«' sr I
AKTUALNO i
30 let samostojnosti naše države -30Jfil samostojnosti inrazvoja naše regije.
Ж i
Kdo odlaga komunalno blato? str. 3
TV SPORED
Q||0 □ □ШВ
novi tednik
Oddaja Ljubezen po domače	< "
Sedem novih kmetov in še dve kmetici!	i^j
Tednik za Savinjsko regijo / št. 25/ Leto 76 / 24. junij 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Pestro kulturno in sproščeno v poletje
S koncerti, prireditvami, kulinaričnimi in drugimi dogodki ter Poletno muzejsko nočjo se je začelo dolgo, programsko bogato in raznoliko ter očitno tudi vremensko vroče poletno dogajanje v Celju. Svoj dolgo pričakovani koncert je lahko izvedel tudi Celjski godalni orkester (na fotografiji) in tako na najlepši način tudi uradno odprl obdobje, ko bomo lahko kulturne dogodke po državi obiskovali nekoliko bolj sproščeno.
INTERVJU
Simon Konečnik o prihodnosti izobraževanja
Џ	str. 26-27
-
/žTATP
novi tednik) radio celje
Več na www.novitednik.si in www.radiocelje.si
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Zadnjih 20 let je število naših gostov ves čas raslo, v strukturi so vedno bolj prevladovali tujci. To se je lani obrnilo na glavo. Lani je bilo 95 odstotkov domačihgostov.«
Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia
»En učitelj v srednji šoli lahko uči več kot sto ali 150 dijakov vsako leto in če je njegov vpliv dober, lahko spremeni marsikateremu posamezniku življenjsko pot. Lahko je tudi obratno.«
Simon Konečnik, ravnatelj Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje
»V našem muzeju smo se že dlje pogovarjali, da bi bilo zanimivo zbrati zgodbe slovenskih fantov, ki so bili v JLA, ne glede na leta in leto služenja v vojski. Z razstavo smo se dotaknili naborništva in osebnih zgodb vojakov.«
Darja Jan, kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Celje
»Kar precejšen zalogaj je, kako pevcem pojasniti, da morajo prepričati občinstvo in se ga dotakniti. Če sami niso prepričani v to, kar počnejo, kako bodo prepričali poslušalce?«
Špela Drašler, umetniška vodja pevskega zbora
»Udeleženci teka državnosti in malega maratona bodo tekli po obvoznici do Nove vasi, na krožišču se bodo usmerili proti Šmar-tinskemu jezeru. Obrat je v Runtolah, vrnitev pa po isti progi.«
Odon Simonič, predsednik Društva maratoncev in po-hodnikov Celje
ČETRTEK
PETEK
/л
O
33 yr 19

31 19
SOBOTA
NEDELJA
✓

28 17
CO
30 17
Milan Kučan na slovesnosti v Celju ob dnevu državnosti
»Na doseženo moramo biti ponosni«
»Nista še v pozabo utonila silno navdušenje, ki je spremljalo dvigovanje zastave na ljubljanskem Trgu republike, in ponos, da smo zmogli ustvariti svojo državo. Posebej ponosni ste bili Celjani, saj so se z grba na zastavi bleščale tri celjske zvezde. Rod Slovencev, ki je zmogel to veliko dejanje, se je za vselej zapisal v narodovo zgodovino. Tudi zato, ker je zmogel svojo odločitev ubraniti, ko mu jo je z novim dnem želela izničiti govorica orožja.«
ROBERT GORJANC
»Samo skupaj smo lahko najboljši«
Pred dvema mesecema je vodenje Radia Celje prevzela dolgoletna voditeljica radijskega programa, televizijska voditeljica, novinarka in voditeljica prireditev Saša Pukl. Ker so v sedanjem hitro spreminjajočem se in vedno bolj konkurenčnem svetu edina stalnica spremembe, pri katerih imajo vedno večjo moč lokalno dogajanje in regijske novice, se je Saša takoj po prevzemu položaja lotila dela.
AKTUALNO
3
Tako je Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, začel svoj govor na torkovi osrednji slovesnosti Mestne občine Celje ob dnevu državnosti, ki je bila na Glavnem trgu. Na tistem mestu, kjer je množica pred tridesetimi leti tudi proslavila razglasitev Slovenije za samostojno in neodvisno državo. Nekdanji predsednik države je ob prihodu na prizorišče proslave skupaj z gostiteljem, celjskim županom Bojanom Šrotom, prejel gromek aplavz številnega občinstva, ki se je na ta vroč poletni večer zbralo na Glavnem trgu.
Kot je povedal Milan Kučan, je tisti rod Slovencev, ki je prevzel odgovornost v odločilnem času, pokazal, da tako trdno verujočega naroda v svojo odločitev ni mogoče ne zastrašiti
in ne premagati. »Z rojstvom države so bila povezana velika pričakovanja, da bo država drugačna od tiste, ki smo jo zapustili, razjedene od krize. Da bo prepoznana kot sodobna, demokratična država, umeščena okrog tistih, ki so se povezale v Evropsko unijo in da je znotraj nje sposobna živeti z vrednotami in vsemi pravicami in odgovornostmi, ki jih življenje v takšni skupnosti prinaša. To veliko pričakovanje, ta velik cilj je bil z veliko podporo državljanov tudi uresničen.«
Milan Kučan je še dejal, da smo na poti, ki smo jo v svoji državi prehodili, dosegli veliko, da na doseženo smemo in moramo biti ponosni. »Rojstva države se danes spomi-
njamo v posebnih okoliščinah, z manj navdušenja, kot bi si ga zaslužila. Zaznamovala sta ga soočanje z doslej nepoznano virusno boleznijo in vse večje nezadovoljstvo z ukrepanji vlade in njenimi posegi v ustavno tkivo države. Res je bila vlada pred veliko preizkušnjo, kako zaustaviti to zahrbtno in trdoživo bolezen. Pri tem ji ne gre odrekati velikih naporov. A ob tem, ko je sprejemala tudi nesorazmerne zdravstvene ukrepe, sporne z vidika trajanja in poseganja v človekove pravice, so med njimi tudi ukrepi, ki z virusom niso povezani, spreminjajo pa demokratično esenco slovenske družbe in države,« je bil v svojem govoru tudi kritičen Milan Kučan.
Foto: SHERPA
Katere so bile prve in po tvojem mnenju ključne spremembe?
Radio Celje je odličen radio z dolgoletno tradicijo. Že desetletja je daleč najpomembnejši obveščevalec za celotno celjsko savinjsko regijo in ljudje delo vseh, ki delamo na Radiu Celje, zelo spoštujejo. Seveda se je treba modernizirati. Vsaka sprememba zahteva trezen razmislek, ki ne sme biti odvisen od naših želja in naših pogledov, ampak mora temeljiti na skrbni preučitvi situacije. Na Radiu Celje se bomo trudili, da bodo ljudje dobili še več informacij, še bolj aktivno se bomo vključevati v regijsko dogajanje, predvsem bomo poskrbeli, da bodo poslušalci z nami uživali, se smejali in da bomo z veseljem vsi skupaj prižgali radio ter se imeli »fajn«. Ker to je Radio Celje. Ne samo tisti, ki delamo program, ampak popolnoma enakovredno tudi poslušalci. Samo skupaj smo lahko najboljši in samo skupaj lahko pokažemo širni Sloveniji, kako srčni in pridni ljudje smo doma v naših koncih.
Prav osvežen program je razlog za odlične rezultate poslušanosti, ki jih je prinesla majska radiometrija.
Rezultati poslušanosti se dvigajo že nekaj mesecev. Seveda, to je tisto, česar se
vsi na Radiu Celje zavedamo. Brez muje se še čevelj ne obuje. Vsi vemo, da je trdo in kakovostno delo edini ključ do uspeha. Dela se ne bojimo, kakovost programa pa na Radiu Celje ni bila nikoli vprašljiva. Smo dobri, smo kakovostni, smo tisto, kar poslušalci potrebujejo, in če bomo tako nadaljevali, bomo s poslušanostjo samo še rasli. Sicer pa je za nas glavno merilo, da se imamo vsi skupaj dobro. Da mi uživamo pri delu, poslušalci pa uživajo skupaj z nami.
Kje je ključ do uspeha sodobnega regionalnega radia?
Težko je govoriti samo o enem ključu. Veliko stvari je povezanih. Daleč najpomembnejši so vsekakor poslušalci. Oni so tisti, ki bodo povedali, ali je neka informacija koristna ali ne. Oni so tisti, ki so najboljši kritiki radia. Mi pa obljubimo, da bomo delali program, ki jim bo všeč.
Kako pomembno vlogo ima regionalna informacija in kakšno ima izbor glasbe?
Oboje je izredno pomembno. Danes je radio v veliki večini primerov ozadje. Kulisa, ki nam dela družbo in od katere dobimo najpomembnejše informacije, ki oblikujejo naše vsakdanje življenje. Na Radiu Celje se tega zelo zavedamo, zato ponujamo
kakovostne, dobre in hitre informacije, na drugi strani ogromno truda vložimo tudi v glasbo, ki mora biti takšna, da jo poslušalci začutijo in se z njo povežejo.
Naloga urednika radia je podobna dirigiranju orkestra. V sinhrono in zvočno privlačno obliko je treba spraviti sinergije voditeljev programa, novinarjev, tehnikov, marketinga. Si zadovoljna s svojim »orkestrom«?
Orkester Radia Celje je fantastičen. Vsakodnevno drug drugemu dokazujemo, da smo res najboljši in da ni meja, če stopimo skupaj. Res bi lahko pohvalila čisto vsakega. Smo povezana, homogena ekipa, ki je pripravljena na čisto vse situacije.
Kakšna je po tvojem mnenju ključna naloga Radia Celje in kakšna je tvoja vizija?
Radio Celje nima samo ene naloge. Moramo obveščati poslušalce, moramo jih zabavati in spravljati v dobro voljo, moramo biti njihovi prijatelji in zaupniki. Naša vizija je ostati najpomembnejši medij v regiji, utrditi svoj položaj in s trdim delom poskrbeti, da bo vsak prebivalec naše regije ponosen na svoj radio - Radio Celje.
NT
Foto: Andraž Purg - GrupA
Občina Šentjur je s tamkajšnjim komunalnim podjetjem blato takoj odstranila s svojega zemljišča.
Črna odlagališča blata še v Šentjurju in Podčetrtku
Za tovornjak blata streljaj od mesta
Policijska uprava Celje je bila sredi junija obveščena, da je neznan voznik na travnati površini Ulice Leona Dobrotinška, nasproti industrijske cone Bo-hor, nelegalno odložil približno 20 kubičnih metrov odpadnega blata, ki verjetno izvira iz čistilnih naprav. Že v začetku maja je bilo 400 do 500 kubičnih metrov blata odloženega v Vodulah v Krajevni skupnosti Dramlje, o čemer smo že podrobno poročali. V minulih dneh so o še enem takšnem črnem odlagališču poročali iz občine Podčetrtek, kjer je neznanec odložil približno 40 kubičnih metrov blata.
TINA STRMČNIK
Na policiji po doslej zbranih podatkih sklepajo, da je neznan voznik blato na travnato površino v središču Šentjurja, v bližini podvoza, pripeljal med 10. in 21. majem. Ker gre za hujši poseg v ekosistem v naravnem okolju, intenzivno zbirajo obvestila o kaznivem dejanju po 332. členu Kazenskega zako-nika-1, in sicer glede obremenjevanja in uničevanja okolja. Tudi v primeru, ko je neznan voznik večjo količino odpadnega blata odložil na območju Dramelj, preiskava še traja. Policija morebitne očividce, oziroma vse, ki karkoli vedo, prosi, naj ji podatke sporočijo na telefonsko številko Policijske postaje Šentjur, na interventno številko 113 oziroma na anonimno številko policije 080 12 00.
Direktor Javnega komunalnega podjetja (JKP) Šentjur Matjaž Žmahar je povedal, da je bilo blato v Hruševcu odloženo v bližini sotočja treh rek in na občinsko zemljišče. Čeprav ob ogledu niso zaznali, da bi uhajalo v vodo, sta se občina in komu-
nalno podjetje odločila za takojšnjo odstranitev. Med drugim tudi zato, da v primeru dežja ne bi prišlo še do dodanega onesnaženja. »Preden bodo pristojni ugotovili, kdo je storilec, lahko mine nekaj mesecev. Ker ne želim, da bi v vsem tem času blato ostalo na mestu, kjer je bilo odloženo, sem se odločil za takojšnjo odstranitev in zanjo prevzel tudi odgovornost,« je dejal župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Boji se, da je takšnih divjih odlagališč blata še več. »Če si nekdo dovoli sredi mesta odložiti za celo prikolico takšnega blata, je vprašanje, kaj se dogaja še na bolj odročnih točkah.« Zato ljudi poziva, naj bodo pozorni na takšne odklone v okolju in naj jih prijavijo policiji.
Gre za iste
povzročitelje?
Na odlagališče blata v Podčetrtku je pristojne ustanove opozorila občanka. Župan Peter Misja je povedal, da občina ni stranka v postopku, zato na sanacijo ne more vplivati. »Pristojnemu mini-
strstvu sem sporočil svojo zahtevo, naj odloženo blato čim prej odstrani. Pripravljeni smo tudi sodelovati in pomagati, seveda ob ustreznem plačilu, saj blato ni odloženo na občinskem zemljišču.«
Preiskava še traja, občani Podčetrtka pa sumijo, da gre verjetno za istega povzročitelja kot v Pivoli in Dra-mljah. Podobno glede blata v Hruševcu meni direktor JKP Šentjur Marjaž Žmahar. »Postopek odvoza blata je zelo natančno urejen. Dokumentacija glede sledenja odvozov ter deponiranja ali sežiga blata je tako zapletena, da se resen izvajalec tega ne bi lotil. Zavedal bi se namreč, da ga bo policija odkrila.« Zato pričakuje, da bodo organi pregona kmalu izsledili prevoznika in izvor blata in da bodo ugotovitvam sledile primerne kazni.
Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je izpostavil, da je bila občina ob zadnji prijavi onesnaženja v bližini podvoza, ki vodi v Hruševec, uradno obveščena, saj je lastnica tamkajšnjega zemljišča. Medtem ko o onesnaženju v Vodu-lah v Krajevni skupnosti Dramlje, ki je na zasebnem zemljišču, občina ni stranka v postopku. Inšpektorat RS za okolje in prostor je tako občini sporočil, da je ni dolžan obveščati o ničemer. Podobno je sporočil Občini Podčetrtek glede nelegalno odloženega blata v kraju Jerčin.
Direktor JKP Šentjur Matjaž Žmahar: »Kot upravljavcu Čistilne naprave Šentjur se mi zdi nelegalno odlaganje blata čudno. Za ravnanje z odpadnim blatom je treba voditi zelo zahtevno dokumentacijo, natančno je treba imeti vzpostavljeno sledenje. Kot komunalno podjetje imamo glede ravnanja z blatom redne inšpekcijske nadzore. Ne morem si zamisliti, kako bi lahko celo tako reč ponaredili.«
4
GOSPODARSTVO
Elektrosignal ima 31 družbenikov in je eno redkih podjetij, kjer so lastniki sedanji in nekdanji zaposleni. Lastninjenje je bilo »klasično«, poleg treh državnih skladov so z zamenjavo certifikatov deleže pridobili tudi takratni zaposleni. Kasneje so zaposleni odkupili deleže skladov in s tem podjetje ubranili pred sovražnim prevzemom. Sledili so notranji odkupi in danes je med zaposlenimi le še pet družbenikov, ki so lastniki 40 odstotkov kapitala podjetja. Preostali delež je v lasti 26 nekdanjih zaposlenih.
Elektrosignal se uvršča med najstarejša in tudi najbolj uspešna podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo Pri vodenju podjetja direktorju Branku Kukcu (na sredini) pomagajo (z leve) Albin Skok, Gorazd Gorenšek, Tanja Lah, Vinko z elektroinštalacijskimi in elektromontažnimi deli.	Mazej in Aleš Ocvirk.
Sedemdeset let podjetja Elektrosignal
Od zahtevnih projektov do novoletne okrasitve
Čez en teden, 1. julija, bo celjsko podjetje Elektrosignal obeležilo 70-letnico delovanja. Toliko desetletij neprekinjenega obstoja ga v njegovi dejavnosti, to je projektiranju in izvajanju elektroinštalacij, uvršča med najstarejša podjetja v Sloveniji, kjer je na svojem področju tudi med najbolj uspešnimi. »Elektrosignal je pravzaprav povsem povprečno podjetje. Nikoli sicer ne bo gazela, bo pa še naprej prepoznavno, solidno in korektno podjetje, ki spoštuje ustne obljube in zapisane besede,« pravi direktor Branko Kukec.
JANJA INTIHAR
Zametki Elektrosignala segajo že v čas pred drugo svetovno vojno, kot svoj »rojstni dan« pa v podjetju štejejo 1. julij 1951, ko se je takratni servis za opravljanje elektroinštalacijskih del, ki je bil povezan še z nekaterimi drugimi mestnimi obrtnimi delavnicami in je zaposloval petnajst delavcev, osamosvojil. Kmalu je začel širiti dejavnost in območje delovanja, vedno več je imel tudi zaposlenih. Za razvoj podjetja zelo pomembna mejnika sta bila gradnja poslovnih in proizvodnih prostorov na Lavi ter lastninjenje, ki se je končalo šele leta 2002, ko so 100-odstotni lastniki družbe postali zaposleni in nekdanji zaposleni. Ti so lastniki še danes, vendar je družbenikov veliko manj. Po razpadu Jugoslavije, ki mu je vzel pomemben del poslov, je Elektrosignal nove trge iskal tudi v tujini ter elektromontažna in elektro-inštalacijska dela opravljal v Italiji, Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem in v Rusiji. Danes deluje večinoma na območju Savinjske regije.
Nabor storitev, ki jih opravlja v okviru svoje dejavnosti, je zelo obsežen. »Širša javnost nas pozna predvsem po novoletnih svetlobnih okrasitvah Celja in po prometno-svetlobni signalizaciji, vendar je to le majhen del našega dela. Na področju elektroinštalacij smo v Sloveniji ena najmočnejših projektiv, projekte pripravljamo zase in tudi po naročilu. Tudi pri ele-
ktromontaži je naša ponudba zelo obsežna, saj vključuje marsikaj, od klasičnih del, kot je priključitev strojnih naprav, do strelovodne inštalacije. Pomembno področje našega dela predstavljajo tudi gradnja in vzdrževanje javne razsvetljave ter semaforizacije na državnih in lokalnih cestah. Imamo tudi trgovino in servis z elektroma-terialom in elektro orodji ter proizvodnjo za izdelovanje razdelilnih omar,« našteva direktor Branko Kukec.
Elektrosignal dela pridobiva z javnimi naročili in neposredno od naročnikov. »Konkurenčni boj je krut, nič nam ni podarjeno. Tisti, ki mislijo, da so javna naročila bel kruh, se motijo. Nekatera naročila, na primer za vzdrževanje, veljajo za štiri leta in v tem času cena storitve ostaja nespremenjena. Na drugi strani cene materialov nenehno rastejo, tudi stroški dela so vedno višji. Zato obstaja velika nevarnost, da se kaj zalomi, in mnogokrat tudi se,« o eni od težav pri poslovanju pravi Kukec.
Na trgu vedno manj
dobrih delavcev
Vedno večja težava podjetja, ki ima trenutno 47 zaposlenih, je v zadnjem času tudi zagotavljanje primernih kadrov. Delavcev, še posebej dobrih, na trgu ni več oziroma jih je zelo malo, opozarja Branko Kukec. Kar nekaj najboljših strokovnjakov so Elektrosigna-lu »vzela« javna podjetja, v ka-
terih so izvajali inštalacijska ali montažna dela. »Nadomeščanje ljudi je vedno težje. Višje in visoko izobraženi kader še lahko dobimo, problem so tisti s poklicno šolo. Šolski sistem je na področju poklicnega izobraževanja naredil pravo katastrofo. V Šolskem centru Celje je trenutno samo en razred prihodnjih električarjev, še eden je v Velenju. In to za celotno Savinjsko regijo, pri čemer se večina po končanem šolanju sploh ne bo odločila za opravljanje tega poklica. Ta problem, ki ni samo naš, zaenkrat rešujemo z oddajanjem določenih del podizvajalcem, pri čemer imamo prav tako kar nekaj težav,« navaja Kukec.
Velik problem Elektrosignala in njemu podobnih podjetij je tudi siva ekonomija. »Delovna inšpekcija je na tem področju zatajila. Nadzira urejena podjetja in išče pri njih še manj kot dlako v jajcu, na drugi strani ne vidi, da razni samostojni podjetniki, pogosto celo z neprijavljenimi delavci, delajo popoldne ter vse sobote in nedelje, brez zakonsko določenega počitka. Takšna nelojalna konkurenca je razlog, da podjetja, kot je naše, svojega dela ne morejo opraviti za tako nizko ceno, kot jo postavljajo ti >espeji<,« opozarja Kukec.
Zaradi stečajev
izgubili 1,5 milijona
evrov
Elektrosignal sodi med tista podjetja, ki so v preteklosti zelo občutila propad velikih gradbincev. V zadnjih dvajsetih letih, še zlasti v krizi po letu 2009, ko so na Celjskem pokleknili Vegrad, Gradis, CM Celje, Ingrad in Pluton, je v njihovih prisilnih poravnavah in stečajih izgubil toliko denarja, kot trenutno znaša njegova vrednost. To je približno 1,5 milijona evrov. »Naše podjetje bi bilo torej danes vredno enkrat več. Stečaji in drugi insolventni
Branko Kukec se je v Elektrosignalu zaposlil pred četrt stoletja, od leta 2007 podjetje tudi vodi.
postopki so v poslovnem svetu normalni, ni pa normalno, če jih spremljajo zlorabe, goljufije in namerno oškodovanje upnikov. Vse to se dogaja zaradi mižanja odgovornih organov, slabe zakonodaje, ki je nihče noče spremeniti, ter zavračanja ovadb zoper odgovorne osebe,« je kritičen Branko Kukec, ki opozarja še na eno običajno prezrto plat stečajev. »Ob stečajih se v javnosti govori le o delavcih propadlega podjetja, češ, izgubili so službo, pozablja pa se na delavce podjetij, ki so v teh stečajih izgubili denar. Saj je hudo, ko ljudje ostanejo brez služb, ampak na koncu dobijo večino svojih terjatev poplača-nih. Vendar je tudi hudo, ko v nič krivih podjetjih svojim delavcem ne morejo izplačati plač.«
Branko Kukec ni kritičen samo do stečajev, ampak tudi do prisilnih poravnav, za katere pravi, da so največji nateg. »Večina prisilnih poravnav se konča s stečajem in so samo uradni inštrument, s katerim ogoljufajo upnike, da potem prejšnji ali novi lastniki nadaljujejo poslovanje brez dolgov. Namesto odpisa dolgov bi bilo bolj pravilno, da bi upniki ve-
dno svoje terjatve spremenili v lastniške deleže.«
Iz leta v leto višja
dodana vrednost
Kljub težavam s stečaji, zaradi katerih je v letih 2011 in 2012 kot posledico popravka terjatev beležil izgubo, za Elektrosignal velja, da je stabilno podjetje. »Od leta 1996 nismo bili nikoli blokirani, nikoli nismo zamujali z izplačilom plač in drugih obveznosti do zaposlenih, nikoli v tem času nismo bili toženi, zadnjih nekaj let pravočasno poravnavamo vse obveznosti do dobaviteljev in bank,« našteva Branko Kukec. »Veljamo sicer za povprečno, a solidno in korektno podjetje, ki se drži ustne obljube in zapisane besede.«
Lani so prihodki Elektrosignala zrasli za 13 odstotkov in so znašali 3,5 milijona evrov, kar je največ v zadnjih petih letih. A Branko Kukec pravi, da številke o prihodkih ne povedo vsega o poslovanju podjetja. »Pri nas je obseg prihodkov včasih odvisen od enega samega večjega posla, ki lahko prodajo zviša tudi za 20 odstotkov. Na prihodke močno vpliva tudi struktura prevzetih poslov, saj je veliko odvisno od tega, ali smo pri določenem projektu samo izvajalec del ali tudi dobavitelj materiala. V zadnjih letih se namreč dogaja, da pri večjih poslih glavni izvajalec večino materiala kupuje sam. Če bi ga prispevali mi, bi bil naš promet do 30 odstotkov višji. Zato je bolj kot na realizacijo, ki razkriva fizični obseg dela, treba gledati na ustvarjeno dodano vrednost. Ta je v našem podjetju iz leta v leto višja,« pojasnjuje Kukec.
Pomemben projekt
pod Karavankami
Seznam poslov, pri katerih je Elektrosignal v zadnjih letih sodeloval kot izvajalec elektro-inštalacij in elektromontaže, je izjemno dolg. Branko Kukec ne želi izpostaviti nobenega, saj so, kot pravi, vsi pomembni. Podjetje ima med svojimi referencami zapisane številne energetske, proizvodne, poslovne, stanovanjske, komunalne ter športne in rekreacijske objekte. S celjsko bolnišnico na primer sodeluje že več kot petdeset let.
Elektrosignal dela večinoma opravlja na območju Savinjske regije: Predlani je sodeloval pri enem od projektov podjetja
Lafarge v Avstriji, z Avstrijci sodeluje tudi pri trenutno zelo pomembnem poslu za podjetje. Gre za varnostno-tehnično posodobitev železniškega predora pod Karavankami, kjer je zadolžen za projektiranje in tudi izvedbo določenega dela ele-ktroinštalacijskih del. Posel je vreden približno milijon evrov, dela bodo končana v prihodnjih mesecih. »Delamo na slovenski strani tunela, nekaj malega tudi na avstrijski. Investitor pri nas je Direkcija RS za infrastrukturo, posel za obe strani je dobilo avstrijsko podjetje, torej delamo za Avstrijce,« pojasnjuje Branko Kukec in dodaja, da je trenutno njihov prav tako velik in pomemben projekt tudi nadomestna gradnja v celjski bolnišnici.
Kot še pravi direktor Elek-trosignala, sta vodenje in organizacija projektov vedno bolj zahtevna. Razlog so predvsem slabo pripravljena projektna dokumentacija in nenormalno kratki roki za izvedbo. Poleg tega je vedno več administrativnih opravil. »Včasih porabimo več časa za pripravo nekega posla kot potem za njegovo izvedbo. Koliko dokumentov je treba samo za postavitev povsem navadnega droga za ulično svetilko! Ob tem so naši fantje že tako izkušeni, da bi petsto metrov javne razsvetljave lahko postavili na pamet, brez načrtov, vendar brez papirjev danes očitno ne gre.«
Ostati prepoznavni
in korektni
Branko Kukec o načrtih ne govori rad. Želi predvsem, da bi podjetje še veliko let bilo uspešno v dejavnosti, ki jo opravlja. »Ne bomo izstopali iz okvirjev svojega delovanja, kar sicer mnoga podjetja zelo rada počnejo in se pri tem večinoma tudi opečejo. Menim, da bo kljub tehnološkemu napredku delo, ki ga opravljamo, še dolgo potrebno.« Direktor Elektrosignala tudi pravi, da se v njihovi dejavnosti ne da ustvarjati prav posebno visokih dobičkov. Zato podjetje nikoli ne bo gazela ali na vrhu seznamov najbolj uspešnih. »Na območju, kjer delujemo, želimo ostati prepoznavno, solidno in korektno podjetje, s katerim bodo zadovoljni zaposleni, lastniki, poslovi partnerji in tudi širša družbena skupnost,« poudarja Kukec.
Foto: arhiv Elektrosignal (Andraž Purg - GrupA)
GOSPODARSTVO
5
Dražba leta
Kamnolom v Veliki Pirešici končno prodan
Zmagovalec dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger prodajala kamnolom v Veliki Pirešici, je podjetje Apoc, ki ga je pred dobrim tednom ustanovil Aleš Počivalšek in ima sedež v Vojniku. Med šestimi dražitelji je za kamnolom ponudil največ, kar 20 milijonov evrov. To je za 6,3 milijona več, kot je znašala izklicna cena. Počivalšek za zdaj izjav ne daje. Pravi, da bo razloge za nakup predstavil šele takrat, ko bo poravnal kupnino.
JANJA INTIHAR
Milena Sisinger je kamnolom, ki predstavlja največje premoženje propadlega celjskega gradbinca, neuspešno prodajala od leta 2013. Razlog za to so bile tudi pritožbe podjetja Voc Ekologija, v lasti družin Romana Moškotevca in Janeza Škoberneta, ki je v kamnolomu največji ločitveni upnik. V njem ima za približno 8 milijonov evrov terjatev, ki jih je v stečajnem postopku odkupovalo od drugih upnikov. Leta 2017 pa je prodaja zastala zaradi zapletov, povezanih s tožbo države, ki uveljavlja lastninsko pravico na dobri polovici kamnoloma. In to prav na tistih parcelah, na katerih ima terjatve vpisane Voc Ekologija. Milena Sisinger je zaradi uspešne prodaje zelo zadovoljna, tudi zato, ker je podjetje Apoc povezano z Ecobetonom, ki je več zadnjih let v kamnolomu izvajal rudarska dela. Da bo prodaja tokrat uspešna, je pričakovala, saj so surovine, ki jih pridobivajo v Veliki Pirešici, zelo primerne za gradnjo tretje razvojne osi in tudi drugega tira. Ni pa pričakovala tako visoke končne cene.
Večina dražbo le opazovala
Dražbe so se udeležila podjetja PVG iz Kopra, ki se edino od dražiteljev ne ukvarja z gradbeništvom, ter Remont, Voc Ekologija, Kolektor Koling, Pomgrad Holding in Apoc. Večina od njih je dražbo le opazovala. Vanjo se je sicer na začetku vključil Remont, ki pa je že kmalu, pri ceni 13,8 milijona evrov, odstopil. Edina, ki sta se »udarila« za kamnolom, sta bila Pomgrad Holding in Apoc, ki je svojega tekmeca premagal za 20 tisoč evrov. Podjetje Apoc bo kupnino, ki znaša nekaj več kot 20 milijonov evrov, moralo poravnati najkasneje 90 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe. Poznavalci razmer v gradbeništvu pravijo, da cena ni pretirana, saj naj bi v kamnolomu bilo zadosti surovin še za naslednjih petdeset let.
Pravni zastopnik podjetja CM Celje Peter Fingušt, ki je dražbo tudi vodil, pravi, da so pravzaprav največji zmagovalci dražbe upniki. Poleg Voc Ekologije sta med največjimi še finančna uprava in Petrol. Seveda bo v prime-
Novi lastnik kamnoloma v Veliki Pirešici bo podjetje Apoc iz Vojnika. Zanj bo plačalo nekaj več kot 20 milijonov evrov. Zaradi tako visoke kupnine, ki je nihče ni pričakoval, mnogi dražbo za prodajo kamnoloma ocenjujejo kar kot dražbo leta.
ru, če bo uspel s svojo tožbo za uveljavitev lastninske pravice, kar nekaj denarja dobil tudi republiški sklad kmetijskih zemljišč.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg-GrupA)
Jager odslej tudi v Mozirju
Trgovsko podjetje Jagros nadaljuje »pohod« po Štajerski. Pred kratkim je svojo trgovsko mrežo razširilo še na Zgornjo Savinjsko dolino, kjer je v Mozirju odprlo 4.200 kvadratnih metrov velik supermarket, v katerem poleg živilskih ponuja tudi neživilske izdelke za široko potrošnjo. Vrednost naložbe znaša približno dva milijona evrov, so povedali v podjetju.
Supermarket v Mozirju, v katerem je delo dobilo trideset ljudi, je Jagrosova 42. poslovalnica. Trenutno gradi še tri, in sicer v Podčetrtku, Hočah in Kamniku. Njihova velikost bo približno takšna, kot je v Mozirju. Direktor podjetja Boštjan Jager je povedal, da bo hitrost gradnje novih treh supermarketov odvisna od administrativnih postopkov, vsekakor pa pričakuje, da jih bodo odprli v naslednjem letu ali dveh.
Podjetje Jagros, ki zaposluje trenutno že več kot 800 ljudi, je tudi lani poslovalo zelo uspešno. Ustvarilo je 167 milijonov evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov oziroma 22 milijonov evrov več kot v letu 2019. Rast čistega dobička, ki je znašal 12 milijonov evrov, je bila še višja. »Naše poslovanje je že od nekdaj vitko, zato so tudi cene na naših policah nizke, nizki pa so tudi naši stroški,« rast prihodkov in dobička pojasnjuje Boštjan Jager. V Jagrosu so lani za dobro petino povečali tudi dodano vrednost na zaposlenega.
S takšnimi poslovnimi rezultati se Jagros med živilskimi trgovci v Savinjski regiji še naprej uvršča na vrh lestvice, kjer je po prihodkih drugi, po dobičku pa prvi, saj je Engrotuš lani zabeležil zelo visoko izgubo.
JI
OBVEŠČAMO!
I
AKCIJSKA CENA
ZEMELJSKEGA PLINA
0,01997
w *	€/kWh

