leto vil / stev. 6 KRANJ, 6. FEBRUARJA 1954 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA ST 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN r MODERNIZACIJA CESTE Kranj—Tržič * Kmetijski svetovalec * Ob 10-letnici smrti MATIJE VERDNIKA -TOMAŽA * ZDRUŽITEV LESNE INDUSTRIJE NA TRATI * Z občnega zbora sindikata jeseniške železarne * Kulturne vesti z Jesenic, Kranja, Radovljice in Kamnika * Obrazi in pojavi RAZMISLIMO TUDI O TEM Ob 105-letniei Prešernove smrti Zanimivosti — Podlistek ŽENSKI SVET GORENJSKI PIONIR pozdravila tovariša lili ob ponovni izvolitvi za predsednika naše socialistične domovine V petek, 28. januarja, sta oba visok položaj je bil izvoljen Ivan Krajačič, Franc Leskošek, zbora Zvezne ljudske skupšči- dolgoletni borec za pravice de- Ivan Maček, Moma Markovič, ne, potem ko sta poslušala po- lovnih ljudi tovariš Moša Vi- Niko Minčev, Slobodan Penezič, ročilo Zveznega izvršnega sve- jade. Krsto Popivoda, Koča Popovič, ta, ki ga je imel tovariš Tito, Naslednji dan je bil izvoljen Dobrivoje Radosavljcvič, Alek- soglasno izvolila za novega tudi Zvezni izvršni svet, ki ga sandcr Rankovič, Mijalko Todo- predsednika republike tovariša sestavljajo: Anka Berus, Krsto rovič, Svetozar Vukmanovič in Tita. Glasovalo je 535 ljudskih Crvenkovski, Rodoljub Colako- Veljko Zekovič. Razen izvolje- poslancev. Za tovariša Tita je vič, Ugiješa Danilovič, Strahil nih članov pridejo po ustav- bilo oddanih prav toliko, t. j. Gigov, Ivan Gošnjak, Osman nem zakonu v Zvezni izvršni Karabegovič, Edvard Kardelj, svet tudi predsedniki izvršnih Slavko Komar, Sava Kosanovič, svetov ljudskih republik. V. 535 glasovnic. Tovariš Djuro Pucar - Stari, predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Bosne in Hercegovine, ki je v imenu predsedstva SZDL in skupine ljudskih poslancev predlagal ljudski skupščini kandidaturo tovariša Tita, je med drugim dejal: »Predlagamo vam moža, ki ga je vzgajala in dvignila Partija delovnih ljudi, moža, ki je vse svoje življenje posvetil boju za boljše in srečnejše življenje delavskega razreda in delovnega ljudstva. Predlagamo vam moža, s čigar imenom in junaškim bojem je povezana vsaka naša zmaga skozi desetletja in ki je vse svoje sile in sposobnosti posvečal in posveča okrepitvi bratstva in enotnosti naših narodov, ohranitvi Vso skrb vojnim sirotam Pred občnimi zbori organizacij ZB Tov. Martin Košir, član okraj, odbora Zveze borcev NOB nam jev povedal nekaj uspehov in opozoril na nekatere probleme v zvezi z organizacijami ZB NOR v kranjskem okraju. Po njegovem mnenju bo na občnih zborih osrednje vprašanje oskrba otrok padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja. Kategorizacija stanovanj v Kranju ^gospodarski svet Ljudskega U ^lSe£»^ vini in v inozemstvu. Posebno Judi, nekaj besed o gmotnem po svobode naših narodov in neod- skem okraju 904 otroci — eno-visnosti naše dežele.. . Tito je stranske ali obojestranske siro-osebnost, ki bo najbolj varno in najbolj uspešno tudi v prihodnje vodila naše narode.« Izvolitev tovariša Tita je močno odjeknila po vsej r^ši demo- Kako naj obrnemo denar? Prav tako kot povsod, je tudi pred razpotjem, komu naj ob Kranju investicijski program danih finančnih pogojih damo 685.001) din. S pomočjo Glavnega za tekoče leto predmet obšir- prednost ali prioriteto, kot tete. Enostranskih sirot padlih odobra ZB v Ljubljani pa je nin razprav, razmišljanj, opazk mu uradno pravimo. Razumlji- za letošnje Novo leto za vsoto itd- Letos Ljudski odbor mestne vo je, da posamezniki zagovar- 400.000 dinarjev oblekel in obul občine po vsej verjetnosti ne jajo svoj »resor«, v prepriča- Po podatkih, v katerih pa niso upoštevane občine Besnica, Zabnica in Šenčur, ker niso pripravile evidence, so v kranj- Ijajo za uk v raznih obrtih. Poleg tega je Okrajni odbor ZB dal razne (podpore tudi vdovam, sirotam in staršem padlih borcev v skupnem >.nesku borcev je 595, dvostranskih 36, ostali pa so sirote žrtev fašističnega terorja. Tov. Košir nam je povedal 5f' sirot. kategorizaciji stanovanj na ob **H)čju mestne občine. Prihodnji teden bo ta osnutek izšel v posebni brošuri in bo dan v javnu razpravo, tako da bodo obdani k osnutku lahko dali svo-^e pripombe, dopolnila in pred- se poudarja, da je soglasna izvolitev tovariša maršala za predsednika republike, dokaz o enotnosti naših narodov, o trdnosti naše ljudske blasti in neodvisnosti naše politike. Na isti seji je Zvezna ljudska tage, preden bo le-ta pretresan skupščina izvolila tudi novega ta osvojen od ljudskega odbora, predsednika skupščine. Na ta -F> rr)ir)tit po tdefor)ti_ Razgovor s tovarišem Jakobom Greg'onjem ložaju teh otrok. Dejal je, da so skoraj vsi otroci — si'-ole današnjim razmeram primerno preskrbljeni. Invalidnino jih prejema 428, pokojnino 242, otroške doklade 372 itd. Je pa med njimi tudi okoli 70 takih, ki so odvisni še od svoj- Kranjska gora je turistični kraj, zato sem tovariša predsednika najprej povprašal, kaj nameravajo v letošnjem letu storiti za dvig turizma v njihovi občini. V letošnjem letu nameravamo zgraditi žičnico na Vi-tranc. Mislim, da bo ta žičnica privabila turiste luko poleti kot pozimi. Razen tega je seveda še kop drugih problemov. Že' s/edaj skrbimo, da bomo Kranjsko goro in vse ostale vasi v občini lepo uredili. Važna naloga, ki pa je v tem letu ne bomo mogli opraviti, je vsekakor napeljava novega vodovoda iz Podkorena. Stari vodovod ima namreč premajhno kapaciteto in zato večkrat zmanjka vode. Ce imamo ravno takrat veliko gostov, je to zelo nerodna stvar. .. Trudimo se, da bomo imeli poleti in pozimi dovolj gostov. Trenutno jih nimimo dosti. V januarju pa je biio pri nas preko tisoč smučarjev — šolarjev iz vse domovine. Da se pospeši turizem, bo treba vsekakor urediti tudi zvo7« •, v'nki. Težko čakamo Ha motorni vlak, ki nas bo zelo »približal« Ljubljani, saj je doslej vsak turist iz ljubljanskega konca moral na Jesenicah čakati na zvezo po celo uro. Zanimal som se tudi, kako 3e z ostalimi problemi v občini. Tovariš Gregori mi je Povedal tole: Pri nas sta zelo važni gospodarski panogi živinoreja in gozdarstvo. Trenutno stanje goveje živine je kar zadovoljivo, posebno v Podkorenu in v Ratečah. Sedaj se ukvarjamo z urejanjem zbiralnic za mleko. To mleko bomo v sezoni oddajali našim hotelom in gostiščem, drugače pa ga bomo predelovali v naših sirarnah v Ratečah in Podkorenu. S planinskimi pašniki so še težave, ker po večini še niso urejeni. Pripravljamo temeljit načrt za rešitev tega problema. V gozdarstvu nam delajo preglavice predvsem hudourniki. Najnevarnejši je bil Krotnek pri Podkorenu, ki nam je lansko leto delal velike težave. Zalo smo ga že v 1953. letu začeli regulirati. Letos bomo ta dela dokončali. Razen tega bomo v letošnjem letu morali zre:rnli-rati tudi hudournik s Srednjega vrha, ki je posebno nevaren zato, ker nanaša v Savo gramoz, Sava pa ga vali potem naprej do hidrocentrale v Mostah. Je pa še več manjših hudournikov, ki jih bomo prav tako morali slci ko nrej ukrotili. Drugače pa nameravamo v letošniem letu urediti tudi občinska pota in popraviti nekaj mostov. Posebno je potreben popravila most čez Savo na poti v Srednji vrh. Arhitekt Ravnik iz Ljubljane pripravlja tudi urbanistični načrt za našo občino, ki pa še ni končan, čeprav bi že moral biti. cev, sorodnikov in drugih ljudi. . Okrajni odbor Zveze borcev in obcinski ljudski odbori. V je v preteklem letu resno raz- Po1.ianski in Selški dolini pravljal o teh vprašanjih. 7,a vzdrževanje le-teh je s pomočjo vPrašanjih, medtem ko se po ostalih forumov prispeval okoli drugih krajih skoraj niso za milijon dinarjev. Podelil je 50 štipendij, v Kranju pa uslano- bo imel toliko finančnih sred- nju, da je prav :ta najbolj postov kot preteklo leto. Poleg treben investicij. Mord.i so niti tega, da bo vso^a, s katero bo ne motijo, saj je prav res težko LOMO letos razpolagal, znatno ugotoviti, kdo je bolj ali manj nižja od lanske, pa je občinski potreben investicij: iceste, ko-proračun dokaj višji. Tako bo munala, stanovanja, prosveta, občini ostalo za investicije oko- zdravstvo itd. Prav gotovo bi li 125 milijonov dinarjev. Ob bili milijoni povsod potrebni, taki vsoti pa je toliko bolj nuj- Zato pa je tem bolj nujno in no, da bo denar naložen tam in potrebno, da od vseh teh nasamo tam, kjer je res najbolj štetih in nenaštetih vej druž-potreben. Pri tem, mislim, ne benega življenja poiščemo naj-smemo pozabiti, da naj vsaka važnejše in seveda najbolj in-so investicija pomeni stopnico pri vesticij potrebne, vsa.i deloma razpravljali o teh najPm družbenem ravnin in d na.em aiuzoenem razvoju in Brezpogojno si moramo biti pri dvigu življenjskega stan- na jasnem, da tekoče leto ne darda občanov. bo primerno za različne olep- Letošnji investicijski program sevalne eskperimente ter jih bo talcev in žrtev fašističnega te- ie zelo obziren Sai obscen ni? * u .. ... jc /.tiu uij.,ii tu. odj opsega nit treba prenesti na poznejši, p.i- pomoč tem otrokom je pokazal hvalevredno razumevanje tudi delovni kolektiv »Tiskani-ne« v Kranju, ki je prispeval milijon dinarjev. Prav gotovo zasluži ta pozornost sirotam vse priznanje. Pripominjam, da bi bila ta skrb lahko še boljša, če bi se za to količkaj pozanimali občinski odbori Zveze borcev nimali za otroke padlih borcev, vil tudi pripravni razred, ki ga rorja. »o tem bodo morali več manj kot 41 točk. Za realizacijo morneiši čas Razni podaljški je pozneje prevzel ljudski od- govoriti na občnih zborih orga- Je-teh bi potrebovali najmanj stopnišč v fcj gradbeni ^/.oni nor mestne občine Kranj. V nizaeij ZB«, je končal svoje pri- 404 milijone dinarjev. Teh pa verjetno ne bodo najnujnejši, tem razredu se otroci priprav- povedovanje tov. Košir. občina ne bo ustvarila. Stojimo prav tako pa tudi javna strani- šča ne bodo imela prioritete. Za te stvari smo v preteklem letu marsikaj žrtvovali in — milo rečeno — doživeli marsi-kakšno razočaranje. Prav gotovo se v danih finančnih prilikah tudi državljani ne bi strinjali z gradnjo različnih brošk na damskih toaletah (tako namreč nekateri imenujejo arkade na Savskem bregu), temveč bo- Namesto 250 - samo 145 tisoč kubikov Republiški zakon o gozdovih kratko določa, da so vsi gozdovi v LRS zaradi splošnega pomena ne glede na lastnika namenjeni koristim ljudske skupnosti in so zato pod posebno skrbjo in nadzorstvom države. Z gozdovi je treba gospodariti tako, da se obstoječi gozdovi ohranijo, da se zagotovi trajnost gozdne proizvodnje ter da se zanemarjeni in preveč posekani gozdovi izboljšajo in obnovijo. — Tako se glasi uvod v izčrpno poročilo tov. Kržišnika, ki ga je podal na seji Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici. Tudi radovljiški oKraini odhor uničili, zato je nujno potrebno, je posvetil obnovi gozdov izredno pozornost, kajti neprecenljiva je njihova vrednost za vse naše narodno gospodarstvo ("V bi gozdove posekali, bi planote Jelovice, Pokljuke, Mežaklje itd. postale pust kras. Od 47.000 prebivalcev okraja bi se jih mogla preživljati morda komaj Z zasedanja OLO Radovljica Za ureditvena dela je v tekočem letu G. G. Bled predvidelo do zato, da se kupi trpežna v svojem načrtu 2,490.000 dinar- obleka! Med drugim našteva in-jev. Temu zgledu pa bi vseka- vesticijski načrt tudi ureditev kor morale slediti tudi druge parkov, posebej regulacije »Trga lesne gospodarske organizacije. svobode«. Morda ne bi bilo na-Urejevali bodo gozd ne glede pak če bi tudi z regulacijo na sektorje lastništva. Veliko tega trga počakali toliko časa, škodo povzročajo gozdovom tu- da bo sindikalni dom končno da pričnemo gospodariti Tako,'da di hudourniki, ki z gora hrume enkrat urejen in dozidan. Tedaj se sedaj zelo slabo stanje v naših gozdovih izboljša in da obnovimo zalogo lesa. Po papirnatih računih je v radovljiškem okraju okoli 7 milijonov prostorninskih metrov lesa. v dolino Save in odnašajo s seboj zemljo, les in kamenje. Ker ta škoda prerašča delokrog gozdarskih podjetij, bi se za ureditev hudournikov moralo pozanimati tudi kmetijstvo, elektrogospodarstvo, turizem, promet itd. To je povprečno 138 m3 na Podjetje za urejanje' nudourni- pa bi se morali tudi zadnjikrat pogovoriti o ureditvi oziroma regulaciji parka. , Ustavimo se pri točkah, ki so morda najnujnejše. Stanovanja, šola in vodovod v Stražišču in ne nazadnje tudi zdravstvo. ha. Letno na priraste okoli 145 &^^TS3*Zttli J^da ^^Snova^sliS ' ' " tlS°Č mlZ!!^JeSl^M^ koristi" celotnega gospodarstva, £ * £ouZ, mora! mo najprej rešiti. Postavimo se na stališče državljana, ki se iz dneva v dan trudi v tovarni ali kjerkoli drugje z zavestjo, da bo po končanem delu šel domov — v vlažno in mrzlo čum-nato. Težko ga bomo prepričali, da so njegovi napori potrebni za izboljšanje standarda, ko pa sam niti osnovnega nima t, j. skromnega, a dostojnega stanovanja! Prav tako nujna je prav dove varovati pred uničenjem, normalnih pogojih morala biti gozdarstvo pa skrbi, da se ure-• LfSri5 *alog*r v te,h Sadovih vsaj^H)^ milijonov m3, prirastek jona področja kulturno tehnično dogotovijo. ni normalna. V gozdovih sploš- pa 250.000 m-'1. Da (bi -zaloge le- dogotovijo. Za to leto so sicer nega ljudskega premoženja je sa postale tako visoke, pa bi predvidena sredstva za urejanje večja, v drugih pa precej nižja, rabili najmanj 116 let! Sele tedaj hudournikov, vendar pa je vso- povprečno 138 m3 na ha. V pri- bi gozdovi lahko dali toliko le- ta minimalna in je v glavnem sa, kolikor zmore proizvodnost namenjena za dograditev že za-njihovega zemljišča. Letno o- četih objektov. Občinski odbori kraj lahko največ prihrani 36 pa bi morali oskrbovati var-zrelega lesa in ipa zato, ker so tisoč m3, več pa ne, ker bi bila stvene objekte lokalnega znati gozdovi v veliki meri na bolj- drugače ogrožena lesna indu- čaja. ših nižinskih tleh. Potrebe po strija.' Edino kar je možno pri v okraju je še nekaj zemljišč, obstoječih prilikah narediti, je kjer bi se gozd lahko krčil na gotovo šola v Stražišču. Sedanja zaenkrat ureditev gozdov. Prav račun kmetijskih površin, ven- frekvenca se bo jeseni z novim vatnem sektorju z nižjo zalogo pa je višji prirastek. To pa zato, kar je v teh gozdovih manj lesu stalno naraščajo, proizvod nost pa se je znižala. Teh po večanih potreb gozd zaenkrat ne tako pa jc nujno potrebno var- dar pa je več takih zemljišč, dotokom mladih ljudi tako ob- more kriti. Ce bi hoteli potre- čevanje z lesom, tako pri iz- katere bi bilo treba zaradi splo- bam zadostiti, bi gozdove hitro koriščanju kot pri potrošnji. snih koristi ponovno pogozditi. čutno povečala, da jih, če ne bo (Nadaljevanje na 3. strani.) 