Iz zgodovuie kcršanske ljndske §ole. (Dalje.) Drugače pa je bilo po deželah spadajočih k nemški deržavi; nemski živelj je tu Jz tpga vzroka več veljal; vse žile so tudi napenjali, da bi pnakoličnost v vladanji dosegli; k temu pa je bilo treba splošnpga vladnpga jpzika. \a jugu je pa to prizadevanje zadelo na laški jezik, ki je bil po starosti in omiki posebno važen; na sevprji gospodoval pa je česki jezik, ki je upiral svoje pravice na zgodovino in pismenost; le v primorji in notranjo - austrijanskih dežplab boriti se je moglo s slovanskimi narpčji, ki se niso odlikovali ne po tej, ne po drugej strani. *) Tukaj se je vlada cesarice Marije Terezije zgodaj prizadevala, da vpeljala bi nemški jezik v urede in v družinsko *) V sedanji dobi se pa vendar od slovenskega jezika ne raore kaj tacega reči! Iz tega pa je tudi očitno, kaj je Sloveneem pred vsem potrcba. pu. 7* življenje posebno višjih stanov. Od začetka pa je vendar vlada, zlasti po deželah čpske krone, prav po očptovsko skerbela, da bi se gojil in ohranil materni jezik. L. 1747. pokarali so Jezuite in Piariste, da premalo skerbe za domača jezika: nemškega in českega. Dvorni ukaz 9. julija 1. 1763. je ukazal, da naj starši otroke vprihodnjič bolje dajo v českem jeziku podučevati, in da se brez posebnih razlogov ne bodo drugačni jemali v službe, ki bojo znali česko govoriti in pisati. Po drugi strani je pa ukazala cesarica z dvornim dekretom dne 23. svečana 1. 1765., da naj se nemški jezik bolje razsirjuje; za učitelje naj se stavijo taki, ki nemški razumpjo, in vse naj se zgodi, da se nemški jezik sploh razširjuje. Tistpga leta je prišel po nasvetu vladnem povelje od cesarice, da naj se učenje českega jezika po šolah na Ipvi strani vpelje. L. 1770. je bilo na c. k. grajsčini v Pardubicu zopet kaj nasprotnega nasvetovano , in v deržavnem svetovavstvu so se potegovali eni za npmsčino, drugi za česčino, pa vendar tako, da so si bili na obe strani pravični; cesarica pa je določila, da naj na nemsčino bolj skerbno gledajo, in da naj se latinski jezik po preteklih 3 letih le po nemški podučujp. Ko se je pa normalna šola na Dunaji I. 1771. začela in splošni rpd razglašen bil, postalo je pa vse drugače. Velika cesarica sicer svoje misli ni spremenila, dasiravno je želela, da bi se nemški jpzik čedalje bolj razširjal; skerbpla je ludi za druge deželne jezikp; še iz njenih poznejših let se da to prepričavno dokazati. Ime pa in reč sta seboj prinesla, da so možje, ki so novo šolstvo vpeljevali, dežplne jezike čedalje boij spodrivali, ali pa so jiin bili le sredstvo, po kterili so nemški jezik, kar se je le dalo, razširjevali. Sboljšano šolstvo se je imenovalo nemško šolstvo, nova šola — nemška šola; učne in pomočne knjige imenovale so se nemški šolski predpisi. To ime je pa dobilo solstvo na Dunaji, kjer je bil materinski jezik nemški, in zato, da so se ločile te šole od latinskih; zunaj Dunaja so sp pa čedalje manj rapnili, kaj ta beseda hoče reči, in namesto, da bi bili razumpli pod tpmi besedami ljudsko izobraženje, vse drugacno kakor po Iatinskih šolah za učene, spodbodle so jih te besede, da so na vso moč razširjali nemški jezik tudi tam, kjer ni bil materinski in kjer ga ni bilo treba. Vsi tisti, ki so bili zadovoljni, da je bilo po zunanje vse enakolično, kterih poslednji namen je bil, vse po enem kopitu prestrojiti, da bi se deržavna mašina bolj zložno gibala, poterdili in udobrili so to, ter so živcli v sladki nadi, da nemško šolstvo, ko bo enkrat razširjeno, bode druge jezike čedalje bolje spodrivalo, tako da bodo sčasoma zginili. Xaj večja deržavna modrost