ZS1. številka.
V Ljubljani, v petri!, 31. oktobra 1913.
XLU1. leto.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: telo leto.......K 24-
S>1 leta • ••••« •   » 12*— trt leta   »••••«   .   6 — na mesec  • ••»•• 9 2*—
v upravništvu preje man:
celo leto K 22-—
pol leta # i i i i i , 11*—
četrt leta* . • . • • « . 5'50
na mesec .«•••• • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi zt ne vračajo. Tfrednlitvo i Knaflova Bilo« st 9 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Uhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 viru, za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. UpravnlŠtvtt naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari
———— Posamezna številka velja 10 vlnarlev. ———-
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Kaređna tiskarna" teleCon it ti.
.Slovenski Narod' velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25-—
pol leta . ,«•••• . 13-
četrt leta 650
.  *  . m  . «2-30
na mesec
za Nemčijo:
celo leto.....K 3C--
za Ameriko In vse druge deielet celo leto.......K 35.-*
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravniatvo (spodaj, dvorišče levo). Rnallova nlloa it 9, telefen tt 15.
bi ljudstvo spregledalo...
Ce bi naše ljudstvo spregledalo, pa bi se pri predstojećih deželno-zborskih volitvah svojim dosedanjim poslancem tako krepko zahvalilo, da bi se nobeden več ne povrnil v deželni zbor.
Skoro dvanajst let je bila sedaj usoda dežele Kranjske v klerikalnih rokah. V prvi polovici te dobe so bili klerikalci pač v manjšini, toda delali so obstrukcijo in z njo preprečili vse, kar jim ni bilo po volji; samo to se je moglo zgoditi, kar so hoteli klerikalci, samo to je moglo obveljati, s čimer so bili zadovoljni klerikalci. V zadnjih šestih letih so imeli klerikalci večino in nihče jih ni oviral pri delu; mogli so storiti, kar so hoteli, mogli so gospodariti, kakor so hoteli ... in delali so tako, da jih danes kolne vsa dežela.
Ne bomo govorili o tem, kake krivice so v tej dobi klerikalci delali svojim političnim nasprotnikom, kako so proti njim zlorabljali svojo moč in kako so z nenavadno hudobijo ubijali vse in vsakega, kdor se jim ni slepo podvrgel. Ne, ogledati si hočemo njihovo delo od druge strani.
Kot zastopniki kmečkega ljudstva so prišli klerikalci do večine. Leta in leta so hujskali kmečko ljudstvo proti deželnemu zboru in obetali so kmečkemu ljudstvu zlate gradove, kadar dobe klerikalci gospodstvo v roke. Program klerikalnih obljub je bil tako bogat, da se je kmečkemu ljudstvu delala kar tema pred očmi. Vso srečo in vse bogastvo so klerikalci obetali ljudstvu in prisegali so, da spremene Kranjsko v deželo, kjer se bosta cedila med in mleko . . . Toda čim so klerikalci prišli na krmilo, so pozabili na vse svoje obljube in sicer tako temeljito, da jih je sedaj strah novih volitev v deželni zbor.
S kakimi obljubami pa so klerikalci spravili kmečko ljudstvo na svojo stran? Poglavitne obljube so bile: pomoč zoper zadolženje kmečkih posestev, ustanovitev deželne požarne zavarovalnice, ustanovitev živinske zavarovalnice in pa zavarovalnice zoper škodo po toči. Leta in leta so klerikalci s temi mamljivimi obljubami krošnjarili v deželi, na
vseh shodih so to obetali, v svojih listih so to napovedovali, na vseh prižnicah se je to oznanjalo in tudi v deželnem zboru so grmeli o tem. Ali v trenotku, ko so dobili klerikalci moč v roke, ko jim je bila dana priložnost, da bi izpolnili, kar so obetali, so na vse pozabili in še mar jim ni bilo, da bi vzeli te stvari sploh v pretres.