18 TEDEN DIVI PO SVETU Štiri vlade v sedmih mesecih Tudi Fanfanijevo vlado je doletel neslaven konec. Italijanska skupščina ji je z veliko večino izglasovala nezaupnico. To je bila četrta vlada, ki jo je skušala sestaviti kr-ščansko-demokratska stranka po parlamentarnih volitvah junija preteklega leta. težka nesreča Težka žaloigra je pretekli teden doletela angleško pokrajino Lancashire. Zaradi nenadne odjuge je led na rekah popustil in tako je pri drsanju utonilo 21 otrok v starosti od 7 do 15 let. Med žrtvami je tudi neki oče, ki je zaman skušal rešiti svojega sina. umor V new yorku Znanega odvetnika, ki je branil zakonca Rosenberg, pa sta bila kasneje justificirana na električnem stolu, so našli v njegovem stanovanju mrtvega. Proti ubitemu advokatu Emanuelu Blocku so pred kratkim uvedli postopek, da bi ga izključili iz newyorške odvetniške zbornice. V berlinu NE GRE PO maslu Štirje zunanji ministri so zelo hitro prešli preko prve točke dnevnega reda svojega zasedanja, kaj hitro so namreč odpravili konferenco »velikih petih«* pri tem pa niso nič pozitivnega sklenili. Pričeli so pretresati nemško vprašanje; tu pa so naleteli na različna mnenja in se zaenkrat še niso sporazumeli. V središču razprave je vsekakor zunanja politika bodoče, morda združene Nemčije, Zahodni tisk trdi, da se »stari Molotov« še hi spremenil v »novega«, in da še vedno prav tako deklamira, kot na vseh dosedanjih sličnih konferencah po vojni. UGRABLJENI DIPLOMAT DrugI tajnik sovjetskega veleposlaništva v Tokiu je tik pred odpotovanjem v domovino neznano kam izginil. Sovjeti trdijo, da so ga ugrabili agenti ameriške obveščevalne službe, kar pa Amerikanci trdovratno zanikajo. PRVI INCIDENT Odkar so podpisali korejsko premirje, se je zgodil prvi incident pretekli ponedeljek, ko je skupina letal Mig-15 napadla ameriški bombnik, ki je letel nad Korejo. V borbi je bilo sestreljeno eno letalo Mig-15, SENCA McCARTHYJA NAD EVROPO? Kot ameriška, je tudi angleška policija začela zelo strogo pregledovati potnike, ki pridejo v Anglijo. Te dni se je to pripetilo francoskemu diplomatskemu predstavniku, ki je prispel v London. Policaji so ga zasliševali celo uro in ga šele nato pustili po njegovih petih Skakšno naglico drvi čas.. Minulo je že desetletje, ko je za posledicami ran izdihnil narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž, njegovim domačim, prijateljem in tovarišem pa se zdi, kot da bi bilo včeraj. Tako živi so še spomini nanj. Najstarejši živeči jeseniški komunist Janez Mlakar govori o njem tako živo, da ti premakne preteklost v sedanjost. Vodi te v tiste dni, ko so jeseniški komunisti organizi-zirali leta 1935 znano jeseniško •tavko, in ti s toplimi barvami slika 19-letnega strugarja in skojevca Matijo, ki mu je prav ta stavka še bolj utrdila revolucionarno prepričanje in povečala njegpvo aktivnost, da je bil še tisto leto sprejet v članstvo Partije. Marsikaj bi lahko napisali o Matiji v tem obdobju. Bil je sekretar skojevske organizacije v tovarni in sekretar celice. Deloval je s tako vnemo, da so ga opazili tudi nasprotniki revolucionarnega delavskega gibanja in delavskega razreda. Zato je moral na trn j evo pot, kakor mnogi predvojni revolucionarji. Nekaj mesecev £red vojno so ga bivši •blastniki internirali v taborišče Ivaniica. kjer so »prevzgojah« komuniste v »dobre državljane«. »Prevzgoja« v senci žan-darskih bajonetov pa Matije ni mogla zlomiti. Iz taborišča se je vrnil kot prekaljen revolucio- MOderniZdCija CG$t8 Nekaj nasvetov kmetovalcem Shranitev semenskega krompirja Kranj- Tržič Pravilnemu zimskemu vskla- ee pa more semenski krompir da sličilo na tujo sorto je tre-disčenju semenskega krompirja vskladiičiti le v malih zabojč- ba skrbno izločiti. Te' gajbic« •gajbicah«, katere pozna že postavite pod streho v suh, večina pridelovalcev še ne po- kih, se mi zdi, da so odročne ceste, kratki dobi. Pomembnost mesta raste s mo s predračunom za njeno re-številom dovoznih prometnih konstrukcijo. Ce k temu doda-žil, posebno pa še z moderni- mo, da bi imeli z modermza- zacijo cestnega in železniškega cijo ceste posredne in nepo- 6veča dovolj pažnje. Premalo večina pridelovalcev. Izkoristite zračen prostor za 3—4 tedne, * omrežja. Ljubljana je lep zgled, sredne koristi, (prištednja na uP°števaJ° škodo, ki jo utrpi zimski čas, napravite si te do- kakem slabem vremenu ta kako je treba skrbeti za uredi- vozilih, na času itd.), bi se be- Bemenskl krompir zaradi nepra- ma. Zopet delo in izdatki — ki krompir še enkrat preložite da tev cest v okolici. Vendar pa tonska cesta rentirala že v Vllne^a shranjevanja. Navadno pa bodo bogato povrnjeni! Naj- izločite, kar je nagnito in st« ga kmetje nakladajo v preob- manj lesa porabite, ako jih de- morda prvič prezrli Širne in previsoke sklade, mno- late iz letvic 15 X 50 mm v ve- Ako imate krompir tako pri- gi pa ga potem zatrpajo z re- likcsti 60 X 40 X 21 cm. V tako pravljen, lahko naložite gajbi- po korenjem in peso, ker bodo gre 21 kg krompirja, če pa in- ce poljubno visoko, od sten jih to do saditve prompirja -že po- piavite 28 cm visoke, gre va- odmaknite za nekaj cm prvo rabili. Prostor je na ta način nje do 28 kg, razmaki med le- vrsto na tleh, pa podložite z zid-■ res .dobro izrabljen, toda se- tvicurri naj bodo 30 mm, stebri- no opeko. Toplino v kleti je dr-l napravi samo 10 km dolga cesta in prestava ceste v Dupljah, ki m^njka vrednost krompirja pa i- v vcgalih so sicor lepši tri- žati le malo nad ničlo, 2 do naj- iz Tržiča do Naklega slab vtis, ki se na ta način izogne dvakrat- vellko utrpi. oglati, zbija se pa laže štiri- več 4 stopinje bi bilo najbolje.: mu ostane, čeprav so vse ce- nemu pasiranju železniške pro- Krompir v takih skladih bo oglate. Ti so dovolj močni, če Večina kleti nima dobrega stal-j ste, po katerih dalje vozi, ureje- ge. Da se ne bi zadrževali z de- 'mel pomladi tudi lOcm in več meiijo 35 mm. Večje gajlv.ce nega zračenja. Take je tteba; ne s sodobnim cestiščem. Mno- lom na odseku Tržič — Prista- dolge kah- kl j° vočinoma na "am prihranijo res nekaj letvic, zračiti vsaj dvakrat mesečno,} žica avtomobilov in avtobusov, va, ki je zaradi potrebe malih koncu nagnite in za nadaljnjo se pa manjše mnogo prikladne;- zelo vlažne ali pretople pa tudi ki so v preteklem letu vozili klancev in obcestnih hiš potre- ra7. nesP°sobne, saj se že za- šf, ker jih dostikrat nakladate večkrat. Vlažne zračite v čim- čez Ljubelj, je dvigala prah in ben posebnega študija, bi z mo- radl krnkostl P" prekladanju in mpoIu ter s šibk) de lovno silo. bolj suhem vremeiu. Kadar pa- tudi poskakujoča vožnja vsled dernizacijo pričeli od Pristave rezanru vs° polomijo. Take ka- Ako nižje letvice polnite le do de toplina v kleti na 0 stopinj, jamic in vdolbin za turiste ni dalje. Najbolj je seveda zainte- 1 močno škodujejo rastni moči odnosno, ako spomladi toliko bodite previdni, najbolje je, da krompirja, ker ta nima več odložite, jih lahko uporabite jo takoj ogrevate, četudi kalji- polne življenjske sile je tudi za predkalitev. Pri izoravanju vost krompirja pri eni do 2 sto- proti raznim boleznim in vre- krompirja si razpostavite gaj- pinjah pod ničlo za krajši ča» menskim neprilikam dosti manj bice po njivi in v nje takoj na- še ne trpi. kakor Kranj — Jezersko ali Kranj — Tržičt za dvig Ljubljane, Kranja, Bleda in drugih turističnih centrov prav tako važne. Na tujca, ki pride k nam, Na cesti Naklo — Tržič ne bo nobenih posebnih tehničnih o-vir, ki bi podražile delo. V po-štev pride šamo razširitev cestišča pri Pristavi, nadvoz nad železniško progo pod Pristavo bila prijetna. Vsakdo se oddah- resiran na tem delu ceste sam ne, ko zavije na glavno beton- Tržič. To mesto gravitira na sko cesto Ljubljana—Jesenice. Kranj in Ljubljano, zato bo Vozila se na slabi cesti najbolj ostala ta cesta še vedno glavna kvarijo spomladi in jeseni, ko prometna žila, četudi bi nekoč 0 „?uf!-je cestišče omehčano. zgradili moderno cesto Ljubelj Naši vozniki stalno prevaža- — Tržič — Podbrezje. Tržič, ki jo gramoz, cestarji z delavci pa je stisnjen med gorami, se moga posipajo. Kolikšni so letni re širiti samo proti jugu, zato stroški za vzdrževanje te ceste, ki mu bo obnovljena cesta nudila je zaradi težkih vozil stalno v možnosti za večji gospodarski slabem stanju, si lahko mislite, razvoj. Leto dni avtobusnega Izračunajmo stroške letnega prometa na progi Tržič—Ljub-vzdrživanja ter jih primerjaj- ljana je živ dokaz, da je (to _______ prevozno sredstvo zaradi bolj- m šega izkoriščanja časa močan I A_K|5inijEEtf ■ konkurent železnici. Z druge strani pa upamo, da bo tudi že- birajte krompir: zdrav, pravil- Vskladi?čenje je za to zimo nih oblik, od 3.5—6 cm premera Imajo le končano, pripraviti pa se mo- pri podolgovatih sortah in 3,5 stebriče t rste na prihodnjo, lahko pa še do 5 cm pri okroglih sortah, ,ta- tudi na predkalitev pomladi, kega še lahko brez škode sa- Res pravilno in najbolj zdravo dite celega. Vse, kar bi pa mor- S sodišču Okrožno kot pritožno sodišče za zidanje stanovanjskih hiš de-v Ljubljani je pred kratkim lavcev in uslužbencev v letu prav tako potrdilo sodbo Okraj- 1952. Pod določila te odločbe je Prave gajbe za predkalitev 10 cm visoke stene, pa 20 cm, toda ako naložite zgoraj opisane nižje gajbe le do 2/s visoko, bi bil krompir v njih še kar dobro osvetljen. Ako imate kak svetel, prir merno gorak prostor, postavitt v začetku marca gajbe tja. Pri enakomerni osvetlitvi morat* gajbe večkrat prestaviti in obračati. V tem prostoru naj bt bila toplina prvih par tednov do 15 stopinj, kasneje nekaj f AtflAlft-)t0Fii leznižka uPrava kaj ukrenila za nega sodišča v Kranju, s kate- prišel tudi""Franc" K^mperle! man}\ Prostor 3e treba dnevno IVtV^milulvIJrii povečanje potniškega prometa, ro je bil Franc Kemperle iz D-x---- -"- —-—*- —'------ zrafiti- Ko Jeseniški fotoamaterji, ki delujejo v okviru Foto-kino kluba, so znani kot dobri strokovnjaki zaradi številnih razstav, Država je priznala vsakemu s tem, da bo podaljšala progo Škofje Loke obsojen na leto dni graditelju 80 odstotno državno v središče Tržiča in vpeljala zapora in 200.000 dinarjev de- pomoč na ves oni material, ki motorna vozila. name kazni. Imenovani je v je bil vgrajen v hišo ter je bil Modernizacijo ceste Tržič — preteklih letih s pomočjo države nabavljen v državnem in ki so -jih organizirali skozi vsa fakl° zahteva torej razvoj na- gradil stanovanjsko hišo. V po- družnem sektorju. To pomoč je leta. Nedavni občni zbor pa je dokazal, da njihovo delo v minulem letu ni bilo na tisti višini kot prej. Vzrok tej nedelavnosti niso člani, temveč pomanjkanje finančnih sredstev zaradi podražitve foto-materia-Ia. Klub je brez subvencij. Člani sami pa si dragega m?i-teriala iz lastnih sredstev ne morejo nabavljati. Kljub težavam, s katerimi se klub bori, so predvojaški center, ki ga mar se lani nekateri člani ude- ljivo in vzorno vodijo mladi re ležili inozemskih razstav. Slav- zervni oficirji ob izdatni po ko Smolej, znani mojster fo- moči aktivnih oficirjev in po šega gospodarstva in turizma, letju 1952 je bila izdana odloč- priznavala posebna komisija na Ing. S. M. ba o pomoči države k stroškom rodne banke proti koncu leta 1952. se po par tednih kali že precej razvijejo, gomolje obrnemo, hkrati pa izločimo vse nagnite gomolje in one sr nitastimi kaliči ter tudi vse one, katere bi morda drugobarvni kalič izdajal za tujo sorto. Ko ni več močnega zmrzovanja, lahko postavimo gajbe pod na- . Obtoženec si je preko 6trešja na vzhodni in jugo- poznanstva nabavil dva lažna vzhodni strani, da niso izpostar-računa za les, ki naj bi ga v ljene> vcasih že močnfmu p0-resnici nabavil v KZ Cešnjica. poldanskemu soncu. Na ta način mu je uspelo, da Za pravilno predkalitev bi mu je odgovorna komisija pri- bile potrebne posebne zgradbe, znala znesek v višini 370.000 di- v večjih kmetijskih naseljih, j V jeseniški železarni je veli- obvezniki vložili v urejevanje narjev kot državno pomoč. Ta kjer se prideluje veliko krom- Center predvojaške vzgoje v Železarni ko mladinev, ki so vključeni ▼ teh prostorov veliko prizadeva- njegova goljufija pa je v teku p}rja> naj bi jih zgradile kme- nja. Prostori so danes vzorno leta 1953 prišla na dan, pomoč tijske zadruge za skupno upo- urejeni, tako, da je prijetno mu je bila črtana in tov. Kem- rabo, ponekod morda spodaj tu- stopiti ali v učilnico, kabinet, perle se je moral zagovarjati flt fclrt rn srmensM kromp^ ali v njihovo skladišče. Pri tem pred sodiščem. Poleg tega pa je rgoraj pa prostor za predkali- torafije, je dosegel prvo me- moči organov samoupravljanja delu so pokazali veliko veselje bil Kemperle obtožen tudi ka- tev in shrambo za stroje, sto na razstavi v Marburgu an v železarni. Predvojaški center do predvojaške vzgoje. znivega dejanja nedovoljene tr- Ako boste semenski krompir der Lahn {Zapadna Nemčija) in ima preko 500 mladincev-obvez- Predvojaški center v jeseniški Sovine z lesom, katero je oprav- tako oskrbovali in pripravili, prejel diplomo na razstavi v nikov, ki pridno slede vsem ieiezarni je poleg centra v Moj- l-ia* *eta 1950 m 1951 na P°droč- boste saditev hitro in v redu Ambergu. Večje uspehe so do- predavanjem in praktičnim va- strani in Kranjski gori najbolj- Ju Škofje Loke. Od raznih po- opravili. Pri pravilni nadaljnji segli predvsem starejši člani tu- jam na terenu. gi v radovljiškem okraju. Tako sestnikov je nakupil precej le- negi posevka, morete od take- di z delom doma, saj so sode- Mladinci iz predvojaškega sistematične in vztrajna vzgoja sa, katerega je potem seveda ga semena, ako ne bo izrednih lovali kot fotoamaterji pri sle- centra v Železarni so najboljši mladincev-obveznikov nam bo z dobičkom prodal raznim za- vremenskih neprilik, pričako- herni prireditvi. V lanskem le- v vseh tekmovanjih, ki jih na- najbolje vzgojila močan in drugam in drugim. Sam pove, vati res zadovoljiv pridelek, tu so organizirali dva uspešna povejo posamezni centri ali zdrav kader branilcev sociali- da je pri teh kupčijah zaslužil Končno bi še pripornnil, da si tečaja. Na občnem zboru so po- vojni cdsek v Radovljici. Pri stične domovine. Prepričani okoli 200.000 dinarjev. Za vsa boste le na zgoraj opisani način najlaže leg izvolitve novega odbora ten uspehih imajo velike zaslu- c,m0, da bodo mladinci, ki bo- ta dejanja mu je sodišče odme in zanesljivo ohranili sklenili organizirati klubsko prvenstvo v počastitev 1. maja. Pestrost občnega zbora da u-pati, da bodo jeseniški fotoamaterji v tekočem letu delo izboljšali in organizirali razstavo. ge neposredno obvezniki sami, do izšli iz predvojaškega cen- rilo že zgoraj povedano kazen. fortno čist semenski krompir, tra Železarne, sposobni vedno in Tudi oseba, ki mu je preskr- eeveda morate paziti, da se vam prav tako pa tudi njihovi voditelji —■ rezervni oficirji. Organi samoupravljanja v železarni imajo za te mladince veliko razumevanje in dajejo proti vsakomur braniti Titovo bela lažne račune KZ Cešnjica, Jugoslavijo. je bila pogojno koznovana. Prav bi bilot da bi njihovo centru vso moralno, denarno in požVtovalnost podprle tudi me- materialno pomoč. Centru Je v rodajne ustanove s finančnimi preteklem letu uspelo urediti Nova ambulanta ▼ Domžalah krompir na njivi ne pomeša z drugosortnimi samosevci, kolikor bi se pa, izločite te že v rasti. Prišel je čas, ko se na ■ortno čistost in ha kakovost blaga polaga vedno več važno- večjimi partizanskimi edinica-mi še bolj neprikladna kakor Gorenjska. Prepredena z dobrimi komunikacijami in prerezana s pasom globoke Drave, bi partizanom ne mogla nuditi Pred nekaj tedni je bila v otvorjena tudi zdravstvena raz novi občinski hiši v Domžalah stava ,v Godbenem domu. Obi- sti, to ste lahko opazili minulo podporami, brez katerih klub svoje prostore v Titovem do- odprta vzorno urejena atnbu- skali so jo številni Domžalča- jesen. Kmetovalci, pripravite s« ne more dosegati zaželenihu spe- mu. Kljub temu, da so jim bili lanta, ki so jo že nujno potre- ni, ljudje iz bližnje okolice in na strožje zahteve, izplačalo sa hov. Polde Ulaga dodeljeni kletni prostori, so bovali. Ob tej priliki je bila šolska mladina. vam bo! J. P. OblO-Utniei smrti narodnegaherojaMatija Verdnika-Tomaža žrtvoval 1. februarja 1944 svoje življenje. Dne 28. januarja 1944 so Nemci napadli štab Zapadno-koroškega odreda in Ob. kom.. KPS za Slovensko Koroško v bunkerju v bližini stare romarske kapelice v Podgorjah. Partizani so nesli ranjenega Tomaža v hišo mizarskega mojstra Ivana Mostenička na Polani. Takole opisujejo Korošci Tomaževo smrt: » . .. Drugo jutro, t. j. dne 29. januarja 1944, ko je šla žena mizarskega mojstra Barba v delavnico odnosno v drvarnico po drva. je pristopil k nioj partizan Mirko (dr. Janez Kmet) in ji povedal, da je Tomaž ranjen in da je v kleti. Ranjenega Tomaža so potem tov. Ivan Mo-steničnik st. in Ivan MosteniČ-nik ml. ter tov. Mirko prenesli v sobo, kjer so ga do smrti negovali. Tzdihnil je l. svečana 1944 ob 3. zjutraj. Pri njegovi smrti je bil navzoč samo zdravnik in partizan dr. Janez Kmet - Mirko.