pa naj bi bil edini tovrstni center v Sloveniji. Pobudniki njegove ustanovitve predlagajo mrežo specializiranih podcentrov, nekaj so jih že predlagali in sicer za standarde, merila kakovosti in preizkusne postopke, za patente, licence in blagovne znamke, za ekološke norme in standarde, za pravne norme, davčne in finančne predpise, za poslovne norme in postopke, za probleme izobraževanja, za mikro in makroekonomske raziskave. Center naj bi imel sedež v prostorih Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer imajo ustrezne kadre ter možnosti za delo (računalnike), podcentri pa naj bi bili pri različnih institucijah. V razpravi so opozorili, da pri snovanju infomacijsko dokumentacijske mreže ne bi smeli pozabiti na mariborske ustanove, saj na tamkajšnji ekonomski fakulteti izvajajo projekt primerjave cen z Evropo, mariborski NUK pa je nosilec jugoslovanskega projekta znanstveno-tehnoloških informacij. Skratka marsikje že zbirajo informacije, seveda predvsem za svoje potrebe, kakor denimo medvoška tovarna Donit, ki ima menda zbranih že okoli 4.000 standardov. Vse to pa bi seveda kazalo povezati v enotno informacijsko mrežo. Načeli so tudi vprašanje sredstev. Pobudniki ustanovitve centra predlagajo, da naj bi letos izvršni svet prispeval 85 odso-tkov potrebnih sredstev, uporabniki pa 15 odstotkov, nato pa naj bi tekom let delež uporabnikov rastel, izvršnega sveta pa padal. V razpravi so poudarili, da bi morale biti informacije tržno blago, zaračunavati pa seveda ne bi smeli tistih, ki so v Evropskih skupnostih javne in torej vsakomur dostop- M. Volčjak Gorenjski tisk se želi uveljaviti kot vodilna tiskarna za propagandni tisk Težavna pot do cilja Kranj, marec - V Gorenjskem tisku se program propagandnih tisko-Y>n uveljavlja počasneje, kot si žele, saj so šele na pol poti do uresničitve investicijskega cilja. Zaradi vse težjih gospodarskih razmer je P°t posuta s trnjem, saj je propagandne tiskovine se težje prodajati kot druge. Vse bolj se zato usmerjajo v izvoz, celo bolj, kot je predvideval investicijski cilj. skovin na zahodna tržišča pa 11,3 odstoten. Celotna prodaja na domačem trgu naj bi imela približno 54 odstotni delež, izvoz na zahed 30 odstotnega in na vzbod Iti odstotnegu, nu konver tibili naj bi iztržili 4,1 milijonov dolarjev, z upoštevanjem skupnega izvoza papirja pa približno 5 milijonov dolarjev. M. V. Ko so pred petimi leti v Go-^enjskem tisku načeli uresničevati investicijski načrt Tiskar-na-izvozni program, so letošnje *eto določili kot leto, ko bodo do-ezeni načrtovani poslovni re-Ultati. Vmes se je seveda krep-0 zaostrila gospodarska kriza ,nvcilj je tudi zaradi tega postal ezJe dosegljiv. Z izgradnjo nove iskarne so v Gorenjskem tisku savili predvsem na dve karti in Jcer na izvoz, kjer so uspešni, ^r na uveljavitev programa propagandnih tiskovin, kjer pa so j^nj uspešni, kar pa jim ni vze-P Poguma, njihov strateški cilj je se vedno vodilna tiskarna za ^0Pagandni tisk v Jugoslaviji, s imer bi si seveda odprli pot tudi rse v poslovne in družbene inovacijske sisteme. Sestavljen !z 24 odstotnega deleža izvoza ^ropagadnih tiskovin na zahod-a tržišča in 26 odstotnem dele-lot Vrstne domače prodaje v ce-tnem obsegu prodaje. Prodaja zahodna tržišča namreč pred-na -a stalen stik z zahtevnimi e^ročniki, po obsegu približno Podi doma^a prodaja pa je aiaga nadaljnjega razvoja na področju grafičnega inženiringa. Lani je v celotni prodaji, ki se je glede na leto poprej povečala za 1 odstotek, program propagandnih tiskovin celo nazadoval za 11 odstotkov, medtem ko je program kartonaže in knjig ostal na približno enaki ravni, kar 4,5 krat pa se je povečal obseg fototapet. Na domačem trgu je prodaja upadla za 13 odstotkov, izvoz na zahodna tržišča se je podvojil, na vzhodna pa napredoval za 80 odstotkov. Delež domače prodaje propagandnih tiskovin je bil v celotni prodaji 19 2 odstoten (leta 1987 22,9 odstoten), delež izvoza propagandnih tiskovin na zahod v celotni prodaji pa le 3 odstoten (leta 1987 3,9 odstoten). Skupaj so imele torej propagandne tiskovine le približno četrtinski delež v celotnem obsegu prodaje. Letos nameravajo skupni delež propagandnih tiskovin povečati na 39 odstotkov, kar je seveda zelo zahtevna naloga. Delež domače prodaje propagandnih tiskovin naj bi bil 19,2 odstoten, delež izvoza propagandnih ti- Maja prodali največ Domačega prodajnega načrta v škofjeloški Jelovici lani niso uresničili, kar pri padanju naše življenjske ravni seveda ni presenetljivo, saj je za gradnje, s tem pa za okna, vrata in montažne hiše denarja vse manj. Načrtovana prodaja je bila uresničena 88 odstotno, prodajno najuspešnejši pa je bil mesec maj, ko so, kot vse kaže, ljudje z nakupi pohiteli, saj so že vedeli za odmrznitev cen. Nasploh pa je bila pa je bila prva polovica leta za Jelovico prodajno uspešnejša kot druga polovica, kot smo seveda z vse manj vrednimi plačami težje lovili dirjajoče cene, svoje ps je seveda doprineslo tudi bančno manevriranje s stanovanjskimi krediti in njihova revalorizacija. Daleč najuspešnejša je bila lani poslovalnica v Škof j i Loki, ki je imela 11,5 milijard dinarjev prometa, dosegli pa so tudi največji učinek na zaposlenega. Kupci tja prihajajo od blizu in daleč, ker sodijo, da je izbira v prodajalni ob tovarni največja, izdelki pa najcenejši. Po prometu je bila na drugem mestu poslovalnica v Kragujevcu, kjer so prodali za 6,8 milijard dinarjev, sledi Stara Pazova s 5,6 milijardami dinarjev prometa, Sarajevo s 4,4 milijardami, Osijek s 3,9 milijardami, Pula s 3,3 milijardami itd. Zanimivo je, da so lani slabe prodajne rezultate imele poslovalnice ob morju, izjema je Pula. Razlogi niso povsem jasni, saj je težko verjeti, da niso gradili tam, kjer je turističnega denarja največ. Upadanje prodaje na doma--čem trgu so v Jelovici skušali nadomestiti z večjim izvozom, ki je bil tako lani 3 odstotke večji od načrta, predvsem pri stavbnem pohištvu, kjer je bila večja za 11 odstotkov. M. V. Še za 15 odstotkov cenejši Trgovinska vojna med Srbijo in Slovenijo, ki se je razplamtela zadnje dni, odmeva tudi na tujem in zbija ceno naših izdelkov. Prave trgovinske vojne, ki jih sprožijo ekonomski motivi in interesi, so trde in pogosto dolgotrajne. Trgovinske vojne, ki jih narekujejo politični interesi pa so vsaj v sodobnem svetu običajno kratkega diha, saj pregrete glave kaj kmalu ohladi želja po denarju. Tudi trgovinska vojna med Srbijo in Slovenijo, ki se je razplamtela predvsem zadnje dni, je v marsičem namišljena. Kranjska Sava, natančneje izločitev niškega Vulkana iz sozda Sava, je odličen primer, kako napadalec žrtvuje, kar bo najmanj pogrešal, saj za sozdom ne bo jokal nihče (tako ali tako bi verjetno preminil), veselo pa bodo trgovali naprej, če bodo seveda koristi obojestranske. Takšnih primerov bi lahko izbrskali še več. Če bo denimo kdo kričal, kako Crvena zastava grdo ravna z LTH-jevo Livarno, naj vendar pomisli, da se prodaja jugov in stoenk doma ustavlja (zakaj, ni potrebno ugibati), kako je na ameriškem trgu, pa vemo. Če bo kdo tarnal, da na jugu zavračajo slovenske plašče in čevlje, naj vendar pomisli, kako dragi so in kako revščina ljudi vse bolj peha na ulice. Torej vsako vest o pretrganih in natrganih poslovnih stikih ne velja pohrustati kot sveže pečene zemlje, temveč jo je pametno vsaj nekajkrat obrniti v rokah, da se ohladi. Seveda ne pravim, da škode v tej vojni ne bo, sleherno igranje z gospodarstvom in ukazovanje politike gospodarstvu napravi škodo, s tem imamo v Jugoslaviji vendar veliko raznovrstnih izkušenj. Skoda je navsezadnje že to, da v Beogradu nočejo pravočasno razložiti slovenskega tovornjaka, o čemer mi je šofer slovenske tekstilne tovarne pripovedoval že pred več kot letom dni. Če bo politika še naprej in še bolj pritiskala na gospodarstvo, se bo škoda povečevala, gospodarstvo pa bo seveda brcalo, kolikor časa bo lahko. Se večjo škodo pa bo zanesljivo napravil odmev te nbtranje trgovinske vojne na tujem, kajti tam se zaradi naših prepirov trgovski partnerji ne bodo kdove kako belili las. Vračunajo večje tveganje, kar zbije ceno našim izdelkom, ocenjujejo, daje zdrknila za 15 odstotkov. M. Volčjak H 60$P»DARSKECA SVETA g Siemens že inštalira prve mreže z optičnimi vodniki V Zahodni Nemčiji so napravili enega najpomembnejših korakov na pot k vpeljavi novih javnih teleinformacijskih omrežij, vest je za nas zanimiva, ker se je kranjska Iskra Telematika odločila za sodelovanje s Siemensom. Nemška pošta je namreč Sie-mensu zaupala inštalacijo prvih mrež z optičnimi fiber vodniki, ki imajo ogromne prednosti pred klasičnimi bakrenimi vodniki: motenj praktično ni, tudi izgub ne, večja je varnost in zaščita prenosa informacij, omogočajo bistveno večje količine prenosa in to zelo različnih vrst informacij, večja je kakovost in hitrost prenosa itd. Doslej so na ta način povezali tri pomembne smeri v južni Nemčiji in sicer med mesti Karlsruhe, Stuttgart, Ulm, Muenchen in Nuern-berg. Digitalizacija javnega omrežja vključno z optičnimi vodniki je predpogoj za polno uveljavitev ISDN koncepta integracije tele-informatskih storitev, ki naj bi po istih linijah omogočila prenos različnih vrst informacij. Prva delniška družba pri nas Z zanimanjem pričakujemo, kdo bo pri nas prvi izkoristil nove možnosti, ki se ponujajo z zakonom o podjetjih, kdo bo prvi ustanovil mešano družbo, ki bo poslovala po delničarskem principu. Vse kaže, da bo to izgradnja marine v Izoli, sodelovali bodo tuji« delničarji, ki jih zastopa nemška firma, Kompas in izolska občina. Vrednost celotnega projekta so ocenili na okoli 20 milijonov zahod-nonemških mark, kar naj bi zadoščalo za izgradnjo 400 privezov do leta 1991, temu pa naj bi sledila druga faza, ki je ocenjena na 40 milijonov mark, zgradili pa naj bi še 500 privezov do leta 1995. i * M 0 V 0 S T Arnolov Multimatic Izumitelj Andrej Arnol iz Škofje Loke je razvil nov stroj za obdelavo lesa, ki ga odlikuje šeststranska avtomatska obdelava izdelka v enem samem ciklusu. Licenčno pogodbo je podpisal z ljubljansko Lesnino, tudi takšno dejanje je pri nas novost. IGT-Arnol Multimatic, kakor je izumitelj nove stroje komercialno imenoval, so novost ne le pri nas, temveč tudi v svetu, prijavljena je pri Zveznem zavodu za patente. Omogoča namreč šest-stransko avtomatsko obdelavo izdelka v enem samem ciklusu, obdeluje pa lahko tudi najmanjše lesne ostanke, kar seveda doprina-ša tudi k smotrni porabi lesa. Za celotno obdelavo je potrebno ob-delovanec vpeti le enkrat, kar povečuje natančnost obdelave in kakovost ter veliko ponovljivost zahtevanih dimenzij in oblik izdelka. Širina obdelovancev je lahko neenakomerna, zato je za pri pravo potreben samo prečni razrez na dolžino končnega izdelka. Novi stroji imajo tri osnovne izvedbe, ki obdelujejo izdelke do 200, 400 in 600 milimetrov. Število vgrajenih delovnih vreten je od štiri do sedenrin je prilagojeno zahtevnosti izdelka. Z njimi je moč obdelovati niz izdelkov, od profiliranih zaključnih in drugih letev, ročajev za pohištvo, elementov za dolžinsko spajanje, deščic za lamelni parket, vodila predalov, do vseh vrst igralnih kock in različnih galanterijskih izdelkov. Prednost novih strojev je poleg kakovosti tudi skrajševanje delovnega procesa pri izdelovanju zahtevnih izdelkov, najmanj za štiri delovne operacije, kar seveda zmanjšuje število delovnih mest. Velik prihranek pa predstavlja tudi uporaba krajših lesnih odpadkov (do 90 milimetrov). Pri upravljanju stroja pa je delavcu v pomoč mikroprocesor, ki poleg osnovnih funkcij krmiljenja tudi avtomatično pokaže na napako ob zastoju. Janez Arnol je z ljubljansko Lesnino podpisal licenčno pogodbo, sodeloval bo torej z večjo firmo, kar je pri nas prav tako novost. Arnolove stroje že uporabljajo v Inlesu in Marlesu, zanje se zanimajo tudi drugi lesarji, preko Lesnine pa bodo našli pot tudi v tujino, v dobršni meri v razvite dežele. Poslovalnica Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske v Škofji Loki - Po Hrušici, Šenčurju, Cerkljah se je dosedanjim 26 poslovalnicam Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske pridružila v soboto še 27. poslovalnica v starem delu mesta Škofje Loke. Kar nekaj časa so v banki razmišljali in iskali primeren prostor za poslovalnico. Potem pa so našli rešitev v nekdanji kurilnici loškega kina. Prostor so preuredili v manjšo poslovalnico z deljenim delovnim časom, hkrati pa na ta način pripomogli k prenovi starega dela mesta Škofje Loke. Nova poslovalnica v Škofji Loki pa pomeni tudi uresničitev tistega dela programa Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, v katerem se zavzemajo za vsestransko kakovostno poslovanje z občani. - A. Ž. Namesto smuka le priznanja Jesenice - Letos februarja bi moral biti v Pristavi v Javorni-škem rovtu 35. jubilejni Smuk karavanških kurirjev. Zaradi pomanjkanja snega pa so se organizatorji odločili, da letošnje tekmovanje prestavijo na kasnejši čas. Vendar pa so vseeno pripravili prijetno srečanje z vsemi, ki sodelujejo pri organizaciji tekmovanja. Takšnih pa je v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela oziroma v jeseniški občini kar 150. Ob tej priliki so podelili tudi več priznanj. Prejeli so jih Pavel Smolej, Anton