ZS- TooJc/yjoo(/ l^ne ^ ?- A: y ■ J l2p^ 4€WCAH IN fWRS? NO. 8 /*W m UkH8tM@$ National and tntemational Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. JANUARY 13, 1970 iiOVtNlA« N€W$ftl£*% ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Novi grobovi Debra Ann Shivitz Umrla je 15 let stara Debra Prvo politično kost že imamo - davke! Zvezni proračun, grozeči pri- Al™ Shivitz s 35801 Maplegrove manjkljaj v njem in more- ^ hčerka Williama in Antoi-bitni novi davki vznemir- nette, roj. Penko, sestra Cheryl jajo politični svet, še pred-' Nynn, vnukinja Josepha in n0 je predsednik predlog Marie Penko. Pogreb bo iz Or- proračuna objavil. CLEVELAND, O. — Ameriški Politiki so mojstri v ustvarja-nJu zmešnjav. Ta svoj sloves hočejo, kot vse kaže, varovati hidi v novem letu. V ta namen 80 si izbrali davke. Da gremo kar po vrsti! Predsednik Nixon je ’sestavljal nov federalni proračun za k 1972. Pripetilo se mu je pa to,; kar so mu mnogi prerokovali,: da bo načrt za proračun preko-raeil znesek $200 bilijonov in da ho pri tem še prišel v nevarnost, ^ izdatki ne bodo kriti z dohod-Nixon je še pred prazniki |rdil, da bo proračun manjši in izravnan, morda pa celo s pre-hkorn. Nixon podatkov o pro-računu še ni objavil, njegove °hjave se pa nihče ne veseli. Predlog za proračun bo nad $200 bilijonov za verjetno $5-7 bilijo-n°v, primanjkljaj bo pa znašal °koli $5 bilijonov. P*0 tu bi bilo vse v redu. S sluhi in govoricami, pa tudi s spekulacijami o novem proraču-bi se pečali le časnikarji, po-htiki in ekonomisti, kar bi ni-°m.ur ne škodilo. Pa se je zgo-da na tem se ne je vlL sPremeniti. Edina tolažba p0l v ern> da smo tak političen že Ač!, V začetku leta imeli dai e lk°kraL Ce ga imamo se-Plet? Še Se b° morda hudo za-rešin!’ niČ ne de; inflaciia ga bo bat 3 P° SVOje brez veli’kih deli nVuMliVCi bodo pa ieseni ime' , urili,k0, da poved0j ali so g ta ° politiko lando pogrebnega zavoda na 29550 Euclid Avenue v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby v sredo ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaškem odru je danes od 2. do pop. in od G. do 9. zvečer. Frank Žiberna Po dolgi bolezni je preminul na svojem domu na 8802 Rosewood Avenue 82 let stari rojak Frank Žiberna, doma v Sežani na Primorskem, od koder je prišel v ZDA pred 62 leti. Zaposlen je bil pri J. L. Steel Barrel Co. do 1. 1953, ko je šel v pokoj. Bil je član ADZ št. 50. Žena Louise, roj. Urigel, je umrla pred njim, zapustil pa jc hčeri Angelo in Hedviko, sestri Antonio Vautar in Ivano Dolgan. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda v četrtek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, nato na Kalvarijo. Rose Thomas V McDonald House Univerzitetne bolnišnice je umrla včeraj 72 let stara Rose Thomas, roj. Lap, od 1. 1945 vdova po pok. Josephu, mati Edwarda, sestra Josepha Lappa, Antona Lapa (Jug.), pok. Louisa, pok. Mollie in pok. Ann. Bila je članica ADZ št. 4 in W.o.W. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Joseph F. Maurer Sinoči je umrl na svojem domu na Garfield Heights 56 et stari Joseph F. Maurer (Mauer), mož Anne, roj. Sray, oče Josepha in Richarda, brat Frances Urbančič in Mary Homer, zaposlen kot nadzornik pri H. Levine Co. Pokojnik je bil član KSKJ št. 63, ADZ št. 10 in Društva Najsv. Imena pri Ofnššč amri Sinoči okoli šestih je umrl zadet ponovno od srčne kapi v Arlingtonu pri Washingtonu, D.C., Andrej M. Glušič, major v Jugoslovanski kraljevi vojski in eden od vodnikov Jugoslovanske vojake v domovini v Sloveniji v času druge svetovne vojne, od leta 1950, ko je prišel v ZDA, pa uslužbenec obrambnega tajništva ZDA v Washingtonu v topografskem oddelku. Pokoja nik je bil rojen v Mokronogu na Dolenjskem in se je posvetil vojaškemu poklicu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil generalštabni major, tekom vojne pa ga je gen. D. Mihajlovic povišal v podpolkovnika. Bil je eden glavnih organizatorjev Mihajlovičevih oddelkov v Sloveniji, zaveden Slovenec in odločen nasprotnik komunizma. Gestapo ga je prijela 28. junija 1944 in ga kasneje poslala v Dachau, kjer je dočakal konec vojne. Ni se mral vrniti v domovino, kjer se je posrečilo komunistom vsiliti narodu svojo oblast, ampak je odšel v ZDA. Kljub hudi astmi, ki ga je mučila vsa povojna leta, je vstrajal in delal ne le v uradu, ampak tudi doma. Zapustil je ženo Marico, hčerko Ando, zeta Roberta in dva vnuka. Pogreb bo v četrtek ob 10.30 dopoldne iz Arlington pogrebnega zavoda v St. Charles katoliško cerkev v Arlingtonu, potem na pokopališče. No.e POM.' rakete ZVEZNA VLADA SPREJELA PREDAJO Združene države bodo modernizirale in okrepile nodvodne medcelinske rakete, WASHINGTON, D. C. — V Pentagonu proučujejo načrte za nov “podvodni sistem raket za velike daljave” (ULMS), ki naj bi nadomestil sedanje atomske podmornice oborožene s 16 raketami vrste Polaris. Domet sedanjih raket je nekako 2,800 milj. Novi sistem bo imel atomske podmornice, katerih vsaka bo imela pripravljenih na izstrel po 20 raket. Vsaka od njih bo letela lahko do 8,000 milj in bo imela v svoji glavi po več vodikovih bomb. , Za novi sistem šele pripravljajo podrobne načrte in proračune. Delo na novi raketi Poseidon je v glavnem zadjučeno in raketa preskušena. Gre le še za Pompidouja zanima Kalifornija WASHINGTON, D.C. — Prihodnji mesec pride na uradni o-bisk v ZDA predsednik Francoske republike G. Pompidou. Vesti iz njegove okolice trdijo, da ga posebno zanima Kalifornija, ki od vseh držav Unije najhitrejše raste in je seveda ožja domovina predsednika R. M. Ni-xona. Francoski predsednik bi ne- Maj. gen. Philip Effiong, ki je preteklo soboto po odhodi gen. Ojukwu iz dežele prevzel vodstvo Biafre, je ponudil zvezni vladi v Lagosu predajo na temelju resolucije Organizacije afriške edinosti. Gen. Gowon, vodnik zvezne vlade, je predajo sprejel in pozval Nigerijce, naj sprejmejo prejšnje upornike kot svoje brate. LAGOS, Nig. — Državljanska čal gen. Effiong z izjavo, da je vojna, ki je trajala 30 mesecev j vedno mislil, da je treba spor z in uničila okoli dva milijona lju-j Nigerijo urediti potom mirnih di, prizadela Nigeriji, posebno; pogajanj. Pripravljena je dele-pa Biafri strašne stiske, je kon-| gadja, da začne taka pogajanja čana. Zvezne čete so zavzele z zvezno vlado na osnovi resolu-večji še preostali del Biafre z cije Organizacije afriške edino-mesti Owerri, Orlu in zadnjim letališčem pri Uli. Gen. Philip Effiong, ki je prevzel vodstvo Biafre, ko je njen predsednik in vodnik gen. Odumegwu Ojukwu preteklo soboto s svojo družino in glavnimi sodelavci v letalu zapustil svojo domovino, je po- nudil včeraj zvezni vladi preda-njeno izboljšanje in povečanje j jo in končanje odpora. Trenutno dometa. Preskušene so tudi želje glavna skrb prijateljev Ibov v precejšnji meri glave z več v Biafri, pa tudi prijateljev sa- bombami, katerih vsako' je mogoče usmeriti na drug cilj. V kolikor ne bo mogoče dognati, da je Sovjetska zveza Zavrla gradnjo svojih mogočnih me Nigerije preprečiti množične poboje in nasilja nad premaganimi Ibi v Biafri in poskrbeti istočasno za njihovo prehrano. Gen. Yakubu Gowon, pred SS-9 medcelinskih raket, bodo sednik Nigeriie’ Je sinoči 8Pre-ZDA začele graditi' nove atom- 1,6 predajo Biafre, ki jo je preje ske podmornice in jih oborože-vati z novimi raketami. Prav tako imajo v načrtu gradnjo novega strateškega bombnika, naslednika B-52. Pričakovati je, da pred začetkom razgovorov s Sovjetsko zvezo na Dunaju sre- ponudil gen. Philip Effiong in pozval preko . radia Nigerijce, naj sprejmejo dosedanje upornike v Biafri kot svoje brate. Vsem, “ki so bili zapeljani v poskus razdeliti deželo”, je Go-won obljubil pomilostitev in nega od načrtov. iV/ ______________ _________ r mara rad ob presoji brzine rasti 3v. Lovrencu. Pogreb bo iz For- j Kalifornije in ostalih predelov ameriškega Zahoda rad dognal, koliko bo to vplivalo na zunanjo politiko ZDA in obrnitev njihove pozornosti od Evrope proti Aziji. tunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder danes ob petih popoldne. Brežnjev bi rad v ZDA? di aprila o omejitvi strateškega odpuščanje. Vodnike Biafre je oboroževanja ZDA ne bodo pre-j ^owon pozval, naj pošljejo šle k naglemu izvrševanju nobe-| svoie zastopnike v glavni stan 'zveznih sil, da se dogovore o predaji preostalih oboroženih sil Biafre. Ben. Effiong je to storil. Gen. P. Effiong se je preko a q t tj /'■’'ttvnt mr* \t radia zahvalil vsem Biatranom, v.11 “glS, so pogumno in krajno stali Brežnjev, glavni tajnik Komu-|za svoiimi vodnikj Protl pre' nistične partije ZSSR, rad