« Tako je pred desetimi leti izdihnil koroški rojak in jeseniški kovinar, narodni heroj Matija Verdnik - Tomaž. Po osvoboditvi sa ga prekopali in ga pokopali v Svečah, kjer zrlaj počiva med drugimi padlirffl partizani. Pogreba v Svečah s* je udeležila ogromna množic« ljudstva iz vsega Roža. nar. Takrat je bilo Matiji dobrih štiri in dvajset let. Matija Verdnik je bil po rodu Korošec. Njegovi starši so se preselili na Jesenice. Zato bi se lahko ob nemški okupaciji Jesenic izdajal za »folksdojčerja«, kot ' so to storili nekateri jeseniški Korošci. Matija pa tega ni storil. Bil je zaveden komunist in Slovenec. Zato so ga Nemci že pri prvih aretacijah zaprli. Te aretacije go se razlikovale od poznejših. Nemci so •nnoge internirance takrat izpustili. Med njimi je bil tudi Matija. Doma ni ostal. Klical ga je boj in svoj petindvajseti rojstni dan 28. sept. 1941) je praznoval kot partizan Tomaž v Cankarjevem bataljonu. _ Tomaže- grob S«Vah Cankarjev bataljon je prižgal prvo iskro upora tudi onstran Karavank. Koroška je bila za akcije z zavetja, če bi ti ne premagali pod Tomaževim vodstvom te reke in če bi ne bilo vedno več ljudi na partizanski strani. To vedo prav dobro vsi, ki so se borili kot partizani na Koroškem. Kakšno pionirskb delo je opravil narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž, naj povedo Korošci sami. Pred šestimi leti in pol so o tem pisali Matijevim staršem člani OF za občino Bistrica v Rožu med drugim tudi to-le: »Tovariš Tomaž je bil med prvimi pionirji osvobodilnega gibanja v zahodnem delu Koroške, predvsem v Rožu. — Kot koroškega rojaka in odličnega organizatorja so ga poslali na Koroško, da tudi tukaj vsadi prvo seme našega boja. Z velikim veseljem se je odzval in šel pripravljat teren drugim borcem. Prvič se je oglasil sredi septembra 1942 okrog 20. ure na Polani išt. 69 v hiši mizarskega mojstra tov. Ivana Mostenička z nekim tovarišem. Tu sta ostala le do dveh zjutraj, ko sta odšla in se nastanila v gozdu za cerkvico na Bistrici. Ta obisk je imel glavni namen, da bi dobila prvo zvezo za nadaljnje delo v osvobodilnem gibanju. Svoje delo je (Tomaž) pričel na Mačah v hiši družine Križ-nar, po domače Bovtižar, in t hiši Jožeta Permoža. Kot prvega člana OF je pridobil pokoj- nega Florijana Križnarja, ki ga je gestapo pozneje odkril in ga ustrelil 6. maja 1944. leta. V hiši Jožeta Permovža je bil ustanovljen prvi obor OF, prvo živo jedro osvobodilnega gibanja v Rožu. Potem je organiziral prve člane OF v Svečah: Rezo Pak, Gregorja Raca, Antona Fajnika, Jožeta Paka, Antona Zerzerja, Valentina Svarca, Angelo Svarc in Ivana Kovačiča. na Bistrici v Rožu pa Karla Blatnika, Gregorja Cuferja in Jožeta Rutarja, v Sent Janžu Andreja Permoža in Janeza VVeissa. Nato se je Tomažu pridružil še partizan Cero Aleksander, katerega starši žive v Kočevju, vendar pa je ta preživel svoja mlada leta v Rožu, poznal vso okolico, šege in ljudi. Tako se je osvobodilno delo pričelo. IKo je četa partizanov prišla v Rož in napravila nekaj uspešnih akcij, se je osvobodilno gibanje razplamtelo. Nastalo je več kakor dvajset odborov OF in preko njih so se stekale zveze prav do Celovca. Četa partizanov se je morala zaradi raznih težav umakniti na Gorenjsko, a politična organizacija, ki jo je vodil Tomaž, je ostala v Rožu in pripravljala teren za nove akcije. Tako pišejo med drugim Ko- Ali je nujna združitev lesne industmje na^Trati? Lesnoindustrijski obrat »Jelovica« "Ako greš iz Škofje Loke pro- zmanjšal bi se uslužbenski in tako združena vsekakor zado- ti Trati, že v Starem dvoru za- režijski kader, zaradi česar je voljevala. čuješ ropot in šum polnojarme- čuti ob vsaki misli na združi- Ti vzroki nedvomno silijo in nikov. In ko stopaš po kilome- tev ostre proteste. Toda treba bi prispevajo k združitvi. Ako ho- ter dolgi cesti mimo postaje bilo iti preko tega, postaviti in- čemo omogočiti zaposlitev vseh, proti predilnici ob robu nase- teres skupnosti pred interese ki so sedaj zaposleni v lesni in- lja, ta šum še vedno ne prene- posameznikov, kajti samo z dustriji v tem okolišu, bo ta ha. Levo in desno ob cesti vi- združitvijo bo možen obstanek združitev v najkrajšem času diš šupe, barake in zgradbe, iz in razvoj lesne industrije v Šk. postala nujna. Novo lesno indu- katerih prihaja ropot strojev, Loki in odpravljene bodo raz- strijsko podejtje Skofja Loka pa ki režejo hlod za hlodom v ne nepotrebne investicije za no- bi se lahko vključilo v občino deske. Štirje lesni obrati, »Gra- ve gradnje. In, kar je najvaž- — komuno, kar zdaj ni mogoče, dis«, »Jelovica«, LIP in obrat nejše, delavci teh kolektivov Mislim, da bi bila taka rešitev SPREHOD PO JESENICAH Okrajne zadružne zveze, se raztezajo strnjeno okoli železniške postaje. Vsi obrati nabavljajo, režejo, predelujejo in pro- se z združitvijo strinjajo. Jasno je, da bi taka združitev postavljala določene zahteve in pogoje, kot recimo vprašanje nujna pa tudi najbolj pravilna. Ljudska univerza Ljud. univ. v Naklem je imela šele eno predavanje, in še to na dajajo les ter njegove proizvo- prostorov, delavnic, možnost do- p ■'•"H de. Zato potrebujejo surovine. voza surovin in odvoza izdel- red dnevi so se sestali jeseni- z vsemi tabornimi potrebščina- Ni osamljen pojav, da štirje ali kov- Take pogoje pa lahko nudi pobudo kmetijske zadruge. Pre- 1« taborniki, ki delujejo v okvi- mi. Odpotovalo jih je le osem, pet nakupovalcev teh obratov in Samo en obrat — obrat dose- davatelja je res težko dobiti, U Roda jeklarjev, k redni letni ki so si tekom 14 dnevnega po- podjetij naenkrat križari po te- danjega podjetja »Jelovica«. zato so na občnem zboru KUD Kiipščini. Ne bo odveč navesti tovanja ogledali mnoge zgodo- renu, obiskuje zadruge ter drug številna letošnja taborjenja in vinske, prirodopisne in zemlje kolonije. V Dolenjskih toplicah pisne zanimivosti širom po naši 80 organizirali dva tabora. Pr- domovini. Vega se je udeležilo 38 in drugega 37 tabornikov. V svojem * ^ornu tabornikov pod Golico so °rganizirali 3 kolonije, ki sta se V minulem tednu so se zopet drugemu preplačuje hlodovino. Zakaj ravno to? K temu go- Dobrava sklenili, da bi lahko vore dejstva; s širokimi investi- Predavatelj z isto temo nastopil In vendar hlodovine za to de- cjjami y ^ ig48_52 ge je tu pred poslušalci v Naklem, Dup javnost ni dovolj. Zato se je število zaposlenih v lesni in- razvil gospodarsko smotrno grajen obrat, z obširnimi zidanimi dustriji z ozirom na prejšnja de]avnicami žago, sušilnico ter leta znatno skrčilo. ljah in Podbrezjah. To bi bila kar dobra rešitev. Naši vajenci 2e večkrat smo pisali, kako nekateri mojstri, to se pravi privatni obrtniki, še vedno nočejo razumeti določil zakona o vajencih. Najbolje boleča točka zanje je dopust, do katerega je upravičen vsak vajenec. Ob semestralnih počitnicah mu pripada 7 dni, poleti pa 30 dni rednega dopusta. Veliko je slučajev, ko mojstri o tem niti slišati ne marajo in vajencem gro-zelo celo z odpustom, čeprav imajo 7, njimi sklenjeno pogodbo. Vprašujemo se samo to, zakaj pa se drž. delavnice lahko ravnajo po zakonu in dajejo svojim učencem to, kar jim pripada. Tam imajo vsi vajenci točno odmerjen delovni čas, kar pri privatnikih ni navada. Ob dnevih popoldanskega pouka imajo prosto dopoldne in tudi plačan redni dopust. Na vse to opozarjamo starši tiste privatne obrtnike, ki žive še v »starih dobrih časih«, ko so z vajenci lahko počenjali, kar se jim je zljubilo. Želimo, da bi oblasti temu početju že vendar enkrat napravile konec. ' Starši jih v skupnem udeležila 102 pio- odprla vrata jeseniškega lut- tet Skrčenje izkoriščanja kapaci- skladišči in pomožnimi delavnicami. Poleg tega je tam deloma . je sicer skrčilo tudi uprav- j i- • ■ j * •• i > .. hirja in mladinca. Organizirali kovnega gledališča. Zaigrali so n, m režijski kader ter stroške> dvotirni industrijski tir z ram- vendar ne v enakem sorazmer- po za nakladanje in razkladanje, kar bi odpravilo dosedanje nepotrebne prevoze s konji, ki so tudi potovalni tabor s kole- že poznano igrico »Žogica nosi, ki se ,ga je udeležilo 8 ta- gica«. Želeti bi bilo, da bi za- ju' Qb tem SQ s[ postavila pod. bornikov. Tabora v Slavoniji se igrali igrico tudi za otroke, se jetja mejo rentabilnosti, ki zna-* udeležil 1 in tabora na Ohri- bolj pa da bi čimprej nastu- ša { „Jeiovici« 38 odstotkov pri ~ —. ? du 3 taborniki. V skupnem se dirali nekaj novega in razvese- ostalih pa okoli 42 odstotkov P gl ] fe udeležilo taborjenj in kolonij lili naše najmlajše, ki letos za- izkoriš5anja kapacitet (mišljeno ^^otovih izdelkov Vse to na- J minulem letu 189 jeseniških man sprašujejo po uprizoritvah je dvoizmensko delo). Podjetja fek"?e- da blKse bll° V ba t in varnost pri 11 Letne skupščine sindikata me- so samo podraževali odpremo, talurških delavcev ena Jesenicah se je udeležilo 211 delega-šče gotovih izdelkov. Vse to na- tov. Skupščina je dokazala, da so na Jesenicah in na Javorni-ločiti za ta obrat. Pa tudi nje- ku ciani sindikata tisti, ki sku-gove kapacitete to omogočajo. paj s SZDL in ZK dajejo ton Njihovo izkoriščanje bi se dvig- kulturnoprosvetnemu, ideološke-nilo na kakih 83 odstotkov ob mu in strokovnemu življenju, skoro isti režiji enega obrata, v Železarni je v sindikalno or-kar bi občutno vplivalo na zni- ganizacijo vključenih 6385 čla-žanje proizvodnih stroškov. nov in samo 90 ljudi Je v pod-Drugi vzrok, zakaj naj bi se jetju neorganiziranih. Delo or-izvršila spojitev ravno k temu ganizacije v 2elezarni je bilo nezaželeni obiskovalci bifeja bi bilo bolje, da se vsi ti obrati Podjetju, je ta, da pri skupnih vedno tesno povezano z organi 500 milijonih bruto produkta samoupravljanja. To je rodilo zbornikov. Potovalnega tabora jeseniškega lutkovnega gledali- delajo^le^z "malim^procentom naj bi se po prvotnem načrtu šča, ki deluje v okviru »Svo- nad minimumom. Ta je bil pri Meležilo 25 do 30 tabornikov, bode«. »Jelovici« lani okoli 42 odstotki naj bi Jih spremljal kamion kov> a letog predvideva s po- Družba, ki ima dolge prste, je večanjem predelave ob skoro v minulem tednu vlomila v bife 1500 m3 manjšem razrezu )45,5 »Svobode« v Delavskem domu na odstotno izkoriščanje svojih ka- Jesenicah. Odnesli so izkupiček pacitet. tistega dne in sladkarije. Ker Tu nastaja vprašanje, ali ne »Svobode« niso segli po pijači, združijo v enega samega, ki bi Kako naj denar obrnemo? (Nadaljevanje s 1. atrani) Qove šole, enostavno ne bodo k7'jim je" bUa^aTa^poTagoV or- bilTahko mnogo " rentabilne j SI. vseh štirih obratov sodeluje Je- vrsto lepih uspehov, največji pa ^ogli sprejeti. Gradnja polikli- , . nike je prav tako potrebna, posebno, ker je naše mesto z Nravstvenega stališča precej Postalo in so nas druga slovenska mesta v tem pogledu že Precej prehitela. Predvidena poliklinika pa bi s svojo kapaciteto lovica z 253 milijoni. je prav gotovo v tem, da se je In še tretji vzrok, ki je enako delavsko samoupravljanje moč- vreden upoštevanja. Obrat OZZ no približalo neposrednim pro- troši za predelavo 1 m3 lesa izvajalcem. Na vsakih 21 članov okoli 2fl ur, obrat LIO Kranj kolektiva je 1 član, ki dela v okrog 42, Gradiš 48 ur, LIP organih delavske uprave. »Jelovica« pa okoli 8« ur za m3. Vsi sindikalni forumi so po- Redek gorenjski lovec se lah- tovi. S trama pod stropom pa Z osvojitvijo Jelovičinega asor- svetili veliko skrb delovni var- ganom oblasti ne bo težko izšle- Res je, da bi pri tem odpadlo 'liti krivcev, nekaj dosedanjih vodilnih mest, Izreden lovski plen lat prerasla območje občine in ko pohvalii da je U8trelil pra- Jo Je jezno pogledala ogrom- timana proizvodov, kar je po nosti in higiensko tehnični ,za strLne bi bil° napak' da,bi/f* vega divjega mačka na Gorenj- na mačka, ki, pi r°skov kril okrajni ljudski ^fit^Na polikliniki bodo str s"" ""*"*"' — —: vega divjega macKa na liorenj- na macKa, ki, pijana od krvi, zahtevah in potrebi tržišča vse- ščiti delavcev. Odločen boj pa _ .°škov kril okrajni ljudski skem ni na§ia izhoda iz kokošnjaka. kakor izvedljivo, bi se lahko iz- bo napovedali saboterjem, go- . -. Na polikliniki bodo ■i.t«*n4« rim« n#> »t*di Dekle je hitro zaprla vratca in datno zmanjšal razrez hlodovi- spodarskim kriminalcem, biro- »dravja ljudje3^sT^TJa » ^ml^ioZ. zakaj tu- mlinarjev Oto je že tekel k ,o- ne, ali pa zaposlil večji stalež. kraciji itd. V tem boju je so- Tpm točkam invefticnswa loncem ne bi prinesla kaj sedu po pomoč. Lovec je bil S tako združitvijo bi se lahko deloval celotni frolektiv in do- iem tučeni investicijsKega izređncga takoj na mestu. Na prvi pogled opustila dosedanja obrata OZZ segli so lep napredek. S pove- nosf Tear "bodo drfav«ani od V kokošnjaku mlinarice Ma- ^ u*ot°vi1' da I™ ^avka 3 »n LIO Kranj ter bi se v pr- cano delovno disciplino in s S£ramčn^ nekaj imeli Se- rije Mandeljc iz Podbrezij je Pravo divjo mačko. Dobro po- vega lahko prenesla 'tovarna strokovnim znanjem so poveva mi bc^ 0^3^^« ma sikdo kot po navadi tudi 31. januarja me^eni strel 3« je vrgel na kup furnirja iz Bodovelj, obširna čah sortiment kvalitetnih izdel-•cital ia1 semsvrea\ed7T^ zvečer 18 kokoši mirno zatak- Plavljene penitnme. Tudi za- skladiSCa drugega pa bi lahko kov ki so iskano blago ha do-knnt * T *pref1(Laal se mc ni1n V1,„nxkp nod nprie ln ,a. motana uganka je bila takoj re- služiia za stavbne parcele, s čl- mačem in tujem trgu. V prečko važnih stvari. Res je ve- kl^"čkj[ pod ^Vkakor Šena: Sp0Znal je r0parja' ki jC mer bi se nase1^ strnil°- Pro^ teklem letu so Proizvodnjo dviff-%o jih sploh nisem omenil, £ g^faSfStfditi MltoSrA v 7-adnJih đneh tudi pri njPmU stor. na kat«rem stoji Gradisov nili za 84.000 ton kakovostnih ^TeUr™ notnih mtaS e tre ?W5Sff 2 P°davU « "f ^ ' M đel°ma. Sft H * ^ t Uplenjena divja mačka je bil služil novemu podjetju, deloma **.rv Prilikah vendarle trezno in res- poldneva budit, a v kokošnjaku Presoditi kam in Sco bino Je niti petelina nista hotela «amec, dolg več kot lm in te- bi pa ostal rezerviran za pove- povečali storilnost za 4000 ton ■obmiS denar? S ga letos ni oglasiti. Tedaj je Milki zastala *ak nad 5 kg. Sanje in razširitev novega pod- jekla na leto. *"iogo. In končno je to le pri- sapa. Vse kokoši s petelinoma Tovarišu Cirilu Marklju, pri- JetJa- Sindikalna organizacija se je *Pevek k razpravi, ki se je še- vred so ležale pred njo v dveh znanemu gorenjskemu lovcu, pa Z združitvijo bi tudi odpadlo morala v preteklem letu baviti I« zaceia< V. S. kupih — s pregriznjenimi vra- čestitamo k izredni lovski sreči, vprašanje mehanizacije, ki bi s perečim problemom uspešne vzgoje kadrov, še več pozornosti pa bo morala posvetiti temu vprašanju v bodočih letih. Perspektivni plan jeseniške železarne predvideva še veliko več kvalitetnih izdelkov, zato se bo moralo število strokovnjakov in kvalificiranih delavcev na Jesenicah stalno večati; le s kvaliteto bomo osvojili domača in tuja tržišča! V preteklem letu je v sklopu Železarne delovala metalurška šola in metalurški tehnikum, poleg teh dveh pa je bilo še nad 20 tečajev, seminarjev in predavanj, ki so dvigali tehnično strokovno znanje jeseniških kovinarjev. , Stanovanjsko vprašanje je na Jesenicah zelo pereč problem, ki ga bodo morali novo izvoljeni odbori skupaj z odgovornimi forumi pospešeno in uspešno reševati. Do sedaj je vloženih na Jesenicah preko 750 prošenj za dodelitev primernih stanovanj. Dnevno se vozi na Jesenice iz Bohinja, Rateč in Kranja nad 2000 delavcev, ki Izgube velik del prostega časa na vožnji in hodijo ^utrujeni na deloi Jeseniški kovinarski kolektiv je dal v preteklem letu za omilienje stanovanjske sti-Eke na Jesenicah preko 500 milijonov dinarjev. Zelezarji stoje pred izredno velikimi težavami in problemi, pomnnikanje električne energije skoraj onemogoča redno obratovanje. Na skupščini, ki je bila izredno živa in plodonosna, so obljubili, da bodo tudi v tem letu onravili vse naloge, ki jih je soHnH^tična država postavila prednje. IVO POREMTA - VOaKO,^^^^% Bilo je 12. junija in bataljona in ob dvanajsti uri je bil sovražnik že vkopan ob cestah Smlednik—Vodice, Vodice — Brniki, Brniki — Šenčur — Voklo — Trboje— Smlednik. Poleg tega je sovražnik zasedel še cesto Moste — Komenda — Spodnji, Srednji in Zgornji Zalog — Glinje, Šmartno — Poženk — Cerklje — Velesovo — Luže, da bi v primeru proboja prve linije zabranili prehod v gozdove pod gorami. Ob trinajsti uri je pričel sovražnik premik v ismeri taborišča v treh skupinah. Ena skupina je krenila iz Vodic, druga je prihajala iz Trboj, tretja pa iz Smlednika. Partizansko poveljstvo je bilo o vseh pripravah obveščeno in je na podlagi ugotovitev izdelalo naslednji načrt: 1. napredovati v smeri sovražnika, ki prodira iz Vodic, in 2. napasti ga in uničiti ter ob robu in okrilju gozda napraviti premik do cerkve Sv. Jakoba. Od tu naj bi se potem v varstvu noči tajno premaknili v Smledniški hrib. Nekako ob sedemnajsti uri je prišla predhodnica II. bataljona v stik s sovražnikom, ki je štel približno sto petdeset do dve sto mož. Patrole so namreč sovražnika opazile že prej in tako sta bataljona zasedla položaje pred Nemci. V borbi, ki je sledila, je imel sovražnik šest mrtvih in osem težko ranjenih ter se je pričel umikati. Naši borci so ga energično zasledovali in preganjali vse do roba gozda, nakar so hitro izpremenili smer in se s tem izognili obkolitvi odnosno napadu ostalih skupin v hrbet. S tem je sovražnik izgubil sled za bataljoni, kljub temu pa je bil prepričan, da je cilj edinic priti čimprej v območje gora. Zato so Nemci izpraznili ves odsek Trboje — Smlednik — Vodice in se potegnili v linijo Moste — Brniki — Šenčur. Vso dolgo noč so partizani hodili in prispeli naslednji dan (14. junija) ob peti uri zjutraj v Smlednški hrib in se ustavili v bližini Križa, sredi smledniškega gozda med kotama 352 in 336. Sovražnik je ob osmih zjutraj začel z ogromnimi močmi prodirati v gozd, kjer so se oddelki Gorenjskega odreda zadrževali prejšnji dan. S hitrim prodiranjem je bil ob enajstih gozd že pregledan in sovražnik je besnel v nemoči. Na pomoč so poklicali izvidniška letala. Ze ob dvanajstih so krožila na Rašico in Smledniškim hribom tri letala tipa »Sterch« in v zelo nizkem letu ogledovala teren. Po vsej verjetnosti je eno izmed letal opazilo lahek dim iz kuhinje, kajti že ob Štirinajstih je bila zaključena blokada na najožjem prostoru v krogu Smlednik — Zavrh — Povodje — Skaručna — Repnje — Zapoge. Sovražnik Je frontalno napredoval v smeri proti Smledniku in Zavrhu, kjer je grupiral močne skupine vojaštva in stalno patruljiral po cesti z dvema tankoma. Z natančnim preiskovanjem terena se je počasi pomikal nroti partizanskim četam. Pred seboj je metal tromblonke in mine ter stalno z raketami dajal smer svojim enotam. GLAS CrORfltfJfiKti £ Krepiti moramo kulturne ustanove Glasbeno življenje t Kamniku Nedavno smo brali v »Glasu pravda, a ne »zaman«: če je s sebno v tovarni usnja. Pevske Gorenjske« notico o uspeli pro- tem kdo nameraval spletkariti strune, kot kaže, niso razgla-dukciji kamniške glasbene šo- v kalnem, je uspel. Skupnost šene in letošnji poletni praznile. Brez dvoma bi bilo koristno delovnih ljudi in prosvetni or- ki ne bodo pusti kakor lanski. dodati temu dogodku še kratko pojasnilo. Mesto, ki hoče poleg gospo- gani pa teh mrež niso pretrgali. Tu in tam doživimo v Kam-Čas bi bil, da bi čuli besedo niku še kak razveseljiv glasbe-o kamniški godbi in uspehu ni dogodek. Podjetje »Kamnik« darskega razviti tudi kulturno njene šole. Pred meseci smo de- nam je zagotovilo celo gostova- življenje, mora krepiti svoje kulturne ustanove. Kulture ni jali: počakajmo malo, zbirajo nje opere. V izrazu naše hva-se in obljubljajo nekaj. Tokrat ležnosti tli novo upanje, da bo-brez napredka in napredka ne pa morda bo. Doslej ni nobenih mo takih veselih dni še kdaj brez kulture. Prvi pogoji, ma- novic, le za ogli se čuje, da je deležni. Pri nas je koncertiralo terialna sredstva, so dani v raz- ostala samo še skromna petina MKUD »Kajuh« s harmonikar-vijajočem se gospodarstvu. Ta- začetnikov in seveda le skrom- skim zborom, godba doma JLA ko se je sosednja glasbena šo- na petina upanja ... in priznani pevci. Včasih nas je la v Mengšu zelo lepo razvila Kaj pa sicer. Kakor komu po- obiskal celo ansambel radia ob tovarni glasbil. jo strune. Letna bilanca »Lire« Ljubljana. V času premora na- Kamnik je glasbeno šolo do- bo najbrže tradicionalna, uspeš- šega dramatskoga življenja bi bil ob splošni težnji po taki na. Tudi zbor »Solidanosti« obe- odstopili naš oder tudi pevcem ustanovi. Mladina, ki je bila ta svoj napredek. Na gimnaziji prej navezana na privatne in- pevski zbor redno vadi in pri-struktorje, ima sedaj zavod, kjer pravi j a nove pesmi. Tudi po de-lahko opravlja tudi izpite. Soi^i lovnih kolektivih se poje, poje v svojem drugem šolskem letu pokazala velik napredek in povsem opravičila svoj obstoj in porabljena skromna sredstva. 