Iz tega se najbolje spozna, kako brezvestno so klerikalci ljudstvo goljufali, ko so mu delali taka upanja. Kmečki dolgovi so gotovo največja nesreča kmečkega ljudstva, omejitev zadolževanja in razbremenjenja kmečkih posestev to je največja naloga kmečkih zastopnikov. Priznamo: ta naloga je silno težka in komplicirana, ta naloga zahteva veliko studiranja in veliko dela, toda najmanj, kar se je smelo pričakovati, je bilo to, da pokažejo kmečki poslanci vsaj dobro voljo in se z vnemo in rssnobo letijo dela. Pa jim še mar ni bilo, še zmenili se niso, niti ene minute niso posvetili tej veliki nalogi, o vseh mogočih in nemogočih stvareh so čenčali, zmerjali in zabavljali, govorili o svojih prešestvovanjih in prepevali pesemce, za največjo bedo in največjo skrb kmečkega stanu, za stvar, od katere je odvisen obstanek kmečkega stanu in bodočnost slovenskega naroda, niso imeii ne ene same besede.
Ravno tako je bilo z deželno zavarovalnico proti požarom. Kaj so vse klerikalci govorili in pisali o deželni zavarovalnici; leta in leta so jo obetali; v deželnem zboru so grozovito razsajali, da se mora na vsak način ustanoviti, ker je velikanskega pomena za kmečko ljudstvo; tako so bili vneti zanjo, da je dobri dr. Žitnik v deželnem zboru kar s pestjo ob mizo tolkel. A vse to je trajalo samo toliko časa, dokler so bili klerikalci v manjšini — čim pa so dobili večino, čim so dobili moč, da bi svojo obljubo lahko uresničili, pa se ni nobeden več ganil in se ni nobeden več zmenil za deželno zavarovalnico. Molčali so toliko bolj, ker so na tihem ustanovili zasebno klerikalno zavarovalnico, pri kateri razni klerikalci lepe denarce služijo in ki kmete tako neusmiljeno tožari za vsak vinar, da se še sodnikom lasje ježe. Prej so klerikalci vpili: zasebne zavarovalnice derejo kmeta, tre-
ba je, da se ustanovi deželna zavarovalnica, zdaj pa imajo ti ljudski prijatelji sami zasebno zavarovalnico, sami derejo kmeta in da bi iz njega čim več namolzli, pa nečejo nič več slišati o deželni zavarovalnici.
Nič boljše ni z zavarovalnico zoper točo in z živinsko zavarovalnico. Živinske bolezni in toča — to sta najhujši nesreči za kmeta. Če bi bil kmet proti tej nesreči zavarovan, bi brezskrbnejšega srca gledal v pri-hodnjost. Klerikalci so to dobro vedeli in vedo tudi Še danes, a storili niso ničesar in tudi v tem oziru pozabili na vse svoje obljube ter deželne milijone rajše porabili za druge namene. Ubogo prevarano kmečko ljudstvo!
Zboljšanje kmečkih gospodarskih razmer — to je bila velika naloga, ki so jo kmečki volilci naložili klerikalnim poslancem. Doživeli so veliko razočaranje. Klerikalci so pač potratili precej denarja za ta namen, a uspehov ni nikjer videti. Kar se je doseglo, ni v nobenem razmerju z izdanim denarjem. Klerikalci so pač nastavili razne učitelje kmetijstva, pa ti sami nič ne znajo. To niso strokovnjaki kmetijstva, nego klerikalni agitatorji; poduk jim je zadnja briga, glavno je, prikleniti kmečko ljudstvo na klerikalno stranko. Povzdigovanje kmetijstva na Kranjskem je šušmarsko in ni vredno tega denarja, ki se zanj izdaja. Način, kako klerikalci pospešujejo živinorejo, je tak, da se vsak razumnejši kmet temu smeje; Robež velja veliko denarja, pa je škoda vsakega vinarja, ki se zanj izdaja in je sploh pravi škandal; mlekarstvo, ki je obetalo postati velikanskega pomena, nazaduje in se čujejo iz mlekarskih zadrug take stvari, da bo treba kmalu poklicati preiskovalnega sodnika. Veliko denarja se je potrosilo pod pretvezo »pospeševanje kmetijstva«, a zalegel ni skoro nič, ker so klerikalci vedno mislili samo na korist svoje stranke, pa nikoli na povzdigo kmetijstva, mislili vedno le na to, da podpro svoje agitatorje, nikoli pa na to, da koristijo celokupnemu kmetijstvu. Ko so imeli naprednjaki moč v rokah, so izdali manj denarja, pa so dosegli vse drugačne uspehe. Pomisliti je samo na obnovitev vinogradov. To je bilo največje delo v povzdigo kmetijstva, kar se jih je sto-
rila na Kranjskem. To se je obneslo. A kaj imajo klerikalci pokazati, kar bi se moglo temu primerjati? Ničesar. Naprednjaki so dobro gospodarili, klerikalci pa samo zapravljali — to je razloček med pospeševanjem kmetijstva prej in sedaj.