prišel m°oi> Pa naf° dejal, da jo prc-na obisk v ZDA. Te doslej niso Prioan, da je treba napraviti za tak obisk pokazale nobenega Lonec prelivanju krvi in konec zanimanja. Bodo brez dvoma po-|frP^enlu nai°da- Pozva je gen. čakale, da vidijo, kako se bodo G°wona, naj ustavi napredova-razvijali razgovori s Sovjetsko nJe zvezrdk ^et’ dokler ne o zvezo na Dunaju, katerih zače- mogoče skleniti^ piemirja, voj tek je določen za sredo aprila le-,6 minut, trajajoč go\or v anglers Iščini preko radio Biafre je kon- sti. Ta ni nikdar priznala neodvisnosti Biafre, je pa priporočala široko samoupravo. Velika Britanija, Združene države, Francija in Nemčija, vse so podvzele vrsto ukrepov za pomoč prebivalstvu Biafre. Predsednik Nixon je določil za to pomoč včeraj novih 10 milijonov dolarjev in sporočil predsedniku Nigerije gen. Gowonu, da so mu na razpolago ameriška letala in helikopterji za dostavo živeža potrebnim v Biafri. Predsednik Francije Pompidou je pozval glavnega tajnika ZN Tanta, naj dela za “ohranitev obstoja in bodočnosti ljudstva Ibov v Biafri”. Francija je poleg Portugalske edina od zahodnih držav podpirala Biafro. Papež Pavel VI. je sprejel zagotovila nigerijske zvezne vlade, da bo poskrbela za varnost Ibov, pa je vendar ponovil svoje pozive za preprečitev krvopre-litja. Predsednik Nixon se hoče udejstvovati pri jesenskih volitvah najbolj kislo jabolko: kje in hosr^110 *n hladno z verjet Viš' J° naletavanja snega. Naj-Ja temperatura okoli 25. CLEVEL AN D, O. — Že davno je prišlo pri nas v navado, da se je pravo zanimanje za kongresne volitve (torej ne za predsedniške) pojavilo proti koncu februarja. Letos je politika začetek prestavila kar na prvo polovico januarja. Vzrok zgodnjemu zanimanju moramo iskati pri predsedniku Nixonu. Niso pozabljeni še časi, ko se predsedniki niso ravno radi vtikali v kongresne volitve. Izogibali so se posebno vsakemu vmešavanju v primarne volitve. Niso hoteli preveč tvegati, predsednik pride namreč v slabo luč, ako ne zadene pravih kandidatov. To politika hitro opazi in potem sodi predsednikovo sposobnost za oceno političnih sil. Nixon se je odločil, da se bo že sedaj začel zanimati za kongresne volitve. Sam sicer molči, toda njegova okolica tega ne taji. Tudi glavni strankin odbor prizna, da se o taktiki za kongresne volitve že pogovarja z Belo hišo. Predsednikov sklep, da aktivno poseže v volivno kampanjo, pa zanj ni nič hudega. Je rojen politik, ta poklic ga veseli in mu je tudi pomagal do zelo lepih uspehov, zakaj bi ga zanemarjal, čeprav mu morda kaj takega tupatam svetuje tradicija. Ker se je Nixon odločil za akcijo, se morajo tudi vsi ostali republikanci in preko republikancev tudi d e m o kr atje. Zato smo že takoj po Novem letu opazili, kako izredno živahni so postali vsi naši politični krogi ne samo v Washingtonu, ampak tudi po vsej deželi in na vseh političnih ravneh. Predsednik sam se je menda odločil za sledečo taktiko: Da prikrije svojo osebno udeležbo, bo porinil v ospredje podpredsednika Agnewa. Ta sicer ni preveč priljubljen v naši javnosti, toda med republikanci ima dosti navdušenih pristašev, kar mu mora priznati sam bivši guverner G. Wallace. Znan je posebno med petičnimi republikanci, ti so pa ravno najbolj zaže-Ijeni gostje na strankinih banketih, kjer je treba nabirati denar za stranko. Agnew bo torej dobil nalogo, da igra vlogo glavnega govornika na čim večjem številu republikanskih banketov. Ni to slaba ideja, čeprav bodo zunaj banketov na ulicah hotela priti do veljave tudi druga mnenja. Kdo bi mogel ubraniti našim levičarjem, da si tudi ob takih prilikah ne bi privoščili naših “reakcionarjev?”. Nixon je dalje naročil federalnim tajnikom in drugim voditeljem njegove administracije, naj bodo v stalni zvezi z glavnim strankinim odborom in od tam zahtevajo poročila, kje administracija lahko pomaga republikancem. Še važnejše je morda to, česa administracija ne sme delati, da ne škoduje republikanski propagandi. Glavni strankin odbor mora dalje dati voditeljem administracije vse podatke o važnih republikanskih kandidaturah in o upravno-politionem položaju v posameznih državah. Kandidat)e morajo vedeti, kaj republikanske uprave nameravajo delati, da to lahko izkoristijo pri svoji agitaciji. Predsednik še ni ugriznil v kako dobiti sposobne kandidate, posebno za senat in za guvernerska mesta. Je začel že lani tipati pri vseh vidnih in sposobnih republikancih, pa ni nikjer našel pravega zanimanja za kandidiranje. Na zaželjene kandidate najbrže močno vpliva misel, da kandi-datje vladne stranke navadno slabo odrežejo pri kongresnih volitvah. To res velja kot pravilo, ima pa pri vsakih volitvah tudi vse polno izjem. Sicer pa ni nikjer zapisano, da se nekateri kandidatje, ki se Nixon zanje navdušuje, ne bodo s časom ogreli za predsednikove načrte. Nixon ravno na tem polju ne bo popustil. Se namreč zaveda, kako važno je za stranko, da dobi večino na primer v senatu. To bo stranki olajšalo delo pri predsedniških volitvah leta 1972, njemu osebno pa seveda pomagalo da uspeha pri novem kandidiranju za gospodarja v Beli hiši. Zato ne bo nekaj izrednega, ako bo letos boj za mesta v senatu postavil v senco vse druge politične boje. vtaiaamizaeifš njm PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod za ugotavljanje javneg? mnenja je preteklo soboto zaključil povpraševanje volivcev o stališčih do načrtov za končanje vojskovanja v Vietnamu Zbrani podatki kažejo sledeče: Za takojšnji umik vseh ameriških čet do konca leta 1970 se je izjavilo 22% povprašanih. Postopni umik in postopne prepuščanje vojskovanja domačinom, kot to dela sedaj vladg ZDA, odobrava 40% povprašanih. Nekateri so še vedno bojeviti Tako se jih je IV< izjavilo ze pošiljatev novih čet ZDA v Vietnam in za polno vojaško zmage nad rdečimi. Kljub dolgoletnemu vojskovanju je še vedno 8'< povprašanib izjavilo, da nimajo o Vietnamu in tamkajšnjem vojskovanju nobenega jasnega mnenja in stališča. Kongresni odbor bo začel razpravo o Socialni varnosti WASHINGTON, D.C. — Odbor Predstavniškega doma za pota in načine bo prihodnji ponedeljek začel razpravljati spremembah in dopolnilih zakona o Socialni varnosti. Lani je moral razpravo o tem odložiti ker mu je zmanjkovalo časa, zato je izglasoval le 15% povišanja pokojnin in preživnin, vse ostalo pa je odložil za letos. Napovedujejo temeljito predelavo celotnega zakona in tudi povišanje vsote dohodka za pla čevanje prispevkov za Socialno varnost. Razprava bo trajala brez dvoma več mesecev in no va določila ne bodo stopila v veljavo pred prihodnjim letom. Iz Clevelanda in okolice j ZA DOSTAVO ČASOPISOV— Uprava Ameriške Domovine ;šče koga z avtomobilom, ki bi bil pripravljen proti primerni nagradi peljati vsak dan zjutraj zavoje časopisa raznašalcem v Collimvooriu in Euclidu. Za pojasnila kličite 431-0628 ali se oglasite v uradu lista. Dogovor s CEI— Župan C. Stokes je v petek objavil, da je bil dosežen sporazum med mestom in Cleveland Electric Illuminating Company pomoči te Mestni elektrarni, če bi ponovno prišlo do odpovedi parnih kotlov, kot se je to zgodilo več dni zapored v dneh pred prazniki. Dogovor je sinoči potrdil mestni svet. Zadnje slovo— Članstvo društva Naš dom št. 50 ADZ je vabljeno jutri, v sredo ob pol osmih zvečer v Ferfolijev pogrebni zavod na Union Avenue, da se poslovi od umrlega sobrata Franka Žiberna. Službe na razpolago— American Standard, 1032 E. 32 St. ima na razpolago delavna mesta za uradnice. Več v oglasu. Zadnje slovo— Članstvo Kluba slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ie vabljeno nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 cesti, da se poslovi od umr-ega člana Martina Romiha. Važna seja— Klub slovenskih upokojencev aa Holmes Avenue ima jutri ob dveh popoldne svojo sejo, na kateri bodo podani računi, razgovor o pripravah za predpustno veselico in nato predvajanje lik. Pridite zagotovo! Namesto venca— Družina Franka Rihtarja z E. 33 St. je darovala namesto cvetja na grob pok. Mary Kastelic $20 za Starostni dom v Lcmcntu. Pes se je izgubil— Pes, mešanica “cocker spaniel” in “terrier”, ki sliši na ime “Fritz”, se je izgubil. Kdor bi ga videl, je prošen, da kliče F. Sekne, tel. 431-2695. Odbor za I. 1970— Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima za 1. 1970 sledeči odbor: predsed. Louis Peterlin, podpredsed. Erank Majer, taj. Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., tel. EN 1-4847, blag. Florian Močilnikar, zapis. ecilia Subel; nadzor.: Joseph Babnik, Andrew Kaučnik in Mary Kolegar; strež. Michael Vidmar, gospodinjski odsek: Frances Okorn, Barbara Babnik n Anna Zalar. Seje so vsak 3. četrtek v mesecu v SND na St. Clair Avenue ob dveh popoldne. Seja— Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima v nedeljo ob enih popoldne sejo v SND na Maple Heights. Seja je važna, ker bodo na njej volili delegate in namestnike za konvencijo. Rokoborba— V Areni na Euclid Avenue bosta v četrtek poleg drugih ob osmih zvečer nastopila poklicna rokoborca The Sheik in A. Lay-ton. Ulbricht ima 5,000 političnih jetnikov? BONN, Z. Nem. — Obveščeni krogi sodijo, da je v ječah Vzhodne Nemčije okoli 5,000 političnih jetnikov. Pred dvemi leti jih je bilo še enkrat toliko. row nm ~ w. ------- piIH Ameriška Domovi ima /»•n/mr i/ric- /m n—nonni 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing ffditor: Mary Debevec r ’ NAROČNINA: ' ~ fc Združene države: I 116.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mezeča 2a Kanado in dežele Izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: KIni ted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 monthz Canada and Foreign Countries: ^ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 monthz Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 8 Tuesday]-Jan. 13, 1970 Draginja v letu 1970 Ne bi hoteli bralcev motiti z navajanjem številk in odstotkov, kako je draginja rastla 1. 1969. Saj bi morali dodajati številkam vrednost izraženo v dolarjih. To ne pomeni dosti za ugotavljanje prave ravni draginje. Vrednost dolarja se namreč menja z.a vsakega potrošnika na svoj način. Kdor zna nakupovati, čuti draginjo manj kot tisti, ki se ne potrudi za cenene nakupe. Žal je takih potrošnikov zelo veliko, imajo celo večino v deželi. Zato se moramo zadovoljiti le s stopnjo padanja povprečne vrednosti našega denarja, ki nam pove, da je bil dolar koncem leta vreden za 6-7', manj kot v začetku leta. Za vsakdanje življenje je pomembnejše vprašanje, ali se bo draginja v 1. 1970 zaustavila. Imamo vtis, da se ne bo. S številkami tega ne moremo še dokazati. Moramo počakati na konec 1. 1970. Za naš pesimizem imamo več razlogov, ki so znani že iz dosedanjega praktičnega gospodarstva. Še zmeraj je veljalo do sedaj pravilo, da je gospodarski napredek najprvo prišel v zastoj, potem šele mu je sledilo padanje cen. Ta pojav je tudi sedaj pred nami. Že od poletja zastaja konjunktura v nekaterih gospodarskih panogah, kar pa še ni znak splošnega gospodarskega zastoja. Zastoj ne pojema, se počasi širi na nove gospodarske veje, vendar ne tako hitro, da hi pri tem proizvajalci in potrošniki hudo trpeli. Zato smemo pričakovati, da se bo naše sedanje gospodarsko stanje umirilo na sedanji stopnji. To ne bo dosti vplivalo na težnjo cen, da silijo še zmeraj navzgor. Praksa je namreč že davno potrdila pojav, da v začetku konjunkture cene rastejo le počasi. Saj smo imeli na primer pod Eisenhowerjevim režimom več konjunkture kot zastoja, pa so ctene bile cela leta stalne. Šele pod Johnosovim režimom so začele polagoma rasti, pozneje pa zmeraj hitrejše, dokler ni ob koncu Johnsonove dobe draginja zavladala na celi črti. Prehod od zmerne konjunkture na pregreto je torej trajal par let. Sedaj smo zopet na začetku prehodne dobe iz pregrete v zmerno konjunkturo. V tej dobi se bodo cene le polagoma ustalile, vsaj zaenkrat bodo še silile navzgor. Proizvodnja je namreč že začutila, da bo potrošnja začela šepati, in je napravila prve korake k omejitvam. Tako bosta proizvodnja in potrošnja začasno izravnani in odpadel bo vsak razlog za prodajalce, da znižajo svoje cene na celi črti. Ne bodo se načrtno in namenoma izogibali slučajnemu popuščanju v cenah, na primer v dnevih po praznikih, po koncu sezone, ob dnevih jubilejnih “razprodaj”, navideznih likvidacij poslovanja itd. Take stvari se ponavljajo tudi v dnevih konjunkture, ne padejo pa tako v oči, ker niso prepogoste. Vse to bomo sedaj doživeli takoj po novem letu, potem pa po Veliki noči. Za merilo nam bodo lahko služili oglasi v časopisju, na radiu in na televiziji. Pritisk propagande bo zmeraj večji. To pa seveda ne pomeni, da bodo cene res veliko nižje; pri spremembah cen je namreč treba zmeraj vpoštevati tudi spremembo v kakovosti blaga. Na to ameriški kupec pazi najmanj, ker se veliko premalo vežba v pravilni oceni kakovosti, kar trgovina izrablja na debelo. Vse to vodi do zaključka, da se cene ne bodo znižale na celi črti, ampak le za posamezne vrste blaga ob posebnih prilikah. Obenem bodo prihajale na trg “nove” vrste blaga, ki kupcu s skušenimi očmi ne bodo pomenile nič novega, samo cene bodo višje. Trgovina si je v stoletjih izmi-slla nad 1000 zvijač, kako preslepiti odjemalca. Tako bo prišlo v prehodni dobi na novo gospodarsko stanje na trg na tisoče vrst “novega” blaga, ki bo pa v resnici staro, le z novimi nalepkami, po potrebi pa tudi preoblikovano ali vsaj prebarvano. Potrošnik bo blago kupil in plačal, šele potem bo opazil, da je nakup preplačan. Tako se bosta tepla za kupca staro sezonsko in “novo” blago, staro z nekdanjimi cenami, novo pa z večjimi. Kupec bo za svoj denar dobil povprečno manj, kar bo pomenilo, da zanj draginja ni nič popustila. Boljše se bo odrezal v letu 1970 potrošnik, ki bo s kritičnim očesom hodil od prodajalne do prodajalne in iskal prilike za cenene nakupe. Kdor se bo brez pomisleka zaletel v prvo trgovino, ki mu bo pred nosom, bo pa nosil vse posledice draginje, akoravno bo gospodarstvo trdilo, da se nahaja v zastoju. Priznati moramo, da vsa ta izvajanja utegnejo počivati na trhli podlagi. Stopnja draginje je namreč še zmeraj odvisna od inflacije. Če federalna uprava ne bo ustavila inflacije, se bo draginja nadaljevala, četudi bi jo morda motil začasen zastoj. Ali bo federacija res mogla zavreti inflacijo, o tem pa odkrito povedano — dvomimo. Dobro voljo ima gotovo, toda lahko ji zmanjka poguma in odločnosti, pa tudi podpore od dejavnikov zunaj nje, ki imajo besedo pri pobijanju inflacije. V Kongresu n. pr. se že nekaj let čuti, da pokojni senator Byrd ni pustil za seboj nobenega naslednika. Ako bi bil še živ, ne bi mogla Johnsonov in Nixonov režim tako šariti s federalnimi izdatki, ker ne bi našla opore v Kongresu, ki je dal veliko na Byrdovo varčevanje z javnimi sredstvi. V upravi federalnega sistema rezervnih bank bo zmanjkalo predsednika Martina, ki je krotil vse napade na razsipanje denarja v obliki pretiranega dajanja posojil. Vse to ne obeta nič dobrega za boj proti inflaciji. Kako zna Kongres glasovati za izdatke brez vsakega kritja, smo lepo videli v drugi polovici decembra. Pri taki proračunski politiki res ne moremo pričakovati, da bi spravili stalno v ravnovesje federalni proračun in plačilno bilanco. Dokler tega ne bo, ne bo draginja začela popuščati, naj se Nixonova administracija in Kongres bahata, kolikor hočeta. Zato bomo koncem 1. 1970 kar zadovoljni, ako se bo draginja ustavila, da bi pa začela popuščati na celi črti, na to pa zaenkrat niti upati ne smemo, ako kaj damo na skušnje iz povojne dobe. Gospodarski zastoj ne pomeni namreč že sam po sebi padca povprečne ravni dolarskih cen. jšNNEg DENVER, Colo. — Prisrčne in iskrene pozdrave od Sv. Rožnega venca slovenske skupnosti. Božič in Novo leto sta prišla in sta že tudi za nami, toda veseli spomini iz leta 1969 so ostali. Kmalu se je pokazalo po prevzemu celotne dušnopastirske službe proti koncu marca lanskega leto, da je posrečen in u-spešen voditelj Father Mihelich. Ni samo izplačal v tem kratkem času vsega dolga pri cerkvi, ki ga ni bilo malo, ampak se je tudi veliko napravilo na izboljšanju cerkvenih stavb in posebno te si vstopnico hitro, da ne bo prepozno! Mi smo majhni, pa aktivni. Vabimo nove člane. Pozdrav! John Trček, tajnik \ BESEDA IZ NARODA j QlAuancIri «rl»c venske in hrvaške narodne in dIOVenSKI gldb umetne pesmi; odlikoval se je iz Denverja tudi kot dober “toastmaster” na raznih prireditvah in banketih. Ko je Koloradska zveza KSKJ obhajala 75-letnico z ostalimi e-dinicami v Pueblu meseca novembra, smo Denverčani imeli prav lepo reprezentanco; bilo jih je kar za en velik avtobus; med udeleženci so bili predsednik federacije John Pavlakovich in njegov brat Joe, ki je član gl. odbora; tudi predsednik sv. Roka podružnice, Father Mihelich in drugi. Banket, katerega se je udeležil tudi gl. predsednik Joseph Nemanich in gl. tajnik Louis Železnikar, se je vršil v vzdušju bratskega razpoloženja in je bil prijeten dogodek veli- v notranjosti cerkve, da sedaj pravijo, da je ta cerkev ena naj-'kih spominov za 75 let nazaj. V nedeljo, dne 4. januarja, smo obhajali v naši cerkvi zlato poroko Antona Jeršina in njegove vehko^ve^elj^sterejših"faranov,'žen« Sla^jenec je gl. lepših v mestu. Korak za korakom cerkev zopet dobiva slovenski značaj Nova župnija v Radomljah pri Kamniku CLEVELAND, O. — Radomlje so vas, ki leži ob nekdanji banovinski cesti v Kamnik in pa ob cesti, ki pelje na Rova, en in pol kilometra od železniške postaje Jarše-Mengeš. Pred zadnjo vojsko so bile Radomlje znane po svojih mlinih, odnosno po o-pekarni in po svoji dobro organizirani zadružni mlekarni. V Radomljah se stikajo ceste od Duplice, Homca, Jarš, Rov. Doba in Vira. Okrog 200 let so Radomljani želeli imeti lastno župnijo. Imeli so le podružnico, ki je spadala pod kamniško župnijo. Njihova cerkev je posvečena sv. Marjeti, devici-mučenici. Prvič se omenja njihova cerkev 1. 