Celje - skladišče
COBISS s
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Odmevi II. konference ZKJ
Ob koncu februarja je bil sestanek članov ZK, na katerem je govoril Andrej Marinc, sekretar CK ZKS. Referat in razprava sta zelo obširna in ne moremo vse objaviti. Andrej Marinc je odgovoril^ na mnoga vprašanja, njegov govor pa objavljamo v strnjenem krajšem sestavku.
Enaindvajseti plenum predsedstva in druga konferenca ZKJ sta bila sprejeta z nekakšnim olajšanjem zato, ker sta ustvarila pogoje za uspešnejše in hitrejše reševanje družbeno-eko-nomskih in političnih vprašanj. Glede pomembnosti konference je slišati razna pretiravanja, tako precenjevanje kot devalvacijo dogodkov. Vse to je brez osnove, ker je naša družba normalna in v njej obstajajo protislovni interesi, ki pa pridejo do izraza takrat, če organizacija ZK neusposobljena, da odigra svojo vlogo. Ob analiziranju naše zgodovine vidimo, da smo imeli nekaj težkih družbenih konfliktov in političnih zaostritev in to takrat, ko je bilo največ odpora določenim družbenim spremembam.
Leta 1948, ko smo se odcepili od stalinistične politike naše notranje družbene ureditve in ko smo začeli na specifičen način graditi svojo družbeno ureditev in prilagajati naše notranje razmere potrebam našega razvoja (upor informbiroju oziroma Stalinu).
Leta 1953/54, po tem ko je bila na 6. kongresu sprejeta druga platforma ZK, iz partije oblasti se je izoblikovala ZK in z njo so se bisitveno demokratizirali odnosi v naši družbi (konflikt s silami, ki so hotele razvodeniti vlogo ZK).
Leta 1962/63, obdobje izdaje nove ustave, nadaljnja demokratizacija tržnega načina gospodarjenja ob tem, ko so degresivne
sile zadrževale centralistično in unitaristično ureditev (zelo ostri interni konflikti v vrhovih ZK).
Leta 1965, obdobje gospodarske reforme, gospodarski sistem in demokratizacija odnosov sta se razvijala v smislu utrjevanja položaja delavcev v združenem delu in ob tem doslednejša uveljavitev tržnega načina gospodarjenja (spopad z dogmatskimi silami, ki so hotele v razvoju nazaj).
Leta 1971, ko se gre zopet v globalne notranje spremembe, ko si na novo izoblikujejo naloge v federaciji in republikah ter odnose med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji (konflikt z nacionalističnimi silami).
Druga konferenca pomeni zaključek določenega obdobja in razmer v ZK Jugoslavije.
V zadnjih letih so se pojavile določene negativne tendence tako v sami partiji, kot v družbi kot celoti; ob demokratizaciji iri vsem pozitivnem, kar je le-ta prinesla s seboj, se je pojavil napad in razbohotenje nacionalizma, ki je v primeru Hrvatske dobil tendenco separatizma v naj slabšem smislu.
Drugo je ekonomska nestabilnost, kot posledica nesposobnosti reševanja nekaterih odprtih ekonomskih in sistemskih vprašanj; preveliki apetiti znotraj Jugoslavije; politični pritisk, ki je izsiljeval večjo potrošnjo, kot smo jo realno zmogli; stagnacija samoupravljanja s težkimi poli-(Nadaljevanje na 3. strani)
►‘Mm
«ia
Člani ZK so na sestanku pozorno poslušali razpravo in postavljali mnogo zanimivih vprašanj
ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1971
Na 12. redni seji je razpravljal delavski svet o zaključnem računu za leto 1972. Ugotovil je na podlagi bilančnih kazalcev in razprave, da je bilo poslovanje podjetja uspešno, čeprav smo poslovali pod izredno težkimi pogoji.
Analiza reprezentančnih, propagandnih in prevoznih stroškov za službena potovanja kakor tudi stroškov dnevnic je pokazala, da so bili ti stroški v primerjavi z letom 1970 nižji v letu 1971.
Delavski svet je potrdil zaključni račun in delitev dohodka in to:
29 celotni dohodek 12	porabljena sredstva 13	DOHODEK 30—34 pog. obveznosti 35—42 zakonske obveznosti	8,709.241,89 5,742.289,75	370,933.676,92 265,074.026,05 105,859.650,87 14,541.531,64
OSTANEK DOHODKA		91,408.119,23
Razdelitev:		
43 za OD 46 za rezervni sklad 48 5 »/o skup. rez. GO 50	za poslovni sklad 51	za sklad skupne porabe 52	za druge sklade	83,941.291,55 3.837,00 373.341,75 618.097,70 6,438.051,23 33.500,00	91,408.119,23 0
Bilanco stanja, ki izkazuje kot	seštevek naslednjo imovino:	
	Aktiva	Pasiva
a)	podjetje EMO b)	mehanografski center c)	počitniški dom d)	enota za gosp. s. h.	365,032.743,01 7,807.067,63 1,227.905,82 32,995.847,93	365,032.743,01 7,807.063,63 1,227.905,82 32,995.847,93
VSEGA	407,063.560,39	407,603.560,39
OBRATNA SREDSTVA
Kot že vrsto let, tako je tudi v letu 1971 podjetju primanjkovalo obratnih sredstev. Kritje v obratnih sredstvih je bilo med letom 1970 v povprečju 69 %, v letu 1971 63 "/o. Po planu za leto 1971 je podjetju primanjkovalo 110 milijonov obratnih sredstev. Ta primanjkljaj bi se naj po planu delno pokrival s kratkoročnimi krediti, s koriščenjem ostanka dohodka in s koriščenjem rezervnega sklada. Tako je ostalo nepokrito po planu obratnih sredstev za 38 milijonov dinarjev.
Dejansko stanje pa je bilo dosti težje, ker je bila v letu 1971 prisotna poleg dvakratne devalvacije dinarja tudi stalna inflacija, ki je povečala primanjkljaj obratnih sredstev in povzročila stalno blokado žiro računa. Blokada stalno narašča in je znašala konec leta že 50 milijonov dinarjev.
Velik primanjkljaj obratnih sredstev nismo mogli pokriti niti s stalnimi prošnjami za kredite pri poslovnih bankah, ker le-te našim zahtevkom niso mogle u-goditi zaradi restruktivnih mer Narodne banke, niti s poostrenimi normativi obračanja zalog, kar je bila stalna naloga vseh odgovarjajočih služb v podjetju.
Pri vezavi obratnih sredstev nam povzročajo težave terjatve, ki tudi najbolj odstopajo od postavljenih normativov. Temu je vzrok nelikvidnost celotnega gospodarstva. Naše podjetje ima tudi v tem težave, ker ni vskla-jena nabavna in prodajna politika. Pri tem nastopajo objektivne težave, ker nam pri nabavi (predvsem pločevine) postavljajo pogoje železarne, pri prodaji (predvsem oljnega programa) pa kup-
ci, ki zaradi velike konkurence in ponudbe izsilijo boljše pogoje.
Za zmanjšanje terjatev in vsaj delno pobotanje upnikov vršimo stalno kompenzacije in asignaci-je, stalno tudi izterjavamo na terenu. Vendar primanjkuje obratnih sredstev brez tuje pomoči, to je, dodatnih kreditov ne bomo mogli odpraviti. Na našo slabo likvidno stanje vplivajo poleg terjatev tudi zaloge materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. V kolikor podjetje uspe pri postavljenih nalogah realizirati plan vezave posameznih obratnih sredstev, se mora stanje likvidnosti izboljšati.
Optimalne likvidnosti pa brez dodatnih stalnih obratnih sredstev ali v obliki kreditov ali z vlaganjem čistega dohodka v obratna sredstva, podjetje ne more doseči.
Dolžniško upniška razmerja so zavzela v letošnjem letu velik obseg. Terjatve do kupcev in dani avansi dobaviteljem, ki so znašali 1. 1. 1971 75,685.977 din, so se povečali in znašali 31. 12. 1971 107,804.966 din, povečanje za 42 odstotkov.
Obveznosti do dobaviteljev in prejeti avansi kupcev so znašali
1.	1. 1971 56,304.187 din so se povečali in znašali 31. 12. 1971 67,137.401 din, ali povečanje za 19 odstotkov.
Večje naložbe sredstev v gospodarstvu, predvsem pa večja vezava v terjatvah do kupcev, zahtevajo tudi povečana poslovna sredstva. Ker povečana lastna sredstva in povečani krediti niso mogli kriti vseh naložb, so postale obveznosti do dobaviteljev v letu 1971 pomembnejši vir poslovnih sredstev.
DELOVNA SILA
Delovna sila se je v primerjavi Moške delovne sile je 56, ženske z letom 1970 zmanjšala. Med le- pa 44 odstotkov. Prevladuje to-tom 1971 je vstopilo 487 delav- rej moška delovna sila z malim cev, izstopilo pa 647 delavcev. odstotkom.