Na terenu se pojavljajo agenti, ki se lažno predstavljajo/ izdajajo za sodelavce Energetike Celje.
ENERGETIKA CELJE NA TERENU NIMA PRODAJALCEV.
i
ENERGETIKA M CELJE
03 425 33 53
www.energetika-ce.si
SIDDHARTA
1У
ммт
CITYCENTER CELJE ČETRTEK • 01. 07. 2021 • 20:30
STREHA GARAŽNE HIŠE CITYCENTER center
V CITYCENTER MAGAZINU, KI JE IZŠEL 16. JUNIJA 2021, IZPOLNI KUPON ZA VSTOPNICO TER GA ODDAJ NA INFO TOČKI CITYCENTRA CELJE DO 24. JUNIJA 2021. ŠTEVILO VSTOPNIC JE OMEJENO. ŽREBANJE VSTOPNIC BO 24. JUNIJA 2021, OB VSAKI VSTOPNICI
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Odziv občine na predlog zakona o okoljski sanaciji
Niso bili povabljeni k pripravi zakona
V Mestni občini Celje so se v teh dneh odzvali na predlog zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja v Celjski kotlini, ki so ga v začetku junija v parlamentarno obravnavo vložili Janja Sluga in skupina poslancev. Kot so povedali v celjski občini, so za predlog zakona žal izvedeli šele iz medijev. »Razočarani smo bili, da nam pri pripravi predloga zakona ni bila ponujena nikakršna, kaj šele aktivna vloga, kar je do nas in naših občanov izjemno podcenjujoče,« so sporočili iz občine.
ROBERT GORJANC
Po pregledu vsebine predloga zakona si v MOC postavljajo vprašanje, ali je predlog zakona skladen z ustavo in zakonodajo. Nadalje v občini tudi dvomijo, ali predstavlja ustrezno pravno podlago za urejanje te problematike. »Odstopa namreč od osnovnega okoljskega načela prava EU, po katerem >povzročitelj plača<. Še več, občini nalaga, naj zagotovi
izplačevanja sredstev,« so navedli v celjski občini.
Dodajajo, da že trenutni Zakon o varstvu okolja določa, da lahko vlada posamezno območje s predpisom določi kot degradirano in sprejme program ukrepov za izboljšanje stanja. V zakonu je predvideno, da občine sodelujejo pri določitvi programa in prejmejo delež sredstev za izvedbo nalog, ki jih morajo opraviti.
Na torkovi seji se je s predlogom zakona okoljske sanacije Celjske kotline seznanil tudi celjski mestni svet.
25 odstotkov sredstev za izvajanje programa ukrepov, pri čemer ji ne zagotavlja finančnih virov. Ob tem povzročitelje k ničemur ne obvezuje, saj predvidi zgolj možnost, da MOC in Cinkarna Celje skleneta sporazum, s katerim se dogovorita o višini in dinamiki
Kje so milijoni?
»V nekaterih medijih smo zasledili, da je Vlada RS po besedah poslanke Janje Sluga odobrila 44 milijonov evrov namenskih sredstev za okoljsko sanacijo Celjske kotline. Vlada nas o tem doslej ni obvestila niti ne
vemo, kdaj naj bi se to zgodilo. Če drži, smo tega zelo veseli, saj bi bila ta sredstva še kako potrebna za izvedbo sanacije,« so še zapisali na celjski občini.
Ob tem so še opozorili, da se že že vrsto let zavzemajo za celovito sanacijo Celjske kotline. »Od leta 2002, ko je MOC prevzela v posest območje Stare cinkarne, ki je zaradi nekdanje industrije najbolj onesnaženo s težkimi kovinami, si kot lokalna skupnost prizadevamo, da bi ga postopoma reurbanizira-li. Sanacija nevarnih zemeljskih izkopov, ki so nastali ob gradnji komunalne opreme za širitev reurbaniziranega območja, nas je stala več kot milijon evrov,« so spomnili v MOC in dodali, da so se pred petimi leti pridružili projektu GreenerSites in s pomočjo evropskih sredstev pripravili strateški dokument, ki bo v pomoč pri sanaciji tega degradiranega območja in pri urejanju rekreacijskih ter zelenih površin.
V MOC so še navedli, da so pred leti z denarjem iz občinskega proračuna zamenjali tudi onesnaženo zemljino na igriščih dveh celjskih javnih vrtcev. »Veseli nas, da je ministrstvo za okolje in prostor prepoznalo, da je obnova igrišč nujna, in da je prevzelo projekt sanacije igrišč, za katerega upamo, da bo čim prej končan.«
»Vsekakor si želimo aktivno vlogo pri pripravi konkretnih ukrepov, o katerih po navedbi poslanke odloča vlada. Ker gre za zelo zahteven projekt, je nujen celovit, usklajen in strokoven pristop.«
Otroci na zdravstvenih letovanjih poleg imunskega sistema krepijo tudi prijateljske vezi.
Na morje po doživetja in zdravje
ŠALEŠKA DOLINA - Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje bo to poletje pripravila dve desetdnevni letovanji otrok in mladostnikov (v starosti od 5 do 15 let) ob morju. Prva izmena se bo na nepozabno morsko dogodivščino odpravila 14. julija v slovenski zaliv Pacug, druga 12. avgusta v Poreč. V obeh izmenah je še nekaj prostih mest. Starši poročajo o težavah pri pridobivanju zdravniških potrdil. Pri MZPM svetujejo, kako jih najhitreje pridobiti.
Cena letovanja je za otroke in mladostnike, ki pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, letos zelo ugodna, saj je MZPM Velenje na razpisu pridobila tudi sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S pomočjo vzgojiteljev in predanih prostovoljcev zveza otrokom vedno pričara nepozabne počitnice, na katerih mladi stkejo nova prijateljstva in predvsem okrepijo svoj imunski sistem, zato so v zimskih mesecih leta bolj zdravi. Za neplavalce je vselej organiziran tudi plavalni tečaj pod vodstvom plavalnega učitelja, zato večina v času letovanja že splava, slabi plavalci pa okrepijo znanje. Tudi sicer bodo dnevi letovanja polni ustvarjalnih in športnih dejavnosti.
Kako do zdravniškega potrdila?
MZPM Velenje vabi starše in mlade, naj se odločijo za letovanje ob morju, in jih prosi, naj čim prej uredijo vse potrebno za vpis. Dokumentacijo lahko oddajo na sedežu zveze v Vili Rožle. V obeh izmenah letovanja je še nekaj prostih mest.
Kot je dejala Bojana Špegel, sekretarka MPMZ Velenje, si želijo na morje letos peljati čim več otrok. Pri tem prihaja do nekaj težav pri pridobivanju zdravniških potrdil. »Otroci v času razglašene epidemije in šolanja od doma niso veliko hodili k zdravniku - tudi
dostopnost ni bila ravno lahka, zato jih kar nekaj, ki so želeli v kolonijo, ni dobilo soglasja lečečega zdravnika o upravičenosti do zdravstvenega letovanja. ZZZS namreč sofinancira letovanje le otokom, ki so v enem letu vsaj dvakrat zboleli (z vpisom obiska zdravnika v zdravstveni kartoteki) ali so imeli resnejše zdravstvene težave, zaradi katerih so se zdravili v bolnišnici,« pojasnjujejo v MZPM Velenje, kjer želijo letovanje omogočiti čim več otrokom.
Ker starši poročajo, da težko pridobijo mnenje otrokovega izbranega zdravnika o upravičenosti otroka do zdravstvenega letovanja, v zvezi poudarjajo, da do njega najhitreje pridejo tako, da izbranemu zdravniku otroka pišejo s pomočjo obrazca ki je objavljen na internetni strani Zdravstvenega doma Velenje (www.zd-velenje.si). V obrazec vpišejo, da želijo mnenje za svojega otroka.
Zaslužijo si odmor
Cena 10-dnevnega zdravstvenega letovanja je ob sofinanciranju ZZZS 120 evrov za letovanje v Pacugu, vštet je tudi izlet z ladjico. Cena letovanja v Poreču je 116 evrov. V zvezi prvim trem dohodkovnim razredom, priznanim z odločbo pristojnega centra za socialno delo, priznajo še dodatni osebni regres pri ceni letovanja. To jim omogočajo sofinanciranje vseh treh šaleških občin in donacijski prispevki.
»Otroci in mladostniki si po napornem šolskem letu zaslužijo zdrave počitnice v družbi vrstnikov,« pravi Bojana Špegel in poudarja, da bo zveza z velikim veseljem na morje peljala tudi otroke iz socialno šibkejših okolij, ki ne bodo dobili odobritve lečečih zdravnikov, da so upravičeni do zdravstvenega letovanja. Letovanja bodo omogočili z denarjem različnih donatorjev.
LKK, foto: arhiv NT
CELJE - V Celjskem domu po letu premora spet otroški smeh
Letos pet kolonij
Lani poleti je zaradi epidemije koronavirusa ter strogih ukrepov slovenskih in hrvaških zdravstvenih oblasti odpadel celoten program zdravstvenih in socialnih kolonij v Celjskem domu v Baški. Letos pa dom ne bo prikrajšan za otroški smeh in veselje. Boljša epidemiološka slika ter rahljanje ukrepov v obeh državah bosta letos omogočila izvedbo kolonij, čeprav v nekoliko okrnjeni obliki.
ROBERT GORJANC
Kot je iz Baške sporočil Mijo Zorko, direktor družbe Celeia, ki upravlja Celjski dom, so dom odprli pred dvema tednoma, kar je precej
pozneje kot v letih pred epidemijo. Zaradi še pred časom ostrejših ukrepov v Sloveniji in na Hrvaškem so v Baški odpadle prve šole v naravi, ki
bi morale biti maja in junija. »Ob prilagoditvi pogojem, ki vladajo v sosednji državi, smo se odločili, da bomo zdravstvene in socialne kolonije v nekoliko zmanjšanem obsegu vendarle poskušali uresničiti, in verjamem, da nam bo letos to tudi uspelo. Tako bo v posamezni koloniji namesto 80, kot je bil to običaj pred epidemijo, v njej udeleženih pol manj otrok. Skupno smo sestavili pet kolonij, ki so tudi že zapolnjene. Prvo kolonijo bomo začeli konec junija, ostale se bodo
zvrstile v juliju in avgustu,« je pojasnil Mijo Zorko.
Še vedno posebnim razmeram in veljavnim ukrepom za zajezitev koronavirusa so v družbi Celeia letos tudi prilagodili razpis za kolonije, ki jih izvajajo ob sodelovanju in sofinanciranju celjske občine, ki je lastnica doma v Baški.
Direktor družbe Celeia je izpostavil še vedno spreminjajoče se ukrepe na Hrvaškem, ki otežujejo načrtovanje izvedbe kolonij. »Ni še povsem jasno, kako bomo lahko izpeljali prevoze, kar v Sloveniji ni več takšna težava. Upam, da se bodo stvari na Hrvaškem v naslednjih dneh še sprostile, v najslabšem primeru bomo morali v Ba-ško otroke pripeljati v dveh
avtobusih, kar seveda pomeni tudi višje stroške. Prostorski pogoji za namestitev na Hrvaškem so tudi zelo strogi, zaradi tega bo v koloniji le 40 otrok, čeprav so naše namestitvene zmogljivosti v Celjskem domu v Baški precej večje.«
Dodal je še, da bo prva skupina v kolonijo v Baško odpotovala v obliki tako imenovanega mehurčka, kar pomeni, da bodo vsi otroci in vzgojitelji oziroma vsi člani odprave v Celju dan pred odhodom opravili PCR-test. V duhu mehurčka bo potem tudi izvedba v Baški in kot je dejal sogovornik, so res storili vse, da bodo udeležencem kolonij zagotovili varno in prijetno bivanje na morju.
Prilagajanje
hrvaškim ukrepom
Kot je znano, Celjski dom sprejema tudi turistične goste, čeprav je ta ponudba v manjšem deležu, saj je dom prednostno namenjen izvedbam kolonij. »Ponavadi prva turistična letovanja izvajamo že v drugi polovici aprila, letos smo jih morali zamakniti. Ampak prijave prihajajo, tako da tudi za ta del naše dejavnosti dobro kaže. Upam, da nam tako kot lani konec avgusta ne bo spet treba zapreti doma zaradi poslabšanja epidemiološke slike,« je še dejal Mijo Zorko in izrazil upanje, da bodo prihodnje leto že lahko izvedli letovanja za otroke v obliki, kot je bila pred epidemijo.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ŠALEŠKA DOLINA - Za zamrznitev prestrukturiranja
Premogovne regije se povezujejo
Na povabilo velenjskega župana Petra Dermola so se konec prejšnjega tedna v Velenju sestali župani iz Šaleške doline in Zasavja z namenom, da bi poenotili stališča glede izvajanja dejavnosti prestrukturiranja premogovnih regij. Sklenili so, da bodo oblikovali svet županov premogovnih regij Saša in Zasavje. Že pred tem je operativna skupina Savinjsko-šaleške (Saša) regije predlagala zamrznitev postopkov v zvezi s sprejemanjem strategije za izstop iz premoga.
LEA KOMERICKI KOTNIK
V novoustanovljenem svetu bodo poleg županov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki tudi župani občin Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. Prav tako bosta v svet vključena direktorja savinjsko-šaleške in zasavske razvojne agencije.
Kot so po srečanju sporočili iz velenjske občine, bo svet aktivno spremljal postopke v procesu pravičnega prehoda, saj bodo samo z enotnim nasto-
pom in močno podporo države lahko zagotovili, da bo prehod iz premoga res pravičen. Župani so razvojni agenciji pooblastili, da pripravita predlog okvira upravljanja pravičnega prehoda.
Za zamrznitev aktivnosti
Župan velenjske občine Peter Dermol je v imenu operativne skupine Saša regije predlagal
Župani premogovnih regij so poenotili stališče do procesa prestrukturiranja.
Člani operativne skupine so se z državnim sekretarjem na infrastrukturnem ministrstvu Blažem Košorokom dogovorili, da bodo nemudoma sklicali sestanek z Evropsko komisijo, na katerem bodo lahko sami sodelovali in prejeli konkretnejša pojasnila in usmeritve.
zamrznitev postopkov v zvezi s sprejemanjem strategije za izstop iz premoga. V skupini zahtevajo tudi vrnitev strategije v javno obravnavo ter vključitev vseh ključnih ljudi in skupin, razprava pa naj traja vse dokler ne dosežejo skupnega dogovora.
»Kot smo že večkrat opozarjali, v predlagani nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda niso upoštevani pripombe in stališča lokalnih
skupnosti, sindikatov, državnega sveta, Gospodarske zbornice Slovenije in drugih pomembnih skupin, kljub temu da smo ves čas postopka priprave strategije nanje opozarjali,« so v sporočilu za javnost izpostavili v Mestni občini Velenje.
V strategiji je, kot so še zapisali, zavezujoča le letnica izstopa premoga najkasneje do leta 2033, vsi ostali ključni elementi o tem, kako pravičen prehod izpeljati, niso navedeni. »V dokumentu manjka zaveza k sprejemu zakonodajne-
ga paketa, ki bo definiral jasne finančne vire za gospodarsko, okoljsko in energetsko preobrazbo Šaleške doline, kdo bo financiral prenovo daljinskega ogrevanja, našteti so le možni viri financiranja brez javnih zavez, da bodo sredstva prišla v dolino za pravi namen, ni vmesnih ciljev ali mejnikov, ki bi se periodično spremljali za obvladovanje tveganj,« so kritični v Velenju.
Ob tem izpostavljajo, da je v strategiji upoštevan zgolj okolj-ski vidik, ne pa tudi socialni, go-
Predvidena sredstva za uspešen proces prestrukturiranja iz sklada za pravičen prehod po prepričanju operativne skupine niso zadostna, sredstva iz podnebnega sklada bi se morala vračati v dolino v obliki sofinanciranja okoljskih projektov. Degradirano okolje bi morali odgovorni, po njihovih navedbah, sanirati s pomočjo virov sredstev, ki bodo predvidena v Zakonu o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ne pa iz sklada za pravičen prehod sredstev, kar je trenutno predvideno. »V dolini pričakujemo tudi finančno podporo države za financiranje nadomestnega vira toplote za daljinsko ogrevanje Šaleške doline,« še dodajajo.
spodarski in energetski vidiki. »Zahtevamo, da pripravljavci osnutek strategije dopolnijo s ključnimi predpogoji, ki morajo biti izpolnjeni, nato lahko govorimo o primerni letnici izstopa.«
Foto: MOV
ŠENTJUR - Neurejeno lastništvo zemljišča za večmilijonsko naložbo
Letos Hiša Gustav, kaj pa celovita obnova?
Na jasi pred Domom starejših Šentjur so pred dnevi simbolično položili temeljni kamen za gradnjo Hiše Gustav. Z novogradnjo bo omenjeni dom lahko zagotovil možnost dnevnega in začasnega varstva za osebe, starejše od 65 let. Dom ima že pripravljen projekt za celovito obnovo. Če bi bil na razpisu uspešen, bi s preureditvami matične zgradbe in s prizidkom močno izboljšal kakovost bivanja za stanovalce. Rok za prijavo na razpis za sofinanciranje se bo iztekel 13. julija, medtem ko sta občina in država glede lastništva zemljišča, na katerem stoji dom, na nasprotnih bregovih.
TINA STRMCNIK
Direktorica Doma starejših Šentjur mag. Vesna Vodišek Razboršek je povedala, da bo Hiša Gustav starejšim omogočala širšo paleto storitev. V hiši bo deset namestitev za začasno bivanje. Slednje je potrebno, ko starejši ljudje po morebitnih poškodbah v času rehabilitacije še niso povsem samostojni ter potrebujejo pomoč. Ali ko se njihovi svojci, ki sicer zanje skrbijo doma, odpravijo na dopust ali imajo druge obveznosti.
Direktorica Doma starejših Šentjur Vesna Vodišek Raz-boršek: »Upam, da bomo lahko zadostili vsem pogojem razpisa in da bo naš projekt za obnovo matične hiše izbran, saj imamo v domu veliko prostorsko stisko. Premalo je enoposteljnih sob ter premalo sob z lastno kopalnico.«
V Hiši Gustav bo na voljo še storitev dnevnega bivanja za osem oseb. Uporabnik bo lahko sam izbiral, ali bo v dnevno varstvo prihajal vsak
dan ali le določene dneve v tednu. Vodišek Razborškova je poudarila, da dnevno varstvo tistim ljudem, ki jim je na jesen življenja težko zapustiti domače okolje, omogoča, da se pridružijo kakšni dejavnosti in druženju ter se nato vrnejo
domov. Dodala je, da je takšna oblika varstva pomembna tudi za ljudi z demenco, ki jim sorodniki doma težko zagotavljajo primerno oskrbo.
Gradnja se bo začela 28. junija in naj bi bila končana do konca letošnjega leta. Program in vsebine naj bi v domu začeli izvajati do konca leta 2022, direktorica upa, da že prej. Naložba je vredna 1,4 milijona evrov, od tega bo Evropska unija sofinancirala 91 odstotkov, ostalo bo prispeval Dom starejših Šentjur.
Zapleta se pri
lastništvu
V Domu starejših Šentjur imajo že pripravljeno tudi prijavo na razpis, katerega cilj sta izboljšanje bivalnih pogojev v matični hiši in zagotavljanje
preprečevanja širjenja virusnih okužb. Projekt, ocenjen na 7,5 milijona evrov, bi zajemal obnovo celotne obstoječe stavbe doma, na njegovi južni strani bi bil zgrajen manjši prizidek. To bi omogočilo, da bi štiri- in triposteljne sobe v domu postale zgodovina. Stanovalci bi lahko po obnovi bivali v eno- ali dvoposteljnih sobah z lastnimi kopalnicami.
Dom v celoti stoji na zemljišču v občinski lasti. Občina je državi za gradnjo Hiše Gustav omogočila stavbno pravico. V preteklosti je podobno storila tudi za obnovo jedilnice in za ureditev Kneippovega parka. Eden od pogojev, da bi se dom lahko prijavil na razpis za obnovo matične hiše, ki se bo iztekel 13. julija, je, da bi lastnica zemljišča postala Re-
Hiša Gustav, za katero so temeljni kamen položili minister Janez Cigler Kralj, direktorica doma Vesna Vodišek Razboršek in šentjurski župan Marko Diaci, bo eden od 30 dnevnih centrov za starejše, ki bodo prihodnja leta zrasli po državi.
publika Slovenija. Šentjurski župan mag. Marko Diaci na neurejeno stanje glede zemljišč opozarja že več kot desetletje. Ker Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po njegovih besedah predlogom občine o ureditvi lastništva doslej ni prisluhnilo, je občina proti ministrstvu vložila tožbo.
Kaj predlaga
občinski svet?
Na zadnji seji občinskega sveta je večina občinskih svetnikov sklenila, da naj občina domu omogoči pogoje za prijavo na javni razpis, hkrati pa naj ohrani stanje, ki ne bo vplivalo na sodni postopek. Z domom je pripravljena podpisati pismo o nameri, ki predvideva, da bi občina izdala posadno listino, s katero bi domu oz. Republiki Sloveniji priznala izvirno pridobitev stavbe pravice za zemljišče, kjer stoji domska stavba, in predlaga vpis te stavbne pravice v zemljiško knjigo. Občina želi na dom ali na RS s sklenitvijo pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini prenesti tudi odmerjeno parcelo zemljišča, kjer je predvidena gradnja prizidka. »Pridobitev lastnine je neodplačna, ker je izvedba obnove in dograditve doma v javnem interesu. Če dom ne bo uspešen pri pridobivanju projekta, bo javni interes odpadel in bo nastopila obveznost doma, da bo plačal tržno vrednost zemljišča v skladu z opravljeno cenitvijo,« je pojasnila višja svetovalka za pravne zadeve v šentjurski občinski upravi Katja Burič.
Eni bi podarili,
drugi prodali
Da imata Dom starejših Šentjur in občina edina v državi neurejena zemljiška razmerja, je na seji opozoril Lovro Perčič (SDS). Dejal je, da ostale občine za gradnjo domov v zadnjem času same zagotovijo zemljišče, projektno dokumentacijo, prav tako se odpovedo komunalnemu prispevku. »V Šentjurju trmasto vztrajamo s tožbo proti državi za izplačilo tega zemljišča.«
Šentjurski župan je odgovoril, da zemljišča, ki so v lasti vseh občanov, ne želi dati zastonj, saj so tudi nekatere druge občine za zemljo prejele plačilo države. Kot primer je izpostavil Mestno občino Ljubljana, ki je pred leti za zemljišče, kjer je bila predvidena gradnja doma starejših, prejela približno dva milijona evrov. »Če damo zemljišče brezplačno, niti približno nismo v enakem položaju kot ostali državljani. A smo mi Indijanci?« Dodal je še: »Mislim, da imamo dobre možnosti, da bomo prišli do tega, kar nam pripada. Dolžnost občinske uprave je, da se borimo za premoženje občanov, ki tukaj živijo, in pri tem bom vztrajal.«
Pristojno ministrstvo po besedah ministra Janeza Cigler-ja Kralja upa na rešitev, ki bo dobra tako za občino kot za dom in bo pravična tudi do vseh podobnih primerov v celotni državi. »Težave, ki segajo v leto 2015, smo podedovali. Poskušali bomo najti takšno rešitev, da ne bo povzročala novih krivic,« je dejal.
8	IZ NAŠIH KRAJEV	s^Ä
CELJE - Jubilej OS Frana Roša
Več kot le nabiranje znanja
V Osnovni šoli Frana Roša Celje so že ob koncu lanskega šolskega leta načrtovali slovesnost v počastitev 40-letnice delovanja. A ker to ni bilo izvedljivo, so moči usmerili v izdajo biltena. Ta predstavlja pregled razvoja šole, ki je bila ustanovljena kot edina celodnevna osnovna šola v celjski regiji, in ponuja vpogled v aktualno dogajanje v šoli, ki jo danes obiskuje 450 otrok.
TATJANA CVIRN
Da bi nekaj prazničnega duha začutili tudi učenci in učitelji, so zato pred tednom v počastitev jubileja slovesno odprli medovito učno pot na vrtu šole, kjer sta novost tudi klopca prijateljstva in knjigo-bežnica. V OkC pa je na ogled razstava o 40 letih šole.
»Vedno sem želela biti učiteljica in ni dneva, da ne bi šla rada v šolo,« pravi Nataša Gajšek Ključarič, ki je bila tudi sama učenka šole, nato vrsto let učiteljica angleškega in nemškega jezika. Od septembra 2019 je ravnateljica OŠ Frana Roša Celje.
V zelenju šole
Šola stoji v zelenju in med drevjem, kar je njena prednost, ki jo učitelji radi izkoristijo za izvajanje pouka na prostem. Tudi tokratna pridobitev je zato povezana s prijetno okolico šole. Ta že drugo leto sodeluje v projektu Spirit, ki spodbuja inovativnost in podjetništvo pri mladih. Lani se je porodila zamisel, da bi v okolici šole uredili še medovito učno pot. Zaključek projekta so tako v šoli povezali z jubilejem. Na informacijskih tablah okrog šole je mogoče več izvedeti o čebelah, medu, medovitih rastlinah ..., dodatne podatke omogoča še odčitava QR-kode. Učenci so na prireditvi predstavili šolo ter pripravili različne pokušine. Šola se ponaša tudi z bogatim drevesnim parkom, predstavljenim na posebni tabli. Pod enim od dreves stoji odslej še klopca prijateljstva s knjigobžnico. »Postavitev klopce je predlagalo humanitarno društvo Enostavno pomagam. Ker v šoli spodbujamo prosto-voljstvo, medvrstniško pomoč in dobre odnose, se nam je zamisel zdela dobra, saj vsega tega ni brez prijateljstva,« je
Ena od tabel na novi medoviti učni poti
povedala ravnateljica Nataša Gajšek Ključarič. »V šoli nas vodi misel, da je znanje tisto, ki šteje, moramo pa znati tudi prisluhniti in si pomagati.«
Gledališko-literarni ustvarjalci
Šola se lahko pohvali, da sta v duhu imena, ki ga nosi, posebej uspešni gledališka in literarna dejavnost. Že vrsto let organizira Roševe dneve,
literarni natečaj, ki je prerasel v mednarodnega. Gledališka dejavnost je vsako leto na ogled na Roševem pozdravu pomladi. Šola je tudi pobudnica in organizatorica uličnega festivala Fran razigran, ki je zaradi znanih razmer nazadnje odpadel. Tudi na drugih področjih ne manjka pobud za nove projekte. Sicer pa ravnateljica ugotavlja, da sta epidemija in z njo pouk
na daljavo resda prinesla številne težave in primanjkljaje v znanju otrok. »A znanje se da nadomestiti. Če bodo otroci v šoli, se bo vse to uredilo skupaj z drugimi stvarmi.«
Šola je povsem zasedena, saj jo zadnja tri leta obiskujejo tudi otroci, ki bi sicer sodili v OŠ Hudinja. Tam bo prostorska stiska zaradi gradnje prizidka rešena nekje do konca leta, kar pomeni, da bodo še
jeseni številni prvošolci morali v OŠ Frana Roša. O dodatnih prostorih ne razmišljajo, pač pa je predvsem pomembna skrb za urejeno in vzdrževano šolo. Nekje na tihem sanjajo le o večji telovadnici, ki si jo je zaželel tudi nekdanji učenec Rok Marguč, ko je bil pred časom gost v šoli. Mogoče se bo želja uresničila ob katerem od prihodnjih jubilejev.
Foto: SHEPRA
»Od prvega razreda otrokom privzgajamo načelo, da je treba spore reševati s pogovori.
b I	v	v •	• •	и	i •	•	v	•	••	I	v	a •
Na različne načine jim pomagamo tudi pri učenju, saj je znano, da so neuspešnost in vedenjske težave pogosto povezani.«
Vroče razprave in inšpekcijsko preverjanje
Zakaj tako hitra usmrtitev?
Kako je mogoče, da je bil muc, prepeljan v zavetišče Zonzani, usmrčen v naslednjih nekaj urah? Najditeljica se je obrnila na zavetišče v dobri veri, da mu bodo pomagali. Je bil res tako bolan, kot trdijo veterinarji, in so mu skrajšali trpljenje? Dogodek je nedavno sprožil številne odzive in razprave na družabnih omrežjih. Z njim se ukvarja tudi inšpekcija, a postopek še ni končan.
TATJANA CVIRN
Najditeljica, ki želi ostati anonimna, je muca našla v Majšperku, kamor sta se s fantom odpeljala na piknik. »Bil je zelo suh, zanemarjen, prehlajen, nekastriran in predvsem lačen,« ga je opisala v pogovoru. A na pogled se ji ni zdel v tako slabem stanju, da ga ne bi bilo mogoče pozdraviti. Klicala je v zavetišče v Mariboru, a so rekli, da nimajo pogodbe z Občino Majšperk, in jo napotili na zavetišče Zonzani v Dramljah. »To še vedno obžalujem, počutim se krivo za smrt mucka, želela sem, da bi ga pozdravili in mu nato nudili drugi dom,« pravi najditeljica, ki je naslednji dan klicala zavetišče, da bi izvedela, kako je z njim. »Rekli so mi, da ima menda mačji aids, in ko so preverili na veterini, kaj je z njim, so mi povedali, da so ga že usmrtili, češ da se tega ne da pozdraviti in da tako bolnega niti ne bi mogli vrniti tja, kjer sem ga našla. Zelo so me razočarali, niti 20 ur časa mu niso dali,« je ogorčena sogovornica.
Inšpekcija ugotavlja, ali je bil pravilen postopek v zvezi z usmrtitvijo muca iz Majšperka, in sicer le nekaj ur po tem, ko je bil pripeljan v zavetišče Zonzani.
O dogodku je seznanila celjsko zavetišče za mačke Mačjo hišo. Vodja Helena J. Hacin je bila zelo kritična in je svoje mnenje, češ da je bila usmrtitev v tem primeru nepotrebna, zapisala tudi na FB-strani Mačje hiše. Po njenem mnenju lahko muce z virusom fiv živijo povsem kakovostno in ob primerni oskrbi tudi normalno dolgo. Še zlasti je bila odločitev neprimerna, ker je mucka želela posvojiti najditeljica, če ne bi našli lastnika ali druge možnosti. Nenazadnje se je kmalu javila lastnica mucka ..
Ni šlo le za mačji aids
V zavetišču Zonzani so pripravili izjavo za javnost, v kateri so predstavili svojo plat zgodbe. Zapisali so, da so mucka usmrtili zaradi slabega zdravstvenega stanja. Na pogodbeni Veterini Tačka naj bi 7. junija pri njem ugotovili več težav in bolezni: bil je močno dehidriran in shujšan, imel je močno vnetje dlesni, anemijo, zlatenico, zadebljene črevesne vijuge, povečane mezenterjalne bezgavke, bil je tudi fiv pozitiven, kar pomeni, da je imel mačji aids. V Zonzaniju so zavrnili navedbe, da naj bi v pogovoru z najditeljico omenjali, da bo maček evtaniziran izključno zaradi virusa fiv. Tudi Veterini Tačka spravijo, da nikakor ne drži, da je bila najdena
mačka usmrčena samo zaradi tega, ker je imela mačji aids. Najditeljica v pogovorih tudi ni imela stika z veterinarji, ampak le z zavetiščem, poudarjajo. »Veterinarji postaje Šmarje pri Jelšah smo v celoti ravnali v skladu z določili Zakona o zaščiti živali in z namenom, da bi preprečili nepotrebno trpljenje najdene živali. Zakon natančno določa, kdaj je usmrtitev dovoljena, in v tem primeru je veterinar ravnal v skladu z zakonom. Pri svojem delu vsi naši veterinarji upoštevajo tako etična, strokovna kot tudi zakonska določila, vseh teh načel se držimo tudi v sodelovanju z zavetiščem Zonzani,« so zapisali.
Območna uprava uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v Celju je na osnovi prijave uvedla inšpekcijski postopek, ki še ni končan. Ob tem dodajajo, da mora vsako sprejeto žival v zavetišče pregledati veterinar najkasneje v 24 urah po namestitvi. Zapuščenim bolnim in poškodovanim živalim mora nuditi nujno veterinarsko pomoč. Neozdravljivo bolnim ali poškodovanim,
Voda in senca tudi za živali!
V teh vročih dneh mnogi pozabijo na svoje živali, ki zlasti trpijo, če so na prostem, na soncu, verigi, brez vode in sence. Zato je pomembno vedeti:
•sveža pitna voda naj bo vedno na voljo,
•živali omogočite dostop do sence in hladnejših mest,
•sprehode in druge dejavnosti omejite na jutranje in večerne ure,
•nikoli ne puščajte živali v zaprtem parkiranem avtomobilu,
•ne pozabite na rejne živali in primerno zračenje prostorov, kjer bivajo.
težko prizadetim in poginjajočim zapuščenim živalim mora zagotoviti takojšnjo usmrtitev.
Skrbnik najdene hišne živali ima pravico zahtevati njeno vrnitev. Če tega ne stori v osmih dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, je mogoče žival oddati drugemu zainteresiranemu skrbniku.
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Programsko bogato in raznoliko
CELJE - Do konca avgusta približno 200 prireditev
Minulo soboto se je začelo približno dva meseca dolgo dogajanje v sklopu Poletja v Celju, knežjem mestu 2021. Od slavnostnega odprtja, ki je bilo v znamenju koncerta Celjskega godalnega orkestra in Poletne muzejske noči, se bo do konca avgusta v mestu zvrstilo približno 200 dogodkov. Osrednji program Poletja v Celju je pripravil Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia, pri njem sodelujejo še druge ustanove, organizacije in posamezni ustvarjalci.
ммнвшви«
Novinarska konferenca na Guštovi Mestni plaži pred začetkom Poletja v Celju
ROBERT GORJANC
»Tako kot lani smo tudi letos po večji sprostitvi ukrepov hitro zavihali rokave in pripravili raznolik program Poletja v Celju 2021. V ospredje smo postavili lokalne kulturnike, umetnike in glasbenike. V skladu z dogovorom z občino smo vključili celjsko ljubiteljsko kulturo, posameznike in ustanove, ki so se s svojimi projekti prijavili na Javni poziv za izbiro kulturnih projektov, ki ga sofinancira MOC. Pri pripravi programa smo sledili sodobnemu konceptu kulturnih dogajanj v urbanih prostorih, ki kulturo in umetnost postavlja v mestno središče, obiskovalcem omogoča večinoma brezplačne oglede in tako kulturno-umetniške dobrine približuje širši jav-
VELENJE - Zavod za turizem Šaleške doline, ki upravlja Velenjsko plažo, je v petek v okviru Kresne noči, ki jo tradicionalno prireja Klubu vodnih športov Velenje, pripravil uradno odprtje nove kopalen sezone na Velenjski plaži. V okviru prireditve je velenjski župan Peter Der-mol, prav tako tradicionalno, Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje izročil ček v vrednosti pet tisoč evrov. Klubu vodnih športov, ki zadnja leta pomembno prispeva k turistični ponudbi na plaži, je občina kupila vodni ležalnik za invalide.
»Velenjska plaža je bila lani že tretjič zapored razglašena za najboljše naravno kopališče v Sloveniji, kar upraviču-je sredstva, ki jih od leta 2013 vlagamo v razvoj tega območja,« je ob uradnem odprtju letošnje kopalne sezone dejal
PODČETRTEK - V občino to sezono privablja nova kampanja s sloganom Daleč stran, kjer smo vsi doma. Kampanjo, ki je osredotočena na digitalne medije, so zasnovali pod okriljem desti-nacije Podčetrtek, podpirajo jo tudi Terme Olimia.
V Podčetrtku so lani kljub razmeram, povezanim s koro-navirusom, zabeležili približno 300 tisoč nočitev. Da bi goste v to destinacijo uspešno privabljali tudi letos, je GiZ Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje zasnoval kampanjo Daleč stran, kjer smo vsi doma.
nosti,« je programsko zasnovo letošnjega Poletja v Celju predstavila mag. Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje.
Projekt Poletja v Celju je omogočila Mestna občina Celje s 27 tisoč evri, Zavod Celeia Celje je za program in promocijo iz lastnih sredstev prispeval 15 tisoč evrov.
Miha Firšt, direktor Hiše kulture Celje, ki je nedavno uspešno izvedla prve predstave novega muzikala Kure (žal si ga iz tehničnih razlogov v Celju ne bo mogoče ogledati v času Poletja v Celju), je med drugim izpostavil Praznik glasbe - minuli ponedeljek je bilo na raznih točkah v mestu mogoče prisluhniti uličnim nastopom glasbenih ustvarjalcev.
Direktor Turizma Podčetrtek Boštjan Misja je dejal, da so lokalni fotografi, scenaristi in ustvarjalci za kampanjo posneli šest videov in ogromno fotografij. Vse vsebine so namenjene promociji s pomočjo digitalnih medijev, večinoma na domačem trgu, manjši del je namenjen tudi promociji v Italiji in na Hrvaškem. Turizem Podčetrtek je za pripravo kampanje na razpisu Slovenske turistične organizacije pridobil 31 tisoč evrov sofinanciranja, celoten projekt je vreden 34 tisoč evrov.
Vodja kampanje Tadeja Kosovel je povedala, da so tokrat
Za zaključek festivala Poletje v Celju - 31. avgusta - bo Hiša kulture na Starem gradu pripravila podelitev 25. Veroniki-ne nagrade.
Borut Kramer, predsednik Društva za ustvarjalnost Filter, ki upravlja Mestni kino Metropol, je povedal, da so letos spet pripravili večerne filmske projekcije v okviru priljubljenega Kina pod zvezdami, ki bo v tem poletnem času na dvorišču Knežjega dvora. Na ogled
nadgradili slogan Term Oli-mia. Z ostalimi ustvarjalci si je zamislila, da je Podčetrtek Slovenija v malem, kjer vsak gost najde nekaj zase in se počuti kot doma. »Ko se Gorenjec vzpne na Rudnico, ne pogreša hribov. Ko Dolenjec poskusi odlična vina, ne pogreša cvička in podobno,« je ponazorila. Kot pomembno sestavino kampanje je izpostavila humor, izvirni lik je Kozja-nec, ki predstavlja gostoljubje domačinov. Gostom pomaga, jih usmeri, je vedno na pravem kraju ob pravem času.
bo 12 predstav, prva bo 30. junija, zadnja 12. julija, vse se bodo začele ob 21.30.
Eden od vrhuncev letošnjega Poletja v Celju bo gledališka predstava na prostem Pod svobodnim soncem, ki jo je napisal Miloš Mikeln po romanu Frana Saleškega Finžgarja. Ta ambiciozen projekt je predstavil Milan Brecl iz Zveze kulturnih društev (ZKD). Predstava je posvečena 150-letnici rojstva Saleškega Finžgarja in
Kot je povedala Alenka Kikec, direktorica šaleškega zavoda za turizem, so pred začetkom sezone namestili dve novi kabini za preobla-čenje in pod kampom uredili del kopališča, ki bo primeren za najmlajše otroke. Tudi letos bodo obiskovalcem za
Prokurist Term Olimia Vas-ja Čretnik je pohvalil, da ponudniki v destinaciji že vrsto let delujejo z roko v roki, zato so terme z veseljem pristopile h kampanji. »Zadnjih 20 let je število naših gostov ves čas raslo, v strukturi so vedno bolj prevladovali tujci. To se je lani obrnilo na glavo. Lani je bilo 95 odstotkov domačih gostov. Prav je, da se s kampanjo obrnemo k njim in da nagovorimo tudi tiste, ki nas doslej še niso prepoznali kot zanimivo in vsestransko destinacijo.«
30. obletnici samostojne Slovenije in je nastala v koprodukci-
popestritev vročih poletnih dni brezplačno na voljo vodna igrala. Brezplačno bodo zagotavljali tudi ležalnike in senčnike.
Kot je še povedala Alenka Kikec, so popestrili tudi gostinsko ponudbo, ki bo poleg pestre ponudbe sladoledov,
Prihodnje leto na kavo na grad?
Tudi Občina Podčetrtek precej vlaga v projekte, namenjene razvoju turizma. Župan Peter Misja je izpostavil urejanje Centra za promocijo vin, kulture in turizma na Banovini v Virštanju. V bližini centra, ki naj bi ga namenu predali že sredi avgusta, bo obnovljen tudi odsek ceste, zgrajena bo še kolesarska cesta. Center naj bi konec leta obogatile še določene interaktivne vsebine.
Občina je lani kupila grad Podčetrtek in kaščo. Za obnovo je pri ministrstvu za kulturo pridobila približno 200 tisoč evrov, še približno 500 tisoč
ji ZKD in Zavoda Celeia Celje. Režiral jo je Žiga Medvešek, pri predstavitvi sodelujejo štiri celjska amaterska gledališča: LG Petra Simonitija Celje, Zarja, KD bratov Dobrotinšek Škofja vas in KUD Svoboda Zagrad. Premiera je bila včeraj zvečer na ploščadi Knežjega dvora, ponovitve bodo sledile še danes in to soboto ter nedeljo ob 21. uri.
Kristijan Koželj, programski vodja festivala Izrekanja, je predstavil v slovenskem prostoru že dobro uveljavljen pesniški projekt, ki bo na sporedu konec avgusta v lapidari-ju na Savinjskem nabrežju. Na odprtju tridnevnega dogodka bo prisotna tudi pesnica in predsednica mednarodnega združenja Pen Jennifer Clement.
vafljev na palčki, žar jedi, narezkov zagotavljala tudi zdrave prigrizke. Ob koncih tedna bodo na terasi gostinskega ponudnika ob čolnarni organizirani manjši koncertni dogodki.
»Tudi v letošnji kopalni sezoni bodo dogajanje ob in na vodi nadzorovali usposobljeni reševalci iz vode, ki bodo prisotni vsak dan od 10. do 21. ure. Redno bomo spremljali tudi kakovost vode,« je dejala direktorica in povedala, da je prvi letošnji monitoring pokazal, da voda Velenjskega jezera ustreza merilom za kopanje. V velenjski občini in pri zavodu, ki plažo upravlja, zagotavljajo, da bodo pri vzdrževanju plaže upoštevali higienska priporočila za naravna kopališča.
Velenjska občina bo letos za urejanje, vzdrževanje in obratovanje Velenjske plaže namenila 150 tisoč evrov.
Foto: Zavod za turizem Šaleške doline
evrov bo primaknila iz proračuna. Misja je dejal, da bo izbran izvajalec obnovil streho, uredil odvodnjavanje, teraso in poskrbel za druga dela. »Upam, da bo že prihodnje leto na grajski terasi možno spiti kavo. To je bilo še pred časom utopija, zdaj je že bolj otipljivo.« Dodal je, da bo turističnim vsebinam najverjetneje namenjena tudi grajska kašča. Občina pripravlja še načrte za gradnjo tržnice oz. turističnoprodajnega centra v bližini Trgovine Tuš, v občini kmalu pričakujejo še kar nekaj kilometrov novih kolesarskih stez, urejajo in označujejo tudi vedno bolj priljubljene pohodne poti.
TS
Živahno tudi na Starem gradu
Tudi v največji celjski turistični znamenitosti bo v času Poletja v Celju pestro dogajanje. Špas teater bo med 7. julijem in 21. avgustom pripravil šest komedij (stand upov), minuli konec tedna se je začel tudi program priljubljene Žive zgodovine. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji opere: 13. avgusta bo namreč na Muzejskem trgu gostovala Operna akademija Pehlivanian z znamenitim Seviljskim brivcem.
Kresna noč in odprtje nove kopalne sezone
Peter Dermol je na tradicionalni poletni prireditvi Kresna noč na Velenjski plaži Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje predal donacijo v višini pet tisoč evrov za letovanje otrok, Klubu vodnih športov Velenje pa je predal ležalnik za invalide, ki omogoča gibalno oviranim osebam premikanje po različnem terenu in plavanje.
Dermol. V Velenju v novo kopalno sezono vstopajo z do-
datnimi storitvami, ki bodo še izboljšale izkušnjo kopalcev.
Vista je uradno odprta
Dan po uradnem odprtju kopalne sezono so v Velenju slavnostno in z velikim koncertom, na katerega je bil prost vstop, odprli še najnovejšo pridobitev, ki naj bi v dolino vabila domače in tuje goste. Obiskovalci so lahko prisluhnili Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, Sanji Mlinar Marin, Matjažu Jelenu in vokalni zasedbi Perpetuum Jazzile. Že uro pred velikim koncertom so se na različnih mestih po prizorišču predstavljali učenke in učenci Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje. Slavnostni koncert je povezoval Velenjčan Uroš Kuzman. Čeprav je organizatorjem, Mestni občini Velenje, vreme nekoliko ponagajalo, dež ni odplaknil veselja in dobrega vzdušja.
Vabijo daleč stran
V Podčetrtku so lani kljub razmeram, povezanim s korona-virusom, zabeležili približno 300 tisoč nočitev.
10
KULTURA
Razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje
Služimo narodu
V okviru obeleževanja 30. obletnice samostojne države Slovenije in v spomin na odhod zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz naših krajev je Muzej novejše zgodovine Celje v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske pripravil razstavo Služimo narodu - Spomini slovenskih vojakov Jugoslovanske ljudske armade.
ROBERT GORJANC
»V našem muzeju smo se že dlje pogovarjali, da bi bilo zanimivo zbrati zgodbe slovenskih fantov, ki so bili v JLA, ne glede na leta in leto služenja v vojski. Pri tej generaciji moških beseda velikokrat nanese na služenje vojaškega roka in letošnja jubileja sta tako prava priložnost za pripravo takšne razstave,« je povedala soavtorica razstave, Darja Jan, kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC).
Služenje vojaškega roka je dolgo na osebni ravni veljalo za nekakšno vstopnico v svet odraslosti, obenem je moški posameznik šele z
opravljeno obveznostjo do države obveljal za njenega polnopravnega člana. To obvezno služenje narodu, kot se je glasil krovni slogan služenja vojaščine v Jugoslaviji, so vojaki dojemali različno, od nujnega zla do častne dolžnosti, ki jih je navdajala s ponosom. Ne glede na to je služenje vojaškega roka v JLA občutno zaznamovalo življenje številnih Slovencev, ne le fantov, ki so se na služenje odpravljali, ampak tudi njihovih najbližjih, zlasti deklet in žena.
Kot je še opisala Darja Jan, prvi del razstave predstavlja zgodovinski oris JLA. Da ne
bi odkrivali nečesa na novo, so v MNZC v tem vsebinskem sklopu kot soavtorja k sodelovanju povabili mag. Zvez-dana Markovića iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske (VMSV).
»V našem muzeju smo se bolj dotaknili naborništva in osebnih zgodb vojakov. Zbrali smo jih 26, najstarejša zgodba sega v obdobje od leta 1957 do 1959, sicer pa štiri zgodbe predstavljajo fante, ki so opravljali vojaško obveznost kar dve leti. Najmlajši intervjuvanec pripoveduje, kako je bežal iz Beograda leta 1991. Vse te zgodbe, ki predstavljajo drugi del razstave, so podprte tudi s fotografijami in predmeti, tretji sklop razstave predstavlja ambien-talna postavitev z različno vojaško opremo in s predmeti, pri čemer nam je tudi pomagal vojaški muzej iz Pivke,« je še pojasnila Darja Jan. Kot je dejala, so slovenski vojaki izpostavili pozitivne in negativne plati služenja vojaškega
Darja Jan, soavtorica razstave Služimo narodu, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje
roka, pripovedovali zgodbe o prijateljstvu in sobivanju različnih kultur, kar vse dela razstavo še bolj zanimivo.
Razstava bo na ogled do konca oktobra 2021. Sočasno so v muzeju na ogled postavili tudi gostujočo panojsko
razstavo VMSV z naslovom Slovenska vojska v službi domovine.
Foto: SHERPA
O Ipavcih z interaktivnimi vsebinami
Pokrajinski muzej Celje (PMC) je z novimi interaktivnimi vsebinami - igrami, kvizom, glasbeno steno - dopolnil razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Dopolnjeno razstavo so si obiskovalci Zgornjega trga lahko prvič ogledali ob odprtju na Poletno muzejsko noč.
PMC je leta 2018 prenovil razstavo o znameniti šentjurski družini in poskrbel za ustrezno postavitev predmetov, ki izvirajo iz njene zapuščine. Uredil je Ipavčev salon, v delu mansarde je pripravil predstavitev posameznih članov družine. Zadnja novost so interaktivne vsebine. Obiskovalci lahko s pomočjo sodobne tehnologije na primer podrobneje spoznajo zgodovino Šentjurja. »Naš cilj je bil, da bi razstava pritegnila mlajše in da bi bila zanimiva tudi za starejše,« je ob odprtju poudaril direktor PMC Stane Rozman.
Avtor razstave je muzejski svetnik in sodelavec PMC Jože Rataj, ki je med novimi vsebinami omenil interaktivno igro o legendi, kako je zavetnik Šentjurja Jurij premagal zmaja in kako je nastal trg. Prikazana je še njegova zgodovina v obdobju 19. stoletja. Obiskovalci Ipavčeve hiše lahko poznavanje omenjene družine preverijo ob igranju interaktivnega kviza s pomočjo zaslonov na dotik. Gre za nadgradnjo kviza, ki ga je o tej znani rodbini pripravila Knjižnica Šentjur. »Njegov poudarek je bil doslej na predstavitvi Benjamina in Gustava Ipavca. Zdaj želimo predstaviti še ostale člane, na primer Alojza in Josipa Ipavca,« je pred časom za naš medij pojasnil Rataj. Dodal je, da v glasbenem kotičku obiskovalce privablja interaktivna glasbena stena, kjer lahko sestavljajo dele skladb in prisluhnejo melo-
dijam iz opusa skladateljev Ipavcev.
»Ipavci so zgodba, ki se nikoli ne konča, saj so ena od izjemno pomembnih slovenskih glasbenih družin,« je povedal Rozman. In dodal, da v PMC verjamejo, da bodo z Občino Šentjur javnosti lahko še bolj približali njihovo zapuščino. Sodelujoči med drugim načrtujejo, da bi Ipavčeva hiša kot eden osrednjih spomenikov v občini dobila svojo spletno stran. Razmišljajo tudi o razvoju igre za pametni telefon ter o pripravi avdiovodičev, ki jim bo prav tako možno prisluhniti na telefonu.
TS, Foto: Andraž Purg - GrupA
Dopolnitev razstave je stala približno 15 tisoč evrov. V to ni všteto delo sodelavcev PMC, ki opravljajo javno službo tudi za kozjansko regijo.
Plesni Opus končno bo
Potem ko je lani zaradi izbruha koronavirusa odpadlo in je bilo letos zaradi še vedno trajajoče epidemije prestavljeno z aprila na junij, bo celjski območni izpostavi JSKD jutri, na dan državnega praznika, naposled le uspelo pripraviti 12. mednarodno tekmovanje mladih ustvarjalcev Opus 1.
Tekmovanje bo v SLG Celje (17.00 in 18.15), zvečer ob 20.30 bo v Plesnem forumu Celje plesna predstava Where does the wind blow, Danielle Lamensdorf prejemnice Opus produkcije nagrade v letu 2019, ob 21.30 pa še podelitev nagrad.
»Pogoji za izvedbo dogodkov se se vendarle izboljšali in v okviru trenutnih ukrepov je dovoljena tudi prisotnost občinstva. Veseli nas, da se je prijavilo veliko ustvarjalcev iz tujine (z Madžarske, iz ZDA, Izraela ...) in tudi naših plesalcev sodobnega plesa,« je povedal Tomaž Črnej, vodja celjske območne izpostave JSKD.
Značilnost festivala je tudi močna mednarodna žirija (ob slovenskem predstavniku še člana z Madžarske in iz Mehike), ki bo po predstavah podelila nagrade v različnih kategorijah. Žirija mladih bo podelila dve nagradi za udeležbo na Poletni plesni šoli, ki bo konec junija v Ljubljani. Matjaž Farič, umetniški vodja Festivala Front@, bo izbral plesne miniature za festival v Murski Soboti.
RG
Avtor razstave Jože Rataj ob novih interaktivnih vsebinah.
Znani nagrajenci 20. Lirikonfesta Velenje
Velenjska knjižna fundacija, ki v teh dneh zaznamuje 20-letnico delovanja ter festivala liričnega in potopisnega občutja Lirikonfest Velenje, je razglasila letošnje nagrajence. Osrednjo festivalsko nagrado velenjica - čaša nesmrtnosti bo preje Miklavž Komelj, mednarodno Pretnarjevo nagrado Aleš Šteger, nagrado krilata želva Ivo Svetina, plaketo Lirikonov zlat pa bo prejela Dragica Fabjan Andritsakos. Kot so sporočili iz fundacije, bodo nagrade in priznanja podelili na slavnostni akademiji Poetična Slovenija v programu jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje, ki bo letos med 13. in 16. septembrom.
Šestnajsto čašo nesmrtnosti bo za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle prejel pesnik Miklavž Komelj, ki je, kot piše v obrazložitvi, ustvarjalec vsestranskih razsežnosti. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk. Za krajše pesmi sta značilni zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. »Komelj hkrati izraža smisel, ki vodi k bistvu bivanja na tem svetu in je jezik zunaj jezika. Je stvar, ki se poraja in izginja obenem. Je eden tistih pesniških glasov, ki nam pripoveduje, kako videti nevidno. Prav to je temeljna značilnost vsake kakovostne poezije,« piše v utemeljitvi nagrade.
Osemnajsti častni naziv ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika oz. mednarodno Pretnarjevo nagrado bo Velenjska knjižna fundacija podelila Alešu Štegru, ki je pisatelj, esejist, kritik, prevajalec, urednik, popotnik in predvsem uveljavljen pesnik mednarodnih razsežnosti, piše v utemeljitvi. »Šteger ni le eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pesnikov, ampak tudi človek številnih mednarodnih književnih stikov, povezovanj in posredovanj. Med drugim je nosilec častnega naziva vitez reda umetnosti in leposlovja, ki ga podeljuje Velenjska knjižna fundacija, in redni član berlinske akademije umetnosti.« Častni naslov ambasador poezije mu komisija fundacije podeljuje za njegovo večletno mednarodno povezovanje slovenske, evropske in svetovne poezije, njenih ustvarjalcev, prevajalcev in interpretov s slovenskim prostorom.
Peta festivalska nagrada krilata želva za najboljši slovenski potopis, knjižno objavljen v preteklem letu, bo šla letos v roke Ivu Svetini za potopisni roman Malabar.
Petnajsto prevajalsko priznanje - plaketo Lirikonov zlat za najtehtnejše prevode novejše poezije za odrasle - bo letos prejela prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih grških pesnikov - Hloi Koutsoumbeli in Stamatisa Polenakisa.
LKK
KULTURA
11
Mag. Tina Kosi brez podpore strokovnega sveta gledališča
Razpis za upravnika SLG Celje bo ponovljen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade celjskega mestnega sveta (Kviaz) mag. Tine Kosi, sedanje upravnice SLG Celje, mestnemu svetu ni predlagala, da bi odločal o njenem imenovanju za še en mandat na čelu celjskega poklicnega gledališča. Tina Kosi, ki je edina oddala popolno prijavo na razpis, tudi ni prejela pozitivnega mnenja strokovnega sveta gledališča. Kviaz je zato s torkove seje mestnega sveta umaknil to točko dnevnega reda, jeseni pa bo ponovil razpis za upravnika SLG Celje, odločitev članov Kviaza o tem je bila soglasna.
ROBERT GORJANC
»Negativno mnenje strokovnega sveta je za Kviaz in tudi za mestni svet pomembno. To je bil za nas znak, da so stvari v gledališču trenutno malo preveč razgrete, in nič slabega, da bo razpis ponovljen, da se bodo stvari malo umirile. Na novem razpisu jeseni bomo videli, kdo bodo kandidati, ali bodo isti ali drugi,« je povedal Janko Požežnik, predsednik Kviaza. Ob tem je dodal,
da je bila vloga še enega kandidata nepopolna in to kar v treh točkah, zato je tudi niso obravnavali.
Sogovornik je še dejal, da na odločitev Kviaza, ki je bila kot omenjeno glede ponovitve razpisa soglasna, niso vplivali zapisi medijev in interesnih združenj. »Odločali smo objektivno, na podlagi strokovne presoje in argumentov. Do konca mandata sedanje direk-
V SLG Celje bodo na ime novega upravnika za naslednji mandat morali še počakati.
V SLG Celje sta v torek in včeraj že bili odigrani dve predstavi letošnjih Dnevov komedije, danes bo s svojo tekmovalno predstavo Ize Strehar Vsak glas šteje nastopilo tudi domače gledališče. SLG Celje je v ponedeljek na Borštnikovem srečanju v Mariboru nastopilo v tekmovalnem programu z dramo Očiščenje finsko-estonske pisateljice Sofi Oksanen.
torice je še nekaj mesecev in ocenili smo, da je še dovolj časa za umirjen izbor kandidata na podlagi strokovnih kriterijev,« je še pojasnil Janko Požežnik. Povedal je, da so takšno stališče posredovali tudi protikorupcijski komisiji, ki jo je zanimalo, ali so omenjeni zapisi vplivali na razmišljanje in odločanje članov komisije.
Za stališče smo zaprosili tudi Simona Mlakarja, predsednika strokovnega sveta SLG Celje. »Odločitev strokovnega sveta ni bila soglasna, večina članov pa je bila za negativno mnenje h kandidaturi in takšno stališče smo tudi posredovali Kvia-zu,« je povedal Simon Mlakar.
Pojasnil je, da skrhani odnosi v gledališču niso bili tema, o kateri bi
razpravljal strokovni svet, in ponovil, da v minulih letih od sindikata ali umetniških ustvarjalcev niso dobili informacij, pritožb ali pozivov glede te problematike. »Vsak član strokovnega sveta se je pač odločil po svojem lastnem prepričanju, ki pa ga ne morem komentirati,« je povedal predsednik strokovnega sveta SLG Celje.
Foto: SHERPA
Dobrna skozi čas
Fotograf Peter Marinšek in njegov tokratni model, nekdanja smučarska šampionka Tina Maze, sta se povezala v promocijski predstavitvi izbranega nakita, ki ga je za Zlatarno Celje (so)oblikovala Mazejeva.
Ko se Tina na ogled postavi
VELENJE - V Galeriji Velenje so minuli četrtek odprli razstavo fotografij Petra Marinška in nakita Lencia Zlatarne Celje z naslovom Tina.
Razstava je pregled nekajletnega ustvarjanja oglaševalskih posnetkov velenjskega fotografa Petra Marinška z našo najboljšo smučarko vseh časov Tino Maze, ki se je v tej akciji izkazala kot izvrsten model. Posnetki so bili narejeni za največjo slovensko zlatarsko hišo, in sicer za promocijo dela njene kolekcije Lencia, ki jo je idejno z oblikovalci zlatarne oblikovala prav Tina Maze. Posnete fotografije so delno studijsko delo, precej jih je tudi iz narave in drugih lokacij.
Peter Marinšek je fotograf, ki se ukvarja predvsem z oglaševalsko fotografijo, pri čemer vendarle ustvarja prevladujoče posnetke s karakterjem. V mnogih prime-
V zelenem objemu Zdraviliškega parka Dobrna je še do 17. avgusta na ogled razstava Dobrna skozi čas - Dobrna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje. Zunanja razstava je tretja iz serije projektov Arhiv v regiji, s katero se Zgodovinski arhiv Celje z lokalnimi partnerji predstavlja z gradivom, ki ga hrani za izbrano območje, in se osredotoča na predstavitve različnih vsebinskih zvrsti ter kategorij arhivskega gradiva.
Pri postavitvi tokratne razstave arhiv sodeluje z Javnim zavodom za turizem, šport in kulturo Dobrna ter Občino Dobrna. Razstava, katere avtorica je arhivska svetovalka Sonja Jazbec, na dvanajstih panojih na ogled postavlja
50 reprodukcij raznolikega, vsebinsko zanimivega in vizualno privlačnega arhivskega gradiva.
Ob omembi imena kraja večina najprej pomisli na zdravilišče in zdraviliški turizem, saj velja Dobrna za eno najstarejših zdravilišč v današnjem slovenskem prostoru in ravno zdraviliški turizem ima velike zasluge za razvoj kraja in okolice. Z razstavo, ki je zasnovana kronološko, je poleg zdraviliškega gradiva predstavljeno še arhivsko gradivo iz drugih fondov in zbirk, ki odseva značilnosti in zanimivosti zgodovine tega kraja.
Najstarejši dokument predstavlja listina gospoščine Do-brnica iz leta 1789, s katero baronica Kajetana odstopa lastniku posestva Dobrna
lovišče. Najstarejšo slikovno upodobitev Dobrne poleg čr-no-bele grafike Kačjega gradu z Dobrno iz leta 1681 predstavlja barvna razglednica Dobrne, odposlana leta 1899, na kateri so prikazani posamezne podrobnosti kraja.
Med zdraviliškimi arhivskimi dokumenti velja omeniti načrt obnove kopališča iz leta 1907, gradbeno dovoljenje in načrt za postavitev svinjakov iz leta 1947 ter načrt gradnje hotela Dobrna iz leta 1964. Od preostalih dokumentov velja izpostaviti dokumente društev, šole, načrte individualnih gradenj, kot zanimivost je predstavljen dokument, na katerem so navedeni vsi lastniki radioaparatov na Dobrni in v okolici v letu 1947.
LKK, foto: ZAC
rih gre za portretne, športne ali krajinske fotografije. S predstavitvijo zaključenega opusa najuspešnejše slovenske športnice vseh časov Tine Maze in z izpostavljeno kolekcijo njenega nakita Lencia je s svojo sugestijo izbranih ambientov in karakternih dodatkov ustvaril fotografije, ki zadostijo tako oglaševalskim kot tudi umetniškim pričakovanjem. Združljivost različnih pristopov vsekakor predstavlja širino dojemanja, razstava pa deluje celovito, saj predstavlja in spodbuja interakcije, je o avtorju fotografij in razstavi povedala kustosinja Milena Koren Božiček.
LKK, foto: Peter Marinšek
Fotografska razstava Tina bo v Galeriji Velenje na ogled do 17. julija.
Razstava bo na ogled do 17. avgusta in je namenjena tako domačinom kot turistom, spremna besedila ob predstavljenih kosih gradiva so namreč prevedena tudi v angleški in nemški jezik.
12
NAŠA TEMA
Šolski primer, ki kaže, kako je sistem luknjičast in ne zaščiti vseh
Pravica do varnega
šolskega okolja za vse?
Pred koncem šolskega leta, ko naj bi bilo veselje otrok pred počitnicami na vrhuncu, je »počilo« v eni od celjskih osnovnih šol. Razlog? Domnevno nasilje, tako besedno kot fizično, v enem razredu. Nikakor ne moremo zapisati, da je vzrok za nasilje obnašanje otroka s posebnimi potrebami ali ostalih, saj bi bilo to nesprejemljivo. A zagotovo je vzrok slabe volje - kot pravijo starši otrok, s katerimi smo se pogovarjali - da se šola ni ustrezno odzivala ob dosedanjih odklonilnih primerih in ni pravilno ukrepala. Če bi, zadeve in stiske otrok ne bi prišle tako daleč. Primer, o katerem pišemo, kaže, kako tog je sistem ob
vsem vedenju, da imajo pravice in dolžnosti vsi, ki so vključeni v šolski sistem. Ne gre le za pravico do izobraževanja, ampak tudi za pravico do varnega šolskega okolja. Zgodba kaže, kako sistem pri skrbi za otroke ne zmore popolnoma udejanjiti te pravice s svojimi vzvodi in z načinom dela na način, ki bi bil sprejemljiv za vse. S tem povzroči, da je žrtev sistema več. Najhuje pri tem je, da sistem dopušča, da se pri vseh otrocih zaradi tega nabirajo tudi travme in izkušnje, ki jih bodo nosili s seboj tudi kasneje.	Foto: Pixabay
SIMONA ŠOLINIČ
»Opazili smo porast medvrstniškega nasilja«
»Največjo pozornost zagotovo namenjamo preventivnim dejavnostim, zlasti na področju preprečevanja odklonskega vedenja otrok,« pravi ravnateljica IV. osnovne šole Celje Katja Kojnik Vengust. Zaradi varovanja osebnih podatkov na naša vprašanja ne more odgovoriti, pravi.
Kojnik Vengustova je vodenje šole prevzela pred približno dvema mesecema. »Podrobnosti posameznih primerov ne poznam dovolj dobro. Tudi zaradi tega bi bile informacije lahko pomanjkljive ali netočne,« dodaja. Kljub temu priznava, da so v šoli opazili porast medvrstniškega nasilja. »Zato smo sprejeli protokol njegove obravnave, s čimer želimo rast
ustaviti in primere, ki se pojavijo, sproti ter učinkovito reševati. V primeru različnih oblik neprimernega vedenja ravnamo v skladu s Pravili šolskega reda IV. osnovne šole Celje, pri čemer upoštevamo postopnost izrekanja vzgojnih ukrepov. V primeru hujših kršitev prepustimo zadevo v obravnavo pristojnim ustanovam. Tudi letos smo večkrat sodelovali s policijo, centrom za socialno delo in z drugimi ustanovami,« pojasnjuje.
Med splošnimi navedbami možnega reševanja manjših kršitev v šoli ravnateljica omenja tudi vrstniško medi-acijo. Dodaja, da inšpektorat za šolstvo izvaja redne in izredne nadzore. »Do zdaj večjih nepravilnosti ali pomanjklji-
vosti ni ugotovil, manjše smo odpravili v skladu z navodili,« pravi Kojnik Vengustova.
Kakšna je vloga spremljevalca?
Starši, s katerimi smo se pogovarjali, so omenili, da bi sošolec njihovih otrok glede na svoje potrebe moral imeti spremljevalca, a ta ni vedno prisoten - če bi bil, bi lahko morda preprečil kakšna odklonska dejanja. »Učenci z odločbo komisije za usmerjanje imajo pri pouku prilagoditve, kot jih strokovna skupina opredeli v individualiziranem programu, dodatna strokovna pomoč se prav tako izvaja v skladu z odločbo o usmeritvi. Učenci, ki potrebujejo začasnega ali stalnega spremljevalca za fizično
pomoč, imajo to opredeljeno v odločbi,« pojasnjuje ravnateljica šole.
»Ministrstvu za izobraževanje vsako leto pošljemo prošnjo z utemeljitvijo za odstopanje od normativov in standardov za izvajanje programa osnovne šole, saj bi šole sicer morale začasne spremljevalce zagotoviti iz notranjih rezerv, s katerimi žal ne razpolagamo. Za učence s posebnimi potrebami, ki so že tako ali tako občutljiva populacija in večinoma težko sprejemajo spremembe, bi bilo izjemno neugodno, da bi jih vsako uro spremljal drug učitelj spremljevalec, ki tisti trenutek ne bi imel pouka,« še poudarja Kojnik Vengustova. »Spremljevalec je posameznemu učencu na voljo ves čas pouka in izvajanja dejavnosti v okviru pouka izven šolskih prostorov. Izvajamo tudi spremstvo z distance, kjer je spremljevalec prisoten v bližini učenca, vendar ni ves čas ob njem v oddelku.
S tem učence privajamo, da se sami odločijo za ustrezno vedenje, in jim spremljevalec priskoči na pomoč le, če jo potrebujejo. S tem razvijamo občutek lastne odgovornosti za izbiro vedenja, naloga spremljevalca je, da učenca za izbiro kasneje pohvali in spodbudi k primernemu vedenju tudi v drugih situacijah,« odgovarja ravnateljica.
Peticija otrok
Ravnateljica ne zanika, da je od učencev dobila peticijo, v kateri so izrazili mnenje, naj se sošolca premesti. Ob tem
omeni, da vodstvo dobi tudi od staršev različne pobude, a tudi pritožbe, sploh proti koncu šolskega leta. »Te imajo sicer možnost posredovati na roditeljskih sestankih, po elektronski pošti ali po telefonu. Trudimo se, da vsako takšno stvar skrbno obravnavamo, kar seveda vključuje pogovor z vsemi vpletenimi v zadevo in nato načrtovanje ter izvedbo ustreznih ukrepov. Roditeljske sestanke običajno vodijo učitelji razredniki, če se pojavi potreba, na njih sodelujeta tako svetovalna služba kot tudi vodstvo,« dodaja sogovornica.
»Obstaja način, da šola to doseže!«
Načrt pomoči se lahko tudi spremeni
Da tudi Zveza aktivov svetov staršev Slovenije zaznava problematiko vključevanja otrok s posebnimi potrebami v šolski vsakdan, je potrdila predsednica zveze Lara Romih. Ob tem dodaja, da primer iz Celja ni splošno medvrstniško nasilje. »Gre za otroka s posebnimi potrebami, ki se do svojih sovrstnikov obnaša in odziva drugače. To drugačnost njegovi sošolci in njihovi starši lahko občutijo tudi kot nasilje.«
Reševanje nasilja v šolah kot posledice čustvenega izražanja otroka zaradi zdravstvenih okoliščin s podpisovanjem peticij in pozivom staršev k pre-šolanju po mnenju zveze ni
prava rešitev. »Ti otroci potrebujejo mnogo več podpore od staršev in strokovnih delavcev ter razumevanja vseh v neposredni bližini. Torej govorimo o razumevanju in ne samo o strpnosti,« pravi Romihova.
Otroci s posebnimi potrebami imajo odločbe in individualizirane programe, kjer so opredeljene smernice za delo z njimi, ter prilagoditve, ki jih potrebujejo, da bi se čim lažje vključevali v socialno in šolsko skupnost. Romihova omenja, da so odzivi šol na pojave nasilja različni, saj so odvisni od teže nasilnih primerov: »Prav je, da se v reševanje vključuje vse, ki nasilje doživljajo, izvajajo in čutijo njegove posledice.«
Kot razlaga, mora protokol soočanja z nasiljem v šolah vsekakor vsebovati preventivne ukrepe, kot sta mediacija in restitucija. »V osnovi mora po našem mnenju šola, še preden se pojavi nasilje, le-tega preprečevati. Najpomembneje je, da se vodstvo šole v primeru zaznave psihičnih stisk učencev primerno in pravočasno odzove ter vsakemu otroku individualno pomaga,« dodaja. Romihova ob tem jasno poudari, da se ne sme spregledati zaščite žrtev, torej vseh tistih, ki trpijo nasilje, pri čemer ni bistveno, zakaj ga nekdo povzroča. »Učencem bi moralo biti omogočeno, da s čim manj motnjami prisostvujejo učnemu procesu ter da niso izpostavljeni nasilju. V zvezi verjamemo, da obstaja način, s katerim šola lahko to doseže,« še zaključuje Romihova.
»Zakonodaja zavezuje vse organe, da ob zaznanem nasilju, kjer je žrtev otrok, obravnava primere še posebej pozorno, skrbno in odgovorno. V Sloveniji ima posebno varstvo pred nasiljem vsak otrok, pri čemer smo vsi soodgovorni za dobrobit otrok in za njihovo zaščito,« so jasni na Centru za socialno delo (CSD) Celje.
Glede na okoliščine primera v IV. osnovni šoli Celje je CSD zagotovo s primerom že seznanjen. Zaradi varstva osebnih podatkov konkretnih podrobnosti nismo zahtevali, zanimalo nas je, kako lahko CSD pomaga pri reševanju situacije. Center se
mora ob pojavu nasilja nad otroki vedno odzvati, preučiti vse možnosti in tudi posebnosti v otrokovem domačem okolju ter šoli. Ko je situacija obsežnejša, lahko center opravi tudi razgovor z otrokom, staršem pa predstavi vse možne oblike pomoči. »Center se lahko pri tem poveže tudi z ostalimi ustanovami, ki so vključene v obravnavo otroka. Nameni povezovanja so izmenjava informacij, priprava ocene ogroženosti, priprava načrta pomoči ter razdelitev nalog. V načrtu pomoči jasno opredelimo predlagane oblike pomoči tako otroku kot staršem, način spremljanja,
trajanje in cilje obravnave,« pravijo na centru. Dodajajo še, da se ta načrt pomoči tudi spremeni, če je treba zaradi novih oziroma spremenjenih okoliščin.
Ne centru ne staršem nikoli ni prva naloga, da bi problematičnega otroka namestili v zavod zaradi njegovih psihosocialnih težav. Vedno je treba pred tem poiskati vse ostale možne rešitve. A na centru omenjajo, da se lahko v določenih primerih zgodi tudi to, kadar gre za psihosocialne težave, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Namestitev v zavod je možen tudi, če je ogrožen otrok ali drugi in je le s takšno namestitvijo mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi ali koristi drugih.
NAŠA TEMA
13
»Šola stori premalo«
»Vsi podpisani se strinjajo glede premestitve sošolca,« je zapisano v peticiji, ki jo je vodstvu IV. osnovne šole Celje samoiniciativno predalo in celo brez vednosti staršev podpisalo skoraj 20 učencev enega od razredov. S tem so izrazili svoje mnenje oziroma klic na pomoč. Svojega sošolca, otroka s posebnimi potrebami, ki ima odločbo komisije za usmerjanje, so razumeli več let. Odkar naj bi se besedno in tudi fizično nasilje znotraj razreda stopnjevalo, je prekipelo tudi njim.
»Popolnoma razumemo, da ima otrok s posebnimi potrebami pravico do izobraževanja in učenja socialnih veščin, vendar mora šola razumeti tudi,
da imajo naši otroci prav tako pravico do varnega okolja,« so povedali njihovi starši. Dodajajo, da so se nasilni dogodki vrstili, policije nikoli niso klicali, saj so jim v šoli večkrat zatrjevali, da gre za pomen strpnosti in razumevanja otroka s posebnimi potrebami. Prihajalo naj bi tudi do dogodkov, ko naj bi sošolec vrgel kamen v enega od otrok, grozil s steklenico, nekoga naj bi tudi popljuval, enega od sošolcev naj bi celo dušil s torbo, pravijo starši.
Pod drobnogledom?
»Po vsem tem času razumemo svoje otroke, da tega ne zmorejo več prenašati in da se včasih odzovejo tudi neprimerno, čeprav vedo, da ne bi sme-
li,« dodajajo starši. V zadnjem letu opažajo pri svojih otrocih tudi duševno stisko zaradi tega. Otroci jim povedo, da jih boli, ko vidijo, da šola drugemu spregleda nasilje. Njim pa naj bi učiteljica, zatem ko naj bi tudi otroci povzdignili svoj glas zaradi nestrinjanja s početjem sošolca s posebnimi potrebami, dejala, da bodo »pod drobnogledom«.
»Menimo, da je vodstvo šole storilo premalo, da bi zadevo ustrezno rešilo. Nikoli nam ni jasno predstavilo okoliščin, da bi naši otroci in mi vedeli, s čim se soočamo. Ves čas so nam v šoli govorili, da moramo biti strpni - in tudi smo. Vendar so zdaj stvari šle čez mejo,« dodajajo starši. Poudar-
Na Ministrstvu RS za izobraževanje znanost in šport so nam odgovorili, da z omenjenim celjskim primerom niso seznanjeni. Sicer pa je iz njihovih odgovorov razvidno, da je šola bolj kot ne pri reševanju takšne situacije prepuščena sama sebi oziroma - drugače zapisano -je pri reševanju avtonomna.
Zaradi varovanja osebnih podatkov in pravic otrok na Inšpektoratu RS za šolstvo in šport ne morejo »niti potrditi niti ovreči«, ali so s tem primerom seznanjeni. Ob tem poudarjajo, da v vseh takšnih ali podobnih primerih opravijo inšpekcijske postopke. Med drugim nas je zanimalo, kakšen je protokol reševanja takšnih situacij znotraj šole in ali je ta odvisen samo od
šole ali ga je morda ministrstvo natančno doreklo.
Vse odvisno od
šole?
»Poseben protokol ni predpisan. Vzgojno problematiko rešuje šola sama v skladu z vzgojnim načrtom, s pravili šolskega reda oziroma glede na zakon, ki predpisuje postopek izrekanja vzgojnih opominov,« so nam odgovorili. Tudi če šola ne zmore sama rešiti situacije s starši oziroma najti kompromisa, ministrstvo pri tem aktivno ne sodeluje, so nam odgovorili. Ob tem so dodali, da nadzor izvaja inšpektorat. Razumeti je, da ministrstvo prepusti reševanje zadev šoli, v primeru nepravilnih odločitev pa jo lahko kaznuje ...
Glede na to, kar so nam opisali celjski starši, so se nasilni dogodki v omenjeni šoli vrstili, zato smo ministrstvo vprašali še, ali je šola dolžna takšna vedenja prijaviti. »Šola nasilje obravnava v okviru svoje vzgojne vloge, če obstaja sum storitve kaznivega dejanja, ga prijavi,« pojasnjujejo na ministrstvu. Ob pisanju več podobnih člankov v preteklosti se je mnogo staršev spraševalo tudi, ali šolski sistem premore dovolj izobraževanj učiteljev s področja posebnih potreb učencev. Na ministrstvu pravijo, da je tovrstnih izobraževanj učiteljev veliko: »O izbiri izobraževanj se lahko odloči učitelj na podlagi lastnega zanimanja ali potrebe. Lahko pa o obveznosti udeležbe odloča ravnatelj.«
jajo, da ne želijo biti označeni kot nerazumevajoči, saj to ne drži: »Tako kot ima učenec s posebnimi potrebami pravico do šolskega okolja, imajo tudi naši otroci pravico do varnosti in mirnega izobraževanja. Samo to želimo.«
Krik po pomoči
Neuradno smo pridobili tudi zapis matere otroka s posebnimi potrebami, iz katerega je prav tako razvidno, da naj šola ne bi storila vsega, da bi umirila strasti. Šola do danes naj ne bi bila sposobna prepoznati otrokovih primanjkljajev, pri čemer jih enači z vedenjem. Iz zapisa je razvidno, da se je mama obračala tudi na druge ustanove, kjer naj bi tudi »naletela« na gluha ušesa, omenja celo, da bi moralo šolsko ministrstvo za zaposlene v šoli pripraviti več izobraževanj o potrebah otrok, da bi jih pravočasno zaznali in se pravočasno odzvali.
Ostali starši tudi navajajo, da odklonskih dejanj ves ta čas ravno zaradi razumevanja otrokovih posebnih potreb niso prijavljali nikomur, a ko je njihovim otrokom prekipelo, je bil prijavljen vsak dogodek: »Zdaj izgleda, kot da so nasilni naši otroci, a nihče se ne vpraša, zakaj je to tega prišlo. Vodstvo šole bi se moralo pravočasno odzvati in rešitve iskati sproti.« Pogrešajo več konstruktivnih sestankov, tudi sestankov, na katerih bi bili večkrat prisotna tudi šolska svetovalna služba in raz-
SIMONA ŠOLINIC
OB ROBU
Kje se je zataknilo?
V	zgodbi, o kateri pišemo, je videti, da nima ustreznega epiloga. Vsaj zaenkrat ne. Toda kaj je sploh ta epilog? Prešolanje otroka? Morda ta trenutek za nekatere obstaja samo ta rešitev. Ampak to pomeni, da do zdaj več let ni bilo ustreznega reševanja te problematike. Če bi bilo, prešolanje otroka s posebnimi potrebami morda ne bi bilo potrebno.
Kje se je torej zataknilo? Ali je šola uporabila do zdaj vse možnosti, ki jih ima? Starši pravijo, da ne. Vsi v sistemu se izgovarjajo na zakonodajo. Kje je ustrezna komunikacija?
V	eni podobnih zgodb nam je starš nekega osnovnošolskega dekleta povedal, da je učiteljica njegovi hčerki dejala, da »ne sme zavrniti objema« otroka s posebnimi potrebami, »saj naj bi drugače znorel«. Res je objem nekaj najlepšega. Še posebej če ga deliš z ranljivimi ljudmi. Toda kakšen nauk je mladoletno dekle v tej situaciji dobilo? Če ne bi dovolilo, da jo objame oseba, ki ima težave z dojemanjem nasilja, bo doživelo nasilje. Je to prava komunikacija in pravilna vzgoja?
V	zgodbi iz Celja bode v oči predvsem, da so otroci sami napisali peticijo o premestitvi sošolca, a tudi to, da naj bi sošolec nato napisal opravičilo in se vsem za svoja dejanja opravičil. To pomeni, da je šla zadeva tako zelo daleč, da tudi otroci natančno vedo, da je nekaj hudo narobe. Kako torej naprej? Nekaj se mora spremeniti. Ali spraviti v red. V sistemu, kjer imamo vzvode, stroko, zakone, predpise, uredbe in usposabljanja, reševanja prepuščamo v roke otrokom? Neverjetno.
lični strokovnjaki. Kako bo v novem šolskem letu, nihče ne ve. Starši priznavajo, da bi težave rešila premestitev otroka s posebnimi potrebami, kar je tudi njihova zahteva. Ne skri-
vajo, da iščejo tudi pravnega strokovnjaka, ki bi jim pomagal zadevo rešiti, saj dodajajo, da ne verjamejo več, da bo šola znala in zmogla ta primer rešiti v dobro vseh.
Zaradi katerih razlogov lahko mladoletnika premestijo v drugo šolo?
Zakon o osnovni šoli določa, da če je zaradi učnih ali vzgojnih razlogov potrebno, lahko osnovna šola v soglasju ali na zahtevo staršev vključi učenca v drugo osnovno šolo, če ta s tem soglaša.
»V reševanje težav pri vključevanja otroka z vedenjskimi težavami v razredno skupnost se morajo vključevati vsi deležniki. Namen tega je, da se otrok s posebnimi potrebami s pomočjo sošolcev uči socialnih veščin in da se vsi starši vključujejo v postopke šole za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v razredno skupnost ter postopke preprečevanja nasilja v šoli,« pravi predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
So šole avtonomne ali prepuščene same sebi?
Šola lahko zaradi vzgojnih razlogov prešola učenca v drugo šolo brez soglasja staršev:
-	če so kršitve pravil šole takšne, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje drugih
-	če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.
Če se učenca prešola brez soglasja staršev, šola pred odločitvijo pridobi mnenje centra za socialno delo ter soglasje šole, v katero je učenec prešolan, glede na okoliščine tudi mnenje drugih ustanov. Šola staršem vroči odločbo o prešola-nju, v kateri navede tudi ime druge šole ter datum vključitve v to šolo. Učence s posebnimi potrebami je mogoče vključiti v drugo osnovno šolo na podlagi odločbe o usmeritvi.
Zakon določa še, da ima učenec pravico obiskovati pouk. Učencu šola lahko občasno zagotovi doseganje ciljev izobraževanja tudi v drugih oblikah organiziranega dela, da učencem zagotovi varnost ali nemoten pouk.
POMEMBNO: Zakonodaja ne ureja premestitve v drug oddelek, vzgojno delovanje šole in s tem povezane ukrepe ima vsaka šola urejene v vzgojnem načrtu in pravilih šolskega reda.
Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport s podatki o številu prešolanih otrok v drugo šolo ne razpolaga.
Svetovalni delavci in sestanki
Navezujoč se na celjski primer, smo na ministrstvo za šolstvo poslali tudi vprašanje, ali morajo biti na sestankih, ki so posvečeni takšni problematiki, kot se je zgodila v Celju, prisotni socialni šolski
delavci. Starši so nas namreč ob podobnih primerih v preteklosti večkrat opomnili, da pogrešajo večjo aktivno vlogo socialnih šolskih delavcev. »O prisotnosti šolskih svetovalnih delavcev zakonodaja posebej ne govori, to vprašanje je v domeni posamezne šole, ki strokovne delavce
(tudi šolske svetovalne delavce) glede na vsebino lahko vključi v posamezne sestanke z določeno tematiko. Delo v šoli organizira in vodi ravnatelj, ki je tudi odgovoren za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter skrbi za sodelovanje šole s starši,« še pojasnjujejo na ministrstvu.
14	KRONIKA
Primer zastrupitve s krofi
Visoka kazen za dva poskusa
umora
Na Okrožnem sodišču v Celju je v ponedeljek sodnica Barbara Žumer - Kunc na 23 let zaporne kazni obsodila Luko Vlaovića, ki mu je tožilstvo očitalo dva poskusa umora. Lani oktobra naj bi poskušal umoriti nekdanjo partnerko in hčer. To naj bi poskušal storiti na zahrbten in grozovit način. Gre za eno višjih zapornih kazni za tovrstno kaznivo dejanje. Vlaović sodbe ne sprejema in se bo z odvetnikom nanjo pritožil.
SIMONA SOLINIC
Obsojenemu je sodnica podaljšala tudi pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Kot je znano, je Vlaović lani imel dogovorjen stik s hčerko, a ko bi jo moral vrniti mami, tega ni storil pravočasno. Ko ga je nekdanja partnerka klicala, jo je povabil, naj se oglasi po hčer v njegovo stanovanje, saj da ravno pripravljata krofe. Ko je nekdanja partnerica stopila v stanovanje, je njej in hčerki ponudil krofe, v katerih naj bi bila pomirjevala. Ob prihodu je bivši partnerici in deklici
- po navedbah tožilstva - ponudil krofe, v katerih so bila zdrobljena pomirjevala. Obe sta jih zaužili, pri čemer se je na poti domov pri obeh pojavila slabost, zato sta poklicali svoje domače in odšli v bolnišnico. Tam so na podlagi preiskav ugotovili, da naj bi bili obe zastrupljeni. Policija je ob ovadbi osumljenega dejala, da sta imeli obe oškodovanki tudi v bolnišnici zagotovljeno varovanje, ker naj bi jima Vlaović še v tistem času grozil. Ker je bil v preteklosti že obravnavan
Luka Vlaović (Foto: FF)
zaradi poskusa umora druge osebe, so ga kriminalisti še toliko bolj vzeli pod drobnogled.
Tožilka zadovoljna,
odvetnik ogorčen
Sodni proces za kazniva dejanja, ki jih je storil Vlaović v zadnjem primeru, ni trajal dolgo. V sorazmerno kratkem času je sodišče zaslišalo nekaj sodnih izvedencev in tudi družinske člane obsojenega ter oškodovank. Med sojenjem so prišli na plan nekateri podatki, ki so kazali na večletna medsebojna obtoževanja in žaljenja, zaradi česar je bilo med družino oškodovank in Vlaovićem sproženih kar nekaj sodnih postopkov. Na zadnji obravnavi so zaslišali še izvedenko s področja farmakologije Mojco Kržan, ki je v sklopu svojega izvedenskega mnenja ugotovila, da naj bi Vlaovićeva nekdanja partnerka nevede zaužila s krofi toliko pomirjevala, kot če bi vzela 20 tablet lorazepama, hči naj bi zaužila te snovi toliko, da bi jo lahko enačili tudi z do osmimi tabletami.
Odločna je bila na sojenju tudi okrožna državna tožilka Katja Kunej. Ta je sicer za Vla-ovića predlagala 25 let zapora: »S sodbo sem zadovoljna, sodišče je sledilo obtožbi in očitkom po vseh točkah obtožnice.« Pri tem je obtožnico zadnji dan sojenja nekoliko spremenila, in sicer v delu, da je Vlaović kaznivo dejanje storil iz maščevanja, saj se Vlaović v preteklem času naj ne bi strinjal s tem, da bodo njegovi stiki z otrokom zaradi okoliščin nadzorovani. To je namreč predlagala nekdanja partnerka.
Vlaovićev odvetnik Dušan Tanko je že napovedal pritožbo na sodbo. »Odločitev sodišča ni bila pravilna. Dokazov, da je obtoženi to storil in da je naklepal umor nekdanje partnerke in hčerke, ni. Niti v obrazložitvi sodbe dokazi niso dovolj utemeljeni. Takšnega primera v zgodovini kazenskega prava še ni bilo.« Tudi Vlaović je dejal, da bo dokazal, da je sodba neutemeljena.
Stari znanci spet prodajali drogo
V večmesečni kriminalistični preiskavi so celjski kriminalisti s preiskovalci Generalne policijske uprave zaradi pečanja z drogo ovadili kar 13 oseb. Med osumljenci so osebe, stare od 22 do 48 let. Vsi razen enega, ki je državljan Bosne in Hercegovine, so slovenski državljani.
»V preiskavi so bili uporabljeni tako klasični kot prikriti preiskovalni ukre-
pi. Ugotovljeno je bilo, da so osumljeni sodelovali v dveh kriminalnih skupinah ter organizirali nakupe, hrambo in prodajo prepovedanih drog heroin in kokain. Pri tem so vsakodnevno oskrbovali odvisnike s širšega celjskega območja. Mesečno so prodali najmanj pol kilograma heroina in kokaina,« so sporočili s Policijske uprave Celje. V sklopu preiskave so opravili sedem hi-
šnih preiskav, devet oseb so pridržali. V hišnih preiskavah so med drugim zasegli heroin in kokain z dodano snovjo za mešanje in večanje volumna. Šest oseb je bilo že obsojenih za podobna kazniva dejanja, pri čemer je bil eden od članov kriminalne združbe na prostosti le nekaj dni po prestajanju večletne zaporne kazni.
SŠol
Mladi: starejši vozniki so bolj problematični
Zavod Vozim iz Celja je z mladimi iz Savinjske regije še zadnjič v tem šolskem letu opravil posvet Heroji furajo v pižamah. Na njem so iskali rešitve za manj voženj pod vplivom alkohola. Savinjska regija je ena tistih, ki se po statistiki vožnje pod vplivom alkohola uvršča precej nad slovensko povprečje.
Tokrat so se z mladimi pogovarjali v Andražu nad Polzelo. Posveta se je udeležilo 30 mladih z Gimnazije Center - Celje in iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, ki sicer živijo v občinah Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Mladi so slišali tudi zgodbo poškodovanca v prometni nesreči. Govora je bilo o pomenu preventive pri vožnji pod vplivom alkohola in o nevarnosti pitja alkohola. Na predstavitvi predlogov o boljši varnosti se je razvila burna razprava med mladimi in odločevalci, še posebej glede zakonsko dovoljene meje alkohola v krvi, ki je za mlade 0,0 in za odrasle 0,5. Mladi namreč predlagajo, da bi bila zakonska meja dovoljene meje alkohola pri vseh 0. Ob tem so mladi še izrazili, da želijo več delavnic in osveščanja o prometni varnosti tudi za odrasle, ki so po njihovem mnenju v prometu precej bolj problematični kot mladi.
Foto: Zavod Vozim
Sodišče oprostilo strokovne delavce
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je v začetku tedna oprostilo šest zaposlenih na nekdanjem Centru za socialno delo Velenje, ki je po reorganizaciji centrov za socialno delo zdaj CSD Savinjsko-Šaleška, in v slovenjgraškem vrtcu. Gre za primer dečkov pred leti, ki sta po izgubi matere, ki ju je umoril njun oče, bila dana v rejniško družino, čeprav se njuna stara starša s tem nista strinjala. Primer se je zgodil leta 2016.
Naj spomnimo, da sta bila dečka po smrti matere nastanjena pri starih starših, nakar so ju strokovni delavci na podlagi odločbe takratnega velenjskega centra za socialno delo v rejniško družino odpeljali iz ene od enot slovenjgraškega vrtca. Stari starši so celo podali vlogo za rejništvo. V zasebni tožbi sta stara starša šesterici očitala nezakonit odvzem otrok, pomoč pri tem in nevestno delo v službi. Koroško sodišče v postopku ni ugotovilo naklepa in je tožene oprostilo. Odvetnik starih staršev Velimir Cugmas je že napovedal pritožbo. Ta naj bi temeljila med drugim tudi na tem, da babičina vloga za rejništvo ni bila prednostno obravnavana, medtem pa so otroka že dali v rejništvo drugi družini. Na CSD Savinjsko-Šaleška so z odločitvijo sodišča zadovoljni, saj pravijo, da je sodišče potrdilo, da so delali strokovno in učinkovito.
SŠol
Ne priznajo krivde
Večina obtoženih v primeru domnevnih nepravilnosti pri gradnji šestega bloka Teš ni priznala krivde. Prvoobtoženi je Uroš Rotnik, ki mu obtožnica očita dve kaznivi dejanji zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in dve kaznivi dejanji pranja denarja.
Krivde ne priznajo niti nekdanja zaposlena v Termoelektrarni Šoštanj Jože Dermol in Bojan Brešar niti lobist Peter Kotar, direktor podjetja CEE Boštjan Kotar ter zaposleni v Tešu Darko Weiss, Jože Lenart in Miran Leben ter davčni svetovalec Darko Končan. Likvidacijski upravitelj Kotarjevega podjetja Sol Intercontinental Anže Biber se ni hotel opredeliti do krivde, saj bo, kot je dejal, kmalu sklicana skupščina podjetja, ki mu bo dala nadaljnje usmeritve. Do krivde se ni želel opredeliti niti finančni strokovnjak Bogdan Pušnik. Krivdo je priznala družba GE STEAM Power Systems, nekdanji Alstom, ki je s tožilstvom sklenila sporazum o priznanju krivde, ki predvideva, da bo družba plačala 23 milijonov evrov denarne kazni in poravnala sodne stroške v višini 50 tisoč evrov. O sporazumu bo odločilo sodišče, potem ko bo preverilo pogoje, pod katerimi je bil sporazum sklenjen.
Na predobravnavnem naroku pred dnevi so odvetniki obtoženih podali različne predloge, med drugim tudi izločitev dokazov iz ene od hišnih preiskav leta 2012. Preden se bo sojenje začelo v polnem teku, morajo sredi julija na sodišču izvesti tudi predobravnavni narok za nekdanjega direktorja v skupini Alstom Josefa Reisla. Kot je znano, naj bi bilo oškodovanje pri gradnji šestega bloka Teš 6 vredno 250 milijonov evrov.
SŠol
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
15
frgotur
Varilec (več delovnih mest) (m/ž) (Žalec)
Naloge in odgovornosti: priprava materiala za obdelavo, robotsko varjenje, varjenje TIG in MIG, varjenje, zarisovanje, krivljenje ali druga dela v skladu z delovno dokumentacijo, s točkastim ali z električnim varjenjem, kovičenjem, vijačenjem ... sestavlja posameznih delov, spremljanje in kontroliranje posameznih operacij in faz dela. Delovni čas: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, 1-izmensko delo. Prijave zbiramo do 16. 7. 2021. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec - specialist (m/ž) (Šoštanj)
Od vas pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ... Prijave zbi-
ramo do 10. 7. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o. Metleče 7 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Šmartno ob Paki)
Od kandidatov pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu nudimo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas, izplačilo morebitnih nadur. Prijave zbiramo do 7. 7. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Posluževalec strojev za brizganje plastike (m/ž) (Celje)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta: osnovnošolska izobrazba ali srednja poklicna šola, osnovno poznavanje programa Microsoft Of-
fice, pripravljenost na 4-izmensko timsko delo, zanesljivost, natančnost, organizacijske sposobnosti, komunikativnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusno dobo 3 mesecev, možnost podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas, možnost napredovanja, stalno usposabljanje, izobraževanje, usmerjanje in podpora, timsko delo, stimulativno nagrajevanje. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. Alpla Slovenija, d. o. o.. Kotna ulica 5 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Procesničar (m/ž)
(Zagorje ob Savi)
Kaj pričakujemo: znanje in izkušnje s področja elektrotehnike, IV. stopnjo elektrosmeri - srednja tehnična ali srednja poklicna šola, izkušnje z delom z računalnikom, organiziranost, komunikativnost in pripravljenost na timsko delo, zanesljivost, natančnost in odgovornost, zmogljivost dela v turnusu - izmensko delo. Zaželene izkušnje: opravljanje dela z viličarjem, upravljanje težke gradbene mehanizacije, osnovno razumevanje in govorjenje angleščine. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. InterCal Slovenija, d. o. o., Savska cesta 1, 1410 Zagorje ob Savi. Več informacij na www.trgo-tur.si.
Strojni mehanik (m/ž)
(Zagorje ob Savi)
Kaj pričakujemo: znanje in izkušnje s področja vzdrževanja strojev, obdelovanja kovin, IV. stopnjo stroj-
ne smeri - srednja poklicna šola, obdelovalec kovin, ključavničar, organiziranost, komunikativnost in pripravljenost na timsko delo, zanesljivost, natančnost in odgovornost, izkušnje z delom z računalnikom. Zaželene izkušnje: opravljanje dela z viličarjem, upravljanje težke gradbene mehanizacije, osnovno razumevanje in govorjenje angleščine. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. InterCal Slovenija, d. o. o., Savska cesta 1, 1410 Zagorje ob Savi. Več informacij na www.trgotur.si.
Kuhar (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo 2 leti delovnih izkušenj s pripravo jedi v gostinstvu, srednješolsko izobrazbo smeri kuhar, pripravljenost na delo med tednom (enoizmensko) kot tudi ob sobotah in nedeljah v času skupinskih najav ali naročil (po dogovoru z vodjo restavracije), samoiniciativnost, samostojnost in poznavanje poteka dela v kuhinji. Kandidatu nudimo delovno razmerje in pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, majhen, prijeten kolektiv. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v izbirnem postopku. Želimo, da kandidate k prijavi motivira vsebina dela in ne blagovna znamka ali ime podjetja. Kandidat bo zaposlen neposredno pri naročniku brez posredništva. Prijave zbiramo do 30. 6. 2021. Tr-gotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo ustrezne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, samostojno delo z računalnikom (MS Office), veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativno, proaktivno, pozitivno in komunikativno osebo, vozniški izpit B-kategorije, znanje upravljanja z viličarjem. Prijave zbiramo do 20. 7. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na offset tiskarskih strojih, računalniška pismenost, izpit B--kategorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 20. 7. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Zaposleni, ali ste se cepili?
V zadnjem času so tudi z vidika delovnih razmerij postala zelo aktualna vprašanja cepljenja zaposlenih v gospodarstvu, predvsem glede možnosti odreditve obveznega cepljenja za zaposlene, preverjanja, ali so bili zaposleni cepljeni, in na osnovi teh odločitev obravnavanje cepljenih in necepljenih zaposlenih.
Pred več kot letom smo se znašli v do takrat neznani situaciji. Zadnje leto je bilo z vidika delodajalcev v gospodarstvu polno izzivov, saj so morali tisti, ki so svojo dejavnost lahko nadaljevali z omejitvami ali brez njih, sprejeti številne ukrepe, s katerimi so zagotovili čim bolj normalen potek delovnega procesa, poleg tega so morali prednostno zagotoviti varnost delavcev. Velik korak naprej v svetovnem boju proti koronavirusu so prinesla cepiva, katerih prvotni namen naj bi bil omejiti oziroma zajeziti širjenje tega trdovratnega virusa, ki je med drugim tudi popolnoma preoblikoval posamezne gospodarske panoge. Ob prihodu cepiva so tudi številni delodajalci videli rešitev in možnost za mirnejši potek poslovanja ter zmanjšanje tveganja prenosa okužb. Vendar kaj storiti v primeru, ko zaposleni dvomijo? Jih je možno v celjenje »prisiliti« in s cepljenjem pogojevati določene pravice iz delovnega razmerja?
Odgovor na obe vprašanji je čisto preprost in kratek - ne.
Posameznik naj se
odloči sam
Zakonodajalec ni določil obveznega cepljenja proti koronaviru-su, kar pomeni, da je odločitev o
Če delodajalec zahteva, naj necepljeni delavci ostanejo doma, je to nezakonito.
cepljenju prepustil posamezniku. Tako so po Zakonu o nalezljivih boleznih še vedno obvezna le cepljenja proti hemofilusu influence B, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B, medtem ko so proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim obvezna, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določa letni program cepljenja in zaščite z zdravili. V zvezi s cepljenjem proti koronavirusu je bila torej sprejeta odločitev oziroma je bilo zavzeto stališče, da se ne posega v osebno svobodo posameznika oziroma v pravico posameznika, da sam odloča o svojem življenju in zdravju ter o posegih v svoje telo. Odreditev obveznega cepljenja bi bila ne glede na stanje v svetu vseeno prevelik poseg v posameznikovo osebnost in to je pretehtalo v razmerju z javnim interesom. Ker torej cepljenje ni obvezno, ga tudi delodajalec ne more zahtevati od delavcev.
Ali lahko delodajalec od posameznika zahteva informacijo o tem, ali je bil cepljen ali ne? V svojem mnenju z dne 1. 6. 2021 (ki ga povzemamo v nadaljevanju) informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da mora imeti upravljavec (v tem primeru delodajalec) za zakonito obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago. Ta je dolo-
iCONSULl
TAX -•- LEGAL + FINANCE
čena v členu 6 (1) Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Osebni podatki, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju, so podatki o zdravstvenem stanju, ki so posebna vrsta osebnih podatkov, ki se ne smejo obdelovati, razen v primeru izjem, določenih v GDPR ter upoštevajoč predvsem načelo najmanjšega obsega podatkov. Za obdelavo podatkov v delovnih razmerjih je relevanten predvsem 48. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali z drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
Ali delodajalec
potrebuje te podatke?
Katere osebne podatke lahko delodajalec obdeluje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, je, tako meni tudi informacijski poobla-
ščenec, treba presojati od primera do primera. Naloga delodajalca je, da utemelji, zakaj potrebuje določen osebni podatek delavca zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem. Ob tem informacijski pooblaščenec pravi, da delodajalec podatkov o cepljenju načeloma ne potrebuje, razen če to od njega zahtevajo področni predpisi, kot so na primer odredbe glede obveznih testiranj za zaposlene v določenih dejavnostih (to za covid-19 ne pride v poštev). Tudi v takšnem primeru lahko delodajalec zbira oziroma obdeluje zgolj tiste podatke, ki so ustrezni in pomembni za takšen namen. V vsakem primeru morajo biti zaposlenim že pri zbiranju podatkov na voljo ustrezne informacije o obdelavi osebnih podatkov, med drugim komu se podatki pošiljajo, za kakšen konkretni namen, na kateri podlagi, kakšen je rok hrambe, kdo je upravljavec, kakšne pravice ima posameznik v zvezi z njegovimi podatki ali je zagotovitev podatkov obvezna in podobno. Delodajalec bi torej moral imeti res dober razlog, da bi od zaposlenih zahteval takšen podatek, pri čemer informacijski pooblaščenec pravi, da za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja delodajalec teh podatkov ne potrebuje.
Obravnava cepljenih in
necepljenih
Ali lahko delodajalec različno obravnava cepljene in necepljene zaposlene (npr. zahteva, da necepljeni delavci ostanejo doma in delajo od doma, na delovna mesta pa se vrnejo le cepljeni zaposleni)? Ne.
Za cepljenje se ne sme nikogar prisiliti, prav tako se s cepljenjem ne sme pogojevati pravic iz delovnega razmerja.
Pravne podlage za to, da delodajalec odloči, da se lahko npr. v pisarno vrnejo samo cepljeni delavci, ni, gre celo za diskriminacijo delavcev, saj 6. člen Zakona o delovnih razmerjih določa, da »Delodajalec mora iskalcu ali iskalki zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidatu) pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških«. Ce torej delodajalec zahteva, da necepljeni delavci ostanejo doma, različno obravnava svoje zaposlene, kar ni zakonito, ker je podatek o cepljenju podatek o zdravstvenem stanju posameznika.
Koliko bo torej cepljenje pripomoglo za normalizacijo življenja in delovnega procesa, je še vedno odvisno od zaposlenih kot posameznikov s svojimi osebnostnimi pravicami, od njihovih odločitev in njihove presoje.
Vladka Plohl, pravna svetovalka, Iconsult, d. o. o.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodlično storitev?
POZOR1.
Preglejte aktualno p o n u d d o
Na Mariborski cesti 69 v Celju, diagonalno od Citycentra Celje, je odprt Center za pravno pomoč, v okviru katerega deluje tudi Tvoja odškodnina.
Ekipa
pravnikov
Centra za
pravno
pomoč
in Tvoje
odškodnine
Tvoja odškodnina
Z našim znanjem do visokih odškodnin
Tvoja odškodnina je odškodninska pisarna, ki deluje pod okriljem pravne pisarne Center za pravno pomoč.
Strankam zagotavljamo kakovostno svetovanje glede možnosti uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v primeru:
•	prometnih nesreč
•	poškodbe na delovnem mestu
•	poškodbe na javni površini
•	ostalih dogodkov, zaradi katerih posameznik utrpi materialno ali nematerialno škodo.
Po pregledu zadeve za vas poiščemo najboljšo možno rešitev in v celoti izpeljemo postopek uveljavitve odškodnine.
Uvodni razgovor, na katerem nam predstavite okoliščine dogodka, je brezplačen, plačilo za naše delo je v celoti odvisno od uspeha pisarne v postopku uveljavitve odškodnine. Povedano drugače -pisarna je v svoje znanje prepričana do te mere, da se v primeru neuspeha pri uveljavljanju odškodnine v celoti odpoveduje plačilu za svoje delo.
Postopke na željo stranke izvajamo tudi brez obiska pisarne, s pomočjo elektronskih medijev in telefonskih razgovorov.
		