1501. Postavljena je bila v gotskem slogu. Prvotni prezbiterij (iz 15. stoletja) služi danes za zakristijo. V 18. stoletju so pravokotno na staro stavbo postavili novo baročno stavbo in s tem cerkev močno povečali. Do leta 1952 so imeli Radomljani stalno svojega duhovnika. Ko pa je tega leta prišel na Homec za novega župnika Karel Babnik, je ta prevzel v svoje u-praviteljstvo tudi radomeljsko cerkev, odnosno njene vernike. — Pred štirimi leti, t.j. ob novi maši Toneta Rojca, doma s sosednjega Hudega, je misel na' hotelov. ki so toliko žrtvovali pri tej cerkvi. Začelo se je z “Majniško pobožnostjo”, pri kateri so sodelovali naši šolarji z velikim navdušenjem. V oktobru smo imeli tri dneve duhovne obnove kot pripravo za “zlati jubilej”. Tiste tri dneve smo imeli vsak dan peto slovensko mašo; isto se je ponovilo za Vernih duš dan in za tri dneve pred Božičem, ko smo zopet imeli tridnevno duhovno obnovo. Ponovno se je oglašala pesem: Je angel Gospodov oznanil Mariji — bodisi v običajnem bodisi v koroškem napevu.. Celo mali ministranti so zraven poprijeli. Človeka kar prevzame, ko začuti, kako ta pesem vse zajame, staro in mlado; vsak je začel peti. Pobožnost, navdušenje in lepa pesem; vsaj zadnje se le redko dobi kot nekaj lastnega ameriškim katoličanom. Verski pouk naši otroci, ki hodijo v državne šole, prav pridno obiskujejo vsako nedeljo; saj lih prihaja nad 130 vsako nedeljo k maši; to je njihova maša; sami pojo, sami molijo in odgovarjajo. Začeli so s Slomšek-Zafošnikovo: V nebesih sem doma — In heaven is my home. Vaje imajo kar v cerkvi vsako nedeljo pred mašo in navadno kar dobro zagrabijo že kar po prvi vaji. Po maši gredo v šolo, kjer se jim daje soliden pouk v verskih resnicah in krščanskem življenju. Žal tudi dekla Smrt obiskuje naše občestvo. Umrla je ga. Mary Cajnar, mati našega bivšega župnika Fr. Johna Cajnarja; pokopali smo tudi Joe Grabira-na in Georga Miroslavicha. Joe Grabiran je umrl kar v cerkvi predsednik Zap adno-slovanske zveze. Iskrene čestitke zlatopo-ročencema in vse dobre želje za bodočnost. Četudi ja naša fara majhna, smo vseeno veseli, da lahko toliko naredimo za pospeševanje slovenske kulture v Ameriki. Pri tem nam veliko pomaga Edi Krasovich, bivši učitelj jezikov, sedaj gl. tajnik Zapadno-slovan-ske zveze, ki j@ tudi pesnik in nam napravlja posrečene angleške prevode, ki včasih celo prekašajo originalno pesem. Moje delo potem je, da napravim muzikalni del. Predno končam, želim voščiti srečno novo leto vsem čitateljem teh vrstic, vsem Slovencem, kjer koli naj bodo, in vsem prijateljem v imenu Fr. Miheliča, v mojem imenu in v imenu moje družine (moža Silvana in hčerkic Marjetke in Leone). Ljubi Bog naj vas vse skupaj obilo blagoslavlja skozi celo leto. Joan Birsa niso izbrali slovenskega hotela. Tako on kot mnogi romarji se še spominjajo bivanja v mojih hotelih in romanja po Evropi, ki sem ga sam organiziral in vodil. Glede “usodne pomote” ne delim mnenja z g. Kristancem, da so izgubili letalo zato, ker je bil odhod letala po itinerarju potniške potovalne pisarne določen ob 9.30, dočim je letalo zapustilo rimsko letališče ob 9.10. a) Urad, ki je v Rimu zastopal ameriški potovalni urad in ki je bil njemu zaupan “transfer”, bi bil dolžan, da predvsem kontrolira, če so vsi potniki na seznamu, oziroma, če so vsa potrebna mesta rezervirana in seveda urnik. b) Za individualne goste obstoja pravilo, da se 30 minut pred odhodom letala že nahajajo na letališču, dočim velja za skupine 45 minut. Če bi zadnje upoštevali, bi kljub takodmeno-vani “pomoti” ne zamudili letala in se ne bi vozarili cel dan z avtobusom, pa še zamudili obisk Benetk. Ob tej priliki bi rad sporočil rojakom, da razpolagam s preko 50 sobami, vse s privatno kopalnico, kar je preko 100 postelj. Tudi restavracija je povečana na 100 - sedežno kapaciteto. Strežno osobje je pretežno slovensko. Potovalni urad Express Travel v Clevelandu npr. pošilja skupine tujcev v moja hotela, s katerima so nad vse zadovoljni, dočim se drugi urad, ki se izdaja za slovenskega, za slovenske romarje v Rim poslužuje tujih lastno župnijo med Radomljani spet zelo oživela. Toda ne samo Predvsem mi tu ne gre za gmotno plat, ker sta hotela v se- itak zasedena. Res pa je, da mi ni lahko pri srcu, ko izvem, da se skupina slovenskih romarjev iz tujine nahaja v tujem hotelu. Ali slovenski rojaki res ne znamo posnemati Zidov? “Svoji svojim” — le v tem je naša moč! Levstik Vinko Roma Via S. C. in Gerus. 40 Italia Klub slov« upokojencev z Waterloo Rd, pripravlja večerjo CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. sporoča, da bo redna seja v sredo, 14. jan. t. L, ob 2. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na dnevnem redu bo: Letni računi in prihodnja veselica, ki bo v nedeljo, dne 15. februarja t. 1., v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek večerje bo ob 5. uri pop., pričetek plesa ob 7. uri. Vstopnice so po $2 na osebo, sv. Rožnega venca med desetOjZa otroke $1 in samo za ples $1. sv. mašo na nedeljo med Vsemi svetniki in Vernimi dušami. Fr. Mihelich je prekinil sv. mašo, da mu je podelil sv. zakramente. Bil je popularen; pravi old-timer; dva izmed njegovih bratov sta duhovnika, dva nečaka pa bosta letos posvečena za duhovnika. George Miroslavich je bil svoj čas pevovodja v naši cerkvi; tudi glavni predsednik Zapadno-slovanske zveze, ki ima ima svoj glavni urad v Denver-ju. Daši tukaj rojen, je krasno govoril slovenski in hrvaški jezik in se zelo zanimal za slo- Igrala bo izvrstna godba. Vabljeni so vsi člani in tudi mladina. Splošno občinstvo je vabljeno, ker bomo imeli več častnih gostov, kot mestnega odbornika Johna Princa, konzula SFRJ g. Antona Kacjana, polka radio napovedovalca Tonyja Petkovška, U. S. kongresnika Charlesa A. Vanika in državnega poslanca G. Vojnovicha. Vstopnice se prodajajo hitro, samo 400 bo prodanih, dobijo se še pri nekaterih članih, v Slov. domu in pri tajniku na 1140 E. 176 St., tel. 486-6090. Preskrbi- Jože Grdina: Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) civilne oblasti, tudi škofija jim zoni, ki traja sedem mesecev, je postavila svoje pogoje. — Lani spomladi so dobili iz kamniške župnijske cerkve krstni kamen. Odtlej dalje so bili vsi krsti s podružničnega področja opravljeni v domači cerkvi. Sami so v glavnem s prostovoljnim delom uredili v spodnjih prostorih župnišča lepo veroučno učilnico, ki more sprejeti nad 50 u-čencev. Pripravili so sobo za župnijsko pisarno; pa tudi stanovanje za novega župnika bo kmalu urejeno. Radomeljska duhovnija se je hotela postaviti na svoje noge tudi zato, ker je dala v zadnjih 35 letih kar pet duhovnikov, od katerih sta dva postala misijonarja. Tisti med nami, ki se zanimamo za slovenske misijone, vemo, da je v misijonu na Madagaskarju Radomljanka dr. Vida Rojc, sestra duhovnika Toneta Rojca, odnosno hčerka radomeljskega cerkovnika. Rojc se je poleg cerkvenih ključarjev in se nekaterih drugih domačinov prvenstveno prizadeval za ustanovitev lastne župnije. V nedeljo, 7. decembra, so imeli v radomeljski cerkvi slovesno začetno službo božjo, h kateri se je zbralo izredno veliko vernikov; poleg Radomlja-nov zlasti še Hujanov in Skrjan-čanov. Prisostvovalo ji je tudi mnogo okoliških duhovnikov. Med božjo službo škofa dr. Leniča je prelat dr. Vilko Fajdiga prebral ustanovno listino. S tem je bila ustanovljena 200 let tako močno zaželena in seveda tudi vedno bolj nujna radomeljska župnija. J. S. Pripombe k romanju ameriških Slovencev po Evropi RIM, It. — Pozdravljam g. Kristanca in njegov pomislek, ki naj .ga označim “svoji k svojim” . . . G. Kristanc, sam se se temu čudil, da niso za to romarsko skupino iz Amerike rezervirali v mojih dveh hotelih, pač pa v hotelu, ki leži v predmestju Rima, odkoder lahko porabiš $5, da