Konic, Mirko Berton-celj, Janez Markelj, Ivo Klanica, Brane Pagon, Anton Nadižar, Janez Vidmar, Franc Šmid, Ivan Tušar, Stane Torkar in Skupnost borcev 7. slovenske narodno-osvobodilne brigade France Prešeren. Predstavniki te brigade so predsedniku organizacijskega komiteja Jožetu Zidarju in krajevni organizaciji ZZB NOV Javornik-Koroška Bela izročili priznanje Prešernove brigade, (rj) Denar za porodnišnico Kokra - V krajevni skupnosti Kokra v kranjski občini so se družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti na predlog žena v krajevni skupnosti odločili, da se odpovedo tradicionalni prireditvi oziroma pogostitvi ob prazniku dneva žena. Na domu bodo obdarili le 10 nad 80 let starih žena, čestitke za praznik pa bodo poslali vsem ženam v krajevni skupnosti, ki niso zaposlene. Za nov inkubator in kardiotograf v Bolnišnici za porodništvo in ginekologijo v Kranju pa bodo namenili 400 tisoč dinarjev. Naj tudi ob tej priložnosti ponovimo žiro račun, kjer se zbirajo ta sredstva: 51500-603-30372 (BGP Kranj). A. Ž. Razstava ročnih del Rateče-Planica - V stavbi, kjer sta osnovna šola in vrtec v krajevni skupnosti Rateče-Planica v jeseniški občini, so včeraj v počastitev dneva žena odprli razstavo ročnih del. Razstavo je pripravila krajevna skupnost, odprta pa bo še danes (torek) od 15. do 19. ure. Gasilsko društvo Zabreznica Letos dokončna prenova doma Breznica, 2. marca - Za člane GD Zabreznica je bilo leto 1986, ko so praznovali 90-letnico društvene dejavnosti, gotovo prelomno. Od takrat naprej so znatno izpopolnili opremljenost, zlasti z vozili in cisternami. Začeli pa so tudi s temeljito prenovo gasilskega doma, v kar so do lani vložili prek dva tisoč ur prostovoljnega dela. Letos bodo dela sklenili z izdelavo fasade in ureditvijo sejne sobe. V Gasilskem društvu Zabreznica, ki ima prek 80 članov - od tega več kot 50 operativnih, sb v zadnjih petih letih namenUi veliko skrbi opremljanju in usposabljanju. Najprej so s pomočjo krajanov, Gasilske zveze občine Jesenice, jeseniške interesne skupnosti za varstvo pred požarom in Zavarovalne skupnosti Triglav 1986. leta kupili avtomobilsko cisterno, saj so dotlej imeli le star kombi. Leto zatem je društvo postalo bogatejše za novo traktorsko cisterno, lani pa je dobilo še orodno vozilo. »V vodstvu se zavedamo, da je ob dobri opremljenosti nujna tudi takšna usposobljenost članov,« naglasa Pavel Burja, sedanji predsednik GD Zabreznica, »zato stalno izobražujemo naše gasilce. Tri leta nazaj smo skupaj z GD Smokuč pripravili tečaj za izprašane gasilce. Letos se bo .več članov udeležilo tečajev pri OGZ Jesenice za gasilske podčastnike in častnike, dva kandidata pa nameravata opraviti izpit za višjega častnika. K izpopolnjevanju znanja pripomore tudi udeležba na raznih gasilskih tekmovanjih. Predlani je bilo naše društvo celo organizator mednarodnega tekmovanja gasilcev treh dežel. Razen tega skrbimo za vzgojo mladine, ki se že dve leti združuje v društvu Mladi gasilec v naši osnovni šoli.« Ob pripravljanju za gašenje požarov v naseljih Breznica, Zabreznica, Selo, Žirovnica, Moste in Breg ni moč prezreti opravljenih nalog tamkajšnjih gasilcev pri preprečevanju požarov, saj v njihovem okolišu že dve leti ni zagorelo. Še bolj opazni pa so rezultati njihovega prostovoljnega dela pri prenovi gasilskega doma, ki je bila nujna zaradi dotrajanosti stavbe in pomanjkanja prostora v njej. Po rušenju večjega dela objekta leta 1986 so še isto leto postavili dom do prve plošče, naslednje leto so stavbo pokrili, lani pa so v njej uredili stanovanje za hišnika in garaže za vozila. Letos jih čaka še dokončna ureditev notranjosti in izdelava fasade na domu. »Čeprav glavno breme pri prenovi doma nosi 15 članov upravnega odbora, so nam veliko pomagali tudi drugi člani društva in številni krajani s prostovoljnim delom ter nekatere delovne organizacije z materialom. Posebej moram pohvaliti člane gradbenega odbora, ki niso gasilci, a sodelujejo vse od priprave načrtov do organizacije raznih del. Ko bomo končali gradbeniška dela, pa bomo spet morali dati prednost gasilskim nalogam,« oceni za sklep pogovora predsednik Burja. -. . S. Saje ureja ANDREJ ŽALAH Vsem problemom Brezjani niso sami kos Po poti tretjega samoprispevka Brezje, 6. marca - Kar nekaj krajevnih skupnosti na Gorenjskem je še, res da ne prav veliko, kjer krajani še vedno plačujejo samoprispevek, za katerega so se odločili pred leti. Krajevna skupnost Brezje je ena takšnih, kjer se bo 1991. leta izteklo plačevanje tretjega samoprispevka. S prvim, ko so se odločili za takšen način urejanja oziroma reševanja potreb v krajevni skupnosti, so gradili Dom, z drugim pa asfaltirali ceste. Zdaj, s tretjim so že zgradili mrliške vežice, razširili pokopališče, dobili požarni bazen... Program pa, kot temu včasih rečemo, še ni povsem pod streho... Janez Zupan Kar se tiče reševanja skupnih potreb, za kakršno so se sami odločili, so v krajevni skupnosti kar zadovoljni. Bolj jih skrbi, pa tudi jezi, da stvari, ki jih sami ne morejo rešiti, se tudi ne rešujejo tako, kot bi želeli. Dva takšna problema sta, ki sta pravzaprav kar dežurni temi na vseh sestankih v zadnjem času. »Prvi je načrtovana cestninska postaja v naši krajevni skupnosti, za katero ocenjujemo, da ne bi bila le preblizu (saj bi bila oddaljena le 100 metrov od naselja Cernivec), pač pa bi vzela tudi precejšen del kakovostnega kmetijskega zemljišča, na katerem, če bi bilo možno drugače, bi, verjemite, domačini radi najprej sami kaj zgradili. Vendar to ni mogoče, saj je zemlje škoda, pa tudi sicer zaradi splošnega interesa ni na tem zemljišču dovoljena nobena gradnja. Izjema, ki je ne razumemo, pa je lahko cestninska postaja...?!« je po nedavni temeljni kandidacijski konferenci in skupščini krajevne skupnosti pred dnevi ugotavljal predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Zupan. Drug problem, ki bi se ga radi rešili, a mu sami pač niso kos, pa je smetišče. Lani, kot pravijo, je bilo v občini v samoupravni interesni skupnosti kar precej denarja, s katerim bi se lahko lotili urejanja novega odlagališča. Vendar je menda po oceni odgovornih na sedanjem še prostora za nekaj let. Brezjani pa vedo, da to ni glavni razlog. Da se vse skupaj ne premakne, da bi se rešili nenehnih težav in smradu, je pravi vzrok cesta, ki bi jo bilo treba zgraditi do novega odlagališča. Vendar, kot pravijo, tako ne bo šlo več naprej in tega programa se bo treba lotiti. »Za razliko glede teh dveh problemov pa program krajevne skupnosti dosledno uresničujemo. Lani smo na primer dokončali vežice in asfaltirali okolico. Še pravi čas smo začeli razširjati tudi pokopališče in že postavili tudi ograjo. Zdaj smo za dolga leta rešili ta problem. Letos bomo s četrtino samoprispevka dokončali vse ob razširjenem pokopališču, ostale tri četrtine zbranega samoprispevka pa bomo namenili za asfaltiranje. To pa je tudi naš glavni program za letos. Prihodnje leto pa bomo iz polovice samoprispevka zgradili še en požarni bazen,« je povedal Janez Zupan. Problem, ki se vleče s sestanka na sestanek in ga sami pač ne morejo rešiti, je smetišče oziroma občinsko odlagališče odpadkov... Kar zadeva asfaltiranje cest, pa si letos obetajo, da bodo prvič za to dobili tudi denar iz širše skupnosti. Doslej so namreč denar zbirali sami. In sicer naj bi dobila asfalt cesta od Peračice proti Lešam. Lani je bilo rečeno, da je najprej treba narediti projekt. Tega zdaj imajo in prav zato jih ob lanski obljubi zdaj moti, da je v predlogu progra- Letos bodo nadaljevali z urejanjem lani razširjenega pokopališča... ma samoupravne interesne skupnosti ta cesta uvrščena v četrto prioriteto. Zato nameravajo na seji skupščine odločno zahtevati, da gre za obljubo, ki jo je treba izpolniti. Denar od samoprispevka pa bodo kot svoj delež namenili za odsek ceste Dolenje-Do-bro polje. Predsednica krajevne konference socialistične zveze Jožica Šolar pa je med nedavnim obiskom v pogovoru v glavnem ocenjevala društveno življenje in dogajanje v krajevni skupnosti. »Ljudem v naši krajevni skupnosti nikdar ni bilo škoda denarja in prostovoljnega dela za reševanje skupnih želja in potreb. Še posebej delavni so gasilci, ki letos praznujejo 40-letni-co. Mislim, da so med najboljšimi društvi. Vzporedno z njimi pa zaslužijo pohvalo tudi turistični delavci, kjer pa zdaj ocenjujemo, da bi se morali kadrovsko pomladiti oziroma okrepiti. Nekako v zatišju pa sta trenutno športno in kulturno umetniško društvo. Prav zdaj delamo na tem, da bi obe dejavnosti spet poživili. Pa bogatejši bomo zdaj skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo Mošnje za Društvo upokojencev. Sicer pa, kar zadeva prav to krajevno skupnost, že vrsto let dobro sodelujemo...« A. Zalar Jožica Šolar Tradicionalno praznovanje na Lancovem Dan žena je skupni praznik Lancovo, 4. marca - Že najmanj 20 let v krajevni skupnosti Lancovo v radovljiški občini dan žena praznujejo žene in možje skupaj iz vseh vasi v krajevni skupnosti. Tudi v soboto zvečer je bila praznično pripravljena dvorana Doma na Lancovem polna. Za prijetno in veselo praznovanje pa so tudi tokrat poskrbeli člani Kulturno prosvetnega društva Lancovo... »Dan žena je v naši krajevni skupnosti kar neke vrste krajevni praznik,« pravi predsednik krajevne konference socialistične zveze Lancovo Janez Koselj, ki je tudi v soboto zvečer na začetku praznovanja vsem zaželel dobrodošlico in prijetno praznovanje. »Za novo leto socialistična zveza in krajevna skupnost posebej obdarujeta vse nad 70 let stare krajane, za dan žena pa se vsi skupaj zberemo v dvorani na prireditvi, katere pokrovitelj je že vsa leta svet krajevne skupnosti.« Tudi v soboto zvečer so dvorano napolnili domačini iz Vošč, Brd, Spodnje in Zgornje Lipnice, Ravnice in Lancovega. Zanimiv kulturno zabavni program so na začetku pripravili mladi člani Kulturno prosvetnega društva Lancovo, katerega predsednik je Tomaž Kunčič. V nadaljevanju, po pogostitvi, ki so jo z domačimi dobrotami, ki so jih nape-kle, obogatile žene iz krajevne skupnosti, je zabavni program potem vodil Franc Kemperle. Veselo je bilo pozno v noč, pri čemer je za ples skrbel ansambel Toneta Iskre. Prireditev pa je nazadnje popestril še bogat srečelov, za katerega so darila prispevali prav tako domačini in delovne organizacije. Po programu, ki so ga pripravili mlajši člani Kulturno prosvetnega društva Lancovo, sta Erika in Jože Korošec, ki zadnja leta skrbita za scenarij na vseh proslavah in prireditvah, povedala: »Zares velja vsa pohvala naši mladini v krajevni skupnosti, saj radi sodelujejo pri pripravi prireditev. Tudi s pripravo nocojšnje ni bilo nobenih težav. Delo na tem področju in potem uspela prireditev pa nama je tudi največje zadovoljstvo...« Sicer pa so minulo soboto in nedeljo še marsikje drugje po krajevnih Mladi člani kulturno prosvetnega dru- skupnostih na Gorenj-štva so nekajkrat nasmejali polno dvo- skem pripravili proslave rano... OD dnevu žena. Ena takš- nih je bila tudi v nedeljo v krajevni skupnosti Brezje, kjer so na proslavo povabili 70 nad 70 let starih žena. A. Žalar (Raz)vrednotenje Nedavne temeljne kandidacijske konference so bile praviloma kar povsod na Gorenjskem združene z zbori krajanov, na katerih so razpravljali in ocenjevali tudi delo organov oziroma svetov ter skupščin krajevnih skupnosti. Pri slednjem, pri ocenjevanju in problemih, so izstopala predvsem komunalna vprašanja in financiranje. Ni bila redka ugotovitev, da še vedno v osnovi nerešeno vprašanje financiranja krajevnih skupnosti zadnje čase nekako še bolj otežuje tudi vrednotenje dela (predvsem prispevkov, samoprispevkov in akcij v krajevnih skupnostih) v samoupravnih interesnih skupnostih; najbolj seveda v občinskih cestnih in komunalnih skupnostih. Razvrednoteni dinar, ki se steka v teh dveh skupnostih (ali pa v združeni eni), kot da postaja v rokah odgovornih v skupnostih, ki predlagajo finančne načrte, dobrina, ki jo je treba skrbno čuvati, da je v krajevnih skupnostih z različnimi prizadevanji ja ne bi preveč obogatili. To pa še ni vse. Vse bolj pogosto se tudi dogaja, da so točke dnevnih redov Delegatska vprašanja in odgovori nekako razvrednotene. Ne bi mogli trditi, da ni vprašanj iz krajevnih skupnosti; nasprotno, kar precej jih je in tudi pogosta so (večkrat celo o enem in istem problemu). Odgovori pa kot da so neko nepotrebno zlo. Če pa že ni tako, potem smo vse bolj pogosto priča pravzaprav neke vrste razvrednotenju delegatskih vprašanj, ki se kaže v zanimivem olajšanju: če že moramo odgovoriti na postavljeno delegatsko vprašanje, potem naj bo problem z odgovorom rešen do naslednjega (ponovnega delegatskega) vprašanja o isti stvari...! A. Žalar Scenarij za vse prireditve že nekaj let pripravljata Erika in Jože Korošec... Petindvajset gasilskih častnikov - Občinska gasilska zveza Kranj je skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije v začetku decembra lani organizirala tečaj za gasilske častnike, ki je trajal 184 ur in je bil končan 19. februarja letos. Tečaja se je udeležilo 25 gasilcev oziroma članov iz gasilskih društev Resnica (4), m, Kranj-Primskovo (3), Naklo (5), Preddvor (4), Podbrezje (4) in Žabnica (3). Udeleženci tečaja so dosegli povprečno prav