ŽENSKI SVET. LETO XVI. / FEBRUAR 1938 / ST. 2 MaierinsiYO Več ponosa, dekleta! Pridigati se danes ne izplača. Samo osmesis se in naženo te, da si starokopiten filister, ki sodoboega življenja ne razume. Id kar iriznajmo: res je, da ga ne razumemo, saj je n. pr. vedenje tolikerih današnjih deklet Lr.ez ponosa docela nerazumljivo. Toda čisto labko razumemo, da se niso v prejšnji, nikakor ne .davni, temveč komaj dvajset, trideset let nazaj leže.či dobi ljubezenska razmerja tako lahko in naglo sklepala, pa spet razdirala, kakor se daudaoes: lu nikoli se niso sklepali zakoni tako lahkomiselno, a prav tako se niso zakoni tako urno in izlahka ločevali kakor v današnjem času. . Včasih so imeli moŠki pred žensko čut-spoštovanja, danes ima preveč moških za žensko'le posmeh. "Včasih je moški občutil za svoje govorjenje in vedenje do ženske resno odgovornost; zalo je bil previden, zavedajoč se, da se z usodo ni igrati. Dandanes je občevanje deklet s fanti često le svojevrsten sport, kjer gi:e le za zabavo in se partner lahko menja hitreje kakor se obrabi par rokavic. Treba je le poslušati mlade moške, s kolikim zaničevanjem se pogovarjajo med seboj o doživetjih z nekaterimi, žal, premnogo-Itevilnimi dekleti, kaj si pripovedujejo brez sledu obzirnosti za ugled deklet in njih staršev. Treba je le opazovati današnje občevanje obeh spolov, in prav nič se ne čudimo da so izgubili mnogi mladeniči in možje vso iluzijo, vse dobro mnenje glede ženstva. Krive- so ženske in težke posledice nosijo skoraj le ženske. Zakaj če se. je na svetu marsikaj postavilo na glavo, če so postale ženske vsiljive, nadležne, je pri vsej tej tragiki ostalo ko-.niično dejstvO, daje zdrav moški ostal vzlic nasprotnemu videzu neizpremenjen t. j. zahteva žensko, ki mu imponira bodisi s svojo poštenostjo, čistostjo, bodisi s svojo duševno in srčno vrednostjo, vsekakor pa s svojim ponosom. Zdrav in časten moški se morda objestuo poigra s" „turško zastavo", s srčkano gosko, zanimivo živalco, ki skače iz naročja v naročje, toda kadar se resno ženi, si išče popolrio nasprotje novodobnih izživalk sladkosti in radosti,- žensk brez ponosa in spoštovanja samega sebe. Najbolj razuzdan brez-vestnež je naposled skoro zmerom zagrizen konservativec, ki zahteva zase le resnično , idealno ženo, dasi je nikakor, ne zasluži. Zakaj neznosno bi mu bilo, ako bi srečaval svoje prednike v ljubezni žene, prednike, ki bi utegnili postati zopet delničarji' njegovega zakona ali pa bi priteguili nove družabnike brez vsake obveze. Zato se mnogo razuz-dancev, ki so lahkotno frleli kakor metulji od rože k roži. sploh ne upa ženiti; žene in dekleta brez ponosa so jih tako zastrašila in pokvarila, da ne verjamejo več v žensko poštenost, značajnost in duševno zrelost ter posebej še v žensko gospodarstvenost. Cemu bi se ženili, Če jim zakona-ni treba? Rajši ostanejo samci ali pa se šele na starost zakopljejo v nemogočo ivezo. Takih primerov je po krivdi Žensk brez ponosa po vsem svetu in ne le pri nas čim dalje več. Dekleta onemogočajo zakone, ker omogočajo lahkotna razmerja brez velikih troškov in brez odgovornosti. Daleč smo od tega, da bi slepo, livalisali dobre stare čase, ko sla se iskala in našla naš ded in babica. Takrat je bila marsikaka ženska brez lastne volje in često se je omožila s tistim, ki so ga ji izbrali statši. Zmerom pa ne, in tudi takrat je bilo pametnih fodi-Ijev in svojevoljno izbirčnih deklet. Toda tista doba je imela tudi v najbolj p9nižoi družini močan ščit ponosa, kije onemogočil da bi moški za igranje in špas občevali ž dekleti, jih kompromitirali, spravljali ob. ugled in čast, brili norce iz njih, naposled pa jih puščali na cedilu za naslednike enakih „špasov". Dekleta se niso