se pripelješ do centra. Kot vi- Zamišljen v temno bodočnost sem se po vojaški maniri sprehajal po Ljubljani, ko na Zmajskem mostu, že bliže Katoliške tiskarne, zagledam rev. B. J. Ponikvarja, župnika pri Sv. Vidu v Clevelandu. Pomaha mi roko ter pravi: Halo, Joe! Kaj pa ti tukaj delaš? Presenečen stopim k njemu, pa pravim: Ja, gospod župnik, kaj ste res Vi?! Kakor vidite, sem vojak. Polomil sem ga, ko sem prišel do-dov. Zdaj bo treba iti na vojsko. Jaz se vračam v Ameriko, pravi rev. Ponikvar. Blagor Vam! Srečni ste! Jaz grem pa na ru sko fronto in potem se ne vidimo več. E ja, Joe, ne bodi no tak, še se vidimo, št! Še 'boš pri šel nazaj v Ameriko, še. Meni verjemi. Nato pravi: Ali imaš kaj naročiti v Ameriko? Ja, gospod župnik, pozdrave seveda in pa par fotografij če bi nesli mo jim svojcem v Ameriko. To bom prav rad storil, če imaš kaj, pri nesi k lazaristom, pri cerkvi Presv. Srca Jezusovega; tam je moj brat in tam stanujem. Tako sva se poslovila. Prav s tem, da sem mu dal moje vojaške fotografije za svojce, mi je ohranilo vojaško fotografijo iz onih dni katere sem potem dobil v Ameriki. Tako je bilo s tem srečanjem rev. Ponikvarja. On je šel nazaj v Ameriko, jaz pa na mogočno rusko fronto, kjer sem bil 20. de-eebra 1914 ujet. Tako sem prišel iz ene šole v drugo. Rusija tedaj ni bila le šola, ampak za spoznanje velike slovenske države in njenega ljudstva prava univerza. Tu sem doživel tudi veliko rusko revolucijo, ki je bila usod- za ves svet. Tega se tedaj, Ko je v Rusiji počilo, narodi niso prav nič zavedali. Ko so se pričeli zavedati, je bilo žal prekasno, ve-iko prekasno. Sledil je neizogi-aen polom ... Tedaj sem gledal gorje, ki je zadelo Rusijo — nesrečo vseh nesreč: revolucijo. Kri je tekla, gorele so vasi, vmes po tekle solze. Drugi izven Rusije so rajali, da je vojne konec. Slovenci so rajali in plesali. To sem videl takoj prve dni, ko sem 25. februarja 1919 stopil na slovensko zemljo. V Rusiji jok in krvolitje, Sloveniji harmonika in ples. Niti malo se niso nadejali, kaj jih čaka. Ko sem po križih in težavah prišel iz Rusije domov, je bilo treba zopet k vojakom. Avstrijski Nemci so zasedli slovensko Koroško. Po izjavi dr. Lamberta Ehrlicha: “Od naše nerazumljive zaspanosti.” Zopet je bilo treba iti v boj. To pot za Koroško. Več naših Slovencev se je temu ognilo z raznimi izgovori in niso marali iti; kljub temu, da je šlo za slovensko žemljo. Jaz sem šel. Ko smo Koroško osvobodili, sem se odpravil spet v Ameriko. Ker sem odslužil vojaški rok tudi za Jugoslavijo, so mi oblasti takoj dovolile povratek v Ameriko. Naključje je hotelo, da sem potoval drugič v Ameriko prav z istim parnikom kot prvič. Tedaj se je imenoval Kaiser Franz Josef L, zdaj je nosil ime President Wilson. Tako je usoda tepla premagance. Gorje premaganim! Na sprejemu novodošlih Ameri-kancev v Grdinovi dvorani sva se srečala z rev. Ponikvarjem. Ko mi poda roko, pravi: “No, Joe, ali ti nisem rekel, da se še vidimo, da boš še prišel v Ameriko? No, ali ni bilo tako, Joe? In zdaj si zopet tukaj.” Vesel mi je stiskal roko. Da, gospod župnik, prav ste povedali takrat. Zopet sem nazaj. Ampak hudo je bilo, hudo, gospod župnik. Vem, vem, pravi rev. Ponikvar. Dosti si videl in dosti prestal, a zdaj se pa tudi za tebe pričenja novo, lepše življenje. Tako nekako je potekal najin razgovor po vrnitvi v Cleveland, pri spominu na tiste dni, ko sva se srebala v Ljubljani, on kot šentviški župnik jaz kot vojak 17. peš-oolka. Za menoj je bila svetovna vojna in Rusija. Pred menoj zopet Amerika. Boji v Galiciji, ko smo se udarili z Rusi, posebej pa Rusija sama, mi često prihajajo v spomin.- Nad štiri leta sem preživel v Rusiji kot vojni ujetnik, kar ni bila nobena malenkost. V četrtek, 9. januarja 1919, sem jemal slovo na občinski seji sela Bogo-hranimov ali Laščinke. Tja sem šel, da sem uradno zaprosil za dovoljenje v domovino. Tej moji prošnji so takoj ustregli: Vsi na-vzroči možje so glasovali, da lahko grem, nakar mi je starosta-župan podpisal uradno listino, v kateri je bilo dovoljenje za povratek v domovino, za kar sem se jim zahvalil ter vsakemu posebej segel v roko. Vsi, prav vsi so mi želeli srečno pot v domovino. Ni bilo nikogar med njimi in ne v selu ali vasi, ki bi mi bil nasproten. Drugi dan, v petek, 10. januarja, ko sem odhajal, so mi mnogi od vaščanov še enkrat segli v roko in mi pri tej priliki dali za na pot, ali v denarju ali kaj drugega ter mi še enkrat zaklicali: Josip, srečno potuj, pa nas ne pozabi. Tak je bil zaključek tega mojega zadnjega dejanja med dobrimi vaščani. (Dalje prihodnjič) dim, se tudi g. Kristanc ni strinjal in obžaloval, da za skupino , na ne le za Rusijo, ampak tudi Slike stare mame Za svoje vnuke je Emily Chrisp iz Londona slikala pravljične slike pestrih barv. Ko je tri izmed njih razstavila v šoli, se je zanje zanimal prijatelj neke modne stvariteljice, ki jih je tudi kupil. Reklama od ust do ust je delovala, kmalu se je oglasil znan popevkar, ki je tudi izbral sliko. Nenadoma so mnogi govorili o slikah 57-letne stare mame. Neka londonska galerija je pripravila razstavo injenih stvaritev. OVINA Iz slovenskega Toronta z dveh različnih Centov, a z isto vsebino: V službi slovenstva tudi v letu 1970 božična voščila so lepa nava-Lepe misli, dobre želje in Msrčna voščila znova povežejo P^jatelje, znance in sodelavce. Letos sem prejel dvoje zelo pomembnih voščil. Prvo pravi: Sai vsa naše delo velja temu, bo Božič spet praznovan kot levni praznik katoliškega sionskega naroda.” V tem stav-u> s katerim prijatelj začenja Sv°je božično voščilo, je zajet Cel Program. Dru§o se pa takole glasi: “Da bi bilo Rojstvo nepretrgan vir milosti za pravično in pošteno Oljenje človeka, kristjana, Slo- Venca, iz srca želim.” Tudi to ^sčilo nakazuje smer dela, ki se J1111 Slovenci ne moremo izogni-s ti. , Dvoje voščil ; konti; : m°menstvo potrebuje pomoči, bašega zanimanja, naših priza- ; evanj in našega dela, da bo mo- ^ 0 že enkrat zaživeti v prostosti. Pragu novega leta sloven-^ * tisk na treh kontinentih ugo-vjvlia podobno stvarnost. Prva v evilka “Ameriške Domovine” letu 197Q končuje svoj uvodni ?.,atlek takole: “Po petindvajse- letih | Se slovensko življenje kljub ! ^Se>ri toliko opevanim spremem-^ še vedno ne more razviti. to namreč potrebuje tega, če-m v sedanjem režimu ne more ^iti: svobode.” I j ^rva številka “Naše luči” nam * °s tako lepo posveti našo slo-( ensko vest. Na prvi strani je ^pisala: “Kristus je bil zvest I Zen:ilji in krvi in vcepljen I ^ lastno ljudstvo. Živeti je ho-v6 ^vljenje rokodelca tistega ^asa in kraja. Povedal je, da je i ^°slan samo k izgubljenim ov-j3111 Izraelove hiše. Jokal je nac Oruzalemom, ker je videl nje-ll?V° bodočo žalostno usodo. Ko-:'o °^ratt je hotel zbrati svoje i ^'la^e kot zbira koklja svoja pi-• 6Ceta to diktaturo, je Slovenija pred 25 leti in več dala na tisoče mučencev in padlih borcev, ki ne smejo iti v pozabo. Cas je torej zbiranja vseh, ki nočejo zatajiti slovenske krvi in ki se nočejo podati diktaturi, naj bodo njene dolge tipalke še tako vabljive. Praktično ljubezen pa bomo pokazali, če bomo v idejni jasnosti trdo delali, da bi Slovenija čim prej dosegla svobodo. Brez idejne jasnosti ni “urejenosti misli”, brez urejenih misli ne more biti načrtnega dela in ne more biti miru med nami. Zadnja številka lanskega SIJA S. S. takole zaključuje svoj uvodnik: V skrbi, da se naša protikomunistična emigracija utrdi in o-krepi, pa predvsem odtrga od vplivov, ki jo danes poskušajo hromiti, bomo še nadalje dajali svoj delež za srečo slovenskega naroda.” Odbor društva Slovenski dom pa vabi na svojo veselico, ki jo pripravlja za soboto, dne 24. januarja. Kakor vedo povedati odborniki, bo za to priliko za vse poskrbljeno. Da bodo ljudje veseli in razgibani, bo igrala dobra godba. Žejo bodo lahko gasili z vinsko kapljico; te imajo v Slovenskem domu več vrst z najrazličnejših kontinentov. Tudi za prigrizek bo poskrbljeno. Dve pogrešani knjigi “Skozi Luči in Sence”, III. del, o kateri gre po svetu samo hvala in navdušenje, je izšla že meseca septembra 1969, a v Toronto še ni prišla. Tudi ZBORNIK 1969 je že izšel, a v Torontu ga še ni. Toliko v vednost mnogim, ki po teh dveh knjigah povprašujejo. Uprava Slovenske Pisarne Pod svoje peroti, pa niso jjj,, Končno je prelil svojo J10 teli. za zadnje kaplje — najprej Sv°je rojake. naj kristjan potem ne Iju-jajiSVoiega naroda? Ali naj krist-Pozabi na svojo domovino? naJ kristjan zataji svojo ie^0llfl0vina so gore in reke in s0 rav *n gozdovi ... Domovina v ljudje... Domovina so Vov..lsti, ki svojemu narodu pri-ko’t^0 SVc'30do in razvoj in ena-3 t11 bratstvo.” rnje besede so bile zapisa-^ ob meji Slovenije; tam t301! komunistično diktaturo tnore razviti slovenstvo, ker kratVOk°^e ne enakosti in ne Paš^Va' ^e‘° v smeri ie Iz župnijske kronike Župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo je imela v letu 1969 58 krstov, enega manj kot v letu 1968. , Umrli pa so trije, prešnje leto samo eden. Poročilo se jih je pa 17 parov* trije več kot v letu 1968. Udeležba vernikov pri nedeljskih mašah je bila med 900 in 1000. Verniki ;o vsak teden prispevali povprečno $400. V novem letu pa d je župnija postavila cilj: $500 la teden. Vse se draži, zato je mjno, da bi bili tudi dohodki .