2
£¡ka¡f¡he*
ZAKI.JKM RAČUN ZA LETO 1971 PROIZVODNJA
Proizvodnja je po količini nazadovala napram letu 1970, vrednostno pa je za 10 % višja.
Nekatera proizvodnja po osnovnih grupah se je v letu 1971 zvišala in to: emajlirana posoda, pocinkana posoda, posoda iz jeklene pločevine, sanitarna oprema, kovinska embalaža, orodje. Nazadovala pa je proizvodnja posode, koles in odpreskov ter grelnih naprav (emoterm in panelni radiatorji).
Rezultati bi bili vsekakor boljši, če ne bi nastopile večje ali manjše težave, kot so:
—	oskrba z reprodukcijskim materialom v letu 1971 nikakor ni bila zadovoljiva;
—	v začetku leta so bile zaloge pločevine dosti večje kot zahteva obseg proizvodnje, medtem ko je bilo v drugi polovici leta občutno pomanjkanje deka-pirane pločevine;
—	izredno kritično stanje je bilo v prvi polovici leta s surov-ci kopalnih kadi, kar je imelo za posledico tudi manjši obseg proizvodnje;
—	skozi vse leto pa je bilo pomanjkanje litine za peči in kemikalije za frite;
—	kljub skrčitvi sortimenta so posamezne serije še vedno premalo v razmerju izdelovalnega in pripravljalnega časa, kar po-dražuje enoto proizvodnje;
—	še vedno ni v celoti osvojena industrijska proizvodnja panelnih radiatorjev;
—	izpad emoterm radiatorjev, katerih proizvodnja ni stekla v predvidenem roku;
—	dejanske kapacitete so bile manjše zaradi nenormalno velikih izpadov kapacitet, zastarelega strojnega parka in velikih zastojev zaradi nepravočasno popravljenih ali izdelanih orodij.
STROSKI PROIZVODNJE
Stroški razreda 4 — upoštevajoč stabilizacijski program —so doseženi s 84 “/c, z odstopi planskih cen materiala pa z 88 %> glede na plan stroškov.
Zaradi spremembe paritete dinarja in ostalih podražitev, ostalih surovin in storitev, smo v letu 1971 sprejeli stabilizacijski program s ciljem zmanjšati razliko v dohodku, ki je nastala. Za zmanjšanje primanjkljaja so posamezni sektorji izdelali plane prihrankov, sprejeti pa so bili še določeni drugi ukrepi.
Po tem izračunu naj bi prihranek znašal 33,674.650 din, uspeli pa smo doseči le 15,885.320 din prihranka. Gospodarsko analitski
sektor je izdelal stabilizacijski program za znižanje stroškov R4, po katerem je bilo predvideno doseči 10,271.000 din prihranka. Dosegli pa smo le 6,474.723, vendar je tudi to uspeh, če upoštevamo, da smo pri nekaterih vrstah stroškov znižali plan tudi do 20 % napram porabi v letu 1970. Do večjih odstopanj od stabilizacijskega programa je prišlo pri investicijskem vzdrževanju, vzdrževanju velikh orodij, reklami, sejmih, pisarniškem materialu, PTT stroških in drugo, kjer je v glavnem vzrok podražitev uslug in materiala. Tem stroškom pa se za nemoteno poslovanje nismo mogli izogniti.
V letu 1971 so bili za propagando, prevoze ter dnevnice porabljeni sledeči stroški:
Gornja struktura prodaje kaže, da izvoz ne dosega 10 % bruto prodaje niti po količni niti po vrednosti. V primerjavi z letom 1970 je celotna realizacija večja za 8,2 %.
V skupni prodaji se je povečala udeležba vseh vrst posode 36,3 °/o, frit 2,2 % in sanitarij 14,1 %>, zmanjšana pa je udeležba oljnih peči in kaminov.
Plan široke potrošnje je dosežen samo na področju Slovenije 101 %, najslabši pa sta Srbija 68 °/o in Makedonija 69 %. Pri potniški prodaji sta bila najuspeš-
nejša potnika na področju Hr-vatske 107 %, najslabša pa potnika na področju Srbije 57 °/o. Udeležba potniške prodaje pri skupni prodaji je samo 59 %.
V letu 1971 smo naše izdelke izvozili predvsem na tržišče s konvertibilno valuto.
Struktura izvoza po valutnih področjih je naslednja:
—	na področje konvertibilnih valut	85 %
—	na področje ostalega
kliringa	2 °/o
—	na področje VE kliringa 13 %
OSEBNI DOHODKI
Tudi v letu 1971 je obračun osebnih dohodkov potekal v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Na področju nagrajevanja je bilo težišče dela na odpravljanju razlik med posameznimi obračunskimi enotami.
S spremembami oziroma popravki cenikov se je odstopanje posameznih obračunskih enot v EMO od povprečja zožilo na razpon ± 25 poentov v preseganju obračunskih osnov, oziroma ± 12 %> v višini OD za enako skupino dela. Izravnava nivoja OD po obračunskih enotah omogoča uvedbo sprememb v sistemu nagrajevanja, tj. uvedbo nove ocene delovnih mest in povezave OD z dohodkom podjetja (točkovni sistem).
V letu 1971 je potekalo samoupravno sporazumevanje med podjetjih o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. S
sprejetjem samoupravnega sporazuma za našo grupacijo oktobra 1971 je naše podjetje sprejelo obvezo, da bi na področju delitve upoštevalo določila sporazuma in skladno z njimi dopolnilo tudi samoupravne akte.
Nivo osebnih dohodkov (ob upoštevanju kadrovske strukture) v podjetju, je kljub povečanju za 11 °/o v primerjavi z letom 1970 še razmeroma nizek, saj znaša povprečni mesečni OD na zaposlenega v letu 1971 1.317,44 dinarjev, v letu 1970 1.065,36 din — povečanje znaša 23,7 %. Pri tem pa so bile izkoriščene vse možnosti, ki jih dopušča dosežen dohodek podjetja.
Nadaljnje povečanje OD in približevanje republiškemu povprečju bo odvisno od rezultatov, ki jih bo podjetje doseglo v naslednjem letu.
SKUPNO IZPLAČANI BRUTO OD
	Izvršitev	Plan	Izvršitev	Indeks	
	1970	1971	1971	3:2	3:1
0	1	2	3	4	5
Vkalkulirani OD	74.128.418	85.000.000	82.739.344	97,3	111,6
Nevkalkulirani OD	493.907	300.000	432.799	144,3	87,6
OD SKUPAJ	74.622.325	85.300.000	83.172.143	97,5	111,4
1. Propaganda:	Poraba	Poraba	Indeks
	1970	1971	71/70
— reklama	2.047.486	1.927.028	94
— sejmi	398.814	498.984	125
— akcija za prod. oljnih peči	—	2.457.447	—
Skupaj	2.446.300	4.883.459	200
2. Prevozni stroški:			
— tuzemstvo	173.274	213.152	123
— inozemstvo	32.121	25.032	78
— proizvodni prevozni stroški	7.757	12.492	161
Skupaj	213.152	250.676	118
3. Dnevnice:			
— tuzemstvo	487.262	464.462	95
— inozemstvo	97.820	45.652	47
— direktni	59.177	59.710	101
Skupaj	644.259	569.824	88
4.	Kilometrina:
Na kontu 40893 imamo evidentirana izplačila našim potnikom za koriščenje
njihovih avtomobilov:	125.640	145.626	115,9
PRODAJA
Podjetje je plasiralo na domačem in inozemskem trgu naslednje količne v letu 1971:
	v tonah	«/o	v 000 N-din	°/o
— tuzemstvo	29.314	92,8	327.310	90,5
— izvoz	2.286	7,2	34.463	9,5
SKUPAJ	31.600	100,0	361.773	100,0
NETO IZPLAČILA OSEBNIH DOHODKOV PO OBRATIH:
Cel. ure plačane	1971 o >u ji ’2 |03 ® ¡3 n'S s ® M o O c		Cel. ure plačane	1970 o >u 2 s C g-a «o	OD na uro	no V©
0 1	2	3	4	5	6	7
Obrat kem. izd. 59.370	358.041,15	6,03	60.397	449.302	7,44	1,23
Obrat kov. pred. 1.319.712	7.137.081,05	5,41	1.129.470	7.605.972	6,73	1,24
Obrat emajl. dekor 2.524.412	11.521.046,60	4,56	2.232.743	13.424.417	6,01	1,32
Obrat pocinkovalnica 77.826	442.258,60	5,68	75.491	518.042	6,86	1,21
Obrat Kruševac 134.939	625.255,20	4,63	118.903	675.482	6,68	1,23
Obrat Bistrica 819.843	4.000.738,60	4,88	677.827	4.129.385	6,09	1,25
Obrat radiatorji 287.747 Obrat kotlov 179.720	1.933.807,50	6,72	273.326	2.132.913	7,80	1,16
	1.239.721,10	6,90	184.434	1.462.035	7,93	1,15
Obrat odpreskov 320.716	1.923.153,85	6,00	285.006	1.952.836	6,85	1,14
Obrat orodjarna 271.684	2.036.705,70	7,50	255.460	2.325.157	9,10	1,21
Služba vzdržev. 522.240	3.987.639,95	7,64	503.584	4.356.590	8,65	1,13
Sektorji 2.225.839	15.403.798,80	6,92	1.997.746	16.799.123	8,41	1,22
VSEGA: 8.744.048	50.609.248,10	5,79	7.794.387	55.831.254	7,16	1,24
3
EXHC$he4>
Odmev konfereuce ZK
(Nadaljevanje s 1. strani) tičnimi in gospodarskimi posledicami.