jim je bila vppljati to, kar je materielno koristno, — da bi bile po takem ravnanji koristi, ki so v tesni zvezi s tem, škodo tprpelp, tpga pa čisto nič niso razumeli. Preden je bil šolski patent razglašen, veljalo je vodilo, nemški jezik naj se čedalje bolje razširjuje, ali tudi drugi jpziki, kteri se dajo izobraževati, naj se skerbno gojijo; ko je bil pa šolski red razglašen, natezali so vse svojo moči v razširjenje nemškega jpzika; le od začetka tprppli so deželne jezike kot zleg, kterega se ogniti ne morc, da bi Iožpje prišli do svojega namena. Z laškiui jezikom so sicer lepse delali, pa ne zato, kakor bi spoštovali jezik, ki je iineniten po svoji zgodovini in izobraženosti, ampak zgolj iz zunanjili ozirov; memia se jim je sanjalo, da se tako razširjen jezik ne bo dal tako hitro zatreti. Na Tirolskem so dobili laški konfini polpg npmške normalne šole v glavnem mestu dežele tudi svojo nonnalno šolo v Roveredu. V Gorici je bil deželni glavar grof Laniberg te niisli, da se nemški jezik v Gorici sicer sme priporočevati, zapovedovati pa se ne more, ker ne kaže zatirati laškega jezika, ki je Ijudem zavoljo kupčije z Benedkami in Lombardijo zeld potreben. S slavjanskimi jeziki pa niso tako lepo ravnali. Za primorje je osnoval c. k. komercijni svetovavec in poročevavec llab načert, kako učiti se nemškega jezika iz ilirskega. Od začetka so jim privolili katekizem v dpželnem jeziku; kakor pa znanje nemškega jezika raste, se morajo zamenjati z nemškimi. Zastran učeiiikov dpržali so se po vseh nemško-slavjanskih deželah vodila, da so Ie take jeniali za učenike , ki so razun deželnpga jezika tudi nemško znali, ukazanoje bilo na Oeskem, da naj se npinskega jezika tudi tam uče, kjer se Ie česko govori. Preduhtovali so po vsaki ceni, da bi bili iznajdili naj pripravnejših sredstev za ta namen. *) Že metodične bukve so imele poseben odsek (II. 13. poglavje st. 371-375): Kako mladost podučevati v nemškem jeziku po nenemških krajih. Odmenjen je bil prav pičlo, in menda pisavcem tega se še sanjalo ni, kakšne zapreke se takemu početju v okoni stavijo. Kmali •) Odsihdob so prišli v navado tudi tisti sloveii pripomoeki, s kterimi se je »lovenskira otrokom aemsčiua v glavo vbijala. i>i>. pa so prišli bolj na drobno izdelani navodi. Grof Torres je osnoval vradno pndučenjp, (instruction) za učenika Laban-a in Petalusi-ta v Gorici, ki sta znala deželna jpzika. To podučenje jp tako dopadlo, da so ga poslali na vpč dežplnih vlad, da bi se tako pripravljali nenemški otroci za nonnalne šolp. Za Ljubljano je pa nevtrudljivi grof zmislil si posebni razred, v kterem so se pripravljali otroci za nemške normalne šole na podlagi maternpga jezika. Na c. k. grajsčini Podiebradski je pohvalil prošt Šulstajnski nemškpga učitplja , ki je kazal otrokom v slikah domače orodje, ki se rabi pri poljskem delu in obertnii, ter mu nemške imena pristavljal. Kmali je tako daleč prišlo, da je bila le tista šola dobra, ktera je v čistp slovanskih krajih v nemsčini napredovala. Grof Torres odbral si je v Gorici in Gradiški število večjih vasi, v ktere je mislil postaviti učenike, ki so se na normalni šoli v nemsčini izurili; ko bode v vsakem teh krajev dvajset otrok npmški znalo govoriti, potem bodo šole labko napredovale; v dveh Ietih bode nastopila — po njpgovih mislih — ta srečna doba. Ravno tako je delal žl. Hausperski v Moravii, kjer je 2 trptjini slavjanskih prebivavcev; njemu pa novo šolstvo ni napredovalo, keručeniki, ktpri niso nemški znali, iz nemških knjig niso mogli po novi nietodi podučevati. (luije Prih.) Praktična slovensko-nemška