, Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja. po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ietert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr., za pol letal gl. 80kr..za 1 Jeta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica dan poprej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 27. vinotoka 1893. List 43. Opatija trapiška Marija-Zvezda v Bosni. (Dalje.) V. Osobito se tli dečki navajajo sramežljivosti in lepe mladenške čistosti: terdne. temeljite, žive svete vernosti; čednostnega, pobožnega življenja, ter prave kerščanske nravnosti, ravnoser nosti, junaštva, vesele prijaznosti, značajnosti, sterplji-vosti, stanovitnosti, raznoverstnih učilnih strokov, pridnosti, rednosti, zmernosti in delavnosti. Bil sem že v raznih deških zavodih in vstavili v Avstriji, Italiji, Egiptu, Siriji in Palestini. Mnogi izmed tamošnih deških zavodov so izverstni; toda trapiški v Marija-Zvezdi se mi najbolje dopada v mnogih ozirih. V mnogih deških zavodih drugje se mnogo uči, je lep red, častite pobožnosti in vzvišene bogoslužnosti: toda je včasi ali pregosposko, premehko, preostro, ali pa premalo ročno-telesno, koristno, delavno. V Marija-Zvezdi je vse srednje, bolj priprosto: učenje, duhovne vaje, pobožnosti, bogoslužje, igre in razveseljevanja se modro verstijo tudi z roč-nimi-telesnimi deli in opravili; pa posebno bistra, modra in previdna pazka je nad dečki noč in dan in povsod. Ta izgoja in vaja je velekoristna za dečke, naj si že pridejo potem v višje, srednje ali nižje stališča družbe človeške; v svečeniški, učenjaški, vradni, vojaški, obertniški, poljedelski ali drugi pošten stan. O Marija-Zvezda in verli menihi tvoji, kako potrebni in koristni, zaslužljivi in blagorni ste že samo zbog izgoje sirotnih dečkov! Res, velika lepota opatije trapiške, kinč in krasota Marije-Zvezde so toliko številni, čednostni, živahni, cvetoči, verni sirotni dečki. Viditi te dečke, kadar pobožno Boga molijo in častijo Marijo Devico, kadar pevajo svete in poštene pesme, kadar opravljajo svete pobožnosti. pri službi Božji v cerkvi, pri učenju v šoli, pri delu, na sprehodu, pri igrali in zabavah, mora se stari pomladiti, žalosten razveseliti, verni po-jiskriti, mlačen in len se osvežiti. Zato rekel je Kristus: „Moje veselje je bivati med človeškimi otroci.'1 Istina, med takovimi otroci, — nadepol-nimi dečki in tako gojenimi biti je pravo, čisto in sveto veselje. Dragi verni Slovenci, častiti čitatelji mile in ljube „Zgodnje Danice!" Le nekoliko sem Vam razkazal in omenil o opatiji Mariji-Zvezdi v Bosni, o najostrejšega reda cerkvenega menihih in o sirotinskem deškem njihovem zavodu: ako bi hotel bolj natančno in povse razkazati, omeniti in pojasniti, težko bi šlo v debelo in veliko knjigo. Omenil sem, da imajo ti menihi tolike štale z živino, polja, rokodelnice, tvornice — tovarne, da vsi pridno delajo, za sebe malo potrebujejo, vodijo razne stroke obertnijc: istina, samo za sebe bi vsega tega ne potrebovali, ali prehraniti, oblačiti in z vsem preskerbeti 160 si-lotnih dečkov, to ni mala reč, in to leta in leta. Mislite si najmanje za jednega dečka za vso oskerbo njegovo, na jed no leto treba je 160 gld., toraj koliko pa za 160 dečkov! Iz tega se razvidi, zakaj se ti menihi toliko trudijo in delajo: zna se, kam devajo to, kar pridobijo, ali kar jim dobrotniki darujejo: koliko je pa še drugih siromakov in ubožcev, kojim ti menihi kruli, jedila, obleke in družili pomoč delijo! Toraj opatija Marija-Zvezda in nje menihi tra-pisti so velekoristni za ubogo človeštvo. Zato smo jim pa tudi prepustili veliko posestvo v Bre-žičanih, kjer bi ti verli menihi napravili jednako napravo za sirotne dečke pod imenom in v ar- stvora Marije Device rož no venske Kraljice. kakor je v Marija-Zvezdi. In takovih deških naprav in izgojišč je dandanes se osobito več potreba, posebno pa v jugoslovenski Bosni. Kristus .Jezus. Bog-človek vabi male k sebi; dandanes silno vabijo male in človeško mladino k sebi: svet. satan in mesena poželiivost po tramasonih. lažiliheralcih in njim sličnih; toraj rešujnn mladino, tergajmo mlade iz njih rok in krempljev, vodimo jo k Jezusu v prave rimo-kat«diške izgojišča. šole in učilnice. Jezus, Kralj večne slave, bo obilni plačnik za to! i K«»uer na«l ) Beseda o bratovščinah in pobožnih družbah sploh, posebej o rožnovenških. (Dalje.) Od kod je rožni venec ? „Vstklo r*\ odgovarja kratko sv. Alfonz, da ga je Miriit, Mati Božja nama razodela sv. Dominiku. To priznava tudi sv. Cerkev." „Rožni venec je vpeljal se. Dominik, < ktero je prinesti meni anjelj Gabriel, potem je bilo Češceno rojstvo in življenje Jezusa Kristu*a, njegovo britko ter p-l jen je in njtga grenka smert; slednjič pa njegovo čistito vstajenje in njegov veličastni vnebohod. Tako je bil svet odrešen, in nebo zopet odperto. Te skrivnosti življenja, terpljenja in poveličanja Jezusa Kristusa, ovite z angdj-skim češčenjem (s „Češčena Marijo") in z Gospodovo molitvijo (z „Očenašem" ) so mi prijeten rožni venec. Oznanuj ga krivovercem! to jih bo soreobernilo. Tako poduči veličastna