Na eni strani smo imeli uspehe z demokratizacijo, sproščanjem ustvarjalnosti delovnih ljudi in kolektivov, na drugi strani pa premajhno ofenzivo proti nedemokratičnim in antisocialistič-nim pojavom.
Druga konferenca naj bi pomenila začetek neke vrste politične ofenzive vseh zavestnih družbenih sil, zlasti ZK in drugih političnih organizacij, ki ne bo puščala prostora za razvijanje tujih antisocialistionih sil. Doslej se je dostikrat zgodilo, da je bil delovni človek dezorientiran ob prodoru tujih ideologij v gospodarstvo in kulturo ter področje socialne politike ob domačem samozadovoljstvu.
Delegati iz Hrvatske so na konferenci nastopali zelo prizadeto, negativni pojavi na tem področju so namreč zelo globoko prodrli med ljudi. Vsi pa so izražali veliko zaskrbljenost za perspektivo Jugoslavije ter v ospredje postavljali rešitev:
1.	položaja in vloge delavskega razreda v naši družbi;
2.	problemov nacionalizma v vseh oblikah in inačicah, ki prihajajo v družbeni praksi do izraza;
3.	problemov ekonomske stabilizacije irt razvoja ekonomskega šistema;
4.	družbenega položaja ZK. ^
Celoten ekonomski in politični
sistem je treba nadalje izgrajevati v smeri izboljšanja odnosov, da bo delavski razred dobival odločilno mesto v naši družbi, da se bodo zgodovinski interesi delavskega razreda, ki pomenijo boj za osvoboditev delovnega človeka in tudi kratkoročni interesi uresničili. Vpliv delavcev ne sme biti samo v delovni organizaciji, ampak na celotnem družbenem nivoju. Kot socialistična družba ne smemo biti zadovoljni, če postajamo materialno bogatejša družba, ampak morajo biti tudi odnosi socialistični, človeški, da živimo višjo obliko življenja. Do vsega tega bi morali priti preko samoupravljanja. V tej zvezi pomeni druga konferenca konec jalovega razpravljanja ali smo še, ali nismo več razredna družba. Klasičnih razrednih odnosov nimamo, čeprav ustavna pravica delavca, da odloča o pogojih in rezultatih svojega dela s tem, da uvajamo samoupravljanje socialni karakter družbenih odnosov še ni realiziran; z enim delom presežne vrednosti še ne upravlja delavec, kot je to določeno z ustavo, ampak država. Zavestne sile, kot je /K se zato morajo boriti, da bo funkcija delavskega razreda v celoti uresničena, to je, da bodo izpolnjena načela 21. in 22. ustavnega amandmaja. Pri vsem pa so za~ temeljit strokovni politični nastop odgovorni ne samo komunisti, ampak tudi vodilni ljudje v delovnih kolektivih.
Povečanje deleža delovnih kolektivov v samofinanciranju kolektivov je drugi pogoj, da bo delavski razred razpolagal s pogoji in rezultati svojega dela. Ce primerjamo naše kolektive s ko-liktivi zahodnega tipa vidimo, da je odstotek lastnih sredstev za razširjeno reprodukcijo v na-
ših kolektivih dosti manjši od deleža v kolektivih na zahodu in prav zato je borba za jačanje materialnega položaja samoupravljanja in s tem pogojev za samofinanciranje tako pomembna naloga. Kot tretje pa je velikega pomena ureditev odnosov z odtujenimi centri.
V Jugoslaviji imamo mnogona-cionalni sestav; med narodi in narodnostmi so velike razlike v stopnji razvitosti, kar vpliva na odnose med njimi. Pojavlja se nacionalizem, katerega karakter je uveljavljanje interesov nad interesi drugega naroda, kar se konča z nekim konfliktom. Na 2. konferenci je prevladalo spoznanje, da se za ideologijo nacionalizma skrivajo vse tiste sile, ki so proti socialistični samoupravni ureditvi Jugoslavije. To so pokazali dogodki na Hrvatskem. Na 24. in 25. seji CK ZKS pa je bilo analizirano vprašanje nacionalnih pojavov v Sloveniji. Trenutno ocenjujemo, da imamo na dveh področjih opravka z nacionalizmom, to je nacionalni nihilizem, kjer gre za nekatere avtorje, publiciste, ki so proglasili, da mali slovenski narod nima realne perspektive; tehnokratizem, birokratizem v delovnih kolektivih pa tudi na drugih nivojih. S te strani je bilo zvezi komunistov očitano nasprotovanje strokovnosti, disciplini, moderni organizaciji, kar pa nikakor ni res, ker so tu številni dokazi, da ZK daje prednost znanosti, strokovnosti ter samo preko visoke produktivnosti, boljše organizacije, moderne tehnologije tudi pričakuje blagostanje in socialistične odnose.
O problemih stabilizacije in razvoja ekonomskega sistema je trenutno razvita precejšnja aktivnost preko skupščine, obeh izvršnih svetov in medrepubliških komitejev. Stabilizirati pomeni odreči se prevelikim apetitom in v zvezi s tem reševati tudi konflikte, ki se pojavijo.
Glede družbenega položaja ZK pa je bilo poudarjeno, da je velikega pomena usposabljanje, ne samo v vrstah članov partije, ampak tudi v vrstah neposrednih proizvajalcev; vloga marksizma, oziroma marksistične metode, ki naj bodo prisotne v vsem našem delu; organiziranost za fazo realizacije.
Na osnovi socialne diferenciacije narašča veliko nerazpolože-nje med delovnimi ljudmi. Ključni problem je prilaščanje dela, ki ne izvira iz dela in proti takim stvarem se je treba boriti.
Razprava o novem sistemu, nove delitve osebnih dohodkov na visokem strokovnem nivoju, po specialni formuli 0 + 0 = ...
ODBOR ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
Delavski svet je imenoval v odbor za splošni ljudski odpor naslednje člane kolektiva;
Bremec Rado — vodja odbora SLO
Udrih Slavko — namestnik vodje SLO
Vrabič Franc — član Bornšek Anton — član Knafelc Franc — član Predič Stojan — član Vodeb Vera — član Dvoršak Stane — član Uršič Vinko — član Sekretar OZK — član
Predsednik sindikalne organizacije — član
Predsednik ZMS — član Predsednik ZB NOV — član V štab za civilno zaščito pa so imenovani naslednji člani: Knafelc Franc — vodja štaba CZ Predič Stojan — namestnik vodje štaba CZ Meznarič Alfred — član Slatinek Franc — član Pleterski Milan — član Leben Ivan — član Košec Anton — član Jevtič Miloš — član Repe Nuša — član
RAZPISNA KOMISIJA ZA DELOVNO MESTO »GLAVNEGA DIREKTORJA«
RAZPISUJE
PROSTO DELOVNO MESTO:
glavnega direktorja
PODJETJA »EMO« CELJE.
emajlirnica, metalna
Za to delovno mesto želimo o-sebo, ki ma končano tehnično ali ekonomsko fakulteto oziroma tovrstno visoko šolo in da ima vsaj 7 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu in v stroki.
Prednost imajo razgledani gospodarstveniki, ki lahko z dosedanjim delom dokažejo, da so že uspešno opravljali odgovorne dolžnosti na gospodarskem pod-
industrija, orodjarna
ročju in ki imajo smisel za vodenje podjetja in razvoj samoupravljanja.
Kandidat mora izpolnjevati zakonite pogoje.
Rok za prijavo je vključno 7. april 1972.
Prijave z življenjepisom naslovite na »komisijo za razpis delovnega mesta »glavnega direktorja« podjetja EMO Celje, Mariborska 86.