1 novi tednik lwww.nt-rc.sil	radio cel	
ŠPORT
17
Tridesetletnico tako kot država slavi tudi celjski mali maraton
Ultramaratonci lažje do Logarske doline
V soboto bo v Celju 30. mali maraton državnosti (proga je dolga 21 kilometrov), 18. tek državnosti (10 kilometrov) in 22. otroški tek. Začetek maratonov bo ob 9. uri pred dvorano Zlatorog, poldrugo uro kasneje bodo na svoj račun prišli otroci. Društvo maratoncev in pohodnikov Celje neutrudno skrbi, da se tradicija tekov v Celju nadaljuje.
do Krka kot
Najbolj radostne obraze imajo tekači nekaj minut po prihodu v cilj.
DEAN ŠUSTER
O tem smo se pogovarjali s predsednikom društva Odo-nom Simoničem, ki je predstavil tudi nekaj drugih tem.
Je za vami enoletni odmor ali pa ste v zahtevnem obdobju uspeli pod streho spraviti tekaško prireditev?
Uradno je za nami enoletna pavza. Lani smo pripravili mali maraton državnosti, tek državnosti in otroški tek. Potem se je skoraj vse ustavilo. Letos smo v mesecu maju načrtovali izvedbo novega teka, od Solčave do Logarske doline in nazaj do Solčave. Imeli bi dve dolžini prog. Ena bi bila dolga dvanajst kilometrov, druga, za bolje pripravljene tekače, pa enaindvajset kilometrov. Toda tedaj še ni bilo možnosti za izvedbo množične prireditve. Načrt za naslednje leto ostaja.
Kaj pa neuradno oziroma le za člane društva? Ste se podali na zanimivo pot?
Nazadnje smo slovensko--hrvaško mejo pretekli pred tremi leti. Tokrat smo začeli teči na mejnem prehodu Petrina. Povzpeli smo se do Delnic, nato smo se spustili do morja oziroma do otoka Krka. Pretekli smo 56 kilometrov. Tako smo obudili traso, ki smo si jo začrtali že pred leti. Prvič smo štartali celo iz Celja. Sedaj smo to namero opustili, ker po nenavadnem obdobju še nismo pripravljeni na tovrstni napor.
Pojutrišnjem bo znova vrvež pred dvorano Zlatorog. Ste pripravljeni?
Seveda. Zamudniki se lahko še prijavijo, nove prijave bomo začeli sprejemati dve uri pred tekmo. Za tek na deset kilome-
trov bo treba odšteti 15 evrov, za daljšo preizkušnjo pa 20 evrov. Otroški tek bo brezplačen. Otroke bo po opravljeni nalogi zabaval Spidi.
Prizorišče in časovnica sta že »klasična«, kajne?
Kot vedno se bomo dobili pred dvorano Zlatorog, kjer imamo vselej odlične pogoje za izvedbo prireditve. Štart bo zgodaj zaradi vročine, ob devetih. Udeleženci bodo tekli po obvoznici do Nove vasi, na krožišču se bodo usmerili proti Šmartinskemu jezeru. Obrat je v Runtolah, vrnitev pa po isti progi.
Koliko udeležencev pričakujete? Jih je lahko več kot lani? Zaradi znanih razlogov v tekaški sezoni namreč zeva praznina.
Drži, med enoletno pav-zo je bilo tekov zelo malo, v Celju morda trije ali štirje. Od septembra se ni dogajalo nič. Upam, da bo udeležencev vsaj toliko kot lani. Na naši sobotni prireditvi bodo prisotni najboljši tekači v tekmovanju za štajersko-ko-roški pokal, saj bodo po trije najboljši v vseh starostnih kategorijah prejeli nagrade in priznanja za preteklo leto.
Da ste pridni in marljivi v vašem društvu, ni dvoma. Mnoge zanima, kaj je z vašo željo po obuditvi ultrama-ratona od Celja do Logarske
doline. Zadnji je bil 1. septembra leta 2018 ...
Želja še ni usahnila, toda težave so vse večje, že zlasti z domačini v Logarski dolini. Letos smo želeli pripraviti tek po Logarski dolini, toda domačini so bili odločno proti. Od prvega maja lahko na dan v dolino vstopi dvesto avtomobilov. Glede ultramarato-na naj dodam, da če bi bila zgrajena kolesarska steza, bi bilo vse lažje. Občine lahko
kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev. Župan Občine Žalec nam je povedal, da so hoteli zgraditi kolesarsko stezo po nabrežini Savinje. Toda Arso seveda ni prižgal zelene luči. Ce so se pristojnosti prenesle na ministrstvo, bo pri tej problematiki odslej najbrž lažje. Največje težave med ultramaratonom smo sicer imeli na zadnjih tridesetih kilometrih, saj je tekačem preostala zgolj cesta. Če se bo
kaj korenito spremenilo v naslednjih dveh, treh letih, potem morda še lahko upamo, da bomo še kdaj prisotni na ultramaratonu.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Kot vedno se bomo dobili pred dvorano Zlatorog, kjer imamo vselej odlične pogoje za izvedbo prireditve. Štart bo zgodaj zaradi vročine, ob devetih.«
Tjaš Begić bo postal polnoleten v sredo.
Znova bosta z vami organizatorica otroških tekov Anica Živko in Alojz Melavc, »deklica za vse« pri tekaških in tudi drugih prireditvah v Celju.
Kolotilo držal obljubo
Generalni direktor Nogometnega kluba Celje Valerij Kolotilo je držal besedo. Vodstvo je dejansko osupnilo del nogometne javnosti, saj je v svoje vrste pripeljalo Tjaša Begića, ki velja za enega velikih slovenskih upov. Zapustil je Gorico in bo kariero nadaljeval pri Celju, kjer naj bi zanj odšteli 300 tisočakov.
Novi član NK Celje je tudi Maj Mittendorfer. Enaindvajsetletni branilec, ki je bil nazadnje član prvoligaša Kopra, je podpisal triletno pogodbo. Mittendorfer je igral za mladinsko moštvo ljubljanske Olimpije, potem je svojo športno pot nadaljeval v Dekanih. Vodstvo Celja naj bi tudi zanj plačalo zajetno odškodnino, dobro obveščeni govorijo o 150 tisočakih. Še štiri leta bo predsednik kluba Miloš Rovšnik. Na štadionu Z'dežele so znova zamenjali predstavnika za odnose z javnostmi. Se je Alen Hodžić komu zameril?
DŠ, foto: NK CELJE
18
ŠPORT
Posvet trenerja Milana Kranjca in njegove varovanke Tine Šutej	Klara Lukan je v teku na 3.000 metrov dosegla slovenski rekord za mlajše članice.
Opazen doprinos atletov in atletinj Kladivarja k uspehu slovenske reprezentance
V prvo ligo z zmagama Šutejeve in Lukanove
Naši atletski reprezentanci je v bolgarski Stari Zagori uspel preboj v prvo evropsko ligo, torej v drugi kakovostni razred. K uspehu so pripomogli tudi predstavniki celjskega Kladivarja. Zmagali sta Tina Šutej v skoku s palico in Klara Lukan v teku na 3.000 metrov.
DEAN SUSTER
Druga sta bila Luka Janežič v teku na 400 metrov in Jan Vukovič v teku na dva štadi-onska kroga. Četrti mesti sta zasedla Vid Botolin v teku na tri kilometre, ki je izboljšal 41 let star slovenski rekord v kategoriji do 20 let Staneta Roz-
mana, in Matic Ian Guček v teku na 400 metrov z ovirami.
Dva odlična Janova kroga
Slovenska atletska reprezentanca si je v bolgarski Stari Zagori zagotovila na-
stop v prvi ligi. V drugi ligi je zasedla tretje mesto, ki je kot zadnje vodilo v višjo ligo. Spet se je v metu diska izkazal Kristijan Čeh, ki je takoj po prekinitvi sodelovanja z dosedanjim trenerjem prihitel na trening (in tudi po pomoč?) v Celje. Maja Mihalinec Zidar iz Mozirja je bila tretja v teku na sto in četrta na dvesto metrov. Prijetno je z drugim mestom v teku na 800 metrov presenetil član celjskega Kladivarja Jan Vukovič: »Zelo sem zadovoljen, kajti tek je bil lep. Sem
pa obenem tudi malo jezen, ker se nisem držal vodilnega Madžara. Toda tedaj me je oviral hrvaški predstavnik, ki me je skoraj izrinil s steze. V zadnjih dvesto metrih sem lovil Madžara, ki ga je začelo >pobirati<, iztisnil sem vse iz sebe, ampak ga nisem mogel prehiteti.«
Vreme znova ustavilo Tino
Vse možne točke je naši izbrani vrsti zagotovila članica Kladivarja Tina Šutej v skoku s palico, čeprav je tek-
movanje predčasno končala s preskočenimi 425 centimetri: »Zadovoljna sem, prinesla sem devet točk ekipi. Pred mojim prvim skokom je začelo deževati. Ko sem preskočila svojo začetno višino, sva se s trenerjem Milanom Kranjcem posvetovala, ali bi sploh nadaljevala. Nisem želela tvegati poškodbe, zato je dejal, da naj končam. Svoje sem naredila in sem potem neobremenjeno spremljala reprezentančne sotekmoval-ce.« Klara Lukan je s časom 8:48,80 v teku na 3.000 me-
trov dosegla slovenski rekord za mlajše članice: »Izjemno sem zadovoljna, rekord sem izboljšala za dvanajst sekund. Vesela sem, da mi je to uspelo v >solo< teku, po načrtu, da tečem na polno. Uspelo mi je zadržati ritem ves čas, potrdila sem dobro formo.« Olimpijec Luka Janežič je bil vesel predvsem dejstva, da med tekom ni čutil bolečin. Jan Kokalj je bil šesti v teku na 5.000 m, Jurček Korpič Lesjak pa sedmi v metu kladiva.
Foto: PETER KASTELIC
Čez dve leti mora biti bolje
Košarkarice Slovenije so imele na evropskem prvenstvu preveč težav, predvsem zdravstvenih in tudi psiholoških, da bi se uvrstile v četrtfinale. V kvalifikacijah za uvrstitev med najboljšo osmerico so izgubile z Rusijo s 93:75.
Bile so nemočne, a vseeno ne tako slabe kot proti Belgijkam v predtek-movalni skupini. Najbolj učinkoviti sta bili Shante Evans, čeprav so jo spremljale težave s kolenom, z 21 točkami, in Eva Lisec z 19. Teja Oblak je dodala 12 točk, Nika Barič pa 11. Tudi pri slednji je bilo moč opaziti, da ni povsem pripravljena. Primerjala je tokratni in beograjski poraz v dodatnih kvalifikacijah pred dvema letoma: »Zdaj so občutki drugačni. V Beogradu smo bile blizu Belgijkam, tokrat pa smo bile zelo oddaljene od četrtfinala.«
Glave gor!
Selektor Damir Grgić je poudaril: »Zdaj bomo imeli čas za analizo. Glave ne smemo dati dol, čez dve leti bo nova priložnost za to generacijo. To je še mlada reprezentanca, ki lahko odigra skupaj vsaj še en olimpijski ciklus. Ponosen sem
na njih in njihovo delo.« Njegove izbranke so odlično začele prvenstvo, po visoki zmagi nad Turčijo pa so se pojavili napisi, da se v Stras-bourgu kuje slovenska medalja. To je bilo očitno preveliko breme za naše košarkarice - sledila sta polom proti Belgiji in zmaga nad Bosno in Hercegovino -, ki bodo naslednjo priložnost za izboljšanje zadnjih dveh dosežkov imele čez dve leti na domačem parketu, tudi celjskem.
Delež celjskega kluba
Na letošnjem evropskem prvenstvu je igralo kar osemnajst ko-šarkaric, ki so ali so bile članice Zenskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje. »Ponosni smo, da naš klub sodi v sam vrh evropskih klubov po številu sedanjih in nekdanjih košarkaric na prvenstvu. V Franciji in Španiji jih je kar 18, kar nas postavlja ob bok velikanom evropske košarke, kot sta Spartak iz Moskve in Dinamo iz Kurska. Dodati velja, da je med dvanajstimi najboljšimi reprezentancami Evrope kar pet reprezentanc s področja nekdanje Jugoslavije, kar samo priča o tem, da je ta regija še vedno vodilna na stari
celini. V sedmih različnih reprezentancah na tem prvenstvu igra kar 55 igralk, ki so bile članice klubov v ligi Waba, ki združuje najboljše ženske košarkarske klube v širši
regiji. Na prvenstvu so na klopeh štirih reprezentanc selektorji, ki so v svojih karierah vodili ali še vodijo klube v ligi Waba. Trije, Stipe Bralić, Marina Maljković in Damir Grgić,
so s svojimi klubi osvajali naslove v tem regionalnem tekmovanju,« je našteval športni direktor celjskega kluba Uroš Kranjc.
Foto: Fiba
Sedanje ali nekdanje članice celjskega kluba: Nika Barič, Teja Oblak, Eva Lisec, Shante Evans, Tina Trebec, Tina Jakovina, Annamaria Prezelj, Zala Friškovec, Aleksandra Krošelj, Lea Debeljak, Maruša Seničar (Slovenija), Ivana Dojkić, Iva Slonjšak (Hrvaška), Marica Gajić, Anđela in Nikolina Delić, Matea Tavić (Bih) in Paulina Hersler (Švedska).
Članici Cinkarne Maruši Seničar je na zadnji tekmi slovenske izbrane vrste uspela lepa obrambna poteza.
ŠPORT
19
Mlad namiznoteniški klub nanizal vrsto uspehov
»Pingpong« od Luč do Celja
Celje je bilo v namiznem tenisu močno že pred 2. svetovno vojno, kasneje so se ljubitelji tega športa zbirali pri Olimpu in Kladivarju. Partizan Gaberje je dolga leta organiziral Frenkov memorial, močna je bila sekcija pri Športnem društvu Ingrad, za kar sta bila zaslužna predvsem Jernej Pelko in Anatol Sazonov. Kasneje je NTK Biotop zamenjal NTK Ingrad Celje in vztrajal do leta 2008. Pred sedmimi leti je na površje prilezel Namiznoteniški klub Savinja.
DEAN SUSTER
Njegov sedež se nahaja v Lučah, njegovi člani pa trenirajo še v desetih mestih in krajih.
S štirimi trenerji
Vadba igralcev Savinje je v Lučah, na Ljubnem in Rečici,
v Nazarjah, Mozirju, Šmar-tnem ob Paki, Preboldu, Šempetru, Petrovčah, Grižah, Celju in na Ljubečni. V Celju treninge gostita Osnovna šola Frana Roša in Osnovna šola Hudinja. Tekmovalne skupine kluba vadijo v Grižah,
Člansko moštvo NTK Savinja je v 1. slovenski ligi zasedlo sedmo mesto.
Mozirju in Lučah. Glavna trenerja Naniznoteniškega kluba Savinja sta Jaka Gola-všek in Patrik Rosc, s ciljem po še kvalitetnejšem delu z mladimi pa jima pomagata Laura Goršič in Oskar Rosc.
Pred epidemijo
tristo otrok
Predsednik NTK Savinja je Patrik Rosc: »Kljub temu, da je bil Namiznoteniški klub Savinja ustanovljen leta 2014, smo se z ogromno mero motivacije in s trdim delom že kaj hitro povzpeli med najuspešnejše namiznoteniške kolektive v državi. Poleg tega, da smo najštevilčnejši nami-znoteniški klub v Sloveniji, kajti pred epidemijo je redno vadilo tristo otrok, smo v zadnjih sezonah začeli pobirati sadove predanega dela, saj se naši igralci z državnih prvenstev redno vračajo z osvojenimi medaljami. Poleg tega v 1. slovenski namiznoteniški ligi že štiri sezone uspešno nastopa naša članska ekipa.« Rosc je nato poudaril: »Tudi v bližnji prihodnosti želimo z učenjem namiznega tenisa razveseljevati nadebudne fante in dekleta v lokalnem okolju, hkrati pa želimo nadaljevati z uspehi, ki jih naši mladi tekmovalci dosegajo na državni ravni. Ob vsem tem sta klubska želja in cilj, da namizni tenis še bolj približamo Celjanom. Glede na velikost mesta in številčnost prebivalstva je namreč prava škoda, da ta lep šport še nima mesta, ki bi mu lahko pripadal.«
Osmerica z grbom
Namiznoteniški klub Savinja je v sedemletni zgodovini osvojil že 33 medalj na državnih prvenstvih. Hkrati je kar osem igralcev nastopilo na mednarodnih tekmovanjih v vlogi članov reprezentance Slovenije. Ana Leskošek je bila državna prvakinja med mlajšimi kadetinjami. Oskar Rosc je v sezoni 2016/2017 postal državni prvak v kategoriji kadetskih dvojic. Brin Vovk Petrovski in Matic Copar sta osvojila drugi mesti na državnem prvenstvu med posamezniki. Letos je kadetska ekipa postala ekipni državni prvak in ponovila lanski uspeh svojih predhodnikov. »Ta naslov državnih prvakov s povsem spremenjeno ekipo je dokaz, da naš lanski uspeh ni bil samo naključje ene same uspešne generacije, ampak je pokazatelj, da se v klubu dela sistematično in da ob takšnem nadaljevanju velike stvari še prihajajo,« je optimističen Rosc. Mladinka Lara Belaj je državna prvakinja v dvojicah. Brin Kunstelj je podprvak v dvojicah (skupaj z Renejem Hedlom) in med posamezniki pri mlajših kadetih.
Trenutno sedmi
med člani
Po tem ko je člansko moštvo zanesljivo osvojilo prvi mesti tako v 3. SNTL in kasneje še v 2. SNTL, je uspešno zaključi-
Od leve proti desni stojita Patrik Rosc in Jaka Golavšek, čepita Gašper Čebela Srebočan in Tomaž Pertovt, sedita pa Brin Kunstelj in Brin Vovk Petrovski.
lo še četrto zaporedno sezono med slovenskimi prvoliga-ši. Fantje so v pretekli sezoni pristali na sedmem mestu. Savinja je hkrati aktualni pokalni podprvak. V minuli sezoni so igrali Jaka Gola-všek, Patrik Rosc in Oskar
Rosc, nekdanji reprezentanti v mlajših kategorijah. Patrik Rosc je igralec članske ekipe od ustanovitve kluba. Lani je še igral Jure Slatinšek. Oskar Rosc je v članskem moštvu od leta 2016.
Foto: NTK SAVINJA
Plaketa za življenjsko delo Evgenu Tominšku
Zveza športnih društev občine Polzela in Občina Polzela sta pred Gradom Komenda devetim zaslužnim športnicam in športnikom podelili priznanja za pomembnejše uspehe na športnem področju v prejšnjem letu.
Plaketo zveze je za življenjsko delo in izjemen prispevek pri razvoju športa v občini Polzela prejel Evgen Tominšek. Župan Jože Kužnik, predsednik Zveze športnih društev občine Polzela Ivi Kapitler in poseben gost prireditve, nekdanji smučarski tekač Ivo Carman so podelili še preostale plakete. Bronaste so prejeli Aneja Jesenek Rojšek, Žiga Trnovšek (oba iz Karate kluba Polzela), Domen Orož (Atletsko društvo Kladivar), Jaka Cestnik (Odbojkarsko društvo Šempeter) in Milan Koren (Kinološko društvo Pluton), srebrne pa Laura Bergant, Nika Šenica, Zoja Avžner (Karate klub Polzela) in Tim Jevšnik (Lokostrelski klub Gornji Grad).
DŠ, foto: TONE TAVČAR
Nagrajenci Zveze športnih društev občine Polzela in Občine Polzela. Evgen Tominšek stoji tretji z desne.
Plavalci tretje ekipe Neptuna s trenerjem Francem Božičkom
Za mlade plavalce še ni počitnic
Druga in tretja ekipa Plavalnega kluba Neptun Celje sta se udeležili dveh mitingov.
Predstavniki druge ekipe so na Ravnah osvojili šestnajst medalj. Hanna Naya Hušić je zmagala trikrat (50, 100 in 200 m prsno), Jakob Brodej je bil najboljši na 100 m hrbtno, Jakob Lesjak pa v absolutni kategoriji na 800 m. Medalj so se veselili še Julijan Pevec, Vid Čujež, Gaja Plevnik Ivanuša in Tian Zupanič.
V Brestanici so bili predstavniki desetih slovenskih klubov, Neptun je zastopala tretja ekipa. Lui Uplaznik Sunarić je zmagala na 50 m prsno in hrbtno ter osvojila prvo mesto v seštevku točk najboljših rezultatov. Miha Čujež je bil najboljši na 50 in 100 m delfin, drugi je bil na 100 m prosto. Druga mesta so osvojili še Nejc Šetina (50 m prsno), Jon Kočevar (50 m prosto) in štafeta 4x50 m prosto v postavi Elina Bratina, Taya Čanžek, Zala Valek in Lui Uplaznik Sunarić. Bratina je bila treta na 100 m delfin.
Pred »neptunovci« je obdobje napornih poletnih treningov. Sledilo bo nekaj kontrolnih tekem. Prve se bo konec tedna v Zagrebu udeležila prva celjska ekipa. Mladim plavalcem in njihovim trenerjem pa misli že nekaj časa uhajajo na julijska državna prvenstva.
DŠ, foto: PK NEPTUN
MALI OGLASI/INFORMACI JE
Nova KBM je najdostopnejša banka v državi
Lani se je spremenilo marsikaj, tudi v bančništvu. V porastu je plačevanje s karticami, številnim pa je opravljanje najpogostejših bančnih opravkov najbližje in najenostavneje na spletu. Z direktorico Podružnice Celjska regija pri Novi KBM, Urško Travner, smo se pogovarjali o trendih v bančništvu in potrebah strank, ki se jim Nova KBM hitro in uspešno prilagaja.
Bančništvo se spreminja. Kakšne spremembe pri navadah strank zaznavate v Novi KBM?
Preteklo leto se je povečalo predvsem poslovanje na spletu. Tudi v Novi KBM smo opazili porast strank, ki so začele uporabljati spletno in mobilno banko. Med njimi je tudi veliko takih, ki so starejše od 60 let, kar nam dodatno dokazuje, da sta Bank@ Net in mBank@net preprosti za uporabo, a hkrati zelo varni. Ponosni smo, da so neodvisni strokovnjaki v letu 2020 razglasili spletno in mobilno banko kot najboljši, prednost pa je tudi v tem, da si lahko stranka tako spletno kot mobilno banko aktivira brez obiska poslovalnice, torej kar na daljavo.
Verjetno še obstajajo posli, pri katerih si stranke želijo stika z bančnimi strokovnjaki?
Zagotovo. Zavedamo se, da si stranke predvsem pri opravljanju kompleksnejših dolgoročnih finančnih poslov, kot so krediti, naložbe, varčevanja, želijo osebnega stika z bančnimi strokovnjaki, zato so poslovalnice pomemben kanal komunikacije s strankami. Veseli smo, da stranke pozdravimo v prijetnih prostorih, ki so urejeni v skladu s sodobnimi smernicami v bančništvu in omogočajo diskretnost pri opravljanju vseh fi nančnih poslov. V Novi KBM na prvo mesto postavljamo prav zaupanje med banko in stranko, zato je prav, da to odražajo tudi naši poslovni prostori.
Pogosto se zgodi, da v kraju, kjer stranka biva, ni poslovalnice. A takšni stranki preostane samo vožnja do najbližje poslovalnice?
Nikakor ne. Nova KBM je najdostopnejša banka v državi, saj našim strankam opravljanje bančnih storitev omogočamo na približno 900 kontaktnih točkah
po državi. Poleg poslovalnic in bankomatov lahko naše stranke najpogostejše bančne storitve opravljajo tudi na vseh poštah po državi. Tako banka v partnerstvu s Pošto Slovenije vsem svojim strankam zagotavljala enostaven dostop do bančnih storitev.
do odgovorne odločitve. Opažamo, da stranke individualni pristop prepoznavajo in cenijo. V Novi KBM do 30.6.2021 v okviru posebne ponudbe strankam ob najemu stanovanjskega kredita ponujamo ugodnejšo fiksno obrestno mero, do 31.12. 2021 pa jim omogočamo najem stanovanjskega kredita brez stroškov odobritve.
Kakšna pa so obdobja odplačevanja kredita?
V Novi KBM lahko izbirate med različnimi obdobji odplačila kredita, pri stanovanjskem kreditu do 31 let, potrošniški kredit pa je po redni ponudbi na voljo za obdobje do 7 let. Stranka lahko, glede na svoje potrebe in finančni položaj, izbira med fiksnimi, spremenljivimi in kombiniranimi obrestnimi merami. Obrestne mere so pri krajših obdobjih odplačevanja ugodnejše, zato strankam svetujemo, da pri izbiri ročnosti ne gledajo le na višino mesečne anuitete, ampak tudi na skupni znesek odplačila kredita.
Pot bo banke ste pred kratkim olajšali tudi novim strankam. Kako?
Res je. Stranke lahko nov osebni račun, račun za mlade in sklenitev Paketa Komplet opravijo kar na daljavo. Vse, kar stranka potrebuje, je pametna naprava, bodisi računalnik ali pametni telefon, in spletna banka Bank@ Net ali mobilna banka mBank@ Net. Z uporabo mobilne banke lahko s pametnim telefonom odprete račun v samo desetih minutah iz udobja svojega doma.
\л/\л/\л/ nkhm ci
90.6 95.1 95.9 100.3
radio celie
PRODAM
NISSAN note, letnik 2008, redno servisiran, alu platišča in zimske gume, prodam za 2.850 EUR. Telefon 051 631-218. 553
STROJI
PRODAM
ODDAM
V OKOLICI Laškega v podeželskem okolju oddamo v brezplačen najem hišo samski osebi ali družini v zameno za pomoč pri gospodinjskih in kmetijskih opravilih. Informacije po telefonu 031 858-142, 031 691-793.	533
sport@nt-rc"s!
STANOVANJE
KOSILNICO Bcs 480, dobro ohranjeno, širina kose 127 cm, prodam za 700 EUR. Telefon 5702-634, 041 823-925. 545
novi tednik
Vddm г mm jI
KUPIM
ENO- ali enoinpolsobno stanovanje, približno 30 do 45 m2, največ do 2. nadstropja, kupim. Zaželen je balkon, ni pa pogoj. Zaželene lokacije: Celje, Žalec, Laško in Šentjur. Telefon 068 145-982. p
ODDAM
POSEST
PRODAM
ŠKOFJA vas. Stanovanje, 90 m2, oddam. Telefon 041 725-092.	555
GARAŽA
ŠKOFJA vas. Gradbeno parcelo za stanovanjsko gradnjo ali poslovno-stanovanjsko
ODDAM
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
555
041 725-092.
555