nebeška Gospa za blagor zaslepljenih vnetega meniha in zgine. Svetnik pa vstane in ves po-tolažen se verne v mesto Toulouse. Po tej prečudni prikazni razsvitljen spozna sveti mož, da pogubivna tako deroča krivovera se zamore ustaviti le s priprostostjo svete vere in z Božjo močjo ponižne molitve, ker nevednost in kriv razum kerščanskih resnic je nesrečni izvir tolikega zla. Po tem naročilu Matere Božje je sv. Dominik z veliko in vneto zgovornostjo petnajstere skrivnosti sostavil — pet veselih, pet žalostnih in pet Častitljivih — kot kratki obsežek sv. evangelija, kot obris življenja, terp-Ijenja in zmag oslov ja Jezusa Kristusa in njegove neo madež ane Matere Marije, ter jih je v očitnih molitvah ponavljal in razlagal zapeljanemu ljudstvu. Hodil pa je sveti poslanec Božji od mesta do mesta. Ljudstvo je od vseh krajev skup vrelo, da so združeno molili sv. rožni venec in pazljivo poslušali oznanovanje in razlaganje petnajsterih skrivnosti njegovih. Pobožno so poljubovali rožni venec, s solzami ga molili in velikrat med pridigo ali službo Božjo glasen jok za- gnali, viditi čudovita znamenja, s katerimi je Bog poterjeval uk svetega moža. Cerkve so bile zdaj premajhne, toliko ljudstva je skup prihajalo, kjerkoli je učil sv. Dominik. Ko je bil ustanovil še red pridigarjev in drugi red učiteljev za odgojo ženske mladine ter tjetji red spokornikov in pa bratovščino sv. rožnega venca, razširila se je tako hitro ta po-božnost, da se je celo Rimsko mesto čudilo in v malo letih povernilo se je na tisuče krivovercev v naročje svete Cerkve in na tisuče grešnikov je nastopilo pot pokore in čednosti. Sveti Alfons Ligvori piše: „Celo Jerihunsko zidovje ni tako hitro se poderlo na trobent in glas Izraelcev, kakor hitro so po molitvi sv. rožnega venca neverniki se pogubili in izginili; Jeruzalemska kopel ni tolike zdravdne moči telesno bolnim dajala, kakor sv. rožni na duši bolnim grešnikom; in Elizej ni toliko mertvih kotti oživel, kakor je sv. Dominik s to molitvijo v krivoveri zaslepljenih in oterpnjenih duš omečil in k življenju milosti Božje obudil Tako je sv. rožni zares Marijina molitev z nebes poslana in v svoji moči precej v začetku prečudna. Ko sv. Oče v zgoraj navedenem pismu prelepo opisujejo, kako slavno so bili zapored premagani Turki prav z molitvijo sv. rožnega venca in da vsled teh zmag se je postavil praznik sv. rožnega venca v čast Mariji „Zmagovalki/ kažejo dalje na spomina vredne izreke svojih častitih prednikov, kakor na besede Urbana IV., ki terdi, da vsak dan po rožnem vencu kristjanom dotekajo dobrote. Sikst IV. je rekel, da je ta molitev Bogu in Mariji Devici v čast, t>r sposobna, da se z njo odternejo srdu preteče nevarnosti; in Leon X. da je postavljena nasproti krivovercem in zanetenim krivorerstvom; Julij III. jo pa imenuje kine Rimske cerkve. In sv. Pij V. tako le pravi: Ko se je ta molitev razširila, jeli so t>e verni, užgani po teh premišljevanjih in goreči od teh prošnja, spreminjati nenadoma v druge ljudi, tema krivoverstev se je poizgubila in luč kerščanske vere se je zasvetila. „Tako mišljenje in izgledi Naših prednikov, nadaljujejo sv. Oče. so nas nagnili, da se nam zdi prav primerno, naj se ukažejo zdaj iz istega namena slovesne molitve, da zadobimo, klicaje visoko Devico z rožnim vencem, enako pomoč v stiskah od Jezusa Kristusa Njenega Sina. — Znane so sploh dolgotrajne težave in hudi boji sv. cerkve. Kerščansko pobož-nost, lepo vedenje, še celo vero, ki je največi dobro in začetek vseh čednosti, vidimo dan za dnevom v veči nevarnosti. — Najbolj žalostno in britko je pa, da toliko duš, odkupljenih s kervjo Jezusa Kristusa, k;«kor od vertinca minulega veka zgrabljenili, ster-moglavo v pregrehe pada in v večno pogubljenje dere. Zato danes pomoč od zgoraj ni nič manj potrebna, kakor ob času, ko je veliki Dominik, da bi se zacelile splošne rane, vpeljal zdravilo Marijinega rožnega venca. On je spoznal po nebeškem razsvit-ljenji, da proti zlu njegovega časa ni gotovejega sredstva, kakor da se vernejo ljudje h Kristusu, ki je pot, resnica in življenje, in sicer s pogostnim premišljevanjem blagrov, ki so nam došli po Njem; in da se poslužujejo kot priprošnjice pri Bogu one Device, kateri je dano uničiti vsa krivoverstva. Zato je on tako uredil molitev sv. rožnega venca, da se verste zaporedoma petnajstere skrivnosti našega odrešenja in zveličanja, in med ta premišljevanja je vdejan pomenljiv venec, spleten iz angeljevega češčenja (Ceščenamarije) in na vsacih deset vložene molitve našega Gospoda Jezusa Kristusa k Bogu in Očetu nebeškemu (Oče naš). Iskajoč tedaj za podobno zlo enacega zdravila, ne dvomimo, da bo ravno tista molitev vpeljana od onega preblaženega moža v tako velik prid katoliškemu svetu tudi največ izdala, da se- polajsajo našega časa nezgode. Zatorej ne opominjamo le prav priserčno vseh kristijanov, da naj očitno (v cerkvi in v obhodih» ali doma po družinah, molitev sv. rožnega venca pobožno molijo in je nikdar iz navade ne izpuste, ampak hočemo tudi, da naj bo celi mesec oktober darovan in posvečen rožnovenški nebeški