smela svobodno kjerkoli in kadarkoli brez nadzorstva shajati z moškimi, zato pa so se moški resnega stremljenja in poštenega hotenja borili za trenutke, ko so smeli govoriti z izvoljenko. Komično, slarokopiino se zdi dandanes ali — kar priznajmo! — bilo je častneje, lepše, poezije in hrepenenja polnoč za dekle vsekakor varno in zdravo. Takrat so bila iskana in spoštovana dekleta, dandanes pa so iskani in obletavam moški. Tako je cena žeusk povsem nizka. Ne more biti dnigače. Le poslušajte dekleta, ko gredo .po ulici, d čem govore! On, on, on! Druga drugi pripoveduje" kaj je rekel on. kaj je storil on, kam je šel on. Zakaj on je njihov bog, njihov cilj in konec, vse njih zanimanje. In le poglejte jih, kako • se vedejo, če se jim približa on! Kar vse se sproži, na njih, za ped vzrasejo, hrbtenice se jim vzravnajo, oči jim zablešče, sladek nasmeh jim zaplava po licih in celo njih glas. pravkar še lep mezzosopran, se jim izpre-vrže v visoko cviljenje in cvrčanje. Kolika čast, kakšno veselje, da seje blagovolil približati Oo! Ni čudno, da je domišljav in kmalu nesramen. Kar blekne od, je duhovit dovtip, ia dekleta se smejejo, da jih kar duši. Kdo bi ugovarjal, ako si misli On: „To so prokleto bedaste gosi!" In sede tik dekleta, mu ovije roko okoli ramen ali pasu, položi dlan na njeno koleno ali drugam, kakor bi bilo brez pomena. Dekle niti ne ugovarja, saj je sodobno. Včasih bi bilo nemara planilo in odšlo. On sodobnik pa si misli o topi sodobnici; „Alm! Torej pojdem počasi dalje..." No, vse niso take, ali mnogo jih je. Vidite, vse to glede deklet težko razumemo in samo obžalujemo starše, ki jim vhajajo hčere v tako svobodo, ki vodi neizogibno v sramoto in propast, v.nesrećo in obup. Le kar dolgo iščeš in težko najdeš, izbiraš, proučavaš z resnobo in ljubeznijo, ima vrednost in stalnost. Kar ti je podarjeno kakor brez cene, naglo zavržeš. To bi morale matere hčeram vedno iznova zabičevati, toda kot izkušene prijateljice, torej brez psovanja. . Pojasniti mora mati hčeri, da so krivi vseh teh žalostnih pojavov med spoloma deloma gospodarska kriza, boj za obstanek, deloma vsesplošna lahkomiselnost, ki se po sili izživlja v zapravljanju in medsebojnem zapeljavanju, v tekmi za uspeh v družbi. Dane lanes se dekleta silno težko prerinejo do služb, a še te službice so sramotno slabo plačevane. Vsako dekle pa ima pravico do življenja, vsaka hrepeni po uživanju dobrin kulture in civilizacije. Nekdanja skromnost deklet je izginila in celo najrevnejše se ukianjajo modi in žrtvujejo za liiksuz vse, v borbi za ta cilj celo svoj ponos, svojo čast. Preprosto oblečene in resnobne, strogo nrav-ne ženske ne najdejo častilcev in zabavnikov. Cinične kokete izzivajoče veselosti in fantovske predrznosti so oblctavane. Te pohujšujejo navzdol in navzgor žensko mladino. Nikdar ni bilo težje življenje deklet kakor, dandanes. Moški ta položaj zlorabljajo. Edini kompas, ki vodi dekleta skozi viharno morje med pečinami in vrtinci, so roditelji, miodri, vse razumevajoči in vedno iznova opozafja-joči: „Več ponosa, dekleta!" Zakaj ni večje nesreče, kakor vse življenje kesati se in se sramovati samega sebe ... To ve še vedno večina naših,deklet. Zato njim ne velja naše razpravljanje o ponosu, ki je največji mik vsake žene. Terezina. • * Otfok in red Red! Mala, neznatna beseda, toda v življenju je velikega, dalekosežnega pomena. Človeka brez reda in discipline nikjer radi ne vidijo. Mnogo deklet samo zato izgubi težko pi;iborjeno i?lužbo, ker so neredna, premalo H natančna. A skoraj gotovo je. da se ta dekleta v svojih otroških letih niso učila reda, pa so zato ostala zanikarna in površna tudi pozneje. Zato mora mati gospodinja gledati na red in ga dosledno in do