■erkve malo višji. Druga nedelja v mesecu je ne-telja mož in faritov. Pri Mariji Pomagaj je na njihovem sestan-cu predaval g. Tone Arko iz Clevelanda o odnosu znanosti lo religije. Dr. Porovne je pa razpravljal o vplivu nikotina na zdravje v župniji Brezmadežne. Por. Namesto cvetja na grob Pri Mariji Pomagaj v Torontu je bila slovesna polnočnica v Sveti noči darovana za pokoj :luše dr. Miha Kreka. Somaše-vali so vsi trije dušni pastirji. Namesto cvetja na grob pokojnega predsednika NO za Slovenijo dr. M. Kreka je Društvo Slovencev Baraga v Torontu darovalo $25 v dobrodelne namene. V isti namen je poklonilo $30 tudi društvo Slovenski dom. Cvetje ovene, dobra dela pa o-stanejo in pomagajo dušam na onem svetu. Rad bere dopise LETHBRIDGE, Alta. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam Ravnokar sem bral v gori-škem “Katoliškem glasu” — Odprto pismo “Slovenskemu okte- , tu”. Tam piše, da je v soboto, 15. poštno nakaznico v znesku $18,novembraj y TrstU) v Kullur_ za nadaljno naročnino, za leto nem .domu nast0pil “Slovenski 1970, ker res ne bi rad zamudil ktet„ iz lLjubljane. (Nam je s plačilom.^ I znan iz nastopa pred nekaj leti A m e r i ško Domovino vedno v Torontu.) Izvajal je 25 pesmi težko pričakujem, da imam kaj jn sicer takole; Ena (prva) je brati. Vedno sem jo vesel in bila francoska — ena italijanska sem tudi zelo zadovoljen z njo, — gest iatinskih — ena nemška posebno če redno prihaja. Če —tri češke — štiri srbohrvatske pa pridejo kar po tri ali celo šti-' — bve ruskj — tri angleške in ri skupaj, oh, takrat me pa res .^r. siovenske. _. Pravi: “Priha-glava boli! Svetovne novice s0,jati na Tržaško in Goriško, kjer že zastarele, le gotove dopise se še bere. Upam, da se bo dostava v tem letu zboljšala. Rad berem dopise Toneta s hriba, kako Bara postreže, od Vrhenškega Tineta, od g. Ambrožiča in od Gregorja. Ti imajo vsi veliko povedati. Težko ča- se slovenščina že itak mukoma ohranja, s toliko obilico neslovenskih pesmi, pomeni dajati roko vsem tistim, ki so prizadevajo, da bi slovenščina med nami čimprej zamrla. Zato se povsem strinjamo z mislimi prof. Ubalda Vrabca, ki jih je 21. t. m. kam na dopise Kanadske strani,objavil v slovenskem tržaškem enkrat v tednu, ob torkih. Seve-1 {jnevnjj!;u Nato citira Vrabčev da so poročila v glavnem iz To-j^ypjg 1Z omenjenega dnevnika, ronta, pa me vseeno zanimajo. | ^ je precej dolg in stvaren in Pretekli teden sem bral tudi prav^ ^ Loncu: “Vendar prav te člančič o kratkih krilih in o u",neizbežne izjeme potrjujejo morih, katerih je vedno več. Je-. sLrb dirigentov-gostov, da pred-zimo se na našo mladino, morda st;avjj0 publiki ustvarjalce last-tudi na kratka krila, če pa malo nega naroda. Spored Slovenske-bolj natančno pogledamo po ga okteta pa je spominjal na ti-ženskem spolu, pa ugotovimo,1 s^e tovorne ladje, ki pod panam-da tudi mamice, ki imajo že sko- sk0 zastavo prevažajo po vseh ro odraščene otroke, niso pre- svetovnih' morjih vso mogočo več natančne z dostojno dolžino £ar0( ie ni£ letnega blaga.” Ali kril. Meni ta kratka krila pri od-'gg vam ne zdi to obžalovanja raslih ženskah niso všeč, kako vredna zanimivost, da bi se člo-pa mislijo drugi možje, je pa veL zjokal nad njo. Pa vendar je njihova stvar. Vsak živi pač pobudi to samo človeško. Posebno svoie- J se nam Slovencem — v enem ali Priporočam pa vsem, ki Arne- drugem primeru — kaj tako člo-riške Domovine še nimajo, da se veškega prav rado prigodi... na njo naroče, bodo tudi lahko gaj s0 ze tudi slovenski otroci kaj takega brali, kot o kratkih pe]j v slovenskih dvoranah v krilih! Vse čitatelje lista prav Torontu nekatere tujejezične lepo pozdravljam, prav tako tu- pesmi, kar mnogim ni bilo pre-tecourt-Windfall. Tam je ostaluredništvo in upravo Ameri- Več všeč. Vsaj tisto, kar se navado leta 1960 kot glavni inženir,1 s^e Domovine, z željo, da bi to dijo za nastop pred slovensko V tetaiski nesreči sta našta smrt CALGARY, Alta. — Še vedno govorimo o nesreči, ki je zadela 3. decembra lani našo rojakinjo in njenega moža dr. Aleksandra Petrunica, ki si je v kratki dobi svojega življenja v Kanadi pridobil glas vodilnega strokovnjaka za predelavo plina. Dr. A. Petrunic je bil rojen v Jugoslaviji 1. 1912, študiral v Zagrebu, nato pa še na Dunaju, kjer je dosegel doktorat iz tehničnih ved. Po vojni je bil zaposlen na raznih krajih v Jugoslaviji in je bil tudi predavatelj na zagrebški univerzi. Leta 1957 je prišel v Kanado in dobil mesto inženirja pri Canadian Fina v Whi- ' ka. (Jem tudi kuhano kokoš in govedino.) Vse ne v omaki in ne pečeno. Razen banan, je dovoljeno vsako sadje, vse povrtnine, kar mogoče surovo in čim bolj grobo. Da bi ne zanemarili kompleksa vitamina B, se mora pojesti vsak dan malo kvasa. Kruha pa samo otrobov kruh. Doma smo mu rekli Knaipov kruh. Tukaj ga pa pečejo navadno škotski peki. V škotskih pekarijah se ga dobi. Jaz sem opustil takoj vso drugo hrano in se začel strogo ravnati po tem receptu. V treh tednih sem shujšal 10 funtov, potem je pa tehtnica obstala stalno na isti višini. Počutil sem se veliko boljše. Lahko sem se pripognil in si zavezal čevlje, kar sem prej le s težavo napravil. Trebuh je postal bolj elastičen-mehak. Kazalec na tehnici se pa kar ni hotel premakniti na manjšo številko. Bilo je 10. novembra, ko sva bila z ženo povabljena h Kukov-čevi družini. Za gospodinjo je tam Pucova Teja. Pa sta prišla k njim na obisk njena mati in oče dr. Franc Puc, st., iz Hobo-kena, N.Y. Vsedli smo se pri prijazni družini Kukovčevi in obujali stare spomine. Dr. Puc je bil namreč naš domači zdravnik doma na Dobrovi in bili smo stalni prijatelji. Tudi vse tegobe begunstva smo skupaj prenašali. Vse iz Vetrinja, Lienza in Spit-tala na Koroškem, prav do našega odhoda v Kanado. Ob našem odhodu so oni še ostali v taborišču in so pozneje emigri-rali v Ameriko. (Dalje sledi) mer že posrečilo, da so njihovi sateliti viseli do 12 dni na enem ter istem mestu. To je silno važno: čim dalj časa “visi” satelit na istem mestu v vesolju, tem preciznejša je moč njegovega o-pazovanja. Obveščevalna služba satelitov je izredno važna za razgovore o omejitvi strateškega oboroževanja (SALT) med ZDA in ZSSR. Brazilski nadškof obsodil “Smrtno desetino” RIO DE JANEIRO, Brazil. — Nadškof Bahie Eugenio kardinal Salles je v nagovoru na vernike odločno obsodil delo “Smrtne desetine”, tajne organizacije, ki je od leta 1958, ko naj bi bila ustanovljena, pokončala že okoli tisoč ljudi. Najprej je pobijala “ubijalce policajev”, nato uživalce mamil, roparje in končno celo manjše zločince kot tatove avtomobilov in slične. Javnost je prepričana, da sestavljajo “Smrtno desetino” policaji in člani državnih varnostnih služb. Ti seveda vse to odločno zanikajo, pa javnost tem zanikanjem prav nič ne verjame. be Se be bi Nov zakon o Kreditnih zvezah? Časopisna poročila vedo povedati, da se v ontarijskem parlamentu pripravlja nov zakon kreditnih zadrugah — Credit Unions — Hranilnicah in Posojilnicah. Po sedanjih poročilih bi bila najvažnejša sprememba, pa bil nato prestavljen v Calgary, kjer je bil do leta 1965 inženir v tamkajšnji tovarni družbe, nato pa je postal superintendent v tovarni Wildcat Hills. Dr. A. Petrunic je bil poročen Drago, roj. Jazbec v Novem mestu v Sloveniji. Jeseni sta odletela dr. A. Petrunic in žena na lahko brali še in še! Z naj lepšimi pozdravi, Vaš Jože Dimnik L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG Zanimivo je tudi v knjigi, ka-1 ko Javoršek obdeluje tovariša obisk k prijateljem v Caracas v,Kocbeka. Tako ga še ni nihče Venezueli. Ko sta bila na poti obdelal. Popolnoma ga razpara domov, je prišlo do letalske ne-j in scefedra. Prav do samih jeter sreče, v kateri sta bila oba in kosti ga ogloda. Skoraj sem mrtva. V Calgaryju sta pokojna]nekoliko užival pri tem... zapustila 27 let starega nečaka) Zakaj sem tole zapisal o