Na zadnjem klerikalnem shu^u se je dr. Lampe hvalil, češ, glejte, koliko cest, koliko vodovodov in koliko mostov smo sezidali. Ceste, vodovodi in mostovi so se tudi prej prav pridno zidali in če so jih tudi klerikalci, ni to nikaka zasluga. Hudiča, vseh ogromnih milijonov, ki so prišli v teh letih v deželne blagajne, vendar niso mogli zapraviti za spekulacije, nekaj so morali vendar tudi storiti. Storili pa so mnogo manj, kakor bi bili mogli in kakor so obljubili. Zdaj, ko se bližajo volitve, so spravili vse deželne inženerje na noge, da merijo in merijo vse tiste ceste, mostove in vodovode, ki so jih klerikalci že pred leti obljubili pa potem nanje pozabili. Na ta način hočejo volilce ukaniti, da bi šli zopet zanje v ogenj.
Veliko več bi bili klerikalci lahko naredili. Najeli so vendar mnogo milijonov, denarja za melijoracije. Ti milijoni so bili namenjeni kmetijskim potrebam, s temi milijoni bi se bila lahko ogromno mnogo storilo. Toda kmečka korist je pač mala briga klerikalcem. Namesto da bi bili te-mastne milijone porabili si za melijoracije, so jih porabili za druge namene; namesto da bi bili gradili vodovode itd. so pa s temi denarji spekulirali, jih znesli v Završnico in v strankarske zavode, kjer posamezni klerikalci s tem denarjem služijo lepe dobičke, med tem ko kmečko ljudstvo čaka in bo še dolgo čakalo na toli potrebne in tolikrat obljubljene melijoracije.
Končno naj omenimo še toliko proslavljano klerikalno zadružništvo. Ves svet ve, v kakem stanju je to nesrečno zadružništvo, tako da o tem ni treba govoriti. To zadružništvo ima namen pomagati kmetu — a razjokati se mora, kdor vidi, kakšna je ta pomoč. Naj pribijemo le eno: Za denar je danes silno težka in nihče ga ne dobi tako težko, kakor kmet. Pa glej: namesto da bi klerikalna organizacija pri njej vloženi kmečki in deželni denar porabljala za kmeta — ga nosi  v tuje debele.
Milijone tega kmečkega in deželnega denarja so nesli klerikalci v Dalmacijo in v druge kronovine, doma p? kmet še par što kronic ne more dobiti. Spekulantje v Dalmaciji in drugod bogate s kranjskim kmečkim in deželnim denarjem — kmet pa nima kredita niti v največji stiski. In stranka, ki nosi milijone kranjskega kmečkega in deželnega denarja v tuje dežele, domačega kmeta pa pusti propasti, ki tako domač denar odteguje domačinom in ga daje tujcem, se predrzne govoriti, da skrbi in dela za povzdigo kmetijstva!
Gospodarska povzdiga kranjskega kmetijstva je bila naloga, ki so jo kmečki volilci poverili svojim poslancem. Kako so ti poslanci prevzeto dolžnost izpolnili, o tem se lahko vsak prepriča, če se le ozre po deželi. Kmečki dolgovi so narasli, kmečka beda je postala Še večja, kakor je bila prej, kmečka produkcija se ni pomnožila niti se je zboljšala, blagoslavje gineva in ljudstvo hira ter beži trumoma v Ameriko. Odkar so pred slabimi dvanajstimi leti prišli klerikalci do odločilne moči v deželi je zbežalo kakih osemdesettisoč ljudi iz domovine v Ameriko. Klerikalci so reševali kmečki stan na ta način, da so kakih 80.000 ljudi pognali iz domovine s trebuhom za kruhom.