Kraljici. — Posebno odobrujemo, če hodijo bratovščine sv. rožnega venca po stari navadi v slovesnih sprevodih, da poka:e,o očitno svojo vero in se tembolj lesket6 gorečnost za marljivo izpolnjevanje kerŠčonslih čednosti. Podelivši odpustek 7 let in 7 kvadragen za vsako vdeleženje rožnovenške pobožnosti v mesecu oktobru ali preložene v november ali december, in en popolen odpustek za praznik in druzega na po ljubni dan vsem vernim z navadnimi pogoji, ako so se vsaj desetkrat vdeležili te pobožnosti. Tako tedaj, sklepajo sv. Oče to velevažno okrožnico, častitljivi bratje, kolikor vam je mar čast Marijina in blagor človeške družbe, toliko si prizadevajte poviševati narodov pobožnost do velike Device in z rožnim veticem buditi njih zaupanje do Nje. Zdi se nam, da je ta dan iz nebes prišel, da v srda njih, za cerkev zelo nemirnih časih, pri rečem drln kristijanov obvelja staro češem je visoke Gospe in sr razcvete stara pobožnost. Sedaj naj pa se kristipinska ljudstva, vzbujena po Naših opominih in ržgana po vaših besedah, vsak dan z večjo gorečnostjo zatekajo v varstvo Marijino; in redno bolj in bolj naj ljubijo molitev Marijinega rožnega ven-a, ktero so ime1 i naši predniki ne samo za gotovo sredstvo proti hudemu, temuč tudi za blag znak prave kerščanske pobožnosti. Skupne in ponižne prešnje bo nebeška Za vrtnica človeškega rodu rada sprejela, in lahko dosegla, da bodo dobri v Čednosti rastli, in da se zapeljani streznijo ter podajo na pot izreličanja, da se Bog, koznovalee pregreh, k dobrotljivosti in usmiljenju nagne, in da dodeli cerkvi in deržavi po odvernjenih nevarnostih zaželjeni pokoj !u Iz vsega tega nam je tudi jasno, kaj je M irijin rožni venec, ki se tudi Marijin psalter imenuje, je 1> petnajst desetk „češčtnamorij," skup sto in petdeset, po številu Davidovih psalmov, kterih vsaka se začenja z enim „očenašem." 2) Med molitvijo vsake posamne desetke pa se mora premišljevati po zmožnosti ena izmed petnajsterih, določeno zverst^nih skrivnostnih dogodb zemeljskega življenja, terpljenja in j oveličanja Jezusa Kristusa in Njegov^ pr^Maž^ne Matere Marije. To in samo to se mora opravljati pobožno in s skesanim sercem za vdeležbo rožno venskih odpustkov. Z drugimi navadnimi in hvalevrednimi poznejšimi dostavki moremo opravljati še kake druge bratovščine ter se tako vdelež^vati kar ob enem še posebnih odpustkov. O tem več pozneje. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Dr. Pij Marija Mortara, pa dr. Mitterrutzner in slovenščina.) Pij Marija Mortara, sloveči judovski deček, posebni varovanec preblazega Pija IX, je bil to dobo na Dunaju v dominikanskem samostanu, poslednje dni tudi v Ljubljani. Rojen je bil 1. 1865 v Bolonji od judov- skih staršev, v 10. mescu v smertni nevarnosti od keršč. katol. dekle kerščen in tako sprejet v kerščan-sko občino. Po povelji Pija IX je bil tedaj od judovske družine ločen, da se v Rimu katoliško od-goji. Pij IX je bil vsled tega drugi Mortarov oče, in je pozneje dovolil, da je Mortara stopil v red regularnih kanonikov. Vstal je pa takrat velik hrup, ker je bil deček od judovske družine ločen. Napoleon III in Palmerston. če tudi sama kerščena, sta potegnila z judi. Ko so Pieinončani 1. 1&70 prilomastili v Rim, je bil Mortara v nevarnosti, da bi ga utegnili, če tudi katoličana, s silo judom izročiti; torej je v začetku bežal v avgustinski samostan v Briksen na Tirolskem; potem pa je prišel na Francosko, kjer mu je bil kardinal msr. Pie iz Poitiersa drugi oskerb-nik. Mortara zna mnogo jezikov, želi se učiti tudi slovenščine in preč. g. kan. dr. Elbert mu je oskerbel v ta namen Sketovo gramatiko. Iz Ljubljane se je 21. t. m odpeljal v Benedke. Od ondot pa gre v Modeno obiskat svojo mater, še judinjo. Priporoča tudi zlasti gg. duhovnom, da bi iskreno molili za to mater, da bi tudi njo mogel srečni sin pridobiti za sv. vero. Opomnjeno še bodi, da slavni dr. Mitterrutzner, redovni kanonik in kn. škofijski svčtnik, je nedavno v mali knjižici popisal zanimivo Mortarovo življenje. Najberž se je Mortara ravno od Mitterrutznerja na-vz»'l zanimovanja za znanje raznih jezikov, kajti Mitterrutzner sam ume arabščino in verh tega je spisal dosti obširni gramatiki v dveh zamurskih jezikih, v dinka- in barskem idijomu. za kar je od akademije v Parizu dobil slavno doktorsko odliko. Ako se ne motimo, je dr. Mitterrutzner vešč v kacih petnajst je-zicih. med drugimi se je precej dobro izučil tudi slovenščine in o pričujočnosti našega prevzvišenega gospoda kneza škofa dr. Missia zadnje tedne v Briksnu jim je napil zdravico v slovenskem jeziku. Opomnim naj še o tej priliki, da ravno ta gospod je 24 sept, t. 1. obhajal svojo zlato mašo in to ]»• hudi bolezni, iz ktere ga je Bog milostno rešil. Bil je namreč mašnik posvečen 24. sept. 184'» od pokojnega kn škofa Bernarda Galura. Verlemu možu, ki j» bil 1. 