podrobnosti izvajati v prvi vrst napram sebi, a tudi napram rodbini, služinčadi in vsej okolici. Neredko se zgodi, da mož beži z doma in se odtuji hiši, ker žena ne zna ustvarjati dobrega razpoloženja in ne skrbi dovoljno Redna slofico Oglas tei. S Br. 314^0 da« 24. Xll. 1935. za dobrodejni red in snago, sestro reda. Samo ondi se zbira rada vsa družina v domačem krogu, kjer vlada red. Kjer ni reda, tam tudi ni pra.vega doma. Ako stopimo v bogato hišo ali v siromašno delavsko aU kmečko kočo, bomo takoj opazili, kakšna je žena, ki vlada tu. Že po njenem stanovanju, po njeni kuhinji si lahko ustvarimo njeno pravo sliko, Četudi je nismo videli nikdar poprej. Umazana okna, razmetana obleka, nepočejena tla in mize. zaprašeno puhištvo, nepomita in neurejena posoda, vse to gla§no sodi in obsoja gospodinjo. Prav zato naj smatra gospodinja red za prvo in glavno zapoved v svojem dnevnem hišnem delu in pri odgoji otrok. Odgoji k redu pa se niti hišni gospodar uiti posli ne smejo odtegniti. Pri deci mora mati začeti z odgajanjem k redu že v zibelki. Zdravo dete po svojem nagonu teži za tem, da dobi hrano ne oziraje se na redne dnevne obroke; Z jokom daje vidne znake svoje lakote; vsaka mati bi mu rada ugodila, ko sliši opomine, a ostati mora dosledna ter ne sme ustreči otrokovi želji, ako ni čas za to. Natančno se mora ozirati na določene dnevne obroke-.,. In ko otrok dorašča; ima mati najboljo priliko, da ga prav pri podajanju hrane navaja na natančen red in na vzdržnost pred obedom' in večerjo. Mnoge matere v tem pogledu greše; v slepi ljubezni dovoljujejo, da si otroci kvarijo tek z raznimi sladkarijami, a ko pride čas obeda, otrok ne inore jesti, brani se, joka in često se razburi zaradi tega vsa hiša. Najbolj pa seveda mati, ki žalostna zavida matere ješčih otroka ki imajo zato tudi polna in rdeča lica; taika mati se navadno ne zaveda, da je s svojo popustljivostjo sama kriva otrokovega nerazpoloženja do r-ednega uživanja hrane. y tem oziru bi nikoli ne smela popuščati in bi se ne smela dati pregovoriti. Mnogo za-krive tudi razne tete, strici, babice, ki prinašajo kolače, sladice in sladkor, ne da bi vprašali, ali, koliko in kdaj sme otrok to 2255 uživati. .. Pri obrokili pa treba otroku odmeriti tudi primerno količino hrane: ne preveč in ne premalo. A ne samo pri jedi, pri igri. v spanju in pri vstajanju, skratka povsod mora vladati red in mora odločati čas. Skrbna in prev-darna mati bo pazila, da si otroci po možnosti sami pospravljajo ne samo igrače, nego tudi obleko in obuvalo. Navajala "jib bo na snago in zahtevala dosledno, da si obrišejo čevlje ob slamo, kadar prihajajo domov, da se preoblečejo ali si vsaj opasajo drug pred- pašnik ter da devljeio vsako stvarco takoj na določeno mesto. Ko pride čas za šolo, pa bo skrbela, da izvrši otrok v določenem času nalogo in mu bo odločala po svoji pre^ vidnosti čas za izprehod, igro in zabavo. Ako 'ostane mati v izvajanju vsega tega dosledna in neizprosna, vcepi v otroku redo-Ijubnost, da sam ne ve, kdaj, saj mu postane takorekoč njegova druga narava. In celo mož, ki živi v taki liiši, se ne more stalno odtegovati blagodejnemu vplivu svoje žene ter ve ceniti važnost reda v hiši in obitelji. Zdravstvo Zaščita bodoče matere Mlade matere morajo vedeti, da je v veliki meri od njih odvisno, ali se bodo njihovi otroci pravilno razvijali med nosečnostjo in se bodo pozneje lahko ognili pretečim boleznim . . . Kaj vse je potrebno za ugodni razvoj še nerojenega deteta? Noseča žena ni bolnica, marveč je samo v izrednem stanju, ki zahteva, da sama nase pazi, a tudi njena okolica je dolžna, da je malo bolj obzirna do nje in gleda na njeno zdravje. Tudi zemljo, v katero smo vsejali seme, gojimo skrbno; in