Zaključni račun za leto 1971
ZAKLJUČKI
(Nadaljevanje z 2. strani)
Iz poslovnega poročila za leto 1971 ugotavljamo:
Proizvodnja ni dosegla planskih nalog niti po količini (83,3 odstotka), niti po vrednosti (84 odstotkov). V primerjavi z letom 1970 je količinska proizvodnja dosežena 97,3 %, vrednostna pa
110,9	%, večja vrednost rezultira iz povišanja cen nekaterim izdelkom v letu 1971.
Stroški proizvodnje R4 so v primerjavi s planom doseženi
87,7	%> in v primerjavi z letom
1970	preseženi za 8,7 %. Zelo visoka so odstopanja od planskih cen materiala v letu 1971 in to v znesku + 15,040.722 din.
Zaradi spremembe paritete dinarja in ostalih podražitev v letu 1971 je narejen stabilizacijski program s ciljem zmanjšanja razlik v dohodku, ki je nastala. Po tem izračunu naj bi prihranek znašal 33,674.650 din, uspeli pa smo doseči le 15,885.320 din prihranka.
Celotna realizacija v letu 1971 je dosežena v primerjavi s planom 87,4 % in v odnosu na lansko leto je večja za 8,2 %. V letu
1971	so izvozne razlike znašale —13,659.929 din in so za 14,8 °/o večje kot smo jih planirali.
Dohodek, ki rezultira iz delitve celotnega dohodka, je za 11,4 "/o nižji od plana. Vkalkulirani osebni dohodki so napram planu doseženi 97,4 % in v primerjavi z letom 1970 za 11 °/o večji.
Delovna sila v letu 1971 se je napram letu 1970 zmanjšala za
4,4	»/o.
Finančni rezultat, ki ga dosega obrat Bistrica ni v mejah rentabilnosti oziroma ne dosega pozitivnega finančnega -rezultata.
V letu 1971 je podjetju primanjkovalo obratnih sredstev, predvsem trajnih. Kritje v obratnih sredstvih je bilo v letu 1971 v povprečju 63 %>, v letu 1970 69 %.
Masa za OD, oziroma izplačani OD bruto so za 11,4 % večji v primerjavi z letom 1970. Mesečni čisti osebni dohodki, izplačani na zaposlenega, so doseženi v letu 1971 1.317,44 din, v letu 1970 1.065,36 din, kar je povečanje za
23,7	«/o.
Zaradi vse slabših pogojev gospodarjenja, stalne nelikvidnosti in podobno je nujno podvzeti vse ukrepe v cilju čimboljših rezultatov poslovanja v podjetju. Sprejete sklepe je treba takoj realizirati in ukrepati na vseh področjih v cilju izboljšanja stanja podjetja.
4
EjAMijfihec
Sklep delavskega sveta o razpisu volitev
i.
3.
Na podlagi 31., 34. in 35. člena statuta podjetja in na podlagi 3.,
13.	in 21. člena pravilnika o volitvah delavskega sveta in drugih organov upravljanja EMO Celje je DS sklenil, da razpiše volitve članov delavskega sveta, članov delovnih enot in svetov posebnih enot.
Volitve bodo v četrtek, dne 11. maja 1972.
V komisijo za sestavo volilnega imenika so imenovani: Ve-ninšek' Stane, Žgajner Frida in Strahovnik Tamara.
,V volilno komisijo so imenovani: Rojec Anton — predsednik, Krušič Bogomir in Podlinšek Jože.
Za namestnike članov volilne komisije so imenovani:	Cocej
Stanko — namestnik predsednika, Krivec Marjan in Vodončnik Irena.
2.
Volilna komisija imenuje komisije za izvedbo volitev v obratu TOBI v Bistrici in obratu emajlirnica kopalnih kadi v Kraševcu.
Člani delavskega sveta volijo v skladu s statutom podjetja na podlagi enotne kandidatne liste za vsako delovno enoto in se iz-vrše volitve članov delavskega sveta po volilnih enotah, ki izvolijo v delavski svet naslednje število članov:
kemični obrat	1
obrat kovinske predelave in pocinkovalnice	10
obrat emajlirnice	18
obrat emajlirnice v Kraševcu 1 obrat emajlirnica v Bistrici 6 obrat radiatorjev	2
obrat kotlov	1
obrat odpreskov in avto koles 2 obrat orodjarna in vzdrževanje	5
režijske enote	15
4.
V svete delovnih enot se izvoli
naslednje število članov: obrat ¡kovinske predelave	20
obrat emajlirnice	30
obrat emajlirnice v Kraševcu 15 obrat Tobi v Bistrici	15
obrat radiatorjev	20
obrat kotlov	15
LETO KAKOVOSTI-ZA VEČJI KOS KRUHA
V prizadevanju za vključevanje v delitev dela na domačem in mednarodnem trgu, predstavlja eno od bistvenih postavk prav kvaliteta blaga in uslug ne le za vsako delovno organizacijo posebej, temveč tudi za nacionalno gospodarstvo v celoti.
Pojem kakovosti predstavlja najbolj mnogostranski videz izdelka. V njegovo oceno spadajo poleg obdelovalnih značilnosti tudi trajnost, vzdržljivost, zanesljivost, izgled, možnost vzdrževanja, splošna gospodarnost in niz ostalih značilnosti za uporabno vrednost, ki morajo obstojati ne le ob prodaji, temveč v vsej uporabni dobi izdelanega predmeta.
Zaradi slabe kakovosti izdelkov in uslug nastajajo ogromne izgube, ki se kažejo v proizvodnjem škartu, dopolnilni obdelavi, nizki lastni ceni, zniževanju in odpisovanju vrednosti, pri raznih bonifikacijah, nadomestilih škode, plačevanju pogodbenih kazni, nepredvidenem oziroma dodatnem uvozu in podobno.
Industrijske države so uvedle vrsto ustanov, organizacij in predpisanih ukrepov za izboljšanje kakovosti, ki je industriji teh držav končno tudi odprla »okno v svet«. Značilen je primer Japonske, ki se je v najkrajšem času povzpela v sam vrh industrijskih velesil na svetu. Z zakonom so uvedli najrazličnejše ukrepe za neposredno in posredno izboljševanje kakovosti blaga ter ustanovili okoli 15.000 ustreznih šolskih centrov na čelu s fakulteto za vzgojo kadrov v tej ozki stroki. Danes Japonci trdijo, da so prav ukrepi za dvig kakovosti postali njihovo čudežno orožje za prodor na inozemska tržišča.
Iz teh ugotovitev izhaja pobuda Zvezne skupščine, ki je obdobje od maja 1972 do maja 1973 proglasila za leto kakovosti v Jugo-
slaviji. Pokroviteljstvo nad akcijami leta kakovosti je osebno prevzel predsednik republike Josip Broz Tito.
Cilji leta kakovosti so v kratkem naslednji:
Spremeniti miselnost glede na vlogo in pomen kakovosti izdelkov in uslug ter omogočiti ustrezna prizadevanja vseh družbenih dejavnosti na vseh nivojih, ker je kvaliteta odvisna od vsakega delovnega človeka in od cele skupnosti.
Ustvariti pogoje za spodbudo, obvezo in zagotovitev trajnega planiranja kakovosti izdelkov, uslug in ostalih družbenih dejavnosti, ki morajo omogočiti uspešnost poslovanja.
Z izpolnitvijo zadanih nalog v letu kakovosti bomo zadovoljili potrebe naših ljudi, povečali konkurenčno sposobnost na domačem in tujem trgu in hitreje dosegli stabilnost in konvertibilnost našega dinarja.
Začetek akcije naj bi simbolično označil nastop zbora državnikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov na Beograjskem sejmu in se simbolično končal na jesenskem Zagrebškem velesejmu leta
1973.
Jasno opredeljen program leta kakovosti mora biti izdelan za vsako družbeno politično skupnost, gospodarsko ali družbeno organizacijo. Poleg programa proizvodnih organizacij, je podan poseben poudarek delovanju tržnih inšpekcij in vzgoji kadrov. Ravno na področju vzgoje, ki daje osnovne pogoje za uspešnost sodobne miselnosti o kakovosti, se lahko v Sloveniji pohvalimo s pionirskim delom, saj je tehniška šola v Celju že pred tremi leti uvedla v svoj učni program predmet kontrola kvalitete.
J. K.
obrat odpreskov in avto koles 15 obrat orodjarna in
vzdrževanje	20
režijske enote	20
5.
Kandidiranje za člane delavskega sveta in člane svetov delovnih enot se opravi na zborih delovnih ljudi, ki jih skliče predsednik delavskega sveta.
Predsednik delavskega sveta določi čas in kraj zbora delovnih ljudi tako, da se ga lahko udeleži največje število volivcev.
Kandidiranje na zborih delovnih ljudi mora biti opravljeno najpozneje do 15. aprila 1972.
6.