dober uspeh iz 11 predmetov, sicer pa sta bila 2 odlična, 11 prav dobrih in 12 dobrih. Spričevala in diplome so novim častnikom predstavniki občinske gasilske zveze Kranj podelili minulo soboto zvečer v Nemiljah. Ob tej priložnosti sta Marko Bohinc in Žarko Polajnar iz Gasilskega društva Preddvor, ki sta tečaj končala z odličnim uspehom, kot priznanje dobila tudi spominsko gasilsko sekirico. Na podelitev spričeval so ob dnevu žena povabili tudi žene novih gasilskih častnikov. - A. Ž. Kranj, torek, 7. marca 1989 / KULTURA s. stran mmmmmGUis Vida Fakin razstavlja v Gorenjskem muzeju SENCE NA NAJBOLJ OSEBNIH POKRAJINAH NOTRANJEGA SVETA Kranj - Le sedem samostojnih likovnih razstav ob sicer dvakrat večji beri skupinskih se morda za akademskega slikarja takšnega formata kot je Vida Fakin iz Ljubljane zdi dokaj premalo. Vendar pa Fakinova prav gotovo sodi med umetnike, ki, vsaj glede na število razstav, ne pripisujejo potrjevanju na likovnih prireditvah kakšne posebne pomembnosti. Vsaka razstava, na kateri slikar postavi na javni ogled svoje delo določenega razdobja, je sicer vznemirljivo doživetje predvsem zaradi pričakovane take ali drugačne odzivnosti; nikakor pa ne more biti število razstav tudi nekakšno merilo uspešnosti, potrditve slikarjeve veljave. Čeprav je razstava v Gorenjskem muzeju le skop pregled dosedanjega slikarkinega ustvarjanja, izpuščena so njena najzgodnejša dela, pa ne moremo veliko zgrešiti, če rečemo, da je Vida Fakin slikarsko zagreta za barve. Sprehod mimo na ogled postavljenih slik je dobesedno Potopitev v zelenomodri svet zdaj zlovešč kot ogromne nočne vešče, zdaj trepetav in vihrav kot metuljeva krila sredi polj; svet, kakršnega sicer poznamo, Pa nam je vendarle neznan, oddaljen, nedoslegljivo sanjski, »odzemljen«, plavajoč nad mrtvo lunino pokrajino. Vaše slike zadnjih desetih, Petnajstih let bi lahko sodile v okvir nadrealističnega slikarstva. Ali se strinjate s takšno oznako? »Umetnostni kritiki moje slike nekoliko različno razlagajo. O tem, da gre pri meni za nadrealizem, meni Bassin, Sedej flie etiketira z novoromantiko, /Medtem ko se Mesesnel izogiba kakršnihkoli oznak, njega impresionira le moja traspozicija narave. Nekateri vidijo v mojih slikah konkreten svet, naravo. Vendar pa dober, občutljiv kritik ne more biti daleč proč v svo-J1 analizi in občutenju sveta, ki ga predstavlja slika, od slikarje-vega občutenja - če je seveda slikar prepričljiv.« Ali je sploh pomembno, da slikar ve, v kakšnem stilu slika ? »Izrazita slikarska podoba Umetnika je morda pomembna le za enciklopedijo. Toda izrazit slikarski profil ima tudi ume-biik, ki ne hodi vedno v eno smer, pač pa menja stile. V naravi človeka je, da išče. Nekateri so ambiciozni, zanje je pomemb-no slikati po trenutnem, mod-nem stilu. Če pa je slikar že postal osebnost, ne bo zasledoval Modernih stilov. Veliki slikarji So vedno spoznavni, četudi so sPreminjali tehniko, stil, motive.« Za umetnika je najtežje najti Ustrezno formo za svoja likovna sporočila. Je bila vaša pot do teto lahka? »Moram reči, da sem ustre-Zen slikarski izraz našla razmeroma pozno. Morda zato, ker sem bila dolga leta obremenjena 2 izrazitimi zavorami. Če na- mreč hočeš najti ustrezen izraz za sporočila, ki naj jih predstavlja slikanje, je treba imeti veliko tihih, zbranih ur. To, kar sem našla zadnje desetletje in pol, je moj izraz, zadovoljna sem, čeprav sem izbrala tehnično dolgotrajen, občutljiv način, skratka naložila sem si težko delo, ki vzame veliko časa.« V slovenski likovni zgodovini je bila krajina kot likovni motiv pogosta. Vi ste na slikah predstavili neko povsem novo videnje krajine... »Res, gre za nekaj novega, svojstvenega, kot pravi o mojih slikah Ivan Sedej. Gre za novo varianto v slikarstvu krajine,.ki pa se veže na upodabljanje pokrajine prejšrijih generacij slikarjev.« Nekateri slikarji zelo neradi razstavljajo, saj so slike na ogled tudi prikaz njihovega notranjega sveta. Kakšni pa so vaši občutki? »Tega občutka, da je na ogled moj intimni jaz, moj notranji svet, enostavno nimam. Imam pa neugoden občutek, da razstavljene slike niso dovolj dobre. Dvom in skepsa sta v meni nenehno, s temu občutki tudi gledam na svoje slikarstvo. Nikoli nisem zadovoljna s tistim, kar nastane na platnu. Ljudje smo splet realnega in sanjskega, neprestano iščemo, malokdaj uspemo uresničiti sanje tako kot jih sanjamo. Umetnik pa bi rad presegel samega sebe, zato vztrajno išče, vztraja na istem motivu, problemu. Kadar slikam, to ni svet kot ga vidim, pač pa svet, ki sem ga domislila v sebi. Ko primem za slikarski čopič, je to le še obrtna plat zadeve, je le realizacija tistega, kar je nastajalo že davno prej. Dokaj nerada menjam motiv, zato so na mojih slikah pogosto kozolec, pokrajina s travniki, gozdovi... Imela sem obdobje, ko sem pogosto risala ptičje strašilo. Vedno sem nezadovoljna s tistim, kar naslikam, vedno bi se dalo še kaj bolje narediti, še kaj odkriti...« Iščete dovršenost? »...morda bi temu rekli tudi tako. Vem, da bi se tej viziji dovršenosti rada približala, ženem se za njo, rada bi presegla samo sebe. Pri snovanju me usmerjajo sanje, poezija, romantika. Včasih sem pred sliko čisto obupana. Do konca izčrpam svoje sposobnosti, »car znorela bi od prizadevanja, da nastane na sliki to, kar hočem, da nastane. Včasih je edina rešitev, da sliko za nekaj časa pustim pri miru in je ne pogledam daljši čas. Skratka, to bližanje dovršenosti je zelo utrudljivo. Toda vse drugo bi se mi zdelo nepošteno, to ne bi bilo delo.« V vaših slikah je razbrati sporočila o izginjanju nekdanjega sveta, o strahu pred prihodnostjo, pred svetom, v katerem bomo zaman iskali nekdanjo podobo... »Živimo v času paradoksov. Izumljamo no*a smrtonosna orožja, letimo v vesolje, naša zemlja pa je bolna in mi z njo -čustveno, moralno in etično. Apokalipsa grozi z uničenjem sveta in civilizacije, mi pa kar tiščimo glavo v pesek. Nekje sem prebrala misel, da živimo na planetu, ki je pripet z dvema nitkama pajčevine nad breznom. Strinjam se s tem. Zato sem svojim nostalgičnim vizijam pokrajine dodala tudi lunarno pokrajino, vizijo uničenega planeta. Vzporednice z vizijo stanja v naši družbi prav sedaj pa tudi ni težko potegniti. Glejte, na svoje prapore smo napisali čaščenje delavskega razreda, nismo pa zaščitili dela, njegove vrednosti, kulture. Gre za ikonografijo vračanja v turobno preteklost. A upanje v meni še živi, verujem v slovensko pomlad.« Se je sploh mogoče zavarovati pred frustracijami sodobnega sveta? »Že Vercors, francoski slikar, je svaril pred dehumanizacijo umetnosti, mi pa doživljamo tudi dehumanizacijo sveta in družbe. Vrniti se je treba k človeškemu ali pa ne bo več umetnosti. Tehnicizem in potrošništvo praznujeta v našem času veličastno zmago. Zato se je tudi zgodilo, da je Hirošima vrgla strupene sence čez najbolj osebne pokrajine našega notranjega sveta. Kako se branim jaz? Zvijem se v svoj duhovni klopčič, prisluhnem vase in svojim ljubeznim do mojih stvari, do ljudi, nekakšen mir se naseli vame, mir, ki je zrelost ob spoznanjih zemeljskega življenja, v katerem vse raste, a tudi vse vene in ove-ne. V takih trenutkih bi zelo rada naslikala pravljico, pravljično pokrajino, ki je razpeta v meni. Tej viziji srečnega sveta se skušam slikarsko tudi približati, jo ujeti. To je svet, ki ga nosimo v sebi, pa ga pravzaprav nikoli ne moremo zagledati, v nas obstaja, zunaj ga ni. Upanje in želja pa nas nenehno ženeta za njim...« T Lea Mencinger Foto: Franc Perdan Tržiška potujoča knjižnica VEČ KNJIG IN BOLJŠA PONUDBA Tržič - Tržiška knjižnica je pred kratkim dobila novo vozilo, ki ga bodo v kratkem lahko preuredili v pravcati mali bibliobus. S tem bo dejavnost potujoče knjižnice, ki sega z začetki tja v leto 1968, veliko pridobila._ . V časih, ko se za kulturne dejavnosti le s težavo najde tudi aj novega, so v tržiški knjižnici z sredstev, ki se v občini zdru-uJejo za investicije v negospodarske dejavnosti, lahko kupili «ov0 vozilo. S tem bodo dali iz ?r°meta stari kombi, v katerega n i anez Bohinec vsa leta lahko vo -i8al knjiSe le v zaboje in jih vs h °d naselja do naselja, po-s°d tja, kjer je do centra daleč. vane z drsnimi vrati. V staro vozilo so lahko naložili le okoli 400 knjig, v novi bibliobus pa jih bo mogoče shraniti najmanj 1000. »Tudi delo knjižničarja bo lažje«, je menil Janez Bohinec, »saj bodo knjige na policah pre-gledneje postavljene in bralci bodo lažje izbirali, pa tudi knjižničar bo hitreje in lažje na- šel željeno knjigo. Zdaj se je dogajalo, da sem moral brskati po zabojih, jih prekladati, skratka vse skupaj je imelo bolj malo zveze s knjižničarskim delom.« Seveda bi bilo prav, če bi v novem vozilu lahko k bralcem vozili tudi večjo izbiro knjig. Še posebej zaradi tega, ker tako kot »Naša knjižnica ima še dve iz-rjsojevališči, to sta v Domu upo- šorncev v Bistrici in v osnovni 11 v Križah. V potujoči knjižni-vse doslej nismo imeli kakšne ^°sebno velike izbire«, je pove-aia vodja tržiške knjižnice Da-b\°a Kunšič. »Zaboji niso pre-j^dni, knjige so se na slabih po-^n do enajstih krajevnih skupki včasih tudi poškodovale, ,^2ničar ni imel dobrega pre-eda nad vsem, kar je peljal in P?nujal v branje, skratka težav nama-nJ'kal°- Ker so padli v vodo ■ acrti o gorenjskem bibliobusu, da?a k* Dil za naše od centra od-rah ne kraJe tudi dokaj neupo- bol^n' Smo leta in leta čakali na J se vozilo, zdaj ga imamo.« ftov^ini bibliobus, kot pravijo Vg mu vozilu, bo zdaj dobil 8rajene knjižne police zavaro- Tržič - Tržiška knjižnica bo zdaj sicer modernizirala svojo dejavnost z bibliobusom, toda sami knjižnični prostori so iz dneva v dan bolj tesni. - Foto: F. Perdan Danica Kunšič: »Potujoča knjižnica prinaša knjige v enajst krajevnih skupnosti.« drugje tudi v tržiški knjižnici nenehno raste izposoja, vse več ljudi hodi v knjižnice. Knjige so zdaj drage, povpraševanje po njih pa raste, saj so z več kot 76.000 izposojenimi knjižnimi enotami v preteklem letu visoko presegli republiški normativ izposoje na prebivalca. Zato pa je nakup nekaj več kot 1300 knjižnih enot za tako povpraševanje še premajhen. L. M. Foto: F. Perdan KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Danes, v torek, ob 16. uri odpirajo v Gorenjskem muzeju, v Tavčarjevi 43, razstavo akad. slikarke Vide Fakin. V Prešernovem gledališču bo jutri, v sredo, ob 19.30 predstava E. Filipčiča Božanska tragedija za red sreda I. - od IX. vrste do XII. in balkon. V četrtek, 9. marca, bodo predstavo ponovili za red četrtek I. od IX. vrste do XII. in balkon. V Carniumu, Delavski dom, vhod 6, bo v četrtek, 9. marca, ob 20. uri potopisno predavanje z diapozitivi Las Vizcachas - 2. del., predava A. Setina. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava pletenin in ročno tkanih izdelkov. RADOVLJICA - V Fotogaleriji Pasaža je na ogled razstava fotografij Bojana Beguša, člana Foto kino sekcije Iskra iz Kranja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja Žarko Vre-zec. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V petek, 10. marca, ob 18. uri bo v prostorih tržiške knjižnice literarni večer, na katerem bodo predstavili Klariso Jovano-vič, profesorico francoskega jezika in primerjalne književnosti ter njene prevode sodobne grške proze in prevode grških ljudskih pesmi. V Paviljonu NOB razstavlja Vinko Hlebš. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavljajo domžalske likovne umetnice. LUTKOVNI ČETRTEK Kranj - V četrtek, 9. marca, ob 17. uri bo v organizaciji ZKO Kranj v Domu JLA, Nazorjeva ulica, na sporedu tretji lutkovni četrtek spomladanskega abonmaja. Ob 16.40 bodo začeli vrteti risanke, nato pa bo Lutkovno gledališče Papilu iz Kopra uprizorilo predstavo Kraljična na zrnu graha. PREDSTAVITEV KNJIGE Radovljica - V četrtek, 9. marca, ob 19.30 bodo v knjigarni Državne založbe Slovenije na literarnem večeru predstavili knjigo s področja psihologije - delo Marie Louise von Franz z naslovom Pu-er Aeternus. O avtorici in njenem delu bo spregovorila prevajalka Marjeta Kušar. VEČER SAMOSPEVOV IN ARIJ Kranj - V modri dvorani gradu Kieselstein bo v petek, 10. marca, ob 19.30 prireditev, ki jo Zveza kulturnih organizacij Kranj pripravlja v počastitev dneva žena, obenem pa je namenjena tudi solidarnostni pomoči otrokom obolelim za rakom. Mezosopranistka Sabira Hajdarevič in pianist Peter Škrjanec sta pripravila zanimiv in bogat glasbeni program, v katerega sta vključila skladbe F. Schuberta, Luisa Galleta, Enrica Granadosa in Manuela de Falla. V zadnjem delu glasbenega večera bodo na sporedu arije iz Gershwinove opere Porgy in Bess, Massenetove opere Samson in Dalila, Verdijevega Trubadurja in Bizetove opere Car-men. Program bo povezovala Alenka Bole - Vrabec. Nastopajoči so se odpovedali honorarju. Ves izkupiček od prodanih vstopnic, te so na voljo pri ZKO Kranj v gradu Kieselstein, je namenjen zdravljenju otrok obolelih za rakom. L. M. PRAZNOVANJE LINHARTOVIH JUBILEJEV Radovljica - Dvestoletne jubileje radovljiškega rojaka Antona Tomaža Linharta bodo v Radovljici začeli proslavljati že letos, slovesnosti pa naj bi se odvijale vse do leta 1995. Letos mineva 200 let od prve uprizoritve Linhartove ljudske komedije Županova Micka. Obletnico bodo počastili na festivalu z uprizoritvijo te komedije in drugih Linhartovih dramskih del v iz» vedbi različnih gledaliških skupin v raznih krajih radovljiške občine. Med pomembnejšimi prireditvami pa velja omeniti tudi razstavo dokumentarnega gradiva Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja o dosedanjih uprizoritvah Linhartovih del, razstavo scenografije in kostimov iz teh uprizoritev, strokovna posvetovanja o Linhartu - dramatiku, zgodovinarju in organizatorju šolstva, koncerte stare glasbe, natečaj za izvirno slovensko komedijo, predstavitev in izid radovljiškega zbornika in obnovo prostorov matične knjižnice A.T. Linharta. Najpomembnejša naloga organizacijskega odbora bo ureditev Linhartove rojstne hiše v Radovljici in preureditev kinodvorane tudi za gledališke predstave. Do leta 1995 pa bi radi v Radovljici postavili tudi spomenik Linhartu. JR RAZPIS NATEČAJA škofja Loka — ZKO Škofja Loka s sodelovanjem ZKO Slovenije razpisuje NATEČAJ za udeležbo na OBMOČNEM SREČANJU mladih pesnikov in pisateljev Gorenjske, ki bo v Škof jiLoki, v petek, 5. maja 1989, republiško pa istega meseca v Novi Gorici. Pogoji Sodelujejo lahko avtorji stari nad 15 let, ki svojih del še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih srečanjih mladih pesnikov in pisateljev. Pošljejo lahko kratko prozo ali odlomke iz daljših proznih besedil, poezijo (ne več kot 10 pesmi) in dramska dela. Prispevke morajo napisati s pisalnim strojem in jih poslati v treh izvodih. Zraven morajo priložiti še podatke: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic in starost. Tričlanske žirije (enega Člana bo imenoval republiški literarni odbor, dva pa organizator srečanja) bodo med pravočasno prispelimi teksti s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju mladih pesnikov in pisateljev. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. Rokopisov ne vračamo. Prispevke je treba poslati do 31. marca 1989 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka, Grajska pot 13, 64220 Škofja Loka (za srečanje mladih pesnikov in pisateljev). Dodatne informacije dobite po telefonu: ZKO Škofja Loka, (064) 621-535. ODBOR ZA LITERARNO DEJAVNOST ZKO ŠKOFJA LOKA IN ZKOS ureja LEA MENCINGER GLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Kranj, torek, 7. marca 1989 SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Kot upokojenemu gradbenemu inženirju in staremu Kranjčanu mi sploh ni vseeno, kakšno je moje mesto. Dolga leta sem tlačanil v tujini in moram reči, da sem le redkokje videl toliko arhitektonskih spak kot prav v Kranju in še nekaterih »modernih« slovenskih krajih. Naj naštejem: »klavnica« na Maistrovem trgu (spomin na najbolj nora povojna leta v gradbeništvu), Globus (ta bi se lahko potegoval za eno prvih mest v Evropi med najbolj grdimi in nefunkcionalnimi zgradbami!), »modernizirani« Delavski dom (le kje si prelepa Vurni-kova fasada iz mojih mladih let?), divji socrealistični Doli-narjevi kipi v uničenem parku pred gimnazijo, novi del občinske stavbe (s streho, ki jo bo, srčno upam, kmalu dvignil kak močnejši veter!) in še posebej plastični »umotvor« poleg postaje milice, orjaški kanti za mast podobni nebotičnik, kije docela skazil prelepo silhueto predalpskega mesteca, solidarnostni nebotičnik in Planina nasploh, pa še narsikaj. Ko sem pred kratkim videl, da poleg izvrstno obnovljene gimnazije rušijo stare hiše (ki bi jih n. pr. v Avstriji obnovili in modernizirali, da bi bile kot bon-bončki), me je zanimalo, kaj neki bodo s tem prostorom. In glej, tam bo stala nova kranjska betonska pošast, imenitno imenovana »kare A.«. In kar je naravnost grozljivo: gimanazija naj bi bila obkoljena s štirimi cestami!! Ljudje božji, ali smo res popolnoma zapravili zdravo kmečko pamet, po kateri smo Gorenjci nekoč sloveli? Kaj je bilo 40 let politične prisile preveč, da se zdaj, ko se je zbudila demokracija, ne moremo upreti ponavljanju arhitektonskih tiapak (novosti). Kaj ni popolnoma jasno, da bodo blazni planerji zadušili (dobesedno zadavili) eno najkvalitetnejših srednjih šol v Sloveniji? Vsaki srednji šoli, ki stoji sredi mesta, so pametni arhitekti pustili obsežen prostor, da lahko diha (dvorišče, igrišča, park)! Le Kranj je pogosto bolj papeški kot papež sam in se mu ni treba ozirati na najbolj preproste in logične zakonitosti v funkcionalnosti prostora. Ne bom predolg: na prostor med gimnazijo in Bežkovo hišo spadajo edinole dvorišče, igrišča in park, ki morajo naravno služiti okrog 1000(H) dijakom (njihov najbližji športni objekt je stadion!). Za stanovanja in lokale je dovolj prostora v starem delu mesta, le urediti ga bo treba. Pozivam občinarje, naj razpišejo referendum: ali park ali igrišča ali betonski kolos. Prepričan sem, da bi bila velika večina pravih Kranjčanov za prvo rešitev. ALI SI UPATE RAZPISATI REFERENDUM ali pa se boste poslužili zavratnih poti, da bi prišli do cilja, kot ste se izvrstno naučili v dobrih 40 letih? Na koncu pozivamo še starše dijakov, ki obiskujejo gimnazijo, naj se ogranizirajo in preprečijo načrte, ki bodo imeli še kako negativne posledice za njihove otroke. Peter Basaj, dip. ing. Oldhamska cesta ŠE ENKRAT ClPKE Kot čipkarica iz Železnikov ne morem mimo obtožb proti tov. Sedeju. Vprašam se zakaj je to potrebno. V začetku čipkarskih dni., pred več kot dvajsetimi leti, smo sestavili odbor Turističnega društva Železniki in po predlogu višjih organizirali čipkarski dan, ki ga je vodil tov. Sedej, vsa leta uspešno (par let). Kdor se le hoče, se lahko spomni, kako čudovita prireditev je bila. Staro in mlado se je veselilo in komaj smo čakali na to. Čipkarice nismo vprašale, koliko bomo zaslužile, tako smo bile nav--dušene nad tem. Jaz sem imela takrat na skrbi čipke, in vsi smo ,vedeli za vse račune, imam še vse spravljene, da se vidi kako smo delali. Zakaj se tov. Sedeju mečejo polena pod noge, če bi rad postavil nazaj prireditev tako kot je bila. Žalostno bi bilo, če bi ta tradicija v Železnikih zamrla, ker se lahko ponašamo, ker zmoremo izdelati tako lepe čipke in samo ta prireditev je ponesla slovo naše čipke daleč v svet. Namesto, da bi skupaj stopili in se pogovorili, kako naprej, pa tako, kam to pelje. Kar se tiče prostora pri Plavžu, pa tole moje mišljenje. 26 let ni zaradi zaradi tega imel nihče škode, kdor je hotel, so jim plačali, bili so pa tudi, ki niso hoteli denarja. Plavž je simbol Železnikov in tudi v čipko so ga priredili in ga poklanjamo v okviru sorodnikom in znancem pa tudi zamejcem, skoro vsaka hiša pri nas ga ima. Pridite ga gledat. Če pa zaradi par godrnjav-cev, ne more biti kot je bilo, naj bo pa mrtvilo za vse čase za nami. Mladi nam bodo očitali. Čipkarice smo tudi bolj vesele, da je naše delo tako priznano, da se veselijo tudi drugi. Res se vedemo tako kot pravi neka šala... V Peklu sta imela dva hudiča dva kotla ljudi, eden je moral ves čas tlačiti nazaj v kotel, drugi pa nič. Pa vpraša prvi, zakaj nima nič dela, in drugi odgovori: »V kotlu so Slovenci, ti sami tlačijo nazaj eden drugega.« Dobro se bi bilo zamisliti. Šmid Marija KDO SO ONESNAŽEVALCI NAŠIH VODA Še ni dolgo tega, ko smo v Selški dolini s ponosom trdili, da imamo v Sloveniji najbolj čisto reko Soro in njene pritoke. Žal zadnje čase ugotavljamo, da ni več tako. Pri zelo nizkem vodostaju ki je nastal zlasti v zadnjem času, se je pokazalo, da je v vodi tudi življenje, na katerega moramo prav v tem času še posebno paziti. Kljub odloku, ki je bil izdan od strani SK Občine Škofja Loka in KS Železniki, ter še dodatnim pismenim opozorilom o namestitvi kontenjerjev, se onesnaževalci za to ne zmenijo. Komisijski ogled, ki ga je organizirala Ribiška družina Železniki, je pokazal zelo porazno stanje. Skozi same Železnike, kjer ima RD svoj rezervat je bilo ugotovljenih 5 odlagališč pepela, v strugi Češnjice skozi naselje LOG pa celo 11. Seveda pa je v neposredni bližini postavljen kontenjer, kije pa napol prazen. V tej nekdaj čisti vodi je videti vse od kartonov pa do poginulih zajcev. Tak odnos do čistega okolja ni nikomur v ponos, še najmanj pa krajanom naselja LOG. Nekaj takih primerov je ugotovljenih tudi v potoku Dašnji-ca in Selščica, v katerih je poleg že navedene svinjarije prisotna tudi gnojnica. Temu bomo sedaj napravili konec, zato naj se ne čudijo tisti onesnaževalci, ki bodo morali seči globoko v žep. Ribiška družina Železniki kot gospodar in upravljalec vode bo proti vsem vložila kazensko in odškodninsko prijavo. Vse tiste, ki stanujete v bližini naših voda pa prosimo, da skrbite za njeno čistočo in preprečite tudi drugim, da bi jo onesnaževali. Kajti ravno voda je največje ogledalo vsakega kraja in dokaz kako znamo ceniti čistočo svojega okolja. Žbontar Anton Preds. RD Železniki ALI TE ZANIMA DELO Z LJUDMI? Ali si pripravljen del svojega časa in energije posvetiti človeku ki rabi pomoč? Sodelovali bi radi s prostovoljci, ki se želijo ukvarjati z mlajšimi obsojenimi osebami z namenom, približati obsojeni osebi lastni pogled na realnost in življenje. Celotno dogajanje se odvija pod mentorstvom Centra za socialno delo Kranj, zato pokličite na tel.: 23-581 ali x 25-661, int. 398, 384 Dragico ali Liljano. Stroške za delo povrnemo v obliki mesečne nagrade. IZ ZGODOVINE! 1*1 NOB Ivan Jan 0 satanizmu anonimnih krokarjev Ta čudni naslov se mi je vsilil zaradi več kot »čudnih« ljudi, zaradi resnično satanskih, a skritih zmerjalcev, ki jih nepopisno jezi pisanje o narodnoosvobodilnem boju, o partizanih, o surovih okupatorjih in še posebno o izdajalcih vseh barv. Posebno narodnih, ki so se na razne načine, zaradi pokvarjenosti ali zaradi Judeževih denarnih nagrad udinjali okupatorju. Tako tudi domobranci, ki so sami sebe prepričevali, da Nemce samo »izkoriščajo« pri uničevanju »komunistov, oefarjev in zločinskih partizanskih' banditov«, da pa so sicer prava slovenska vojska, ki bo Nemcem v času umika udarila v hrbet in spet vzpostavila kraljevo oblast. Tudi vera jim je prišla prav in tako so verne ljudi zapeljevali v ubijanje z geslom, da sta v nevarnosti Bog in vera in naj zato tudi »v imenu Kristusovih ranipade partizan«. Nič zato, če je bil ta partizan tudi veren. Zaradi partizanstva ga je treba ubiti! Ker je pač rdeči boljševik, a ne narodnoosvobodilni borec. Zakaj to omenjam? Ker opisujem dogajanja v času NOB in zlasti razkrivam bistvo izdajstev, kar je bilo med vojno nekaj najhujšega (prav zaradi številnih žrtev izdajstev, vedno več pišem o tem) je moje pisanje trn v peti črnim anonimnežem, ki nislijo, da si vsaj njihovih strupenih »umotvorov« ne bom upal objaviti, bom nekaj tega predstavil tudi bralcem. Saj teh pretečih pisunov ( in tudi »telefonistov«) ni veliko, toliko, da me pri mojem delu resnično samo vzpodbujajo — sem jih pač zadel — in krepijo, pa jih vendarle je. Eden (pisava), ki je izjemno vztrajen, mi je zagrozil že trikrat. Tu je nekaj teh cvetk, in sicer brez popravkov. Kako si drzneš pisat lažno zgodovino - z lažnimi dokumenti in lažnimi slikami? Čakaj se in čuvaj, da jih za laži in obrekovanja ne dobiš po rdeči komunistični BUČI! Pazi se, zgubljate oblast in vedi komunistični prasec, krvnik, lažnivec, prihaja čas obračuna... Med drugim me je ta » krokar nehote tudi zelo povzdignil, saj bi bil kar zadovoljen, če bi res znal tako spretno ponarejati! Drugi tak »prijazen« zahrbtnež pa na primer »ugotavlja«: ...Ušivi in zanikrni stalinistični goljuf... v vaši bedni omejenosti še danes niste dojeli, da so bili partizani morilska komunistična banda... v vsej Gorenjski pa partizani niso ubili niti en enega gestapovca...Edina prava slovenska vojska... pa so bili pogumni domobranci! Telefon je dokaj uporabna priprava, če mi kak vnetež na hitro hoče »sporočiti« kako posebno grožnjo. Na drugem koncu žice je še bolj skrit kakor za kakšnim temnim vogalom. In nenadoma zaslišim nekoga, ki se seveda ne predstavi ali pa nevede lažno ime. Zadnjič je eden rekel, da je Kolar, drugič drugi, pa je Fonze, običajno pa nič. Nato, »skrivnostno« izbruha pripravljene izmišljotine: Zakaj še ne napišeš, kako je 14 partizanov po vrsti posililo mladoletnico?« ali: »Ti pisun, ne boš umrl naravne smrti!« ali: »Hitro si kupi trugo (krsto)!« in odloži telefon A ne v pismih ne po telefonu nobenih datumov, nobenih podpisov, nobenih naslovov, vsaj pravih ne. So to »naše« Homeinovske različice linča? In taki »kultiviranci« hočejo »napraviti« red? Grozljivo! Tako in podobno pisanje in grožnje, ki pa se na svoj način in drugače formulirane pojavljajo tudi v časopisju, spominja na lažnivo medvojno nemško in belogardistično-domobransko propagando, ki sem jo zadnja leta pregledal veliko. Tako v »Slovenskem koledarju« 1945, ki so ga uredili za »Slo-venčevo knjižnico« razvpiti belogardisti- čno-domobranski propagandisti in pisci dr. Tine Debeljak, Ruda Jurčec in Joško Krošelj tudi naslednje: Že od prvih početkov »Osvobodilne fronte« je bilo očitno, da je nastala na naročilo iz Moskve in da zasleduje cilje, ki so slovenskemu narodu v škodo, da, ki ga celo lahko uničijo... Iz tega sledi: za popolno zmago nad komunizmom moramo poleg fizičnega boja voditi tudi ideološki boj...