sadno drevo, ki nosi plod, čuvamo bolj, kakor takrat, ko ne rodi. Zato je tembolj treba, da posvečamo skrb ženi, ki nosi v sebi bodoče življenje. Noseči ženi je ' treba dobre in zdrave hrane, dovolj miru in počitka, svežega zraka in sonca. Varovati pa bi jo morali tudi motečih skrbi in žalosti. Le tako se bo mogel v njej plod dobro razvijati in bo ostala sama zdrava ter sposobna, da ta plod tudi zadostno prehrani. Način življenja. Opravljaj v nosečnosti svoja navadna domača opravila, kakor doslej. Čezmerno lenarjenje. namreč -škoduje več kakor zmerno delo. Ciivaj pa se težkih bremen, dolgotrajne hoje ali stoje, ker prevelik napor lahko povzroči, da izpla-viš. Ne skači in ne vihraj in ne vznemirjaj se preveč ter bodi zmerna tako v veselju kakor v žalosti, ker kakor telesni, prav tako lahko škodujejo tudi duševni napori. — Ne zahajaj v velike družbe, i>osebrio ne, če so v zaprtih, niorda.celo zakajenih prostorih, kjer je gneča in slab zrak ... Počivaj dovolj in spi ponoči najmanj 7—8 ur. Lezi pa tudi podnevi za kako uro,' ako ti je mogoče . . . Soba, y kateri prebivaš in spiš, naj bo zračna in čista, ne pretopla in ne prehladna, marveč primerna. Hrana mora biti zmerna, mešana in zdrava. Hrani se redno ob določenem času. jej pa največ zelenjave in sadja. V zadnjih mesecih nosečnosti jej malo mesa in jedi naj bodo čim manj slane. Pij samo vodo. brezalkokolne sadne sokove, limonado. Vse alkoholne pijače: vino, pivo, žganje so zate in za dete strup. Kajenje je takisto silno škodljivo in prehaja na plod, ki ga v razvoju omejxije. Pazi na redno in lahko iztrebljanje. Afco si zaprta, vprašaj zdravnika za navodila. Snažnost je pol zdravja. To velja prav posebno v času nosečnosti. Vsak dan si titnij spolovilo s postano, nikoli pa ne z vročo vodo. Menjavaj pogosto telesno perilo in postelja, na kateri spiš, bodi snažna. Zadnja dva meseca nosečnosti neguj prsi, da bo dete lahko sesalo in ti ne razpokajo bradavice, kar ob sesanju povzroča velike bolečine. Zato si vsak dan redno umivaj prsi z mlačno vodo in milom, pa oteri bradavice s krpico, namočeno v špirit ali žganje, da se utrdijo in okrepe. Marsikatera mati je zlasti ob svojem prvem otroku drago plačala, ako je to opustila : pretrpela je hude bolečine ... Usta in zobe izpiraj vsak dan. Ce imaš pokvarjen zob, popravi ga pravočasno, ker zobje so v času nosečnosti in v otročnični dobi prav posebno občutljivi. V gnilih zobeh se lahko zbirajo razne strupene kali, ki povzroče včasih težka obolenja. Ako se ti kje na telesu pokažejo mozolji ali turi, pojdi k zdravniku, da ti to ozdravi še pred porodom, ker se ob porodu lahko od tega gnoja vsa okužiš. Zadnjih 6 tednov se vzdrži spolnega občevanja. Obleka bodi ohlapna, da te nikjer ne tišči. Krila ne smejo biti v pasu pretesna, prav tako ne životek in nogavice. S stiskanjem preprečuješ pravilni krvni obtokj a če se kri dobro ne pretaka, se žile razširjajo in nabreknejo. Take žile se posebno pogosto opazijo na nogah nosečih žen, ki morajo mnogo stati. Nevarne so te žile, ker lahko počijo in tako izgubiš mnogo krvi, ali se vnamejo, radi česar bi morala dolgo nepremično ležati. Proti koncu nosečnosti je.zelo dobro, da nosiš trebušni pas, da se ti trebuh preveč ne povesi. Posebno velja to za žene, ki so že večkrat rodile in jim je trebuh širok in mehek. Toda pas mora biti tak, da ne stiska trebiiha. ampak ga samo čvrsto drži. Obutev naj bo udobna; v nosečnosti nikoli ne nosi čevljev z visokimi petami. Dobro je, da te proti koncu vsaj enkrat preišče zdravnik ali babica, da dožene, kako 11 lež kill p^vit plod. . Rodi .p.