gramatika. (Dalje.) Djavni in terpivni stavki. Vaje iiemško-slovenske. Man lobt den Fleissigen, und man tadelt den Nachlassigen. Was ist hier das Subjekt des Satzes? Was sagt man liier aus? Ist der Fleissige selbst thatig? Welche Handlung, welche Thittigkeit geschieht mit ihm ? = Der Fleissige wird gelobt und der Nachlassige getadelt. Weil auch in (ier thatigen Form keine bestimmte Pereon angegeben wurde . so kann auch die Handlung als von einer bestimmten Person ausgehend nicht dargestellt werden, oder man wird in der leidenden Form ganz ausgelassen. Po slovenski to lahko rečemo: a) Pridnega hvalimo, b) pridnega hvalijo, ali pa tudi s terpivno podobo, ker je gol stavek: pridni se hvali; leni sp graja (je nekako posiljeno, in se ne more rabiti pri vseli zgledih pod to čerko navedenili.) Ko sino sedaj pregledali jvaje nemško-slovenske, pridejo na versto opombe. Ker smo pa pri dotičnih vajah od teh opomb govorili, niniamo tu nič posebnega omeniti; le nekoliko bolj na drobno ra/.ložili jih bumo poskusili. 1. Sivar šiva, kmet orjp, perica ppre, kosec kosi, žnjica žanjp. Kdo tukaj dela? Kaj dpla? Oblpka se šiva, njiva se orje, perilo se pere, trava se kosi, žito se žanje. — Ali te reči tudi kaj delajo? Kaj se dela, kaj se zgodi z njim? Kedar tedpj oseba ali rpč, od kterc govorimo, kaj dela, pravimo .... Kpdar pa povemo, da se z osebo ali rečjokajgodi , pravimo, da je . . . . 2. Sivar šiva obleko, kmet orjc njivo .... to šivanje, to oranje se prehaja od šivarja na obleko, od kmpta na njivo; ko bi namreč ne bilo nikogar, da bi šival, obleka bi ne bila zašita, njiva tudi ne zorana, ko bi je nihče ne oral. Ti časovniki se tedaj impnujejo prehajavni časovniki, ker djanje izhaja od podsebka na predsebek. 3. Fant skače, popotnik popotva, človek umerje. — Tudi tukaj djanje izhaja \/. podsebka; preliajali pa ne more na drugo osebo ali reč, kpr v podsebku djanje minp. Časovniki taki so neprehajavni. 4. V slovenskeni se tprpivna podoba Ip v golih stavkih rabi . . . . v nemškem pa sp terpivna podoba pogosto rabi .. . 5. Terpivna podoba nemških časovnikov se sklada s pristojnim časom poniag. časovnika werden in s terpivnim priložajem drugpga časovnika. Hvaliti, seni hvalil, sem hvaljen, hvalil-a.-o, priložaj pretpklega časa v djavni podobi. Hvaljen - a - o tprpivni priložaj. Grajati, grajal-a-o; grajan - a - o. V slovenskem se terpivni priložaj od djavnega priložaja tudi v obliki loči, v nemškeiu pa ne. Da je pa werden pravi pomagavni časovnik, govorili smo že v 1. t. st. 202., ker \verden pomenja, da se djanje na kakšni reči spolnuje ; kar na ravnost časovnik werden pove. 6. Terpivno podobo imajo prav za prav le prehajavni časovniki, — kako naj se to razume, govorili smo že spredaj. — Večkrat se pa tudi rabijo npprehajavni časovniki v terpivni podobi, in takrat stoji za predsebpk nedoločivni zaimek es, p.: Es \vird gelacht, gesprochen. Das Lachen, das Sprechen wird vollzogen, oline dass man es von einer Person fvon einem thatigen Gegenstande) ableiten vvflrde, daher uberhaupt: Es wird gelacht, gesprochpn u. s. w. 7. Djavni slavek v nemškem spremenimo v terpivnega, če . . . . Zakaj da se to mora zgoditi, govorili smo že zgoraj bolj obširno, tedaj konečno drugpga ne rečemo : Kedar otroci razumejo nemški jezik, razumeli bodo tudi, zakaj in kako se tprpivna podoba nareja: zato pa je treba obilno se vaditi.  