261 učencev, vpisanih v začetku drugega šolskega leta, priča o precejšnjem zanimanju, čeravno je 34 učencev že zapustilo šolanje, deloma zaradi in gostom, da bi nam v vsakdanji trud odjeknil prijeten glasbeni nasmeh! A. L. Jeseniška knjižnica postaja vzor drugim knjižnicam Centralna sindikalna knjižni- je moral priznati, da take zbir-ca, ki je bila na Jesenicah usta- ke knjig in tako lepo urejene premestitev in bolezni, deloma novljena kmalu po osvoboditvi, knjižnice zlepa ni najti. Knjiž-pa zaradi drugih okolnosti. Ne- postaja največja in najlepše niča si nabavlja vsako leto do-glasbene urejena ljudska knjižnica na datne nove knjige, tako je kupila v lanskem letu 776 novih katere je posecanje šole oviralo pri rednem delu ali Gorenjskem. Svoje prostore ima pouku. Ob bodoči ureditvi gim- v prvem nadstropju TJtnv««?a nazijskega predmetnika se bo tudi to izboljšalo. Geslo, da mora biti šola center kulturnega razvoja, bi na svojem področju morala uveljaviti tudi glasbena šola. Na le- doma. Kdor si jo je že ogledal, Jesenice Posamezni obratni sindikalni knjig in razpolaga danes že s 13 tisoč knjigami. Samo knjige in lepa ureditev vprašanja knjižnice še ne rešita. Dejstvo je, da je v lanskem letu obisk v knjižnici v pri- OBRAZI IN POJAVI Razmislimo tudi o tem Pred kratkim se je v nekem lokalu v Kranju zgodilo nekaj, kar je vredno, da zabeležimo. Ne toliko zaradi dogodka samega, kot zaradi vzrokov, ki so ta žalosten dogodek povzročili. Zato tudi ni najvažnejše kdaj, kje in kako se je to zgodilo. Bil je pač vinjen in v vinjenosti je počel neumnosti, tako da so morali lokal izprazniti in poklicati na pomoč celo Ljudsko milico. Pri nas, na žalost, še zelo običajen pojav, ki pa postaja družbeni problem. Ta primer pa nam pove še nekaj več. Mladi mož, ki je razgrajal, je bil nekoč vajenec prav v tistem lokalu, kjer je tokrat razgrajal. Učil in vzgajal ga je prav tisti mojster, ki ga je tokrat moral poslušati — nevzgojenega in podivjanega. Nad nečem bi se bilo treba zamisliti: Koliko pa je storil ta mojster, da pravilno vzgoji človeka, ki mu je bil dan v uk? Zgleda, da bore malo! In takih mojstrov je prav gotovo še več. Menda nobeden od njih ne čuti soodgovornosti pri vzgoji mladega človeka — vajenca. Veliko se je že pisalo in govorilo o prekomernem zapostavljevanju vajen- cev. So mojstri, pri katerih delajo vajenci po deset in več ur na dan. Dobro se še spominjam razgovora z nekim kovačem, ki je bil kaznovan zaradi takega postopka z vajenci. Mož mi je užaljeno pripovedoval, da se mu godi krivica, saj je vajencem vse nadure „dobro plačal". Kako mojster-privatnik vajence „dobro plačuje", lahko presodi vsak sam, saj se celo primeri, da mora vajenec plačevati mojstru, da ga sploh hoče izučiti. Kolikokrat se pri tem krši delavska in socialna zakonodaja, ne bom našteval. Mnogo važne je "je vprašanje: koliko koristi pretirano delo razvoju mladega človeka? Koliko ostane vajencu po delu še časa, da seže po strokovni in leposlovni knjigi in da se kulturno razvedri? Na to bi morali paziti tudi mojstri. In če vajenec „po strani" zasluži kak dinar, to prav potovo ne odtehta ti-^t^a, kar je zamudil v svojem razvoju. Često pa je prav tisti dinar kriv, da zaide na kriva pota, da se vda pijači. O tem verjetno moister-kovač — in marsikateri drugi mojster — ni razmišljal, a bo moral razmišljati. Gotovo ne bo odveč, če začno o tem razmišljati tudi organizacije SZDL in društva prijateljev mladine. odbori Železarne organizirajo merjavi z letom 1952, nekoliko tošnji semestralni produkciji avtobusne izlete na dramske in padel. Vsega je bilo lani izpo- sojenih 14 tisoč 344 leposlovnih, 192 poučnih, 40 političnih in 4588 mladinskih knjig. Knjige si je izposodilo 5168 odraslih in 4852 mladincev in mladink. Vzrok smo slišali nastop šolskegla or- operne predstave v Ljubljano kestra. Presenetilo nas je, da Železarna gre ljubiteljem gle-smo videli zelo skop izbor in- dališke umetnosti na roko in strumentov in naša vrtajoča jim nudi možnost cenenega av-vprašanja so našla domala ved- tobusnega prevoza v Ljubljano, no enak odgovor: ni instrumen- Prvi tak izlet je v letošnjem letov. Ta odgovor ni povsem to- tu organiziral sindikalni pod- čen: instrumenti so. Pihala in odbor elektro delavnice, kar vsi večji meri pa je krivda orga- trobila, ki jih najbolj manjka, iskreno pozdravljamo. Prcpri- nizacij in društev, ki knjižnico so v Kamniku, so tudi občeljud- čani smo, da bo temu prvemu premalo priporočajo. Razvese- ska imovina, vendar žal neiz- izletu sledilo še več drugih, ljivo je, da je med rednimi o- koriščena in po zaslugi posamez- Kulturno razvedrilo in umet- biskovalci knjižnice največ mla- nikov ti instrumenti celo rjave nost je treba v čim večji meri dine. Njim slede delavci, upo- in propadajo. Ljubosumnost po- posredovati delovnim ljudem, jenci in gospodinje, in kot zad- edincev ali pa še kaj drugega Jeseniški kovinarji pa prav go- nji so uslužbenci in nameščen- preprečuje razvoj državne usta- tovo zaslužijo, da se jim nudi nove. Leto in dan se že plete kar največ dobrega razvedrila. Pred vokalnim koncertom Prešernovega pevskega zbora v Kranju Moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja bo počastil obletnico Prešernove smrti s koncertom, ki bo 9. februarja čil v naše ljudsko prosvetno ra v jezeru (solistka Vera Maj-delo in bil dolga leta kapelnik dičeva) in Fantje že vriskajo. padca bralcev je delno v na- 1.1. ob en četrt na deveto zve- pri Dramatičnem društvu in glasbeni vodja Narodne čitalnice. Poleg skladatelja Gerbiča je bil takrat edini v deželi, ki mu je bila glasba poklic. Mnogo pomembnejši kot (njegova duhovna glasba, je Foersterjev delež v slovenski posvetni glasbi. Zložil je vrsto skladb za mešane zbore in celih 36 skladb za moške zbore, ki so postale ci. Bralci Centralne ljudske Po gostovanju »Sl®»en$hegm oMcta« V ponedeljek, 25. t. m. je go- flfi stoval na Jesenicah »Slovenski oktet«, ki je v okviru koncert- oz. nastop tega ali onega za- ne poslovalnice priredil kon- bavnega orkestra dvorana pov- cert umetnih in narodnih pesmi sem razprodana, četudi je vstop- v Mestnem gledališču. Lahko nina še tako visoka, rečemo, da taki pevci v dvora- Kg. storiti? Opustiti uvedbo ni Mestnega gledališča na Je- g(y„tovanj nažin najboljših in- senicah še niso nastopali. Ob- strumentalnih in vokalnih an- bavljanju domačih knjižnic, v čer v veliki dvorani Sindikalnega doma v Kranju. Spored obsega izključno le skladbe Antona Foersterja in Emila Adamiča. Tako stopa naš domači pevski pedagog Peter Lipar, ki vodi ta naš. že po vsej Sloveniji znani vokalni zbor, na hvalevredno pot stilnih koncertov. Ti naj poslušalstvo vzgajajo ter ga privajajo k razumeva-knjižnice na Jesenicah najraje nju glasbene umetnosti, ki je prebirajo sledeče domače pisa- prav tako odraz določene dobe, telje: Bevka, Jurčiča, Finžgar- družbenega razvoja, kulturne in ja, Kersnika, Milčinskega, Can- nacionalne sredine, kakor dru-karja, Seliškarja, Kranjca, Tav- ge umetnostne panoge, carja, Kozaka, Levstika in dru- Anton Foerster (1837 — 1926), JsSCtliCO, h £e- Veliko povpraševanje je po rodu sicer Ceh, je vendarle da bo obsegal desetero Adami-tudi po prevodni" književnosti: bil V prejšnjem stoletju osred- čevih skladb in sicer Zdravica, tako imajo največ bralcev Sien-. nja osebnost slovenske glasbene kiewiecz, Jules Verne, Jack tvornosti. Lahko ga štejemo za London, Dumas, GaIsworthy, svojega, saj je živel in delal že Stewenson, Doyle, Dickens in od 1. 1867 v Ljubljani. Kot zadrugi, veden Slovan se je takoj vklju- Emil Adamič (1877—1936) je vsekakor eden naših najbolj znanih skladateljev, ki so se znali s svojo pesmijo približati nenavadno priljubljene. Naš pevski zbor ima v I. delu koncerta na sporedu sledeče Foersterjeve skladbe: Gorenjci, Samo, Povejte, ve planine, Razbita ea§a, Njega nI, Spak in Planinska. Drugi del koncertnega spore- preprostemu ljudstvu. Kar j© Maksim Gaspari v slikarstvu, to i je Emil Adamič v glasbi. Nad tisoč vokalnih skladb priča tudi o nenavadni marljivosti in bogati /fantaziji. Določi je znal visoko stopnjo kompozicijske tehnike, četudi se ni dokopal dO kakega osebnega sloga. Nemir' ga je gnal pod vplive novih stilnih tokov, ki so ga zana-šali od impresionističnih do ekspresionističnih glasbenih \t" ražanj. Toda vsi ti modernizmi ga niso mogli izruvati iz rc mantičnega obeležja, ki je ko-reninilo v trdnih tleh domače ljudske , pesmi. Prav ta nota Za nio, kot riba za vodo, Sere- T^ . , \ r\ slovenske narodne pesmi zazve nada (solist Franc Kristan), O- ženil se bom, Voznice, Zrasle so tri drobne konoplje. Za plotom, Ljubica, vstani, upihni luč, Ma- činstvo je z izrednim užitkom sledilo programu in se ob koncu spraševalo, zakaj ni na Jesenicah več podobnih gostovanj? Odgovor je zelo enostaven: Zato, ker je še vedno premalo Jeseničanov, ki čutijo zanimanje do umetne glasbe in predvsem interes do naše vokalne glasbe. Ce pomislimo, da niti za gostovanje doma in v tujini znanega »Slovenskega okteta« dvorana ni bila razprodana, nam postane jasno, da manjka Jeseničanom kulturne in predvsem glasbene vzgoje. To tem bolj, ker je za vsak koncert samblo/ a'i glasbenikov-poedin-cev in uvesti redna gostovanja zabavnih orkestrov, za katere je dovolj zanimanja? Ne! Odgovorni organi bi tu morali podpreti ansamble, ki nudijo Jeseničanom kulturne užitke in jih s tem tudi glasbeno vzgajajo. f> stvari naj bi razmišljal zlasti Svet za prosveto pri LO-MO Jesenice. V Radovljici morajo ustvariti pogoje za bolj razgibano kuliurno življenje V četrtek zvečer je bil v Ra- težave, ki so ovirale razgiba- delavna. Pod vodstvom direk- dovljici ob lepi udeležbi član- nost pri dramatskem odseku, torja gimnazije Staneta Muleja stva letni občni zbor SKUD »A. pevskem zboru in orkestru. je organizirala celo vrsto pre- T. Linhart«. Iz poročil članov Dramatski odsek je v sezoni davanj politične, gospodarske in upravnega odbora in predsed- 1952^53 uprizoril 4 premiere in znanstvene vsebine. Predavanja nikov posameznih odsekov je 4 ponovitve iz preteklega leta. so bila dobro obiskana, bilo vidno plodno delo in tudi Tekoča sezona pa je bila otvor- Po poročilih se je razvila ži- jena 16. januarja z dramo »Sve- vobna razprava, ki je trajala ni iz skoro vseh Adamičevih del. Zato je Adamičeva pesern v mnogih primerih že ponaro-dela. Naj teh nekaj vrstic pripomore k vzgojnemu smotru koncerta, pevskemu zboru in njegovemu neutrudljivemu dirigentu naj bo zahvala vnaprej. C. Z. Rokotvorni tečaj Svet za prosveto in kulturo okraja Radovljica je organiziral za učiteljstvo osnovnih šol? enotedenski tečaj za rokotvorni pouk. Tečaj, ki se ga je ude- Izreden uso Delavska gimnazija v Kranju Marsikdo izmed bralcev na- rediti gospodarjevo mošnjo, Da-šega lista še ne ve, da je pri nes delavec sam upravlja to-I. gimnaziji v Kranju že od 1. varni, sam išče poti in pa-1946 tudi Delavska gimnazija, činov, kako bi povečal delovno Namen te ustanove je, dati uka- storilnost. ti plamen« v režiji Toneta Ga- pozno v noč. V pogovor sta po- ležilo blizu 40 učiteljev in uči- teljic radovljiškega okraja, jc bil v minulem tednu v metalur ški šoli na Jesenicah. Na tečaju so se slušatelji seznanili z osnovo novega predmeta »rokotvorni pouk«, ki bo uveden na o-snovih šolah. Tečajniki, ki so v Kranju željnemu in izobrazbe potreb-if(f nemu delavcu čimveč j o splošno izobrazbo. Današnji čas potrebuje strokovno dobro podkovan kader, široko razgledanega človeka, ki ne bo samo izpolnjeval ukazov nadrejenih, am- Pri tem bi hotel navesti še nekaj, kar je že globoko zakoreninjeno v našem narodu in bi bilo treba izruvati. Kakor hitro ima pri nas človek dva, tri ali samo en razred nižje Zadnje dni januarja so kranjski kinematografi predvajali sio- pak bo tudi sam stremel za tem, gimnazije, že misli, zdaj pa ne da s svojimi domisleki in na- sme biti več ročni delavec. Po- venski umetniški "film »Vesna«, sveti izpopolnjuje delovne pri- stati mora nameščenec, ali ka- gte7 sodeloval "na" š,tevilnih kul V petih dneh si je ta film ogle- pomočke, s katerimi si ustvarja kor so nekdaj rekli, uradnik, ki turnin prireditvah. Z uspehom dalo nič manj kot 13.220 ljudi, boljšo bodočnost. To pa mu bo naj ima odmerjen delovni čas Doslej še noben film, ki so ga mogoče le tedaj, če bo imel za- in mesečno plačo. Pisarna je predvajali v Kranju, ni imel dostno stopnjo splošne izobraz- njegov ideal, pa četudi nosi sa- toliko obiskovalcev. — Največji be. Potrebno bi bilo, da bi tu- mo akte iz S0De v SODo Davno doživel »film »Ples na di vsak delavec vsaj pasivno zastare]i nazori! Zakaj ne bi la v zadnjih mesecih izredno spanja. sasfla tudi zastopnik OLO Ivan Delo dramatskega odseka je Korošec in predsednik LOMO bilo dokaj skromno nanram ve- Radovljica Stane Pere. Med liki ,žetvi v sezoni 1951—52, ko drugim so predlagali, da bi je bilo odigranih 12 premier, 27 društvo dobilo začasne prosto-repriz in 4 gostovanja. Delo od- re v hotelu »Triglav«, izrazili seka so najbolj ovirale težave pa so tudi željo, da bi kmalu s prostori in tudi režiserji, od Pričeli graditi nov kulturni dom, bili nastanjeni v internatu Me-katerih sta dva navezana na študij na visoki šoli v Ljubljani. Pevska družina šteje 29 pevcev in 31 pevk. Obstoja moški in mešani zbor ter sekstet. Zbora sta nastopila na številnih koncertih in imela povsod lep uspeh. Prav tako je tudi sek- ki naj bi bil žarišče vsega kul- talurške šole so izkoristili tudi tnrno-nrosvetnega življenja za proste ure in vsak dan ogledali Radovljico in široko okolico. po en obrat jeseniške železarne- Javna čitalnica, nova kulturna ^ridobifpv in požrtvovalnostjo pa je zbor vodii Tone Kohentar, orkester pa Milan Rinaldo. Tudi T.i'Hcka univerza je bi- obisk je vodi« z 9000 obiskovalci. obvladal kak tuj jezik in bi se v prostem času mogel okoristiti Vstopnice so bile razprodane tujo literatur0. Treba bi bilo, jJJV"Jg J ™' za vse predstave. Celo v Za- da spozna zgodovinski razvoj KSLf^fJ? družnem domu na Primskovem, družbe, da bi na osnovi izsle- kjer verjetno še nikdar niso denega mogel napraviti pravil- vrteli filmov pred polno dvo- ne zaključke in na podlagi na- rano, ie bilo prejšnjo soboto in predujoče znanosti prav usme- človek riti svoja prizadevanja. Moral kulteto. Ah ne bi tak delavec obrtnik imel vsaj hižje gim-zakaj bi moral biti de-in neizobražen: Ali mislite, da bi bilo nečastno, če bi za delo na polju prijel človek, ki ima maturo ali celo agronomsko fa- Naklo nedeljo vse živo in je komaj