™, ali kv bodi pi, _ Najhuje i< njega, doklei si dobro razvita in ali ni ka-orod-, ki bi se morda dale od-ve zanje pravočasno, du näj ti bo v jjomoč samo ;a in poslušaj le njene nasvete, sobi, v čisti postelji in v lepo li mirn 8. dan : pičla , če m je leži v postelji, šele 9., stani za par ur. Hrana i" lahka. ra žena delati do zad-popadki ne vržejo na po- stelj ter mora dva, tri d v kuhinjo, tovarno i potrebni strogi zakon sainomoTilsko počeli ustanove, ki bi nadz res izvajajo. Vsa člov pomagati, da se žen dom in po njem, kei veštva ie, da daje ž tudi sposobni za živi po porodu zopet ' li urad. Za to bi bili iki predpisi, ki bi tako preprečevali, pa tudi irovale, ali se predpisi ;ška družba bi morala 1 odpočije pred poro-v interesu vsega člo-vljenje članom, ki so enje . . . Kuhinja Korenje s smetai zimska p: " ' druge zel korenja z 8 dkg m£ žličko zel. goveje al: (četrt lit tala 1 jajc kosci kri ali masti. nam služi zlasli kot kuha v času, ko že primanjkuje njave. Pol kg ostrganega rdečega rezi na tanke krožke in ga pari na isla. Ko je mehak, mu primešaj enega sesekljanega peteršilja, malo zelenjadne juhe, soli in skodelico i) kisle smetane, v kateri Pri 1 pirja SI g< in ds . opeki na mii i'na mi slu rezan Pesa na v mrzli slan krito, da bo jo z mrzlo v nekoliko go: dobiš tauke žlice milega 2 kocki sladkorj kimlja in primes Ijeni pesi, Prideni žlico olja in če h od dišečih stati- 1 uri solato. . nov način. Pristavi rdečo peso i vodi k ognju in jo kuhaj po-mehka. Potem jo odcedi, oblij odo. potegni kožico z nje in še •ko nastrgaj na strgalniku idtem zavri' tud klinčko , potem ikega ki, , soli in j to zmei še žlico jčeš, tudi Dobi šele žlii ekija > pripn ga hre da 2-3 ide. malo i še v lastrf, prav malo praška ■o premešaj, pusti daj na mizo kot Ohrovtovi zrezki. Trdo ohrovtovo ali elnafo .glavo očisti, odstrani storž ter jo rezi na rezance kakor za kislo zelje. Oblij ol pop "oS: dö vodo, ode s slanim kropom i skuhaj. Odcedi ga, r.fisni vodo m ses hH . -Jka„ tem kropu iblijzinrzlo . . ohrovt. Pri-masla, 6 dkg mo-:ga kravjega ijaronovih i nekoliko ga v äkljÜj' , prider z te tv mešitj- mu 6 dkg presnega ke, 2 celi jajci, 20 dkg pre siro, soli po potrebi, poor pleve. Da se bolje spr' žemelinih drobtio. Napi_______ prst debele hlebčke, ki jih položi na razbeljeno mast ali na olje v kozico. Opeci jih na obeh siraneh, da bodo lepo rumeni ter jih daj na mizo s paradižnikovo ali sardelno omako. In sicer jih naloži v plitko skledo na sredo, okrog pa diij omako. Da se hlebčki ne razdro, jih obračaj z lopatko. Okusne polpete. Četrt kg kuhane in prav t-olikn sirove'.govedine in malo' šunke ali kako klobase zmelji v stroju ali dobro se- istrganega lega pe-. in celo te tva-nah ter ndivijo, olato. 1 pri-neni v sekljaj. Temu dodaj nekoliko sira, soli, popra, sesekljanega zele teršilja, v mleku namočenega kruh jajce. Premešaj dobro in napravi iz rine polpete; povaljaj jih v drobli speci na masti. Daj jih na mizo z f pome.šano s krompirjem ali z zelnnto Lahko pa napraviš tudi omako. V te meru vzemi polpete iz masti, zarut njej nastrgano čebulo, prideni sesekljanega zelenega peteršilja ter malo paprike in nia-jaronovih plevic. Potem zalij nekoliko z juho ih razmešaj v omaki tudi malo paradižnikove mezge, in pusti, da se pokuha. Ako hoćeš, primešaš lahko omaki tudi žličko gorčice, potem pa je več. ne kuhaj. Oblij še vroče polpete s to omako. Marinirano koätrunovo stegno. Stoki v raožnarju ali kako drugače zdrobi vršiček materine dušice (timezla), šatraja, strok česna, nekoliko kimlja, popra, lavorjev listič in pol čebule. S tem nadrgni prav dobro koštrunovo stegno, zavij ga v prtiček, k močila v vinski kis, in ga p eden do dva dni. Potem odsl: nasoli stegno in ga pretakni nine;.pari najprej pokritega, pecici, da. se zarum livaj z mastjo in sokom, mesa. Proti koncu ga presnim maslom, ako posebno okusno. Peci bo meso mehko. Peč mast in pn potrebi p stegno polij s sokom. 