cn-ii« i"ih.) Pomenki o slovenskem pisanji. XVI. U. V slovenskem beremo tudi bukve in pisma, drugi Slovani pa jih čitajo; — ali je čitati naša beseda? T. Prašaš, spj imamo že dokaj časa čitavnico, kjer čitamo dnevnike, tednike, letnike, mnogoverstne časnike ali časopise. U. Iz ktere korenine se razvija glagol čitati? T. To nam pove Kopitar: ,,č'tu valpre i. q. nuniero, hodieque Carn. čteti est numerare; hinc lego literas, numero habeo aliquem i. e. h o n o r o*. U. Čitati po tem takem pomeni a) numerare, b) Iegere, in c) honorare. T. Korenika je prav za prav čet ali čit. V stsl. se glasi č'tu č'sti in čisti, ker se t pred t v s premeni, kakor pletem, nedol. plesti nam. pletti itd. U. Pa mi ne pravimo čteti, ampak a) šteti numerare. T. Kakor štirje namesti ctirje, pošten nam. počten, po»tenje nam. počtenje, ali kakor Sprbi pravijo «to nam. čto. Zavoljo blagoglasja torej spreminjamo c pred terdim soglasnikom v š, pred samoglasnikom se pa spet prikaže: ceterti itd. V českem imajo čet ali stevilo (v rus. celo Ehepaar, četati in s'četati conjungere, copulare), tudi v stsl. eeta cohors, turma; iz nedol. čisti je stsl. čislo in čisme, numerus; čisla (v rus. Numeri, IV. Mojz.). V hrov. pomeni čislo tudi Rosenkranz (krunica, brojanice), kar v rus. četky. Sploh se sme reči, da šteli ali številiti pomenijo glagoli česti, čitati, čisliti, čislati, čislovati (zahlen, rechncn). 17. čitati pomeni b) legere brati. v T. Ze v stsl. ima ta pomen, in v českeni ločijo čtu c isti t. j. brati in čitati t. j. prebirati, večkrat ali delj easa brati. V hrov. pravijo štiti n. čtiti knjigu in čitati; od tod čitatplj, čitanka (bprilo, knjiga), čitarna, čitavnica, čitaonica itd. Tudi čisme-ena, kakor pisme ali pismenka (li(pra). U. Vjema se pprvi pomen z drugim, in čislo ali brojanice se imenujejo zato, ker se na vezi nabrane jagode štejejo in prebirajo pri molitvi. T. Kar pravijo gorenji Slovani čislo (število) v slovnici, imenujejo dolenji broj iz brati, brojiti (numerare), p. enojno, dvojno, množno čislo, enojni, dvojni broj, tnnožni ali višebroj. U. In c) pomeni honorare castiti. T. Tudi častiti ali čestiti se da razlagati iz eesti ali čisti, in č i s 1 a t i, čislovati, v č i s 1 u ali v č i s 1 i h koga imeti (aestimare, laški stimare, schatzen, achten). U. Od tod štimati, štiman torej; koliko lepše se reče čislati, čislan ! T. Čest in poštenije nam. poč'tenije je že v stsl. honor, v nsl. čast pa tudi čest, častiti, častit, častitljiv in čestiti, čestit, čestitijiv. U. Zakaj pa pišpjo zdaj a zdaj e? T. Ker se jerek namestuje časi z c časi z a; večidel je e, in v ^angeljevo čpšenje", češena Marija" splob, ako se razlaga iz čestiti, česčen ali češen, in ne na ravno.st iz česti čtu. Sim ter tje se tudi na tanko e izrekuje, in mora se ločiti od stsl. čest' t. j. del, čestiti frequentare (v hrov. serb. čast, časlica in čest, čpstica, Theil, Theilchpn). Sicer pa primeri o teh besedah Metelko pag. 51 in Rački v Pismo slovjensko pg. 42. XVII. U. Sicer smo djali tistemu, ki knjige ali bukve bere, bravec bravca, zdaj pa pišejo bralec bralca — zakaj to? T. Pred ko ne se bojijo, da bi Slovani ne niislili, da je naš slovenski brave-c hrovaški bravac, kakor naš lonec hrov. ionac, konec — konac, tergovec — tergovac itd.! U. Pa res sem čitai tu in tam že n. pr. bralcem, delalcem, volilcem — T. Morebiti tudi valilcem in rogovililcem!! Tako so naši prejšnji brarci zdaj bra/ci, pisauci — pisa/ci. Kaj meniš ti o tej pisavi ? U. Ali ne tudi pisa/i? Kakor pisa/ec, /ca, se sme menda ravno tako djati pisa/n, /e — ali ne?! Ali se je res bati, da bi naš bravec utpgnil biti hrovaški bravac? T. Celo v hrovaskih knjigali ne najdeui ni oblike bravacni bralacv omenjeneni sniislu. In v stsl. je po Miklosieu brav' animal; victima. nsl. brav, bravski suillus; bravinski vervpcinus. croat. brav aries, bravar