1807 tudi v Ljubljani (in med drugim 3. avg. tistega leta na novi maši sedanjega čast. g. župnika Št. Viškega Greg. Malaverha*) naj v imenu vsih takrat zbranih prijateljev zakličem: Prečastitemu gospodu dr. Janezu Zlatoustu Mitterrutznerju — Slava! Ljubljana. (Nekoliko o frančiškanskem m i si jo nu v gornjem Egiptu.) Te dni je bil v Ljubljani čast. P. J. L. Fortunat Se a no, misijonar v Benisuefu v gornjem Egiptu. Zanima me ta kraj toliko bolj. kor sem ga sam videl in ker je ondi doma sedanja Ljubljančanka Nikolaja Zeineb, sestra laika v ljubljanskem uršulinskem samostanu. Misijoni v Egiptu so sploh silo važni za sveto Cerkev, med drugim tudi zato. ker od tam so tako rekoč vrata v Sudan in dalje ob Nilu v zamurske dežele. Evropejci bodo pri vsem natezanji težko kaj opravili v srednji Afriki; ako bi se pa Egipt pridobil za sv. Cerkev, bi se sv. vera veliko ložje razširjala ob Nilu vse dalje po nezmernem prostoru — do ravnika, ■i Po ¡¿inotj je bil v zadnji ..Dan.- ..avanziral" na ,.Vel-kaverha" — prosimo za zamiro! Vr. ker Egipčani že bolje prenašajo morivno obnebje afri-kansko in ker so z zamurci od nekdaj več ali manj v zvezi. Očetje frančiškani so pred kacimi 200 leti vstanovili misijon v gornjem Egiptu, to pa zlasti za spreobernjenje razkolnih monofiziških Koptov, ki so izvirni prebivavci te dežele. Kopt, Kopti arabski „Gupti" je ravno tiste korenika, kakor Egipt. Ta misijon ima 11 postaj, pa malo cerkva in šol za odgojo mladine, ki je raznih včrstev in narodnosti. Kdor pogleda na egipčanski zemljevid od Kaire naprej, bode našel ob Nilu do konca Egipta naslednje misijonske kraje: Beni-Suef, Assiut, Tahta, Girge (Gherghe), Fašiut, Kenneh, Megade, Gamula, Luxor, Oasis, Fajum in Kairo. Pogrešajo se v teh krajih kapele ali cerkvice, šole, stanovanja za misijonarje. V Luxoru, nekdanjem Tebenu je bilo zlasti treba cerkvice, ker malo molivnico je vodstvo egiptovskih muzejev dalo podreti, češ, kdo v6, kacih starin bode ondi našlo! K temu bi se potrebovalo najmanj 20.000 frankov. Misijonsko predstojništvo meni. da ta znesek bi morali zložiti avstro-ogerski stanovniki, ker naše cesartvo je zavetnik egiptovskih misijonov; zato je oskerbnik te molivnice P. Fortunat pl. Seani poslan v Evropo, da bi dobil pomočkov za ondotni misijon. Priporočila ga je v ta namen sveta Kongregacija v Rimu in ima pisma tudi od druzih cerkvenih in svetnih vikših, zlasti od c. kr. konzula v Kairi. Razun tega je bil menda v poslednjem času tudi samostan v Kairi sedež apostoljske prefekture, po večem razdjan in treba ga bo zidati. Tudi v Beni-Suefu, kjer je bil rojen sv. Anton puščavnik in kamor je bila osebno prišla tudi S. Družina o svojem begu. morajo zidati majhen samostan in cerkev, ki se ima posvetiti S- Družini in sv. Antonu. Imena znam eni -tejših dobrotnikov se bodo ohranila vsekana v kamen, ki bode blizo oltarja ss. Družine in sv. Antona, in 4. nedeljo po veliki noči bo vsako leto slovesno opravilo za dobrotnike. Priporočuje se poslednjič P. Seani še zlasti tudi družbenikom bratovščine S. Družine za pomoč, da bi mogel svojo nalogo doveršiti. Poterdilo je od kardinala Ledohovskega, poslano z napisom: Revmo. P. Francisco Zenobio a Florentia, Praefecto Missionis Apostolicae Superioris Aegypti, Cairo, „Conventino." Iz Ternovega na Notranjskem. (Cerkveno obiskovanje in birm a nje.) Od 8. do 17. dne mesca je bila Notranjska razveseljena in osrečena po obiskanju prevzvišenega gospoda knezoškofa, kteri so po Postonjskem in Ternovskem dekanatu delili zakrament sv. birme. Po vsih farah so bili priserčno in slovesno sprejemam; povsod je skazovalo ljudstvo vdanost in ljubezen svojemu preblagemu nadpastirju. Tako je bilo tudi pri nas v Ternovern, kjer so med zvonenjem in streljanjem, pozdravljeni po županih in šolski mladini, prišli med zvesto vdane farane Ternovske. Pri izstopu iz voza jim je poklonila samostanska šolarica šop cvetlic ter jih z naslednjo pesmico ponižno pozdravila: O prihodu prevzvišenega kneza in škofa ▼ Ternovo 1893. Prevzvišeni gospod knez in škof! Serca navdaja nam veselje, In radost nam žari obraz: Izpolnjene so naše želje, Ko prišli danes ste med nas. Prišli ste Oče med sinove, Ovčicam prišli ste pastir; Prinesli rajske nam darove: Nebeški blagoslov in mir. Mladina pa najbolj vesela, Poklanja vdana Vam serca; Saj srečna bo po Vas prejela, Darove svetega Duha. Ternovski zvesti Vam farani; Presrečni dan preslavljamo, V ljubezni vroči Vam udani, Ponižno Vas pozdravljamo. Maje se skala, hrib se gane, Ne gane naša vera se; Do Vas ljubezen v nas ostane; Dokler nam bilo bo serce. Sprejmite knez darilce malo, Cvetličic šop iz naših rok; Sprejmite serčno ž njim zahvalo Hvaležnih vedno Vam otrok! Naslednjega dne 16. t. m. so se veršili veličastni obredi škofovega obiskovanja in deljenje sv. birme. Po sveti maši so imeli prevzvišeni knezoškof z leče čez uro dolg prelep govor, kterega je ljudstvo pazljivo poslušalo ter si ga gotovo globoko v serce zapisalo. Bog daj, da bi lepe nauke, ktere je slišalo iz škofovih ust, tudi v djanju spolnovalo! Popoldne so obiskali uro oddaljeno ekspozituro Harije, kjer so ogledali prijazno kapelanijsko cerkev sv. Štefana pervomučenika, ter se nekoliko časa pomudili v hiši gospoda ekspozita. Vernivši se iz Harij so s svojim prihodom osrečili samostan čast. šolskih sester „de