Ker sta obrat orodjarna in služba vzdrževanja sprožila postopek, da pridobita status organizacije združenega dela v smislu 9. člena statuta podjetja, in
če se v zvezi s tem spremeni do volitev statut podjetja, tedaj se izvoli:
v svet delovne enote orodjarna 15 članov in
v svet delovne enote službe vzdrževanja 15 članov V delavski svet pa izvoli: Orodjarna 2 člana Vzdrževanje 3 člane Volilna komisija je pooblaščena, da izvrši to spremembo, če je pravočasno izvršen postopek za spremembo statuta.
7.
Volilna komisja je pooblaščena, da določi število članov, ki jih izvoli posamezni sektor ali služba v svet delovne enote v skladu s ključem, določenim s statutom podjetja, če je taka določitev potrebna.
Predsednik DS Viljem Šulgaj, dipl. ing. 1. r.
Samoupravne novice
Članom kolektiva posredujemo samoupravne novice iz področja gospodarske, kadrovske in druge dejavnosti, ki so jih obravnavali delavski svet, poslovni odbor in drugi organi upravljanja.
Dosedanji direktor sektorja tehnične priprave Franc Tesov-nik, je odpovedal delovno razmerje in se zaposlil v drugem podjetju. Za vršilca dolžnosti direktorja sektorja tehnične priprave pa je poslovni odbor imenoval Antona Šarlaha.
Na razpisano delovno mesto direktor gospodarsko-analitskega sektorja se je prijavil kot kandidat Drago Mravlak. Poslovni odbor ga je postavil na to delovno mesto. Mravlak Drago je tudi predsednik poslovnega odbora, po odhodu dosedanjega predsednika Jonko Jožeta.
Glavni direktor Rado Bremec je odpovedal delovno razmerje in mu poteče odpovedni rok dne
1.	junija tega leta. Delavski svet je imenoval komisijo za razpis delovnega mesta glavni direktor. To komisijo sestavljajo: Franc Knafelc, Peter Videnšek, Franc Vrabič, Kralj Danilo in Slava Podpečan.
Ciril Pušnik, ki je delal na delovnem mestu »vodja službe projektiranja in izvajanja investicij« je odpovedal delovno razmerje in se zaposlil v drugem podjetju. Poslovni odbor je postavil ha to delovno mesto Rafaela Ajdnika, dipl. ing.
Franc Mahne, vodja varnostne službe je bil premeščen zaradi slabega zdravstvenega stanja na drago delovno mesto, na to delovno mesto pa je bil postavljen Anton Košec.
Poslovni odbor je razpravljal o težavah, ki nastajajo v zvezi z nabavo pločevine. Zaradi pomanjkanja pločevine je moralo nekaj delavcev iz surovinskega obrata prenehati z delom. Izgleda, da se nabava pločevine nekoliko zboljšuje, vendar so pri tem še vedno težave, ki se pojavljajo pri večini podjetij.
Glavni direktor Rado Bremec in predsednik delavskega sveta Viljem Šulgaj sta bila v začetku marca pri podpredsedniku Izvršnega sveta Slovenije tovarišu Tri-bušonu in ga seznanila s težko gospodarsko situacijo podjetja zlasti problemi nelikvidnosti.
Po vprašanju nabave pločevine se je mudil glavni direktor Rado Bremec v Beogradu. Udeležil se je seje posebne komisije, ki je obravnavala problematiko dodeljevanja pločevine.
Na seji te komisije so razpravljali tudi o kvaliteti pločevine iz Železarne Skopje.
V bodoče bo v tej komisiji sodeloval tudi Jože Vajdetič, vodja naše nabavne službe.
Konec meseca februarja je bil zbor delovne skupine vlačilnice. Razpravljali so o problematiki o-sebnih dohodkov, zlasti pa o vprašanju norm.
Postavljena je bila zahteva naj se ceniki del končno enkrat vendarle uredijo.
Predsednik delavskega sveta Viljem Šulgaj in glavni direktor Rado Bremec sta obiskala predsednika občinske skupščine v Maribora in ga seznanila z izredno težko gospodarsko situacijo podjetja zlasti pa obrata TOBI v Bistrici.
Delavski svet je sklenil na zadnji seji, da bodo volitve v organe upravljanja dne 11. maja 1972.
5
EXKdljiiheo
DOGODKI V SLIKI IN BESEDI
Da bi končno le uredili delovanje našega društva Ljudske tehnike v podjetju, so se sestali predstavniki društva in tehničnega sektorja in se sporazumeli glede organizacije dela društva LT v okviru podjetja. Upamo, da bodo sedaj nehali očitki, da to ni urejeno
Naša strelska družina obstaja že dolga leta in je v povojni dobi s svojo dejavnostjo zaslovela po vsej državi. Fantje so izredno vztrajni in kljub pomanjkanju denarja dosegajo vedno lepe uspehe. Na sliki so Mirko Korošec, Marjan Cvek in Mladen Petrovič na tekmovanju
Dne 18. februarja 1972 je bil pri nas organiziran informativni seminar o Work-Factor sistemu. Ta seminar je vodil dipl. ing. Žvab iz »Iskre«, zavoda za avtomatizacijo v Ljubljani. Seminar je bil organiziran zato, da bi se tudi pri nas uvedel tak sistem. Žal se je od 100 vabljenih udeležilo seminarja le 60 sodelavcev
Dne 21. februarja je bil sestanek članov ZK, na katerem je vodil obširno politično razpravo Andrej Marinc, sekretar CK ZKS. Naša organizacija ZK ima že svoj akcijski program, vendar bo ta program še dopolnjen, organizacija ZK pa se bo morala spopasti s številnimi problemi bolj načrtno in energično
Na letošnjem občnem zboru strelske družine TEMPO so razpravljali o številnih organizacijskih in drugih vprašanjih. Dolgoletnim aktivnim članom so podelili pohvale in priznanja. Sprejeli so tudi obsežen načrt dela za tekoče leto
Kakor vsako leto, je tudi letos naš aktiv Zveze borcev NOV povabil žene-borke za dan žena na skromno zakusko. Predsednik odbora aktiva je izročil ženam članicam skromna, vendar lepa darila
-------------------------------------
PRAVILNIK 0 VARNOSTI PRI DELL NA REŠETU
Na zadnji seji delavskega sveta so razpravljali o spremembah dosedanjega pravilnika o varnosti pri delu. Po končani razpravi je bilo sklenjeno, da DS začasno odloži potrditev teh sprememb ker je potrebno razčistiti nekatera vprašanja z inšpektorji varstva pri delu.
Ker je pravilnik o varstvu pri delu važna zadeva, objavljamo pojasnilo o spremembah, ki je bilo dano na delavskem svetu.
Pravilnik o varstvu pri delu je bil sprejet 23. 2. 1966, dopolnjen pa leta 1968.
Z veljavnostjo novih predpisov s področja varstva pri delu, prav tako pa tudi vsled nove organizacije podjetja in sistemizacije delovnih mest, se je pokazala potreba po spremembi obstoječega pravilnika o varstvu pri delu.
Nekaj najnovejših sprememb pravilnika o varstvu pri delu:
Pri organih samoupravljanja dobi komisija DS za varstvo pri delu dodatne naloge kot npr., da pregleda osnutek pravilnika o varstvu pri delu in vse njegove spremembe ter ga predloži DS; skrbi, da so v sprejetih operativnih načrtih proizvodnje in prometa, upoštevani tudi varstveni ukrepi.
Poslovni dobor podjetja skrbi na področju varstva pri delu za upoštevanje varnostnih ukrepov v predlogih programov za razvoj podjetja, poleg tega tudi ukrepa proti osebam II. nivoja, oziroma v pritožnem postopku za osebe z neuspešno opravljenim preizkusom znanja s področja varstva pri delu.
Spremembe pravilnika o varstvu pri delu določajo tudi odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev v podjetju, od glavnega direktorja, direktorjev sektorjev, vodij služb in obratov, do skupi-novodij. še posebno natančno so določene dolžnosti obratovodij, smenovodij, oddelkovodij in sku-pinovodij, tako v pogledu razporejanja delavcev na delovna mesta z večjo možnostjo zdravstvenih okvar in z večjo nevarnostjo poškodb, kot tudi skrbi in kontrolira stalno uporabo zaščitnih sredstev in varnostnih naprav ter upoštevanja predpisov o varnosti pri delu.
Spremembe so nastale tudi pri dolžnostih delavcev in sicer predvsem na področju uvajalnega in dopolnilnega varnostnega izobraževanja. S pravilnikom je natančno določeno, kateri delavci morajo obvezno opraviti preizkus znanja. Preizkus znanja bodo v bodoče morali opraviti vsi vodje obratov, vodje delavnic, delovodje in smenovodje, skupinovodje, ves tehnični kader in vsi delavci, ki na kakršenkoli način pridejo v stik z nevarnimi deli. Za različne profile so predvideni različno zahtevni testi. V kolikor delavec ne bo imel opravljenega preizkusa znanja vsaj po testu, ne bo mogel opravljati dela na nobenem delovnem mestu, kjer je zahtevana preizkušnja s področja varstva pri delu. V takšnem primeru bo potrebno delavca premestiti, v kolikor pa ne bo zanj ustreznega delovnega mesta, pa tudi odpustiti.