VODOV OD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
PROSTO DELOVNO MESTO -
VZDRŽEVALEC KANALIZACIJE, ČRPALIŠČINČISTILNIH NAPRAV
Vamnivseeno,kjevnaraviin v kakšnioblikikončavsa odpa-dnavoda,kijodnevnospuščamo v kanalizacijo? Sedaj imate priložnost,dapostanetedelekipe,kiskrbi,dase vsaodpadna vodaočiščena vrne vnaravo, saj bosteskupajz nami skrbeli, da bokanalizacijskisistemprimernovzdrževan inspeljando
čistilnih naprav. Pogoj je, da imate končano poklicn o šolo tehnične smeri in vam timsko delo veličo p omeni. Če ocenjujete, da vam zanesljivost, pozitivna delovna klima in redna plača veliko pomenijo, ste? pravi za razpisano delovno mesto.
Vodovod-kanalizacija javno podjetje, d. o. o., Celje, išče vzdrževalca kanaiizacije, črpališč in čistilnih naprav.
Pzeberiterazzis šz danes na www.vo-ka-ceje.si ali wwwzrszz Vse, ki se v razpisuprepoznata, vabimo, da nam pošjete svoje prijave z življenjepisom do 5.7. 2021.
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
Ваа Ешгега telemach ■ ■==
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
VODOVOD .. KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
PREDVIDENAPRAZNJENJA PO NASELJIH V2021
Vedno г илжс?ј /
MALI OGLASI/INFORMACIJE
21
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Zreče in osnovno šolo Zreče prireja oddajo