Notre Dame.u Redovnice in gojenke ne bojo nikdar pozabile tega dne, ki ostane z zlatimi čerkami zapisan v kroniki samostana. Gospod Fr. Ferjančič; kteri podučuje v samostanu cerkveno petje, je za to priliko zložil lep napev himni, ktera proslavlja prihod Prevzvišenega knezoškofa. Razun tega zares ginljivega slavospeva so gojenke prav dobro pele še tri druge slavnosti primerne pesmi. Sledile so tri deklamacije. Perva je nagovorila knezoškofa neka gorenjska deklica tako: Pozdrav o prihodu v samostan. Prevzvišeni gospod knez in škof! V kratkem času bode minulo 5 lčt od tistega za faro Ternovsko znamenitega dne, ko ste Vi, prevzvišeni gospod, iz daljne Ljubljane prihiteli blago-slavit vstav in hišo redovnicam Ternovskim. V tamnem jesenskem jutru, o slabem, deževnem vremenu ste se odpeljali in niste se strašili nobene težave, da nam le željo izpolnite, da pokličete na nov vstav blagoslov nebeški. Iz semena, ktero je tukajšnji dobrotnik vsejal, ktero ste Vi, prevzvišeni gospod knez in škof, zalili z roso Božjega blagoslova, izrastlo je lepo drevesce, v čegar senci počiva, čegar sad vživa skoraj dvesto šolaric in gojenk. In zopet danes je došla tej hiši redka čast, nepopisno veselje, da obiščete, Prevzvišeni gospod, to hišo, posvečeno čednosti in kerščanski omiki. Naj smemo Vas ponižno in serčno pozdravljati; sprejmite v imenu častitih sester redovnic in v imenu vseh učenk najlepšo zahvalo za vso naklonjenost, ktero nam vedno milostno skazujete in za blago podporo, ktero ste bili samostanu velikodušno podelili. Derznem se Vašo prevzvišenost ponižno prositi, da blagovolite sprejeti ta šopek cvetlic v znamenje veselja, ktero nas navdaja; v znamenje preserčne hvaležnosti, ktera nam serca napolnuje! Prevzvišeni so se mladim govornicam prijazno zahvalili, vsako gojenko nagovorili. Posebno iskreno so pohvalili blagega ustanovnika tega zavoda, kteri je toliko daroval, da je ta prekoristna naprava tako verlo napredovala. Zahvalili so se Prevzvišeni neumorno delavnim, za blagor mladine vnetim redovnicam in vidno zadovoljni so zapustili zavod. V svoji znani radodarnosti so darovali pred odhodom častiti prednici lepo svoto za potrebščine v zavodu. Drugi dan ob Tih zjutraj so se odpeljali prevzvišeni knezoškof na Pivko, v Knežak in v Zagorje. Bog nam ohrani še mnogo leta tako dobrega apostolskega škofa! Šmihel pri Novem mestu. (Nova šola. Usmiljeni bratje.) Do sedaj še Šmihelska fara ni imela lastne šole, akoravno šteje 4000 duš. V sredo, 18. oktobra, se je blagoslovilo novo poslopje in otvorilo. — Ob 9ih so se zbrali v novi šoli milgsp. novomeški prošt P. IJrh, z drugimi gg. duhovni, c. kr. okrajni glavar vitez Vestenek, župan g. Penca, šolsko uči-teljstvo, bližnji graščaki in veliko drugih gospodov. Med mestno godbo so šli dečki paroma v cerkev pod vodstvom g. nadučitelja Barleta in g učitelja Kalana. za njimi pa odlični gostje v spremstvu župnika Peterima in prijorja usmiljenih bratov P. Kajetana Popotnika. V cerkvi je bila na to sv. maša in potem ined godbo cesarska pesem, katero je pela šolska mladež. G. župnik Ant. Peterlin je nato v jedernatem govoru pojasnil, kolik je napredek v Šmihelski fan. L. I>ii4 je bila tukaj šolska soba s 4 klopmi; 1. lsso so prišle semkaj sestre „de Notre Dame," in sedaj imajo deklice izvanredno javno šolo in 4 nadaljevalne razrede, torej sedem razredov, in letos so dobili tudi dečki novo poslopje, in prejšna jednorazrednica je povišana v dvorazrednico. Deset učnih moči ima sedaj Šmihel. Pokazal je nato namen dobre šole ter omenil, da šola brez pravega namena ne m<»re koristiti, pač pa lahko še škoduje, povdarjal je posebno, da je pri bistrenji uma treba blažiti serce pri mladini. Pojasnil je dolžnosti učiteljev, staršev in otrok, pa tudi gostom in dobrotnikom je zahvalo izrekel za čast ki so jo skazali s svojo pričujoč-nostjo. Pred oltar stopi sedaj mil. g. novomeški prošt v pontifikalni opravi z azistencijo in zapoje „Veni Sancte Spiritus." Vsa množica se slednjič verne v šolo, kjer je c. kr. okrajni glavar po primernem govoru prosil mil. g. prošta, da bi blagovolili to poslopje blagosloviti, želeč, da «e tudi to z Bogom začne. Mil. g. prošt torej blagoslovi poslopje in vsa mladina ter gg. gostje se zber6 v spodnjih prostorih kjer razjasni mil. g. prošt tndi pomen blagoslova, želeč. da bi Vsemogočni porosil obilo blagoslova nad učitelje in učence in da bi se vselil v te prostore mir in zadovoljnost in podeli vsem blagoslov. Gosp. učitelj Kalan povč nekoliko iz šolske kronike. Ko je bila cerkvena slovesnost končana, se zbero dečki za šolskim poslopjem, deklice pa na samostanskem vertu. kjer so bili obilno pogostovani. Okrog 1. ure bil je skupen obed pri g. Pintarju v Kandiji, kjer so se zbrali skoro vsi odlični povabljeni gostje, ter so se veršile tudi napitnice pre-svitlemu cesarju itd. Ne morem si kaj. da ne bi omenjal še druge novosti. Častiti usmiljeni bratje so kupili tu v Kan diji graščino „Neuhof," katera se bode v kratkem spremenila v bolnišnico. Delo gre še precej hitro spod rok. akoravno bi bilo želeti, da bi šlo še hitrejše, ker