Poleg dolžnosti delavcev, so v novem pravilniku navedene tudi njihove pravice in odgovornosti.
Poglavje higienske zaščite je dopolnjeno z normativi za higiensko sanitarne prostore.
Področje tehnične zaščite je dopolnjeno z določitvijo investicijske službe — SETR, kot odgovorne za nabavo novih sredstev po internem standardu PP 235-01.
Pri delih z večjo nevarnostjo so izvzeta določena delovna mesta, katera ne obstajajo več.
Določene spremembe pa so nastale tudi glede planiranja, razdeljevanja in uporabe zaščitnih sredstev po obratih in službah.
V zvezi s 5. točko 17. redne seje poslovnega odbora podjetja, je bil izdelan terminski plan vkla-jevanja obstoječega stanja varstva pri delu s pravilnikom o varstvu pri delu.
Terminski plan je bil izdelan na podlagi osnutka, katerega je pripravil oddelek varstva pri delu.
Osnutek je bil predlagan s strani komisije v sestavi:
a)	ŠULGAJ Viljem in VELI-KANJE Franjo za SETR;
b)	ŠARLAH Anton, AJDNIK Rafko, VRABIČ Franc, KORENT Jože in SMOLA Feliks za STP;
c)	UDRIH Slavko in VAJDE-TIČ Jože za SP;
d)	MIHELIN Angela za GAS;
e)	KNAFELC Franc in ŠORN Milan za SPO
Komisija je ugotovila sledeče:
Z ozirom na obsežnost celotnega osnutka (sanacijski program za izboljšanje stanja varstva pri delu) je komisija sestavila terminski plan tako, da je vse predvidene ukrepe razdelila v štiri prioritetne rede.
Kot vodilo za razporeditev nalog je služila stopnja nevarnosti in vrednosti dela ter realne možnosti za izvedbo zastavljenih nalog. Določeni so bili tudi nosilci delovnih nalog in predvidena potrebna finančna sredstva za izvršitev posameznih nalog.
Izdelava terminskega plana je terjala veliko časa, saj je bilo potrebno v mnogih primerih poiskati najboljšo idejno rešitev, za katero bi bila potrebna najmanjša sredstva in bil izpad proizvodnje najmanj boleč.
Ob upoštevanju zgoraj navedenega so bili sestavljeni sledeči prioritetni redi:
I.	od avausta 1971 do junija 1972
II.	od julija 1972 do maja 1973
III.	od junija 1973 do junija 1974
IV.	do konca leta 1974
Zaradi nestabilnosti dinarja je
bilo mnenje komisije, da je realno ovrednotenje možno le za naloge prvega prioritetnega reda.
Približne vrednosti znašajo:
a)	za čistilne naprave ca.
2.000.	000 din;
b)	za dela investicijskega značaja ca. 1.400.000 din
c)	za vzdrževalna dela ca.
2.800.000	din
d)	za popravila na orodjih ca.
1.000.	000 din
Skupna vrednost opravljenih del prvega prioritetnega reda znaša ca. 7.200.000 din.
V zgornjo vrednost niso všteta dela večjega značaja kot npr. gradnja novega skladišča, ogrevanje tega prostora, problem skladišča polizdelkov, problem energetske oskrbe (novi energetski viri). Navedeni problemi ter-
jajo ogromna finančna sredstva in daljše študijsko proučevanje. Poudariti je treba, da se omenjeni problemi ne nanašajo izključno na izboljšanje varstva pri delu, temveč bi njih rešitev bistveno vplivala tudi na dolgoročno poslovno politiko podjetja kot celote.
Komisija je v zvezi z nevarnimi orodji sklenila, da bo orodna služba skupno z vsemi pristojnimi službami in sektorji postopoma reševala posamezne primere tako, da se k delu pristopi takoj.
Orodna služba je v ta namen pripravila dve varianti reševanja problematike nevarnih orodij:
a)	odprava dela nevarnih orodij s konstrukcijsko spremembo teh orodij ali izdelavo povsem novih primernih orodij.
b)	stroje zavarovati z zaščito proti možnostim poškodb in to s fotocelicami ali dvoročnim sistemom upravljanja stroja.
DESORTIRANA POMJDBA PEČI IV ŠTEDILNIKOV NA NAŠEM TRGU
Analiza, ponudbe in povpraševanja kaže na znatne razlike v intenzivnosti povpraševanja glede na ekonomičnost in ponudbo goriv. Največ je bilo lani izdelanih peči in hladilnikov na tekoča goriva (500.000 tj. 50 % proizvodnje in potrošnje neelektričnih peči. Peči in štedilnikov na premog je bilo 400.000, plinskih 140.000, toda njihova proizvodnja je lani stagnirala na račun peči in štedilnikov na premog, rastla pa je težnja rasti enot za olje. Največji izbor oljnih peči ima »Alfa«. Pomembni proizvajalci so »Lifam«, »EMO«, »Kreka«, »Elind«, Mag-nohrom, EI-Niš, »Cer« — čačak in »ELRA« — Škofja Loka. Na etažne peči so se orientirali EMO, Alfa, Boris Kidrič — Maribor, Tovarna peči Tuzla itd.
Primanjkujejo liti radiatorji.
»TAM« VEČA PROIZVODNJO PEČI
TAM je pričel izdelovati toplovodne kotle lani v bivši tovarni železniških vozil »Boris Kidrič« po licenci firme »Stadler KG« iz Neu Ulma (ZRN). Lani so jih napravili 1500 letos jih planirajo 4000 v letu 1974 pa že 10.000, kolikor smo jih lani uvozili. Kotli kapacitete od 20.000 do 50.000 kcal/h so primerni za plin, olje in premog in jih dobavljajo z bojlerjem ali brez njega. Od lani izdeluje TAM tudi specialne kotle na plin ali olje po 200.000 do 2 milij. kcal/h. Do zdaj so napravili že 30 industrijskih kotlarn.
Najboljša rešitev bi bila kombinacija obeh variant odvisno pač od posameznih primerov.
Mnenje celotne komisije je bilo, da bo upoštevanje določenih varnostnih ukrepov marsikje zahtevalo zmanjševanje proizvodnje, saj je v današnjih razmerah mnogokrat planirana na račun varnega dela. Zaradi tega bo tudi potrebna ustrezna korektura norm.
Sklep komisije v zvezi s planom investicij za leto 1972 je bil, da se v tem planu upoštevajo vse investicije, katere so zajete v prvem prioritetnem redu.
V prilogi je dostavljen celoten terminski program, katerega bo potrebno po postavljenih časovnih razdobjih realizirati in s tem zagotoviti normalno ter varno delo, kot je to predvideno v internem pravilniku o varstvu pri delu.
Odločbe o sistemizaciji
Pred kratkim je delavski svet ijprejel novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. Ker je ta sistemizacija sprejeta obenem s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest, je potrebno izvršiti razporeditev delavcev na sistemizirana delovna mesta.
Sektor poslovnih odnosov — kadrovska služba — bo izdala o taki razporeditvi odločbe v skladu z določili pravilnika.
Pri razporeditvi na sistemizirana delovna mesta pa mora biti upoštevano to, da še ni sprejeta analitična ocena delovnih mest in zaradi tega zadrži delavec, ki je razporejen na delovno mesto, dotedanjo obračunsko postavko, če pa je delavec razporejen na novo preimenovano delovno mesto, za katerega je znana obračunska postavka, pa prejme obračunsko postavko dotičnega delovnega, mesta, na katerega je razporejen, ih to v skladu z določili pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Delavec pa, ki se razporeja na povsem novo delovno mesto po sitemizaci-ji, zadrži do nove analitične ocene takega delovnega mesta dosedanjo obračunsko postavko.
Kadrovska služba bo izstavila okrog 3.700 odločb, kar je veliko delo, ki ga je treba opraviti.
Razumljivo je, da ima vsak, ki prejme odločbo o razporeditvi na delovno mesto po novi sistemizaciji pravico pritožbe v roku petnajstih dni po prejemu odločbe, če smatra, da so bile s tem kršene njegove pravice iz delovnega razmerja.
EŠM&fiihzC'----------------
DEJAVNOST MLADINE
Akcijski program mladine se je kar dobro uresničil. Na rednih razširjenih sestankih smo postavljali na dnevni red tiste naloge, ki so hkrati povezovale tudi naloge, ki jih moramo uresničiti s strani Občinske konference.