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Zreče.
Oddaja bo v sredo, 30. junija, ob 19. uri na Radiu Celje in Facebook profilu Radia Celje.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Občina Zreče.
RADioPTUJ Štajerski TEDNIK
©
Perutnina Ptuj
V A № V m
Lahkota prihodnosti
*
TelekomSIovenije
KLIMA FTOU dM
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE
0Џ, oculus
>5. S7 " Weltweite Industriemontagen -
S3 Odem
dravske elektrarne maribor
Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov
jf ATP ® SAZAS
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
m
B/S/H/ tostepoint,
BSM Mišni aparati d.o.o. Nazarje
by IFF
HEBMZA i CINKARNA
Elektro Celje
A Kovintrade
radio celie I novi tednik
PRODAM
DVE telički simentalki, težki 200 kg, prodam.
Telefon 031 559-820.	537
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke prodam. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Informacije po telefonu 031 461798, 041 763-800, 051 379-031. p KOKOŠI nesnice v polni nesnosti, grahaste, rjave in črne, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294.	p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in izločene svin je, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva
kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.
534
PRAŠIČE, težke od 30 do 170 kg, možna dostava, domača hrana, prodam. Telefon 03 1 311-476 .	p
BIKCA simentalca, težkega 250 kg, prodam.
Telefon 051 223-446.	541
LEPO kravo, brejo v 8. mesecu, je pašna in pohlevna, prodam. Telefon 031 837-492.
548
TELIČKO pasme limuzin, težko 150 kg, prodam. Telefon 041 794-332. 549 100-kilogramske prašiče prodam po 1,80 EUR/kg. Tvlefon 031 832-520. 552 BIKCA simentalca, težkega 240 kg, prodam.
Telefon 031 581-087.	556
PRAŠIČE, težke približno 140 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Telefon 031 787-009.	554
VEČ bee jih, pašnih telic ter pašne in nepašne teličke prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745. p
novi tednik
Vedm 1 штј!
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
TELICO ali kravo za zakol kupimo. Telefon 031 832-520.	552
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
VINO, kakovostno, domače, bela zvrst in modra frankinja, ugodno prodam. Telefon 031 815-897.	546
JAJCA s kmetije, manjša količina, prodamo. Možna dostava v Laško. Telefon 070 366076.	558
OSTALO
PRODAM
SKUTER, »prešo«, hrastovo posteljo z jogijem ter nekaj strešne in zidane opeke prodam. Telefon 031 706-281.	543
ČBR palice, fi 12, »strmena« različnih dimenzij, ostanek od gradnje, prodam. Telefon 041 741-719 .	5 47
4 metre hrastovih drv prodam. Telefon 031 319-495.
557
RAZ
KOŠNJA zelenic, vinogradov, strmin in zaraščenih terenov. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680.	559
Ugasnilo je sonce ...
ZAHVALA
Kruta in neusmiljena bolezen
je dokončno ustavila bitje plemenitega srca drage žene, babice, sestre, tete, sodelavke, sosede in prijateljice
MARIJE POPRIJAN
iz Celja
K večnemu počitku smo jo na njeni zadnji poti pospremili
v petek, 18. junija, na mestnem pokopališču v Celju. Iskrena zahvala vsem za izrečena sožalja ter besede spodbude in tolažbe. Posebna zahvala gospodu duhovniku Srečku Hrenu za opravljen obred pogreba in darovano mašo zadušnico. Enaka zahvala gospe Janji Srebot za lep čustven nagovor slovesa, sindikatu Pošte Slovenije za žalno ikebano in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Za njo žalujoči: mož Andrej, hči Irma in sin Darko z družinama ter ostalo sorodstvo. Ohranili jo bomo v lepem, trajnem spominu. Naj počiva v miru!
Na vrtu je roža. Ena sama dišeča. Ta roža je zate. Najlepša in največja.
(Dane Zajc)
ZAHVALA
Odšla je
NEŽA NARAKS
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala za stiske rok, sočutje in tople besede, s katerimi ste
napolnili praznino, ki se je naselila v nas. Hvala za darove ob njenem slovesu. Hvala govorcu in glasbenikom.
Hvala Dializnemu centru Vojnik za dolgoletno skrbno zdravljenje. Hvala osebju v Špesovem domu za skrbnost.
Sin Janez in hči Darja z družinama
novi tednik			
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
550
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kulturne ustanove in razstave
ZAVOD CELEIA CELJE
V okviru kampanje Pomlad v mestu grofov so na voljo skupne vstopnice za ogled Starega gradu Celje in enega od muzejev (Pokrajinski muzej Celje ali Muzej novejše zgodovine Celje) ter Tehnoparka.
Novosti na FB-stran Visit Celje ter spletni strani www. visitcelje.eu in www.celje.si.
Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 21.00 vse dni v tednu. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem.
TIC Celje je odprt od torka do petka od 10.00 do 16.00, sobota: od 10.00 do 13.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto.
Odpiralni čas: od torka do petka od 11.00 do 18.00, sobo-
ta: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki.
Drevesna hiša v Mestnem gozdu: sreda in petek od 17.00 do 19.00, sobota, nedelja in prazniki od 14.00 do 19.00 (v primeru slabega vremena in razmočenega terena je hiša zaprta).
Spominska hiša Alme M. Karlin: petek in sobota od 10.00 do 17.00 (v primeru slabega vremena in razmočenega terena je hiša zaprta).
Na Celjski koči so odprti pustolovski park, bobkart in zipline. Odpiralni čas: sobota in nedelja od 11.00 do 17.00 (v primeru slabega vremena ne obratujejo).
NSKI MUZEJ
RA
CELJE
Razstavišče Stara grofija,
Muzejski trg 1, Celje
26. JUNIJ 2021, OB 1 600, KNEŽJI DVOR JAVNO VODSTVO CELEIA- mesto pod mestom
27. JUNIJ 2021, OB II00, KNEŽJI DVOR JAVNO VODSTVO GROFJE CELJSKI
INFO: muzej@pokmuz-ce.si, 03/4280 962, 031 612 618
Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Občasne razstave: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja,
Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do avgusta)
Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Občasne razstave: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirkah Pokrajinskega muzeja Celje (do 3. 10.), Od groba do groba.
Odpiralni čas: torek- nedelja od 10.00 do 18.00, ponedeljek in prazniki zaprto.
Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (obvezna maska, socialna razdalja).
MUZEJ NOVEJŠE
ZGODOVINE CELJE
TOREK, 29. 6.
10.00 do 14.00 M - kot muzej Poletne počitniške vragolije; petdnevni raziskovalno-ustvarjalno-zabavni program za otroke od 1. do 5. razreda Občasna razstava na Trgu celjskih knezov: Tri zvezde treh desetletij - Celje 1991; do 18. 7.
Stalne razstave: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan: Občasna razstava: Obrazi; do konca leta 2021
Fotohiša Pelikan: Občasna razstava Pristneži; do septembra 2021
Spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega
Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Fotoatelje in galerija Pelikan ter Stari pisker.
Odpiralni čas: torek- petek 9.00 -17.00, sobota 9.00-13.00, nedelja in prazniki 14.0018.00, ponedeljek zaprto.
KREKOV TRG CELJE
Panojska razstava Celje: črno-belo v osemdeseta, fotografije fotoreporterja Edi-ja Masneca v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje; do 30. 6.
Poletje v Celju
ČETRTEK, 24. 6.
12.00 Stanetova ulica
Prihodnost
z vizualno intervencijo v javnem prostoru se predstavlja umetnik Franc Purg
18.00 Mestno središče
GCC Pozdrav poletju: Nonet GCC
poletni koncert
18.00 Mestna plaža Čarodej Andrej
18.00 Plesni forum Celje_
Pesem teles
20.30 Vodni stolp_
1NA1: Gušti & Tomi M.
koncert
21.00 Ploščad Knežjega dvora (Spodnji grad)
Pod svobodnim soncem Miloša Mikelna (po romanu F. S. Finžgarja)
gledališka predstava na prostem ob 150-letnici rojstva F. S. Finžgarja in 30-letnici državnosti, v izvedbi združenih ljubiteljskih gledaliških ustvarjalcev kulturnih društev ZKD Celje, v koprodukciji z Zavodom Celeia Celje; tudi v soboto in nedeljo ob istem času
PETEK, 25. 6.
17.00 Gledališče Celje_
Opus 1 - Plesna miniatura 2021
12. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev
20.00 Vodni stolp_
Celjani Celjanom: Leon Firšt in Jazz trio
koncert
20.00 Atrij Celjskega
mladinskega centa
Večer smeha in zabave z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem
vstop prost; obvezne predhodne prijave, več na www.mc-celje.si.
20.30 Plesni forum Celje Opus 1 - Plesne miniature 2021
premiera plesne produkcije Danille Lamenstorf iz Izraela
21.00 Mestna kavarna Metropol Amy sings legends Maja Predatoria, najboljša slovenska Amy Winehouse, prepeva pesmi legendarnih izvajalcev SOBOTA, 26. 6.
11.00 Galerija Volk Celje_
XXIII. poletni slikarski ex-tempore 2021 in 3. del celoletne likovne kolonije Štirje letni časi - Poletje 2021. V organizaciji JSKD OI Celje, ZKD Celje in Šole za hortik. in vizualne umetnosti Celje odprtje slikarske razstave
16.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi 18.00 Oder pod Drevesno hišo Caminoigra
Jan Tomšič (vokal, kitare bansuri), Blaž Celarec (tolkala, spr. vokal), Žiga Golob (kontrabas) in Boštjan Gombač (pihala in trobila)
18.00 Na terasi slaščičarne Miško Knjižko Družabni plesni večer pod zvezdami Celja
Plesni klub Flamenco
21.00 Mestna kavarna Metropol Klapa Tramontana
koncert
NEDELJA, 27. 6.
11.00 Knežji dvor Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
20.00 Vodni stolp_
Gašper Piano trio
koncert prosto improvizirane glasbe
TOREK, 29. 6.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Poletne počitniške vragolije
18.00 Staro mestno jedro
Nastop komornih skupin Glasbene šole Celje in I. gimnazije v Celju
v okviru projekta Mladi talenti za Celje
SREDA, 30. 6.
20.00 Vodni stolp_
Spomini v rimi in besedi
predstavitev pesniške zbirke avtorice Terezije Cvikl
Gledališče Celje
Mali oder:
SOBOTA, 26. 6.
20.00 Johnna Adams: Gorazdov vozel drama
abonma po posebnem razporedu in izven
Dnevi komedije
ČETRTEK, 24. 6.
20.00 Iza Strehar: Vsak glas šteje Gledališče Celje
izven abonmaja
TOREK, 29. 6.
20.00 Tamara Damjanović po motivih filma: Popolni tujci
Drama SNG Maribor
izven abonmaja
SREDA, 30. 6.
20.00 Tadej Toš v živo
zaključek festivala in podelitev nagrad
GALERIJA KVARTIRNA HIŠA CELJE
Občasna razstava: Fotografije, sanje in spomini, avtorja Mirana Miša Hochstätterja, vstop prost; do 30 6.
Odpiralni čas: od torka do petka od 16.00-19.00
FESTIVAL ROMANICA
ANTIQUA LAŠKO
PETEK, 25. 6.
19.30 Koncertna dvorana GŠ Laško
Koncert tria Kristian Kolman - violina, Nina Mole - klavir, Franjo Maček - klarinet ter dua Aleksandar Kuzmanovski - violončelo in Janja Brlec - citre organizator: KUD Romanika Laško
SOBOTA, 26. 6.
20.30 Nadžupnijska cerkev sv. Martina v Laškem Koncert dua Matjaž Piavec - lutnja in Ana Marija Ojsteršek - vokal ter koncert Dejan Kušer -kromatična harmonika organizator: KUD Romanika Laško
novi tednik
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 24. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 25. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 26. junij
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 27. junij
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-plov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 28. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 29. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 30. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
NEDELJA, 27. 6.
19.30 Pivnica Savinja Laško
Koncert godalkarjev poletne glasbene šole. V primeru dežja v Otročjem centru Kino Laško
organizator: KUD Romanika Laško
PONEDELJEK, 28. 6.
19.30 Pivnica Savinja Laško Specialno godalkanje. V primeru dežja v Otročjem centru Kino Laško.
organizator: KUD Romanika Laško
TOREK, 29. 6.
18.00 Koncertna dvorana GŠ
Laško_
Zaključni nastop udeležencev poletne glasbene šole.
organizator: KUD Romanika Laško
MUZEJ LAŠKO
Stalne razstave: Laško -potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Občasna razstava: fotografske razstave 17. kLAK - Maske; do 30. 6.
Odpiralni čas: od torka do petka od 9.00-12.00 in od 13.00-16.00.
HIŠA GENERACIJ LAŠKO
PONEDELJEK, 28. 6.
18.00 Ptički in prti ter druge reči Otvoritev klekljarske razstave ljubiteljskih klekljaric Hiše generacij Laško
RAZSTAVIŠČE KULTURNEGA CENTRA LAŠKO
Občasna razstava Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim. Ogled razstave je mogoč ob torkih in četrtkih med 10.00 in 14.00 po predhodnem dogovoru na elektronski naslov info@stik-lasko.si
TIC ŠENTJUR
Stalne razstave:
Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika -najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb)
Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur)
Muzej Južne železnice se nahaja pri železniški postaji Šentjur, obisk po dogovoru, info. TIC, odpiralni čas: pone-deljek-petek 9.00-16.00, sobota in nedelja po predhodnem dogovoru
Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad.
Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com
io ce
SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC
Občasna razstava: 20 let našega ustvarjanja, likovnega krožka Univerze za 3. življenjsko obdobje Žalec, vstop prost; do 26. 6.
Odpiralni čas: ponedeljek-petek 10.00-17.00, sobota 10.00-13.00, nedelja in prazniki zaprto.
DVOREC NOVO CELJE
Razstava V odboju svetlobe, ki združuje dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/ performerja Marka A. Kova-čiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vilharja in slikarke/grafičarke Mojce Zlokarnik; do 3. oktobra, vsak petek, soboto in nedeljo med 17. in 20. uro.
HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE ŽALEC
O hmeljarstvu in pivovar-stvu v muzeju v nekdanji sušilnici hmelja. Ogledate si ga lahko od torka do sobote med 10. in 17. uro in ob nedeljah med 13. in 17. uro.
MESTNA KNJIŽNICA VELENJE
ČETRTEK, 24. 6.
19.00 Študijska čitalnica ali Sončni park
Sončni žarek
na druženje prinestite knjigo najljubšega slovenskega pesnika, iz katere boste prebirali pesmi po lastni izbiri. Več informacij stanka. ledinek@vel.sik.si
SOBOTA, 26. 6.
8.00 do 12.00 Mestna knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
Otroški oddelek:
Občasna razstava: Skočim sem, stečem tja, šport v vrtcu je doma, otroci Vrtca Velenje so upodabljali svoj najljubši šport in gibalne aktivnosti, v katerih najraje sodelujejo; do 31. 8.
Mladinska soba:
Občasna razstava: Razstava dijakov Gimnazije Velenje -likovna smer, tokratni izdelki so posebni, saj so nastali v času pouka na daljavo; do 31. 8.
Odpiralni čas: ponedeljek-petek 8.00-19.00, sobota 8.00-13.00, nedelja in prazniki zaprto.
Poletna bralnica Mestne knjižnice Velenje, na terasi pred knjižnico boste lahko celo poletje uživali ob prebiranju knjig, revij in časopisov. Vsak dan v času odprtosti knjižnice.
MUZEJ VELENJE
ČETRTEK, 24. 6.
18.00 Grilova domačija Velenje
Fotografsko-zeliščarsko srečanje
KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https:// bit.ly/KSPJ-youtube:
ČETRTEK, 24. 6.
9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
18.00 Šentlok v počastitev dneva državnosti
projekt litovske fotografinje Emilije Petrauskiene z Muzejem Velenje, posvečen stari fotografski tehniki mokrega kolodija in dokumentiranju rastlin Grilove domačije
PETEK, 25. 6.
10.00 do 18.00 Spominski center
1991_
Dan odprtih vrat Spominskega centra na dan državnosti, ob 17.00 javno vodstvo po stalni razstavi, obiskovalce bo popeljal avtor razstave Vinko Mihelak
FESTIVAL VELENJE
TOREK, 29. 6.
18.00 Pri POŠ Šentilj_
Princeska na zrnu graha
leteče lutke, Lutkovno gledališče Velenje, vstop prost; v primeru slabega vremena predstava odpade
SREDA, 30. 6.
20.00 Titov trg Velenje_
Svi marš na ples
plesna predstava, v primeru slabega vremena bo predstava 1. 7.; vstop prost
GALERIJA VELENJE
SOBOTA, 26. 6.
10.30 Galerija Velenje_
Ustvarjanje z milnimi mehurčki
spletna delavnica s Tjašo Kopušar
IPAVČEV KULTURNI CENTER ŠENTJUR
PETEK, 25. 6.
20.00 Izziv p(ol)etja_
srečanje malih vokalnih skupin; vstop prost
SOBOTA, 26. 6.
10.00 Cirkuške norčije in
vragolije z bratoma Malek
v primeru dežja odpade; vstop prost
TOREK, 29. 6.
19.00 Hugo Wolf in Josip Ipavec, sodobnika_
predavanje Marka Košana; vstop prost
KULTURNI DOM PONIKVA
PETEK 25. 6.
18.00 Filatelistična razstava Blaž Kocen - Velik didaktik in kartograf brez licence in razstava izdelkov učencev OŠ Blaža Kocena Ponikva Kocen z nami -svet na dlani, razstava je odprta ob petkih od 18.00 do 20.00 in ob sobotah od 9.00 do 11.00
SLIKARSKA GALERIJA MS
(v objektu PTC Tržnica Zreče)
Razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca.
Prva tema stalne razstave njegovih del so istrska polja. Odpiralni čas: četrtek: 16.00 do 18.00 in sobota 9.00 do 11.00
Delovanje drugih ustanov in služb
TEHNOPARK CELJE OK
ČETRTEK, 24. 6.
17.00 Tečaj legorobotike_
Prijave na spletni strani Tehnoparka
SOBOTA, 26. 6.
12.00 in 16.00 Znanstveni šov
Ta nora znanost - šov z waw efektom
Šov poteka v sklopu ogleda znanstveno-zabavnega parka. Prijave na spletni strani Tehnoparka
SREDA, 30. 6.
7.30 do 16.30 1. termin:
Počitniška doživetja v Tehnoparku
14.00 Delavnica holograma: izdelaj sam svoj avtoportretni hologram Prijave na spletni strani Tehnoparka
DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE
ČETRTEK, 24. 6.
Kresovanje
Ob 18.30. sveta maša za domovino, po maši priložnostna akademija na parkirišču pred domom. Slavnostni govornik na akademiji: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje.
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Razstava del 26. slikarskih študijskih dnevov Ex-tempore Mozirski gaj 2020 ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije; do 12. 7. v času odprtja knjižnice
PETEK, 25. 6.
9.00 Kako tudi s študijskimi krožki gradimo prihodnost?
18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič
PONEDELJEK, 28. 6.
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom
TOREK, 29. 6.
9.00 Od Sv. Petra na
medvedovem selu do Kristan Vrha
SREDA, 30. 6.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar
18.00 Gremo po vire notranjih moči s psihologinjo Andrejo Križan Lipnik
Vsebine po premieri ostajajo dostopne, tako da vabijo k ogledu že objavljenih prispevkov.
of reče n t h is fo ry | ce ije
ШП7Г
inuzejttovejsezgodoYine cftje
M - KOT MUZEJ
5-dhevne Poletne počitniške vragolije ha otroke od 1. do 5. razreda OŠ
Zabavno ter poučno raziskovanje, ustvarjanje in druženje v Muzeju novejše zgodovine Celje.
29. junij - 3. julij 2021
>vilo mest je omejeno, zato pohitite s prijavami!
Več informacij in program: http://www.muzej-nz-ce.si
Sodelujejo Fantje z Jožefove-ga hriba, Godba na pihala s Svetine in harmonikar Miha Plevčak. Akademiji bo sledil prižig kresa.
CELJSKI MLADINSKI CENTER
ČETRTEK, 24. 6.
17.00 do 22.00 Terasa MCC kavarne
End of school party
glasbeno obarvan konec šolskega leta z gosti
PONEDELJEK, 28. 6.
MCC vam pove podkast: Jan Barič
O njegovih izdelkih iz lesa in karieri
FB-stran in Youtube kanal Infopentlje in Celjskega mladinskega centra, več na www.mc-celje.si
MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE
TOREK, 29. 6.
10.00 Uporaba računalnika in pametnega telefona za starejše
več informacij in prijave na: nina.kovacic@mcdd. si
SREDA, 30. 6.
14.00 Na štiri oči s psihologinjo Matejo Rubin_
Obvezna predhodna prijava najkasneje do ponedeljka na: nina. kovacic@mcdd.si
Planinski pohod PETEK, 25. 6.
Društvo Slomškova romarska pot vabi že tradicionalni pohod ob dnevu državnosti s ciljem na sveti Uršuli nad Dra-mljami. Začetek poti iz Nove Cerkve ob 7.00 in od svetega Roka v Šmarju pri Jelšah ob 8.00. Na zaključku poti bo ob 15.00 slovesnost ob 30-letni-ci Slovenije s sodelovanjem Kulturnega društva Dramlje in slavnostnim govorom mag. Branka Cestnika ter litanijami, ki jih bo vodil upok. celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
PETEK, 25. 6.
9.00 Kmetijska zadruga Tabor
Pohod in proslava ob dnevu državnosti
Servisne informacije je zbrala lea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA PODALJŠUJEMO AKCIJO!
novi tednik
Novi naročniki pozor!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste v teh dneh naročil. "»Nov. tednik. Breiplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 28.8.2021.
RESNIČNO SE SPLAČA POSTATI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA!
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 25/ Leto 76 / Celje, 24. junij 2021
V objemu narave na kmetiji Brodej s, 34
Kamp Dolina v
Preboldu str. 30-31
Mesto, odeto v cvetje Portret: Špela Drašler
str. 32
str. 38-39
26
INTERVJU

»Ob novih predmetnih področjih je treba poudariti, da ni rešitev samo v dodajanju novih vsebin, ampak moramo enakovredno opuščati nekatere obstoječe vsebine. Pri tem imamo v našem sistemu nemalo težav. Spremembe so počasne. Ko se zgodijo, bi spet radi obdržali vse dosedanje vsebine. To seveda ne gre. Tako tudi upravičeno govorim preobremenjenosti otrok.«
imo o imo o
Simon Konečnik - predavatelj, ravnatelj in raziskovalec na področju prihodnosti izobraževanja
»Nestrokovno je govoriti
o izgubljenih generacijah«
LEA KOMERIČKI KOTNIK
S Simonom Konečnikom, ki zadnja leta intenzivno raziskuje in se poglablja v sodobne pristope izobraževanja, smo se pogovarjali ob koncu nenavadnega šolskega leta, ki so ga v veliki meri zaznamovali koronakriza, šolanje na daljavo in vpeljava sodobnih tehnologij v učne procese. Čeprav ima slovenski izobraževalni sistem številne pomanjkljivosti, je, kot pravi sogovornik, še vedno dober. A so posodobitve in prilagoditve družbi sedanjosti nujne, pravi. »V zgodovini so se zgodile tri industrijske revolucije. Zdaj smo prešli v četrto, ki se širi bistveno hitreje kot predhodne. Njena vsebina je širša digitalizacija. Če se ob spreminjajočih se tehnologijah in spremembah v družbi v obstoječem sistemu izobraževanja ne bomo odzvali na hiter in spremenljiv način dela, lahko nastane vrzel med izobraževanjem in potrebami delodajalcev po kadrih z novimi znanji. Ob tem ne smemo pozabiti na širši družbeni vpliv.«
Zaradi epidemije covida-19 smo se morali v zadnjem letu na vseh področjih na hitro priučiti vsega tistega, kar smo morebiti zadnja leta nekoliko potiskali na stran, čeprav smo že vedeli, da je digitalna era tukaj. Prav šolstvo je bilo močno na udaru in hkrati pod drobnogledom. Pri vas posebnih težav pri uvajanju dela na daljavo niste imeli?
Kot šola smo malo posebni. Če začnem z dijaki, jim je na nek način ta tehnologija položena v zibelko. A lahko razumem, da so imeli številni mladi z drugih področij pri prilagajanju in osvajanju tehničnih znanj, da so lahko nemoteno sledili pouku v času zaprtja, precej več težav. Zagotovo je bil primanjkljaj socialne bližine največja slabost dela na daljavo in tega se zares ne da izmeriti. Pri strokovnem izobraževanju je bil velik primanjkljaj na področju praktičnega pouka, saj se številne ročne spretnosti in delo z visokimi tehnologijami lahko kakovostno izvaja samo, ko so dijaki in učitelj skupaj v specializiranih prostorih.
Kaj so dijaki v času izobraževanja na daljavo izgubili in kaj pridobili?
Večkrat smo lahko v zadnjem letu slišali »velike izjave«, ki so govorile tudi o izgubljenih generacijah mladih. Takšne izjave so nepremišljene, po moje nestrokovne in nikomur v korist. Res je, da tudi sam stavim na moč socialnih procesov, vendar če je v nekem trenutku po mnenju zdravstvene stroke edina možnost, da se mladi izobražujejo na daljavo, potem je to treba sprejeti. Pri tem pa se moramo vsi, ki smo za potek izobraževanja odgovorni, potruditi, da to čim bolj kakovostno izpeljemo. Ta izkušnja ima tudi dobre plati. O dvigu IKT znanj je bilo
že veliko povedanega, dodal bi še to, da se tudi službe in poklici zelo spreminjajo. Vedno več je služb, kjer se dela na daljavo. Če je bila za mlade to priprava na njihovo kasnejšo poklicno pot, potem je tudi to imelo nek namen. Če na šolanje na daljavo pogledamo še iz tega zornega kota, so mladi v zadnjem letu dobili tudi pozitivno izkušnjo in popotnico za življenje.
Veliko časa preživite z dijaki. Kako vidite današnje generacije?
Naši dijaki so najboljši. Verjamem, da je tako tudi v drugih šolah. Zmoti me, ko večkrat slišim slabšalne očitke na račun mladih. Sicer so menda že stari Egipčani govorili, da je mladina nemogoča, in trdim, da so se motili. Moja izkušnja je, da se da z mladimi narediti veliko dobrega. Res je, da pridejo mladi v šolo z različnimi popotnicami, tudi vzgojnimi, vendar če imamo šole dovolj avtonomije pri svojem delu z njimi, so rezultati dobri. Pri tem mislim tudi na zaupanje staršev v šolo. V tem delu so rezerve. Ne pozabimo, da so to naši otroci in najpomembnejši gradniki prihodnosti. Če govorimo slabo o njih, s tem veliko povemo tudi o sebi. Res je, da se pojavljajo tudi zahtevni problemi, in tako kot na ostalih področjih moramo vzeti v zakup, da vseh problemov tudi ne moremo takoj rešiti.
Pri svojem delu se ves čas zazirate v prihodnost. Veliko se ukvarjate s tem, kakšna naj bo šola v prihodnje, kako učiti, da bo znanje koristilo tako mladim kot družbi.
Tehnološki razvoj vedno vpliva tudi na razvoj družbe, posledično vse vpliva tudi na razvoj izobraževanja. Vsi smo se že v času našega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja pri zgodovini učili o prvi in drugi industrijski revoluciji, tretje revolucije se nismo učili, ampak smo jo živeli, kot njeni otroci. Tretjo revolucijo predstavljajo računalniki, internet in avtomatizacija. Še najmanj vemo o četrti industrijski revoluciji, ki jo živimo od leta 2010 in kjer je niz novosti, ki
tvorijo to obdobje kot revolucijo, v pravem pomenu besede. Vzgoja in izobraževanje imata v tej dinamiki izjemno pomembno vlogo. V tem času je veliko prostora in tudi nujnosti za spremembe, vendar se vse skupaj dogaja nesorazmerno v primerjavi s tehnološkim in družbenim razvojem.
Kako se te spremembe (tehnološke in družbene) odražajo pri današnjih dijakih?
Najlažje ponazorim s primerom. Več let zapored dijakom kažem slike predmetov ali storitev, ki prikazujejo obdobje na primer izpred desetletja. Bančno knjižico, čeke, gramofon, avdio kaseto, telefonsko govorilnico ... Vedno je isti rezultat, prepoznajo približno polovico predmetov. Ko jim pokažem sodobne tehnologije, ki temeljijo na četrti industrijski revoluciji, prepoznajo skoraj vse. Ko govorimo o generaciji staršev in starih staršev, je razmerje poznam/ ne poznam ravno obratno. Za današnje dijake velja, da so jim bile nove tehnologije položene v zibelko in imajo dobro razvita digitalna znanja.
»Z novimi pristopi moramo mladim pripraviti popotnico, da bodo gospodarji prihodnosti in ne njene žrtve,« pravi Simon Konečnik, dolgoletni ravnatelj srednje Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike je v šolstvu zaposlen od leta 1994, pred tem je leto dni delovne izkušnje nabiral tudi v gospodarstvu. Kljub dobri službi z lepimi možnostmi za napredovanje ga je želja po delu z mladimi pripeljala v šolstvo. »Moj cilj je bil postati dober učitelj, o ravnateljevanju nikoli nisem razmišljal. A je naneslo tako, da sem zdaj ravnatelj že tretji mandat,« pravi v smehu. V tem času je sodeloval pri številnih različnih domačih in mednarodnih projektih: od energetskega inženiringa do posodabljanja srednješolskih izobraževalnih programov in Erasmus projektih. Veliko sodeluje s šolo za ravnatelje, kjer je dobil tudi navdih za raziskovanje prihodnosti izobraževanja.
»Sedanjost je četrta industrijska revolucija, kjer je v ospredju umetna inteligenca kot industrija prihodnosti. Postavlja se vprašanje, kaj bodo v prihodnosti počeli stroji in kaj bo od dela ostalo še za človeka. To razmerje se nevarno ruši. Imeli bomo sicer vedno bogatejšo družbo in na drugi strani tudi vedno več ljudi brez dela. To je trenutno eden največjih izzivov za sodobno družbo, kako to, kar je neustavljivo na poti, tudi reševati.«
INTERVJU
27
Pri pisanju in risanju z roko je mogoče opaziti slabše spretnosti, v povprečju opažamo tudi slabše gibalne sposobnosti. Tako da se tehnološke spremembe pri mladih odražajo tako v pozitivni kot tudi negativni smeri.
Kakšne smeri razvoja izobraževanja ste zaznali v globalnem smislu?
Nekaj let zapored sistemsko sledim spremembam. Kakšne bodo mednarodne smernice izobraževanja v prihodnje, lahko vsako leto vidimo na sejmu Bett v Londonu, ki velja za največji in najbolje zastopan sejem sodobnih učnih tehnologij kot tudi vsebinskih novosti. Te spremembe bi lahko strnil v tri ključne točke. Prva je uvajanje algoritmičnega mišljenja v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, ki temelji na reševanju problemov in predstavlja uvod v programiranje. Stika z računalnikom je tukaj zelo malo. Poenostavljeno bi lahko rekel, da je to učenje konceptov računalniškega mišljenja, ampak brez računalnika.
Druga novost je tudi vezana na uvedbo novega predmetnega področja: vzgoja za medije in kibernetska varnost. Mislim, da že ime pove zelo veliko.
Tretja je učna analitika, podprta z IK, za učinkovito spremljavo napredka udeleženca izobraževanja. To najlažje ponazorim s športnim primerom. Kje je posameznik danes, kje želimo, da bi bil čez leto in kje želimo, da bi bil čez tri, štiri leta? In na osnovi te spremljave se do vsakega posameznika tudi individualno pristopa.
Kje smo pri uvajanju teh novosti v Sloveniji?
Žal se z nobeno od naštetih novosti v Sloveniji ne moremo pohvaliti. Zagotovo smo že prišli do točke, ko smo začeli govoriti o spremembah, razmišljamo o tem, kaj bi naredili, a pri tem nismo udejanjili še ničesar. Naš največji problem je, da
Če pogledamo še področje vzgoje za medije in kibernetske varnosti - zelo pomembno je, da znajo otroci že v osnovni šoli ali še prej ločiti zrno od plev, da znajo prepoznati pravo in verodostojno informacijo od lažne. Pomembno je tudi, da se otroci znajo obnašati v medmrež-ju. To je namreč naša resničnost, tega se ne da zaobiti, a se je treba o tem izobraziti. Priznati moramo, da imamo na tem področju tudi odrasli še veliko težav in se lahko hitro ujamemo v pasti, ki nam v tem spletnem svetu grozijo. In teh ni malo. Izognemo se jim lahko zgolj in samo z izobraževanjem.
So sedanje spremembe predmetnikov ustrezne za razvoj izobraževanja?
Nacionalne spremembe so prepočasne. Po mojem mnenju zato, ker smo premalo usmerjeni k sodelovanju za skupno dobro. Ena boljših stvari, ki se je zgodila v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju, je omogočanje odprtega predmetnika. Ta šoli omogoča, da do 20 odstotkov programa izvede v dogovoru z lokalnimi delodajalci. Na splošno zagovarjam koncept t. i. trikotnika razvoja družbe, ki predstavlja sodelovanje izobraževanja, gospodarstva ter raziskav in razvoja. Obstaja tudi štirikotnik razvoja družbe, kjer je dodana še politika, ki je nenazadnje tudi odločevalka o spremembah. Prave stvari se lahko zgodijo samo s sodelovanjem.
Ima izobraževanje v Sloveniji primerno mesto v družbi, gospodarstvu, politiki?
Izobraževanje ima pomembno mesto v družbi, kar dokazuje, da se iz osnovne šole, ki je obvezna, večina vpiše v srednjo šolo, ki ni obvezna. Zelo velik je tudi delež vpisanih v terciarno izobraževanje. Težava se pojavi v mreži srednjih šol in tudi ustanov terciarnega izobraževanja. Sem ravnatelj srednje šole, kjer usposabljamo
»Izobraževanje je bilo, je in bo ostalo socialni proces. Najpomembnejši je dober učitelj. V kontekstu časa samo to ni dovolj. Dober učitelj mora znati tudi uporabljati tehnologijo. Dober primer v tej smeri je bilo tudi izobraževanje na daljavo. Ko sem gledal enega od spletnih TedTalkov, je Andrej Škraba izjavil, da tehnologija ne bo nikoli zamenjala učitelja, a bodo učitelji, ki tehnologijo uporabljajo, zamenjali učitelje, ki je ne uporabljajo. Tukaj je težko še kaj dodati.«
bi spremembe vnašali, a ničesar ne bi odstranili. Ampak smisel sprememb in napredka je ravno v tem, da ko se v nek sistem vnese nekaj novega, se sočasno nekaj preživetega tudi izloči. Seveda je pri tem nujen trezen razmislek. V Sloveniji imamo težavo predvsem s tem, kaj izločiti. Tukaj je mogoče čutiti veliko moč interesnih skupin. Žal smo vse šolske prenove - težko bi jim namreč rekli reforme - izvedli na takšen način. Nove stvari smo vnesli, stare so ostale in logično je, da potem govorimo o zasičenosti. Resničen problem je torej v empatičnosti - da ne znamo zares izluščiti tistega, kar je za učenca, dijaka res najboljše. Torej mi, odrasli, imamo na tem mestu težavo. Otroci in mladi je nimajo.
Gre torej za spremembe, ki bi jih bilo dobro vpeljati že v osnovno šolo?
Jaz bi šel še nižje in bi te spremembe vpeljal že v predšolsko izobraževanje. Vpeljava računalniškega oziroma algoritmičnega načina razmišljanja je smiselna že zelo zgodaj. Obstaja namreč niz didaktičnih pristopov, ki so danes že zelo razviti. Obstaja ogromno možnosti, kako lahko otroci s pomočjo igre rešujejo probleme. A pri nas je še vedno tako, da hitro, ko omeniš računalniško mišljenje, predlog trči ob zid - zaradi nestrokovnosti in nepoznavanja se velikokrat pri odločevalcih stvari ustavijo že ob navedbi, in sicer že zaradi imena. Zato je mogoče bolje kot o računalniškem razmišljanju govoriti o algoritmičnem reševanju problemov. Kar je v resnici uvod v programiranje.
kadre s področja elektrotehnike, mehatronike in računalništva. Delodajalci vedno bolj iščejo te kadre in jih ne dobijo, vsaj ne dovolj. Na drugi strani v Sloveniji izobražujemo za profile, za katere vnaprej vemo, da ne bo toliko služb, kot je vpisanih kandidatov. Na koncu je rezultat, da je naš sistem drag, kamor je treba prišteti stroške kasnejših prekvalifikacij in ostalih spremljajočih programov. To je izziv, ki se ga bo morala v prihodnosti lotiti politika, ki težavo pozna, vendar še nobena doslej tega ni sistemsko reševala.
Večkrat poudarjate, da za naš skupni razvoj in obstoj ni pomembno zgolj izobraževanje, temveč tudi vzgoja. Kolikšen poudarek nameniti v sodobni družbi vzgojnemu in kolikšen del izobraževalnemu procesu?
Oba vidika sta pomembna. Na eni strani je nujno izobraževati za sodobne tehnologije, kar pomeni, da bi bilo treba namenjati še več poudarka vzgojnemu delu. Tehnološki napredek bo imel svoj smisel za dobro današnjega sveta samo, če bomo skupaj spoštovali vrednote. Tukaj je trenutno veliko prostora. Npr. spletne razprave, ki hitro postanejo neprimerne, so samo eden od žal mnogih primerov pasti sodobnih tehnologij. Osnovna celica družbe je družina, zelo hitro nastopi tudi vloga vzgojno-izobraže-valnih ustanov za vseživljenjsko izobraževanje.
Kakšen pomen pripisujete sodobnim tehnologijam v izobraževanju?
Izobraževanje je bilo, je in bo ostalo socialni proces. Najpomembnejši je dober učitelj. V
kontekstu časa samo to ni dovolj. Dober učitelj mora znati tudi uporabljati tehnologijo. Dober primer v tej smeri je bilo tudi izobraževanje na daljavo. Ko sem gledal enega od spletnih TedTalkov, je Andrej Škraba izjavil, da tehnologija ne bo nikoli zamenjala učitelja, a bodo učitelji, ki tehnologijo uporabljajo, zamenjali učitelje, ki je ne uporabljajo. Tukaj je težko še kaj dodati.
Kakšna je torej vloga učitelja v izobraževalnem procesu?
Vračam se k pomenu socialnih procesov -za kakovostno izobraževanje je najpomembnejši dober učitelj. En učitelj v srednji šoli lahko uči v povprečju več kot sto ali 150 dijakov vsako leto in če je njegov vpliv dober, lahko spremeni marsikateremu posamezniku življenjsko pot. Lahko je tudi obratno. Najučinkovitejša investicija je investicija v kader, potem mu je treba omogočati pogoje za stalen strokovni razvoj. Skupni interes bi moral biti, da bi na področju izobraževanja zaposlovali najboljše kadre. Če imamo v vsaki šoli enega zelo dobrega učitelja za vsakega učenca/ dijaka, smo na zelo dobri poti.
Sočasno bi bilo treba več vlagati tudi v posodabljanje opreme. Že večkrat omenjena četrta industrijska revolucija in tudi po več kot deset let stari računalniki v šolah ne gredo skupaj.
Kako prepoznati dobre učitelje oz. tiste, ki lahko to postanejo? Sistem za vpis na fakultete se osredotoča predvsem na zbrano število točk, ki niso vedno odraz tega, česa je nekdo na določenem področju zares sposoben?
Vsakdo je na tem planetu za nekaj poklican. Ni lahko najti svoje identitete, a se je vredno potruditi, da jo še pravi čas odkrijemo. Če »se sami ne najdemo«, je dobro, da nas sistem prepozna in nam že na začetku pove, v čem smo dobri in v čem ne. Merjenje točk je sicer najlažje, a ostalih sposobnosti, ki so pri opravljanju določenih poklicev nujne, na primer socialne veščine, čustvena pismenost, točkovanje ne zazna. Žal formalno izobraževanje tega področja ne vključuje.
Pogosto omenjate sodelovanje. Predvsem je pri oblikovanju ustreznih kadrov pomembno sodelovanje z gospodarstvom. Kako v vaši šoli sodelujete z gospodarstvom?
Menim, da odlično. V Šolskem centru Velenje imamo enega najprepoznavnejših medpodje-tniških izobraževalnih centrov, kar predstavlja most med šolstvom in gospodarstvom, in tukaj izvajamo številne skupne projekte. Vsi naši dijaki se delno izobražujejo tudi v podjetjih. Gre za t. i. praktično usposabljanje z delom. Imamo tudi skupino dijakov vajencev, ki ves strokovni del programa opravljajo v izbranih podjetjih. Naša šola je tudi zelo znana po mladih raziskovalcih in tudi tukaj negujemo dobra sodelovanja z gospodarstvom.
Kje je meja med tradicijo in razvojem izobraževanja?
Izobraževanje v veliki meri temelji na ukoreninjeni tradiciji in zato so tudi spremembe prepočasne. Kot družba smo v četrti industrijski revoluciji in že čez nekaj let naj bi
»Vzgojni in izobraževalni vidik se prepletata in oba sta zelo pomembna. V prihodnje se bo tehtnica še bolj izrazito nagnila na stran vzgojnega procesa. Tehnološki napredek bo imel svoj smisel samo takrat, če bomo znali upoštevati tudi vrednote.«
prestopili v peto. Koliko je šolskih revolucij? Če malo razmislimo ... Do 19. stoletja je neformalno izobraževala cerkev, potem je »nastopila« Marija Terezija in njen vpliv je bila revolucija za šolstvo. Veliko temeljev iz tega časa ostaja še danes. Začetek nove revolucije pa je bil, po mojem mnenju, lanski prehod na izobraževanje na daljavo. Malo za šalo, a vendar sem uspel našteti tri šolske revolucije, bile so pa številne evolucije. Vseeno menim, da je slovenski izobraževalni sistem dober. Menim tudi, da lahko skupaj naredimo še več.
Kje so torej ovire, da že do zdaj nismo naredili več?
Zakonodaja ne predvideva izjem, da bi lahko najboljši kader obdržali v izobraževanju. Dobiti npr. računalničarja za tehnično podporo ali poučevanje je skoraj misija nemogoče. Dobri računalničarji se pogosto zaposlijo že v drugi polovici študija (kot študentsko delo) in plače so takšne, da postane služba v izobraževanju nezanimiva. Plača je določena z zakonom in upamo lahko, da bomo ravnatelji enkrat slišani, da takšen plačni sistem razvoja ne podpira.
Strokovne šole bi morale biti deležne več sredstev za posodabljanje opreme, saj sami ne zmoremo takšne ravni opremljenosti, kot si jo sodobno strokovno izobraževanje zasluži.
Foto: SHERPA
Simon Konečnik
je diplomiral v univerzitetnem programu elektrotehnike, smer močnostna elektrotehnika, na tehniški fakulteti v Mariboru. V letih 1993 in 1994 je bil zaposlen v podjetju TCL, Laboratorij za preizkušanje in certificiranje. Od leta 1994 je zaposlen v elektro in računalniški šoli v Šolskem centru Velenje. Med letoma 2005 in 2007 je bil pomočnik ravnatelja, od leta 2008 je ravnatelj šole. Sodeluje pri številnih domačih in tujih projektih s področja posodabljanja in razvijanja programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe kot tudi na področju pilotnega uvajanja modularnega izvajanja pouka. Bil je dolgoletni član programskega sveta Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in mentor dijakom pri raziskovalnih nalogah. Za dosežke na področju raziskovalnega dela je leta 2017 prejel srebrno priznanje Zveze organizacij za tehniško kulturo Slovenije. Leta 2018 je prejel priznanje primus Društva Ravnatelj za dosežke na področju ravna-teljevanja. Njegovi zadnji projekti so povezani z raziskovanjem na področju prihodnosti izobraževanja. V povezavi s tem je udeleženec posvetov vzgoje in izobraže-
vS
ah



vanja v organizaciji šole za ravnatelje, prav tako se rad odzove povabilom šol, kjer predava o izsledkih raziskav.
/
Vinko Debelak na čelu občine že od njene ustanovitve
Z obnovo šole za dovolj ein, nekoliko manj s krožiščem
Obči na I3 rebold praznuje občinski praznik zadnjo junijsko soboto. Slavnostno sejo praviloma združijo si proslavo ob državnem prazniku. Nič drugače ne bo tokrat. Ker letos od osamosvojitve mineva naOančno tri d eset let. bo do posebe n pou darok namtnili temu prelomnemu zgodovinsktmu dogodku. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z županom Vinkom Debelakom, ki občino vodi že od njenega nastanka leta 1998.
SPELA OZIR
Veseli ga, da je občini letošnjo pomlad končno uspelo spraviti pod streho obnovo osnovne volp in da je prijaznejše moderne proitore dobil Planinski dom prd Reško planino. Nelsoliko manj jo zadovoljen z izvedbs krožirčs na vegionalni cesti v Dolnnji vosi. Ob wem tem ne vkriva načrtov glede občinskega bazena, di je svoja vaata odprl ta pone-deljrk. V psipeaoi je prrjekt, s katkrim naj bi zagetovili ogrevanje kode in posodobili vhod na bazen.
Za nami je vse prej koe običajno leto. Vsi ukrepi za preprečevanje širjonja virusa so dzPobra spremenili naš vsakdan. Kako je bilo pri -vas v Preb oldu?
Ravno včeraj sva se erečala s poveljnikom občinskega štaba civilpe zaščite, kimije omenil, da ie pravkar poslal 237.zapb snik njihovega dela.Epidemija lk s sabo prinesla tudi poplavo administrativnih obvoznosti. Sicerdogajanje pri nas nikilo nič kaj drugačno dot drugod
po Slovenj Do zdaj ju co-vid-1l prrbolslo 25 odstotkov občvnov, jeribfvno 350 odstotkov je cepljenih z okrma odi merksmt, torej jih je že vrč kot polovina oaoč.lonid na ivkšen ali dšugeden nvan
Kljub ejiicierdijO v^aom je uspolo končali obnovo osnovne šole, ki je trajola dve leli. Kaj vse je obsegala?
ZvraOOo nsi-fTloo^cOsice osnovne šole smo začeli obnavljati leta 2019, ko smo na zahodni strani dozidali dve ukilnici in kabinet ter hkrati prenovili trakt razredne stopinje. Lani smo poksem prenovili kuhinjo in razširili jedilnicoker v kletnih proetorih pridobili nvve garderobe. V zadnjem, torej letošnjem delu prenove kmo se razveselili še dveh novih učilnie, kabineVnih prostorov in prenovljene račuoalniške kčilnice. Epidemija nam je pri tem naredila kar nekaj težav. Če je ne bi bilo,bi projekt zagotovo lahko končvli prej. Na drugi sVrani je izvajalcem pomagala do te mere, Vs je