se bliža slab čas za pripravljanje. Vse delo pa nadzoruje sedaj tukaj stanujoč prijor v. č. g. P. Kajetan Popotnik. Iz Rilniiee 19. okt. (Konferenca, čestitanje s preblagim darom » Pri včerajšnji „konferenci- smo se duhovni Ribniške dekanije spominjali tudi Vas. Ker je bil včeraj tudi Vaš godovni dan, zato smo Vam nazdravljali ter Vam še na mnogo lčt želeli zdravja in neumorne delavnosti v Vaš lastni prid in tudi v korist šolske mladine, ki jo tako zdatno podpirate Za vezilo smo Vam pa za dijaško kuhinjo nekaj novcev zložili (namreč vv. čč. gg ):v Ribniški, Laški. Škocijanski, Struški, Dolenjevaški. Št. Gregor-ski, Sodraški. Loškopotoški, Draški, Dobrepoljski, kapi. Ribniški a), kapi. Ribniški b), kapi. Dobrepoljski, Gorski, kapi Sodraški. Skupaj 27 gld. Blagovolite ta znesek za dijaško kuhinjo sprejeti. Vsi darovatelji želijo, naj bi se podpirani dijaki izgojali v prid sv Cerkve in naše mile domovine. Z naj odličnejšim spoštovanjem itd. Pristavek: Za preblago čestitko in prelepi dar v prid naše mladine prav goreča zahvala! Bog daj. da bi velečastiti gg. darovalci doživeli veliko veselja nad mladino, ktero tako blagodušno podpirajo! Vr. Primorsko. Odpad od sv. katol. vere je ena naj strašnejših pregreh, naj veča nesreča! Iz Primorskega naznanjajo, da so neke osebe v Terstu prestopile k gerškim razkolnikom. — Še te nesreče se manjka ubogim Slovencem! Slomšekova bratovščina uči Slovence moliti: „O ss. Ciril in Metod — za nas Boga prosita!" da bi se namreč naši bratje, nesrečni razkolniki. k pravi veri spreobračali; taki nespremišljeni ljudje pa brez premislika dirjajo v svojo večno nesrečo, in list, k; hoče za slovenskega veljati, pa suhoparno in brez kake besedice svarila toliko nesrečo naznanja. Lepi so ti prijatelji Slovencev?! Dunaj. Interpelacija zarad akademič-nega slovensko-katoliškega društva Danice." Deržavni poslanec Klun in tovariši so do gosp. ministerskega predsednika stavili naslednjo interpelacijo: 1. Oe je njega ekscelenci znana prepoved katoliškega akademičnega društva „Danica" na Dunaju. In če je znana: 2. kako more njega ekscelenca opravičiti odločbe c. kr. namestništva in minister-stva notranjih stvarij ; 3. misli li njega ekscelenca event. preklicati ta ukaz. Na Dunaju, dne 25. oktobra. Slede podpisi slov. poslancev. Zakaj je zdaj vesela mati? Zakaj se mati dans veselja Pod svetim križem mi solzi? — Se mar spolnila ji je želja Priserčna želja blazih dni? — Premnogokrat je tu molila. Ko bučal je nesreč vihar, Zveličarja lepo prosila, Za svoj najdraži serčni dar. — Ta dar, — nje sin — je bil med svetem, V visokih šolah se modni, Se bala zanj med vsakim letom, Da poti v raj ne bi zgrešil. Premnogo je noči prečula, Molila zanj v serca globin, Da ne bi zloba nanj prihrula, Nedolžen da ostal bi sin. A danes zved'la je novico: Da ljubi sin je poročen, A s sveto Cerkvijo — devico. Gospodov mašnik posvečen. Kako se srečni serce širi! Hvaležnosti objemlje križ; Saj zginili so vsi nemiri, Serce zdaj zlat je paradiž. Kak solznate oči dviguje, Zdihaje: hvala ti Gospod! Kako Marijo presiavljuje, Ko sina je vbranila zmot. „Oj slava Ti za dan veselja, Moj Jezus! ker sprejel si dar; Spolnila se je serčna želja; Moj sin bo šel pred Tvoj oltar/ Badoslav. Razgled po svetu. Na Velehradu so od 27. do 30. avgusta katoliški gg. učitelji imeli duhovne vaje in vdeležilo se jih je 110, vodil jih je pa jezuit č. g. Jan. Ev. Ci-bulka. Temu se nekteri čudijo ; pa nepotrebno. Sej so gg. učitelji tudi kerščeni in katoličani, kakor drugi verniki, in laži-liberalizem ni še vsih ostrupil. Čuditi bi se bilo prej, ako bi se jih vdeležilo 110 nekerščenih ali pa kerščenih judov, kakoršni so n. pr. brezvčrni časnikarji. Moravski gg. učitelji so s tem pokazali, da so še ohranili slovanski značaj, kakoršnega so v nekterih krajih marsikteri Slovenci ali Slovani zatajili in se ošemili s tujskim zaničevanjem sv. vere, jezuitov in drugih duhovnov. Na Belgijskem so zrojili socijalisti, ki zaničujejo sveto, od Boga razodeto vero. Ti ostudneži so pokazali, kaj je od njih pričakovati. V tergu Hastieru je 500 tacih zverin ropnilo v cerkev, kjer so svete podobe tergali, prižnico in oltarje razdjali in rudeče zastave razobesili! Belgija. (Čudeži se vedno gode v katoliški Cerkvi.) V Heldergemu, občini blizo Alosta, je 2. sept. 1874 umeri župnik Janez Kerstn. Maeyer, in sicer v duhu svetosti, ker živel je zelo sveto. Pred nekimi dnevi pa je grobokop v prekopavanji za meter globoko našel truplo župnikovo trdo in nestrohnjeno, in to po 19 letih odkar je bil pokopan. Od 17. septembra sujejo ljudje skupaj in zdravniki se čudijo, učeni ljudje si tega ne morejo razložiti, ker vsa druga trupla v naj bližnji okolici so strohnela. Ko so rakev odperli, ni bilo nobenega smradu. Župnik • Maeyer, rojen 27. sveč. 1799. v Melselu. je že v zgodnji mladosti hrepenel po duhovskem stanu in posvečen je bil res 5. 