1 ga prej polti. tako ležati ni marinado, i z rezanci sla-nato ga peci v pečenju ga po- ki se je naletel 1 oblij še nekoliko s hočeš, da bo meso ga dve do tri ure, da nemu poberi odvišno lij malo juhe. Zrezano Ribe Za n cenena, prav imi z ribohr njih pobijanje in pripravljanje ščane so ribe bolj redka, ker ne erom dobrodošla poslastica. Ce- dost I naša drža' om mnogo prii isebne družbe, ji rib v naše kraje io.stmi, ki ribnm ^činoma drage emogoče. V nje rja m se peča lorcev bodisi zase •vendar dovaža zvezano š težav ceno tako podraže, li vsaj za ljudsko, č se .poje po naših krajih sladkovodnih rib. Po vzgled mest smo dospeli tudi v Slovenij tako daleč, da imajo boljši- hotelski restav ilikih počasi 12 Tanti in velike gostilne lastne stalne bazene nli ribnike z živo zalogo.. Zelo apeiitno je, uko prideš v ćislo, zračno, svetlo gostilno, ki se kar sveti od belih prtov, kristala, iz-likanega parketa, lestencev in vedrih slik, pa sedeš za udobno, mizico. Natakar, ves snažen in nevsiljivo vljuden, se ti pokloni v fraku ter vpraša, kaj si naročaš. „No, danes bi si pa rad privoščila ribo!" praviš. ..Kakšne imate?" In natakar se pokloni vno-.vič: „Ali izvoli milo.stiva sntna pogledati in .'si izbrati? ftosim, tamle plavajo žive: vse so na razpolago'." — Imenitno! Greš k ogrom-, nemu oknu, ki je z dvojnimi šipami prirejeno za ribnik, po katerem plavajo" somi, postrvi, ščuke, klini, morda celo kečige in kdo pozna še vse druge, ki ni ribji strokovnjak ! Gledaš, izbiraš in končno pokažeš: „Tole mi dajte!" in zbežiš nazaj za svojo mizo. Zakaj kako ribo vzamejo izza okna, je okrutna procedura, ki gre na živce. V tričetrt ure ribo lahko že ješ, pečeno, ocvrto ali praženo ali s kakršnokoli omako. To je udobno. Ampak če moraš sama ribo ubiti in pripraviti, je težko. Seveda jS edino pametno m za. ribo in jo jalca tudi žive ribe lajhitreje in brez mučenja? Ce to ginejo fak tence tesn Nikakor jih . ali da jim provzror" eža zaide v odstran pelo.m, ne sme bl- ato pazi. da ti ne brizgne v oko ali idrtino ali prasko na rokah. Luskine dokler so še vlažne, z nožem ali smeri od glave k repu. Ribe ke vojt. Po stiuži. Ce rib nožem po si otri s soljo ali 1 • jih urno operi. Nam, r s tem vzameš mesi sušene luskine zmoči, i slečešJtiižo, jo prere? -edi hrbta öd gla ;dol. Nato jo i nsti. Neprijeiti ikiili škrg operi v nofranj ako ribo opereš v vodi s octo z jesihom." Ne smeš pa ribe k vodi oli celo v jesihu, ker uniči zoveš .neprijeten duh po kislem. Ko kuhaš ali pečeš, dodaj čebule, lovorov •stov, žajblja i. p.' Duh po ribi odpraviš .in pribora . ako jih odrgneš z najdrobn •epa d bi ih od.stri 1 kislini jhnti v okus 11 m pe-nti ribe okus in ato od-! ostrim moko. Vse-drugo-najde . knjigi. , laki kuharski da kupiš vselej le aš, ko si jo, plačala, od prodn-koj ubiti. Ali zgodi se. da dobiš .jo kuhinjo. Kojvo jih ubiješ ku-ubi- horica, ti je dobro, a kako je jati .sama? Ribo udari z močnim ud topim predmetom po zatilniku. S tem jo omračiš,, da omedli in ne čuti, ko ji z zelo ostrim nožem hitro prerežeš vretence tesno za glavo. Tako delaš, ako ubijaš velike ribe. Za ribice zadošča le močan udarec, da po- Gorke žemlje s sekanico. Štirim žemljom ■ odreži vrhnjo stran in jih potem še nekoliko izdolbi. Pokapaj jamice z gorkim stopljenim maslom in postavi nato zemlje v gorko pečico. da se osuše. Medtem sesekljaj ali zme- . Iji 15 dkg prekajene kuhane s-vinjine, primešaj žlico nastrganega sira in prav toliko milo kisle ali lahko tudi domače smetane, da se vse sprime. Napolni izdolbene zemlje s tem nadevom, natakni nanje prej odrezane pokrovčke in postavi žemlje na pekaču za 10 minut v