« Pri tem pa so ti hujskaški propagandisti »pozabili«, da je bila Osvobodilna fronta ustanovljena že 27. aprila 1941, torej le dva tedna po okupaciji. To pa je bilo skoraj dva meseca pred napadom Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo, se pravi v času, ko je Stalin še trdo računal na nenapadalni pakt med njim in Hitrerjem. Stalinu ni bilo prav nič všeč, da je že tedaj slovensko ljudstvo prek OF začelo pripravljati oborožen upor itd. Ali pa na drugem mestu: ...Zdaj boš med komunističnimi brigadami lažje dobil kakega (po kaputulaciji fašistične Italije jeseni 1943) laškega komunista iz Abrucov kakor Slovenca . Vedeti je namreč treba, da se danes v vrstah »slovenske osvobodilne vojske« klati največ Lahov, Mongolov in Hrvatov... K temu ni vredno pripisati nobenega pojasnila, ker je absurd. Najvišji sadistično-klevetniški vrh pa je bil prav gotovo dosežen v »črnih bukvah«, kjer je zapisano nekaj takega, česar se tudi z največjimi napori normalen človek ne bi mogel izmisliti. Iz vodstva OF... je junija 1943 nasprotnikom komunizma prišel v roke načrt za pokol (opis je dolg, zato tu le malo).. Prvih šest ur po koncu vojne bo odločilnih za komunistično stranko...(tedaj bo treba) bliskovito likvidirati vse nasprotnike ...Pobijati bodo morali tudi otroci... Likvidacija bo trajala 1—3 dni...Ponoči bo (med likvidacijo) za nekaj časa najbrž ugasnila luč... Tako so pisali leta 1944. Gorenjski domobranci so za svoje ljudi uvedli tudi tečaje. Prijeli so jih na Bledu pri Kranju. O enem izmed njih v »Zlatorogu«, glasilu gorenjskih domobrancev beremo tudi: Prvi je govori.1 g.Merklein (vodilni okupatorjev propagandist). V svojem govoru je dal smernice... Dr. Stanko Kociper (Rupnikov zet) pa je tudi rekel: Geslo komunistov je: rop, umor, požig. Naše geslo pa je: Bog narod domovina!« O največjemu vojnemu zločincu, Adolfu Hitlerju, so ob njegovem 56. rojstnem dnevu v »Zlatorogu« zapisali: ...s Hitlerjem je vsa zahodna Evropa dobila edinega, rešitelja pred pogubonosnimi idejami boljševizma in židovstva... On je tisti, čigar ime milijoni izgovarjajo s spoštovanjem... V »Slovenskem narodu« pa je bil 10. aprila 1944 natisnjen govor generala Rupnika, kjer med drugim beremo: V trdnem zaupanju v pravičnost vodje nemškega naroda, ki izravnava Evropo, moramo mirno in z vso zagrizenostjo voditi borbo proti Stalinovim in Titovim tolovajem in njihovim pomagačem, to je angloameriškim gang-sterjem.. Konec aprila 1945, torej le nekaj dni pred nem-' škim zlomom, pa je taisti Rupnik še pisal Nemčija v evropskem protiboljševiškem boju ne bo kapitulirala... Jaz, Rupnik, bom v vsakem primeru ostal f narodom, za. katerega bi v boju z boljševizmom tudi rad padel. Ali v vsej tej pisari j i niste našli veliko podobnosti? Je v njej povezava ali ne? In ker je, torej z naslovom nisem pretiraval. Prihodnjič: Bilo jih je eno samo veliko srce 8ob dnevu žena) Slavka Šarčevič IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA DELAVCA 23 Dvignila je glavo, zaokrožila ustnice in s piska-jočim glasom rekla: »Bil bi največji revež, če ne bi imel mene, ki ga razumem in mu poskušam pomagati,« in nadaljevala skrajno prizadeto: »Sinovo mesto je tu v tej hiši ob meni in to dokler bom jaz živa. Kaj pa mislite, ali bi ga radi spravili kam v kakšno tesno stanovanje, kjer bi živel med štirimi stenami z ženo, ki bi ga uničila.« Vprašala sem jo, če bi se Ana vrnila, ali bi se odnosi v družini kaj spremenili. Rekla je, da ne verjame, ker se Ana ne bi spremenila in se prilagodila hiši, ona in sin pa sta bila že doslej predobra. Popila sem kavo, ki mi je obležala v želodcu, kot so mi kot nepopisna teža obležale na duši besede gospe Marjete. Spoznala sem, da svojega odnosa do sina ne bo nikoli spremenila, pa tudi do snahe ne, da bo ostala takšna kot je, neomajna v svojem prepričanju, da mora za sina skrbeti ona in le ona, ker je njen in samo njen. Spoznala sem, da v odnosu gospe Marjete in njenega sina Bojana ni prostora za nikogar, ni prostora ne za snaho ne za vnuka. In spoznala sem, da bi bila vsaka beseda zaman — jaz je ne bom nikoli spremenila. Z vsemi močmi se bo oklepala sina, ga varovala in mu ne bo nikoli dopustila, da bi se osamosvojil, da bi odrastel. uredništvo tel. 21860 Odšla sem še bolj obremenjena, kot sem prišla. Moj korak je bil težak, tako težak, kot Anin, ki se je zavedala marsičesa, a je bila nemočna; Bojan se je stanja zavedal le delno in je iskal rešitve na napačni strani in gospa Marjeta s svojim prepričanjem, ki ga ne bo nikoli nihče spremenil niti za las. Počutila sem se tako obupno nemočna, ker sem vedela, da ne bom mogla pomagati ne Ani ne Bojanu, pa čeravno od mene pričakujeta pomoč in usmeritev na pot sproščenosti in ljubezni. Čez nekaj časa sem ponovno povabila Ano in Bojana. Kako željno in v kakšnem pričakovanju sta se zazrla vame. Nekaj časa nisem mogla spregovoriti o bistvu problema, a končno sem le našla moči in spregovorila, ne glede na to, kdo bo prizadet. Morala sem priti na dan z resnico, do katere sem se dokopala. Povedala sem jima, da si lahko uredita življenje le, če bosta živela sama brez matere in da le na ta način lahko najdeta pot, ki vodi k ljubezni in samostojnosti, da bosta le na ta način lahko živela tako, kot si želita. Do tega, česar si želita, pa ne bosta nikoli prišla, če ne bosta sama. Poudarila sem, da ima mati sina rada 1n to resnično rada, da mu želi pomagati, toda držati ga hoče zase kot svojo lastnino in podzavestno hoče in se tudi bori za to, da bi sin ostal le njen in samo njen. Razložila sem jima, da mora Bojan obdržati stike z materjo, vendar le tako, da hodijo k njej na obiske (vsi skupaj) in da se mora Bojan potruditi, da prepreči materi, da bi se vmešavala v njun zakon. Nikoli ne sme dovoliti, da bi se karkoli, kar zadeva njegov zakon razpravljalo z mamo ali v njeni prisotnosti. O vsem, kar je v zvezi z njima, morata razpravljati sama. »Vem, da to, kar sem rekla, ni lahko, nesprotno težko je in tudi boleče. Toda vedeti morate, da se boste s tem osamosvojili in postali od matere neodvisen človek. Vem, da je to težko razumeti in še težje sprejeti, vendar vas prosim tov. Bojan, da to poskusite, kajti ogrožen ni samo vaš zakon z Ano, ogrožen bi bil vsak zakon, ki bi ga sklenili s katerokoli žensko in jo pripeljali v razmere, v katere ste pripeljali Ano,« sem rekla predvsem Bojanu. Se to sem jima povedala, da če se Bojan ne bi. mogel odločiti za ta korak, naj se obrne še na kakšnega strokovnjaka, ki še bolj kot jaz pozna zakonitosti takih odnosov, kot so njihovi. Ponudila sem jima edino možno rešitev in zavedala sem se, da je bila vsaka beseda boleča, toda druge poti nisem imela. Pomagala sem jima, kolikor sem mogla. Če sta bila s tem, kar sem jima dala, zadovoljna, ne vem, mislim pa, da Bojan ni bil. Če se je on še kam obrnil po ponoč, ne vem. Vem le to, da Ana in Bojan živita ločeno, da sta sicer obdržala stike, vendar Bojan ni nikoli zbral moči, da bi presekal popkovino in se osvobodil. Ostal je uklenjen in bojim se, da bo tudi v bodoče ostal. Žal mi je za vse tri, saj vsak po svoje trpi in životari prepričan v svoj prav. Ne vem, če je mogoče poiskati krivca in ker ne vem, ga tudi ne bom iskala. Za zdaj je tako. Morda se bomo še kdaj srečali tako slučajno, mimogrede ali pa tudi ne slučajno, pa si bomo takrat, kako je mineval čas in kaj bomo menili takrat bom povedala tudi tebi, dragi prijatelj, ki mi danes očitaš, da nisem bila objektivna, ker sem preveč obremenila predvsem Bojana, in tudi to mi očitaš, da nisem naredila vsega, kar bi lahko in kar bi morala. Ne bom se opravičevala, ker niti sama ne vem, če sem res naredila vse, kar bi lahko. Toda vem le to, da jih nisem pustila v stiski zato, ker se jaz ne bi hotela razdajati ali obremenjevati. Prekinila sem delo zato, ker sem bila nemočna, ko sem spoznala, kako močna je gospa Marjeta, kako šibek je Bojan in kako razdvojena je bila Ana. Toda močna sta bila tn sta vedela, kaj morata storiti. Danica in Janez pa čeprav nista bila visoko izobražena. Sposobna sta bila pravočasno ugotoviti, kaj ogroža njun zakon in kaj morata storiti, da bosta ohranila ljubezen in zakon. Toliko podobnosti je bilo v začetku njunega življenje z življenjem Ane in Bojana, da ne bom vsega podrobno podoživljala, ker sem vse podrobnosti podoživela, ko sta šla maloprej Ana in Bojan mimo' mene. Danica in Janez sta se spoznala, se zaljubila in si zaželela, da se ne bi nikdar več razšla. Poročila sta se. Danica se je preselila k Janezu v hišo, ki je bila last Janezove matere. V njej je bilo zadosti prostora za vse in tudi za njune otroke, če jih bosta imela. Materialno stanje mladih zakoncev in Janezove matere je bilo dobro. Imeli so vse pogoje za urejeno življenje. Janez je bil edinec, oče mu je že davno umrl-Mati je po moževi smrti prevzela skrb za sina, za premoženje, za gospodinjstvo. Poprej mirna in ponižna je postala po moževi smrti samozavestna in gospodovalna. Njena beseda je bila prva in zadnja. Kranj, torek, 7. marca 1989 ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. stran tmmssm&sG&As Domači ZDRAVNIK VRTNI TIMIJAN KREPI ŽELODEC Timijanov čaj je priporočljiv pri vseh boleznih dihal, astmi, oslovskem kašlju, pljučnici idr., pri boleznih želodca in črevesja, posebno pri črevesnih krčih, krčih v trebuhu, ledvičnih krčih in krčih v mehurju, pri draženju slepiča, vročici, izostalem mesečnem perilu in podobnem. Čaj pripravljamo najbolje tako, da poparimo 1 čajno žličko zeli s skodelico kropa, pustimo stati 3 do 5 minut in odcedi-mo. Če uporabljamo za čaj svežo rastlino, vzamemo samo 1/2 čajne žličke. Spijemo 2 do 3 skodelice po požirkih na dan. Poseben čaj pri oslovskem kašlju: 50 g zeli vrtnega timijana, 30 g zdravilnega jegliča, 10 g janeža in 10 g rosike (iz lekarne). Poseben čaj za krepčanje želodca in črevesja: 50 g zeli vrtnega timijana, 40 g sivkinih cvetov 20 g listov poprove mete. Odmerki za oba čaja: 1 čajno žličko mešanice za 1 skodelico čaja, 2 do 3 skodelice na dan po požirkih. Pri oslovskem kašlju dodamo 1 čajno žličko medu. Tirnijanove kopeli so zelo priporočljive za rahitične otroke, pri slabih živcih (nevrastenija), revmatizmu, ohromitvah, zmečkaninah, oteklinah in izpahih, katarju dvanajstnika pri dojenčkih. Za vdihavanje zmešamo 0,25 g timijanovega olja s 1/2 litra vroče vode in paro globoko Vdihavamo, kar povzroča olajšanje pri bronhialnem katarju, zasluzenih pljučih in žrelu, pljučni gangreni, celo pri sušici. V ljudskem zdravilstvu se timijan vsestransko uporablja. Zavrelek s timijanom, če ga večkrat pijejo, odpravlja gliste, žene na vodo, odplavlja strupe, odpravlja podplutbe, pogreje in krepi želodec in črevesje, odpira zapeko, pospešuje mesečno perilo. Stoičen timijan zmešajo z vinskim kisom in polagajo na otekline, z medom in vinskim kisom zmešanega in pogretega polagajo na trebuh, da bi odpravili boleče napenjanje in želodčne krče. Timijan, skuhan z belim vinom in ječmenovim sladom, prežene išias. Kdor ima nečisto kožo, naj stalno daje timijan v jed in kmalu bo viden uspeh. Dobro posušen timijan stolčejo in z medom pripravijo zmes, ki jo pridno jemljejo, da bi se izločil star vlečljiv sluz iz pljuč in olajšalo dihanje. Timijanov čaj z veliko medu krepi živce,zelo pomaga pri telesni slabosti, bledici in slabokrvnosti. Pa še to: timijan nabiramo ob cvetenju. V majhne svežnje povezane rastline obesimo v senco na prepihu. MODA Črte in metuljčki - Poglejmo še malo, kakšna bo letos moda za močnejši spol. Novomeški Labod je na letošnjem sejmu mode v Ljubljani pokazal vrsto prelepih moških srajc iz odličnih tkanin iz čistega bombaža ali pa celo iz prave svile. Zanimive so črte, ki močno poudarjajo prednjik in žep, ali pa diskretno obrobljajo gumbe in ovratnik. Medtem ko je prva bolj poslovna, je druga primernejša za večer, za svečanejše priložnosti. - Foto: F. Perdan RECEPT ZA BIRCHERJEV0 KAŠO Kaša za sladkorno bolne Za 1 osebo potrebujemo 1 g kalčkov svežega ječmena, 3 g sojinih poganjkov, 1 do 2 žlici vode, 3 do 4 žlice nesladkanega koncentriranega mleka, 1 žlica sladkorja za diabetike, 200 g jabolk, 1 do 2 žlici zmletih lešnikov ali mandljev. Zmešamo ječmenove kalčke, sojine poganjke, vodo in mleko. Dodamo grobo naribano jabolko in mlete lešnike ali mandlje. Kaša z jagodic jem ali koščičastim sadjem Ta kaša ima posebno mnogo vitamina C. Vzamemo enake količine kosmičev in vode, kot pri osnovnem receptu Bircherjeve kaše, to je 8 g (1 velika žlica) kosmičev in 3 žlice hladne vode. Jabolka nadomestimo z: 150 do 200 g opranih, prebranih jagod, malin, borovnic, rdečega ribeza, 150 do 200 g sliv, breskev, marelic. Jagodičje zmečkamo z vilicami ali stlačimo, koščičasto sadje pa drobno narežemo in dodamo kosmičem, ki smo jih namakali 12 ur. Pri želodčnih in črevesnih boleznih raje ne jemo marelic in sliv. PRAV JE, PA VEMO D VITAMIN D vitamin je v morskih ribah in rakih, ribjem olju, jajčnem rumenjaku, v mleku in maslu, zlasti poleti, ko so živali, ki nam dajejo mleko, veliko na soncu. Predstopnji vitamina D sta lipoida ergoste-rol in holesterol, ki se spreminjata v naši koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov v aktivni vitamin D. D vitamin se ne topi v vodi. S kuhanjem ga ne uničimo. Nekoliko ga uniči svetloba, zato hranimo živila v temni shrambi. Otroci, noseče žene in matere, ki doje otroke, rabijo 0,01 mg D vitamina na dan ali 400 LE. (mednarodnih enot). Odrasli ljudje, ki se gibljejo na dnevni svetlobi, ga proizvajajo sami iz provitaminov. Rezervni (prihranjeni) D vitamin se nalaga v jetrih. Zaloga traja lahko več mesecev. D vitamin je potreben za presnovo kalcija in fosforja, to je za pravilen razvoj kosti in zobovja. Ob pomanjkanju se pojavi pri otrocih zobna gniloba in rahitis, pri materah osteomalacija (mehčanje kosti). CIGANSKA JUHA Za 6 oseb potrebujemo: 2 žlici olja, 1 čebulo, 10 dag govejega mesa, 1 žlica kisa, sol, ščep kumine, 1/2 žlice moke, 1/2 čajne žličke sladke paprike, 1 in 1/2 1 kostne juhe, 10 g polž-kov, 2 do 3 žlice kisle smetane. V kozici segrejemo olje in v njem prepražimo drobno zre-zano čebulo. Ko ta zarumeni, dodamo še na majhne koščke zrezano meso, okisamo, potresemo s soljo in s kumino in prili-jemo nekaj žlic mlačne vode. Pokrito dušimo na srednji vročini do mehkega. Omehčano meso potresemo s sladko papriko in z moko, premešamo temeljito in zalijemo s pripravljeno kostno ali zelenjavno juho. Pustimo vreti 5 minut, dodamo v slani vodi kuhane in odcejene polžke (makarone) in zboljšamo še s kislo smetano. TA MESEC NA VRTU Blitvo sejemo lahko kar na stalno, sadike pa dobro prenašajo tudi presajanje. Setev na stalno je najbolj preprosta. Presajanje ni samo zamudnejše, temveč tudi bolj tvegano kot setev na stalno mesto. Pri presajevanju se navadno nekaj sadik posuši, zato raje sejemo in pozneje rastline preredčimo. Že tedaj, ko kupujemo seme blitve, se moramo odločiti, kako bomo uporabljali pridelek. Liste blitve lahko pripravljamo kot špinačo, peclje pa uživamo podobno kot šparglje; zato tudi poznamo več sort za različne namene. Listno rebro je pri blitvah rebračah zelo debelo in več kot 5 cm široko. Taki sorti sta srebrna gladka in srebrna kodrava. Blitve rezivke pa imajo tanka rebra, zato pa zelo dolge in velike liste; te smemo večkrat rezati, ker se ponovno obrastejo. Znani sorti sta zelena rezivka in trajna rezivka. Sestavljena sorta (hkrati rebrača in rezivka) je lukul. Kar imamo pri blitvi in pesi za seme, je v resnici semenski klobčič, ki je sestavljen iz večih posameznih semen. Vsak grm ima kakšnih 60 do 75 semenskih klobčičev in iz vsakega se razvije več rastlinic. Seme blitve kali do 6 let. Za vsak m2 površine potrebujemo kvečjemu 1 do 2 g semena. Posamezne sorte blitve zrastejo različno veliko; na to moramo paziti že pri setvi. Pri sortah rezivkah je razdalja med vrstami 25 cm, rebrače pa sejemo v vrste 35 cm narazen. Na enake razdalje po vzniku razredčimo rastline tudi v vrsti. Sejemo v 3 cm globoke jarke. 0 VESELJU SO REKLI Kadar se pojavi veselje, mu moramo odpreti vrata in okna, ker nikoli ne pride ob nepravem času. Schopenhauer Življenje brez veselja je kot oljenka brez olja. Angleška modrost KDO GRE Z NAMI KLOPI) Na pomladanski Glasov izlet po Sloveniji bomo povabili tudi nekatere od vas, mladih dopisnikov. Da se ne bi preveč zapletali, kako naj čimbolj pravično delimo sedeže v avtobusu med številna vaša imena, bomo žrebali. Vsak mesec bomo izžrebali enega, ki bo s svojim spisom, pesmijo, šalo, risbo sodeloval v naši rubriki. Štirje sedeži so že oddani. Danes odda-jaimVV tega. Dobila ga je Simona Soklič iz 6. a r. osnovne soje bralov Zvan iz Gorij za anketo Kaj storiš, kri nimaš naloge. Čestitamo! Kdo bo dobil peti sedež? Pišite in rišite čim več in cim bolje, da boste prišli na časopisno stran, v poštev za žrebanje. MORDA NISTE VEDELI Osmi marec, mednarodni j*an žena, proslavljajo v večini Qrzav na svetu. Prvič so ga proslavili leta 1911 v Nemčiji, Avstriji, Danski in Švici. Idejo za j°ie dala Klara Zetkin, slovita **>jevnica nemškega in mednarodnega delavskega gibanja. Na '•mednarodni konferenci žena rKobenhavnu avgusta 1910 je JUara Zetkin predlagala, naj bi •* dan slavili v spomin na velike j**monstracije, s katerimi so le-^« 1909 ameriške ženske zahteve splošno volilno pravico. Na £ preveč... Pa vendar je Marijo prav to *° *n nikHZ1V^en-^e' P°mo neprijetnosti in težav, vedno nekako krepi-^Udi »H • r £f m zmanjkalo volje za živahen pogled v jutrišnji dan... ^ako se K« slovesu od doma, ni bila obupana, čeprav sem slutil, nje^n d blJeJ° v njej zgovorne misli... Pa ne le tiste o Lipcah in zad-da ji jj*?Jau» tudi nasmehnila se je in prikimala, ko sem ji obljubil, -m 4. novembra letos seči v roko... A 2aiar PRAZNIK VSEHŽENA Bliža 8. marec se, praznik vseh žena, mater in deklet. Mama ti življenje podarila, prjvi križ na čelu naredila. Prvikrat te je na lica poljubila, prvih te besed učila. Prve'korake spremljala s teboj. Ob bolezni je ob tvoji postelji stala, stregla te in varovala, ter prosila večnega boga, naj ti zdravja da. Mama ti je prvikrat na glavi laske počesala, ko se je šola začela, vseh uspehov, mama je bila s teboj vesela. Ko te je spat pripravljala, je v njenih očeh ljubezen sijala. Zato na] matere, dekleta in žene, spremlja pesem, naša lepa, narodna slovenska pesem, ta pesem polna skromnosti in požrtvovanja poštenja in ljubezni. Aleksander Cencelj »BOG ŽIVI VAS, SLOVENKE...« Ljudsko izročilo nam priča, da Slovenci ženskam ne znajo preveč pihati na dušo, saj jih ne častijo tako visoko doneče kot predstavniki kakšnih drugih narodov. O tem se je prepričala že Zupanova Micka, ki so jo za kratek čas omamili komplimenti gosposkega za-peljivca Tulpenheima. A bo že držalo, da so pristnejši kranjski Matički in Janezi, pa čeprav so si tudi v ljudski pesmi upali takole nezaslišano pokazati svoj značaj: »Grem skoz mesta in vasi, povsod so lepše kot s pa ti.« Da ne govorimo o mnogih ljudskih pregovorih, reklih in anekdotah, ki kažejo, kako »neemancipirano« so zakoreninjeni slovenski moški v zgodovinskih predsodkih. Naj zapišem samo nekaj drobcev tovrstnega ljudskega blaga iz bohinjske zakladnice. Takole se šopirijo bohinjski možakarji: Možak jc bolj po an noj (nogi) ket baba po dvejch.ir Baba j baba, ta nejbolj jc slaba. Pravijo, da ženske samo »jamrajo«, zato jih ni vredno spraševati, kako se imajo, ampak: Babo morš le barat vsak dan, čd j kej bolje. In še: Babo morš vsak dan ankret nabiti1, da se ne posiapša. Naslednja pregovora o vdovstvu nam povesta vse o nekdanji »enakopravnosti« med moškim in žensko: Udouc s babo dobi, ćd vot taprve žene kožo črs rame nese. Udova j le tkuj uredna, da prleti tet z dčevete dežele, da se j userje na gvavo. Zato, bog ne daj, da bi ona gospodarila: Narobe je, Č8 baba bvače nost. Cer (kjer) jc baba gospodar, jt vok mčsar. A če je že pri hiši, naj vsaj pridno dela: Taprava gospodinja pet vogvou potpera. Zato ni čudno, da so takšnole usodno spremembo napovedali ženski, ki se je možila: K se ženska omoži, se z zbele (zibeli) u gnojne koš zavali. Ali: K se omoži, se u križe položi. Sicer so starši radi videli, da so se dekleta čimprej spravila od hiše v zakonski jarem: Gnoj z dvoriše pa babe vot hiše. Takole pa so svarili fante, ki so se šli ženit iz Zgornje bohinj-« ske doline na Bukovo, to je v Spodnjo bohinjsko dolino: Bukoušče babe, belga konja pa benešče (beneške) vojšče (vojske) se boj. Mnogo pregovori žensko podcenjujejo, sicer ji pripisujejo tudi velike, a negativne sposobnosti: Cer hodič na zmore, baba prpomore. Cd t žleht baba na suknjo sede, jo vodrežd. Prav zares grdo govorijo o »babah«, a brez njih bi jim trda predla. One jim ne ostanejo dolžne, sicer pa vedo, da čisto resno pa le ne mislijo. Ti pregovori so bolj za vsakdanjo rabo, ko je človek nasajen in slabe volje. Na žalost pa je delavnikov več kot nedelj, a vseeno jim gredo skozi eno uho notri, skozi drugo pa ven. Tako je tudi prav, saj pametnejši odneha. Če pa ženske le nočejo, se znajo tudi braniti, redko katera (beseda namreč) se jim »zapari«, saj jim je bog ustvaril spretne — moški bi rekli — dolge, oj predolge jezike. V slovesnih trenutkih pa se tudi tršati bohinjski možakarji raznežijo in znajo bolj zanosno počastiti nežnejši spol. V Bohinjski himni se odrežejo s priznanjem: »... in Bohinjka, ljuba Minka, je najzalša deklica.« Če pa se razgledamo po slovenski in svetovni literaturi, se pa navsezadnje ne moremo pritoževati. Saj je bila ženska vseskozi najbolj vznemirljivo gibalo vsemu; njej so bile posvečene največje mojstrovine tudi v vseh drugih vejah umetnosti. Lahko sežemo samo po Prešernovih pesmih, pa bomo našli izraze najplemenitejših čustev in ljubezni do ženske, ki je bila njegova največja navdiho-valka poezije. Najzgovornejša je napitnica Slovenkam v njegovi Zdravljici: Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice! Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Ta kitica ni samo kompliment lepoti slovenskih deklet, temveč v njej Prešeren opeva žensko tudi v njeni materinski, vzgojni in narodni vlogi. Marija Cvetek Opomba: Narečno besedilo je zapisano v govoru Srednje vasi v Bohinju. Mednarodno FIS tekmovanje pionirjev za pokal Loke Tekmovanje bo na Soriški planini Škofja Loka, 4. marca — Smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke, organizacijski odbor vodi Janez Šter, bo 11. in 12. marca organizator šestnajstega mednarodnega FIS tekmovanja pionirjev za pokal Loka 89. Ker je na Starem vrhu premalo snega, so se organizatorji odločili, da bo to mednarodno tekmovanje na Soriški planini. Glavni pokrovitelj tekmovanja bo Emona, pomagajo pa tudi druge delovne organizacije iz Slovenije. Računajo, da se bo tega tekmovanja udeležilo okoli sto tekmovalcev in tekmovalk iz petih držav. Znano je, da so udeleženci takih tekmovanj kasneje v samem svetovnem vrhu alpskega smučanja. D. H. Novost športnega parka Dežman s Kokrice Abrahamov pokal Kokrica, 6. marca - Ko je Lojze Dežman s Kokrice snoval to tekmovanje, je imel pred seboj naslednje cilje: dokazati, da petde-setletniki še niso za staro šaro, vzpodbuditi ljudi, ki prihajajo k Abrahamu, za redno telesno vadbo, vzpostaviti med njimi sodelovanje ter prijateljstvo, tako pri športu kot pri siceršnjem družabnem življenju. Zato naj se tudi slabše pripravljeni športniki ne ustrašijo udeležbe. Pravico sodelovanja na Abrahamovem pokalu imajo moški in ženske, ki letos praznujejo 50 letnico in bivajo na Gorenjskem. Pokal bo obsegal pet športnih tekmovanj: gozdni tek na 7 kilometrov za moške in 4 kilometre za ženske, kolesarski kronometer na 6 kilometrov med Mlako in Trstenikom, kegljanje, skok v daljino in tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje naj bi bilo v prvi polovici junija in bi bilo opravljeno v enem tednu. V torek naj bi bil tek, v sredo kolesarjenje, v četrtek kegljanje, v petek skok v daljino in soboto streljanje, nato pa zaključek s podelitvijo priznanj in plesom. Vsak tekmuje s svojo opremo in nastopa na svojo odgovornost. Tekmovanja naj bi bila popoldne po 16. uri, v soboto pa ob 10. uri. Prijave sprejemajo v brunarici Dežman na Kokrici, kjer dajejo vsako popoldne po 16. uri tudi pojasnila, prav tako pa je mogoče poklicati po telefonu 28-956. Startnina bo 100.000 dinarjev, porabila pa se bo za organizacijske stroške in priznanja. Vsak bo lahko tekmoval v vseh disciplinah, samo v eni pa ne. Tekmovanja bodo v vsakem vremenu, zaključna prireditev z glasbo pa bo, če bo slabo vreme, v Kulturnem domu na Kokrici. Strelj anje J. Košnjek Pionirke Radovljice republiške prvakinje Kranj, 28. februarja - Na kranjskem strelišču je bilo republiško prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za mladince, mladinke, pionirje in pionirke. Gorenjski strelci so dosegli nekaj vidnejših uvrstitev. Med mladinci je med 20 ekipami zmagal Trzin, Kranj pa je bil 13. Tudi med posamezniki je bil najboljši Kranjčan Boštjan Jalen s 361 krogi na 13. mestu, Alidžanovič in Malovrh pa sta bila slabša, saj sta dosegla 349 in 339 krogov. Med mladinkami so ekipno zmagale Zreče, od Gorenjk pa je bila najboljša Darja Bešter iz Podnarta, ki je dosegla 355 krogov, zmagovalka Sonja Pore-kar iz Maribora pa jih je 371 in bi zmagala tudi med mladinci. Med pionirkami ekipno so strelke Strelske družine Partizan Julek iz Radovljice edine z Gorenjske zmagale in s tem največ prispevale k sorazmerno dob remu nastopu gorenjskih strelcev. Radovljičanke so ekipno dosegle 507 krogov, pa tudi posamezno so se dobro odrezale. Alenka Kavar je bila četrta, B. Šolar osma in N. Šolar deseta. Med pionirji pa so lep uspeh dosegli Kranjčani. Bili so tretji za Po-murko in Trzinom. Med posamezniki je bil Jože Pišek iz Kranja tretji. J. Sitar Druga zvezna ženska rokometna liga Kranjčanke zgubile Kranj, 4. marec — II. ZRL — ženske Kranj Duplje : Trešnjevka 19 : 20 (9 : 13), dvorana Planina, gledalcev 200, sodnika Popovič, Mo-lič (oba Banja Luka). Kranj Duplje : Lenič, Orehar 3, Valant, Jakšič, Bajrovič, J. Me-žek 1, Kastelic 5, Jeruc 2, N. Mežek 1, Gradišar 7, Bratož, Sonc. Trešnjevka : Jovičič, Sladojev 2, Margalič 5, Džilič 3, Dogan 5, Čeredar 3, Gličar, Jarak, Puljić, Cadženović 2, Grčanac. Ekipi Kranja Dupelj tokrat ni uspelo, da bi v dvorani na Planini zmagala. Za odtenek so bile igralke Trešnievke boljše. Tekma je pokazala, da se bodo rokometašice Kranja Dupelj enakovredno kosale z gostjami. Prve so povedle in nato vodile vse do štirinajste minute. Nato so malo popustile in Zagrebčanke so jim do odmora ušle za štiri gole. Enaka slika je bila nato tudi v nadaljevanju srečanja. Gostje so polnile gol Leničeve, domačinke pa so jih lovile. Izid je bil že 17 : 10 za Trešnjevko. A domače igralke Kranjaso se zbrale in tri minute pred koncem je bil izid 19 : 19. Kranjčanke so imele žogo, vendar tega niso znale izkoristiti, tako da so dosegle zmagoviti gol, čeprav bi bil izid tega kvalitetnega srečanja lahko v korist domačink. V naslednjem kolu Kranj Duplje gostuje na Reki pri Zametu. D. Humer Uspehi naših smučark Kranj, 5. marca — V Furanu na Japonskem so bile zaključne tekme za točke svetovnega pokala za ženske in moške. Izreden uspeh sta dosegli naši najboljši smučarki. Veronika Šareč je bila v slalomu druga, le za enajst stotink je zaostala za zmagovalko Vre-ni Schneider. V veleslalomu je zmagala Maria Walisser, druga pa je bila Mateja Svet. Moški so imeli veleslalom in slalom. V slalomu se je ponovno izkazal Norvežan, ki vozi na smučeh Elana, Ole Furuseth. To je njegova prva zmaga v svetovnem pokalu. Na trinajsto mesto pa se je uvrstil Grega Benedik. ureja JOŽE KOŠNJEK~ Končan blejski šahovski turnir Vladimir Raičević najboljši med enakimi Bled, 2. marca - Končan je najpomembnejši del 10. mednarodnega šahovskega festivala na Bledu pod pokroviteljstvom Intertrada iz Radovljice, odprti mednarodni turnir s 149 udeleženci. Prvo mesto delijo štirje, vendar je Buholzev sistem določil za zmagovalca velemojstra Vladimirja Raičeviča, ki je zmagal že lani. zevem sistemu zmagala Romunka. Naša velemoj strica Milunka Lazarevičeva je bila tretja. Ša-histkam so razdelili devet nagrad v skupni vrednosti 4 milijone dinarjev. Igrali so tudi vete- rani. Zmagal je avstrijski mojster Ernst Stoeckl, drugi je bil Jugoslovan Stane Skok, tretji Avstrijec Shild, četrti pa naš Dragan Čopič. J. Košnjek sliki: F. Perdan Najbolje uvrščeni med moškimi. Drugi s desne zmagovalec Raičević Dobra organizacija in izjemno počutje 149 udeležencev blejskega šahovskega festivala, borbenost za šahovnicami ob zelo redkih remijih in na najboljših mestih favoritje, so glavnen značilnosti festivala, najmnožičnej-še šahovske prireditve v Sloveniji in Jugoslaviji ter vodilne tudi po kakovosti. Da je prireditev, ki je razen mednarodnega turnirja obsegala tudi turnirja v hi-tropoteznem in aktivnem šahu, uspela, gre zahvala novemu pokrovitelju Intertradeu iz Radovljice, Šahovskima zvezama Gorenjske in Slovenije ter vsem, ki na osnovi posebnega sporazuma ali izven njega prispevajo za festival in šah. Na turnirju so odigrali 9 kol in na koncu so bili na vrhu s 7 točkami jugoslovanska velemojstra Vladimir Raičević in Slavoljub Marjanovič, sovjet- ski velemojster Grigorij Kajda-nov in sovjetski mednarodni mojster Nathan Zilbermann. Trije šahisti so zbrali po 6,5 točke: sovjetski velemojster Evge-nij Vasjukov, jugoslovanski mednarodni mojster Ivan Ma-rinkovič in mariborski mojster FIDE Georg Mohr, ki je najbolje uvrščeni slovenski šahist. Po šest točk pa ima kar 10 šahistov, med njimi tudi član leske Murke, mednarodni mojster Vojko Mencinger. Razdeljene so bile tudi turnirske nagrade, ki so za šahiste znašale 15 milijonov 550 tisoč dinarjev, ta vsota pa je bila razdeljena med 24 najboljših. Med šahistkami je zmaga odšla na tuje. Prvo mesto si delita romunska velemoj strica Margareta Muresanova in sovjetska mednarodna mojstrica Svetlana Matvejeva. vendar ie do Buhol- Prva B zvezna vaterpolska liga Zaslužena, a težka zmaga Triglava Ljubljana, 4. marca — Prva B ZVL Triglav : Proleter 8 : 6 (3 : 2, 1 : 2, 2 : 0, 2 : 2), zimski bazen Tivoli, gledalcev 100, sodnika Petkov (Kikinda), Cicović (Bijela). Triglav — Naglic, Hajdinjak, Brinovec, Sirk, Cvitkovič, Čadež, Jerman, Grabeč 2, Marinić 4, Kodrič, Rihtar 2, Trop-pan, Homovec. Proleter —Trogrlić, Popović, Skundrić 1, Notaraš, Vuče-nić 1, Bosić, Damjanović, Brdarić 1, Koludrović 3, Pajdački, Glisović, Milojević. Štiri metre — Triglav 2 (2), Proleter 2 (2), kazenske minute — Triglav 7, Proleter 7. Vodilno moštvo Triglava je začelo srečanje izredno ležerno, a kaj kmalu se je pokazalo, da bo to težko srečanje. Gostje iz Zrenjanina so se enakovredno kosali z domačini. Po izenačeni igri so igralci Triglava le dobro zaigrali in igro obrnili v svojo korist. V zadnji četrtini sta na sceno stopila dva igralca Triglava: Marinić, ki je dal dva zmagovita gola, in vratar Naglic, ki se mu je dan prej rodila hčerka. Prav vratar Roman Naglic je spet branil v velikem slogu in tudi on je zaslužen, da je Triglav dobil to težko, a zasluženo peto zmago. Tokrat se pri Triglavu ni izkazal Sirk, ki je zapravil kar sedem uporabnih žog. Za ostalo pa je poskrbel še sodnik Petkov, ki s svojimi odločitvami ne sodi med vaterpolske sodnike. V naslednjem kolu Triglav v Ljubljani gosti Medveščaka iz Zagreba. D. Humer Košarka Le zmaga loške Odeje Kranj, 5. marca — Prva B ženska ZKL Partizan : Kranj 82 : 61 (35 : 29), sodnika Milovanović, Obradović (oba Beograd). Kranj — Šoštarič 9, Merlak 15, Podrekar 6, Rakovec 4, Hafner 9, Čufer 9, Horvat 3, Kump 2, Hodžaj 4. Kranjčanke so v dvajsetem kolu gostovale pri Partizanu v Novem Sadu. Po enakovredni igri v prvem delu so nato bile v drugem delu boljše domačinke in si s to zmago že zagotovile obstanek v ligi. Republiška moška liga Postojna : Triglav 107 : 106 (94 : 94, 51 : 53), sodnika — Tomšič, Plut (oba Ljubljana). Triglav — Rozman 1, Stavrov 15, Metelko 2, Kastigar 5, Tadič 4, Šubic 18, Roman Horvat 31, Robi Horvat 7, Jeras 4, Kolar 19. S precej nerazumljivimi odločitvami na tej tekmi v Postojni sta sodnika šele v podaljšku odločila, kdo bo zmagovalec. Bila sta za domačine, a vseeno so bili Triglavani boljši in bi se lahko s Postojne zasluženo vrnili z zmago. Republiška liga ženske — Slovan : Odeja 57 : 65 (24 : 31), sodnika Ferlež, Rojnik (oba Polzela). Odeja — Žagar 6, Kržišnik 8, Baligač 15, Luskovec 21, Bizjak 2, Maček 11, Primožič 2. Loške košarkarice Odeje so v Ljubljani pri Slovanu pokazale, kdo je boljši. Že po desetih minutah igre so dobile to srečanje in dodobra napolnile koš domačink. Jesenice : Marles 49 : 116 (32 : 64), sodnika Geltar (Radovljica), Šemrov (Ljubljana). Jesenice — Zrnič 11, Šmitran 4, Sefič 4, Zorman 8, Stražišar 10, Kajdanov in Terzić Mednarodni šahovski festival na Bledu se je v petek in soboto nadaljeval in končal s turnirjema v hitropoteznem in aktivnem šahu. V aktivnem šahu je zmagal sovjetski velemojster Kajdanov, drugi je bil jugoslovanski mednarodni mojster Blagojević, tretji pa je bil slovenski mojster FIDE Mikac, ki ni izgubil nobene partije in je za Sovjetom zaostal le za pol točke. Na hitropoteznem turnirju pa je zmagal Terzić pred Zupetom, Kajdanovom, Mohrom, Sermekom in Kranjcem. Sovjetska mednarodna mojstrica Matvejeva in romunska velemoj-strica Mureshan (desno), zmagovalka turnirja. Hadžimuratović 6, Troj ar 2, Halilagič 4. Znano je, katera je vodilna ekipa v republiški ženski košarkarski ligi. To so košarkarice Marlesa iz Maribora, ki so na Jesenicah pokazale, kako se igra kvalitetna ženska košarka. V obup so spravile domačinke, ki so nato visoko izgubile. Hokej Mladinci in pionirji Jesenic državni prvaki Jesenice — Jeseniško mladinsko hokejsko moštvo je letošnji državni hokejski prvak. Zasluženo so osvojili laskavi naslov, saj so premagali vse nasprotnike. Dobili so z Vojvodino s 6 : 0 in 5 : 3, s Kompas Olimpijo s 7 : 2 in 9 : 4 ter s Partizanom z 10 : 4 in 10 : 6. Končni vrstni red — 1. Jesenice, 2. Vojvodina, 3. Kompas Olim-pija, 4. Partizan. Iz Novega Sada so se kot državni hokejski prvaki vrnili tudi hokejisti pionirskega moštva Jesenic. V predtekmovanju so premagali Bosno kar 51 : 0, v tekmi za prvaka pa Vojvodino z 11 : 2. • Končni vrstni red — 1. Jesenice, 2. Vojvodina, 3. Crvena zvezda, 4. Olimpija, 5. Zagreb, 6. Bosna. Kegljanje Poraz Kranjčanov Republiška moška kegljaška liga Brest : Triglav 5453 : 5451. Triglav : Sajovic 894, Jereb 915, Česen 921, Jurkovič 195, Boštar 661, Šemrl 904. Plavanje Kadeti Triglava drugi v državi V Splitu je bilo letošnje zimsko prvenstvo za kadete v plavanju. Državni prvaki so mladi plavalci Jadrana Koteksa iz Splita. Drugi so plavalci Triglava iz Kranja. Ti dve ekipi sta se pomerili, katera bo boljša po točkah za osvojitev državnega naslova v tej kategoriji. Lep uspeh so dosegli tudi plavalci Radovljice, ki so bili četrti. Mladi upi jugoslovanskega plavanja so pokazali, da so dobro pripravljeni za letošnjo letno sezono. Vrstni red — 1. Jadran Koteks 554, 2. Triglav 495, 3. Mladost OKI 319, 4. Radovljica 235, 5. Mornar 197. D. Humer Košarkarji Radovljice pred težko tekmo Radovljica, 6. marca.- Košarkarji Radovljice, ki tekmujejo v play offu vzhodne skupine slovenske košarkarske lige, so konec februarja igrali pri Elektru iz Šoštanja. Šoštanjci so igrali izredno grobo. Vsak napad Ra-dovljičanov so zaustavljali z osebnimi napakami in Radovlji-čani so dosegli iz prostih metov kar 37 točk, vendar so zgubili s 94 : 83. Koše za Radovljico so dali Stojhšek 34, Škrjanc 16, Lotrič 13, Tušek 7, Praprotnik 6, Novak 4 in Mitrič 1. Preteklo soboto so bili Radovljičani prosti, v sobo- to, 11. marca pa gostujejo pri mladem moštvu Smelt Olimpija iz Ljubljane. JR Izlet na Snežnik Kranj, 3. marca - Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 12. marca, spominski pohod na Snežnik. Posebni avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob 6. uri zjutraj. Če bo manj prijav, bodo šli pohodniki na vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 7. uri. Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj. Udeležbo na pohodu bosta vodila Tone Grobin in Edo Trilar. J. K. Kranj, torek, 7. marca 1989 / RAZVEDRILO^ 11. stran (imfsmggmGLAs Vse manj je dobrih gostiln Kdo ne pozna tiste Šifrerjeve »Vse manj je dobrih gostiln, vse manj je dobrih ljudi, vse bolj nas dolgčas razjeda, nekoč prijat'Ii, zdaj tujci smo si«! Gostiln je sicer na vsakem koraku, kolikor jih hočeš. Večinoma tudi strežejo z dobro jedačo in pijačo, notranjščina je urejena, osebje sprejemljivo... Pa vendar jim manjka duša. Tiste prave domače gostilne, kjer bi se v domačnem vzdušju s prijatelji rad zapil do jutra, bi moral iskati z lučjo pri belem dnevu. Naši sogovorniki pravijo, da jim običajno denarnica ne da obiskati gostilne, pritrjujejo pa tudi Šifrerju, da v dobro gostilno ne zaidejo, ker jih pač ni ravno na izbiro. Anica Zupan: »V domačih gostilnah je seveda najprijetneje. Vendar jih jaz zelo redko obiščem, največkrat kaj pojem ali popijem v mlečni restavraciji. V vsakem lokalu mi namreč ni všeč, zato imam najraje tiste, kjer strežejo in se zbirajo dostojni ljudje.« Harno Bešić: »V gostilne ne hodim, ker zaradi bolezni ne pijem, pa tudi pri hrani moram biti previden. Kljub temu jih ne pogrešam. Tistim, ki radi popijejo kozarček, pa tudi nič ne zamerim.« Renata Krašovec: »V gostilne ne zahajam ravno pogosto. Če pa že grem, se najraje ustavim v kaki pristno domači. Žal je pravih domačih gostiln vse manj. Na kavo ali sok pa se najraje ustavim v kakem bifeju, kakor je denimo Pinky pri nas v Kranjski gori.« š Jaka Kotar »Dobrih gostiln je zmeraj manj. Saj se najde kak lokal, vendar je premalo domač. Gostilna Knafelj v Žirovnici je že ena dobrih gostiln, vendar tam naletiš na drug problem - tam težko dobiš prostor, ker v gostilno tru-moma zahajajo Avstrijci. Sicer pa bi kazalo to, kje so dobre gostilne, vprašati kar Avstrijce.« Franc Šimnic: »Ne gre za vprašanje dobrih gostiln, temveč za vprašanje denarja. Sam rad zahajam v domače gostilne. Mislim, da jih je dovolj. Kadar imam denar, se mi ni težko odločiti, v kateri lokal bom šel kaj pojest in popit.« Igor Stare: »Če kaj zahajam v gostilne? Vsak dan, saj v gostilni delam. Zaposlen sem v gostišču Texas. To je že dobra gostilna, če povprašujete po njih, saj imamo kar dober obisk, zlasti tam okoli plače. Zasebno pa rad zaidem v Žirovnico.