Ker bo v tem mesecu delovna konferenca o organiziranosti Zveze mladine v občini, smo tudi mi v našem aktivu pregledali predlog teh pravil in nekaj pripomb. Seveda pa smo vzporedno pregledali tudi naš statut mladinskega aktiva, če ni potrebno v njem po tem novem predlogu pravil kaj spremeniti. Našli nismo nič bistvenega, kar bi morali spremeniti. Statut zdaj ne bomo spreminjali, mogoče pa bo prišlo do sprememb v dokončnih sklepih konference.
Na konferenci bodo predlagani dodatni kandidati za občinsko vodstvo Zveze mladine. Iz našega kolektiva smo predlagali tov. Peternel Franja iz orodjarne in Krivec Marjana iz emajlirnice. Predlagali smo še -tri druge možne kandidate za ta občinski forum.
V pripravah na skoraj tradicionalno oddajo »POKAŽI KAJ ZNAŠ«, ki bo v Narodnem domu v Celju, smo naleteli na vrsto problemov, ki ne smejo biti vzrok za naš odstop od organiziranja te oddaje.
Skupno v dogovoru z ostalimi družbenimi organizacijami v podjetju smo se dogovorili za pričetek onotne akcije evidentiranja možnih kandidatov za samoupravne organe. Želja nas vseh je, da to evidentiranje zajame čim širši krog zaposlenih. Evidentiranje naj bo čimbolj razumljivo za vse naše sodelavce, vseeno bi naj bilo kdo koga predlaga ali mladi starejše, ali starejši mlade. To bi naj bil napotek za vse tiste, ki se bodo vključili v te predvolilne aktivnosti.
Obvestiti vas moram o izidu druge številke Osvita, glasila Občinske konference ZMS Celje, ki bo izšel v tem mesecu. Druga številka Osvita bo drugačne oblike, spremenjena bo tudi vsebina, vsekakor pa bo zanimiva, saj je po izidu prve številke dvignila precej prahu, se pač »svita«.
V okviru notranje organizacije nam bo letos potrebnih precej akcij, da bomo lahko pripravili širši krog zainteresiranih za aktivno sodelovanje in vodenje aktiva. Letos poteče mandat vsem članom predsedstva, vzeti si bomo morali precej časa, da ne bomo prepozni v teh pripravah.
Kotnik Fric
Strelci SD „Tempo“ še med prvimi
Na občnem zboru Strelske družine 24. 2. 1972 so polagali strelci SD »Tempo« obračun svojega dela. Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik društva Mahne Franc, ki je orisal prehojeno pot strelske družine ter prikazal uspehe in tudi pomanjkljivosti strelske družine. Posebno je pohvalil strelce, ki se že mnogo let udejstvujejo in dosegajo prav lepe rezultate na vseh tekmovanjih. Ni naključje, da se strelci SD »Tempo« že ves čas po osvoboditvi uvrščajo med najboljše strelske organizacije v Sloveniji.
V pretekli mandatni dobi so strelci SD »Tempo« bili na vseh tekmovanjih, katere je razpisala strelska zveza Jugoslavije in Strelska zveza Slovenije. Po poročilu tehničnega sekretarja tov. Cvek Marjana je bilo razvidno, da so dosegali prav lepa mesta v Sloveniji.
Na občnem zboru so sprejeli tudi sklep, da se podeli dvema dolgoletnima članoma strelske družine častni naslov kot častni član SD »Tempo«. Ta naslov z diplomo sta prejela tov. Zupanek Milan — večletni predsednik nadzornega odbora in Kralj Štefan kot član nadzornega odbora. Oba sta tudi obljubila nadaljnjo aktivno sodelovanje ter sta bila ponovno izvoljena v nadzorni odbor.
Na občnem zboru je prejel posebno priznanje tehnični vodja strelske družine Cvek Marjan, kateri skrbi za kvaliteto strelcev ter njihovo vzgojo. Tov. Cvek že mnogo let vodi v strelski družini redne vaje s strelci, ter jih pripravlja za vsa tekmovanja, sam pa tudi uspešno tekmuje. Diplome za dolgoletno sodelovanje in dosežene uspehe v streljanju so prejeli': Jože Štrajher, Viki Va-novšek, Mirko Korošec, Stane
Pertinač, Ivica Prevoršok, Martin Petrič, Franc Hočevar in Mladen Petrovič.
Za uspešno vodenje organizacije pa sta prejela diplomi še Anton Košec in Franc Mahne.
Strelci so tna občnem zboru sprejeli fned drugimi sklepi tudi tega, da se povežejo s šolo »Franja Vrunča« na Hudinji in na njej ustanovijo svojo sekcijo s tem, da strelska družina da vsestransko strokovno vodstvo, material in strelišče.
V mesecu aprilu izvede strelska družina masovno tekmovanje z zračno puško v kolektivu EMO. Tekmovali bi obrati med seboj, ekipe in' posamezniki pa bodo ob tej prililki nagrajeni.
Posebno pa so se strelci izkazali na letošnjem tekmovanju v ligi, saj so v vseh treh kolih premagali celjskega favorita SD Celje in »Kovinar« iz štor. Že v prvem kolu je deset-članska ekipa »Tempo« premagala z rezultatom 2529 krogi in je po več letih prvič bila zmagovalec. V drugem kolu so strelci »Tempo« ponovno bili v vodstvu z 2571 krogi, v tretjem kolu pa prednjači naša družina s 70 krogi pred Strelsko družino Celje in 63 krogi pred SD »Kovinar« iz Štor. Za končno zmago so si strelci že v treh kolih zagotovili s svojimi rezultati prvo mesto.
Med prvo deseterico vseh tekmovalcev so se posamezni uvrstili s vojimi velikimi zadetki kot so: Jože Štrajher, Mladen Petrovič, Martin Petrič, Viki Vanov-šek, Marjan Cvek in Franc Hočevar.
Prvak letošnjega družinskega tekmovanja za zlato puščico je bil Marjah Cvek z doseženimi 265 krogi pred Jožetom Štrajher-jem 264 in pred Martinom Petričem 258 krogi.
MILAN JE ODŠEL V ZASLUŽENI POKOJ
Te dni se je poslovil Milan Zupanek, dolgoletni delavec našega podjetja. Odšel je v zasluženi pokoj. Njegovi sodelavci so mu priredili ob slovesu družaben večer in mu izročili spominsko darilo. Tovariš Zupanek je bil vsa dolga leta svojega službovanja v podjetju izredno priljubljen med svojimi isodeLavci. Opravljal je zelo odgovorna dela, bil je vedno pripravljen pomagati vsakomur ne samo z nasveti temveč tudi z dejanji.
Pred odhodom se je oglasil v našem uredništvu in nam povedal, da ker mu ni mogoče, da bi se poslovil prav od vsakega člana kolektiva želi v ta namen dati nekaj svojih prihrankov mladinski organizaciji.
Poklicali smo predsednika mladinske organizacije tovariša Fri-ca in tovariš Zupanek mu je izročil 100.000 S-dinarjev.
Naša mladinska organizacija pa se mu javno zahvaljuje.
ZA AKTIV ZMS - EMO 1000 DM
Tovariša Milana Zupaneka, dolgoletnega sodelavca pozna skoraj vsak član našega delovnega kolektiva. Po dolgoletnem vestnem delu za naše podjetje odhaja sedaj v pokoj.
Bil je dober in odkrit tovariš, razumljiv človek tako za svoje starejše, kot tudi za nas mlajše sodelavce, vedno pripravljen razumeti, pomagati, pa tudi upoštevati mnenja drugih predvsem pa mlajših. Takšen je bil odkar ga poznamo in je takšen ostal tudi v trenutku, ko zapušča svoje podjetje in svoj delovni kolektiv. Zadnji dan svojega dela v podjetju se je oprostil z vsemi svojimi sodelavci in tovariši, posebno pozornost pa je izkazal akti-
OBISK V
V	okviru delovanja in sodelovanja med aktivi smo tudi v našem aktivu popestrili dejavnost v kateri obiskujemo aktive, spoznavamo njihovo proizvodnjo in dejavnost.
V	mesecu marcu smo organizirali ogled tovarne »Gorenje« iz Velenja. Ta obisk so nam odpovedali, zato smo obiskali tovarno nogavic Polzela, ki prav tako sodeluje v programu »Akcije 75«.
V	tovarni nogavic Polzela so nas lepo sprejeli in nam omogočili ogled proizvodnih obratov,
vu naše mladinske organizacije. Ob slovesu iz podjetja je za aktivnost aktiva ZMS — EMO poklonil 1000 din. To njegovo dejanje je izreden primer razumevanja starejšega sodelavca za aktivnost, želje in hotenja mladih.