Zato pa pravimo: Ce bi kmečko ljudstvo že enkrat spregledalo, pa bi pri volitvah v deželni zbor klerikalcem tako posvetilo, da bi nobeden več ne prišel v dež. zbor.
Državni zbor.
Dunaj, 30. oktobra.
Vlada je izročila parlamentu predlogo o zvišanju rekrutnega kontingenta. Po brambnem zakonu z dne 5. julija 1912 znaša skupno stanje rekrutov pri armadi in mornarici ter obeh deželnih brambah 212.500 mož, po novi predlogi naj se poveča za 31.300 mož, torej na 243.800.
Vojna uprava izjavlja, da monarhija nikakor ne sme zaostati za drugimi evropskimi državami, ki skoraj brez izjeme ojačajo svoje armade. Med tem pa, ko se morajo nekatere države (n. pr. Italija) boriti pri tem z velikimi težkočami, ker jim manjka sposobnih ljudi, je rezervoar za vojaško službo   sposobnih v A v«
LISTEK.
Onhraj crnožolf Ih ine]niliov.*
VII.
V »Raskolnikovu« omenja Dostojevski oni vsem Peterburžanom dobro znani duh ruske prestolice. Poznam zdaj ta duh in ostal mi bo za vekomaj v spominu. Spadal je med prve vtise, ko sem stopil iz kolodvora na cesto. To je nek kislika-sto - oljnat duh, podoben onemu, ki se ga čuti dostikrat v primorskih mestih, v pristaniščih. Ta peterburški duh izvira najbrže ponajveč od lesenih šestvogelnikov, s katerimi so vse boljše ceste tlakovane, in od katrana, s katerim so ti leseni čoki drug z drugim zvezani. Ker podnebje na les močno vpliva, se začne kmalu razkrajati in malo gniti. Vse to skupaj in še druge stvari izpuhtevajo v zrak oni karakteristični duh, ki mesta nikdar ne zapusti.
S podnebjem se mora pa peter-burško človeštvo boriti leto in dan in enako z zemljo. Ker je Peterburg
* Glej št. 207—209, 214—216, 223, 224, 229—231, 235—237 in 242 »Slov. Naroda«.
zidan na močvirju in leži prav nizko nad Njevinimi toki, so skoro vse hiše zidane na pilote. Nekatera starejša poslopja so preslabo pilotirana, dobivajo vedno razpoke in jih morajo vedno popravljati. To napako ima na primer ravno peterburško znamenje, namreč Isakova cerkev. Sezidana je bila med leti 1819 in 1858, a popravljati jo morajo cel čas brez presledka, zdaj tu, zdaj tam. Ogledal sem si kolosalne granitne stebre, ki od zunaj nosijo streho s kupolo. Čeprav so strašno debeli in močni, ni ne enega, ki bi ne bil že kje počen in zakrpan, kajti peza poslopja se nasloni zdaj na to, zdaj na drugo stran in tega tudi granit ne more trajno prenašati brez škode. Ko sem bil notri, je bil cel prostor do vrha kupole obdan z razložili vi m železnim stavbnim odrom, dohod na kupolo začasno žalibog prepovedan.
Sploh popravljajo ves Peterburg celo leto, posebno poleti, ko je vreme ugodnejše in mnogo ljudi odsotnih. Kamor sem se ozrl, povsodi so bili zidarji, štukaterji, kamnoseki, slikarji. Skoro vsaka druga hiša je imela v tem ali drugem nadstropju odprta, z apnom oškropljena okna in se je videlo v prazne prostore, po katerih so kolovratih pojoči zidarji ali slikarji; neštevila hiš je imelo stavbne odre; pri eni palači se je podrl masiven balkon, pri drugi je odjenjal
monumentalni portal. Tlak skoro vsake ceste je bil na polovico razdrt in so ga popravljali, kuhali asfalt, ku-pičili lesene šestvogeinike ali kamne ob trotoarju, ali pa so razdirali celo trotoar. Izgledalo je, kakor bi se hotelo celo mesto za posebno priliko praznično preobleči. A tako je poleti tam vedno. Zapuščeno pa raditega mesto ne izgleda, kajti one, ki morejo poleti bežati kam na oddih, nado-meste polnoštevilno stavbni delavci, ki se koncem zime iz raznih krajev vsujejo v Peterburg. Seveda se poleti zida tudi vse, kar je novega.