Ja-dr. A. Petrunica, ki je prišel vjvorškovi knjigi — bo marsikdo Kanado šele pred poldrugim le-j vprašal? Povem odkrito, da za-tom, in go. Kristino Jazbec, ma-! to, ker se čudim, da je bila ta ter pokojne Drage Petrunic. knjiga dovoljena in izpuščena Nesreča Petruničevih je moč-'skozi komunistično cenzuro. In no zadela vse slovenske in hrva- drugič zato, ker se bojim, da koške rojake v Calgaryju in okoli- ci. Pokojna sta bila na splošno znana in priljubljena ter spoštovana tako pri Hrvatih kot pri javnostjo, naj bi bilo v materinem jeziku. Mislimo, da je dovolj slovenskih skladb tudi :za otroške zbore in ne bi bilo treba iskati tujih. In za pevčke je to vsekakor boljše. Kar otrok izkusi v svoji praktični dejavnosti, to traja in ohranja. Ker me je narava obdala s precejšnjo obilnostjo in če se ji ne bi na vse mogoče načine upiral, bi mi še kar naprej dodajala. Zato hlastnem po vsaki reči, če kaže, da mi bo pri tem v pomoč. Tako sem tudi AD hitro pograbil za članek, ki ga je priobčila nekako pred pol letom pod naslovom “Proč s shujševalnimi kurami”. Tam piše, da človeku lahko škoduje, če hoče s , telesa odstraniti preobilico špe- munisti prenesejo več resnice,'ha in masti s stradanjem. Pač kot jo prenesemo mi. To se mi! pa se mora to odstranjevati s pa ne vidi prav in tega ne bi [primerno hrano. Tam svetuje, rad .. . Dvignimo glave — Slovencih. Preostalim naše priznajmo napake, če smo jih iskreno sožalje, pokojnima pajvpleli. Saj bilo je vse le člove-večni mir. Iško in nič drugače. In bila je re- Janez Tratnik volucija... ne po naši krivdi. in naj debeli ljudje jedo suhe beljakovine v vseh oblikah, kolikor se jim hoče. Torej teletino, divjad, nemastne ribe, posneto mleko, mehki sir iz kislega mle- a ^loga v letu, ki smo ga za- ^a ^ te ljudske denarne usta- ' nove mogle služiti širši javnosti kot sedaj. Tako bi postale konkurenčna podjetja sedanjemu čeli. ‘'a ^ne Arsentine pa pr^a" ^a ugotovitev: “Postavili ::ajuSe ’n trdno stojimo na polo-te^.Vc*ane službe slovenstvu na in ; P°ti o edin- 1 nagib je ljubezen do slo emigracije. Naš prvi služ. ;e dornovine, ki ji hočemo v/ 1 sledeč človečanskim ide-eeloaVob°de in krščanskim na- Čir bratst va, reda in miru za S. sV!šj° splošno blaginjo.” (SIJ Iz’v*1' dcc 1969, B'F') vSaUjVSe®a .Povedanega se more - Kcl°, ki---- — ■ tak se mu po žilah pre- aktr°VenSka krk dokoPati do bančnemu sistemu, kar bi bilo vsekakor koristno za splošno javnost. Letošnja konvencija — občni zbor — ontarijske Zveze kreditnih Unij bo izjemoma v glavnem mestu Kanade v Ottawi in sicer 5., 6. in 7. marca v Civic Centre. 3°do rva nih zaključkov, ki na; v°dilo v novo desetletje. doL.jj Ukot°vitev je, da je naša tiho Rubiti slovensko domo-ln ji Privoščiti vse dobro. ?,.v.ornovina pa danes ne mo-Wa2lVeti v sreči in svobodna; napredku, vlada ji nam-0l'bi ,‘“"“aut:na diktatura. V a bi Slovenija preprečila hi bo,.ek°munistična Iz Slovenskega doma Silvestrovanje je bilo nad vse lepo obiskano, škoda, da je bila za to priliko velika dvorana premajhna, da je zmanjkalo stolov in miz. Kakor se sliši, je bil to splošen pojav v vsem velikem Torontu. V januarju imajo navadno svoj banket lovci od STZ, t. zv. “musov banket”. Tudi ta je navadno dobro obiskan. Letos je bil v soboto, 10. januarja. Kanadski gozdovi OTTAWA, Kan. — V Kanadi ie pokrite z gozdovi skupno o-koli 1,220,000 kvadratnih milj površine. CLEVELAND, O, Žen&ke dobi -?< 4 SAMO EDEN OD N7IH POJDE V ŠOLO — Slika kaže pet otrok v neki vasi v severnemu Kamerunu v’ Afriki. Šole so tam redke, prav tako učitelji. Povprečno obiskuje šolo komaj vsak peti otrok (20%). Kitajska prijema ZSSR zaradi “države” Tajvan HONG KONG. — Peipinški radio je objavil, da je vlada protestirala v Moskvi, ker je sovjetska poročevalska služba TASS imenovala Tajvan (Formozo) zvezi z obiskom ameriškega podpredsednika S. T. A g n e wa kot samostojno državo. Protestna nota Peipinga poudarja, da je Tajvan pokrajina Ljudske republike Kitajske in nobena samostojna država. Kitajci dolže Sovjetsko zvezo v protestni noti, da zagovarja politiko dveh Kitajsk, nacional ne z vlado na Formozi in ljudske republike z vlado v Peipin-gu. Sovjetska zveza se ni doslej nikdar izjavila o predlogu dveh Kitajsk, ki je nastal na zahodu v zvezi z vprašanjem kitajskega zastopstva v Združenih narodih. Zastopstvo Kitajske naj bi po tem predlogu pripadlo vladi v Peipingu, nacionalna Kitajska na Formozi pa naj bi ostala članica ZN kot neodvisna država. Protestna nota je zelo ostra in kaže, kako napetost med Moskvo in Peipingom znova raste. Do obnove razgovorov med Kitajsko in Svjetsko zvezo v Peipingu še ni prišlo, četudi se je sovjetski zastopnik V. Kuznecov vrnil v Peiping že 2. jauuarja. Satelitskih špijonov vedno več okoli Zemlje WASHINGTON, D.C. — Na pobudo Združenih narodov sta se Sovjetska zveza in naša dežela sporazumeli, da sicer ne bosta objavljali, koliko satelitov sta pognali okoli zemeljske oble, povedali pa bosta nekatere splošne podatke o značaju poletov. Molk o številu ni ravno tako važen, saj tako naši kot sovjetski špijonski sateliti skrbno pazijo, kdaj se pojavi nov satelit v vesolju. Te številke niso torej nobena tajnost. V začetku je Sovjetska zveza pošiljala le malo satelitov okoli Zemlje, zadnja leta pa zmeraj več. L. 1962 jih je bilo letno le pet, liani jih je pa bilo že 32. Niso pa to špijonski sateliti, ampak “opazovalni sateliti”. Kaj vse odkriva naša poizvedovalna služba o njih, seveda ne pove, opozarja pa na to, da Sovjeti neprenehoma zboljšujejo svoje satelite. Isto dela seveda tudi A-merika. Sovjetom se je na pri- Delo dobi Iščemo pomivalko posode dnevni od 9. dop. do 3. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (10) STENOGRAFINJE -URADNICE Graduantke višje šole z znanjem angleške stenografije ali diktafona, 1 do 3 letna skušnja koristna. Odlična začetna plača z obrobnimi koristmi. Ta službena mesta so takoj na razpolago in so posledica selitve naših inženirskih naprav na E. 62 - St. Clair Innerbelt področje. Interesentke so prošene, da pokličejo Mr. Bob Reesing, tel. št. 881-9400 AMERICAN STANDARD Cleveland, Ohio Enakopravni delodajalec iiAA.___________ (11) Help Wanted Male WANTED Young man with car, who attends school and is free ’mornings, to deliver bundles of newspapers to our carriers in Collinwood and Euclid. Call 431-0628 (x) MALI OGLASI Pri E. 185 St. Colonial hiša, 3 spalnice, polna klet, garaža za 2 kare, blizu supermarket in bus linije, same $18,900. LAURICH REALTY IV 1-1313 OD Hiša naprodaj Po ugodni ceni radi selitve, lastnik proda popolnoma prenovljeno dvo-družinsko hišo, 5-5, zaprt porč, dve garaži. Na 1250 E. 169 St. 486-0329. (13,14,16 jan) Ženitna ponudba Slovensko dekle, 28 let, 5’3 visoka, želi spoznati poštenega slovenskega fanta za skupno pot. Oglas naj ne moti. Slika zaže-Ijena. Ponudbe poslati na upravo Ameriške Domovine pod “V dvoje je lepše”. V najem Oddamo 5 sob zgoraj in garažo v bližini sv. Vida odraslim. $55 mesečno. Kličite 944-3838 (H) Pa je od nekod zazijal “srčni fant” in vse lepo in dobro je v Tonetu utonilo. Neži se je zdelo, da se je postarala. Sama sebi se je zdela nerodna. Nič več ji ni bilo ne za rože, ne za sonce, brez duše in misli se je motovilila po hlevu, žela, plela, kuhala in poslušala moža, ki je renčal, klel in godrnjal, revskal in bevskal in ni čuda, da se je nazadnje v njeni duši vsaka njegova še tako lepa beseda sprevrgla v običajen očitek. “Tako si čudna!” je bil proti koncu še najnežnejši opomin-ček, ki ga je spremljal nasmešek, toda bil je neiskren. Vsaj občutila je tako, čeprav je bila celo za to nežnost hvaležna. Tone pa je iskal in iskal, brskal, tipal in razkopaval po spominih, da bi našel pot do “srčnega fanta”. Nekoč se mu je zazdelo, da je vsaj približno našel pot. Zdelo se mu je, da je hlapec vse preveč prijazen z Nežo in da mu tudi ona prijazno odgovarja. “Za hlapca imaš zmerom prijazno besedo!” jo je vščipnil, Nežo pa je neizrecno zabolelo, vse drugo bi prenesla. Cez dva dni hlapca ni bilo več v hiši. “Ne zijaj za pobalini!” je za-rentačil, ko sta se po nedeljski maši ustavila med znanci v mestu in ogledovala meščane, ki so bili vsi novi in čudno načičkani. Babe so imele pobarvane ustnice ko mačke, ki so se namastile z mišjo zalego, in celo nohti so jim bili rdeči ko klavcu Matevžu, kadar je mešal kri za klobase. Neža je pobesila oči in molčala. Tako je bilo mesec za mesecem. Proti koncu jo je delo strašno utrujalo in, ko je zaostajala za deklo, za starimi dninaricami, se je mož togotil in ustil. “V senco lezi, saj nisi za rabo! Ti pa za grunt, ti! Za mehko posteljo pač in pa da bi ti stregli, da bi dobro papcala in pupcala in fante mešala.” Zarežal se ji je in se razkoračil pred njo. “Zver!” je siknila Neža. Vse ji je že presedalo. “Na, da boš spoznala zver! O, saj vem! Za hlapčetom se ti kol-če!” Sunil jo je, da se je opotekla. Pod srcem jo je zabolelo. Zaradi nedolžnega bitja se je premagala in se pognala, da bi dohitela deklo in dninarice. “Ta se je pa peklu zapisala, ko je Konškarja vzela!” je šepnila starka in vsem se je Neža zasmilila. Najhuje pa je bilo Neži, ko ji je očital, da otrok ne bo njegov. Pri živem Bogu bi se bila rada zaklela, pri vsem svetem in dragem na svetu, pa ni našla besede in tudi spregovoriti bi je ne mogla, če bi jo že staknila. Zadnji mesec ni bila več za rabo. Polegala je, zmerom pa jo je varovala stara Konškarica, da se Tone ni spozabil. Po cele dneve ga ni bilo domov, našel si je opravkov, da se je mati kar čudila. Vse bi lahko opravil v enem dnevu, pa je najbrž slečal po gostilnah in popival, zapra- CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP CHILD CARE, STAV OR GO. 4 Boys, 3 school age, Southside. Call after 5. ' , CL 4-4159 (9) CHICAGO, ILL. KEAL ESTATE FOR SALE BY OWNER TRANSFERRED. 