prišel do kart. Vsi so hoteli videti prvo slovensko komedijo, posebno zato, ker igra v njej glavno moško vlogo domačin — Franck Trefalt. Film si je v nedeljo popoldne ogledal tudi Tomažkov oče, najsta- bi vedeti, s kakšnim naravnim bogastvom razpolaga država, koliko naravnih sil je še skritih in neizkoriščenih itd. Družbi danes ni vseeno, kakšen je delavec. Za kapitalistični družbeni red je bil najboljši čimbolj omejen robot, da je pomenil za skupnost več, kakor pa izlikan nameščenček? Seveda nima vsak V udobno preurejenem Delav- je v največji meri poskrbljen«- skem domu, pri Jelenu na Jese- da dobi vsak obiskovalec pri- nicah, je začela poslovati javna merno čtivo za sebe. DPD Sv»' Ijudska čitalnica. V Delavskem boda in tovarniški sindikalni domu vso teJ čitlnici dodeljeni odbor metalurških delavcev sta najlepši in okusno urejeni pru- storila izredno veliko uslugo je- stori, tako, da je vsak obisko- seniškim delavcem in delavsk' valeč te kulturne ustanove pri- mladini z otvoritvijo te nujn" jetno presenečen nad domaČ- potrebne javne čitalnice, kjer Knjižnica v Naklem vzorno nostjo in lepo notranjo oprema si bodo vsi znanja željni ljud.1e posluje, kar je v glavnem za- čitalnice. Čitalnico vzorno o- bogatili svoje znanje. Obisk J« sluga marljive knjižničarke, skrbuje »Svoboda« z izdatno vne ljudske čitalnice toolo pri' vendar mislim, da ima občina moralno, materialno in finančno poročamo vsem prebivalcem1 premalo razumevanja zanjo, ker pomočjo tovarniškega sindikal- kovinarskih Jesenic. Ob boga' noga odbora metalurških delav- tem čtivu, ki se bo po potre' cev. V čitalnici je na razpolago bi in željah še stalno izpopol' dovolj dnevnega političnega, njevalo, bo dobil vsak braiec kulturnega in tehničnega čtiva, popolno zadovoljstvo in 'brc* poleg tega pa tudi veliko tednikov in mesečnikov, ki bralce se- rejši domačin in je bil — kot \e znal dobro prijeti za delo, je izgledalo — *z njim zelo za- ki mu je bilo ukazano. Le po-dovoljen. nižen in nezahteven je mogel uslužbenka zmrzuje v veži bivšega občinskega poslopja, tfle vem, kdaj se bodo uresničile možnosti, obljube in želje, da se bo knjiž-da bi izobrazbo pridobil na re- niča preselila v novi Zadružni den način. Vsak more, če le ho- dom? Tudi bralcev je v Naklem če, izpopolniti svoje znanje na še premalo. Posebno kmetje bi znanjajo z najvažnejšimi in ak-sto različnih načinov. Jasno pa se morali bolj zanimati za slo- tualnimi problemi in dogodki je, da to za delavca tudi ni vensko knjigo. Ker se knjižnica doma in v svetu. Mladina pa majhna žrtev. Ni lahko. Pa ven- sama ne more vzdrževati, bi bi- rada sega po telesno vzgojnem dar, ali ne bi poskusili? lo potrebno, da bi se spomnila in športnem čtivu. K. A. nanjo tukajšnja podjetja V novi ljudski javni čitalnici odboru za to kulturno ustanov • dvoma velik kulturni užitek. Ob otvoritvi nove, vzorno y' rjene in oskrbovane javne-ljud' ske čitalnice se vsi obiskoval0' iskreno zahvaljujemo »Svobodi* in tovarniškemu »sindikalnem11 Pred sto jo leti, je pevec, videč veliki zagledal ob 105. obletnici pesnikove smrti Te vrstice sem napisal iz lju-ezni do Prešerna in njegovega aela ter z željo, ob sto peti obrtnici njegove smrti obuditi 'Pomine na leta, ki jih je ve-"ki umetnik preživel v Kranju. Preše tla seren je zaničevano in ob Pritisnjeno slovensko govo-*lco povzdignil in oplemenitil er s svojo nesmrtno poezijo, ronano s Sonetnim vencem in Krstom pri Savici, dokazal dru-?lrn narodom, da slovenščina ni Jezik pastirjev, marveč plemenita govorica, v kateri se lahko Zražajo najnežnejša čustva in naJgloblje misli. Pesem za ne-8rfiijo mu je narekovala ljube-*en do ideala Julije in do trpeče domovine, slovenske dežele, od nikogar ljubljene in spoštovane. Doba, v kateri je živel Prešeren, je bila obdana z 'edom in skalami, le z vohuni ,n Policijo. To je bil Metternl-ehov absolutizem, ki je oklepal 'leherno svobodno misel v oko-£e tiranstva in dajal ljudem, Kot sta bila Prešeren in njegov Prijatelj Smole, naziv freigeist svobodomislec, kar je v te-^anJi dobi pomenilo družbi nemarnega človeka. Najhujši greh 3e bil svobodno misliti in prav *°Per to in zoper gnilo moralo *vojega časa se je pregrešil Preden in tako dobil neizbrisno lnamenje p. v. (politisch ver-^chtifr). Zato ni čudno, če v *a*ljučnem sonetu (Magistrale) •onetnega venca pravi, da njegove »rožce poezije« — krajev niso, kf v njih sonce sije; čas so blagih sapic pogreš'-vale, ^dajale so vtrjene jih skale, 'harjev jeznih mrzle domačije.« — jn da iZdihljaji, solze So Jih redile.« — šeni in čisti ljubezni do ženske, sodobniki niso razumeli. Bili so gluhi za lepoto slovenskega jezika, gluhi za plemenite in nežne besede o ljubezni. Prešernova želja, »da vzbudil bi Slo-venšč'no celo, da bi vrnili k nam se časi sreče,« je bila tako močna in neutešljiva, da je za njeno izpolnitev žrtvoval osebno srečo, ki jo je položil na žrtvenik svojega ljudstva in domovine. — S trnjem posuta "je bila življenjska pot moža, ki je nam — Slovencem — pokazal pot k soncu, k ljubezni, pravici, svobodi in resnici. Prešernovo življenje je potekalo v nenehni borbi za duhovno svobodo in življenjski obstoj. Smrt mu je ugrabljala prijatelja za prijateljem, najprej Copa (1835), mentorja, učenjaka in v tistem času pri nas najbolj razgledanega človeka, nato Poljaka Ko-rytka (1839), vnetega zbiratelja naše ljudske pesmi in slednjič Smoleta (1840), »bratca Andreja«, preroditelja, filantropa in veseljaka, ki je lajšal Prešernu težke ure življenja. Celih štirinajst let je moral čakati, da mu je avstrijska oblast hotela dati samostojno advokaturo (1832— 1846) in še to po petih odklonjenih prošnjah. Tako si ni mogel ustvariti niti lastnega ognjišča. Ni čudno torej, če je Prešeren zapadal v obup in re-signacijo ter ob življenjskih u-darcih padal, vedno zopet vstajal, opogumljajoč se z besedami: »Kako Bit' hočeš poet ni ti pretežko je v prsih nosit' al' pekel al' nebo! Stanu se svojega spomni, trpi brez miru! O, Vrba! srečna, d ^a, bili smo podjarmljeni in Učitelji Nemci nam niso ho-eii priznati niti narodnega ime-!*a — Slovenci, češ, saj ste "emci, Germani in ne Sloven-Cl> Slovani. Na žalost se tudi ^fiogi Slovenci niso zavedali, a so Slovenci. In prav to špotanje, »da Slovenec mile ne lubi matere, vanj upajoče,« je ^Valilo Prešernu marsikateri °otožujoči stih. Njegove poezi-ki trepeče v veliki ljubezni a° domovine in človeka, v vzvi- raga vas domača . .. Grenka spoznanja in razočaranja nad svetom in življenjem so mu povzročala hude duševne boje, ki jih je pevec Prešeren hrabro bojeval in dobojeval. Lahko si mislimo, kako grenko je bilo Prešernovo spoznanje ob slovesu od mladosti, v njegovem tridesetem letu starosti, da je zapisal trpke, a resnične besede: »Sem videl, da svoj čoln ipo sapi sreče, Počastitev obletnice t*rešern€>ve smrti v Kranju Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos kulturni Kranj Poklonil spominu velikega pesnika, ki je dne 8. februarja *849 umrl v našem mestu. Na predvečer obletnice, t. j. 7. februarja ob 17. uri, bo ?b pesnikovem grobu na starem pokopališču, zdaj Gaju pesni-j°v, kratka slovesnost. Po nagovoru in recitaciji bo zapel mo-fiKi pevski zbor »France Prešeren« dve pesmi. Na obletnico samo, t. j. 8. februarja, bodo tekom vsega jneva prihajale k grobu Šole, delegacije organizacij, društev 11 kolektivov z venci in šopki. Naslednjega dne, t. j. 9. februarja ob 20.15, bo v veliki porani Sindikalnega doma koncert skladb Antona Foersterja J1 Emila Adamiča, ki ga bo izvedel moški pevski zbor »Fr. rešeren« pod vodstvom skladatelja Petra Liparja. . Udeležba na vseh teh prireditvah v čast spominu na veli-ega pesnika bodi stvar časti zavednega prebivalstva Kranja ■ °o zato v neki meri tudi spričevalo naše kulturnosti. C. Z. komur sovražna je, zastonj ob-rača, kak' veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibeli vid'la je berača, da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, kar mu slepi z golj'fijami, le-žami. — Zadnje obdobje svojega življenja je Prešeren preživel v Kranju (doslej je bil kot kon-cipient pri dr. Crobathu v Ljubljani), kjer je končno dobil samostojno advokaturo. V Kranj je prišel nekako ob koncu septembra ali v začetku oktobra 1. 1846. Šel je na svoje prvo samostojno službeno mesto v upanju, da si, čeprav pozno, le morda ustvari dom, ki si ga doslej ni mogel. Mesto Kranj je štelo v Prešernovem času okoli 2.000 prebivalcev, ki so se v pretežni meri ukvarjali s poljedelstvom, vendar sta bila tudi rokodelstvo in trgovina že dokaj močna (saj je bil Kranj v tistem času najvažnejše tržišče za žito v deželi). V mestu je bilo nekaj zelo bogatih trgovskih rodbin, kakor n. pr. Bleiweiss, Mavr, Flo-riani in druge, ki so ustvarjale z ostalimi v naši deželi osnovni slovenski kapital. Kranjčani so bili ponosni, samozavestni ljudje, ki so se znali za svoje pravice krepko postaviti. Prav v času Prešernove preselitve v Kranj se je v Ljubljani tiskala knjižica, ki je čez dva meseca izšla pod naslovom »Poezije Doktorja Franceta Prešerna«. Ta drobna knjižica, e-vangelij slovenskega naroda in oporoka pevca — vidca svojemu ljudstvu, je pesnika navdajala z veseljem in z novo življenjsko silo. »Poezije« imajo geslo: JL u:sr ^/ & w// 7";. «^ j;/, Prešeren ni hotel pokoja in praznote, hotel je življenja, sreče. Čeprav mu je »sreče dar bila klofuta«, vendar je upal v boljše in lepše čase. Kranj je torej sprejel Prešerna pod svoje okrilje. Pisarno in stanovanje si je pesnik najel v hiši Franca Mavrja, v današnji Prešernovi ulici 14 (tedaj je bilo Mesto 181). Pri njem je živela in mu gospodinjila sestra Katra, nekoliko groba in pobožna ženska, ki ni znala prav ravnati z občutljivim in v denarnih stvareh popolnoma nesamostojnim bratom Francetom. V pisarniških poslih pa mu je pomagal Smoletov sin Andrej, ki ga je po prijateljevi smrti vzel Prešeren iz usmiljenja k sebi, kajti bil je popolna sirota. Prešeren je bil odločen in do skrajnosti pravičen pravnik. Vedno je stal na strani revnih in zatiranih. Od revnih ljudi ni maral plačila. Ni hotel sprejeti tožbe, za katero ni bil prepričan, da je pravična. Odločno in z vsemi silami se je postavil na stran kranjskih meščanov proti gosposki, ki je bila do njih krivična. Med take njegove pravde spada tožba kranjskih meščanov proti desetini, ki so jo morali oddajati kranjskemu dekanu in protest proti samovoljnosti oblasti glede spremembe prostorov kranjskega komisariata. Prvi dve leti prebivanja v Kranju je Prešeren živel še dokaj dobro; vendar je to trajalo le toliko časa, dokler ga ni napadla, doslej v njem mirujoča, jetrna bolezen. Kot Kranjčan in inteligent se je Prešeren moral udeleževati v mestu družabnega življenja, ki se je v veliki meri odvijalo v bralnem in zabavnem Kazinskem društvu (ustanovljeno je bilo v jeseni 1846. leta), ki je prirejalo zabavne večere in dajalo na razpolago časopise in brošure (ne samo domaČe, tudi inozemske, ki pa jih je strogo cenzuriral okrajni komisar Pajk). Prešeren je imel med kranjskimi inteligenti iskrene znance, vendar se je mnogo raje zatekal med preproste ljudi v krčmo (k »Jelenu« itd.). Ti so se mu zdeli naravni in bolj neposredni, pravi Gorenjci, katerim je tudi sam pripadal. Kranjčani so Prešerna spoštovali in ljubili, a ne zaradi njegovih besednih umetnin, ki jih mnogi niso znali prav ceniti, marveč zaradi njegove izredne dobrote do odraslih in zlasti do otrok. Dobri Doktor je znal tako prisrčno občevati z ljudmi, jim dajati nasvete in jim pomagati do pravice. Najljubši so mu bili otroci, na katere ni nikoli pozabil: vedno jih je obdaroval; zato ni čudno, če je bil Doktor fig (tako ime so mu dali otroci) pri njih tako priljubljen. — Nekoliko nenavadna, a prijazna osebnost je bil Prešeren v teh letih: oblečen v zelen kvedas (dolga, suknja), v prav take hlače, v škornjih in pokrit s čepico s ščitkom. Postave je postal nekoliko zajetne; bujni, nekoč temni lasje so se mu začeli redčiti in siveti. Hodil je hitro in z »dričavimi koraki«. Prešernovo pesniško delo je v Kranju v precejšnji meri zamrlo in le sem ter tja so se utrnile iz njegovega peresa satirične ali pa ljubeznive popev-čice, s katerimi je včasih ostro, drugič pa zopet dobrohotno in blago napadal napake Kranjčanov in se iz njih norčeval. Take produkte je Prešeren kaj rad bral svojim prijateljem v krčmi in tako se je marsikatera popevčica še dolgo ohranila v ljudskem 'spominu. Zadnjikrat se je Prešeren pojavil v javnosti leta 1848. Z »Zdravljico« v »Novicah« in z nekaterimi pesmimi v pesniškem zborniku — »Kranjski čbelici« istega leta. Zaradi svoje izredne domovinske ljubezni in svobodomiselne vsebine je »Zdravljica« morala čakati na objavo štiri leta, od 1844. (tega leta je bila napisana) do 1848. leta, ko je nastopila »pomlad narodov« in so izbruhnile na dan želje in zahteve po svobodi in so se znova obudila gesla velike francoske revolucije. Zdravljica vzklika naj »živi ves slovenski rod«, slovenskim mladenkam naroča naj rodijo take sinove, ki bodo »strah sovražnikov« in mladeniče poziva, naj čuvajo in branijo najdražje kar imajo — slovensko domačijo. Marčna revolucija 1848. leta je precej razburkala duhove tudi v Kranju. Izbruhnili so neredi in bojevito kranjsko meščanstvo je poslalo deželnemu zboru za takrat zelo zahtevno peticijo, ki je izšla iz Prešernovega kroga. Kranj je zahteval samoupravo mest, slovensko šolstvo z univerzo itd. V teh nemirnih dneh je meščanstvo u-stanavljalo svojo gardo, ki naj bi ščitila varnost In premože- BBB)BBP!BBBBBBi'"""""" ''! iitIŠiliilNi France Prešeren: detajl spomenika na Prešernovem trgu t Kranju, delo Frančiška S mcrduja in Petra Lobode. Prvi posnetek Prešernovega nagrobnika v Gaju pesnikov nje meščanov. Tako je bila u-stanovljena garda tudi v Kranju, pridružili so se ji vsi meščani in tako tudi Prešeren, ki je postal nekak vojaški sodnik. Prešeren je na revolucionarna dogajanja in puntanje Avstriji podložnih narodov gledal nekoliko skeptično, čeprav se je vsega tega boja sam udeleževal. Posebno dvomljivo je gledal na Asvtrijo, ki se mu je zdela potuhnjena in zahrbtna, in na njene dajatve ter obljube. De- jal je, da, kar je Avstrija »zdaj dala, bo nazaj vzela«. In te besede so se v precejšnji meri res uresničile. Prešernovo življenje se je vedno bolj nagibalo h koncu. Zaradi vedno slabših življenjskih razmer in zaradi Jtrdih duševnih bojev je začel obupovati in si celo poizkusil vzeti življenje. Meseca julija 1848. leta ga je začela napadati bolezen in le s težavo je opravljal svoje stanovske dolžnosti. V septembru je zadnjikrat videl Ljubljano, kjer je obiskal svoja otroka m Ano, ki ga je vprašala, kdaj bo postala njegova žena. Toda pesnik ni več mislil Ha ženitev, bil je strt in bolan. Ani je odgovoril: »Moja ženka bo — smrt grenka!« V začetku novembra je legel in ni več vstal. Bolezni se je pridružilo še pomanjkanje, kajti pesnik ni mogel opravljati svojega dela. In ko ga je obiskala Ana z malo Prešernovo hčerko Ernestino, jima ni mogel nuditi niti kruha. — Bolezen je vedno bolj napredovala: jetrni bolezni se je pridružila še trebušna vodenica. Hudo je trpel, a prenašal je bolečine brez stokanja in mrmranja. Prejšnja veselost mu je izginila z obraza, zarisale pa so se vanj poteze neizmernega trpljenja. Njegova sestra Lenka pripoveduje: »Tožil ni nič v bolezni.. Je kaj dovolj potr-pel. Ko sem pri njem bila, niti ene tožbe nisem slišala iz njegovih ust. Zdel se mi je pa kot mučenik.« Tako je v bedi ip trpljenju preživljal zadnje trenutke svojega življenja največji slovenski umetnik. Stekali so se zadnji dnevi Prešernovega življenja, ko se mu je zgodila najhujša krivica, ki je presegla vse dosedanje: nekaj dni pred smrtjo je dekan Dagarin izsilil od povsem izčr-panega pesnika privoljenje, da sme požgati njegovo literarno zapuščino. Zgorela je skoraj vsa, ostali so le drobci. Tako je okoli 8. ure zjutraj 8. februarja tiho in spokojno umrl, spravljen z ljudmi in z moralo svojega časa. Naslednji dan je osmrtnica naznanjala vsem Slovencem, da je umrl »France Prešeren, doktor pravice . . .