Zupana Vinlka Deltelaka veseli, da je občini letos sromladi koačno usnvelo spraviti pod strelio nbnovo osnovne šole in da je prijaznejše moderne pros-tore dobil Planinvki vlom pod Fteško planino. NekoHko manj je zadovoljen z izvedbo krožišča na regionalni cesti v Dolenji vasi.
bila šola pretežni del obnove poazna. Naložba, vredna malo več kot dva milijona evrov, je b.a velik zalogaj za občinski proračuk, saj smo jo v celoti pokrili z občinskim denarjem. Brez naiem a posojila ne bi šlo.
Nove podobe ni dobila le šola, temveč tudi Planinski dom pod Reško planino, ki je nastal v zgradbi nekdanje podružnične šole v Marija Reki. Nekaj del ste si prihranili še za jeseni. Kaj točno?
(Občino je lastnica tega planinskega doma, zato se je v sodelovanju a člani planin-kkega društva lotila njegove obnove. Zgradba je bila dotrajana in potrebna posodobitve. v o zdaj n as je stalapribližno 60 iisoč evrov. S fasado, ki naj bi seje lotih letos jeseni, bo znašala približno 90 tisoč evrov. NNov vidoz doma ne bo prijaznejši le do planincpv, teim/kč tudi do šolnikih m vrtčevskih otrok, ki v domu preživljajo šele v naravi.
V	teh vročih dneh ne moreva mimo občinskega bazena. Na njem se je letošnja sezona začela v začetku tega tedna. Če dnevi niso zares topli, je lahko voda v njem precej mrzla. Morda rgzmišljste o njenzm ogrevanju?
Tago je. Glsde na to, da toda v bazenu ni ogrevtna, je kopalna setona omejena n a julij in aoeust. Vpripravi je projekt, ki prinaša urediteo ogrevanja vode si tone no energijo in pre-zovo vhodnega dela bazenti S projektom želimo kvandidirati za nepovoatm donar. Občina s.eer sama rkobi za dkze^ kri ima status občinskega komu-nalnoga rbjekta, medtem ko goftinslai dni ošdaja gostim cem.
V	Dolenji vesi je bilo pred čvsom krnčano kar nekaj časa pridakovano vovo križišče, at z njim niste povvem zadosoljn1 Zttkaj?
Na žalosi js res take Rvkiji krožiš&e nivo dili narejeni pra-
vilno, zaradi česar je prihafalo do težav, ko so vanj zavijali večji tovornjaki. IzvajalecVoc Cilje je krožišče že popravil. As še vedno nismc popolnoma zadovoljni. Ena smvr jo urejena prsdač oaravoost, kar pomeni, da nie isvedstavljv hitrostne ovb re. Krožišče nvj bi namtoč poleg tegs, dat olajša vlsljučevanje z lokalnih cest na glavno, do neke mere umirjalo promet. Gradnjo krožišča, vredno približno 300 tisoč evrov, je v dot bršni meri financirala direkcija za in-rastrukturo,medtem ko je občina prispevala približno 20 odstotkov naložbe.
Občine Spodnje Svinjske doline se vedno pogosteje povezujete pri projektih. Eden takšnih je tudi izboljšanje vodooskrbe doline. Kaj Uro obsevaf v vaši občini?
Začetek projekta izbolj-fapja vodooskrbe Spork-je Savinjske doline se nekoliko odmika. Projekt, vreden tri do štiri milijone evrov, bo zelo
pomemben za celotno dolino. V naši občini imamo na enem odseku salonitne vodovodne cevi, ki jih bomo v sklopu tega projekta zamenjali. Obenem se bomo lotili obnovitvenih del na taborskem vodovodu, od koder se naša občma oskrbuje s pitno vodo.
Ko sva ravno pri komunal-nihstoritaah,je verjetno na mestu vprašanje, kdaj lahko pričakujemo, da bo JKP Žalec, ki skrbi za komunalne storitve na območju celotne občine, dobilo novega direktorja?
Trenufno vodi JKP Žalec vr-šitec -tolžnooti, kajti na prvem objakljenem razpisu nismo našli ustreznega ksndidaSa. Več vdgovornosti pri tem, da bomo pravočesno poiskali direktorja, bp morah prevzeti (Občina Žalec. ki inn 49-adsto-tni lastniški delež. Na prvem razpisu sta bila prijavljena dva kandkiata, eden od njiju celo z vete dobrim poznavanjem komunale, o ni Ш prav po voli žalške vb čine. Po eni sfsaai jo razumem, saj srh nv njenem dbmočju ključni, kersomalni objekti, ket je čiotilnv naprava. deooula si ostale občioe Mimo, da novi direktoš pozosnosti ne И namanjal le diotilns naprevi in Žalce. Nvv razpir naj bi bil pripravljen kmalu.
Če se zazreva v leto, ki prihaja. Kaj ga bo po vašem mnenju zaznamovalo?
To bo zadnje teto v tem mandatu zato ga bs zaipotovo zaznamovola barlpr za občloi ske otolčke. Že vdaj pontafa pnstro. Vsi, S želijo ponovno ali oa novo kantOditrti, želijo postati prepoznavni. Seveda si bolj želim, da bileCo zaznamovala priprava projektoe za naslednjo finančno perspektivo. Imamo jih sedemnajst, za katere si želimo, da bi njihov pomen prepoznala tudi regija. IN e pričakujemo, da bo vseh sademoejst našlo svoje mesto v regijskih razvojnih projektih. Žehm si, da bi oisti, ki sf želijo ukvarjati o občinsko politiko, v tem vteeli izjemno priložnost, da bi še pravi čas pripeavili dokumentacijo in zagotovili dostop d o finančnih virov, ker je proračunskega -denarja za naložlze redno manj.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Najsodobnejša flota
gradbenih žerjavov v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji
95 samopostavljivih in stolpnih žerjavov
Izkušena ekipa monterjev in serviserjev
FEROKOVd.o.o.,
Latkova vas 236,3312 Prebold
03 703 83 52, info@ferokov.com, www.ferokov.com
Preboldski bazen je odprt. Občina načrtuje prenovo vhoda in ogrevanje vode. (Foto: Ivan Lipičnik)
Slavnostno odprtje novih in prenovljenih prostorov OŠ je bilo v torek. (Foto: Ivan Lipičnik)
t.
NA PRAZNIČNEMOBISKU
Ob letošnjem občinskem prazniku so priznanja prejeli Marko Reberšek za večletno aktivno delovanje na kulturnem področju, Ida Drozg za večletne]» aktivno delovanje na upokojenskem področju, Peter Petač za delovanje v času epidtmije, Alojz Zagoričnik inDamjan Golavšek za hrabrost in po-
žrtvovalnost, KUD Svoboda Prebold ob 110. obletnici, Moški pevski zbor ob 100. obletnici, Kamp Dolina Preboldob 60. obletnici in dosežke na turisli čnem področju ter Medobčinsko dnuštvo invalidov Žalec ob 50. občetnici.
Marke Rčberšek skrbč ča kvalitetno in množično ljubi-
teljsko kulturno ustvarjanje v Občini Prebold. Že vrsto let je član KUD Svoboda Prebold in KD Marija Reka,kjer deluje! kot igralec, recitator, povezovalec, tajnik, blagajnik, tehnični delavec.
Ida Drozg sodeluje v raz-ltčnih sekctjah Dru^va upokojencev Prebold in tudi vodi nekatere dejavnosti. Po
pridobitvi licence za vodenje jutra nje telovadbe 1 0003 gibov je osnovala še skupino v Lat-kovi vaoi, ki tako prispeva k oheanjanju zdravega življenjskega eloga.
PeLer Petač, vodja oLsin-skega štaba Civilne zaščite, se je v času epidemije izkazal koe človek, ki ima dar povezati ljudi, kar je v izrednih raum erah še posebej pomembno.
Posebao priznunje za hra-bruee in požutaovalnost ita prejela Alojz Zagorianik in Damjan Golaušek. Prvi je aprila letou slišal krike na pomoč in ubližrni doma našel žensko a plamenih, ki je v boleainah ie-kaSa p o arSu. Skupaj s sosedom Damjanom Golavškom sta po-gasüa njena goreči oblačila in naee poklicala reševalce.
erienanja ob 110-letnici delovanja jez prej al KUD Svaboda Prsbold. Delovanje društva je tudi danes v znamenju zdru-žavanja: ssdanjosti in preteklosti, mlajših in starejših, moških in žensk, igre in besede, resnobnosti in zabavnosti.
Moški pevski zbor Prebold je prejel priznanje za 100-letnico delovanja. Pevski zbor je eden od stebrov kulturnega življenja v kraju. Ohranja slovensko pesem in s tem tudi narodno zavest. Preboldski zb or so vodili zborovodje Fran Roš, Radovan Gobec, Stane Mi-kušt Jož e Škorjanc, Franc Hribar, Alojz Šutej, Franjo Kasesnik, Rudi Bardorfer, Milan Lesjak, Dsago Kumer, Valerija Dolar, Ciril Jagrič, Matjaž Kač, ki je zbor vodil
kar 14 let. Nato sa vodenje zbora psuvzele zberovod-kinje Bojana Hrovat, Katja Florjančič ie sedanja, Ana Rudeik PčvSi ca.
Za 60 let dela je priznanj e prejel Kamp Dolinka, ki ga podrobneje predstakljamo v okviru tali prazničnih strani.
Za5a let delovanja ja priznanje orejelo Medobčinsko društvo invalidov/ Žalec, ki pokriva šest občin Spodnje Savinjske doline in je e no n ajstarejših društev. Na pobudo društva se je Prebold vključil v prejekt Ob čina po meri invalidov. Društvo skrbi sa kulturno, športno in izobraževalno udej-stvovanje ter enakopravno vključenost svojih približno tisoč članov/ v vsakdanje življenje.
Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo:
1. DIJAKE IN ŠTUDENTE ZA POČITNIŠKO DELO
Dijake in študente, ki z nami ostanejo 30 dni, za zvestobo dodatno nagradimo s finančno nagrado v višini 50 EUR neto.
Zaposlimo pa tudi:
1.	DELAVCE V PROIZVODNJI
2.	DELAVCE V SKLADIŠČU
Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenie-Šoštani-Letuš-Prebold.
odelo:
Automotive Signal Lights
. 1 r<
h j *
Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 (03) 703 45 86
WWW nrloln Ql
flm fill
UNIFOR EST
AKCIJA
Darilo ob nakupu krožne žage: 7aqfitna nfala in rnkavirp.
G51 647 716
prodaialna@ueifo rest.si
Kdo so občinski nagrajenci?
Podjetje Instaladje Marčen smo sodobno organizirano družinsko podjetje s 26-letno tradicijo na področju izvajanja strojnih instalacij.
Odlike našega podjetja so zanesljivost, kakovostna izvedba in dosledno upoštevanje dogovorjenih rokov, zaradi česar smo si pri končnih strankah in poslovnih partnerjih pridobili zaupanje in se lahko pohvalimo z uspešno opravljenimi projekti.
Ukvarjamo se z montažo plinskih peči, toplotnih črpalk za ogrevanje, talnega ogrevanja, vodovodne napeljave, sončnih kolektorjev, peči na pelete in sekance.
Smo pooblaščeni serviser peči Vaillant.
INSTdLAčIJE MARdeN, d., o. Matke 18, 3 31 2Prebo Id
Tel.: 03 714 03! 0č2
Fax.: 03 71Č03 03
Mo to 041 402 44443
e-nasldv: mfo@mstalacije-marcen.si
MAR
INSTALACČJE
EN
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Kamp Dolina iz Prebolda ob 60. obletnici prejemnik občinskega priznanja
Med bombardiranjem na Kumu, a z mislimi pri družini in domačem kampu
Še nekaj dni in minilo bo natančno trideset let, odkar je jugoslovanska vojska med osamosvojitveno vojno bombardirala RTV-oddajnik na Kumu. Tomaž Vozlič iz Dolenje vasi se tega dogodka spominja, kot bi bilo včeraj. Le kako se ga ne bi, ko pa je bil kot vodja oddajnika ob tem ključnem trenutku prisoten na Kumu. Tam je bil kot uslužbenec RTV Slovenija zaposlen kar 40 let. Še dvajset let dlje je povezan z družinskim Kampom Dolina, prvim zasebnim kampom v nekdanji Jugoslaviji, ki so ga ustanovili njegovi starši. Danes zanj skrbijo štiri generacije, tudi Tomaževa skoraj 99-letna mama. Ne manjka dan, ko ne bi skozi okno »pošpega-la« po kampu ali se sprehodila po njem.
SPELA OZIR
Vse se je začelo v začetku 60. let, ko so v Tekstilno tovarno Prebold od daleč naokrog prihajali poslovni partnerji in monterji. Ker je zanje po dolini primanjkovalo prenočišč, sta se Tomaževa starša odločila, da jim bosta začela oddajati sobe. Ob tem sta na domačem zemljišču v Dolenji vasi uredila še kamp, na kar v takratni občini niso bili niti pripravljeni. Ko sta ga želela prijaviti, sta jih presenetila, ker kategorija
zasebnih kampov v takratni Jugoslaviji ni obstajala. Kljub vsemu sta ga lahko odprla, s čimer je družina Vozlič začela orati ledino na področju zasebnih kampov ne le v Spodnji Savinjski dolini, temveč tudi širše. Danes pri družinskem poslu pomaga že četrta generacija.
Iz Prebolda na Plitvice in nazaj
Na lepo pokošeni zeleni travi streljaj od spodnjesa-
Kamp Dolina Prebold je letošnji prejemnik občinskega priznanja. Pred šestdesetimi leti ga je s soprogom ustanovila Marta Vozlič. Danes pri družinskem poslu pomaga že četrta generacija.
»Lanska sezona je bila zelo slaba. Nekaj tujih gostov je bilo, a v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj.«
Tomaž Vozlič je bil v času osamosvojitvene vojne vodja oddajnika na Kumu, ki ga je jugoslovanska vojska le v nekaj dneh bombardirala kar dvakrat.
vinjskih polj in travnikov, obdanih z okoliškimi hribi, imajo prostor za dvajset do trideset prikolic. Ob tem je
v	dveh apartmajih in treh sobah še osemnajst ležišč. Glavna sezona, ko imajo dela res čez glavo, je od sredine junija do konca avgusta. Največ njihovih gostov prihaja z Nizozemske, iz Belgije, Nemčije, Francije in Avstrije. Nekateri so prehodni, spet drugi za svoj osrednji cilj izberejo njihov kamp. Vozlič-Lesjako-
vi	so še posebej ponosni na redne goste, ki se k njim v Dolenjo vas vračajo že 45 let. »Smo že skoraj kot družina. Nekateri, ko pridejo, jočejo od veselja. In ko odhajajo, jočejo od žalosti,« pove Tomaž Vozlič in doda, da nekateri pri njih ostanejo tudi štiri te-
dne. »V tem času kolesarijo, se sprehajajo, odpravijo na izlete po vsej Sloveniji, spet drugi cele dneve samo berejo knjige.« So tudi takšni, ki se iz Prebolda odpeljejo na enodnevni izlet na Plitvice ali čez Vršič. Tujci namreč razdalje dojemajmo povsem drugače kot Slovenci.
Glavnino gostov predstavljajo turisti iz zahodne in srednje Evrope, a to še ne pomeni, da v njihov kamp ne zavijejo tudi turisti iz bolj oddaljenih držav. Med do zdaj najbolj »eksotične« goste spadajo turisti z Barbado-sa, ki so se v Savinjski dolini mudili zaradi obrtnega sejma v Celju, kjer so predstavljali svojo kulturo. »Ker so bili z namestitvijo tako zadovoljni, so se nam želeli zahvaliti z
igranjem na bobne. Tast je rekel, da nima smisla, da zaigrajo zgolj za našo družino, temveč naj jim prisluhnejo tudi ostali sokrajani. In res, s pomočjo nekdanjega Radia Goldi je iz tega nastal pravi dogodek,« se spominja Primož Lesjak, ki je član družine Vozlič že šestindvajset let in z največjim veseljem nadaljuje družinsko dejavnost. Vanjo so vpeti vsi člani, s to izjemo, da imata Tomaževa žena Manja in hči Petra ob tem še frizerski salon.
Dela ne zmanjka
V 60-letni zgodovini so vrata kampa prvič zaprli v času »korone«, ki je njihovo poslovanje močno prizadela. »Lanska sezona je bila zelo
»Da bodo jugoslovanske sile med letalskim napadom bombardirale oddajnik na Kumu, ni pričakoval nihče. Bili smo pretreseni, strah nas je bilo, a smo bili obenem polni adrenalina,« se spominja Tomaž Vozlič, takratni vodja oddajnika na Kumu.
slaba. Nekaj tujih gostov je bilo, a v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj,« je klavrn pripomnil Primož, ki upa, da letošnje poletje zaradi zmede pri prehajanju mej med evropskimi državami ne bo še slabše. Njihovi gosti so namreč večinoma tujci, le peščica je Slovencev. A kljub vsemu so jih tudi ti lani presenetili. V njihovem kampu jih je bilo do zdaj največ.
Dela v glavni sezoni ne glede na zasedenost kampa nikoli ne zmanjka. »Zjutraj, še preden se zbudijo gostje, pregledamo umivalnice in sanitarije, ki jih sicer čistimo ves dan. Sledijo pospravljanje sob, košnja trave, skrb za bazen, obveznosti na recepciji ...« našteva Primož. Vrsto let so sodelovali pri ocenjevanju turističnih namestitev, ki ga opravlja Gospodarska zbornica Slovenije, medtem ko zadnjih nekaj let ne več. »Ključni pokazatelj kakovosti kampa je, ali odtoki v umivalnikih in straniščnih školjkah požirajo. Komisije tega niso pregledale. Le na hitro so površno pogledale po kampu, kar za tovrstne namestitve niti ni tako pomembno. Odločili smo se, da pri tem ne bomo več sodelovali,« o tovrstnih tekmovanjih pove Vozlič.
Kozolec postal recepcija
Središče dogajanja v njihovem kampu je zagotovo recepcija v dvesto let starem kozolcu s hlevom. »Pred leti sva se s tastom lotila obnove kampa. Razmišljala sva, ali naj kozolec podreva ali
»Ključni pokazatelj kakovosti kampa je, ali odtoki v umivalnikih in straniščnih školjkah požirajo.«
VELTRRG
ZA VAREN IN PRIJAZEN AMBIENT
VELTRAG, elektroinštalacije, storitve in trgovina, d. o.o. Latkova vas 223,3312 Prebold
Telefon: 03 703 12 60 e-pošta: info@veltrag.si
Mobitel: 041 624282
s	ElEKTROlNSTALACljE
le	MERIM STRELOVODNIH IN
EIEKTROINSTAIACIJ	
1	OBNOVA IN VZDRŽEVANJE
EIEKTROINSTAIACIJ	
Zaposlimo merilca za električne inštalacije.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
pustiva. Ker do takrat nismo imeli posebne zgradbe, v kateri bi domovala recepcija, temveč smo goste popisovali kar v domači hiši, sva se odločila, da bova kozolec obnovila in predelala v recepcijo.« Danes je veliko več kot to. Je prostor druženja, v času poletnih nogometnih prvenstev tudi navijaška cona. Tomaž in Primož pred njega postavita televizijo in z gosti spremljata priljubljene nogometne preizkušnje. Zagotovo je kozolec poseben, ker so v njem na domiseln način obešeni kozarci in steklenice. Ena je Tomažu še posebej ljuba. To je tista z motivom oddajnika na Kumu, kjer je bil zaposlen kar 40 let.
Med
bombardiranjem na
Kumu
Letos, ko obeležujemo trideset let samostojnosti, so njegovi spomini na bombardiranje oddajnika privreli na dan. Od vseh slovenskih oddajnikov je bil Kum prvi, ki so ga jugoslovanske sile napadle. »Vedele so, kako je pomemben, ne le zaradi oddajanja po vsej Evropi, temveč tudi zato, ker je na njem poleg radia in televizije svoje aparature imela vojska,« pove Tomaž in nadaljuje, da so prvič napadali v petek in drugič v torek. »Prvi napad je bil kot strela z jasnega, o drugem nas je RTV Slovenija obvestila, naj se umaknemo,
ker že bombardirajo Krvavec. Med obema napadoma smo neprekinjeno popravljali, bedeli cele noči in poslušali, ali se približuje kakšen helikopter. Bili so zelo naporni dnevi, predvsem psihično.« Kljub temu da se ni zgodilo najhujše, bo njegov spomin na ta dogodek vedno grenak. Eden od teritorialcev na Kumu je bil namreč ranjen in je kasneje tudi umrl. Po napadu oddajnik ni deloval zgolj štiri ure. Vse to po zaslugi sogovornika, ki je bil tisti čas vodja oddajnika, in njegovih osmih sodelavcev. Škoda na oddajniku je bilo sicer za pet milijonov mark. Kasneje so morali zgraditi nov stolp in zamenjati aparature.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Vozlič-Lesjakovi so še posebej ponosni na redne goste, ki se k njim v Dolenjo vas vračajo že 45 let.
Dimniki in kamini SCHIEDEL
S 75 letnimi izkušnjami!
SCHIEDEL
Keramični dimniški sistemi Kovinski (inox) dimniški sistemi Kamini in kaminske peči
INFORMACIJE NA:
www.
.schiedel.si (((«080 50 04)
Središče dogajanja v njihovem kampu je zagotovo recepcija v dvesto let starem kozolcu s hlevom. Tomažev zet Primož Lesjak, ki je član družine Vozlič že šestindvajset let, z največjim veseljem nadaljuje družinsko dejavnost.
Družinsko podjetje z več kot 40-letno tradicijo izdelovanja izdelkov iz nerjaveče pločevine
Naša osnovna proizvodna dejavnost je izdelava nerjavečih dimnikov in priključkov za peči. Poleg osnovnega proizvodnega programa po naročilu naših strank izdelujemo tudi ostale izdelke iz nerjavečepl°čevine. Nudimotudistoritveza obdelavonerjaveče pločevine: k roženje, krivljenje, razrez, varjenje, robljenje...
V podjetju si neneheo urizaveopmo zakvalitetene inestetsko dovršene izdeIke. Vsi naši proizvodi nos ijo zlatiznak slovenskekakovosti.TakoenonojniVsanacinaki dimnit:initoOsiotemnkiclimnikirtrpaiojni - postavljeni ob fasadi) so certificirani pri ZAG Ljubljana in nosijo znak CE ter so primerni za vse kurilne napzope.Vsi en ostojai °imnip ki etementistandarcNh °imeneij ninca zal pg|p froslojnekompoopnte pa izde^pemopo nzmoč Mo inti^ zanje je dobovn1 rc^zoto mrato k.oolmgp|ovde panoge so nnme oml iko veselje opmp, Ivij^ ^mlpmmmeželjo stoankrn vpatiere vtož^o h posebej vmliko °ruda m energije, predvsem zazvtamjOi Pismm oepviOobili vUeh lotih.Giavno vodilo in mmžlvžeijoptpamoiz eozlPivnih odzidooatžan k,Vi eoo nuš im i ^610 zadeooitnoOerre le onro vkdoornpvva orvoajo.
Dn ve vo boaVe prevbrn	i,0ve doblt i kornlijeten dimnio, posodo zopopvVpndsaa vek
za nžgrobnoevečn, smeOišoico oaeopeijvv arnzopknaročil u inPrege Јгие1кпЈоеегјаveoeoiooveine, nas poklieünnoOelefopsOo iovilCo 0^p^i70k^106apn^m oiSite na merzelj(öuiolinetlnz loseSom v am bomvodgooorlli. PoPmoilioe Vemide nkupcj nrjOvmoonvas najvjimemvjjön najogaVneiš i izUelek ali storitev.	veiuVa zosocIopo najvgoookjetjpKaopekPs ki, eзr0Pre0old.
Kolektiv kleparstva Merzelj
9
merzelj
inox solutions
INOX DIMNIKI
SANACIJSKI DIMNIKI ENOSLOJNI IN TRISLOJNI DIMNIKI OBDELAVA PLOČEVINE VEZAVA PEČI OSTALI IZDELKI PO NAROČILU
m 031 713 974 e WWW.MERZELJ.SI
32
MESTO V CVETJU
goji za
rastline na Maribor-ki cesti zaradi izpostavljenosti soncu in gostemu prometu niso najbolj ijazni, zato je treba izbrati prave rastline, zahtevno je tudi njihovo vzdrževanje.
Most čez Savinjo na cesti v Laško letos krasijo vodenke,
dihondre in Cvetlična korita so polepšala tudi vrtove gostinskih zmajeva krila. lokalov.
Letos tudi ocvetličenje podvoza v Kersnikovi ulici
Celje polepšale bršljanke, vodenke in druge poletne lepotice
V teh dneh smo lahko opazili, da je Celje spet polepšano z ocvetličenjem mostov, podvozov, mestnega središča in mestnega parka. Za lepšo podobo mesta so letos prvič poskrbeli v javnem podjetju Zelenice, ki je, kot je znano, dejavnost urejanja zelenih površin in mestnega vrtnarstva z novim letom prevzelo od podjetja Simbio.
V podjetju Zelenice so letos za zasaditev na Mariborski cesti izbrali dve vrsti bršljank z dodatkom t. i. mlečka.
ROBERT GORJANC
V zadnjih letih pravo estetsko osvežitev predstavlja ocvetličenje podvoza na Mariborski cesti, s čimer je območje obremenjenega prometa ter gmote betona in asfalta postalo očem mnogo bolj prijazno. »Za Mariborsko cesto smo letos izbrali dve vrsti bršljank in jim dodali še nekaj t. i. mlečka,« je povedal Jože Krulec, direktor podjetja Zelenice.
Letošnja novost je ocvetličenje podvoza v Kersnikovi ulici. »Tudi na tem mestu smo posadili bršljanke in nekaj
vodenk. Pri tem podvozu so sicer predvidene še nekatere dodatne ureditve, a kljub temu smo se odločili, da bomo že zdaj to območje naredili nekoliko bolj domače.«
Del tradicionalne poletne spomladanske in poletne krasitve s cvetjem sta postala tudi mostova čez Savinjo, na cesti v Laško in v Liscah. Kot je še dejal Jože Krulec, so se v podjetju Zelenice odločili, da bodo tam letos zasadili novo-gvinejke, vodenke, dihondre in zmajeva krila.
Priljubljene cvetoče piramide v mestu so letos v znamenju novogvinejk.
Pomembna prava izbira rastlin
»Ocvetličenje načrtujemo že v začetku leta s strokovnimi službami Mestne občine Celje in z našimi vrtnarji. Na podlagi tega izberemo cvetje, ki je najbolj primerno, saj ta mesta za cvetje niso najbolj prijazna,« je povedal sogovornik.
Ob izpostavljenosti soncu je za cvetje neugodna tudi velika prometna obremenitev na tem območju. »Zaradi tega moramo posaditi rastline, ki so bolj trpežne in prenašajo visoke temperature, te poleg asfalta ustvarja še gost promet. Vzdrževanje teh rastlin je precej zahtevno, zato imamo tudi kakovostna korita, da rastline zdržijo te
neprijazne pogoje,« je še pojasnil Jože Krulec. Opozoril je, da imajo žal na tem območju tudi težave z vandalizmom, a verjame, da ga letos ne bo.
Ob mostovih in podvozih je polepšano tudi mestno središče, tudi z že prav tako tradicionalnimi piramidami. »Piramide so letos zasajene z novogvinejkami, zanje smo prejeli že kar nekaj pohval, da so zelo lepe. Zasadili smo tudi precej korit pri gostinskih lokalih in pomembnejših točkah v mestu. Ocenjujem, da je mesto letos lepo ocvetličeno, kar ne pomeni, da v prihodnje ne bi moglo biti še lepše.«
Zahtevno
vzdrževanje
Pomemben člen hortikul-turne podobe mesta je seveda
tudi mestni park. »Tam smo zasadili nekaj gredic, letos še v običajnem obsegu, morda bo v prihodnje s kakšnim novim načrtom tega cvetja še več. V parku še pogosteje skrbimo za košnjo in ureditev zelenic ter drevoredov,« je še dejal sogovornik in dodal, da je ob teh visokih poletnih temperaturah vzdrževanje zasaditev kar precejšen izziv za njihov vrtnarje. Ti tako cvetje zalivajo in oskrbujejo predvsem zgodaj zjutraj ali zvečer, sogovornik pa zagotavlja, da so v podjetju organizacijsko poskrbeli, da bo cvetje do jeseni skrbno negovano in urejeno.
Letos je bilo zasajenih 14 tisoč rastlin, za kar je bilo namenjenih približno 30 tisoč evrov.
Foto: SHERPA
cvetju - most čez Savinjo v Čopovi ulici proti Liscam
Ob prazniku občine z županom Slavkom Vetrihom
»Danes je tudi na podeželju dostopno vse«
V Vitanju je občinski praznik že vsa leta tesno povezan z državnim. Tudi Vitanjčani svoj dan praznujejo 25. junija, in si cer v spomin na dan, ko je krška škofija Vitanju podelila trške pravice. Slovenija letos praznujr trideset let, samostojna občina Vitanje 26. Kot pravi župan rlavko Velsih, ki je v delovanje občine vpet ž e 15 let, se ik v približno čeirt stoletja občina lepo razvila. »In prav je, da se tega zavemo.«
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Skorajvsakoletosmo deležni kakšne hude ure,kosenaravnesile razbesnijo, in takrat segledena hribovitost našega terena hitro pojavijo težave.Grezahudourniškepotoke intežavenacestniinfrastrukturi - posledično sepojavljamaterialna škoda, ki seodraža predvsemvfinančnemsmislu. Takšne situacije terjajohitroukrepanje,karpomeni,da moramopustiti aktualnezadeveobstrani in selotitisanacije.Opažamtudi,dasoneurjas posledicamivednopogostejša.Želetos smo moralinekajkratukrepati,asesezonaše dobrozačelani.Nasrečoimamodobroekipo, kise,ko pridesila,hitroorganizirainodzove.«
»Leta 1995 am k začeli tako rekoč iz nič, danes smo povsem povsem enakovredni in primerljivi z ostalim podobnimi občinami. Zelo sem vesel, da tea je dobao razvilo podeželje, ki je bilodolga leta zapostavljeno, posebej pri dejavnostih države.«« Koi pra-zi, j en danes slika pezcej drugačne. Razvesaljivo jn, p5 ng nodeželju ljudje radi ostajajo, tudi mladi. Kot ugotavlja vi-Sanjski župan, se je miselnost Slovencev jorecej spremenila, posledično imajo tudi v Vitanju boljšo demografoko sliko. »Danes jen na podeželju dostopno vse, kar je v urbanih seediščih. Poleg osnov, kot eta elektrika in vod a, j e na noljo indi širokopssovni in-»ernet. Če io urejene se oavte, se roliko bolje. Ljudem se za mir in kCček lastne zemlje ni težko nekaj minut dlje peljati na delo ali jnoopravkih,« zad ovoljno razmišlja »»Imame srečo, pa e preteklesti nismo vszja usmerili v beton. Tako sm o ohranili jo necej zelenja in nkokrnjene narave.«
Kakšen je trenutni utrip v občini?
Razmere so že dokaj normalne, a tudi takrat, ko je bilo najhuje, pri ljudeh nismo opažali dvomov in otopelosti. Razmere so naši občani jemali kot dejstvo, ki se mu ne da izogniti , spoštovali so ukrepe in hkratiizpolnjevali vse delovne obveznosti. Nam je pa koronačas prinesel nekaj več časa, ki smo ga lahko namenili za pripravo novih
projektov in projektnih doe kument ac ij. Lahko rečem, dan smo pripravljali peojekte na zelogn.
ZagoOove je eden večjih projektov, ki ste sie ga Otili, gradnja novega vrtca. Projekt je pripravljen manjka samo še denar. Dolgo ste čakali na razpis države in ga letos tud» doieakali, a žal niste uspeli. To ne pomeni, da novega vrtca ne bo,kajne?
Pravočasno smo sprejeli proračun, vi katerem smo zastsoili dokaj ambiciozen načrt investicij in dejavnosti za leto 2to1. Vrtec je nagoto-vo velika želja in priložnott za uresničkev jdrojekta se j er pekazdla no že aprejeiem psoračunu, ko je bil obja-vijen razpisi Čepsav v prvem poskusu na razpisu nismo uspulii to ne pomeni konca. Ravno naoprotno. Zdaj vemo, kam smo umestenL manjka sorazmerno malo. dtuari imamo urejene in pričeku-jem, da bomo kmalu dobili tudi izdrne gradbzno dovo-ijenje, kar loci peri ponovnem razpisu prineslo dodatne točke. Hkrati na območju, kjer bomo gradili vrtec, urejamo tudi športni park. Gre za zunanje igrišče s tribunami in za površine za vrtec z igrali. S tem projektom smo bili na razpisu uspešni. Športni park bomo gradili v več delil1, za prvega,kiga bomo izvedli že letos, imamo v proračunu zagotovljenih 80 tisoč evrov. Temu bodo sledili stroškovno večji zalogaji, točnih številk

Slavko Vetrih, žspao 0 bčine Vitanje
za zdaj ie ni. Vemo, da t)o najzahtevnejša gradnja štadiona z igrišči. Vzkoredno bomo uredili tudi spremljajočo infrastrukturo, še prej m oramo prestaeiti vodovodni sistem.
V zadnjih letih ste; v vo dovod no omrežje precej vle-galn Na dveh odsekih boste kmalu lahko začeli graditi.
Sistem vodooskrbp terjg najprej ureditev ustrezne»pa-pirolo gije«. 0 te m smo se intenzivno ukvarjali zadnji dve leti. Za oba projekta,tako za vodovod Vitanje kot za ureditev zgornjega Breona, pri katerem rodelujemo s sosednjo občino Dobrna, sta bili pred kratkim izdani gradbeni do-veljenji. Zdaj čakamo samo še na ustrezen razpis,kamor sei bomo prijavili. Pričakujemo, da bo mogoče kežavni denar črpate iz napovodane-ga protikoronskega paketa. Za prvi del gradnje siseema v Vitanju že iaramo rarolo-

vljen denar v prorueunu in kmalu bemo objavili razpis za izvajalca del.
Kak šno je stanj ena g o-spodarskem področju?
Po mojem vedenju dokaj normplno in ni mogoče zaznati vetjih pretresom. Unior-jee obrai j j? v polnem pogonu, delil je dovolj. Tudi obrtniki so koronsko obdobje dokaj dobro prešli. Občasno kdo potaena glede podražitev na svetoenihtrgih m nezmožno -sti dobone, sieer oajeza zdaj gospodarska podoba doSra.
Tudi turizem se prebuja. Ustanovili ste turistično-informacijeki center, ki se nahaja v centru vesoljskih tehnologij, ki se tudi vedno bolj povezuje z domačim okoljem.
In tege smo zelo veseli. Ko se je občina lotilo tezgodbe je bil prvi namen ustvariti temelje za razvoj turizma, zgraditi nekaj, kar bo v kraj privabljalo ljudi. Mislim, da je s tem centrom bil ta cilj do sežen. Boljše m prodornejte promocije kta-a si ne bi mogli želeti. Žal so se kasneje pojavile
povsom nepotrebne težave, ki se pooni umirjajo. Zgodba pa bo, upaim nmalu dobila epilog. 13 tem je občina tudi izpolnila nalogo glede obljube za podpore razvoja turizma, saj se soma s luristično dejavnostjo ne bo nikoli ukvarjala. Je pa ve nadaljevanju dolžna in pripravltena pomagati, da se bodo razvili še ostali lokalni ponudniki. Zaradi tega smo ustanovili Tic, za kar smo prejeli tudi nekaj državnega denarja.
Že nekaj časa se na področju turizmauspešnopove-zujete z ostalimi pohorski-mš občinami.
.o je naša skupna zpoUba. Pravd Center Noordung oz. Kaevt in zdaj tudi Tis sta naši zgodbi, ki nam takšno sodelovanje omogočata. Ne znam si predstavljati,kako bi lahko pri takšnem projsktu sodelo-vali,ie ntč oči tega ne bi imeli, če bi bilo tako kot pred leti, ko niamo imeli razon cerkva ničesar. Kasneje smo začsli promocijo Beškovnikove ka-šče in nato postopno razvijali dodatno ponudbo v ob čini.
Ampak brez resnega preboja, kiga je predstavljala gradnja Ksevta. bi eanje o turizmu ostale le mrtva črka na papirju.
Kaj pa športni turizem? Država množično grad1 kolesarke steze, vipaete pri tem projektu kar malce »riz-viseii«.
Pogoji zu pohodništvo so pri nas zelo mikavni, saj gre za obmoqa, H so relativno lahko dostopna m nudijo veliko lepih panoramskih razgledov teer obilo mipu rn seveda veliko drugih zanimivosii.
Gteds kolesarskih povezav, moram reči, da sem bil ob predstavitvi državnih nafr-tov reenično razočaran. Pred tem smo se tudi mi videli v tej zgodbi, a smo bili na žalost povsem pozabe eni. Potem ko sem na enem orl sestankov v okviru Regijskega parke Pohorje zahteval, da se to popravi smo na državo naslovili pobudo za spremembo. Upamo, da bo sprejet vsaj predlog, da se Vitanje poveže z Občino Zreče. Predlagali smo tudi, da bi se s kolesarsko potjo povezalo z Vojni-kom. Vemo, dajeodVojnika do Dobrn e kolesarska povezava načrtovana. Predvsem mi je povsem nerazumljivo, da državni predstavniki projekta trdijo, da povezava s Koroško regijo, navezava na občino Mislinja pri zie;. Doli-ču ni mo°oča. Team pravljicam težko verjamem. Kaj je v ozadju, ne pem. Ta pot je med kolesarji žn zdaj zelo priljubljena, zato se mi zdi ne.iranje lakšrnh načrtov povsem nesprejemljivo in nosmiselno.
Vsako leto »»zakrpate« tudi kar nekaj lokalih ceit.
Tokrat moram najpiej pohvaliti dažavo, ki je, najverjetneje tudi s pomočjo našega poslanca Bojena Podkrojška, vendarle prepoznala nujne nt obnnve dotrajanega državnega cestnega omrežja na našem območju. Večina investicij je končana. Manjka še približno kilometer povezave proti Celju in po zadnjih sestankih sem dobil vtis, da se tudi ta zgodba počasi končuje. Je pa tudi nam uspelo veliko in smo uredili precej lokalnih cestnih povenav. Zadnji elva letismo se sirogn držali nrših, tudi predvolilnih obljub in enakomerno razporejali denar in inveslicije pg vaških skupnostih. Tako se oMine v celoti enakomsrno oazvija is to je najbolj pomembno. Lani smo uredili cesti vo Breznu in Sternci in deloma sudi v Vitaaju. letos je na vrsti vaška skupnost Sp. Dolič. Zatem bomo uredih ee dve ulici v središču.
Praznovanje Ido skromno, a dostojno
Čeprav se razmere glede koronavirusa umirjajo in se številni ukrepi sproškajo, so se v Vitanju odločili, dasprireditvamiob letošnjem občinskem prvzniku in trideseOletnici države ne bodo pretiravali. Bodo pa pripravili slavnostno sejo občinske.a sveta1 ki bo v soboto, 226. junija, ob 199. uri v Ksevtu.
Takrat bodo podelili tudi najvišje občinsko priznanje, zlati gnb. lei ga bo peejela Jožica Kuzman, dolgoletna predsednica Društva kmetic Lipa Vitanje. »»Jeaica ee drrntve postavila na noge in danes so dame zelo dejavne. Skoraj nobena stvar se v ob čini ne zgodi brez njih,« je odločitev za nagrado kratko in odločno komentiral župan Slavko Vetrih.
Ob tokratni slovesnosti bo občina podelila tudi priznanja s področja kulture, isaj je februarja zaradi epidemije proslava odpadla. Te nagrade bodo prejeli trije pevski zboru in aicer mešani, mladinski in otroški zbor. Podelili bodo tudi zlate petice. »Če bodo razmere dopuščale, bomo na ustrezen način sejo odprli za javnost. In mislim, da je to dober kompromieni predlog, s katerim bomo lahko dostojno obeležili naš praznik in rojstni dan naše države,« je prepričan Vetrih.
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Janez Brodej je hiške, ki so različno velike in nosijo imena travniških rož, oblikoval in izdelal s pomočjo prijateljev.
Po etnološkem muzeju še glamping
V objemu narave
Na Breznu nad Vitanjem domujeta Biserka in Jože Brodej, ki skrbita za tamkajšnjo ekološko kmetijo. Gozdarstvo in živinoreja sta osnovni dejavnosti, ki sta ju že pred leti nadgradila s turistično ponudbo. To je poleg okusnih domačih dobrot, ki nastajajo izpod njunih rok, dopolnil bogato opremljen etnološki muzej, ki človeka odpelje v preteklost. Da bi lahko ljudje v neokrnjeni naravi resnično pobegnili podivjanemu tempu življenja, je Jože na kmetiji uredil zanimive glamping hiške, ki bodo to poletje sprejele prve goste.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Kmetija Brodej leži v idilični pokrajini vitanjskega Pohorja, približno 10 minut vožnje iz središča Vitanja. Že na poti do posestva Brodeje-vih človek začuti, vidi, vonja neokrnjeno naravo. Še posebej v tem času, ko nas obdajajo cvetoči ali sveže pokošeni travniki, ki se kot morje zlivajo z okoliškim hribovjem.
Na kmetiji, kjer so se že pred leti odločili za ekološko kmetovanje, nas pričakata domačnost in neposreden stik z naravo ter živalmi. Predvsem se na vse strani odpirajo lepi razgledi, ki božajo srce in dušo.
Zahtevno, a
čarobno
Kot je pojasnil gospodar Jože, so se na kmetiji za ekološko pridelavo najprej odločili
je zadnjih nekaj let gradil in urejal glamping s petimi hiškami, ki bodo to poletje sprejele prve goste.
predvsem zaradi terena. »Gre za hribovito območje, kjer intenzivna pridelava in obdelava nista mogoči. Čeprav je takšno hribovsko kmetovanje izjemno zahtevno, ima svoj čar,« pravi Jože in doda, da je glede na lego kmetije zanje najbolj primerna živinoreja. Predvsem Jože se ukvarja tudi z gozdarstvom. Skrbi za lasten gozd, v zadnjih letih se je že dodobra izuril tudi v izdelovanju končnih lesenih izdelkov.
Posebnost kmetije pri Bro-dejevih je tudi lep zapolnjen etnološki muzej, kjer si je mogoče ogledati veliko različnih orodij, oblačil in pripomočkov, ki so jih nekoč uporabljali na kmetijah. Etnološki muzej je hkrati tlakoval tudi pot dodatni turistični ponudbi, ki jo razvijajo na kmetiji. Jože
S posestva Brodejevih se lahko na vse strani zazrete v pomirjajočo zeleno. Če želite, lahko pomagate oz se preizkusite v vseh kmetijskih opravilih, lahko pa le poležavate na sveže pokošenih travnikih.
Vhod na območje, kjer se svet ustavi.
Vsaka hiška ima svojo kopalnico. Za prihodnje leto Janez obljublja, da bo uredil še prostorno skupinsko kuhinjo.
Poskrbljeno je tudi za razvajanje - naravni lesen džakuzi.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Ksevt vedno bližje ljudem - širi ponudbo in povezuje lokalne ponudnike
Vesolje na dlani
Vesolje ni bilo še nikoli tako blizu in tako dostopno. Za raziskovanje širnega prostranstva tam daleč nad oblaki zadošča že vstop v Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Poleg stalnih razstav si lahko še do konca poletja ogledate kamen z Lune ali raziščete rdeči planet. Če želite, lahko poklepetate tudi z Vito, humanoidno robotko, ki se je v začetku leta pridružila ekipi zaposlenih.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Osnovno poslanstvo predstavljajo raziskovanje, zbiranje in posredovanje dognanj o vesolju in vesoljskih tehnologijah javnosti na način smiselnega povezovanja in prepletanja znanosti, gospodarstva, turizma in umetnosti,« pove Tanja
Tamše, ki v Centru Noor-dung skrbi za vsebine in vodi tudi novoustanovljen Turističnoinformacijski center Vitanje. Ne samo vesolje, v Centru Noor-dung se vedno pogosteje prepletajo tudi ostale kul-turno-umetniške vsebine.
Foto: SHERPA
Delček vesolja je mogoče doživeti s sprehodom skozi inovativno postavitev šestih interaktivnih stalnih razstav. Osrednja razstava je posvečena pionirju vesoljskih znanosti, znanstveniku slovenskega rodu Hermanu Potočniku Noordungu. Ker slovenska podjetja puščajo vedno močnejše pečate tudi v vesoljski industriji, so v vitanjskem centru pripravili pregled z vesoljem povezanih dosežkov slovenskih podjetij in posameznikov.
Prednost in dodana vrednost vitanj skega centra je predvsem v tem, da so številne vsebine podprte s sodobnimi multi-medijskimi tehnologijami. Edinstvena interaktivna soba 360° s projekcijami omogoča
spoznavanje vesolja v prostoru, ki daje poseben občutek virtualne resničnosti, brez nošenja posebnih očal. S simulatorjem letenja se lahko prelevimo v pilota ali celo astronavta - po definiciji ame-
riške vesoljske agencije Nasa se vesolje začne na nadmorski višini 80 kilometrov in vsakdo, ki leti nad to višino, postane astronavt. S pomočjo virtualne resničnosti se je planetov mogoče tudi dotakniti.
Osrednja osebnost centra je Herman Potočnik No-ordung, po katerem se vesoljsko središče v Vitanju tudi imenuje. In prav temu pionirju vesoljskih znanosti je posvečena osrednja
stalna razstava. Slovenski znanstvenik je s svojo edino knjigo Problem vožnje po vesolju - raketni motor in s svojim vizionarskim gledanjem ter razmišljanjem pustil velik pečat v zgodovini
na področju razvoja vesoljskih tehnologij. Na razstavi je med drugim predstavljena neuresničena ideja Mednarodne geostacionarne vesoljske postaje z umetno gravitacijo ali bivalno kolo.