1827. L. 1830 je služboval v Heldergemu. kjer je razsajala nalezljiva lnlezen in on je ozdravil marsiktere, ko se je ozdravljenje zdelo nemogoče. Rusija in Francija. Veliko pišejo časniki o slovesnem sprejetji ruskih vojnih ladij v Toulon-u, s čimur so namreč Rusi svoje prijatelje Francoze počastili. Pričkajo se tudi, kaj in koliko je v tem bilo duhovsko ali cerkveno vdeležje. Sporočilo v „Vaterl." iz Pariza 12. okt. pravi, da vse, kar se piše o vdele-ževanji duhovstva pri ruskih slovesnostih, je izmišljeno; vlada je povabila k tem slovesnostim vradnije itd., ne pa kardinala in ne nadškofa in ne druzih cerkvenih vradnij, še naznanila k temu jim ni poslala. Sploh se ravna menda le o prijateljstvu, ne pa o zvezi z Rusi. Ljudstvo sploh je pri tem vne-marno, socijaliste in delavce ta stvar bolj merzi. Ko je bil 1. 1717 Peter Vel. prišel v Pariz, mu je Sor-bona (bogoslovski oddelek na univerzi) poklonila obravnavo, v kteri so bile dokazane pravice papeževe oblasti in je bil car povabljen, da naj se zedini in spravi s Cerkvijo. To pot, pravi dopisnik, se bode Francija ruskim obiskovalcem predstavila kot der-žava brez Boga. (Če to ravno po čerki velja, — nočemo soditi.) Dvajsetega t m. je bilo odločeno, da Rusi z družbeniki srenjskega odbora ogledajo Pariz, pri tem tudi cerkev „Notre-Dame" itd. Šole so imelo dva dni prosto itd. — vse v čast Rusom. Časniki vso to stvar pretresujejo po svojem. Zanašati se smemo, da duhovstvo in katoliško prebivalstvo se je pri tem tako obnašalo, da Rusi so ali bodo dober vtis o katoličanstvu seboj vzeli, ako so dobre volje. Šestnajstega t. m. je bil stoletni dan smerti nesrečne Antoinette in monarhisti po vsi deželi so obhajali močno obiskovane mertvaške božje službe. Zedinjene deržave severoamerikanske štejejo sedaj 44 dežel. Zanimati utegne naše čitatelje, da imajo Zedinjene deržave iste deržavne barve kot mi Slovenci, namreč belo-modro-rudeče. In taki prapori vihrajo raz deržavnih poslopij v Xe\v Jorku. I. Br&tovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec listopad (november), a) Glavni namen: Katoliški milijoni na vzhodu. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Večkrat opozarjali smo gorečnost udov molitvenega apostoljstva, na posamezne misijone na vzhodu, na Kitajsko in Japonsko, na vzodnjo Indijo sploh in posebno na cerkev v Anamu. Smemo se tudi z veseljem ozirati na napredek tega misijoni ter ponižno se veseliti sadov te molitve. V vzholnji Indiji so Leon XIII dolgo zamotane razmere cerkvene vlade zopet srečno vredili, na Japonskem cerkven » hierarhijo vstanovili, s Kino — s cesirskim dvorom v Pekingu — se naposlednje sprijaznili. Klubu temu vlada na Kitajskem, čeravno več ali manj na tihem, nepreneh jmi sovraštvo in preganjanje katoliških misijonov. Neizmerna derživa, ki šteje 400 milijonov prebivalcev, izganja ostanete svojega prebivalstva proti jugu v Indokino, in to more nas le vznemirjati glede cvetočega misijonskega stanja v Kohinkini in Tongkingu. Ravno tako vznemirjajoče so tudi sedanje homaiije Francije s Siamom. kterih konec se še ne da razvideti. posebno za katoliške misijone ne. Sploh pa je daljni vzhod, ki zahteva od naših neustrašenih verskih oznanovalcev toliko kervi in truda — tako moremo na kratko označiti njegovo misijonsko zgodovino novejšega časa — bogUega skušenj in zmag. Bogato v zmagah je vsako misijonsko društvo, ki obdeluje to neizmerno pol|e, bogato na tolaživnih vspehih. Pariško društvo zunanjih misijonov, ktero ima največje in najobilnejše pokrajine, smo se posebno pohvaliti, da je zainje leta zabeležilo 38.100 kerstov odrašenih in 192.376 kerstov poganskih otrok. K zmagam se šteje še vedno terpeče čudežno gibanje kerščanstva v nekaterih pokrajinah prednje Indije, posebno Bengalije; k zmagam štejemo tuli terpnost, dopustnost, ktero vera Jezusa Kristusa od dne do dne bolj vživa po različnih indiških derža-vah, kakor tudi v Koreji in na Japonskem. Na Japonskem, v „deržavi solnčnega vzhoda.B se je hierarhija zopet vstanovila; en nadškof in trije škofje so tu sedaj krepka podpora Cerkvi v boju zoper jezo verskih služabnikov posamnih ločin. Ni pa tudi brez težkih skušenj pri misijonih na daljnem vzhodu. Poskušnje ima cerkev v Tongkingu. Rjparske druhali, ktere se tu bojujejo zoper Francoze, nadaljujejo svoje ropanje in požiganje med kristjani ter se zelo trudijo, odverniti jih od vere, z vsemi pripomočki, z lažjo, z obrekovanjem, z nepravičnostmi vsake verste, z ropom in moritvijo. Skušnje ima severna Kohinkina. Dva princa kraljevega rodu, ki sta se spreobernila k katoliški veri, ušla sta le z velikim trudom sedaj še smerti obglavljenja; kaznovana bila sta z najhujšim izgnanstvom, ko sta preterpela najtežavniše kazni. To je dalo povod terpinčenju vsake verste spoznovalcev vere rnebeškega Gospoda." Skušnje imajo na Kitajskem, v Kiang-Ši, na Mongolskem, kjer delujejo belgiški misijonarji. Tu je vsled svoje vere umerlo na tisoče kristjanov. Drugi begajo po hribih in ne tožijo o svoji nesreči, temuč ponavljajo večkrat zapoved: poplušajmo Božje zapovedi. Tudi na Japonskem je mnogo skušnjav, kjer so strašni potresi napravili nepopisljivo škodo. Po Kitajskem, v Indidiji in na Cejlonu vlada lakota, in kolera ti rja mnogo žertev. Dosti je tedaj vzroka, da udje molitvenega apo-stoljstva po celem svetu — njih število znaša po zadnji štetvi več ko 20 milijonov udov v 51.322 bratovščinah — dvojnato pomnožijo tekom tega meseca svoje molitve za misijone na daljnem vzhodu, da bi zamogli po takih poskušnjah očiščeni, iz velikega terpljenja rešeni, v čast presv. Sercu obhajati nove in tem slavniše zmage. b) Posebni nameni 1. V»1 svetn**"1. Ta in vsak dan meseca vse naznanjene pa še ne zapisane zadeve aH ne uslišane prošnje. Oživljenje to-la*i'ne vere v občestvo svetnikov. 