Slog, v katerem se dandanes tam zida, je deioma enak slogom po drugih mestih, pri granitnih palačah pa nek obrovski severni slog, podoben onemu Roland - stvlu, v katerem radi zidajo moderni Nemci in ki je dobil — gusto in zaušnice so različne — monumentalnega izraza v pravkar odkritem, plavžu podobnem spomeniku na bitko pri Lipskem. Nemške take stavbe so dostikrat odurne po svojem barbarskem primojdušev-stvu, ki ga izraža fasada, češ, to je »teutsche Kraft«. Nasilno izgledajo taka poslopja, kakor kaka bastilja ali »Zwinguri«, a lepa so le, če pride njih izvršitev pod roko pravemu umetniku, ki v duši ni samo »ein Bierdeutscher«. V Peterburgu so te granitne obrovske stavbe skoro vse, ne samo mogočne, temveč tudi lepe.
Vzrok temu je, da arhitekti niso Nemci, kateri se dandanes tudi v umetnosti enostransko trudiio, poudarjati le »KrafU svoje pasme in zaničujejo finočo in eleganco, temveč Rusi, Finci ali Švedi. Zlasti švedska in finska severnjaška granitna arhitektura sta dobila vpliv na peterburško lice in to je dobro. Švedi so skozinskoz severnjaki, a severnjaki brez severnjaške robatosti; Finci so energični in sila grobi ljudje, stoje pa na svojo korist pod popolnim kulturnim vplivom Švedov. Elegantni Švedi so iznašli resen, severu primeren graniten slog, ki je. pri vsej svoji energiji in monumentalni sili vendai tudi za romanski ali slovanski čut zelo lep. In ta slog se začenja v Peterburgu širiti pri velikih, zlasti pod-jetništvenih stavbah, kakor so banke in trgovske hiše. Kako brezoku-sno pa delajo z granitom Nemci, dokazuje novo nemško veleposlaništvo poleg Isakove cerkve. Videl sem to stavbo po nemških listih in se mi je zdela mogočna in lepa. Ko sem jo pa v resnici zagledal, sem bil kar potrt in žal mi je bilo, da so ta lepi trg tako pokvarili. Tudi peterburški stavbni urad je vljudno namignil, ko je dobil načrte, ali bi ne mogli tja postaviti »kaj čednejšega«. A nemški gospodje so mogli le sramežljivo pošepetati, da je pod načrti aprobacija cesarja Viljema.
Kakor Rusinje pri svoji obleki, tako ljubi Rus tudi pri zidanju pestre barve. V Peterburgu je vse polno navadnih hiš, ki so popleskane rožnato, rumeno ali zelenkastomo-dro. Prvi trenotek je to čudno in posamezna hiša res ni lepa. Če se pa pogleda celo cesto, zlasti če je živahna in če iznad hiš še gleda kaj pozlačenih streh cerkvenih stolpov (zvonikov ne smem reči, ker zvonove imajo navadno v posebnih linah cerkvenega poslopja, ne v stolpih), je taka cesta dosti mikavnejša, nego sivkaste   fasade naših cest. Enako
sem se izpočetka čudil velikim palačam; zimski dvorec, Anlčkina palača (kjer stanuje carica - vdova), palača kneza Bolkonskega itd., so preple-skane od tal do vrha z indijsko - rdečo oljnato barvo, to je prilično tista rjavo - rdeča barva, s katero pri nas pleskajo strešne žlebove in cevi. To se mi je zdelo strašno grdo. A kmalu sem uvidel, da je za Peterburg ravno to edino prava barva. Že poleti daje ta krvava barva prizorišču mnogo življenja, kaj šele pozimi, ko leži na tleh in na strehah bela odeja in se nad mestom razteza belkasto - sivo nebo. No, in naša frančiškanska cerkev ima tudi podobno barvo ter je ravno zato edini poživljajoči činitelj Marijinega trga, kateri je sicer obdan s samimi sivimi poslopji. In grad Schonbrunn pri Dunaju je pomaran-
kaže. Ko bi šlo za kako vojaško reč, bi verjeli...