Za takšen solidarnostni postopek se aktiv ZMS — EMO tovarišu Zupanek Milanu na ta način javno zahvaljuje, saj je s tem pokazal na objektivnost gledanja zveze mladine, kar na žalost mnogi drugi in odgovornejši ne po-kazujejo.
Tovarišu Zupaneku želimo vso srečo, veliko zdravja, da t>i zadovoljen in srečen užival, svojo zasluženo upokojitev.
AKTIV ZMS — EMO
POLZELI
kjer izdelujejo vse vrste nogavic. Med našimi mladinci je bilo veliko zanimanja za sodobne stroje, ki jih v tovarni nogavic ne manjka. Po proizvodnih halah vlada red in čistoča, kar pa v naših obratih ni.
Po končanem ogledu tovarne so nas mladinci pogostili.
Z njihovim vodstvom smo se pogovarjali o njihovih nalogah, dejavnosti ter problemih, s katerimi se srečujejo.
Kotnik Fric
Dolgoletna člana SD TEMPO Franc Mahne in Tonček Košec
8
EXna\fiheo
J&ickowke v&sti
V podjetju so se r 14 zaposlili:
Mahmutovič Kemal, Podpečan Jože, Planinšek Janez, Gorjup Silvo, Cafuta Martin, štubler Anton, Čretnik Martin, Leber Stanko, Resnik Ivan, Rožman Stanislav, Sotlar Alojz, Gračner Zlatko, Jelen Viljem, Lipovšek Drago, Vodeb Drago, Gerjol Anton, Semprimožnik Franc, Lipovšek Stanislav, Kugler Stanislav, Rati-kovac Stjepan, Ograjenšek Rozalija, Krajnc Dragica, Slapšak Rozalija.
A Iz podjetja so odšli:
Sporazumno so zapustili podjetje:
Kušer Vida, Doberšek Terezija, Šoba Štefanija, Božič Mira, Mesarič Tatjana, Koncilija Marija, Koštomaj Marija, Tifengraber Štefanija, Bednjički Ivanka, Sirca Senčar Karla, Britovšek Franc, Cvetrežnik Jože, Vrečer Stanko, Karaič Peter, Berginc Franc, Kolesa Bojan, Gregorič Ljudevit, Golob Franc, Čuden Zdravko, Koželj Stanislav, Šabec Franc, Novak Drago, Tilinger Dušan, Seršen Franc, Seleš Henrik, Šuster Anton, Obreza Miroslav, Zorko Jože, Tesovnik Franc.
Samovoljno so zapustili podjetje:
Pribil Franc, Ojsteršek Anton, Košec Anton, Videnšek Drago, Čater Stanko, Veber Ivan, Pezelj Miroslav, Zorec Franc, Perc Terezija, Dumbuja Jožica.
Na odsluženje kadrovskega roka so odšli:
Žagar Ciril, Vrečko Drago, Sajovic Ivan, Čeh Vlado, Kožuh Jakob, Esih Avgust, Ivanc Jože, Remus Ervin, Jezovšek Anton, Šabec Franc, Sladovič Mirko.
Invalidsko so upokojeni:
Černič Janez, Bagari Rozalija, Recko Ivana.
V zaslužen pokoj so odšli:
Juhart Terezija, Zupanc Marija.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
*
Dopisujte
v naš list
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem svojim sodelavcev iz obrata emajlirnice prav iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in tovariško skrb. Še posebno sem dolžan, da se zahvalim svetu delovne enote obrata emajlir-nica za izkazano pozornost.
Vsem svojim sodelavcem in vsem ostalim članom kolektiva želim, da bi srečno prebrodili vse težave pri delu in imeli mnogo uspehov.
Vinko Krajšek
ZAHVALA
Ob bridki in prerani izgubi moje drage in nepozabne mame
LUCIJE ZDOVC
se prav lepo zahvaljujem vsem znancem in prijateljem za darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
še posebej prav lepa hvala gasilcem in sindikalni podružnici za pomoč v stiski
Žalujoča hčerka Zofija Karmuzel z družino
ZAHVALA
Vodstvu podjetja, upravnemu odboru LT EMO in družbeno političnim organizacijam se iskreno zahvaljujem za prirejeno poslovilno srečanje ob priliki moje upokojitve.
Prisrčno se zahvaljujem sodelavcem, članom ¡koordinacijskega sveta, UO LT EMO in družbeno političnim organizacijam za izredna spominska darila, ki so mi bila ob tej priliki izročena in ki me bodo stalno spominjala na naše podjetje.
Ko po 27 letih zapuščam naš kolektiv iskreno želim, da bi u-spešno prebrodili vse težave in v prihodnje dosegli še lepše in boljše delovne uspehe.
Milan Zupanek
ZAHVALA_______
Ob boleči izgubi moje drage mame
ANTONIJE ŠTANTE
se prav iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici EMO za izkazano denarno pomoč, ter sodelavcem skladišč gotovih izdelkov za izkazano pomoč in darovani venec.
Prav lepa hvala tovarniški godbi za igranje žalostink in vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti.
Žalujoča hči Štante Ivica
Milijon gospodinjskih aparatov do leta 1975
V »Slobodi« čačak bodo letos izdelali 40 % več aparatov kot lansko leto in bodo prevzeli vodstvo v tovrstni proizvodnji. Izdelali bodo 300.000 sesalcev in
250.000	štedilnikov, od tega 12 tipov po licenci Siemensa. V proizvodnem programu imajo električne rešoje, opreme za kern-ping, stroje za pomivanje posode, klimatske naprave, tenmostat-ske naprave, termostatske mešalce tople in hladne vode itd. Po vrednosti bo med milijon izdelkov leta 1975 četrtina aparatov, ki jih sedaj osvajajo in jih bodo prvikrat izdelali v Slobodi.
Na dobri poti
V letu 1972 planira OBOD proizvodnjo v vrednosti 550 mili j. dinarjev, kar je 50 % več kot lani. Prodaj# hladilnikov je zaključena za celo leto, prav tako tudi Skoraj 50 % proizvodnje pralnih strojev. Lani je OBOD uspešno prodrl na albanski trg, obnovljena je večletna pogodba z madžarskim partnerjem. Trenutno se dogovarjajo s podjetji iz ČSSR, SZ in Romunije o poslovno tehničnem sodelovanju. Da bi osigu-rali uvoz, ki znaša okoli 50 % materiala, je predviden precejšen izvoz. Predvidena vrednost uvoz-no-izvoznih poslov znaša 300 mili j. dinarjev.
PROIZVODNJA KONTEJNERJEV V KRALJEVU
V Fabriki vagona Kraljevo bodo izdelali kontejnerje z 20 ton nosilnosti. Napravili so tudi že prototip prikolice za prevoz kontejnerjev po cestah.
Tovariš!
Z ozirom na devalvacijo, v zvezi z restrikcijo in nelikvidno situacijo, ni več denarja za družbenopolitične organizacije
Veš kaj! Če hočemo dobiti novega direktorja, spremenimo znak, ker se vsak boji teh levov
Fabriške zdrahe
Odpira se nam novi svet, visoke so že cene zato mošnjiček ni napet, so slabe volje žene.
Kako se bo delil denar, zdaj ugiba komisija, saj nima krajcarjev ne par, grozi ji polomija.
Preveč so norme šponane, jeze se surovinci, da enkrat bi zrahljale se, ne delajo poedinci.
še pleha ne privošči nam, sedaj naš dobavitelj, tako je svet sedaj vravnan, za novi gre kapitelj.
Na glavo vse postavimo, kar zdaj stoji pokonci, morda pa še nas rešijo, ti naši stari lonci.
Tako pa voščijo nekateri
Za dan žena vse delovne žene pričakujejo, da so vsaj enkrat na leto tudi ljudje. Vesele so tudi skromne čestitke, če že drugega ne.
V emajlirnici se je zgodilo za letošnji praznik žena, da so dobile nekatere delavke darila na prav »posrečen« način.
Eden od nadrejenih je obesil vse torbice — ki so sicer že bile izbrisane iz inventarja, pa vendar so letos še kako prav prišle — na palico in rekel: »Izvolite!« in vse delavke so si morale same vzeti tako ponujeno darilo s palice.
Lepo voščilo — ali ne?
FABRIŠKI PEYTON
V nekem našem sektorju direktor ni bil zadovoljen s tajnico, ona pa ne z njegovimi odnosi. Tako je prišlo do odločitve tajnice, da z njim ne bo več delala.
Med njima je prišlo ob koncu do takšnega dialoga:
Direktor: »Ali gledate mestece Peyton?«
Tajnica: »Seveda!«
Direktor: »Vidite, takšno tajnico bi jaz imel, kot je Julie Ander-
sson.«
Tajnica: »Ja, jaz pa direktorja, kot je Schuster!«
Le kako dolgo bomo pri nas še gledali Peyton!?!
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji AERO Celje