«. Res, Dohtar pravice. Svojemu ljudstvu je velikokrat pomagal do pravice, a sam je ni našel in malo je bilo ljudi, ki so ga oravično sodili. Le redki so bili tisti, ki so potočili solzo ob pesnikovi smrti. Jokal pa je Pa-cenk. Kdo! Pacenk! Kdo je to? To je bil sirota, revež in potepuh, ki mu je Prešeren tolikokrat daroval zadnji kos kruha in zadnji belič. Pacenk je dobro vedel, da je s Prešernom izgubil dobrotnika in edinega človeka, ki je z njim lepo ravnal. Slovenski narod se ni zavedal, kaj je s pesnikom izgubil. To je dobro vedel tudi Prešeren sam, saj je, dejal, da bodo Slovenci šele po njegovi smrti spoznali njegovo veličino. Moral je priti nov rod, ki je izhajal iz Prešernovih korenin in ki je s srcem in razumom dojel njegove umetnine ter izpovedal: Prešeren je naš, kajti v njem se zrcalimo mi sami. — Tako je Prešeren umrl in »glasni hrup nadlog ga ne predra- mi«. Toda umrl je samo telesno, njegov duh in njegovo delo pa bosta živela, dokler bo živelo slovensko ljudstvo. Tri leta po njegovi smrti so mu častilci na grobu v Kranju odkrili spomenik, na katerem so vklesane besede, ki jih j« Prešeren napisal v spomin svojemu prijatelju Smoletu: »Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači de truplo leži«. — Letos (8. februarja) bo minilo sto pet let odkar je Prešeren umrl, a še vedno se najdejo ljudje med nami, ki ne spoštujejo in nočejo razumeti Prešerna. Očitajo mu njegove človeške slabosti, nočejo pa spoznavati njegovega dela. Na svetu je še mnogo narodov, iz katerih se še ni rodil tak genij, kot je Prešeren. Slovenci smo lahko srečni, da imamo Prešerna, zato moramo biti nanj ponosni. Ob takem dnevu, kot je obletnica smrti našega največjega umetnika, se nekoliko zamislimo v usodo slovenske zemlje in našega ljudstva. Tičali smo pod tisočletnim jarmom in nebogljeni smo se tega komaj zavedali. Izginili bi v poplavi ger-manstva. Toda pevec Prešeren je udaril ob liro in oglasila se je pesem, ki je tlačeno ljudstvo prebudila, mu vlila vero vase in v prihodnost. Iz Prešernove pesmi je rastel rod za rodom in sleherni je vedno globlje spoznaval vsebino Trtšernovih besed: ,------------' "----\ »Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave.« S Prešernovo pesmijo v srcih so šle v boj brigade slovenskih puitizanov za slovensko zemljo, za svobodo, zavedajoč se, da »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kol so pod svetlim soncem sužni dnovi!« Danes, ob sto peti obletnici Prešernove smrti, na široko od-pruno srca njegovi besedi in ga ljubimo. — Gregor Kocjan (Op. pisca: Ob pisanju teh vrstic sem črpal podatke iz razprav profesorjev: A. Slodnjaka, J. Zontarja, A. Gspana itd.) GLAS NOVA PODMORNICA Pretekli teden so angleški časopisi posvetili veliko svojega prostora poročilom, ki govore o dograditvi nove tajne podmornice, ki jo imenujejo »čudežno podmornico«. Kljub neverjetni brzini, ki jo taka podmornica doseže, lahko pluje brez pristanka od Anglije do Avstralije, ne da bi se dvignila na površino vode. Prav tako ni potrebno, da med vožnjo obnovi gorivo. Pod vodo lahko ostane dva do tri mesece. Angleška admiraliteta je to članke komentirala, češt da ničesar ne ve o kakršnihkoli gradnjah, proučuje pa uporabo atomske tnergije pri podmornicah. SAMO POL LETA ŽIVLJENJA Leta 1946 so zdravniki prerokovali trem mladim Kanadčanom, Benu Jastonu in bratoma Glenu in Hardvju Brooku, še sedem mesecev življenja. Bili so težko tuberkulozno bolni in nobenega upanja ni bilo, da bi še ozdraveli. Da bi zadnje dni svojega življenja do kraja izrabili, so jo mahnili na pot po Evropi, Afriki in Aziji. Pred nedavnim — po sedmih letih — se je zgodila velika letalska nesreča, ki je terjala šest smrtnih žrtev. Med sedmimi preživelimi potniki pa se nahajajo naši trije Kanadčani, ki so bili po mnenju zdravnikov že davno zapisani gotovi smrti. DOLGA POT Norveška prekooceanska ladja »Stavanger-fjord« je na svojem povratku iz New Yorka v Oslo naletela na strašen vihar, ki je besnel polnih devet dni. Ob tej priliki se je ladji zlomilo krmilo. Da je ladja prispela domov, je morala napraviti nič manj kot 13.000 cik-cak linij. NOVI HELIKOPTERJI V Ameriki so izgotovili nove helikopterje na reakcijski pogon. Uporabljali jih bodo v vojne namene. Novi helikopter lahko sprejme dve do tri osebe in nese toliko tovora, kot sam tehta, t. j. okoli 250 kg. Namesto koles ima smučke, ki mu pri pristajanju dobro služijo. UMETNI SMARAGD V Kanadi so pred kratkim naredili ogromen umetni smaragd, ki ga smatrajo za ene^a največjih \jn (najlepših na svetu. Dragoceni umetni kamen ima 1100 karatov, največji naravni smaragd pa ima 1,348 karatov. Da je kamen umeten, ugotovijo samo z najbolj preciznimi mikroskopi. NOVO ŽIVLJENJE Otok Monte-Bello, na katerem so 1952. leta delali poskuse z atomsko bombo, je še vedno zelo radioaktiven. Neka komisija angleških strokovnjakov, ki je otok pred kratkim obiskala, je ugotovila, da je dostop možen samo s posebnimi varnostmi oblekami. Rastlinstvo zopet bujno raste, pa tudi morje okoli otoka je že polno rib in želv. VDJHIM MBUBI Ua 38 ieiik ftajtctue teme, se ie ftedd^u kattctiu vrnil spamU* Ko so naši kinematografi v lanskem letu predvajali film »Sužnja preteklosti«, velika večina gledalcev ni verjela spretno skonstruirani zgodbi, polni neverjetnih slučajnosti. Še manj pa so ljudje verjeli glavnemu junaku, ki je v prvi svetovni vojni zgubil spomin in nato vrsto let živel novo življenje, ne da bi vedel, kdo sploh je. Pri neki avtomobilski nesreči se mu je spomin spet vrnil. Podobna usoda je v prvi svetovni vojni doletela tudi angleškega vojaka Frcddvja VValkerja. Pričujoča zgodba prikazuje nekaj zanimivih dogodkov iz njegovega življenja. Septemberski dnevi 1915. leta so bili v Flandriji hujši kot pekel. Vrhovno poveljstvo je ukazalo: »Zavzeti je treba koto XV!« Ta kota pa ni bila prav nič drugega kot kup ruševin na oni strani zemlje brez gospodarja. Nemci so ta del ozemlja zagrizeno branili. Vod, ki je šel izpolnit povelje, se je splazil skozi bodečo žico in izginil za zastor jem smodnikovega dima. Prešteli so se , osem jih je bilo, vsi drugi padli ali bili ujeti. Opazili 'so. da med njimi manjka tudi Fredd Walker. »Padel je,« je nekdo resignirano ugotovil. In res je za Freddom izginila vsaka sled. Njegovi družini so uradno sporočili, da je padel junaške smrti in njegovo ime je bilo vklesano na spomeniku žrtvam I. svetovne vojne v njegovem rojstnem kraju Chesterju. Toda Freddy Walker, ki mu je bila tedaj 24 let, ni padel. Ko so njegovo smrt uradno razglasili, je ta ležal težko ranjen v (glavo nekje v vzhodni Pru-siji. Ko je ozdravel, so ga poslali v ujetniško taborišče. Tam so bili do njega skrajno neza- - IM upljivi, ker ni imel nobenih dokumentov. Pri vseh zasliševanjih ni mogel ničesar povedati, težka rana na glavi je pustila posledice — izgubil je spomin. Niti tega se ni spomnil, kje je doma, kako mu je ime in kje je rojen. Postal je človek brez imena in brez preteklosti. Po končani vojni je bil transportiran v Anglijo. V South-amptonu so ga zdravniki ponovno pregledali in zaslišali, vendar je bilo vse zaman. Kon- čno so ga leta 1924. odpustili kod neozdravljivega težkega ranjenca in mu našli služoo v neki tovarni. V novi legitimaciji je bilo zapisano novo ime — Jack Smith. Leta so tekla, koliko, tega Smith ni vedel. Nekega Večera ga je v obmorski luki, kamor je redno vsak teden zahajal, nekdo udaril po rami in vzkliknil: »Halo Puding!« V temo pozabe je blisnila iskra, to pa je bilo tudi vse. »Puding« je bilo ime, ki so mu ga dali četni tovariši v vojni. Smith se seveda ni spomnil imena tovariša, ki ga je tako poklical. V kavarni, kamor sta zavila, da proslavita snidenje, je Smith priznal, da je izgubil spomin. »Ali se lahko spomniš, kako sem se pisal predno sem bil ranjen?« je z drhtečim glasom vprašal svojega vojnega tovariša. »Menda Parker ali Walker,« mu je odgovoril prijatelj, »dobro pa vem, da si iz Chesterja.« Prihodnjega dne se Smith ni spomnil ničesar več, niti svojega prijatelja. Njegov spomin se ni prebudil. Zopet so pretekli meseci in leta. Nekega jutra se je sprehajal po Chesterju, kamor ga je zaneslo življenje in se ustavil pred spomenikom padlim žrtvam. Prebral je tudi svoje ime. Od tedaj ga je to ime preganjalo iz dneva v dan. Se v spanju ga je šepetal. Ni mogel več delati. Zato je zapustil službo in pričel postopati po mestu. Kmalu se je znašel v bolnici, kajti nekega dne mu je na cesti postalo slabo in se [je zgrudil. To se je zgodilo v oktobru preteklega leta. Tudi v bolnici je vedno ponavljal svoje ime in nekega jutra mu je bolničarka dejala, da je poznala nekega Walkerja, ki pa je padel v I. svetovni vojni. Ko ji je Smith odvrnil, da s« verjetno tudi on imenuje Wal' ker, je bolničarka mislila, da se norčuje. Kljub temu pa je še isti večer odšla k družini Walker in povedala, kaj je zjU' traj slišala. Drugo jutro je prišla v bol' nico sestra izginulega "VValkerja da si ogleda tega bolnika. Tisti^ hip se je Smithu dvignil zastol pozabe. 7*f*i**>l1d so že upali i da ,je »drugič rojeni« Fredd Walker že rešen. Tedaj pa so\ odkrili neprijetno novost, Wal'| kerju se je resnično vrnil spo'1 min, vendar pa je dolga doba 38 let, ko je v Flandriji eksplo'j dirala granata, pa do tedaj, k<> je ugledal svojo sestro, popol' noma izginila iz njegovega spe mina. Fredd Walker je danes p0\ svojih občutkih in po svojem vedenju še vedno oziroma zope* človek iz leta 1915. Po mnenju zdravnikov mora Fredd sedaj najprej obvladati možganski šok, nato bo šel? lahko premostil praznino spO' mina, ki je dolga nič manj ko* 38 let. Trije bratje in zlato jabolko (Nadaljevanje in konec) »če te zvežem in pustim, da da brata izvlečeta tudi tebe, se bosta zaradi tebe skregala, pozabila name in me ne bosta izvlekla. Ce pa sebe privežem in grem prvi gor, kdo ve, ali boš hotela ti za mano. Privezal te bom in te poslal gor, brata pa, če me imata rada, me bosta že potem izvlekla!« Dekle je dejalo: »Vzemi ta prstan. Ce se gori spreta zaradi mene, bom rekla, da hočem obleko tako, ki je tnihče ni šival. Kdor jo bo prinesel, bo lahko moj mož. Ti boš ostal še nekaj časa spodaj. Ce te brata ne izvlečeta, boš padel še globlje. Tam bosta dva ovna, eden bel, drugi črn. Ako padeš na belega, te odnese na beli dan, če pa na črnega, te odnese v (podzemlje.« Potem je privezal dekle in brata sta jo izvlekla. Najmlajši brat je nato padal »kozi črm temo navzdol ter zajahal črnega ovnača. Ta ga je p:inesel v podzemno kraljestvo hi izginil, i^ar.t je pri?el v mesto lin se znašel pri neki starki. Ravno je pričenjala mesiti kruh za večerjo. Pljuvala je in iz pljunkov in moke mesila kruh. Ko jo je vprašal, zakaj iaKo de^a, m.i Je odgovorila: »Kaj ho Sem, sinV -, kc ya ni v ve. Tmaj ne dovoli, da si je vza-raomo, če mu ne damo poj ^bli človeka. Imela sem šest otrok Dajala sem, dajala — vse sem dala. Zmaj mi že vse leto ne dovoli vzeti vode. Sedaj mu bo e-sar poslai svejo hčer, da j j bo pojedel in rnesto bo apet dobilo vodo.« Mladenič je vprašal za cesarjev dvor in starka mu p,a je pokazala. Napotil se je vja. Tam je skupaj s cesarjevo hčerko sedel v kočijo in se odpeljal 7 njo na kraj, kamor je prihajal zmaj. Mladenič se je vlegel in ji zaspal v naročju. Ravno tedaj je iz jame prilezel zmaj in se napotil k cesarični, da bi jo požrl. Uboga deklica je zajokala in •na solza je kanila mladeniču na lice, da se je zbudil. Takoj je skočil, vzel meč in zabodel zmaja. Potem je bilo takoj dovolj vode. Cesar je hotel mladeniča nagraditi in vprašal ga je za njegove želje. Mladenič je odgoril: »Ne maram ničesar na tem svetu, hočem se le vrniti na našo zemljo.« Nato je cesar dejal: Če se bo našel kdo, ki te odnese, bom dal vse, kar boš potreboval. Mladenič je odšel na cesto in srečal dobrega človeka. Ta je fantu zaupal, da je blizu mesta veliko drevo, na katerem gnezdi orlica, ki se ji nikoli ne posreči, da bi zredila mladiče. »Pojdi tja, morda najdeš sredstvo da prideš s tega sveta.« Mladenič je šel pod drevo, se vlegel in zaspal. Čez čas so orlici zacvilili in mladeiič se je zbudil. Pogledal je navzgor in videl, da se po drevesu plazi troglava kača. Zamahnil je z mečem in ji odsekal vse tri glave. Dva orla sta mislila, da je mladenič napadel mladiče in in spustila sta se nadenj, da bi ga okljuvala. Toda orlici so se potegnili zanj in dejali: »Ne sto- rita, dragi oče in mati, temu človeku nič zalega; ubil je kačo in nam rešil življenje.« »No, brat,« je rekel tedaj orel. »Kaj dobrega naj ti napravim?« »Ne rabim ničesar, hočem le, da me odnesete na zgornji svet.« »Odnesli te bomo. Poišči devet jalovih krav in jih ne krmi ves mesec. Nato napravi skrinjo z železno verigo, daj vanjo meso teh krav in sedi poleg. Napolni tudi en meh z vodo. Nadeli si bomo verigo okoli vratu in te dvignili. Ko bomo med potjo rekli »a« — nam daj meso, ko pa rečemo »pi« nam daj vode.« Mladenič je vse pripravil, kot so mu ukazali in po enem mesecu so ga ptice vzele in ga odnesle visoko v zrak. Toda pripravljenega mesa je bilo premalo; ptice so pa hotele še in še. Da bi jim ne odrekel, si je rezal kos za kosom dlani in jim dajal jesti. Nato je moral načeti tudi stopalo. Slednjič so ga prinesli na svetlobo in na zemlji so ga vprašali: »Brat, kakšno pa je bilo tisto meso, ki si nam ga dejal nazadnje?« (— »Naj bo grdo ali ne, bratje, povedal vam bom,« je odgovoril mladenič; »Odrezal sem ga od dlani in od stopala, kajti kravje meso je pošlo;« »Tvoje? Če. bi prej vedeli, da si tako sladak, bi ,te pojedli že na drevesu, so dejali orli.« Potem je šel mladenič domov k bratoma, ki sta se še vedno prepirala za najmlajšo sestro. Vmešal se je še on. Vsak jo je hotel imeti. »Hočem obleko, ki je nihče ni sešil. Kdor mi jo da, bo dobil mene.« Najmlajši brat se spomni prstana in ga pogleda. V trenutku je bila obleka kar sama tu. Bratje so se nehali prepirati in najmlajši je dobil najmlajšo. Nočna reportaža na kolesih V vlaku, januarja 1954 Spet nov sneg. Pada, pada, kakor da bi hotel zasuti ves svet, izravnati vse soteske, prebeliti vso umazanijo, zasuti stare rane, oprati stare grehe . . . Cestni promet je zastal. Le z veliko težavo ohranjajo v teku železnico. Vse druge poti so za-medene, le železna zveza tračnic kljubuje belemu elementu. Njeno kolesje škripa, zastaja. Toda kdo bi to zameril uri, če bi vanjo nasuli snega. Gotovo bi se ustavila in le po dolgotrajnem in temeljitem čiščenju bi spet stekla. Kolesje naše ure, ki ji pravimo JDZ, pa teče dalje. Teče sicer počasneje, ponekod se ji zataknejo kazalci voznega reda in zvez, — toda teče. Kljub lavinam in zametom! Brzi vlak iz Avstrije (Tauern-express štev . . .) je prispel z dveurno zamudo. Še nekaj rezkih žvižgov, kratko, nervozno loputanje z vrati — in dolga veriga razsvetljenih oken že hitro migota navzgor po str-meme klacu in potem po ravnini naprej proti Ljubljani, Zagrebu in dalje na vzhod. V oddelku 3. razreda sta še dva prosta sedeža. Potniki se očitno že dobro poznajo. Tikajo se in se kličejo po imenih. Ko sem vstopil, so utihnili. Ogledujem jih. Prišli so torej iz inozemstva. Pri štirih je to takoj opaziti. (Njihove obleke so iz zelo dobrega blaga, kadijo ameriške cigarete, imajo cenene čevlje.) tudi ostala dva imata nekaj obleke iz inozemskega blaga, toda čevlji so naši in tudi nekaj kovčkov je maše proizvodnje. Prvi štirje so bili ,to-rej v inozemstvu še dalj časa. Po naglasu ni soditi, da bi bili izseljenci, saj govoriio čisto sodobno srbohrvaščjno. Če so bili v tujini samo na kratkem obisku, njihova pojava spet ne bi smela biti tako močno tuja. In če so naši trgovinski ali državni predstavniki, — kako to, da se vozijo v 3. rezredu, saj je to pri dolgih Vožnjah prenaporno? Uganka se je kmalu razrešila. Spet je prišel pogovor: — Pa je čisto res, da v Jugoslaviji ni več potrošniških nakaznic? JCtt/ bo — Ali imajo državljani res dve vrsti legitimacij, modre za politično osumljene in zelene za komuniste? Nekateri med njimi so dajali resnične odgovore in videti je bilo, da so dobro obveščeni o stanju pri nas. Eden je ves čas vztrajno molčal, drugi pa sploh nič ni vedel o Jugoslaviji in je venomer postavljal nejneumnej-ša vprašanja. — Ali je res, da so v Jugoslaviji zapečatene vse cerkve in da so vsi duhovnki v zaporih? — Ali je res . . . — Ali je res . . . itd. Nismo še privozili dvajset kilometrov in že sem izvedel, kdo so. Eden, tisti, ki je bil povsem neobveščen, je bil ob razpadu bivše Jugoslavije ujet od Nemcev. Po vojni se je dolgo potikal po ujetniških taboriščih širom po Evropi. Posrečilo se mu je priti v Kanado in zdaj se vrača domov. Sicer je že pred tremi leti dobil stik Z domačimi, ki so mu pisali, naj se brez skrbi vrne. Spričo silovite reakcionarne propagande pa ni vedel, ali niso bili starši morda prisiljeni, da mu tako pišejo. Neprestano se je spominjal tistega trenutka, fco je leta 1945 v Nemčiji po dolgem govoru četniškega majorja v ujetniškem taborišču izjavil, da ne pojde v komunistično Jugoslavijo. Vsa leta potem so ga opozarjali (na to odločitev in dejali, da bi bil gotovo ustreljen, ko bi se vrnil v domovino. Ko ne bi bilo delo na farmah in rudniku tako težko, kdo ve, koliko let bi že tako preteklo, preden .bi stopil povprašat na naše diplomatsko predstavništvo o Ottawi, kakšne so možnosti in posledice vrnitve, i Drugi je pravil, da je študent. Pred leti jo je popihal čez me-'o. Brez dovoljenja, > seveda! O tem očitno ni rad govoril: — Eto tako. Šta ja mogu? Bilo pa prošlo ... V taborišču v Avstriji se je dobro znašel. Na kmetih je delal le nekaj mesecev in potem po čudnih ovinkih dospel do z mm. i Kanade. Delal je vsepovsod — V gozdovih Ontaria, pomival po' sodo v neki predmestni gostilni, pri nekem kmetu v Saskačc vanu. Poizkušal je na vsak na' čin na univerzo. Toda, kako naj se mu to posreči, ko pa za šol' nino ni dovolj zaslužil. Poznal je razmere v Jugoslaviji in žal mu je bilo, da je ušel. — Konec koncev, je dejal, tu' kaj sem imel tri tisoč dinarjev štipendije. To je zadostovalo z* življenje. V Kanadi je prejemal skoraj vsakih štirinajst dni pisma od doma. Od njega so prosili, naj jim pošlje nylon-nogavice, na' livna peresa in glavnike. Pred' vsem za mylon-nogavice! Ker da so doma le goli in bosi! Fan* tega ni verjel, pa je vendarle pošiljal, saj se mu že tako ni izplačalo varčevati za šolnino-Varčevati bi moral vse življe' nje, pa pri njegovem zaslužku še ne bi utrpel študija. Tako je šlo nekaj časa, po' tem . . . Potem pa je stopil na ambasa' do. —Kaj pravite, me je vprašal-Kaj bo z mano? Ali bom še lah' ko študiral, ko prestanem ka' zen? Tretji je bil menda športniK. ki je bil nekoč ostal v anozem' stvu. Preplašeno je gledal okoli sebe in bil ves nervozen. Pra vil je, da se kesa. Hkrati pa J' že računal: — Koliko mesecev mislite, d* bom dobil? Veste, s seboj sen1 prinesel fotoaparat. Sicer ni dosti vreden — navadna škatla Mislite, da ga bom lahko pro' dal kakemu kmetavzu za 30 a'{ 40 jurjev? Ko pridem iz zapor* bom namreč moral začeti po' steno živeti, za to pa je potreb' na neka gmotna podlaga. Tud' tole »ankerico« bom skušal kje drago prodati, potem bo pa 2e šlo. Vlak številka . . . brzi čez za snežena polja. Kmalu bo v me' stu, kjer bodo izstopili. — Doslej je šlo vse dobro, J* spet rekel športnik. Glavno ie (Nadaljevanje na 7. strani) SE NEKAJ ZA PRIDNE ROKE Odkod glđJobol? Potrebujemo 230 do 300 gra- šina rokavnega izreza 20 cm, mamo po 3 zanke z obeh stra-mov volne in igle št. 2 in 2'/2. zaključimo ramena tako, da na ni trikrat, preostale pa konča- 5 cm je 16 zank oziroma 24 vsaki strani snamemo 4 krat po mo naenkrat, vrst v višino. 