3 mo. old Ranch. 3 bdrms., 2 full baths, fam. rm. patio, 2 Car att. gar. Lg. cor, lot. Sell w/pr without new furniture. Mid 40s. 469-8262 _____________(9) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — For Sale By Owner Well established. Seating capacity 250. 2432 Milwaukee. PH. 278-4692 or 252-9429 (9) vljal denar, gruntu pa odpiral komaj zaceljene rane. Poklicali so postarano bajta-rico, ki je zalegla tudi za babico. “Ne bo lahko!” je namignila stari Konškarici. “Pa poskusila bom vse!” “Jojmene!” je zavzdihnila starka, Neža se ji je hudo smilila. Ležala je v kamri popolnoma sama, okna so bila zagrnjena, da je le skozi tenko zarezo tu in tam pokukala svetloba. Neža je bila tiha, čeprav je trpela. Veselila se je sicer novega življenja, ki bo njena kri, vendar pa jo je zaskrbelo, kako bo s črvičkom, če ga bo oče zaničeval, morda celo pretenal in mu tujega očeta namišljal. “Pikova dama — križev kralj . nesreča za petami...” ]o je prevzelo, da se ji je zameglilo pred očmi in da je od slabosti zadremala, v sanjah pa kričala. “Od bolečin kriči!” je razsodila babica. “Živalca uboga!” je zastokala Konškarica in si s težko roko obrisala solzo. Spomnila se je na svoj porod in stresla se je ob misli na zdavnaj prebolele bolečine. Toneta ni bilo v kamro. “Trpi pa, trpi revše!” mu je zabrusila mati in njene oči so mu očitale, da je on kriv, zverinsko je počenjal z njo. Razumel je njene poglede, odgovoriti pa materi ni mogel. Nekje v dnu duše se mu je le oglasil očitek: “Krivico si ji delal, najbolj poštena žena ti je!” “.. . to pove tudi srčni fant,” ga je zazeblo, zavil je po rebri in ga do trde noči ni bilo domov. Neža je v bolečinah, ki so ji popile sleherno moč, zdaj pa zdaj vzdrhtela, ustnice je premaknila in izšepetala: “Tone!” “Strašno ga ima rada!” je pribila babica in še njej, ki je bila vajena krčev, se je smilila, zlasti ko je ob medli svetlobi razločno spoznala široke potplutbe. “Nak, sem pa rajši bajtarica, taka kot sem, kot pa gruntarica, sot je ta!” se je prigovorila in oila kar ponosna na svojo bajto, na tisti za dve rjuhi veliki njivici in na košenino, ki komaj soma j prekrmi edino kravo. Vso noč je trpela Neža. Konškarica je že omagala in zaspala in tudi babico je že krivilo. Zdaj pa zdaj si jč srebnila češnjevca in omočila tudi Nežine ustnice, kdaj pa kdaj je tudi prigriznila; ] mlada Konškarica. Tone je skrivaj je stara Konškarica spekla bele pogače za babico in za porodnico. M Zjutraj je bila Neža ko mrtva. “Doktorja bo treba, če ne bo drugače!” je pošepetala babica Konškarici. “A lej!” je zastokala stara; ni samo pritrdil, otroče je pa za-vekalo. Morda so ga spekle materine solze, ki so ga najprej krstile. Otrok je rasel in Neža se je pomladila ter se ob njem razvedrila. Ob njem so ji spet zagorele lepe oči in na obrazu se ji se bala za denar, bala se je za je spet zasmejalo zdravo zdra-Nežo. Pa tudi verjela ni dokto-|vje. Tudi stara Konškarica je rju. Le kaj bi se moški vtikal v bila njenega zdravja vesela, če-take stvari! Ni ji šlo v glavo, prav je sama jela na hitrico FEMALE HELP Gomptomerer Operator Switchboard Operator CASHIER _____ Some Experience Desirable FREE LIFE AND HOSPITALIZATION INSURANCE PENSION PLAN — PAID HOUDAYS — LIBERAL VACATION PLAN Phone For Interview Appointment Mr. Heraty: 829-3000 Lloyd J. Harriss Pie Go. 1751 W. Hubbard (10) MALE HELP ANALYZERS Admiral Corporation needs experienced Color and Black and White Television Analyzers. Good wages, paid insurance program, nine paid holidays, paid vacations and profit sharing program. For further information call collect: MR. JAY J. THOMAS Personnel manager ADMIRAL CORPORATION Harvard, Illinois 1-815-943-5411 da bi doktor pri porodu vedel več ko babica. Nak! Toda rekla ni nič več, predala se je volji babice in čakala, kaj in kako bo, in venomer gledala Nežo. Zdajci je odprla oči, stisnila pesti in krčevito zastokala. “Joj, jej, koliko trpi žival!” si je ponavljala stara in se pokrižala in tiho molila za dvoje na nitki visečih življenj. Proti večeru je zavekalo drobno otroče in komaj je zagledalo svet, so ga orosile materine solze v znamenju pikove dame in križevega kralja ... nesreča za petami... “Fanta si dobil, nisi ga vreden!” je mati ošvrknila sina, pa ko se je spomnila, v kakšnih bolečinah ga je rodila, ji je bilo žal trde besede. “Pa le rad ga imej, dosti je pretrpela zanj,” je dodala mehko, kot bi hotela reči, rad ga imej, kot sva imela z očetom tebe rada.' “Mhm!” je zamomljal Tone, ni pa pogledal otroka, čeprav bi ga rad videl, saj se je zganilo v njem čustvo, kakršno more občutiti le oče. Nekam iz veselja, nekam iz nejasnega dvoma ob misli na “srčnega fanta” je bežal iz hiše kot zločinec in zdelo se mu je, da sliši za seboj krčevito ječanje žene in vekanje otroka, ki je komaj zagledal božji dan. Drobno otroče so krstili za Toneta, tako sta želeli stara in hirati. Skrivaj ji je stregla, ji stisnila bele pogače in ji iz Loke prinesla malega kruhka. Tonček je že stezal roke proti materi in proti stari materi in majčkene njegove oči so izrekale hvaležnost, ustnice niso še znale. Ko je Adamovka zagledala otroka, se ni mogla načuditi. “Jejhata, kako je obema podoben!” “Pa bi se še kdo ujedal!” je zbodlo Konškarico, ki je najbolj zamerila, da je njen sin tako pošteni ženi očital nezvestobo. (Dalje prihodnjič) Kansas sprejet v ZDA TOPEKA, Kan. — Kansas je dobil prve stalne bele naseljence leta 1821 in je postal teritorij Kolorada leta 1854. Kot posebna država je bil sprejet v ZDA 29. januarja 1861. [XXXXXXZTXXXXXXXX3CXXXXXXXXXXXXXX TXXXXXXXX PROTI LUNI - Tako stremljenje kaže spomenik za polet Apollo 11 v Malagi na Španskem. efiDim mmm zavoda 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 iiXXiixxxXT LETNO ZBOROVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA (Slovenian National Home) 6409 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio v petek, IG. januarja IS70 Začetek ob 8. uri zvečer Vljudno vabimo vse lastnike certifikatov, kakor tudi društvene zastopnike in zastopnice, da se te seje gotovo udeleže. Za direktorij: ANTON ZAK, predsednik FRANK BAVEC, tajnik MULliLLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ★ Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posiuga in aparat za vdihavanje kisika. 6RDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 MODERNA CERKEV — Pri Melatenu v Zahodni Nemčiji se bliža koncu gradnja nove katoliške cerkve. Ta je bolj podobna kaki srednjeveški trdnjavi kot običajnim cerkvenim zgradbam. Melaten je predmestje Koelna ob Renu, načrt za cerkev pa je izdelal prof. Gottfried Boehm. Predvidoma bo stala $355,000. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOUŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajnika ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV MESTO . DRŽAVA >••••«•»••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••♦•••• •••«••»*•••••••••*■************************••••••••*••••••••••**•**'**********'************ CODE •••••••••••••••••••••••(••••••.••••••••••••••••••••••••s* •••••••••••••••••• ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. / Navedba starega naslova je nujna ameriška domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: lH»*nr»¥«Meee**..............*................ / Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO j