176
Politični pregled.
Ogersko. — Nezavisna stranka, to je Koštovi pristaši, se je razcepila. Njen prejšnji predsednik in trinajst poslancev je iz nje izstopilo in osnovalo svojo stranko. Izstopivši poslanci so židovsko liberalnega duha in niso mogli več ostati v klubu, v katerem se pojavlja polagoma protisemitizem. — V nedeljo se je odkril v Budimpešti honvedski spomenik. Eazen zborničnega odposlanstva ni bilo nobenih oficijalnih zastopnikov.   Vsa
slavnost se je izvršila v lepem'miru. Opazilo se je pa, da so bili mnogi nekako klaverni, da višji krogi tako prezirajo to demonstracijo.
Hrvatsko. — V Zagrebu je bila jedna dop lniina volitev za deželni zbor. Izvoljen je s precejšnjo veČino vladni kandidat dr. Pleverič, ki je pa dobil večinoma uradniške glasove. Nezavisni meščani volili so vseuČiliščnega profesoija znanega zgodovinarja dr. Smičiklasa.
Anton vitez Schmerling umrl je te dni na Dunaji. Pokojnik je bil znana oseba v avstrijskem državnem življenji. Rodil se je leta 1805. na Dunaji. Po dovršenih študijah je vstopil v sodnjo službo, kjer je hitro napredoval Njegovo politično delovanje začenja se, kakor mnogih drugih naših starejših politikov, v burnem letu 1848. Bil je voljen v frankobrodski parlament in se udeleževal posvetovanj o načrtu nemške ustave. Pozneje je to leto predsedoval zveznemu zboru, in ko se je ta razpustil, je bil voljen v narodni zbor in bil pol leta nemški dižavni minister. Ko je to čast odložil, se je povrnil na Dunaj in je mej tem časom bil voljen v kromeriški državni zbor. Kmalu je pa šel zopet v Frankobrod in tam ostal, dokler se niso odpoklicali avstrijski poslanci. Leta 1849. je postal avstrijski pravosodni minister in je ostal na tem mestu poldrugo leto. Od 1851. leta je pa bil zopet v višjih sodnijr-kih službah, dokler ni leta 1860. bil poklican v ministerstvo. On je izielal februvarsko ustavo, s katero se začenjajo hudi politični boji v Avstriji, kateri še sedaj niso končani. Čez štiri leta je moral odstopiti, ker se njegov centralizem ni dal vkoreniniti, in je postal predsednik najvišjemu sodišču Od 1861. do 1865. leta je bil Češki deželni poslanec. Češki deželni zbor ga je bil pa odposlal v državni zbor. Nekaj let je bil tudi dolenjeavstrijski deželni poslanec. Leta 1867. je bil poklican v gospodsko zbornico, kateri je bil celo nekaj časa predsednik in je v njih kazal svoje sovraštvo do Slovanov. Sploh je njegovo delovanja za Slovane še vedno v žalostnem spominu. Mnogo si je prizadeval, da bi vso Avstrijo podredil nemškemu gospodstvu. Preziral je pravice narodov in posamičnih kronovin. Dosegel je pa mesto centralizma le dualizem, ki pa nikakor ni v korist državi
Ministerski svet se je že parkrat posvetoval o čeških zadevah. Kaj je sklenil, ne vemo. Prenaglili se ministri v tej stvari ne bodo.   Dobrih   svetov   pa  jim ne manjka od nobene
v
strani. Češki listi jim svetujejo, da naj vso spravo na mira puste, nemški bi radi, da se kak strog general pošlje za namestnika v Prago. Neki list je pa svetoval, da se Mladočehi izroče sodišču, ker so ovirali zborovanje deželnega zbora, češ da imuniteta velja le za govore v deželnem zboru, ne pa za razsajanje in razbijanje.
Italija. — Pri posvetovanju proračuna pravosodnega ministerstva prišlo je do ministerske krize. Zbornica je namreč istega zavrgla, vsled česar je vse ministerstvo odstopilo. Da poslanci ne zaupajo pravosodnemu ministru, je več vzrokov. Nekaterim poslancem zdi se predober, drugim zopet prestrog nasproti cerkvi, drugim pa ne ugaja, ker raznih neredov pri bankah ni odkril, in zopet drugim, ker teh ni popolnoma potlačil. — Poročila, kako se bo ministerska kriza poravnala, so različna. Eni pravijo, da bo Griolitti zopet prevzel predsedstvo in da bodo tudi drugi ministri ostali in se bo le pravosodni minister nadomestil z drugim, drugi pa zopet zatrjujejo, da se je Griolitti izrtkel, da ne prevzame niti pieosnove ministerstva, niti sploh ne vstopi več v ministersvo kot član.
Srbija. — Eadikalci se prav marljivo pripravljajo na predstoječe volitve v skupščino. Liberalci se volitev ne bodo udeležili, pač pa bodo nekateri liberalni volilci oddali svoje glasove naprednjaškim kandidatom, ki bodo najbrže pridobili par mandatov.
Francija. — Binkoštne praznike mudil se je ministerski predsednik Dupuy  povodom  neke slavnosti v mestu Toulouse.
177
Pri tej priliki je v nekem daljšem govoru razvil svoj program ki obsega tri točka: 1. Napravo delavskih zakonov, ki bi uredili razmere mej kapitalisti in delavci; 2. preuredbo davkov in sicer tako, da bodo davkoplačevalci zmogli svoja bremena in 3. izdanje društvenih zakonov, ki naj bi utrdili razmere mej državljanskimi družbami in verskimi zadrugami. Ta program je rekel Dupuv, je oni, s katerim bo stopil pri prihodnjih volitvah pred volilce in katerega priporoča vsem republikanskim kandidatom.
Anglija. — Spodnja zbornica vz[rejela je §. 2 irske predloge. Dasi se posvetovanje počasi visi in nasprotniki delajo velike ovire, je vendar skoro brozdvomno, da dobi Irska svojo samoupravo, četudi ne popolnoma po Gladstonejevi ho-meruli, kateri se bode dodal marsikateri dodatni zakon.