opilio. Tisti strah je torej v srpdi votel , okoli ga pa nič ni! U. Imena ,,bralci, čitalci, delalci, volilci" narpjajo pred ko ne iz preteklega deležja na l: delal-ec, volil-ec, pisal-ec itd.; jaz bi jih likal raji iz delpžja na v: delav-pc, pisav-ec, bravpc itd., ker ima to že sanio po sebi nekako bolj samostavno obliko in vpljavo. Kaj pravi staroslovensčina k tem oblikam na — lec? T. V stsl. teli oblik ne dobim, lahku bi jih soštel na perste, kar jih jp, in še te so, kakor se meni zdi, iz novejše dobe in večidel iz hrov. serbskpga povzete. Tudi drugi SIovani riimajo kaj dosti inipn s tacimi obrazili. U. Torej je una oblika le h ro vaško-s erbska? T. Res imajo Hrovatje imena s tem obrazilom: čHnlac, pisa/ac, tknlac, in v rod. sklonu čitiioca, pisaoca, činioca; pa celd o teh piše Mažuranič: ,,\ekoja od ovih proraenila-su radi lakšega izgovora / na v, n. p. vladavac, (avca); lizavac, škripavac itd." U. Zavolj ,,lakšega izgovora" bi pa nii pisali zdaj — kaj ne — dela/ec, čita/ec, plesa/e<; nainesti deAnvec, plesa»ec, pisnvec itd.?! — Ali teh naših oblik — pisarec, delacec — staroslovensčina ne poterdi ? T. Pač — in ima jih dokaj, n. pr.: dauV; delau' dela»V, dela»j'stvo; pe»'c'; pi»'n' — nica; pitai>'c'; plesa»ica; preda»'c' — »ica — «'nik'; tako tudi vlada»'c' itd. (Mikl. Lex.) U. In drugi Slovani ? T. Povsod jih imajo ninogo s tcmi končnicami; unih na — lec pa skorej res ne poznajo. U. Pa se tudi meni pozdeva, da je volilec tisti, ki je že volil, in valilec tisti, ki je že valil, ne pa (isti, ki zdaj voli, ali pa ima še le valiti! T. Iz tega vzroka so navadniše v starosloveoskpni, in sploli v vsib slovanskih jezikih iuiena naravnost iz nedoločivnika: delatelj, pisatelj, volitelj, igratelj, deržatelj, in druzih tacih brez števila. U. O kterih sva se že lani menila, da jih gorpnski Slovani pišejo raji brpz j: učitel, nmčitpl, delatel, — dolenski pa j: učitelj , mučitelj , delatelj. T. Metelko piše o Iph imenili str. 47: ,,Von Zeitw. abgpleitete Substant. auf atel, etel, itel sind bey andern Slawen splir haufig, bey uns aber allgemein iiblich nur: perjatel, perjatla, Freund; zaletel, zaletela, eiii Ungeschickter, der anrennt, von zaleteti. In manchpr Gegend Unterkrains hort man noch iičitel Lehrer, und Ijubitel dpr Lipbendp. Uebrigens haben wir fiir krestitel, kerstnik Taufer; fur gonitel, gonjač Treiber; fiir delatel, delovec (tudi v rus.) Arbeiter; fiir pogrebatel, pogrpboc Todtenbegleiter; fiir strojitel, strdjar Garber; fur mlatitel, ralatič Drescher, etc". Lepo je tudi, kar piše o tem Janežič v svoji poslednji slovnici *) 1. 1864 str. 118: ,,elj (za ženski spol se doda — ica). Ta lepoglasna končnica, ki je med prostim slovenskim Ijudstvom niočno opešala; vendar v pisavi spet čedalje večo veljavo zadobiva, prirašča nedoločniku nedoveršnih glagolov namesto poslednjega samoglasnika tpr imenuje moške osebe po njih opravilili, n. pr. činitelj, govoritelj, kerstitelj, miritelj, niučitelj, pisatelj.. — muči telj ica, pisateljica itd." U. Ako se torpj prav piše: bra»ec, čitavec, delavec, mora tudi prav biti: čitaimica ne pa čita/nica, delavnica itd. T. Uokler ima napis nad vratmi čitavnica, bi se vsaj ne sniela zvati čita/nica, sieer porekd, da sama sebe po glavi bijp. Dobre so tudi iniena, kakoršnih imajo zlasti Čehi veliko, na -arna: delarna, čitarna, pisarna, pisarnica itd. U. Tisti hrovaški o v pretpklem deležji itd. mi kar nič ne dopadp. T. In je tudi zoper vse pravila. V moškem pisarijo de\ao, čitao, pisao, v ženskem pa dela/a, čita/a, pisa^a; hrovaški štioc bi slovenski mogli pisati štiic! Ko bi Hrovatje pospeševati hotli slovansko vzajemnost, bi ga brcz dvombe popustili. Od oblike -ac: čitalac, činilac — pravi Mažura- *) Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. Spisal Anton Janežič. c. k. učitelj više realke v Celovcu. Tretji, popravljen natis. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. 1864. — Sme se rcči, da je mnogo popravljena in bolje verdjana memo popiejšnjih natisov, slovnica, kakoršne razun Čeliov, kar jaz vem, še nimajo drugi Slovani. Po tej se hočeva tudi v prihodnje ravnati v gvojih pomenkih. Blagože! ru. nič, da ,,znači mužkarca, koji-je što činio, pa-se sinatra, da i sad čini". U. Poprej sem rekel, da tiste imena obrazujejo iz preteklpga delpžja na 2, — kako pa učijo slovničarji? T. Metelko jih izpeljuje iz glagolov, toda ima sostavljpne končnice atel, etel, itel, in ravno tako pri prilogih aven, oven, even, iven; sam pa piše: pe»ec, tkarec, posluša»ec, sveto»avec itd. Potočnik sprpdej stran 8. sicer pravi, da se enake imena iz djavnpga pretekl. deležja obrazujpjo s tem, ila se < v c spreminja; zadej pa str. 178 po Miklosiču piše: nDeIavec Arbeitpr, pivec Trinkpr u. s. w. sind nicht von delal, pil u. s. w. sondern von den Adjectiven delaven, piven abzuleiten". U. No, zdaj ga pa imaš! — Vselej spm tudi slišal, da se pisatelji soditi iniajo po poslednjih delih, ker človek vedno napredovaje vseskozi boljša in zboljšuje svojo pisavo. Verh tega bi delavec ne bil le tisti, ki je delal, temuč tudi tisti, kteri dela ali še le delal bo. To so moje inisli, kterih — se ve da — nikomur ne vnujam. T. In Janežič razlaga omenjeno obraziio v izpeljavi samostavnikov str. 118, kjer piše tako le: ,,ec (za ženske osebe - ka a\\ica). To končnico slovenščina jemlje zelo rada v rabo in jo pritika raznim govornim razpolom. c) Kedar lioče imenovati delajoče osebe, prideva to končnico glagolski koreniki ali osnovi, zev pa zatika v odpertih zlogih z glasnikotn v, n. pr. bricec, perec, pirec; delapec, delipec, pisarec, tkat?ec; — pevka, igravka, plesauka. rIIrovalje in Serbi in po njih tudi nekteri slovenski pisatelji izpeljujejo te in enake samostavnike rajši od II. tvorno-preteklega deležnika; zato pišejo: delalec, igralec, po.slušalec. svctovalec, vladalec, tkalec." Temu nasprot pa je pisal M. C. v slovniških drobtinah v lanskem Glasniku str. 90. 9i. II. ^Nektpri slovenski pisatelji so se v najnovejih časih pri npkterih besedah poprijeli pisave, n. pr. bralec, volilec, rodilnik itd. na mestu do sedaj ^navadne ,,bravec, volivec, rodivnik", ki je pri izpeljavl enacih imen / vselej v v spreminjala. Ktera pisava je bolja? Pravilniša je gotovo: ^bralec, volilec itd., ker nam naravnost kaže izpeljavo od II. tvorno -preteklega deiežnika; vpraša se vendar, je li v resnici bolja od doslej navadne in je li to- rej naši pisavi neogibno potrebna? Ozrimo se v slaro slovenščino ! Ta ima le malo malo imen, skrojenih od gori omenjenega deležnika; kar seni jih pa doslpj našel, rabi jim iz večine črka v mpsto /, n. pr. dav'c', dator (Mikl. Lex. 152) itd. — Po tpni takem pisava: bravec, volivec itd. ne inore biti napačna, ker se opira na staro slovenšcino. Če bi se hteli pa vendar noveje pisave poprijeti, ali nam ne bo tudi pisati: delalec, delalen, poslušalec, pelec, pilec itd. (saj so te bpspde enako skrojpne, kakor gori omenjenp) namesto sploh navadnih: delavec, delaven, poslušavec, pevpc, pivec? — Kaka zmešnjava utegne nastati, če so ne ustanovi gotovo pravilo za pisavo tacih bpsedi! Pisati zdaj l zdaj v, to nikamor prav ne kaže. Ostanimo torpj raji pri starem !" U. Ostaniva torej tudi midva raji pri starcni!