Vita je prva družabna humanoidna ro-botka na svetu, ki je sposobna prepoznati obraze in osnovna človeška čustva. Prihaja iz Francije, njeni starši so inženirji podjetja SoftBank Robotics, njeni bratje in sestre se večinoma imenujejo Pepper. Vita je visoka 120 centimetrov, brez težav zaznava svoje okolje in začne pogovor, ko nas zagleda.
Mars že od nekdaj buri človeško domišljijo, marsikatero zanimivost četrtega planeta
našega Osončja lahko zdaj izveste na razstavi Raziskovanje rdečega planeta, ki je
konec maja obogatila ponudbo vitanjskega Centra Noor-dung.
Vzorci, preneseni z Lune, imajo nedoločljivo vrednost in so pomagali odgovoriti na mnogo vprašanj o njenem nastanku in sestavi. Nekaj vzorcev je Nasa namenila tudi promociji dognanj in pomembnosti raziskovanja vesolja za vse človeštvo in
jih lahko vidimo v izbranih muzejih po svetu. Center Noordung je ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase doletela čast, da lahko na ogled postavi enega najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo
- kamen s površja Lune. Na ogled je vzorec iz bazalta, ki ga je na misiji Apollo 17 zbral astronavt in geolog Harrison Jack Schmitt. Kamen ima maso 120 g in je del 8,1 kg težke kamnine, ki je bila v okviru misije prinesena na Zemljo.
KOMUNALA VITANJE, javno podjetje, d. o. o., Grajski trg 6, 3205 Vitanje
OSKRBA S PITNO VODO ODPADNEVODE VZDRŽEVANJE CEST JAVNE POVRŠINE POGREBNE STORITVE SPOROČANJE STANJE VODOMERA
36
NAMIG ZA IZLET
Popoln razgled na morje z istrskega Triglava
Planinska tura na Slavnik
Slavnik je zadnji tisočak na najbolj znani slovenski obhodnici Slovenski planinski poti in je razgledna gora, ki se dviga južno od Kozine. Dokaj enostaven dostop do vrha in bližina avtoceste sta razloga, da je ob koncih tedna primorski lepotec poln planincev, tekačev in turnih kolesarjev.
BARBARA GRADIČ OSET
Na kaj pomisli večina Slovencev ob lepem koncu tedna? Gremo na Obalo. A da nismo bili le eni od enako mislečih, smo si poleg morja omislili manjši planinski izziv. Naj bo Slavnik. Prvič, ker tam še nismo bili vsi člani družine, drugič, ker je to točka na Slovenski planinski poti in vsi člani družine zbiramo žige. Da je časovnica do vrha tudi zmerna, je bil tretji razlog, da smo izbrali primorski tisočak.
Slavnik je 1028 metrov visoka gora v slovenski Istri. Četudi je za Primorsko dokaj visoka gora, še ne pomeni, da je največja. Po višini Slavnik prekašajo bližnja soseda, skalnata Medvižica in Glavi-
čorka (najvišji vrh slovenske Čičarije), ter Ostrič oziroma Žabnik.
Ne vem, zakaj je moja prva asociacija na Slavnik koprski avtoprevoznik s tem imenom. No, zagotovo je podjetje ime dobilo po priljubljeni planinski točki, a ne samo med Primorci, temveč tudi med prebivalci prestolnice. Na razgledni vrh vodijo številne daljše in krajše poti.
Mi smo si izbrali najpogostejšo, iz vasi Podgorje.
V vasi je pri ograjenem igrišču večje parkirišče. Tam smo pustili avto, prijazni planinci so nam podarili parkirnino. S polnimi nahrbtniki in s pomočjo markacij smo krenili proti vrhu. Izbrali smo strmo pot, ki se začne na koncu vasi. Pot se
najprej prelevi v kolovoz in takoj zatem v markirano pešpot. Najprej je treba dobro zagristi v strmino, a po približno 45 minutah pot malce obrusi svojo strmino. Drevesa se zred-čijo. Pred kratkim so za navdih na debla dreves ob glavni pohodniški poti privezali na deščice vrezane pesmi Srečka Kosovela, Janeza Menarta in Vinka Möderndorferja.
Ko se gozdna meja konča, se pokažejo razgledna pobočja, kjer ob svojem času cvetijo divje narcise. S pobočij je mogoče že videti obronke slovenskega morja in okoliške hribe. A res pravi razgled se ponuja z vrha. Razgled ni samo velik, temveč je veličasten. Pravijo, da je res v dobrem dnevu mogoče videti italijanske Dolomite z Marmo-lado, del Karnijskih in Julijskih Alp, kjer izstopa Triglav. V bližini smo videli Golake, Vremščico in malo bolj oddaljen Snežnik. Pogled je segel tudi čez hrvaško mejo do Učke in Kvarnerja. Za pot v dolino smo izbrali malce daljšo in položnejšo pot.
Morje v ozadju
Vrh Slavnika s pobočji je od leta 1992 razglašen za naravni spomenik in naravno vrednoto državnega pomena. Na tem območju je mogoče opaziti
kraško travniško vegetacijo in sredozemske gorske cvetice. V drugi polovici maja ob poti cvetijo narcise, potoni-ke in perunike. Na Slavniku
živi veliko živalskih vrst, ki jih lahko najdemo samo na tem območju.
Deset metrov pod vrhom je Tumova koča na Slavniku. Zgrajena je bila 1957 in je ime dobila po dr. Henriku Tumi, znanem slovenskem alpinistu, botaniku, politiku in narodnem buditelju. Čeprav je bil po rodu Ljubljančan, je večino življenja preživel na Primorskem, najdlje v Gorici. Tumova koča je odprta ob koncih tedna in ima oba certifikata Planinske zveze Slovenije, je do okolja in družin prijazna planinska koča.
Menda v koči strežejo najboljši brinjevec, žal sem to izvedela šele na poti domov, tako da ga bom poskusila naslednjič. Za naslednjič sem si zadala tudi nov planinski izziv: prehodila bom planinsko Pot Istrskega odreda, ki se vije po vrhovih Čičarije in je v celoti od Slavnika do Žabnika dolga približno šest ur hoda. Želim okusiti vonj pozabljenih či-čarskih vasi, ki so več ali manj opustele, nekoliko oživijo le ob koncu tedna.
Ob prazniku občine z županom Franjem Debelakom
»Željni smo tega, kar nas dela ljudi«
Izrazito podeželska Občina Bistrica ob Sotli si prizadeva vzpostavljati čim boljše pogoje, da bi v lokalni skupnosti zadržala čim več mladih. Zato podpira gradnjo širokopasovne ineernetne povezave, načrtuje gradnjo novega vrtca in nove telovadnice, razmišlja o spodbudah za mlade glede reševanja njihovega prvega stanovanjskega problema. Župan Franjo Debelak jt sicer kriričen, da država in Evropska unij a podeželje velikokrat podpirata le na načelni ravni, premalo pa je možnosti, da bi takšno območje lažje črpalo denar.
»Podeželje ni le strošek, ampak je naša kulturna dediščina, ki jo moramo ohraniti.«
TINA STRMCNIK
V obččni so po btsedah župrra v zadnjom času potegnili črto pod številnimi pomembnimi naložbami -nbnovili so enoto knjižnice, končali projekt Urbana obrt, p od okriljem katerega so v delu stavbe Gabronlea uredili izposojevalnico električnih koles. Pos tavili so tudi stalno oazstavo o kovavtvu, kjer se lahko obiskoualci po pr edho-dnl najaui tudi preizkusijo v kovaški obrti.
Kaj je najbolj zuznamo-valo obdobje od zadnjega občinskega praznika do danes?
Obdobje od zadnjeor občinskega praznika je najbolj uaznamovala epidemija koronavirusa. Kljub temu da le bila v tem času vrsta ome-jitrv glede tega, kar imamo najraje, druženja, smo v naši občini vse skuaaj dobro prenesli. Mislim, ela so se ljddje hitro prilagodili sovim tehnologijam. Kulturno društvo Bistrica ob Sotli je nr primer Uulturni praanik obeležilo v prireditvijo s pomočjo spletal. A še z daj ko se razmera umirjajo, nam zelo manjka to, kar nas deda ljudi. Da sv Sahko družimo, objamemo-da se pogovarjamo, ne da bi nas bilo strahl okužbn da smo iahko skupaj v zaprtih pro-otorih, Upam,da bomo kma-Su deležni vsega tega.
Kako napreduje gradnja garilskega doma in družzb-nega prostoral
Gradnja gasilskega oz.več-namenskega doma j (j ena največjih zadnjih naložb vnaši obvini, vrvdna približno 700 tisoč evrov, in je tik pred odprtjem. Del gasilskega domr je večnamenska dvorana za približno 200 ljudi, ob njej je kuhinja. Gasilski del je dobro načrtovan in prilagojen vsem potrebam gasilcev. Pri zadnji smo upoštevali smernice Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. Najprej
smo imoli glede mesta, kjer stoji dom, nekgj pomislekov. Zdaj vilimo, da nam odpira nove možnosti sazvoja tega dela občine. Nove možnosti bomo vključili oprostorski načat, ki ga oripravljamo za celotno občino.
gaks je č načeti glede gradnje tejovadnice id vrtca tea pri m orebijnem p ridobica-nju državnega sofinanciranja?
To je ena najveljih naložb, ki jih bomo izvajali "v Bistrici old Sotti, in še zelo pomembna za raznoj pssdežolja ter da demografsko ogroženo okolje, kot je naši. IDoslej abčiro še ni imela gradba-nega dovrljena, zaradi česar oa razpisid ni prejela doaolj -ock. Odkar imamn gradbo-nv dovoljrnje, še1 bolj zavzeto iščemo možnosti sofinanciranja za ta projekt. Naložba je ocenjena na približno pet milijonrv evrov. Takšnega za-togaja ne moremo plačati iz občinskega proračunal zato aoičakujem pomoč države. Ta se je tudr pred Evropsko unijo zauezala, da bo pomagala podeeelju, obmejnim in do-mografsko ogroženim območjem. Kae naj bi tudi povišala toflnanciranja investieij na področju šolstva, verjamem, Oa bomo pri črpanju denarja u spešni.
Kot pravite,omenjena naložba ni pomembna le za izobraževanja
Zagotavljanje dobrih pogojev za šolo, vrtec in Iportrro dvjavnopt je zelo pomembno-če želimo v naši občini zadržati mlade. Osnovva šola je zelo kakpvostna, CMEPIUS ji je leta 2020 podelil jabolko kakovosti za uporabo sodobnih tehnologij pri poučevanju. Odlične rezultate med drugim dosega če na tekmovanjih v robotiki. Telovadnica še zdaleč ni namenjen a le jo-larjem, empale tu mi različnim društvom. Ze leta 19e8, ko jo
»Evropazdoločenimiprojekti,kotsona primerpametnevasi, kaženekajposluhaza podeželje. Velikopodporeježalnanačelni ravni.Nipaprimernihpogojev,dabiokolje, kotjenaše,lahkobolje izkoristilomožnosti črpanjaevropskihsredstev.«
je namenu predal predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz Tito, je bila premajhna, a takšno so pač zgradili. Gradnja šolske infrastrukture tako ni pomembna le za potrebe vrtca in šole, ampak za celotno občino.
Do leta 2023 bo v občini obnovljeno vodovodno omrežje. Kaj vse bo zajemal projekt in koliko je vreden?
Z Občino Brežice smo dobili sklep Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo o sofinanciranju projekta hidravlične izboljšave vodovodnega omrežja. Projekt, ki smo ga prijavili z Občino Brežice, je vreden približno osem milijonov evrov. Dela, ki bodo izvedena v naši občini, so vredna približno tri milijone evrov. Zamenjali bomo vse dotrajane cevi tam, kjer so danes največje izgube vode, in tako posodobili več kot 40 let staro omrežje. Za projekt je že izdano gradbeno dovolj enje, zdaj zbiram o ponudbe izvajalcev. Dela naj bi bjla ksečana do konca leta 2023. Upam, da bo projekt končan že v letu 2020 j
Še ena novost v va> abči-ni bo gradnja šiaokopasovne internetne povezave.
Na območju občine t>o dreava zagotovila lirokopa-sovno oz. optično omrežje. Na javnem razpieu je že bil izbran izvajaluc, ki naj bi poskrbel za dela. Cüj je, da bi omrežje zaaetovlli vsaj na 95 odstotkih območja občini-kjer sv danes še be le lise. Za tako razpršeno poselitev, kot je značilna za našo občino, to prinaša precej gradbenih del, zahtevno je tudi pridobivanje služnosti. Občane še enkrat prosim, naj jo omogočijo. Gradnja širokepa-sovnega omrežja je namreč pomembna za vse nas in lndi za prihodnje rodove. Kako pomemben je dostop do svetovnega spleta, se je še posebej počazalo v času epidemije koroaavitusa, ko so imeli otroci pouk na da-javo in ko ja marsSkdo delal od doma. S-abe internetne povezave so marpikomu povzročale težave. Če kdo od oačanov mini, da širokopasovnega omrežja danes ne potrebuje, bodo morda taklne poteele že jutri imeH njegovi otroci ali vnuki.
Lani je bilo pestro tudi n a gospodaeske podroaju. Podjetje Hisense je zaprlo obrat v vabi občini. Z daj ga je kupilo podjetje Als Syste m.
Ko je Hisense Europe ase sVupaj pustil propadati, sem bil zelo ealosten. Ko se je po-
javil nov kupec, sem bil res vesel. To je zagotovo pozitivna zgodba. 15 novih delovnih mest je za našo občino zelo pomembnih. V naši občini je še kar nekaj podjetij, ki že vrsto let dobro poslujejo. Vse to je spodbuda za mlade, naj ostanejo v rojstnem kraju in tukaj najdejo priložnosti zase. Urejanje pogojev za mlade se mi zdi, kot sem že omenil, zelo pomembno.
Bistričani ste se organizirano oglasili, ko je ena od bank napovedala ukinitev bankomata. Bančne storitve so nato pri vas vendarle ostale, kajne?
Naša občina je vedno nekje »na koncu prehranjevalne verige«, vedno je nekje na repu regije in pri nas najprej občutimo ukinjanje določenih storitev v imenu varčevanja. Ko so nam pred leti ukinili bančno poslovalnico, so obljubili, da bo bankomat ostal. Lani so nam ga želeli vzeti, pri čemer je dotrajan in že tako ne deluje dobro. Banka je res v zasobni las ji, a bi msrala po mojem prrpričanju ravnati družbano odgovorno in nr povelju ohraniti otikz ljudmi. Za nastale razmere je odgovorna tudi država- Ta je z našim denarjem dokapitali-zirak banke.Ko jih je prodala, je pozabila postavitipogoj, da morajo vsaj bankomati osiati na podeželju. Država velikokrat pozabi no nav. Vr-likokrat tisti, ki nam vladajo iz Bruslja ali iz Ljubljane, n e vidlo podeželskih območij, kot je naše. Evropska unija je v zadnjem času vendarle začela razmišljati nekoliko drugače.
Kaj pričakujete od države, da ne b i imeli občutka, da ste nekje na robu?
Država se je hvalila, ko ja precdjšen delež svojih površin opredelila kot Naturo 2000. Ta prinaša razvojne omejitve, predvsem v smislu gradnje. Zato je pri nas tudi manj priložnosti. Zelo malo bi btlo treba, dn bi tudi občine, ks smo zaradi do ločenih, pogojev varovanjo narave na nek način oškodovane, dobile več spodbudo. Državr bi podeželokemu okolju, kot je naše, lahko na primer dodelila dodatne- točke pri prijavljanju na razpise. Občine, ki sodijo v obmičje Triglavskega narodnega parka, oo lahko na razpisu za gradnjo šolske infrretrukture na primer pridobile doPatne točke. Občine, ki smo vi celoti na območju Nature 2000, do njih nismo upravičrne, čeprav za
Župan Občine Bistr.ca ob Sotli Franjo Delaelak
nas veljajo popolnoma ena-kv omej itve °ot v Triglavskem narodnem parku.
Kako je v vaši občini s potrebam 1 glede stanovanjske »radnj e? Možno sti zodošča-jo povpraševanjem?
Potrebe p o stanovanjrui gradnji vsekakor so. Občina eo pripravila projoktno dokumentacijo za obnovo domač. e, kjer žehmo u roditi monj.d štenilo varovanih in najemnih stanovanj. V1 lasti unamu tudi nekaj zemljišč m pmo sg s potencialnimi vlaga-lelji pripsavljoni pogovarjati o gradnji cečslanovanjtkih itavb. Investitorjem ikušamo čim bolj pomagati pri določitvi komunalnega prispevke jn nademestila zs uporabo otavbnega oemljišča. Privsa-ki gradnji moramo upoštevati še omejitve Nature 2(000 in omejitve, ki na m jih nalaga Kozjanski park. A nesporno je, da se da na velik kup naložiti še več, tako da se v večjih in gospodarsko močnejših občinah gradbena podjetja verjetno bolj zanimajo za gradnjo stonovanj kot pri nas. A nekaj pobude vendarle je.
V zadnjem času se loka!-ne skupnosti odločajo o vključenosti v pokrajinea Občani Bistrice ob Sotli so na glasovanju izb ralicelj-sko ji okrajrno.
Glede pokrajin je pri nas večna Oilema. Občina je toe-nutno del posavske statisti -ne regije, odliano sodeluje z Razvojno agenrijo Posevje skupaj še s petim i dmgimi občinami. V pretekli finančni perspektiv! je bila posavska regija najboljša pri črpanju evropskega denarja. Večn na občanov kljub temu čuti
pripadnost celjrki pokrajini in tudi občinski svet je zato ^ck-l sklap, da žčlimo, da nas dr.eva umesti v omenjeno pokrajino. Seveda je zelo pomembno, da bomo ored-ttva zr projekte,do katerih tmo er bili upravičeni, lahko orpali tudi potem, go bomo v celjski pokrajini. Trenutno, ko pokrajin nimomo, so lahko povezujem o s Joaterokoli ntranjo in jori tem ne občuti-mv ooir. Ko bodo pokrajine, bomo delovali n okviru vpli-cat ki ga bom o imeli v sa-vinjsM pokrajini, v katero bo vklju.eoih vejiko več obän kol: zdaj, ko se dogovarjamo le s petimi.
Katere naložba bodo na kakovost bivanja občanov najbolj oplivale naslednja leta?
Občina bo še naprej skr-bo>a za urejanj-; središča Bistrice ob Sotli. Iskala bo investitorje za gradnjo stanovanj. Prav tako bomo omogočili solnanciranje, da bi mladim omogoeili re-ševonj e prvega stanovanjskega oroblsmaij gpodbujali bomo gradnjo ali vračanje mladih na domačije, ki vo pončkod že prazne. Menim. da je kakovost življeiMa na podežetju zelo dobra. V na^ občini je Se pos ebej močen kulturoi utrip. Zoio dejavna so tudi športna društva, enako tudi društvo vinogradnikov. Nekoj družin se vso-ko leto priaeli k nam, ker sa še dokaj ugodne; cene nepremičnin. pedporo eknSo-škemu kmelijstvu, turizmu na kmetijah in podjetniatvu smo na pravi poti.
Folo: Občina Bistrica ob Sotli
»V nacionalnemnačrtuzaokrevanjein odpornost,kjerbonavoljoprecejdenarja, bimoralobitizravenvelikihbesed tudi večmožnosti,namenjenihpodeželju.«
38
NA PRAZNIČNEM OBISKU
S svojo veliko pevsko družino iz Bistrice ob Sotli
M ' H Lt	•иН	
	у, .......	Г." -тг-
		