« D. Ž. Foto: F. Perdan Prva kaseta ansambla Vinka Cverleta: Praznik v domači hiši ^ Ansambel Vinka Cverleta iz Šentjurja pri Celju je izdal svojo Prvo kaseto, ki jo je naslovil "raznik v domači hiši, izšla pa Je pri PGP RTB Beograd. Naslov kasete je za glasbeni prvenec ansambla z diatonično osnovo in večglasnim prepevanjem Prav simboličen, saj je več skladb posvečenih domačim Kozjanskim krajem: polka Na Kozjanskem, valček Šentjurska votlina, naslovni valček Praznik ^domači hiši in valček Prelepa ^'ovenija, ki opeva naše lepote. Običaje in navade pa predstavi ajo motivi polke Na kmetiji, Polka Veselo na rajanje, potem i£> v taktu polke melodija Hej, šoferji in ljubezenski valček Za ljubezen vsak živi. Štiri skladbe so instrumentalne: valčka Veselo po gumbih in Na večer ter polki Na rifniku in Za urne pete. Avtor glasbe in besedil je vodja ansambla Vinko Cverle. Pri ansamblih je redkost, da je ves nosilec zvoka eno avtorsko delo. »Tematika melodij je različna, prednjači domovinski vpliv, saj s temi kraji in ljudmi živim. Poudaril bi skladbo Praznik v domači hiši, ki je primerna za družinske dogodke in čestitke, Šentjurska kotlina pa je posvečena našim krajem, kjer so bili rojeni znameniti skladatelji Ipavci. Upam, da se iz' melodij čuti utrip življenja... Glasbeno sem poskušal narediti viže v svojem zvenu in se čim bolj odtrgati od vpliva sestavov Mihe-liča in Ruparja. Skladbe so drugače oblikovane, melodične in bolj trdo obarvane, zven pa se razlikuje po barvah glasov petih članov,« je dejal Vinko Cverle, ki s svojo zasedbo gostuje precej tudi v Avstriji, Nemčiji in Švici in bodo za to področje posneli kmalu tudi ploščo pri firmi Koch Records. Ansambel sestavljajo: harmonikar (klaviaturist) Vinko Cverle, bas kitarist in baritonist Milan Cverle, solo kitarist Darko Dobrotinšek, pojeta pa Marija Cverle in Stane Ropotar. Drago Papler JEŽ Vse se ve, vse se zna... V škofjeloški občini so za novega predsednika izvršnega sveta evidentirali 31 (enaintrideset!) ljudi. To je demokracija -živeli kandidati! Ker merila za funkcijo očitno niso posebno stroga, bi tudi jaz "evidentiral" enega kandidata - a kaj, ko se po škofjeloškem podzemlju že govori, da bo novi "izvršnik" Brane Selak, direktor hotavljskega Marmorja. Pa naj bo! Le tp me zanima, kdo bo njegov naslednik v delovni organizaciji. Če bo tudi za to mesto 31 (enaintrideset) kandidatov, plačam volilni golaž! Na newyorški borzi tudi akcije javnih hiš Na borzi v New Yorku se bo kmalu dalo kupiti akcije neke javne hiše iz Nevade. »Ranč Mustang« je hiša zabave, ki je pred petimi meseci borzi poslala zahtevo, da postane njena članica. Borzni strokovnjaki so medtem preverjali poslovanje hiše in prišli do sklepa.da gre za »zdravo investicijo«. Javna hiša je imela preteklo leto milijon dolarjev čistega dohodka. Zaposlene ženske žive dlje od gospodinj Britanska Federacija zdravnic je ugotovila, da zaposlene ženske žive dlje kot gospodinje. Do te trditve so prišle z zbiranjem podatkov o zdravstvenem stanju žensk med 15. in 59. letom zadnjih dveh desetletij. Izkazalo se je, da so gospodinje nagnjene k težjim obolenjem kot ženske, ki so v stalnem delovnem razmerju. Tudi umrljivost gospodinj je 13 odstotkov višja kot pri ženskah, ki delajo izven hiše. Od 10 zaposlenih je le ena težko obolela, medtem ko je pri gospodinjah ena od šestih. Zaposlene ženske gredo pogosteje na kontrolne preglede in tudi imunost je boljša, to pa zdravniki pojasnjujejo z boljšim psihičnim stanjem. Ženske, ki delajo, so mnogo bolj optimistične od gospodinj. Prišla bo pomlad, čakal bi jo rad.. Zime imamo že vrh glave, čeprav letošnjo ni bilo ne mraza ne snega. Po pomladi diši, trdijo poznavalci, nam pa drobni vsakdanji utrinki potrjujejo, da je res tako. I I Če na smučišču ni snega, so tudi karte dobra rekreacija. Tale prisrčni Floki kmalu ne bo mogel več uživati udobja klopi v parku. Ko bo sonce močneje posijalo, se bodo na njej greli dvonožci. Iz ptičje perspektive je svet videti lepši. Ku-ku, pomladni sonček! Foto: F. Perdan CVEK Kraj, ki živi z glasbo, bogato živi Z balonom prek Pacifika Japonec Fumio Niva hoče postati prvi človek, ki bo v balonu preletel Pacifik, in to le zaradi zabave, zato je tudi osebno izdelal načrt za balon. Ta bo visok 17 metrov, polnjen s helijem in s plastično kabino, v kateri bo moral preživeti štiri dni na poti od Japonske do severnoameriškega kontinenta. Z vetrovi na velikih višinah se bo Niva premikal s hitrostjo 150 kilometrov na uro. Njegov balon nima niti opreme za navigacijo niti močne radijske zveze s kontrolo na zemlji, pač pa le amaterski radio. Gretje pa mu zagotavljajo električni grelci v obleki, ki se napajajo prek solarnih plošč na površini gondole. Ta 38-letni Japonec ima izkušnje v letenju z balonom, saj je opravil 1000 ur, ni pa bil z balonom še v inozemstvu. Kinodvorani zaprti zaradi aidsa Dve kinodvorani v New Yor-ku so nedavno zaprli zaradi nevarnosti širjenja aidsa, vsaj tako pojasnjujejo mestni očetje. Gre za dve dvorani v Greenwich Villageu, specializirane za prikazovanje filmov o homoseksualcih. Publika je, temu primerna, iz istih vrst. Dr. Steven Joseph, v mestni upravi zadolžen za zdravstvo, je pojasnil, da se v teh dveh dvoranah »odvijajo dejavnosti, ki so nevarno prispevale k širjenju virusa aidsa«, lastniki pa so vse to tolerirali zaradi pohlepa po denarju. To je prvič, da je v Ameriki neka kinodvora-na zaprta iz drugega razloga, ne zaradi prostitucije. Petič p od mengeško marelo '89 Že petič je Mengeška godba organizirala zanimivo prireditev Pod mengeško marelo in s tem popestrila kulturno dogajanje v Mengšu, ki mu pravijo tudi evropsko glasbeno središče, saj so tam doma izdelovalci inštrumentov Zupan in Kapš, tovarna glasbil Melodija in vrsta glasbenikov s svojimi ansambli. Kraj, ki živi z glasbo bogato živi, je njihov moto, Primož Kosec pa v svoji skladbi pravi-Pod marelo je doma slovenska muzika. In res je, iz vrst godbenikov so izšli glasbeniki, ki s svojimi sestavi igrajo po evropskih odrih in ko so doma, radi zaigrajo z Mengeško godbo. Letos slavi že 105-oble-tnico delovanja in tudi ves izkupiček od prireditev (dve v petek dve v soboto), ki se jih je ogledalo tritisoč obiskovalcev, je bil namenjen za gradnjo novega godbenega in gasilskega doma v Mengšu za katerega bo 2. aprila referendumsko glasovanje za samoprispevek Dogajanje je potekalo v živo, brez posnetkov, kar je dalo svojstveno originalnost in čar! V okviru glasbeno-razvedrilnega uredništva Ra-, dia Ljubljana so prireditev posneli in je bila v radijski oddaji Radio' na obisku na sporedu v soboto, 4. marca, ob 20. uri na prvem programu Radia Ljubljana. Gorenjec 1900 Prva predpustna veselica Pretečeno nedeljo vršila se je v prostorih, ki so last gospe Rabi-čeve /Bastl/ prva letošnja predpustna veselica tukajšnjega gasilskega društva. Prostori so bili čedno z zelenjem okrašeni in skoro pretesni za množico došlega občinstva. Bilo je videti odposlanstvo gasilnih društev iz Begunj, Bleda, Mošenj in drugih krajev, lepo število odličnih okoličanov, več višjih c. kr. uradnikov in mnogo občinstva iz Radovljice in Predtrga. K plesu odzval se je venec ne le domačih, ampak tudi vnanjih krasotic iz okolice. Šele ob ranem jutru zapustili smo veselico z utisom, da se že dolgo nismo tako dobro zabavali. Da je zabava tako izvrstno uspela, pripomogla je v prvi vrsti domača godba, ki se je vrlo trudila svojo nalogo kar najbolje izvesti. Miloš Likar 13—članski moški pevski zbor Mengeški zvon na peti prireditvi Pod mengeško marelo '89. Tradicija se je tudi letos potrdila z novim ansamblom — Agro-per, mlado skupino 12— in 14—letnikov, ki se že kali ob mentorski podpori godbenikov. Stoparji služijo dolg domovini, zato sta pevki Nataša Stopar in Nataša Šimunovič kot predstavnici ansambla izvedli na klavir in violino priredbo Lastovičjega plesa. Tomaž Plahu-tnik, citrar je zaigral venček slovenskih narodnih, Mengeški zvon, , 13—članski moški pevski zbor pa je pod vodstvom Janeza Nastrana zapel lepe slovenske narodne in umetne pesmi. Ansambel Nagelj izpod Kamniških planin je razvnel srca in dlani obiskovalcev v dvorani in potrdil sloves amaterja leta '86 ter zlatega Orfeja in najboljšega debitanta s Ptuja '88. Sašo Hribar , najmlajši radijski in televizijski napovedovalec se je predstavil kot imitator, posnemovalec znanih televizijskih in radijski glasov, pevcev... Kot slovenski gost je nastopil ansambel Štirje kovači iz Slovenj Gradca, ki letos slavi 35—letnico, s skladbami z svojega železnega repertoarja. Kot gostje iz tujine so s humornimi točkami nastopili trije veseljaki Ligister trio , skupaj z ansamblom Marelo , ki je še posebej vžgala s skladbo Lipicanec v jutranji zarji in skladno s tretje kasete (izide maja) Iz Bleda v Bohinj, pa še nemška gosta pevka Lidija Huber in Maxel Zanki , ki vodi bavarski Serrik godcev in jodla. Za humor je poskrbela Iča , program pa je po scenarijski podlogi Ivana Sivca povezoval Janez Dolinar. Mengeška godba je vso prireditev povezovala kot rdečo nit s priredbami znanih viž, in ob zadnji pesmi Mengeška, ki jo je ob godbi in nastopajočih zapela vsa dvorana, se je potrdila simbolika, da je Mengeš upravičeno že tri leta EGS — evropsko glasbeno središče... Drago Papler / ureja DARINKA SEDE] VABILO Danes ste zdravi. Darujte kri in pomagajte rešiti življenje ter povrniti zdravje bolnim in ponesrečenim; ne pozabite, morda boste jutri že vi med njimi. Prijave sprejema občinska organizacija Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. MAREC 1989 LJUBLJANA-BEŽIGRAD ROGAŠKA SLATINA LJUBLJANA-CENTER LJUBLJANA-ŠIŠKA LJUBLJANA-VIC-RUDNIK LJUBLJANA-BEŽIGRAD POLZELA LJUBLJANA-MOSTE-POLJE SLOVENSKE KONJICE LJUBLJANA-CENTER LJUBLJANA-ŠIŠKA LJUBLJANA-BEŽIGRAD LITIJA DOMŽALE PODČETRTEK KRANJ 1. 1. 2. 3. 6. 7. 8. 9. 10. 13. 14. 15. 16., 17. 20., 21., 22., 23., 24., 27., 28. 29. 29., 30., 31. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE V® ^Pi ARO ZA ocenjevanje starih vozil v LESCAH od 15. do 17. ure RENAULT SŽ VERIGA LESCE KADROVSKA SLUŽBA ^ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODOVODNEGA INSTALATERJA Pogoji: monter vodovodnih naprav ključavničar Kandidati naj vložijo pismene prijave v roku 10 dni od objave na naslov SZ Veriga Lesce, Alpska c. 43, Lesce - kadrovska služba. Kandidati bodo seznanjeni o rezultatih objave v 15 dneh po preteku prijavnega roka. MODNA KONFEKCIJA »KROJ« 64220 ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: srednja izobrazba tekstilne smeri - tekstilni tehnik 10 let delovnih izkušenj v konfekciji Dela in naloge vodenje tehničnega sektorja razpisujemo za 4 leta. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. JUGOBANKA ISKRA TELEMATIKA INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO KRANJ, p. o. Odbor za kadrovske zadeve in osebne dohodke objavlja prosta dela in naloge v DE Posebne telekomunikacijske naprave - Blejska Dobrava PRAVNIK - SEKRETAR Pogoji: — VS izobrazba pravne smeri — zaželene delovne izkušnje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo v 8 dneh na naslov: Iskra Telemaika, kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, Kranj. EKSPOZITURA JESENICE Titova 39/a (CENTER II) Tel.: 84-361 , 84-363 Poslovni čas: pon. — pet. 7.30 -18. sob 7.30 -12. Stara enota na Titovi 20 bo zaradi obnovitve predvidoma zaprta do 1 . maja 1 989 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA ŠKOFJA LOKA 26-038 Prodam suhe smrekove U 44-117, popoldne PLOHE. 3255 PARKET, hrastov, nov, 27 kvad. m., 650 x 54 mm, ugodno prodam. ® 80-151, po 15. uri 3261 Večje količine HLEVITA oz. MASE za tople talne obloge, ugodno prodam. g 061-831-006_3262 Prodam PEČ za etažno centralno ogre vanje in ČRPALKO. Simon, Ljubljan- ska c. 11, Kranj - Labore_ 3268 Ugodno prodam strešno KRITINO betonski bobrovec, malo rabljen. 70-257 3272 VSEM ŽENAM IN DEKLETOM ČESTITAMO ZA DAN ŽENA NA ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO COKEU IN COPAT PO UGODNIH CENAH. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO COKLA KRANJ, TAVČARJEVA 7 3521 Kranj, torek, 7. marca 1989 v§kof]T Loki ali bližnji okolici kupim zazidljivo PARCELO. «064/620-703 .___3225 Plinsko PEČ kupim. « 39-580 3292 OBVESTILA_ BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI IN NADALJEVALNI tečaj 6. marca 1989 ob 15.30, Delavski dom, vhod 6 ali do vpisa na « 48-757 __2922 Sprejmem vsa ZIDARSKA in FASA-DERSKA dela. «26-729_3182 ELEKTROINSTALACIJO vam izdela ali obnovi: Jože Benedičič, Prezrenje 22, Podnart, « 70-482 3297 Hotel Kranj domača hrana solidna postrežba ugodne cene PRILOŽNOST ZA - zaključene družbe - obletnice - poslovna kosila ZA DAN ŽENA PRIPOROČAMO REZERVACIJE ODPRTO VSAK DAN tel.:21-466 BT 50 prodam. « 38-028 3257 15. stran mmmm^aoMJkB OSTALO Angleščino za vse stopnje - INSTRUKCIJE in prevode nudim. «064/633-270_ 3231 Počeni prodam ZAPRAVUIVČEK in par KOMATOV. Černilec, Ul. 26. julija j^Naklo 3244 Prodam SENO in OTAVO. Kokra 35, «45-442_3271 Prodam suhe smrekove BUTARE. Po-dreča 14, Mavčiče 3273 Prodam italijansko obhajilno OBLEKO za deklico. «42-648 3289 Prodam novo diatonično HARMONI KO - A, D, G. Zupanova 2, Šenčur 3304 POSESTI Kupim starejšo HIŠO z nekaj zemlje ali večjo zazidljivo PARCELO v tržiški alj_radovljiški občini. « 50 382 3131 Prodam novo, 237 kvadratnih metrov veliko hišo na otoku Rabu, v predelu Barbat. «051-861-980, vsak dan od D - do 15. ure_ RAZNO PRODAM Prodam Z 850 in 90 kvad. m. OPAŽA Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 3233 Po zelo ugodni ceni prodam KIPER-BUSCH s pečico, kombiniran otroški VOZIČEK, okroglo STAJICO in POSTELJICO z jogijem. Informacije na «74-040_3265 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje, star 1 leto, otroško POSTELJICO, Otroški STOL in otroško KOLO. ^77-980_3290 STAN.OPREMA ' Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITU gO. Voklo 22, «49-206_3227 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO «85-478, po 14. uri_3281 STANOVANJA V centru Kranja prodam staro HIŠO. Šifra: DOGOVOR 3139 VOZILA letnik 1982. 3253 Poceni prodam spredaj karambolirano ■IjSO- Teran, Pristava 58, Tržič 3037 Prodam Z 750, letnik 1982. « 70-502 ____3239 Prodam skoraj novo, uvoženo, dirkal n0 KOLO na 10 prestav. Jezerska c. **/a. Kranj _ 3248 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Ogled Popoldne. Ciril Urh, Bodešče 18, Bled JUGO 45, letnik november 1987, pro- ggnv« 45-286, popoldne_3252 Prodam JUGO 45 ^83-949, popoldne * letnik 1976, poceni prodam. Ana 'IgfJČ, Šolska ul. 11, Škofja Loka 3254 prodam 11 mesecev star JUGO 45 A. ^064/633-021_3226 *a prednji del Z 101, stari tip, prodam *u"anje in notranje BLATNIKE, NOSILCA blatnikov, nosilec hladilnika ter Prednjo STENO, vse novo. «75-556, ig^j^, dopoldne_3232 ?Q