2. Vernih dni dan. Izdatna pomoč za verne duše Nadomestitev prevelikih nagrobnih spomenkov z daritvijo, molitvijo in miloMino. 3. S. Plrmf!l. Južna Ne.oči a. Stiskani srednji in kmečki si m. Hudo bolni in .„umirajoči. I )moč v največji stiski. 4. S. Kirel Boronej Podelitev zelo varnih škofovskih sedežev. Puh ponižnosti in učenosti za de?ke in duh. semenišča. 5. S. Emerih. Čudne veiske razmere na Ogerskem. Vsled odklonitve dvoboja iz der/.avne služI* odpuščeni. (Dalje nas'.) II Bratovske zadeve N. lj. Gospl presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca •v Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, prekhnjevanja in vse pošastne pregrehe M«.ž -n žena za dušno in te'e n<» zdravje. — Bolan duhovni pastir za pomoč — Pri jate1) v dušnih in telesnih po-'rel «li — Hevra o*eha za telesno in du*no pomoč. Listek za raznoterosti. Ijubljana. -Slovenec0 piše, da mnogo konservativnih volilnih muž je naprosilo gosp. Fr. Modic-a, posestnika v Lahovem na Blokah, da naj prevzame kandidaturo v deželni zbor za Notranjsko in da g. Fr. Modic je voljan sprejeti kandidaturo. Dalje pravi: „Mi to novico pozdravljamo z veseljem, ker poznamo g. Modic-a kot moža poštenjaka, znanega po vsem Notranjskem, ki je zlasti o gradbi dolenjske železnice prav krepko zastopal koristi notranjskega okraja. Nadjamo se, da bode tudi v deželnem zboru, zlasti v gospodarskih stvareh, vspešno zastopal pravice svojih volilcev, ako mu ti z izvolitvijo skažejo zaupanje. Bog daj srečo!" Senožeče, 24. oktobra 1893. Kakor težko pričakujejo otroci očeta iz mesta v nadi, da jim prinese lepih darov, tako smo z nemirnim veseljem pričakovali našega duhovnega očeta, prevzvišenega višjega Pastirja, ki so imeli 12. t. m. priti v našo faro delit otrokom darove sv. Duha. Ko na predvečer dospejo sem. pozdravi jih v imenu učiteljstva in zbranih otrok velecenjeni g. nadučitelj P. Kavčič. Otroško veselje in udanost do škofa pa izrazi mala učenka v priprostih, pa serčnih besedah. Drugi dan je krasno vreme prav mnogo povzdignilo slovesnost in veselje. Premil. g. knezoškof so v 5 četerti ure trajajočem govoru ljudstvu na serce polagali prelepe nauke o ljubezni Božji do ljudi, kako je Jezus to ljubezen pokazal z vsta-novitvijo sv. Cerkve, kako moramo mi spoštovati cerkvene predstojnike, kako je treba mladino za Jezusa vzgojiti in jo varovati pohujšanja. — 0 da bi ljudje poslušali vsaj glas svojega višjega Pastirja! Popoldne so Prevzvišeni ogledali razvalino nekdanje cerkvice „sv. Roka" in „Stari grad." Tukaj v Senožečah so dvakrat prenočili. Drugo jutro odpeljali so se v Vreme. Duhovske vesti. Za faro Žalino je predstavljen č. g. Jož. Novak, kapelan v Dobu; za Grahovo pa č. g. Fr. Lackmajer, ekspozit v Ternju Č. g. Alfonz Levičnik, kapi. v Cirknici, je postal kn. šk. dvorni kapelan in ordin. tajnik. Na njegovo mesto pride č. g. A nt. Lavrenčič, novomašnik v Verhpoiji nad Vip. Č. gosp. A nt. Mali, kapi. Pod-brezjem, gre za farnega upravitelja v Naklo. — Č. g. župnik Blaž Ar tel j je nevarno bolan in je prija-teljemv priporočen v molitev. Častimo Svetnike! Molimo za duše v vicah! Vsih Svetnikov god bode sv. maša za žive in vernih duš dan za ranjce dobrotnike naših dijakov, kakor je bilo že naznanjeno. Vr. Bratovščina presv. Bešnjega Telesa bode namesto prihodnji četertek, dne 2. novembra, ker je ta dan spomin vernih duš, obhajala svojo mesečno pobožnost drugi četertek, dne 9. novembra, v uršulinski cerkvi. Ob četert na sedem bo sv. maša z blagoslovoma za žive in mertve ude bratovščine in skupno sv. obhajilo, zvečer ob 1/2 bih nemška pridiga, litanije in bratovske molitve. Dobrotni darovi. Zi dijaško mizo: Neimen. dobra roka 1 gl. — Č. g. župnik Fr. Jarc 2 gl. — Čast. g. župnik Jan. Novak 10 gl. — Č. g. župnik Lor. Krištofič 2 gl. — Preč. g. prof. dr. Jož. Dolenec 5 gl. — Iz Ribnice preč. duhovska konferenca 18. t. m. (gl. dopis i? Ribnice v današ. št.) po preč. gosp. dekanu 27 gl. — Č. g. kapi. Fr. Me-kiner 3 gld. Za sv. Det ¡ust co: Č. g. župnik Fr. Jarc 5 gl. — Po č. g. Lor. Krištoliču 5 gl. — Č. g. Jan. Novak 20 gl. 48 kr. Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: B. 50 kr. iz hvaležnosti za dobljeno zdravje. — Gospa Marija Pirnat 3 gl. — »Da gre vžiganje poslednjih opek za zidanje cerkve sv. Jožefa nepretergano naprej, hitimo z darili na pomoč. Sv. Jožef, rednik Jezusov, je darovalcem dober plačevalec« — 10 gl. Za sv. Očetu: Č. g. župnik J. Novak 5 gld. 75 kr. (Op.: 1 gl.. bivši odveč, je pridjan tukaj, če je prav. Vr.) Za bratovščino presv. Ji. Telesa: Preč. g. prof. dr. Jož. Dolenec 1 gl.