		
		. _ -,——--.
Zelo rada se druži in doma rada gosti ljudi. Čeprav je v kulturi zelo organizirana, ne načrtuje rada. Edina stvar, ki jo rezervira mesece vnaprej, je dopust na morju. Še posebej rada se odpravi na otok Lastovo.
Prejemnica letošnje občinske plakete je predana glasbi
»Pevci se morajo z izvedbo dotakniti občinstva«
»Če si dober mentor, lahko iz vaškega zbora narediš izjemen sestav. A si moraš vzeti čas za opevanje, ogrevanje in vokalno tehniko.«
»Ko smo končali osnovno šolo, smo mladi komaj čakali, da smo se lahko pridružili zboru. Po vajah smo lahko šli na pijačo, kar se nam je zdelo neizmerno super.« Tako se svojih začetkov v Mešanem pevskem zboru Bistrica ob Sotli, ki letos praznuje 40 let, spominja Špela Drašler. Zadnjih 15 let je tudi umetniška vodja omenjene zasedbe, poleg tega predseduje tamkajšnjemu kulturnemu društvu, ki skrbi za pester kulturni utrip v občini. Za svoje delo na področju ljubiteljske kulture bo letos ob občinskem prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejela plaketo.
TINA STRMČNIK
Kulturi so pozornost namenjali že njeni starši, ki so tako Špeli kot njenima bratoma omogočili vpis v bistriško enoto Glasbene šole Rogaška Slatina. Špela se je odločila za pouk klavirja. Vse tri je glasba veselila, doma so imeli pianino in harmoniko, tako da je bilo mu-ziciranje zanje nekaj povsem naravnega. Seveda letošnja prejemnica občinske plakete ni bila ves čas šolanja enako zavzeta za učenje glasbila. Ko se ji kdaj ni ljubilo vaditi, je k njej ob klavir sedla mama in ji tako pomagala prebroditi najzahtevnejša obdobja. Starša nista inštrumentalista, rada pa prepevata. Špelin oče je pel v Slovenskem komornem zboru, Ljubljanskem oktetu, občasno tudi v celovški operi. Mama je prepevala pri Akademskem pevskem zboru Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani. Tam sta se starša tudi spoznala.
Če ni vaj, nekaj
manjka
Špela Drašler je o glasbeni poti razmišljala že ob vpisu v srednjo šolo. Ker je sama sebi priznala, da nima volje, da bi
se glasbilu posvečala ure in ure, je opustila idejo, da bi se vpisala v srednjo glasbeno šolo. Po končani splošni gimnaziji v Brežicah se je odločila za študij glasbene pedagogike na Univerzi v Mariboru. Že v prvem letniku se je pridružila Akademskem pevskem zboru Maribor. Takrat jo je preplavila ljubezen do zborovodstva. »Začela sem spoznavati novo literaturo, dojemala sem, kaj vse se da ustvariti s človeškimi glasovi. Navdušena sem bila, ko smo izvajali osem- do šestnajstglasne pesmi. V kri mi je prišlo, da sem bila dvakrat na teden na vajah. Kadar jih ni bilo, sem se kar nekoliko čudno počutila,« je povedala.
Vrsto let je bila članica upravnega odbora omenjenega akademskega pevskega zbora in korepetitorka, prevzela je še mentoriranje katerega od zborovskih glasov. Zdaj je omenjene zadolžitve dala na stran in ostala zvesta prepevanju.
Pop je za pop pevce
Mešanemu pevskem zboru Bistrica ob Sotli se je pridru-
»Raje vidim, da nas posluša manj poslušalcev, ki razumejo, za kaj gre, kot da nas spremlja množica, ki bi rada le, da zapojemo kakšno veselo. Občinstvo je treba vzgajati.«
žila ob koncu osnovne šole. Prvih šest let je bila pevka. Ko je tedanji zborovodja Franci Černelč opazil, da je dajala predloge glede izvedbe skladb, ji je predal vodenje zbora. Začela je organizirati vaje, pripravila program in od takrat raste z zasedbo.
Kot začetnica je poznala le osnove dirigiranja. Šele pri delu s pevci je videla, kaj učinkuje in kaj ne. »Tudi v tem primeru se je izkazalo, da je teorija eno in praksa nekaj drugega. Pomembno je tudi, kakšna oseba je dirigent. Meni se zdi, da moraš biti malo nor, moraš se znati zabavati na vaji in po njej. Kdaj je seveda treba tudi uda-
riti po mizi,« meni sogovornica. Pri vodenju se trudi iskati pravo ravnotežje med svojimi željami in željami sestava. Točka, kjer ne odstopa rada, je pevski program. »Včasih mi pevci rečejo, da bi radi peli pop glasbo, a se pošalim, da bo potem zmanjkalo dela za pop pevce. Prav je, da imamo vsak svoj >biznis<«.
Z izvedbo prepričati
občinstvo
Najbolj so ji pri srcu priredbe slovenskih ljudskih pesmi, skladbe iz stare zborovske zakladnice. Rada posega tudi po zahtevnejših umetnih skladbah, kjer skladatelji ustvarijo glasbo s čisto svojim podpi-
»Rada imam majhne otroke, velikokrat so mi jih zaupali v varstvo. Zato sem razmišljala o poklicu pediatrinje. Danes svojega poklica, v katerem je v ospredju glasba, ne bi zamenjala.«
som. »Določene pesmi zbor takoj začuti. Kakšna umetna skladba, ki je pisana za naš sestav, je lahko biti precej zahtevna. Kar precejšen zalogaj je, kako pevcem pojasniti, da morajo prepričati občinstvo in se ga dotakniti. Če sami niso prepričani v to, kar počnejo, kako bodo prepričali poslušalce?« Bistriški zbor se lahko sicer pohvali, da je več skladateljev zanj napisalo že sedem skladb. Eno je napisala Mojca Prus, po dve sta prispevala Tadeja Vulc in Andrej Makor. Eno skladbo je temu glasbenemu sestavu posvetil hrvaški skladatelj Branko Nikolić. Na slavnostnem koncertu 26. junija bodo pevci izvajali še noviteto izpod peresa Mateja Kastelica.
Z veseljem na
avtobus
Pevce Mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sotli druži
želja po povezovanju, nastopanju, zelo radi se odpravijo na gostovanja. »Nedavno mi je eden od pevcev dejal, da komaj čaka, da bo spet sedel v avtobus,« je povedala sogovornica. Tekmovanja so seveda naporna, terjajo precej priprav in odrekanj. A vse to je po prepričanju sogovornice nujno, da zbor napreduje in da v pevski sezoni zaveje svež veter.
Ker pozna ogromno glasbenikov, Drašlerje-va v Bistrico ob Sotli vabi najrazličnejše mentorje in skladatelje. Pevci imajo najraje sproščene in družabne ustvarjalce. »Menim, da v življenju ni dobro biti samozadosten. Zato rada povabim kakšnega priznanega ustvarjalca, da nam razkrije še svoj pogled na naše delo. Tudi za člane zbora je to precejšnja motivacija. Goste še posebej skrbno poslušajo,« se nasmehne.
Pevci MePZ Bistrica ob Sotli bodo 30. avgusta sodelovali tudi na Rokovem poletju. V cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah jim bo družbo delal Mariborski oktet, ki ga prav tako vodi Špela Drašler.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
39
Špela Drašler se rada udeležuje izobraževanj za zborovodje, v Bistrico ob Sotli večkrat povabi znane ustvarjalce, Pevski zbor, ki ga vodi tokratna prejemnica občinske plakete, v letošnjem letu obeležuje že 40 let delovanja in je ki svoje znanje predajo tamkajšnjemu mešanemu pevskemu zboru.	prejemnik številnih nagrad in priznanj.
Najprej trgatev,
nato tekmovanje
Pevska tekmovanja pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki so ponavadi novembra, vsem članom tega glasbenega sestava sicer časovno ne ustrezajo najbolje. »Vaditi začnemo septembra. Nato je obdobje trgatev in ker ima pol naših članov vinograde, je en mesec kar težko organizirati vaje. Nato nam preostane le približno mesec, da se pripravimo,« je povedala Špela Drašler. Zato včasih prve vaje organizira že avgusta, da trgatev na pripravljenost pevcev nima tako velikega vpliva. Za zbor, ki je bil na območnih srečanjih pevskih zborov že nekajkrat predlagan za udeležbo na državni ravni, pripravlja tudi intenzivne vaje, kamor so povabljene tudi družine pevcev.
Po tekmovalnem nastopu je čas za sproščeno druženje. Enega je bistriškim ljubiteljem zborovske glasbe lani odnesla epidemija koronavirusa, saj bi se morali udeležiti tekmovanja v Zadru, ki je nato odpadlo. Pevci iz majhne obmejne občine so se minula leta predstavljali tudi na daljših, devetdnevnih turnejah na Nizozemskem in Hrvaškem. Vsaka štiri leta se odpravijo v Nemčijo, kjer že 24 let gojijo prijateljstvo s pi-
halno godbo iz bližine mesta Ulm. Godbeniki so želeli prijatelje v Bistrici ob Sotli obiskati konec letošnjega junija, srečanje so zdaj prestavili na začetek septembra.
Trpela ob solfeggiu,
zdaj ga poučuje
Kot predsednica kulturnega društva v občini je pohvalila tamkajšnji kulturni utrip. A je poudarila, da tako pestrega dogajanja ne bi bilo, če bi številne sekcije društva, od ljudskih pevcev do galeri-stov, etno skupine in dramske sekcije, stale križem rok.
Ljubiteljski kulturniki v občini se za posebno tematsko zaokroženo prireditev še posebej potrudijo ob kulturnem prazniku. Špeli Drašler tudi v letošnjem koronskem letu želja po snovanju dogodka ni dala miru. Zato se je s somišljeniki odpeljala v Muljavo in posnela prireditev, posvečeno Josipu Ipavcu in Josipu Jurčiču.
Kljub temu da ima Špela Drašler v domači Bistrici ob Sotli marsikateri dan zapolnjen z glasbenimi ali organizacijskimi obveznostmi, je njen drugi dom Maribor. V
tamkajšnjem Zavodu Antona Martina Slomška namreč uči nauk o glasbi in solfeggio, na škofijski gimnaziji vodi mešani mladinski pevski zbor. Pojasnila je, da omenjeni zavod obiskujejo zelo zavzeti in pridni učenci, zato ji ni treba biti stroga profesorica. Nauk o glasbi in solfeggio sicer terjata precej razumevanja, kar je Špela izkusila tudi na lastni koži. »V osnovni šoli sem zelo trpela pri tem predmetu, spraševala sem se, zakaj se moram to učiti. Zdaj mi je jasno. Zato poskušam mladim snov približati na vse možne načine, da bi si jo znali čim bolje predstavljati. Pri svojem delu iščem različne metode in poti.«
Kako usklajuje vse obveznosti, ki jih ima v dveh precej oddaljenih občinah? Najpomembnejša se ji zdi dobra organizacija, da se glede datumov pomembnih prireditev in vaj dogovori pravočasno ter da svoje obveznosti čim bolj uskladi. Ta lastnost ji bo prav prišla tudi, če se bo odločila za novo pot, o kateri premišljuje v zadnjem času. Rada bi se namreč posvetila organizaciji koncertov kla-
»Brez vaj ni čisto nič.«
sične glasbe od prve ideje do končne izvedbe.
Praznovanje, kot se spodobi
Med epidemijo koronavirusa, ko so ljudje pogrešali kulturne vsebine, je premišljevala, kako obeležiti jubi-
lej bistriškega zbora. Domislila se je izdaje notne zbirke skladb, ki so bile napisane posebej za zbor. V sodelovanju s Knjižnico Šmarje pri Jelšah je zbor pripravil razstavo z naslovom 40 stopinj MePZ Bistrica ob Sotli. Organizatorji so odprtje razstave obeležili s pomočjo spleta, ob tej priložnosti so izdali tudi katalog. Posneli so še pogovorni večer z gosti, ki so bili v
zboru močno dejavni v preteklih letih ali so v njegovo delo močno vpeti še danes. Čaka jih še slavnostni koncert 26. junija. V nedeljo, 27. junija, bodo člani sedanjega sestava zapeli s 40 nekdanjimi pevci. Čeprav nekateri med njimi na odru niso stali že več desetletij, so zborovske pesmi še vedno žive v njihovem spominu.
Foto: osebni arhiv
Obveščanje o načrtovanih izklopih električne energije
Elektro Celje
»Ko gremo na intenzivne vaje, moški kuhajo, ženske pojejo. Ker so z nami
■	v •	•	i v i	•	v •	•
družine, je med člani večje razumevanje do dela za naš glasbeni sestav.«
Kdo so občinski nagrajenci?
Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj bo v petek, 25. junija, v dvorani Kulturnega doma Bistrica ob Sotli. Ta dan bodo namenu predali tudi nov gasilski dom.
Plaketo občine bo prejela predsednica Kulturnega društva Bistrica ob Sotli in dirigentka Mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sotli Špela Drašler. Priznanje občine bo prejela Irena Černelč. Pred časom je svoj pečat pustila pri pripravi projektov v Mladinskem društvu Bistrica ob Sotli. Kot bibliotekarka je zaposlena v tamkajšnji enoti knjižnice, ki sodi pod okrilje Knjižnice Šmarje pri Jelšah. V knjižnici Irena Černelč ne skrbi le za izposojo in vračilo gradiva, ampak prireja številne dogodke za otroke, mlade, odrasle in starejše. V knjižnici deluje tudi univerza za tretje življenjsko obdobje, ki privablja številne obiskovalce. Društvo upokojencev je za priznanje predlagalo še Katarino Debelak, ki je zelo dejavna v omenjenem društvu. Denarno nagrado bo prejelo Športno društvo Bistrica ob Sotli, ki že 40 let organizira nočni turnir v malem nogometu, na katerega vsako leto povabi pomembna nogometna imena iz Slovenije in s Hrvaške, društvo pripravlja tudi turnirje odbojke, vaške igre in skrbi za športni duh v občini.
TS
Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdajprejmete obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši, podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite na naši spletni strani.
www.elektro-celje.si
40
KOLESARSKE POVEZAVE
Nekaj jih je že, prihajajo nove
Za trajnostno mobilnost, zdravje in turizem
Kolesarjenje je v zadnjih letih doživelo izjemen razmah. K temu so zagotovo prispevali večja okoljska osveščenost, pomen gibanja za zdrav način življenja, cvetoč kolesarski turizem in tudi izjemni uspehi naših profesionalnih kolesarjev - Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja in drugih. Kolesarjenje preprosto tudi pri nas vedno bolj postaja način gibanja in sproščanja, že kar način življenja.
ROBERT GORJANC
Da te trditve res držijo, pričajo tudi aktualni podatki o tem, da se je tudi pri nas izredno povečala prodaja koles, da je treba v trgovinah nanje in tudi na rezervne dele čakati kot na avto, da je vedno več kolesarjem prijaznih hotelov, specializiranih podjetij, ki se ukvarjajo s kolesarskim turizmom.
Da bo kolesarjenje kot prevladujoč način dnevne mobilnosti in zaželena oblika turizma res zaživelo in tudi pri nas postalo način življenja kot v kolesarsko razvitih državah (Nizozemska, Belgija, Skandinavija ...), sta nujni tudi sprememba miselnosti in dobra kolesarska infrastruktura.
Tudi na tem področju je bil v Sloveniji in tudi v naši regiji v zadnjih letih storjen precejšen napredek. Pri nas je že kar nekaj sodobnih kolesarskih povezav, kar pomeni varnih, ločenih od preostalega prometa, pri čemer so del nastajajoče državne
kolesarske mreže (Rogaška Slatina-Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah-Podčetrtek, Celje-Laško (trenutno do Rifengoz-da), Gornji Dolič-Otiški Vrh (Štrekna), kakšna kolesarska povezava je tudi že čezmej-na (npr. Mojstrana-Kranjska Gora-Trbiž).
V Savinjski regiji
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) ob sodelovanju s podjetjem Simbio, Območnim razvojnim partnerstvom Osrednje Celjsko ter občinami Savinjske regije uresničuje projekt vzpostavitve državnih kolesarskih povezav (DKP) na tem območju. DRSI tako financira pripravo projektne in investicijske dokumentacije, občine Savinjske regije pa so v okviru Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije zagotovile možnost črpanja ko-hezijskih sredstev v finančni perspektivi 2014-20 za pokrivanje dela stroškov gradnje.
Leta 2019 je bila izvedena DKP Celje-Laško (Tremerje).
Približno sto metrov od Špice v Celju v smeri proti Žalcu je predvidena izgradnja brvi v okviru kolesarske povezave Celje - Žalec. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Vrednost izvedenih del prve in druge etape (od Celja do Rifengozda, vključno z brvjo v Tremerjah) od skupno treh je 3,8 milijona evrov, od tega znaša vložek EU-sredstev 2,3 milijona evrov.
Februarja letos se je spremenil Dogovor za razvoj Savinjske razvojne regije in s tem tudi nabor projektov -kolesarskih povezav, ki bodo financirane iz EU-skladov.
Po spremembi so v Dogovor vključene naslednje kolesarske povezave:
•	Šentjur-Šmarje pri Jelšah-
Rogaška Slatina-Rogatec
•	Velenje-Dobrna in Vele-
nje-Mozirje
•	Huda luknja: Velenje-Mi-
slinja
•	Celje-Štore-Šentjur
•	Celje-Žalec.
Za navedene odseke je že izdelana projektna dokumentaci-
ja oziroma je v zaključku, tudi vloge za pridobitev sredstev iz EU-skladov so pripravljene. Pri omenjenih povezavah gre zdaj za pridobivanje dovoljenj za gradnjo in pripravo dokumentacije za izvedbo javnega naročila za izbor izvajalca gradnje.
Gradbena dela, na podlagi projektne dokumentacije za navedene kolesarske povezave so ocenjena na približno 40 milijonov evrov, od tega bo
zagotovljenih predvidoma 15 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Druge stroške krije DRSI, razen stroškov posodobitev ostale infrastrukture (telekomunikacije, elektrika, občinske ceste, plinovod), kar bodo krili upravljavci posamezne infrastrukture.
V letu 2021 je načrtovan začetek gradnje na kolesarskih povezavah Huda luknja: Velenje-Mislinja in Celje-Štore-Šentjur.
Čakajoč evropsko podporo
Do konca leta 2023 naj bi bila končana gradnja kolesarskih povezav od Celja do Štor in Šentjurja ter od Šentjurja mimo Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine do Rogatca.
Na Direkciji RS za ceste so pojasnili, da je projektna dokumentacija za kolesarske povezave izdelana, direkcija je oddala vlogo za dodelitev evropskega denarja, ki jo pregledujejo pristojne
ustanove. Evropski sklad za regionalni razvoj odločitve o podpori projektu še ni sprejel. Javno naročilo za izvedbo gradbenih del na celotnem odseku naj bi direkcija objavila predvidoma v drugi polovici letošnjega leta. V občinah, kjer je predvidena gradnja, je pridobljenih večina soglasij in potrebnih zemljišč.
Skupna dolžina predvidene kolesarske povezave od Celja do
Šentjurja bo znašala približno 11,6 kilometra. Zgrajeni bodo štirje premostitveni objekti, urejena bosta dva propusta, predvidene so nove podporne in oporne konstrukcije. Ob povezavi bo urejena nova cestna razsvetljava. Na direkciji so pojasnili, da je treba pred izvedbo pridobiti še gradbena dovoljenja. Ocenjena vrednost gradnje z DDV znaša 8,9 milijona
evrov, od tega je predvidenih 3,4 milijona evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Na odseku med Šentjurjem in Rogatcem znaša dolžina odsekov ločenih površin za kolesarje, ki bodo zgrajeni s pomočjo evropskega denarja, 12,5 kilometrov. Naložba je ocenjena na 13 milijonov evrov, od tega je vrednost gradnje ocenjena na
11,1 milijona evrov. Znesek evropskega sofinanciranja naj bi predvidoma znašal 4,3 milijona evrov.
V občinah vse
pripravljeno
Nad tem, da so že pred časom pridobili vsa potrebna soglasja za evropska projekta gradnje kolesarske povezave, ki bo vodila iz Celja in se bo nato iz Šentjurja nadaljevala proti Rogatcu, so zadovoljni v Občini Šentjur. Povezava bo tam pretežno sledila že obstoječi makadamski/traktorski poti ob železniški progi in Voglajni. Tudi v okviru drugih projektov bo mesto bogatejše za nekaj kolesarskih povezav. Občina bo v sklopu urejanja Industrijske cone Šentjur - jug 3 kolesarsko stezo zgradila še do predvidenega krožišča proti Novi vasi, možnosti sofinanciranja išče še za gradnjo kolesarske steze na odseku Šentjur-Dole-Proseniško, za kar že ima pripravljeno projektno dokumentacijo, prav tako že pridobiva soglasja lastnikov zemljišč.
»Celoten odsek državne kolesarske povezave bo v naši občini znašal 3.581 metrov in bo razdeljen na tri pododseke, kjer so načrtovani trije premostitveni objekti. Kolesarska po-
vezava bo zgrajena enostransko in bo dvosmerna. Menim, da smo pri pridobivanju soglasij od približno 80 lastnikov za več kot 180 nepremičnin naredili res veliko delo,« je pred časom za naš medij dejal župan Rogaške Slatina mag. Branko Kidrič. V omenjeni občini bo kolesarska povezava urejena tudi med krajema Brezje in Spodnji Gabrnik, kjer je kolesarski pas predviden na obeh straneh lokalne ceste. Direkcija je zahtevala, naj občina vlogo za ta del naložbe poda ločeno, ob tem bo občina s 650 tisoč evri sofinancirala še obnovo lokalne ceste Brezje-Zgornji Gabrnik v dolžini dveh kilometrov, ob kateri bosta zgrajena kolesarska pasova.
Tudi župan Občine Rogatec Martin Mikolič je zadovoljen, da je občinska uprava postorila vse, kar ji je naložila direkcija za infrastrukturo. Povezava bo med Brezovcem in Rogatcem zgrajena ob glavni državni cesti, nato bo po obstoječi regionalni cesti vodila skozi trško jedro. V prihodnje je načrtovana gradnja obvoznice, ki bo speljana stran od rogaškega trga. Ko bo obvoznica zgrajena, bo vožnja varnejša tudi za kolesarje. Povezava bo nato ob regionalni cesti vodila naprej proti Majšperku.
TS
Območje Prožinske vasi, kjer bo med železniško progo in Voglajno speljan del kolesarske povezave Celje - Štore - Šentjur. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
KOLESARSKE POVEZAVE
41
- več koles in avtomobilov
Celjska občina je pred časom v mestnem središču začela urejati kolesarske povezave, ki bodo kolesarjem omogočile varnejše in prijetnejše kolesarjenje. »Trajnostna mobilnost je naša prihodnost. Za čistejši zrak in prijaznejše okolje moramo iz starega mestnega jedra postopoma umakniti čim več motornega prometa in spremeniti svoje navade in miselnost,« so poudarili v občini ob zadnji večji širitvi mreže kolesarskih povezav v mestu.
Občina je na Trgu celjskih knezov in na odseku Ljubljanske cesta-središče mesta zbrisala sredinsko črto in s talnimi označbami uredila obojestranski pomožni kolesarski pas. V Prešernovi in Gosposki ulici so označeni prometni pasovi, namenjeni mešanemu prometu koles in avtomobilov ( »sharrow space«), na tlakovanih površinah, kjer talne oznake niso dovoljene, so kolesarske povezave označene z vertikalno signalizacijo, in sicer s postavitvijo prometnih znakov.
Trenutno celjska občina še gradi kolesarsko povezavo ob Savinjskem nabrežju. Ob pločniku za pešce bo dogradila enostransko dvosmerno kolesarsko stezo, ki se bo pred krožiščem (pri mostu čez Savinjo) navezala na stezo za pešce in kolesarje.
V prihodnjih mesecih bodo v celjski občini dela nadaljevali tudi v ostalih ulicah mestnega središča. V sklopu projekta Ureditev mreže kolesarskih povezav v
Talne označbe za mešani promet ( »sharrow space«) v Prešernovi ulici (Foto: Andraž Purg - GrupA)
MOC bo predvidoma konec leta na voljo 44 na novo urejenih odsekov kolesarskih povezav v skupni dolžini 30 kilometrov.
Manj parkirnih
mest
Zaradi ureditve kolesarskih povezav je celjska občina morala ukiniti nekaj parkirnih mest. V modri coni, kjer je bilo prej 444 parkirnih mest, jih je bilo ukinjenih 24, v II. coni, kjer je bilo 2.579 parkirnih mest, jih je bilo ukinjenih 16. Skupno je torej občina ukinila 40 parkirnih mest ali 1,3 odstotka. Še vedno pa je mogoče uporabljati 2.579 parkirnih mest in dve garažni hiši.
»Ukinitev nekaterih parkirnih mest v strogem središču mesta je bila v projektu Urejanje mreže kolesarskih povezav v MOC ves čas predvidena. Zavedamo se, da to nekateri težko sprejmejo, saj smo bili do zdaj navajeni tudi v mestu parkirati čim bliže svojemu cilju. Toda če želimo imeti čistejše okolje, bomo morali spremeniti tudi svoje navade,« so povedali v celjski občini.
RG
Nov pomožni kolesarski pas na Ljubljanski cesti v središču Celja (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Pozabili na Vitanje
»Po opravljeni analizi smo nedavno ugotovili, da je bila vitanjska občina v zadnjih štirih letih povsem izključena iz načrtovane gradnje državne kolesarske mreže,« razočarano ugotavlja župan Vitanja Slavko Vetrih. Kot je pojasnil, se je na srečanju s pristojnimi zavzel, da bi se stanje nemudoma popravilo, in predlagal umestitev povezave s koroškimi stezami v Zgornjem Doliču.
Vetrih se zavzema tudi, da bi načrtovalci v načrte vrnili prvotno predvideno povezavo iz Zreč mimo Vitanja do Vojnika. »Ze na začetku mi je bilo dano vedeti, da je ideja o povezavi s Koroško do nadaljnjega opuščena zaradi prezahtevnosti terena. Hkrati je bilo povedano, da najbrž podobna usoda čaka odsek proti Vojniku. Za zdaj je potrjeno, da je v predlog umeščena le pove-
zava Vitanja z Zrečami, kar je sicer bolje kot nič, v smislu celovite rešitve pa narobe oz. premalo. Žal smo v tej situaciji nemočni,« zaključi Vetrih.
Medtem so v Slovenskih Konjicah naročili izdelavo projektne dokumentacije za kolesarsko stezo od Hoferja do Zreč. Ko bo izdelana, se bo občina lotila še odkupa zemljišč.
LKK
V Velenju so v zadnjih letih veliko naredili tudi na področju mestne kolesarske mreže. Želja občine je, da bi ljudje za krajše vsakodnevne premike namesto avtomobila uporabili kolo. (Foto: MOV)
S kolesom po nekdanji železniški progi
Pri urejanju kolesarskih poti so v zadnjem obdobju še posebej dejavni v Mestni občini Velenje, kjer izvajajo številne dejavnosti za promocijo mestnega in primestnega kolesarstva. Od leta 2019 so uredili približno 21 kilometrov kolesarskih povezav in več kolesarskih parkirišč v mestu. Do leta 2023 bo, kot pojasnjujejo, pozornost usmerjena predvsem v gradnjo odsekov državnih kolesarskih povezav Velenje-Dolič (Huda luknja) in Velenje-Dobrna.
Zagotovo bo najzahtevnejša in tudi najdražja gradnja manjkajoče povezave skozi Hudo luknjo. Kolesarska pot se bo na tem delu začela na Selu in bo ob desni strani reke Pake speljana vse do kamnoloma Paka, kjer bo prvič prečkala reko in cesto. Na celotni trasi bodo do Doliča, kjer se bo priključila obstoječi povezavi, znani in priljubljeni Štrekni, urejeni štirje novi nadvozi, dva mostova, obnovljeni bodo trije železniški predori, zgrajen
bo še en nov. Ob poti, ki bo večinoma speljana po trasi nekdanje železnice, bo obnovljenih še več opornih zidov in manjših mostov, urejeni bodo tudi dve avtobusni postajališči in počivališča za kolesarje. Dolžina nove povezave bo 9,4 kilometra, njena vrednost je ocenjena na 12 milijonov evrov.
Sicer pa velenjsko občino v prihodnjih letih čaka še gradnja 6,4 kilometra dolge povezave do občine Dobrna, vrednost gradnje je ocenjena na 1,5 milijona evrov.
Eden od krakov državne kolesarske poti bo povezal Črno na Koroškem-Velenje-Šoštanj-Šempeter v Savinjski dolini. Znotraj velenjske občine ta projekt predstavlja povezavo med Velenjem in Šoštanjem ter med Velenjem in Polzelo. Del kolesarske povezave med Velenjem in Šoštanjem so v preteklem letu že uredili, del povezave proti Polzeli bodo s pomočjo prihodnje finančen perspektive.
Zahtevna
usklajevanja
V Velenju se lahko pohvalijo, da so za zdaj z lastniki
posameznih zemljišč brez večjih nesoglasij uspeli najti skupni jezik. Nekoliko bolj se je zapletalo v sosednjem Šoštanju, kjer se je del načrtovane kolesarske poti v mestu nekoliko spremenil.
Precej preglavic v pogajanjih z lastniki zemljišč so imeli tudi v Šmartnem ob Paki, kjer sta predvideni dve kolesarski trasi. Za prvo (Ve-lenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje) so pripravljeni projekti za izvedbo in pridobljena vsa soglasja lastnikov zemljišč, kar je bila tudi naloga občine,« priznava župan Janko Kopušar. »Navdušenja predvsem kmetov kot lastnikov zemljišč ni, prej nasprotovanja, rekreativni kolesarji pa seveda projekt podpirajo,« priznava župan Janko Kopušar
Druga trasa (Šmartno ob Paki-Braslovče-Prebold) je še v projektiranju, kar pomeni, da občino pridobivanje potrebnih zemljišč še čaka. »Nedvomno te poti potrebujemo in predstavljajo velik prispevek k razvoju občine in turizma,« zaključi župan.
LKK
42
AKCIJA
V Zadru z bralci Novega tednika in s poslušalci Radia Celje
Pojdi z menoj je že vrsto let himna za potovanja, na katera vabimo vse bralce Novega tednika in poslušalce Radia Celje. Tokrat smo se s turistično agencijo Relax odpravili v čudovit Zadar, ki mu pravijo tudi »Rim v ma lem«, in kot lepa družina uživali na počitnicah. Vsak večer je za ples poskrbel Bojan Zore, ves čas smo pripra vljali tudi zanimive animacijske igre. Potepali smo se po narodnem parku Kornati, stopili skozi zadarska mestna vrata iz beneške dobe, si ogledali cerkev sv. Donata, ki je glavni simbol Zadra, uživali v morskih orglah, ki so arhitekturni objekt in hkrati eksperimentalno glasbilo, ter skušali ujeti čudovite posnetke pri pozdravu soncu. Izlet smo si privoščili tudi v romantični Nin, kjer smo si med drugim ogledali cerkev Sv. križa iz 9. stoletja, ki jo imenujejo najmanjša katedrala na svetu. Več utrinkov s potepanja si lahko ogledate na www.novitednik.si in na www.radiocelje.si.
SIMONA BRGLEZ
Kocka sreče je prinesla nagrade Novega tednika in Radia Celje.
BRALCI POROČEVALCI
43
40 let vrtca Tabor
Končno je prišel dan, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali, 9. junij 2021. To je bil dan, ki je obudil tisočere spomine, privabil nasmeh na obraz ob pogledu na stare fotografije tistih, ki so pustili neizbrisen pečat, in je bil dan, poln veselja, zabave in otroškega smeha trenutnih oskrbovancev Vrtca Tabor. To je bil dan, ko je naš vrtec praznoval 40. rojstni dan.
Vrtec Tabor deluje pod okriljem Osnovne šole Vransko--Tabor že 40 let. Iz skromnih dveh prostorov v prizidku šole je nastal vrtec, ki ga trenutno obiskuje več kot sto otrok. Vrtec se lahko pohvali z velikim
ograjenim igriščem, veliko igrali in okolico, ki bi nam jo marsikdo zavidal. Otroci in strokovni delavci vrtca smo po duši raziskovalci. Sodelujemo v številnih projektih, tudi mednarodnih. Smo eko vrtec, ki spodbuja spoštljivost do narave in ljudi. Otroke spodbujamo k pozitivni naravnanosti in razvijanju temeljnih vrednot.
Na to, kar danes Vrtec Tabor je, so močno vplivali vsi zaposleni, otroci, starši in lokalna skupnost. Skupaj smo zgradili skupnost, v kateri se naši otroci počutijo zaželeno, varno, srečno in ljubljeno. Skupnost, ki otroke uči, varuje in bogati
in jih varno vodi po zavitih poteh odraščanja.
Trenutne epidemiološke razmere nam ne dopuščajo druženja, zato prireditve ob tako častitljivi obletnici nismo mogli izvesti. Kljub temu smo v goste povabili vodstvo Osnovne šole Vransko-Tabor in vrtca ter predstavnike lokalne skupnosti, ki so zaslužni za uspešno delovanje in obstoj vrtca. Ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov pred okužbo s covidom-19 so si ogledali vrtec in praznovanje otrok ter zaposlenih po oddelkih. Za konec so si ogledali še kratek film o našem popotovanju po svetu, kjer smo tako kot vsi raziskovalci tudi mi iskali svoj najljubši kotiček. Šli smo okoli sveta, a ni ga kotička, kot je ta.
Za pomoč živalim in osebno zadovoljstvo
Društvo za zaščito konj in ostalih živali iz Velenja je prostovoljna organizacija, ki skrbi za zavržene in pomoči potrebne konje. V Orovi vasi pri Polzel ima svoj rehabilitacijski center Petra. Že vsa leta vanj zahajajo prostovoljci iz cele Slovenije. Generalni zastopnik za vozila Citroen, Peugeot in DS svojim zaposle nim vsako leto omogoči pro stovoljni dan, ki ga namenijo za dobra dela. Letos so izbrali društvo v Orovi vasi
V petek, 11. junija, je 42 njihovih zaposlenih priskočilo na pomoč. Postavljali so ograje, izboljšati so pomagati nastanitvene kapacitete za inšpekcijsko odvzete živali, pomagali so pri hranjenju in oskrbi živali, pleskali in belili so. Nobeno fizično delo jim ni bilo tuje, bili
so iznajdljivi, polni smeha in dobre pozitivne energije. Ne samo veliko, ogromno so naredili in tako pomagali izboljšati in obnoviti veliko stvari.
Malo več je o projektu Skrbniki konj povedala predsednica Natalija Nedeljko: »Društvo v okviru projekta Skrbniki konj,
S tem se naše popotovanje ne konča. Res smo odkrili svoj najljubši kotiček, a naša naloga je, da ga ohranjamo, gradimo in izpopolnjujemo tudi v prihodnje. Da za zanamce pustimo kotiček, v katerega bodo radi zahajali, se počutili varno in prijetno.
Zaradi že znanih epidemioloških razmer vabimo starše naših varovancev, krajane Tabora in druge obiskovalce našega vrtca k ogledu filma z našega popotovanja na povezavi https://youtu. be/7ZFhoKqPpbQ.
Čisto za konec se še enkrat zahvaljujem vsem in vsakomur posebej, ki ste dodali svoj kamenček v mozaik naših 40 let.
RENATA KOŠICA
ki ga financirajo EU, ministrstvo za kmetijstvo in Las SSD, vabi k sodelovanju podjetja in obrtnike, da se programu pridružijo in tako svojim zaposlenim ter njihovim družinam omogočijo boljše in kakovostnejše preživljanje prostega časa. S tem podjetja pridobijo bolj zdrave, zadovoljne in srečne zaposlene, ki lahko veliko več doprinesejo k dobremu poslovanju podjetij. Tudi v podjetju, ki zastopa znamke Citroen, Peugeot in DS, so se odločili, da bodo pomagali pri tem projektu. Za svoje zaposlene so izbrali kar štiri živali, in sicer ponija Lejlo in Ceneta ter oslička Bineta in Tinko. Za vse štiri bodo po svojih najboljših močeh skrbeli njihovi zaposleni, ki jih bodo obiskovali, se z njimi družili, jih negovali in sprehajali, živali pa so postale tudi maskote njihovih podjetij.«
Društvo ima v Sloveniji velik ugled in mnogo podpornikov. Med njimi so tudi podjetja, znane medijske zvezde, npr. Nace Junkar, Natalija Verboten, Jan Plestenjak ... »Vsi, ki iščete svoj notranji mir, srečo in zadovoljstvo zase in za svojo družino, obiščite nas in nas spoznajte. Postanite prostovoljec društva in izboljšajte preživljanje svojega prostega časa. Naši rešeni varovanci vam bodo znali ponuditi vse tisto, o čemer sanjate, kar si želite,« je povedala Natalija Nedeljko.
TT
Tretje mesto na Maratonu Franja
Gregor Tekavec, učitelj športne vzgoje v Šoli za storitvene dejavnosti, se je na eni najbolj množičnih in tradicionalnih slovenskih kolesarskih preizkušenj, jubilejnem 40. Maratonu Franja, ponovno zapisal med velika kolesarska imena.
Po 156 km je med 900 tekmovalci osvojil absolutno tretje mesto, zmagovalec je postal nekdanji nosilec pikčaste majice za najboljšega hribolazca na Tour de France Johnny Hoo-gerland, drugi je bil Matic Grošelj, še lani član ljubljanske tekmovalne ekipe Gusto Santic. Gregor Tekavec, nekdanji svetovni amaterski prvak, ki je na Franji zmagal v letih 2008 in 2009, je bil sicer letos zmagovalec v svoji kategoriji - moški D.
HELENA ZUPANC,
Gregor Tekavec	Šola za
storitvene dejavnosti Šolski center Velenje
Šolarji rešili 9.500 dreves
Tudi letošnja zbiralna akcija odpadnega papirja je bila izvedena v nekoliko drugačnih okoliščinah, a so šolarji na Celjskem ponovno dokazali, da zmorejo in da jim je mar za naš planet. V tokratni akciji je bilo zbranih 564 ton odpadnega papirja, kar je 33 ton več kot v preteklem šolskem letu.
In kateri šolarji so se zbiranju papirja najbolj posvetili? Tako kot vsako leto Hudinjčani. Kar nekaj generacij otrok se je v tem času že zamenjalo, a stalnica je neumorna mentorica Darja Heiligstein, ki predano spodbuja otroke iz OŠ Hudinja k zbiranju te dragocene surovine. Zbrali so 231 kg papirja na učenca.
Na drugem mestu je po količini zbranega papirja na učenca (92 kg) OŠ Glazija, ki je tudi med tistimi, kjer iz leta v leto zavzeto zbirajo papir, saj so že večkrat zasedli visoka mesta. Na tretjem mestu med osnovnimi šolami je prav tako uspešna OŠ Ljubečna (90 kg na učenca).
Ker imajo šole različno število učencev, se primerjajo količine zbranega papirja na učenca v osnovnih šolah in posebej še v podružničnih šolah. Med slednjimi je prvo mesto zavzela POŠ Kalobje (277 kg), drugo mesto POŠ Trje (259) in tretje POŠ Socka (182 kg).
Vsak list papirja šteje
Šole sodelujejo v akciji, ker s tem krepijo okoljsko zavest pri učencih, hkrati jim zbran denar, ki ga dobijo od družbe Simbio, predstavlja pomemben finančni vir za tiste dejavnosti, ki jih pokrivajo iz šolskih skladov. »Dobesedno vsak list papirja šteje. 6 listov recikliranega papirja prihrani liter vode. Le eno drevo lahko prečisti 25 kilogramov onesnaženega zraka v enem letu, tona recikliranega papirja pa prihrani v naravi 17 majhnih dreves, kar pomeni, da so otroci v letošnji akciji pred >smrtjo< rešili 9.500 dreves,« je ponazoril pomen ločevanja papirja in akcije direktor družbe Simbio mag. Marko Zidanšek. Z doslednim ločevanjem odpadkov lahko snovno predelamo odpadke v nove surovine in s tem ohranjamo dragocene naravne vire. »Osveščenost otrok in zdravo okolje tudi v prihodnosti sta za našo družbo za ravnanje z odpadki Simbio ključna vrednota, zato je tudi odkupna cena kljub nihanju na trgu surovin stimulativna. Šole spodbujamo k akciji tudi s tem, da dodatno nagradimo tri OŠ in POŠ, ki zberejo največ odpadkov na učenca,« je še dodal Zidanšek, ki srčno upa, da jim bodo epidemiološke razmere naslednje leto dopuščale, da bodo ponovno organizirali zaključno prireditev za otroke in njihove mentorje, da se bodo brez omejitev sproščeno pozabavali in družili.	HK
44
BRALCI POROČEVALCI
I :
Uspešni na različnih tekmovanjih
Ana Kozamernik
Dijaki I. gimnazije v Celju so bili v zadnjih tednih nadvse uspešni na različnih predmetnih področjih. Tokrat izpostavljamo matematiko, slovenščino in pisanje esejev.
V soboto, 15. maja, je v ŠC Ravne na Koroškem poteka-
lo 65. državno tekmovanje iz matematike, ki se ga je udeležilo 26 kajuhovcev. Naši dijaki so bili zelo uspešni, saj so osvojili 6 zlatih priznanj in tri prva mesta: Lovro Drofenik (1. mesto in 1. nagrada), Valentin Romih, (1. mesto in 1.
nagrada), Nino Kolander (1. mesto in 1. nagrada), Jaka Vrhovnik (6. mesto), Nejc Amon, (6. mesto) in Manca Ernst (14. mesto).
Osvojili so tudi 18 srebrnih priznanj, in sicer dve v 1. letniku (Martin Jager in Gašper
Oblekli smo igrišče
V šoli se vsako leto srečujemo s pozabljenimi predmeti učencev. Kljub temu da smo predmete v šoli razstavili na ogled, niso našli lastnikov. Zato smo se v upanju, da bomo našli lastnike, odločili, da bomo s pozabljenimi predmeti »oblekli« igrišče.
Prvošolci so narisali glave naših manekenov, okrasili obešalnike s prtički, prostovoljke Ajda, Brina, Deja, Manca in Živa so oblikovale modno revijo.
Mimoidoči sprehajalci so bili nad preobleko igrišča navdušeni. Mi pa smo navdušeni, ker so lastniki našli več kot polovico svojih stvari. Nekatere stvari imajo tudi nove lastnike. Preostala oblačila in obutev bomo predali Rdečemu križu.	MAJDA PUR, OŠ Polzela
Bervar), šest v 2. letniku (Timotej Jagodič, Samo Volov-šek, Martin Steblovnik, David Jagodič, Art Špegel in Sonja Drofenik), šest v 3. letniku (Blaž Čerenak, Rok Hladin, Tilen Šket, Žan Resnik, Blaž Aristovnik, Jakob Lesjak in Maja Kresnik - Doberšek) in tri v 4. letniku (Kamil Wahi-bi, Katarina Pirc in Blaž Er-menc).
22. maja je bilo državno tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Letos je zaradi posebnih razmer potekalo na daljavo. Udeležilo se ga je devet kaju-hovcev, najuspešnejša je bila Julija Dolinšek (3. letnik), ki je osvojila zlato priznanje, Ula Velenšek, Martin Steblovnik, Nuša Žerjav (2. letnik) ter Klemen Venko in Angelika Škrabl (4. letnik) pa so osvojili srebrno priznanje.
Max Jerovčnik, dijak 2. letnika, je avtor najboljšega raz-
mišljanja/eseja o prihodnjem razvoju Evropske unije. V njem je predstavil svojo vizijo Evropske unije, v kateri bi si želel ži-
veti, pozneje pa je z evropskim poslancem dr. Milanom Brgle-zom, sicer tudi nekdanjim dijakom naše gimnazije, opravil
Uspeh na 50. Temsigu
Na 50. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije Temsig, ki je potekalo od 19. maja do 11. junija 2021 v glasbenih šolah Štajerske in Pomurja ter v Ljubljani in na Vrhniki, je nastopilo 12 dijakov velenjske umetniške gimnazije. V različnih kategorijah so osvojili kar pet zlatih (Erik Jurkovič, Leon Cesarec, Klara Kovač, Tim Cergol in Lara Govek) in pet srebrnih (Klara Kuhar, Ana Jurjovec, Doroteja Meh, Nives Gošnjak, Blaž Pogorevc) plaket, prejeli so še tri druge in eno tretjo nagrado ter eno posebno priznanje.
Vsem mladim tekmovalcem in njihovim mentorjem ter korepetitorjem za uspehe iskreno čestitamo.
URŠKA ŠRAMEL VUČINA, Gimnazija Šolski center Velenje
Srečanja so se letos udeležili Jelka Polutnik, Breda Jakop, Jure Mogilnicki, Damir Tomič in Jož Lipnik.
Prvi maturanti II. gimnazije v Celju
Letos mineva 66 let od prve mature na II. gimnaziji v Celju. Po hudem »rešetanju« od 4. do 8. razreda se je do mature prebilo 28 dijakov. Takrat je bila gimnazija osemletna: nižja triletna in ob koncu mala matura ter višja petletna z veliko maturo. Vseh 28 dijakov je maturo opravilo. Vsi smo odšli študirat in vsak je nekaj postal.
Po maturi smo se najprej dobivali vsakih deset let. Vsi smo ostali prijatelji. Potem smo se odločili, da se bomo srečevali vsako leto. Kmalu smo določili »urnik« srečanja: zadnji petek v maju ob treh popoldne v gostilni Matjaž v Gosposki ulici v Celju. Če ni bilo drugačnega dogovora, kot na primer lani in letos zaradi epidemije, smo se na ta dan srečali brez vabila.
Leta tečejo in po naravnem življenjskem procesu se število sošolcev zmanjšuje. A kar
je živih in dovolj zdravih, se vsako leto srečamo in smo še vedno dobri prijatelji. Žal nam je za vsakega, ki ne more priti, žal nam je za tiste, ki jih ni več med nami.
Na vsakem srečanju pripravimo kaj zanimivega, na primer obisk čarodeja, predstavitev avtorskih knjig, pregled večdesetletne statistike srečanj ... Veselimo se ob dobri hrani in odlični pijači. Pogovarjamo se seveda o svojih družinah, konjičkih, a tudi o zdravju in boleznih. Imamo tudi svojo pesem Ob 60-letnici mature, za zanimivost pa si preberemo tudi pesem Osmi križ. Obe je napisal eden od sošolcev.
Letos se je zbralo pet čvrstih fantov in deklet, starih približno 85 let.
JOŽE LIPNIK Foto: Andraž Purg - GrupA
S
KONJIČANKE IN KONJIČANI.
ČESTITAM VAM OB DNEVU DRŽAVNOSTI.
Darko Ratajc,
župan
BRALCI POROČEVALCI
45
še uro in pol dolg razgovor. Nagrado mu bo dr. Milan Br-glez predal osebno v začetku septembra na srečanju z vsemi sodelujočimi, mentorji/mentoricami in starši.
Ana Kozamernik, dijakinja 3. letnika, je na literarnem natečaju Obrazi miru - Prihodnost svobode, ki ga je razpisal Slovenski center Pen ob 53. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, prejela nagrado za najboljši esej slovenskih dijakov in dijakinj v kategoriji 3. in 4. letnik. Nagrado za esej Bežite, kajti odrešeni boste ji je na okrogli mizi z naslovom 100 let organizacije Pen/vprašanje svobode v Rdeči dvorani Magistrata v Ljubljani v torek, 8. junija, podelila predsednica SC Pen Tanja Tuma.
Dijaka I. gimnazije v Celju Dejan Kokanović (3. letnik) in Anej Bezgovšek (2. letnik), ki sta člana foto-videokrožka, sta na državnem tekmovanju iz multimedije dosegla odličen rezultat: Anej Bezgovšek je osvojil zlato priznanje za 1. mesto, Dejan Kokanović pa bronasto priznanje. Tekmovanje je potekalo v okviru Festivala inovativnih tehnologij v soboto, 5. junija, na Fakulteti za elektrotehniko.
Dijakinja 3. letnika, Nika Zabukovšek, je osvojila zlato medaljo na meddržavnem tekmovanju v Hitrem in zanesljivem računanju - LEFO. Tekmovanje, ki bi sicer moralo biti v latvijskem Ventspil-su, je bilo izvedeno na daljavo, v soboto, 24. aprila. Nika je tekmovala v skupini deklet, starih med 12 in 18 let.
NP
Tekmovalci državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje
Dejan Kokanović in Anej Bezgovšek
Nika Zabukovšek
' \
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca
Ženski in moški
jezik
Kaj ženska reče in kaj misli:
Da - Ne
Ne - Da
Mogoče - Ne
To potrebujemo. - Jaz to hočem.
Žal mi je. - Še žal ti bo.
Morava se pogovoriti. -Nič dobrega se ti ne obeta.
Ti kar ... - Da slučajno ne bi!
Ne, nič ni narobe. - Idiot, a ne vidiš, da sem slabe volje!
Nocoj si zelo pozoren. -Samo na seks misliš!
Kaj moški reče in kaj misli:
Lačen sem. - Lačen sem.
Utrujen sem. - Utrujen sem.
Lepo krilo - Dobre prsi
Ljubim te. - Greva seksat?
Dolgčas mi je. - Bi seksa-la?
Greva plesat? - Seksal bi.
A te lahko pokličem? -Seksal bi.
Greva v kino. - Seksal bi.
Peljem te na večerjo. -Seksal bi.


I Včeraj je dragi videl miš <' v kuhinji. Vse je temeljito očistil in dezinficiral. Danes sem ^ jo nastavila v kopalnico
Moja mama je z Џ roditeljskega sestanka vedno prišla v zelo lepo pospravljeno Џ ЛЛ stanovanje.. Ji ^ ^Psamo povem,

Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Delitev
Oče in sin sedita za mizo, na kateri je pečen piščanec.
»Oče, moram se ti pohvaliti. Doktoriral sem.«
»Ali to pomeni, da boš zdaj delal v bolnišnici?«
»Ne, postal sem doktor filozofije.«
»Kaj pa to pomeni?«
»S pomočjo filozofije te lahko prepričam, da sta na mizi dva in ne le en pečen piščanec.«
»A res lahko?«
»Res.«
»No, potem pa bom jaz vzel tega piščanca, ti pa imej tistega drugega.«
Šalo nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
Krst
»Koliko stvari je potrebnih za krst,« je vprašal župnik kmeta.
»Tri,« je ta odgovoril.
»Ni res, moral bi bolje poznati katekizem. Za krst sta potrebni voda in sveto olje,« ga je podučil župnik.
Kmet: »A res? Pa poskusite opraviti krst brez otroka!«
Dokazano je, da so ženske boljše voznice kot moški! Moški z zategnjeno ročno zavoro ne more niti speljati, medtem ko se ženska lahko z njo vozi celo pot.
Kdo za vraga je ta Bruto, ki ni vsak mesec pobere več kot tretjino plače?!
Bil sem pri zdravniku pa pravi, da imam previsok sladkor. Šel sem domov in ga dal na nižjo polico.
Berem status FB-prijateljice: »Moj mož je najboljši ljubimec.«
Vidim 125 všečkov njenih FB-prijateljic. Očitno ne laže...
Poletje vas ne bo pustilo ravnodušnih. Energije boste imeli dovolj, na trenutke še preveč, zato je modro, da imate vsak dan načrt, kako želite kaj doseči. Nekdo vam bo zavidal, čeprav ne bo imel razloga. Vaš planet Mars, ki potuje po sorodnem ognjenem znaku, bo še dodatno razpi-hal strasti, še zlasti na čustvenem področju. Vroče bo, zelo vroče.
3ik

Lev

Vaša vladarica Venera se je pomaknila v kraljevsko znamenje leva. Tudi sami boste takšni, z odličnim nastopom, dobrim smislom za organizacijo, pristno prijaznostjo ter srčnostjo vam bodo odprta marsikatera vrata. V preteklih dneh ste se precej izčrpali, saj ste želeli končati svoj projekt čim bolj kakovostno. To vam je uspelo, vendar je zdaj prišel čas, da znižate raven zahtev.
škorpijon
Do razpleta, ki ste ga tako željno pričakovali, je prišlo že v preteklih dneh, čeprav sploh niste opazili. Neka malenkost vas bo spomnila na zelo pomemben dogovor, ki ste ga v preteklosti sklenili sami s seboj. Še je čas, da ga izpeljete do konca. Vaša vladarica Venera bo poskrbela, da bo do sobote stanje na čustvenem področju še nekoliko negotovo, nato bo krasno.
Dela vam ne bo zmanjkalo. Vaš sistem je bil vedno dober, poleg tega ste zanesljivi. Zadnji čas je, da izprežete in si dovolite pošten oddih. Poletje se prijazno nasmiha tudi vam in vi mu boste vrnili nasmeh. Načrtovanja, kam iti in kje preživeti nekaj prostih dni, se boste lotili z veseljem. Nekdo vam ugaja in preučite možnost, kako uskladiti prijetno s koristnim, uspelo vam bo.
Dvojčka
V tem tednu je Merkur, vaš glavni planet, začel potovati direktno, kar bo končalo določene zmešnjave zadnjih treh tednov. Pošteno si boste oddahnili. Spoznanje, do katerega ste prišli, je upoštevanja vredno, ne zanemarite, kaj vam želi življenje sporočiti. Na čustvenem področju ste lahko razčistili odnos, ki vas je v zadnjem času močno zaposloval. Poslušajte občutke.
Rak
Strel ec
Hitenje zadnjih dni lahko pusti posledice, zato nekoliko upočasnite korak. Jutri je bo en dan in pojutrišnjem tudi. Težko si boste dopovedali, da je bolje spremeniti načrt kot stališče. Ne oklepajte se ga s trmo, raje uporabite zrelo modrost, ki vam narekuje drugačen odnos. Preventiva je vedno odlična izbira in tudi tokrat boste s pravilno odločitvijo naredili največ za svoje zdravje.
Kozorog
V četrtek bo vaša vladarica Luna dosegla polnost, zato boste nekoliko bolj napeti, čustveno prebujeni in izpostavljeni. Dobro je, da se teh vplivov zavedate in ne sprejemate pomembnejših odločitev, saj čas zanje ni primeren. Čas vaše vladavine je prišel v tem tednu, zato se bo vaša vitalna energija stopnjevala in dvigovala. Temu primerno bo tudi počutje.
V četrtek popoldne bo vstopila Luna v vaše znamenje, po katerem bo potovala do sobotnega večera. Polnost bo dosegla v četrtek v večernih urah, zato veljajo splošna pravila previdnosti, saj boste občutljivejši. Čisto vse v teh dneh ne bo šlo po načrtih, vendar bo na koncu vse našlo svoje mesto in svojo pot. Prav je, da vztrajate pri svojem stališču, saj je pravilno.
Vodnar
Tudi vi se boste veselili poletja in vseh radosti, ki jih prinaša. Vendar ne boste pozabili na delo, obveznosti ter izpolnjevanje načrtov. Dobro vam bo šlo vse od rok, saj gostite Mars. V nedeljo bo vstopila kraljica ljubezni in denarja Venera v vaše znamenje, kar vam bo prineslo veliko lepega v prihodnjih dneh. Izžarevali boste posebno privlačno energijo.
Od sobotnega večera in vse do ponedeljka zvečer bo Luna potovala po vašem znaku, zato bo ta čas zanimiv in poln dogajanj. Še zlasti nedeljsko popoldne bo družabno, poskrbite za dinamiko. Mikalo vas bo preživeti nekaj dni drugače kot ponavadi. Ni razloga, da si tega ne bi dovolili. Le z malo prilagajanja vam lahko uspe, da boste ušli vsakodnevnemu ritmu.
Devica
Vaš vladar Merkur je prekinil retrogradno gibanje, kar bo predstavljalo v tem času za vas pravo olajšanje. Življenje se bo vrnilo v stare tirnice in manj bo stresa ter večne negotovosti, ki vas je obremenjevala v preteklih treh tednih. Red, ki ste ga vzpostavili v konkretnem odnosu, vas bo pomirjal. Vendar vseeno upoštevajte, da je nemogoče imeti nadzor nad vsem.
Ribi
V ponedeljek zvečer bo vstopila Luna v vaš znak in vas spremljala do sredine tedna. S pomočjo izostrene intuicije boste z lahkoto dobili odgovor na marsikatero odprto vprašanje. V petek bo vaš vladar Neptun začel upočasnjevati svojo pot in bo v prihodnjih mesecih potoval retrogradno. Duhovno močno prebujeni boste ponovno iskali odgovore na večna vprašanja.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 471
Nagradna križanka
NASELJE NA HRVAŠKEM
Križam Ke &
ugamKE
STRIPOVSKI JUNAK GORDON
NAUK O LITURGIJI
AMERIŠKA TISKOVNA AGENCIJA
PRAVIJO JIM BICIKLI
GOST NA SVATBI
HUNSKI VLADAR
SAMO UDRIH
ITALIJANSKI SPOLNIK
LATINSKI VEZNIK
NEKD. ČEŠKOSLOVAŠKA KRONA
PLEMIČ, ZA STOPNJO NIŽJI OD GROFA
Z ... SKOZI ZID
12
VELIK, ZELO MOČEN ČLOVEK (EKSPR.)
SODOBNIKI KELTOV
VRSTIJO SE KOT PO . TRAKU
OTAR TAKTAKIŠVILI
SUNEK (STAR.)
SL. IGRALEC FURIJAN
SREDSTVO ZA OMAMO
NEKDANJA SLOVAŠKA KRONA
KRMILNA RASTLINA
OBRAT ZA PRIDOB. KISIKA
ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (ANATOLIJ)
VREDNOST (KNJIŽ.)
OKROGLA BRAZGOTINA SREDI TREBUHA
5
WILL ESTES
NEKDANJI POLITIK REJC
STOTINKA BRITANSKEGA FUNTA
... VODA BREGOVE DERE
DUMASEV MUŠKETIR
NEKDANJI ČEŠKI TENISAČ LENDL
PROSTOR, KI VODI V RUDNIK
OTO (LJUBK.)
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
KEMIJSKI ELEMENT (SIMBOL At)
MESTO V NIGERIJI
SL. KOMIK
(SAŠO) SMUČARKA HROVAT
16
PREMIK NIHALA MED SKRAJNIMA LEGAMA
REKA, KI TEČE SKOZI PARIZ
ODREZAN KOS ŽIVILA
DVOBOJ AMERIŠKI IGRALEC (OWEN)
14
OVČJA VOLNA
EGIPTOVSKI IGRALEC SHARIF
JERNEJ ŠUGMAN
NAPREJ PLAČAN ZNESEK
AVTORICA
PIKE NOGAVIČKE LINDGREN
RAČUNALNIŠKI POMNILNIK
EMA (LJUBK.)
LAČNI FRANZ NE MI . ZA OVRATNIK
MAKEDONSKO KOLO
15
NEKDANJA HUMORISTKA PUTRIH
MARIBOR
NAPAD NA DAMO PRI ŠAHU (POG.)
MARKO POTRČ
SLOVENSKI IGRALEC
INDIJ
NAJVIŠJI VRH POSAVSKEGA HRIBOVJA
17
OPERA GEORGESA BIZETA
10
LEGENDARNI AMERIŠKI BOKSAR ALI
13
ITALIJANSKA PISATELJICA IN NOVINARKA FALLACI
PREBIVALKA ARABIJE
8			1			5		9
4		5	8					
1			3			7		
			9		2		7	8
		4						1
		3	5					2
6	7			8		4	1	
	5			6			3	
				1			9	
SUDOKU 162
						3	8	
		7	5		4			
	2	5	9					
7	6			2				3
		4		1				9
2	1			7				
	5	2				8		
			3		8		1	
					6	4	3	
REŠITEV SUDOKU 470
REŠITEV SUDOKU 161
4	9	8	6	5	3	1	7	2
7	1	6	4	8	2	9	5	3
5	3	2	9	7	1	6	4	8
3	2	7	1	6	5	4	8	9
9	8	1	7	2	4	5	3	6
6	5	4	8	3	9	2	1	7
2	6	5	3	1	8	7	9	4
1	4	3	2	9	7	8	6	5
8	7	9	5	4	6	3	2	1
8	7	6	2	3	5	4	9	1
9	4	1	8	7	6	2	3	5
2	5	3	9	4	1	8	6	7
1	9	2	6	5	4	3	7	8
5	3	8	7	1	9	6	2	4
7	6	4	3	8	2	5	1	9
4	8	9	1	6	3	7	5	2
3	1	5	4	2	7	9	8	6
6	2	7	5	9	8	1	4	3
7
6
2
3
4
8
9
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17							
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 29. junija.
Geslo iz številke 24: Projekt Otroci pojejo Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Alja Brumec Rataj iz Šentjurja, Henrik Razpotnik iz Kresnic in Bernarda Oder iz Slovenj Gradca.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
TA PISANI SVET
S Siddharto na strehi
Znani sta zmagovalni zasedbi letošnjega Citybanda, natečaja za mlade glasbene zasedbe, ki ga je že enajsto leto pripravil Citycenter Celje. Gre za vedno bolj uveljavljen natečaj, ki mladim zasedbam omogoča preboj na slovensko glasbeno sceno.
Strokovna komisija (Andrej Karoli, Tone Kregar in Rok Drobež) je med 21 prijavljenimi izbrala novomeško skupino Strawberry Blondes. Za nagrado bo prejela dva snemalna dneva v profesionalnem studiu. Po glasovih na FB-strani Citycentra Celje je zmagala celjska skupina Pižoni, ki bo prejela darilne bone Desetak v vrednosti 500 evrov.
Obe zmagovalni skupini se bosta predstavili na koncertu, ki tokrat ne bo v središču mesta, ampak 1. julija na strehi garažne hiše Citycentra Celje. Nastopili bosta kot pred-skupini zasedbe Siddharta, enako tudi zmagovalni zasedbi lanskega natečaja, in sicer Hogminister in Sthenge.
Foto: arhiv Citycentra Celje
Brcajo na isti gol
Prokurist Term Olimia Vasja Čretnik želi, da terme gostom omogočajo kakovostno storitev, doživetja in kakovostno preživljanje prostega časa. »Tudi tisti, ki k nam prihajajo več let zapored, vedno odkrijejo nekaj novega,« je dejal. Zahvale za to ima tudi župan Občine Podčetrtek Peter Misja, ki s sodelavci občinske uprave načrtuje urejanje pohodnih in kolesarskih poti. Gostje, ki prihajajo v občino, bodo lahko po zaslugi občinskih vlaganj že kmalu nazdravili v Centru za promocijo vin, kulture in turizma na Banovini. Obnova gradu Podčetrtek, ki je vrsto let žalostno propadal, je v občini sploh težko pričakovana. Čretnik
Dijaki Srednje šola za gostinstvo in turizem Celje z mentorjem Boštjanom Bezgovškom
Kulinarično Poletje v Celju
Začetek Poletja v Celju je imel tudi zelo izrazito kulinarično noto, saj so bili temu namenjeni kar trije kulinarični dogodki.
Že dan pred odprtjem poletnega dogajanja je bil na mestni tržnici premierni dogodek Okusimo Celje - Urbani piknik. Namen petkovega kulinaričnega druženja je bil omogočiti Celjanom in obiskovalcem mesta visok standard ulične prehrane, pestro ponudbo odličnih slovenskih vin in kraft piva ter kulturni program. Pri organizaciji tega projekta so moči združili Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Združenje restavracij JRE, Hiša kulture Celje, Zavod Celeia Celje, podjetje Simbio ter MCC Kavarna. Ponovitve bodo ob petkih, 2. julija, 27. avgusta in 24. septembra.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Celjska skupina Pižoni je osvojila največ glasov poslušalcev.
Z Akordom v poletno noč
Trg pred Mestnim kinom Metropol se je v zadnjih letih uveljavil kot eno od pomembnih prizorišč razgibanega dogajanja v okviru Poletja v Celju. Zelo primerno je tudi za glasbene koncerte, kar so minulo soboto ponovno dokazali člani orkestra Akord. Pod umetniškim vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika so z odličnim nastopom pričarali prijetne glasbene trenutke in prijetno razpoloženje obiskovalcev, ki so se udeležili uvodnega dne Poletja v Celju.
Foto: SHERPA
Na dan odprtja Poletja v Celju je kulinarično dogajanje zaznamovala Promenada okusov, ki se je vila bolj ali manj po celotnem mestnem jedru. »Dogodek je sooblikovalo skoraj trideset vinskih kleti z devetdesetimi vzorci vina in več kot dvajset kulinaričnih razvajanj,« je povedal Slavko Dobnik, direktor festivala Salon Sauvignon, ki je pripravil Promenado okusov. V okviru tega je bil tudi dogodek Huda pokušnja, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin z Vlasto Nussdorfer in Radojkom Pelengićem.
Ohranjajo zgodbe, ki jih »pišejo« vozila
Sončen in topel konec tedna so ljubitelji starodobnikov izkoristili za druženje in prvo skupno vožnjo po daljšem prisilnem premoru. Na srečanju v Celje se je pripeljalo več kot 30 starodobnih vozil iz različnih obdobji in z različnimi življenjskimi zgodbami. Eden najstarejših je štel skoraj stoletje.
Lastniki so svoje jeklene konjičke ponosno predstavili obiskovalcem, ki so si z zanimanjem prišli ogledat srečanje. Po zboru pri gostišču Meh so se lastniki starodobnikov odpravili na panoramsko vožnjo čez Svetino do Laškega, kjer so si privoščili odmor, in se nato vrnili v knežje mesto.
Predsednik kluba Celjski knezi Sebastjan Bera je po srečanju dejal, da so organizatorji z udeležbo zelo zadovoljni in da jih veseli, da lahko na takšen način ohranjajo dediščino preteklosti in delijo zgodbe, ki so jih na prevoženih kilometrih spisala vozila.
Foto: Tadej Perčič
in Misja bosta na kavo med grajske zidove, ko bo to le mogoče, zagotovo povabila vodjo sektorja za vsebinski
digitalni marketing pri Slovenski turistični organizaciji Ano Savšek.
Foto: SHERPA