srednjevročo. pečico, da se dodobra segrejejo in postanejo krhke. Daj jih na mizo kot uvodno jed, za zajtrk ali večerjo. Zvečer računaj na eno osebo po dve žemlji in mešano solato ali kavo. Sirovi kolački. Zgneti v testo 12 dkg kuhanega, pretlačenega krompirja, 10 dkg presnega masla, 10 dkg pretlačenega kravjega sira, 1 žlico moke, 1 rumenjak.in nekoliko soli. Testo naj počiva pol ure na hladu, potem ga razvaljaj za dobrega pol cm no debelo in izrezi iz njega z obodcem kolačke, ki jih speci na pičlo namazanem pekaču 'ih namazala z raztepcnim ■potem, ko si ji njakom. Me eg, primešaj 2 pol dtem stepi 2 beljaka v trd ij 2 polni žlici nastrganega bohinjskega ali kakega drugega sira, potrebne )j; ali pa jim samo prerežeš vre-3 ob škrgah, da naglo izkrvave. ne Šraeš moriti z vrelim kropom prerežeš hrbtenico, ker s tem ibi le dolgotrajne muke. Jeguljo Biješ najbolj hitro, ako jo prinneš z obema kama za glavo in rep ter jo z vso silo Iglo vržeš na tla ali stol; nato ji prereži tilnik. Kri jegulje je strupena, dokler je ali taki in iz-ribo ih li-srok jš' peskom, limunovim sokom aU z gorčičuo soli in sesekljanega zelenega drobnjaka ali peteršilja; namaži s tem nadevom precej na debelo kolačke in stisni po dva in dva skupaj. Postovi pekač s kolački iznova v pečico, da se zopet dobro segrejejo "in jih daj takoj na mizo. Sirova grmada. Zreži 6-7 mlečnih žemljic ali kifelcev na listke, ki jih potem po-lij s četrt litra mleka, v katerem si razmo-tala celo jajce. Nato primešaj 15 dkg mehkega kravjega sira, 8 dkg sladkorja. 5 dkg raztopljenega presnega masla, celo jajce, 5 dkg rozin, prav malo nastrganega limono^ vega olupka in pol skodelice smetane, ki jo nabereš s kulianega mleka. Zmešaj dobro in stresi v namazano, z drobtinami posipano kozico ali ognjavarho posodo ter peci približno tričetrt ure v srednjevroči pečici. Pri vrhu se mora lepo zarumenili. Daj na mizo z vročim oslajenim mlekom ali s kompotom kakršnekoli vrste. Medena orehovka. Zavri pol kg medu, in ko se nekoliko shiadi. mu primešaj pol kg p.šeničnc moke. četrt kg sladkorne sipe, 15 dkg debelo sesekljanih orehovj l'/j žličke cimeta in pol žličke dišečih klinčkov. Stepi to dobro v testo in pusti, dft počiva do naslednjega dne. Nato primešaj 2 celi jojci, 4—5 žlic ruma, riastrganih limonovih olupkov in 1 pecilni prašek ter stepaj testo-20 minvit. Stresi ga v namazan pekač, kjer 13 sme segati samo do polovice l-oba in ga peci ob zmernem ognju v pečici '^U ure. Izdatni keksi. 56 dkg moke, 10 dkg sladkorja. 10 dkg presnega masla, 1 celo jajce, 2 rumenjaka, 2 del sladke smetane, 1 žlico ruma in pol pecivnega praška zamesi v testo, raz valjaj ga, nabodi z vilicami in izreži kekse ki jih speci v pečici. Čajni kolač. 40 dkg moke, 20 dkg sladkorja, 4 cela jajca, žlico pecivnega praška, 4 dkg presnega masla zamesi v testo. Razdeli ga na tri dele. Enemu primešaj 2—3 ploščice nastrgane čokolade, drugemu 8--10 dkg zmletih mandljev, tretjemu pa 10 dkg izbranih in opranih rozin. Položi vse tri dele v obliki tako dolgih pramov kot je pekač na desko, zvij jih, kakor bi ožemala perilo, nakar položi kolač na namazan pekač in ga postavi v vročo pečico potem, ko si ga namazala z raztepenim jajcem. Pečenega in ohlajenega zreži na rezine, ki jih osuši v pečici. Male prestice za čaj. Zdrobi v 21 dkg moke 14 dkg presnega masla, prideni 7 dkg sladkorja z limoDovim duhom ter 2 rumenjaka in zamesi testo. Napravi iz njega majhne prestice, ki jih pomaži z mlekoinr ali raztepenim rumenjakom ter potresi s sladkorno sipo in jih speci v pečici. Jabolčne klobasice. Skuhaj ozir. pari tri sredojevelika olupljena jabolka s sladkorjem in skorjico cimeta. Mrzlim odstrani cimet ter primešaj 10 dkg drobtin, 1 rumenjak in sneg enega beljaka. Jemlji z žlico to tvarino iz sklede in dajaj ji obliko polki oba sic, ki jih omoči v raztepenem jajcu in povaljaj v drobtinah ter devaj v vročo mast, da se klobasice lepo rumeno opečejo. Tako postopaj, dokler imaš kaj tvarine. Klobasice posipaj s sladkorjem in serviraj gorke ali mrzle, ker so vedno enako dobre. Masti porabiš prav malo. Pomarančni napoj. Tanke olupke in sok dveh pomaranč polij s šestimi žlicami finega pristnega špirita, zavezi kozarček in postavi za 14 dni v sobo, kjer je 14—lO'' C toplote. Po preteku tega časa zavri 1 kg sladkorja in 1 liter vode, pobiraj peoe in vse. kar je nečednega. Ko se je sladkor izčistil, ga odmakni s štedilnika in primešaj takoj 2 dkg limonove kisline v prahu, ki jo dobiš v lekarni ali drogeriji. Ko se je tekočina nekoliko ohladila, precedi vanjo takoj pomarančni špirit in dobro premešaj. Shlajeno tekočino nalij v majhne steklenice, ki jih zamaši in hrani na hladnem mestu. Kadar hočeš pripraviti pijačo, vlij nekaj žlic te pomarančne esence v kozarec mrzle vode in premešaj. Lahko pa uporabljaš esenco tudi za punš ali za pridatek k čaju. Praktična naTodila v prostorih, kjer zmrzuje, ne imejmo posod, ki so napolnjene z vodo ali kako drugo Čisto tekočino; voda se pretvori v led, ki razpese posode. Ako te pečejo noge v novi obutvi, ovlaži notranjost čevljev s čistim špiritom, ki dela usnje propustno za zrak, s čimer pečenje nog prestane. Presoljeno juho osvobodiš soli, kar je je preveč, ako vtakneč v juho novo, poparjeno in do Čistega izprano gobo, ki jo uporabljaš seveda le v ta namen. Goba sol izsesa, Ako lupite čebulo, se ne boste solzili, ako jo di-žite pod tekočo vodo ali v večji skledi pod vodo.- Pepel od drv, zlasti bukovih, je izvrstno čistilo za čaše, zrcala, steklenice i. dr. Prav lepo osnažiš s pepelom tudi okvirje štedilnikov. V ta namen stisni polo časopisa v kepo. ki jo toliko pomoči, da bo vlažna; potem jo potakni v pepel, da se je oprime, in drgni z njo po kovinastem okvirju štedilnika, Končno briši še s čistim časopisnim papirjem. Klobukom, ki so se zmočili, treba posvečati dokaj skrbi, ako nočemo, da izgube obliko in čedno zunanjost. Predvsem treba paziti, da jih ne zvijemo, ko jih jemljemo mokre z glave. Dalje treba dežne kaplje pobrati s klobuka s pivnikom, ki naj vsrka sploh vso mokroto. Nato moramo klobuk takoj nabasati z zmečkanlm svilenim ali časopisnim papirjem, da ima zopet svojo prvotno obliko. Obesimo ga na posebno sto-jalce v bližino Štedilnika ali tople peči, da se hitro posuši. Ne zavrzi ničesar I Po mestih je navada, da vse kuhinjske odpadke in smeti spravljajo v poseben zaboj, katerega izprazni smetar, ki vozi parkrat na teden mimo hiš. Ti odpadki povzročajo v tesnem stanovanju često velike zadrege, ker nimamo mesta za zaboj, in razširjajo tudi neprijeten vonj, četudi je zaboj pokrit. Po!e^ teh neprijetnosti se zbirajo v smeteh tudi povzročitelji raznih bolezni. Zato pa je po hišah, kjer je na razpolago štedilnik, ki „dobro vleče", najbolje, da vse odpadke, kakor zelenjadne liste, kosti, Eapir, cunje in drugo drobnarijo, ki se na-ere tekom dni v stanovanju, Jsratkomalo sproti požigamo. Tudi starih čevljev, ki niso prav za nič več, se najhitreje iznebimo na ta način. V štedilniku zgori vse in ne pušča nikakega smradu; je pa še ta prednost, da s tem požigamem uničujemo sproti vse škodljive snovi. Zaboj za smeti ni nikoli prena- 14 K AMILOFLOR Specijalni Shampoo za plavoloske, ne vsebuje alkalija. Daje losem ci/-' dovit-sijaj. BRUNETAFLOR Specijalni Shampoo zo temne lose, ne vsebuje alkalija, daje lasem ču-dovif sijaj. rabijo posebno nego! že pri odraslih lasje zelo lahlco izgube svoj sijaj in gibčnost, Uako občutljivi so potem šele nežni otro-šl