9 zank, ostalih 19 zank pa kon- Ovratnik: pletemo ga iz dveh ^ShHL Zadnji del: na igle št. '2 na- čamo vodocavno. delov: 56 pentelj običajnega j^HgpF snujemo 122 pentelj in pletemo Prednji :!(•;: pletemo ga ka- vzorca pletemo 5 cm in konča- ^^ffSr jr 6 vrst eno levo eno desno. Se- kor hrbet do višine rokavnega mo v obratni vrsti. Sledeči dve Ifj^f^ff daj vzamemo igle št. 2V2 ter na- jzreza oziroma še 3 cm više. vrsti pletemo levo, dalje zopet g ■ \ daljujemo s pletenjem. Spodnjo sledečo vrsto na zunanji strani stari vzorec, dokler ni vse sku- I stran pletemo levo, lice pa de- pletemo na tale način: 4 leve Pal visoko 10 cm. Tu končamo. ;no. Ko napravimo 10 cm, pric- m iQ mesto označimo, 2 levi, Nato sestavimo vse šive, ob-lemo dodajati na obeh straneh 43 desnih, 2 levi in zopet znak, kvačkamo izrez na hrbtu ter >o eno zanko, dokler jih ne q levih in znak, 2 levi, 43 des- pazljivo spojimo oba dela ovral-iobimo '140. Nato pletemo dalje njh jn 2 levi z znakom, 4 le- nika in jih všijemo. io višine 30 cm in snamemo na ve v naslednji vrsti na pravi Vodoravni čipkasti vzorec: šte-obeh straneh po 9 zank za ro- strani pletemo nad 47 zankami, vilo pentelj naj ho deljivo z 8 kavni izrez, v naslednjih 6 vr- med vsako grupo z znakom čip- plus 7 zank (n. pr. 71 zank f= stah pa odvzamemo vsakokrat kasti vzoreC) a vse ostale zan- = 64 + 7). Prva vrsta 2 desni, po eno pentljo. Ostane nam 110 ke pietemo 9 vrst v navadnem ena leva, 3 desne x /navoj (t. j. zank. Ko je izrez visok 4 cm, vzorcu. Sledeča vrsta (lice) 17 nit ovijemo na iglo) naslednjo razdelimo zanke na polovico. ]eviri) 2 desni, znak, 17 desnih, zanko samo prenesemo na iglo, Prvih 55 pletemo kot prej, za 7opet znak( 2 desni, 13 levih, popletemo 2 skupaj in nepople-drugih 55 pa vzamemo nov 7nak> 8 jevih in znak/i3 levih, teno zanko prenesemo čez dve< klopčič volne in jih pletemo 2 desni in znak, 17 desnih in skupni, navoj 5 desnih, x. Od x ločeno in istočasno. Ko je vi- znak( 2 desni in 17 levih. V na- do x ponavljamo in zaključimo slednji vrsti na pravi strani vrsto takole: navoj, eno zan-pletemo vsako skupino 15 zank ko prenesemo, dve skupaj, pre-po navpičnem vzorcu, vse osta- nesemo nepopleteno zanko čez 'drCLVStveni SVetnVftlp.C *e Pa navadno. Pri 15 cm višine dve skupni, navoj, 3 desne, ena rokavnega izreza napravimo iz- leva, dve desni. Druga vrsta na rez na vratu. Na pravi strani pravi fstrani: vsa leva kakor (pričnemo na desni) podaljšu- vse nadaljnje parne vrste na jemo čipkasti vzorec po danih na tej strani. Tretja vrsta: dve navodilih, napravimo 41 zank desni, ena leva, dve skupaj, ena Mnogo ljudi toži za bolečina- lezen se začne že v mladosti. in tu vzamemo nov klopčič vol- desna 'x navoj, 3 desne, navoj, mi v glavi. Toda glavobol le Najboljša so zdravila, v katerih ne in končamo v sredini 28 ena desna, ena prenesena, dve fedko predstavlja samostojno je poleg pomirjevalnih sredstev zank- in nadaljujemo delo na desni skupaj, in nato prenese-°°lezen. Najbolj pogosto je p*o- še Kofein. ostalih 41 pentljah. Obe strani mo nepopleteno zanko preko sledica drugih bolezni. Glavne Druge bolezni pridejo, trajajo Pijemo istočasno in za vratni dveh skupnih, ena desna x. lupine obolenj, ki povzročajo določen čas ter imajo svoje do- izrez snemamo 5 krat po eno Vzorec od x do x ponavljamo ?1avobol, so: 1. preutrujenost, ločene znake. Glavobol pa niti zanko- Pleterlo še 36 zank, dok- in zaključimo vrsto: navoj, 3 Jtezmernost v uživanju alkoho- ni viden in traja včasih samo ler ni višina rokavnega izreza desne,navoj,ena desna, dve des-a in nikotina, bivanje v zatoh- nekaj minut, nekaj dni ali pa 20 cm- Tu končamo ramena 4 ni skupaj, ena leva, dve des-fin. slabo prezračenih prostorih celo nekaj tednov. Bolnikova o- krat P° 9 Pentelj. ni. Peta vrsta, dve tdesni, ena ln Podobno. Tak glavobol pre- kolica težko razume, da je tak Rokava: pričnemo na 95 zank leva, dve desni skupaj x na-neha, kakor hitro je odstranjen človek lahko zaradi tega začasno (vzorec na levi strani leve, na voj, 5 desnih, navoj, ena prerok, ki ga je izzval. nesposoben za delo. Glavobol desni desne) in delamo 8 vrst. nesena, 2 desni skupaj, nepo- 2- Nadalje je glavobol sprem- ima torej tudi socialen značaj. Tu napravimo eno vrsto levih pleteno zanko prenesemo pre-ni Znak vseh nalezljivih bolezni Škoduje poedincu, družini, in na desni. Nato spet nadaljujemo ko dveh skupnih x in končamo 8 Povišano telesno temperaturo, skupnosti. Vendar tega ne sme- stari vzorec 9 vrst in končamo vrsto na tale način: navoj, 5 3- Glavobol ie lahko tudi mo Sledati Preveč črno. Lahko z desno vrsto. Naslednjo vrsto desnih, navoj 2 desni skupaj, 'Pfemljevalec krvnih obolenj recemo> da Je večino teh obo- pletemo desne in nato 9 vrst ena leva, dve desni. Sedma b°lezni ledvic arterioskleroze lenJ možno ozdraviti. Vsakdo čipkastega vzorca. Vrsta, ki mu vrsta: 2 desni, ena leva, 2 des-ter vseh možganskih obolenj' P°zna sredstva, ki oblažujejo sledi, ima same desne. Nasled- ni x navoj, ena desna, ena pre-Sem spadaio težki glavoboli ki bolečine v glavi (aspirin, pira- nja vrsta (desna): dodajamo po nesena, 2 desni skupaj, preidejo pri tumorjih — novo- midon> fenalgin in podobno), eno zanko na obeh straneh, na- neseno zanko potegnemo pre-tv»rbah v možganih Če čutimo Vendar ta sredstva učinkujejo to pletemo stari vzorec, le da ko dveh skupnih, ena desna, na-^°lgotraine bolečine v glavi po- samo trenutno, važno je, da vsaki četrti vrsti še dodamo po voj, 3 desne x. Tako ponavlja-tem moramo tnkoi k 7flravniku Kremo pravočasno k zdravniku, eno zanko. Pletemo ravno do mo od znakov x do x in konča-Lahkomiselnost e tem pri- ki bo ug°tovil vzrok naših ,te- 105 pentelj, dokler ni rokav mo vrsto: navoj, ena desna, ena lnhko °Selo3 noeubna žav- Z zdravljenjem morebitne dolg 11 cm. Nato končujemo na neprenesena, dve desni skupaj, *■ Gla nhni7' iihln snremlia bolezni, ki jo glavobol sprem- pravi strani v vsaki strani 9 nepopleteno zanko prenesemo tudi ratnn „w hnioznA in 1ia- se bomo rešili obojnih te- zank, zatem teno zanko, dokler preko dveh skupnih, ena desna, *0'"/o v"vidu! obolenja v nosu, žav- ni ta del visok 10 cm' Nato sne" nav0j' dve desni' 6na l6Va' dV6 *rlu in ušesih. 8. Največ pa zajema glavobol NaŠa reportaža •ivčno bolne ljudi. Glavobol kot samostojno borzen imenujemo migrena. Ta (Nadaljevanje s fl. strani.) nost v oči, ko bo moral' pove- stopili v tisto, kar je eden imel bolezen se pokaže v hudih na- da sem se rešil tistih prokletih dati, da je strahopetno, poni- za negotovost, drugi za »ven-Dadih v večjih ali manjših pre- barak v Nemčiji. Toda kaj bo r. glavo in koristoljubno zapustil darle najboljše«, tretji pa krat-'iedkih. Prično se navadno z mano jutri, ko se prijavim no- domovino? komalo za to, kar je, — za "ijuvanjem ali krvavitvijo iz tranjemu odseku? Le bivšemu ujetniku ni bilo domovino? n°sa. Bolnik potem zaspi. Na- Zaskrbljen je bil ta drobni ra- težko. Lagodno, udobno se je In spet je vlak štev. . . . od- Pad povzroče vedno zunanji čunar. Tudi študentu je bilo vi- naslonil v kot, prekrižal na pr- hitel. Se venomer Ije snežilo, ^ažljaji: prevelik duševni ali deti, da mu je tesno pri srcu. stih žuljave, zgarane roke in se Sneg je zapadel že precej na lelesni napor, strah, nezmernost Ali zato, ker ne ve, kaj bo re- zagledal v sneg. Po trinajstih debelo. Čas je tekel dalje in Dri kajenju ali pitju alkoholnih kel doma zaradi nvlonk, ali za- letih spet domovina!... sneg je padal in padal. Ali je DlJaČ in podobno. Migrena mu- to, ker bo šel za nekaj mese- Ali je bilo sploh potrebno, da čas prinesel pozabo? Ali je sneg " Predvsem ženske. Njene žrt- cev v zapor, — ali zato, ker bo sem jim zaželel sreče, ko so že izravnal vse krivo, pokril vse Te so največ živčni ljudje. Bo- težko pogledal znancem narav- potem kmalu zapustili vlak in grehe? . . . flaša anketa Na anketo, razpisano v prvi letošnji številki našega lista, smo dobili kar lepo število odgovorov. Sicer bi jih bilo lahko tudi več! Kot pri lanskih, pogrešamo tudi pri letošnjih odgovorih na anketo mnenja naših javnih in kulturnih delavcev. Nekako težko ti je, ko vidiš, kako vestno in s koliko truda in dobre volje, da pomaga svojemu listu, je pisala nevešča roka iz Zalega loga, Javornika in drugod pripombe k vsebini in obliki lista, medtem, ko je tisti, ki bi igraje lahko mnogo pomagal listu, stal ob strani. Kot lansko leto so tudi letos deljena mnenja o tem, aH naj izhaja list enkrat ali dvakrat na teden. Več jih je za to, da ostane tednik. Torej tu ne bo sprememb, uredništvo pa se bo trudilo, da izhaja list redno na osmih straneh, v kolikor seveda spet ne bodo prišle vmes kake nepredvidene težave. Drugače pa je v odgovorih na anketo več hvale kot predlogov. Sicer nam ni odveč, če nas kdo hvali, vendar smatramo, da nam to ne bo preveč koristilo pri delu in naporih za izboljšavo lista. Zato bi bilo prav, da vsak bralec tudi izven ankete, se pravi med letom, pove, kaj meni o listu. S skupnimi močmi bomo list vsekakor bolje uredili. Žirija, ki je pregledala odgovore, se ni mogla odločiti, da podeli prvo in drugo nagrado, smatra pa, da se nagrade po 500 dinarjev razdeli naslednjim štirim udeležencem ankete: Ivanu Čipetu iz Naklega, Francu Bereetu iz Nemilj, Mariji Ro-bič z Jesenic in Pavlu Strajn vrju z Javornika. Zgodovina vitke linije in lepotičja JCaj bo 2 nami Številne vrste aromatičnih olj ali balzamov so že stoletja važen del ženskih toaletnih pripomočkov. Posebno orient je slovel po tem. Pristna dragocena olja pa so bila vedno dostopna le ozkemu krogu najbogatejših žena in najslavnejših kurtizan. Manj bogate so se morale ilavadno zadovoljiti z nadomestki. Rimski pisatelj Plinij mlajši je ošteval Rimljanke, češ, da preveč uporabljajo parfum in človek se zaradi tega na ulici ne more naužiti svežega zraka. Tudi šminka ni bila za Rimljanke nobena tajnost. Lepa Nero-nova žena, ki je slovela po desni. V deveti vrsti ponovimo prvo vrsto. Navpični čipkasti vzorec: iz-bermo 15 pentelj na vsaki strani. Prva vrsta: dve desni ena leva, , dve desni skupaj, ena desna in navoj, 3 desne in navoj, ena desna, 2 desni skupaj, ena leva in dve desni. Druga vrsta (na pravi Istrani pletenja) pletemo jo levo kot vse nadaljnje parne vrste na tej strani. Tretja vrsta: dve desni, >ena leva, dve desni skupaj in navoj, 5 desnih in navoj, 2 desni skupaj, ena leva in 2 desni. Peta vrsta: dve desni ena leva, dve desni m navoj, ena desna, ena prenesena, 2 desni skupaj, preneseno zanko potegnemo preko dveh skupnih, ena desna in navoj dve desni ena leva in dve desni. I Sedma vrsta: dve desni, ena leva, tri desne in navoj, ena prenesena, dve desni skupaj, nepopleteno zanko prenesom preko dveh skupnih, navoj, tri desne, ena leva, dve desni. Osma vrsta: vse levo. Dopisujte ▼ „Glas Gorenjske* dobrem estetskem čutu, je sama pripravljala mazila za negovanje svoje lepote in jih prodajala za ogromne vsote. Med njenimi preparati je posebno znana »Popeana« in recept 2a-njo je še danes ohranjen. Šminkanje je v antični dobi postala prava umetnost. Posebno pažnjo so ženske posvečale obrvim in trepalnicam. Zelo rade so tudi barvale lase. Izbirale so si številne barvne odtenke, tako da je pesnik Ovid dejal: Kolikor je cvetja v Alpah, toliko različnih barv imajo ženski lasje v ,Rimu. Zgodovina vitke linije je prav tako stara. Shujševalne kure so imele v takratnem Rimu važen pomen jn Plaut si je to žensko muhavost privoščil tudi v eni svojih komedij. Topel kostim za zimske dneve — Ne 'žalite, je rekel Bert z najslajšim smehljajem. Nama boste plačali v gotovini? — Dal vama bom nakazilo. Bodite brez skrbi! Z opetakjočimi koraki se je gugal k pisalni mizi, težko sedel in po dolgem iskanju privlekel iz žepa nalivno pero. V žarki svetlobi namizne svetilke sta &ert in Harry hkrati spoznala pero. Bilo Je Williamsovo pero. Milijonar j evo obgri-zeno pero! Milijonarjevo pero! Kako je prišlo v tajnikove roke? Bilo je isto pero, s katerim te milijonar prav v tej sobi podpisal nakazilo za petnajst tisoč dolarjev. : Bert je smehljaje prejel list iz de Huen-ta-Sovih rok. ■— Naša pogodba drži. Dobro, dobro! ^odpisan Paolo de Huentas. « — Sedaj grem. Zbogom! Priklonil se je ln skoraj padel. Ali vas lahko prosim za neko uslu-Ro, je rekel Bert sladko. Imam navade, Qa zbiram malovredne predmete, ki po ^r'Padali slavnim osebam. Jaz pa delam zbirko žensk, se je Rahljal de Huentas, plavolasih, črnih, Arlel Kassak 19 vseh barv, samo da so mehke in sladke! — Ysak po svoje, dragi gospod. Toda, res si želim, da bi prejel kako stvarco, ki je pripadala pokojnemu milijonarju Wil-liamsu. Vi ste bili njegov prijatelj. Ali bi mi lahko poklonili n. pr. njegovo nalivno pero? — Škoda, da vam ne morem ustreči!! Vse 'njegove stvari sem spravil v nek zaboj. Še. sedaj je neodprt. Imam ga na gradu. Sam nisem vzel prav ničesar: — Tudi peresa ne? \ — Ne, če vam pravim, je pribil De Huentas užaljeno. — Ne? je zaklical Bert. Oči so se mu zabliskale. Obrnil se je k Harrvju. — Arena je prosta. Dovoljujem ti, da položiš ptička na preprogo. Obenem je bliskovito snel naočnike z de Huentasovih oči. — Pridite sem, poštenjakovič! je zagr-mel Harry, mu podstavil nogo in obenem s svojimi orjaškimi rokami zgrabil tajnika za vrat. Bert se je umaknil v kot, kjer je z očmi - vedenca sledil boju. De Huentas je stokal. V Harrvjevih rokah je njegova glava odskakovala in o-mahovala. Naenkrat se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Iz pijančevih ust je odletelo umetno zobovje in izginilo pod pisalno mizo. V Harrvjevih rokah je pa visela umetna lasulja. Bitje, ki se je plazilo po vseh štirih in tipalo za zobovjem, ni bilo več dobro poznani Paolo de Huentas. Edino brada je še bila njegova, o čemer se je Harry temeljito prepričal. Lobanja je bila brez la- ska, lica uglobljena. Na koga je vendar spominjal ta obraz? — Izpusti ga! je ukazal Bert. Izročil je nesrečnežu zobovje, ki ga je prej te- meljito ogledal, lasuljo in nalivno pero. — Pojdite! De Huentas je izginil skozi vrata. — Zakaj si mu dovolil oditi? je zaklical Harry, ko je zaprl vrata. — Ker imava čas, je zamrmral Bert in zelo natančno ogledoval de Huentasovo nakazilo. — Tole nakazilo je tako dragoceno, da ga bom dobro spravil k svojim mikrofotografijam. — Zakaj si mu vrnil pero? — Bova že še prišla do njega. — Toda... — Dovolj! je vzrojil Bert. Pusti me, da se zberem. Pojdi raje v pristanišče. Iz-prašuj, poizveduj pri starih mornarjih, mešetarjih in barmanih, ali poznajo de Huentasa. Predvsem poizvćdi, ali je bil kdaj oženjen! Odšla sta vsak v svojo stran. XVII. Naslednjega dne so Lilian aretirali. Nekaj ur za tem je bil tudi Harry poklican v centralo. • V sobi so bili poleg starega Kinga še Liliana, stenograf in dva prisednika. — Želel sem govoriti s teboj, je rekel gospod King trudno. — Ona je nedolžna, je zaklical Harry, čemu jo mučite? — Nimaš ničesar drugega pristaviti? —■ Ne, samo to je resnica! — Dovolite, gospod inšpektor, je rekla Lilian Imirno. Povejte, kakšen razlog naj bi imela za umor? S tem, da sem se omo-žila, sem Ise vendar odrekla dediščini. Če bi pa hotela Margo umoriti zaradi ljubosumnosti, bi jo vendar pred poroko. Kino sporedi Ameriški film Jalni io or * sport * šport * šport * Slovensko prvenstvo v alpskih disciplinah na Joštu t* Od 8. do 10. februarja v kinu »STORZlC« 10. II. ob 17. in 19. uri v kinu »SVOBODA« Preteklo soboto in nedeljo so se na Joštu nad Kranjem zbrali najboljši slovenski alpski smučarji in smučarke, da se pomerijo za naslov republiškega prvaka. Na startu je bila elita jugoslovanskih smučarjev razen Tinčka Muleja, ki je poškodovan; zato je bilo tekmovanje Mladinske skakalci tel?me V nedeljo so bile v Kamnik* klubske prvenstvene tekme * skokih za mladince in pionirj* Tekme so bile na mali skakal' niči, ki dovoljuje skoke do $ Slalom, moški: 1. Stefe (Lju- metrov. Skakalnica je bila de 1. Cven- belj) 88,6, 2. Kunšič (Jesenice) bro pripravljena in mladi sW valka v veleslalomu Urbarjeva. (Enotnost) 1:14,1, 2. Zupančič Na splošno presenečenje je (Udarnik) 1:16, 3. Praček (Jese-zmagala Celjanka Zabukovčeva. niče) 1:21,2. Tehnični rezultati: Veleslalom, moški: kelj (Prešeren) 1:39,4, 2.-3. Kun- 91,8, 3. Križaj (Ljubelj) 92,9. kalci so pokazali veliko izvež' tudi najkvalitetnejša prireditev šič (Jesenice) in Stefe (Ljubelj) Slalom, ženske: 1. Zabukovec banost in sigurnost, kar je i (Celje) 92,3, 2. Lupša (Enotnost) znatni meri uspeh tridnevneg' v letošnji zimski sezoni. V veleslalomu je prepričljivo zmagal Cvnekelj, ve;idar mu je bilo naša mlajša garda tik za petami. Proga je bila zelo lež-ka in je bila dolga 1300 me-trav v 180 metri višinske, razlike in s 45 vratci. Da je ^roga zahtevala mnogo znanja, jc ?nak, 1:42. Veleslalom, ženske: 1. Urbar 92,6, 3. Ojcelj (Enotnost) 94,0. Praznik begunjskih smučarjev uspel V nedeljo, dne 31. januarja je TVD »Partizan« Begunje priredil, v proslavo 34-letnice usta- tečaja, ki ga je vodil Jože P' bernik, član Enotnosti iz Ljub* Ijane. Med pionirji, ki jih je bil* na startu 13, je zmagal najmlaj' Rudi Finžgar (TVD ši' n-letni Marko RebolJ s l& točkami. Sledili so: 2. Jane* da j .• bila med prvimi desetimi novitve Smučarskega kluba Be-tekmcvalci precejšnja razlika, gunje, tekme v smuku, patrol-Za članice je bila proga dolga nem teku, v skokih in v smu- či: člani: Partizan, Begunje) 32, 32 m; , mladinci: 1. Slavko Škriba (TVD Sk„°^jaJnc'__3; '?tnfA Konc,mJa Partizan, Kropa) 29, 29 m. Smučarji upokojenci so tekmo vali v treh kategorijah, v sta Kino »Storžič«, Kranj: od 3. do 7. februarja ameriški film »V/illiamsova karabinka«. Matineji v nedeljo, 7. februarja ob 8.30 uri »Skrivno življenje W. Mvttija«, ob 10. uri »Gospodična Julija«. Kino »Svoboda«, Stražišče: 5. in 6. februarja ameriški film »Williamsova karabinka«. Predstave v petek ob 17. in 19. uri, v .soboto ob 17. uri. 7. februarja švedski film »Gospodična Julija«. Predstave ob 18. in 20. uri. Matineja v nedeljo ob 10. uri »Skrivno življenje W. Mvttija«. Kino »Zadružnik«, Primskovo: 6. in 7. februarja amer. barvni film »Skrivnostno življenje W. Mvttija«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Triglav«, Cerklje: 6. in 7. februarja ameriški film »Win-chester 73«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Radio«, Jesenice: od 4. do 7. februarja ameriški pustolovski film »Tajni tovor«. Od 8. do 11. februarja amer. drama »Williamsova karabinka«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. Ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena za odrasle 20 din, za mladino 10 din. sami 800 metrov in je potekala carskem tekmovanju smučar- rosti 30 do 40 let 40 do 50 let in v starosti nad 50 let. V prvi »Kino »Plavž«, Jesenice: od 5. do 8. februarja amer. fantastični film »Konec sveta«. Od 9. do 11. februarja ameriški letalski film »Na nebu ni cest-<. — Predstave ,vsak dan ob 18. uri, v sredo in soboto ob 18. in 20. uri. Cena za odrasle 20 din, za mladino 10 din. Zaradi velikega navala pri filmu »Vesna« bomo predvajali film še 8. in 9. februarja in sicer v Kinu Radio 8. februarja in v Kinu Plavž 9. februarja. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Kino Javornik - Kor. Bela: od 5. do 7. februarja zaprto. Oglašujte »Glasu Goreufske' po severnem pobočju .Tošta. Med jev-upokojencev. Sodelovalo jje 23 tekmovalkami je sigurno 15 klubov z vse Gorenjske, ki kategoriji so "zasedli" prva * tri zmagala Urbarjeva. Domačinka so na tekmovanje poslali 177 Slavica Zupančičeva je imela izvedno smolo. Po progi je vozila dovršeno, le pri enih vrat-cih jo je zaneslo, tako da ie nesrečno padla in izgub'ia Jra gocene sekunde. V sln'omu je zmagal naš mednarodni tekmovalec Stefe. Pro-ga je bila le malo prekratka, drugače pa bi jo lahko primerjali s progami v inozemstvu. V tem tekmovanju so imeli števil- p , ni favoriti smolo in so zaradi „. tekmovalcev. V smuku jih tekmovalo 58, v skokih 65, ▼ teku 26 in 28 upokojencev. Rezultati smuk 1,5 km, 260 m višinsko razliko: 1. Janez Lu- Mladincev je tekmovalo s«' dem, rezultat pa je bil: 1. J 8' nez Sadjak 192 točk, 2. Bog' Radej 179 in 3. Jože Skorjan« 169 točk. Trije prvoplasirani so prejeH praktična darila, ki so jih pO' klonili »Kočna«, »Podjetje Kam' ]* llhl.n 4, Sval\v dTrugl kate" nik«, »Titan«, »Svilanit« Y gonji Franc Vovk, Ivan Fin- mesta Mirko Bofulin, Tone Fre- ge tovarne. Prihodnjo in drU' nedelj« žgar in Marija Močnik. V tretji bodo čianske prvenstvene tek' kategoriji pa Janez Kolman- me kiuba in tovarniških sindi- Krpinar, Rudolf Finžgar m katnv šina, (TVD Partizan Mojstrana) Franc Mohorič. Zelo resno je vzel tekmovanje upokojenec oče Rudija Finžgarja, ki je s treningom pričel takoj, ko je izvedel za tekme. Uspeh ni izostal, saj je pri svojih 65 letih osvojil drugo mesto. 1,19:2 Patrolni tek na 8kni: 1. TVD Partizan, Hrušica (Tone Prešel, Rafael Sobrl, Anton Oblak). Tek na 8 km posamezniki: članice 1. Angela Kordež, (TVD Kropa) 39,51 minut; člani: 1. Tomaž Stern (TVD padcev morali odstopiti. Tekmo- Vrhnika) 35 57 minut mladin. valke so vozile po tehnično lažji ke. ^ Mgrta Mlačnik (TVD par_ progi, vendar je bila za vse ^ Begunie) u ure; miadin. naše najboljše tekmovalke zelo c,. £ peter j,emlja (Janko RuS( nesrečna. Zupančičeva >je kar Bled) 43 Q minut dvakrat padla in se tako ni gkok. na 35_metrski Bkakalnl. mogla plasirati. Prav tako je zaradi padca odstopila zmago- Patrolni tek za Jegličev m«' morial je bil v nedeljo dopol' dne s startom in ciljem pred kulturnim domom v Kamniku Sodelovalo je 7 patrol, vsaka p' je postavila 3 tekmovalce. Zrna' gala je vrsta »Titana- pred »Svi' 1 JnSC ! „ T* 80 Pnlablle ?"ek° Anitom«, »Podjetje Kamnikom« 1000 gledalcev. Posebno velik je in Duplico. Zaradi poledenele* bil obisk tekem smučar j ev-upo- snega jg bila . tej. kojencev in tekem v skokih. ka y tekmovanju za JeE,licey Po zaključku smučarskih sko- memorial vodi »Titan«. V pri' kov so bili objavljeni rezultati hodnjih dneh bodo še tekme * in razdeljene bogate nagrade. skokih in alpskih disciplinah. Odkupujemo vsako količino litrskih ..B0RD0" steklenic kom. d din 20-— v natih skladitclh Kranj. Skofja Loka in 'rži* Opozarjamo trgovska podjetju, da jim priznamo za odkup po zgcrnjl t eni primerno maržo! Trgovsko podjetje a Vina" Htatti Okrajno smučarsko prvenstvo TVO „Partizan" Zadnjega januarja je bilo na smučiščih okoli Škofje Loke zopet živahno: Okrajno smučarsko prvenstvo po svoji množičnosti, odlični organizaciji (smučarski klub Ločan) in rezultatih pomeni lep uspeh. Tekmovanja se je udeležilo 145 tekmovalcev, ki so dopoldne tekmovali v tekih in veleslalomu, popoldne pa v skokih na ,25-metrski skakalnici v Vlncarjib (mimogrede: škoda, da ni dokončana 40-metrska skakalnica!). Tehnični rezultati: Tek,— Člani (6 km): 1. Franc Velika udeležba podeželskih društev OBJ AVE - O O G! T'l) U.ISC H Prešernovo gledališče Kranj Nedelja, 7. febr. ob 16. uri: Vojnovič, »Ekvinokcij«. - Izven/ Jele: Elvira Kraljeva k. g. članica ljubljanske Drame. Frano Dražič: Marijan Dolinar. Sreda, 10. febr. ob 20. uri: Vojnovič, »Ekvinokcij«. - Izven. Jele: Angelca Hlebcetova. — Frano Dražič: Nace Reš. Petek, 12. febr. ob 20. uri: Zweig, »Volpone«. — Izven. OBJAVE Ljudski odbor mestne občine Skofja Loka razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO HIŠ SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA ki so bile razpisane v razglasu, objavljenem v »Glasu Gorenjske«, dne 12. IX. 1953. Poleg tam navedenih hiš se bo prodala še enodružinska, enonadstropna hiša v Skofji Loki, Cankarjev trg št. 2, za katero je določena izklicna cena din 498.000. Dražba bo dne 24. februarja 1954 na sedežu LOMO Skofja Loka s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Ponudniki morajo položiti pred pričetkom dražbe varščine v višini 10 odstotkov izklicne cene. Dražbo bo vodila posebna komisija, ki jo je imenoval LOMO Skofja Loka, pismena kupo-prodajna pogodba pa se bo sklenila, ko bo na ponudbo pristal Ljudski odbor mestne občine. Dotlej je najvišji ponudnik vezan ma svojo ponudbo. Na tej javni dražbi lahko sodelujejo ponudniki, ki so poslali pismene ponudbe na podlagi prvega razpisa, kakor tudi novi ponudniki. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo interesenti med uradnimi urami na sedežu LOMO Sk. Loka, soba št. 18 ter pred pričetkom javne dražbe. Prodajni pogoji so nabiti tudi na glasnih deskah LOMO Skofja Loka. Komisija za prodajo hiš SLP LOMO Skofja Loka OBVESTILO Poziv davčnim zavezancem zemljarine Po Uredbi o zemljarini (Ur. list FLRJ štev. 53/53) je v 1. členu odrejeno, da plačajo vse gospodarske, zadružne in družbene organizacije, samostojni zavodi, državni organi in proračunski zavodi zemljarino od zemljišč, ki jih uporabljajo v gospodarske ali druge namene, bodisi, da so ta zemljišča dodeljena naravnost njim v upravljanje, ali pa so jih vzeli v najem, zakup ali v brezplačno uporabo. Podlaga za tako obdavčenje je katastrski dohodek. V členu 2. iste Uredbe se predvideva plačilo zemljarine tudi za zemljišča pod takimi stavbami, katerih vrednost je vračunana v vrednosti osnovnih sredstev od katerih se plačujejo obresti, za dvorišča pri teh stavbah in od stavbnih parcel. Zaradi tega pozivamo vse spredaj navedene davčne zavezance, da do 15. 2. 1954 predložijo sledeče podatke: 1. Ime davčnega zavezanca 2. katastrsko občino 3. parcelno številko 4. površino 5. v kakšne svrhe se zemljišče uporablja. Gornje podatke je dostaviti skupno z načrtom podjetja po možnosti osebno Katastrskemu uradu v Kranju ali za območje sodnega okoliša Skofja Loka Ekspozituri katastrskega urada v Skofji Loki. Tajništvo za gospodarstvo OLO Kranj Pva dva dni februarja je v Kranju zmanjkalo vode zato, ker so se pojavili v vodovodnih ceveh zračni mehurji, ki so ustavili dotok vode. Prebivalstvo opozarjamo, naj upošteva okolnost, da vodovodno omrežje Cemšenik zaradi zastarelosti že v normalnih pogojih (ko je vode dovolj), ne more zadostiti vsem mestnim potrebam. Zato naj prebivalstvo z vodo čimbolj varčuje. V smislu sklepa Gospodarskega sveta, bo dotok vode do preklica ustavljen od 23 ure do 4. ure zjutraj. LOMO Kranj RAZGLAS 1. Vsled netočnosti katastrskih podatkov se bo odmera dohodnine od kmetijstva izvršila na podlagi začasne korekture katastrskega stanja. 2. Zato v smislu navodil Izvršnega sveta št. 442/1-54 z dne 28. januarja 1954 pozivamo vse pravne in fizične osebe, ki morajo plačati v letu 1954 dohodnino od kmetijstva, ter so lastniki posestev odnosno parcel na območju OLO Kranj, da priglasijo do 18. februarja 1954 pristojnim občinskim (mestnim) ljudskim odborom vse neskladnosti med dejanskim stanjem in med stanjem, ki je vpisano v katastrskih operativih šinske razlike) — Člani: 1. Ru- rob. Razveseljiva je velika U' di Benedlk (Skofja Loka) 1:12,7, delefcba mlorllnofv. Mani razve 2. -3. Stane Stanonik (Skofja seljivo pa je dejstvo, da Kranl Loka) 1:14,0, Franc Primožič kot okrajni center ni poslal (Tržič) 1:14,0. — Mladinci: 1.— tekmovalcev. Razumljivo je. d* 3. Tone Tavčar (Železniki) 1:19,0, so večje prireditve (Kočevje. Dušan Kristan (Tržič) 1:19,0, La- Idrija, St. Jošt) brez dvoma * do Stritih (Tržič) 1:19,0. temu prispevale svoje, ali mo* Skoki: Med člani je sigurno gel bi si kdo tolma čiti to kot zmagal naš planiški znanec, ki omalovaževanje »podeželia«?! -" se je po lanski nesreči prvič Pohvaliti pa je treba udeležbo zopet spuščal z mostička. 1. manjših društev (Naklo, Pod* Stane Stanonik (Skofja Loka) brezie. Železniki, Ziri, Selca. 199.9 točk (22 m. 21,5 m). 2. Ru- Stražišče); močno ekino pa j« di Benedik (Skofia Loka) 177,4 poleg domače Škofje Loke pri- točk, 3. Ivo Crnilec (Podbrezje) speval tudi Tržič. R^ciio LJobli ari« MALI OGLASI Gostilne in hoteli. Sprejmem na dom krpanje in pranje perila. Naslov v upravi lista. Prodam brejo svinjo, Jeglič, Podbrezje 1, p. Duplje. Prodam skoraj novo kompletno spalnico. — iz prijaznosti — pri Zrinšek, Cerklje. Poštenega najditelja denarnice, izgubljene 3. februarja ob 2. uri od Novega doma do Ko-krice prosimo, da jo vrne v upravi lista. Okrajni zdravstveni dom v Kranju razpisuje mesta 2 babie in sicer za babiški okoliš Desnica pri Kranju in Javorje nad škofjo Loko. Nastop službe takoj! Pravilno taksirane prošnje vložite na naslov: Okrajni zdravstveni dom Kranj, poštni predal 42. Snažilko za čiščenje pisarniških prostorov išča Trg. podj. »Preskrba«, Kranj, Titov trg 2. Prednost imajo Kranjčanke. — Plačd po dogovoru, nastop ilui-be 10. februarja. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.35, 7.25 (ob nedeljah samo ob 7.00), 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00. Morda vas bodo med drugim zanimale tudi naslednje oddaje, ki smo jih izbrali v radijskem dnevniku od 7. do vključno 13. februarja 1954. V nedeljo, 7. februarja: ob 8.00 je na sporedu oddaja za športnike, ob 9.00 literarno glasbena oddaja — Pesmi Desanke Maksimovič, ob 9.40 dopoldanski simfonični koncert, ob 11.00 pa bodo naši pionirji slišali pravljico »Čarobni meč«. Kmetijske nasvete boste slišali ob 13.00, ob 13.15 je oddaja za žene, ob 13.25 pa Želeli ste — poslušajte. Ob 15.45 je na sporedu radijska igra J. Mlakarja - Kako je Trebušnik hodil na Triglav, ob 18.20 pester spored slovenskih narodnih, ob 19.30 pa prenos Rossinijeve opere Seviljski brivec iz Ljubljanskega opernega gledališča. V ponedeljek, 8. februarja: ob 7.00 so na programu gospodinjski nasveti, ob 13.00 pionirska oddaja, ob 13.15 pisan spored slovenskih zborov in samospevov, ob 15.30 šolska ura za nižjo stopnjo, ob 16.00 operne melodije, ob 18.40 pa poje umetne in narodne pesmi moški zbor »Zarja« iz Trbovelj. Ob 20.15 boste lahko slišali šesti abonmajski simfonični koncert Slovenske filharmonije in ob 22.15 plesne melodije. V torek, 9. februarja: ob 7.00 oddaja za kmetovalce, ob 13.00 šolska ura za višjo stopnjo, ob 12.00 poje pevski zbor Slovenske filharmonije, ob 17.10 bo igral za dobro voljo harmonikar Slavko Avsenek, pel pa bo Akademski sekstet. Oddajo iz bo- jev naših narodov boste slišali ob 18.30, ob 20.00 okno ▼ svet in ob 20.10 odlomke iz slovenskih oper. V sredo, 10. februarja: ob 7.08 so na sporedu odgovori gospodinjam, ob 13.00 oddaja za pionirje, ob 14.20 kulturni pregled, ob 14.40 pa poje moški zbor France Prešeren iz Kranja umetne in narodne pesmi pod vodstvom Petra Liparja. Ob 17.10 poslušajte pisan spored slovenske narodne glasbe, pri kateri sodelujejo Fantje na vasi, Veseli godci, Avgust Stanko in narodni solisti. Zdravstveni nasveti so na sporedu ob 17.50, ob 18.30 zunanjepoltični feljton in ob 22.35 moderna plesna glasba. V četrtek, 11. februarja: o» 13.50 boste slišali športno predavanje, ob 15. 30 oddajo za cicibane, ob 16.00 Želeli ste H poslušajte, ob 18.00 plesno glasbo in ob 18.20 novosti iz književnosti. Ob 20.00 bo prenos svečane akademije ob 150-letnid srbske vstaje. V petek, 12. februarja: ob 13.15 poslušajte pesmi iz Slovenske Benečije, ob 14.40 VašK' kvintet, ob 16.00 pa predavanj« radijske univerze o medplane-tarnih poletih. Ob 18.00 je na sporedu koncert za mladino, ob 20.00 tedenski zunanjepolitični pregled, ob 20.15 pa večerni simfonični koncert. V soboto, 13. februarja: ob 7.00 oddaja za gospodinje, ob 13.00 oddaja o novih filmih, ob 15.30 oddaja za pionirje, ob 17.1* Želeli ste — poslušajte, ob 18.08 kratko poročilo o delu Ljudskib skupščin, ob 20.00 pa pisan s