O danes stavljenih predlogih in interpelacijah jugoslovanskih naprednih poslancev smo že na kratko poročali. Posebno pozornost zasluži samostojni predlog poslanca dr. Ravni-harja v korist justičnim uslužbencem In paznikom, ki zahteva, da se v izvršilnih predpisih k službeni pragmatik! zlasti ozira na te-le zahteve: justične uslužbence in paznike je izenačiti državnim uslužbencem drugih kategorij, n. pr. onim pri pošti, orož-ništvu, finančni straži itd., zlasti glede njih uvrstitve v kategarijo poO uradnikov, pri čemer naj odločujeta le službena starost in sposobnost, revizija zakona glede aktivitetnih do-klad; uvede naj se 35, odnosno 301et-na službena doba za sluge, odnosno paznike, pri čemer naj se vštejejo vsa v državni službi prebita leta; dovoli naj se rodbinska doklada kakor na Ogrskem; urede naj se določbe glede hranarine in hodarine; dovoli naj se delovna in stanovanjska doklada paznikom; ureditev dopustov, nočne službe, doklade za nočno službo; imenovanje za nadpaznike naj se vrši po kvalifikaciji v službeni starosti, ne glede na to, ali je bil paznik certifikatist ali ne.
mMni odbor naiodna-napredne stranke
priredi
v nedeljo, dne 2. novembra
©fo pol H. uri dopoldne
velik
v Mestnem domu.
Na  shodu   govori  župan ljubljanski
dr. Ivan Tavčar.
Shod ima namen, da dobe napadi dr. ŠusterSiča na mestno upravo ljubljansko   primeren odgovor.
Kaprednfakljvsi na shod!
StBiBFShO.
Na novo deio! Z dežele nam pišejo: Bliža se pozna jesen in zima, ko imajo ljudje vsepovsod več časa ko v poletju. Sedaj je ugoden trenutek za intenzivno notranje društveno delo. Nepolitična društva naj prirejajo predavanja, po možnosti gledališke predstave, rodbinske večere, na katerih se poda ljudem nekoliko godbe, prijateljske sestanke itd. Skrbimo povsod družabno za svoje ljudi, nudimo jim duševne hrane in zabave, da jih ne pritegnejo na se klerikalci, ki so v svojih društvih prav živahni! Sedaj je tudi čas, da razvijejo ljudske knjižnice svoje delo živahnejše; ob dolgih jesenskih in zimskih večerih pride čtivo ravno prav! Politična društva naj pa prirejajo sedaj občne zbore in shode; zadostujejo tudi manjši zaupni sestanki, na katerih se govori o vseh javnih vprašanjih in nabira nove člane. Ob takih prilikah se pa naj tudi pridno agitira za naše časopisje; »Slov. Narod« na primer še manjka v marsikateri vasi, v marsikateri ugledni
narodni hiši. Gibljemo se in delajmo — mirovanje je smrt in pogin!
Klerikalci zabavljajo. Kakor nedavno tega o glavnem zboru narodne stranke tako zabavljajo klerikalci sedaj tudi o dr. Kukovčevem shodu v Žalcu. Ker ne vedo nič stvarnega odgovoriti in ker ne morejo vrniti upravičeno hudih udarcev — zabavljajo. Ponavljamo: tako zabavljanje, ljuba »Straža«, nikomur ne imponira, najmanj pa trškim volilcem dež. posl. dr. Kukovca.
Slovensko dramatično društvo v Celju bo priredilo v letu 1913. še tri gledališke predstave in sicer 9. novembra, 23. novembra in 21. decembra. V nedeljo dne 9. novembra se vprizori Halbejeva »Mladost«. Prosimo druga celjska in okoliška društva, da bi te nedelje ne prirejala sama kakih veselic.
Iz Celja. V sredo so prijeli v Inomostu poštnega oficijanta Rudolfa Pivvonka, ker je na celjski pošti ukradel denarno pismo s 30.000 kronami. Kakor se bodo še naši bralci j spominjali, je poslala dne 1. junija j neka dunajska banka celjski podružnici Union banke denarno pismo s 30.000 kronami v tisočkronskih bankovcih. Pismo se je iz poštnega žak-lja brez sledu izgubilo. Pošta in policija sta zasledovali slučaj, a se ni moglo ničesar pozitivnega dognati. Še le v zadnjem času sta prišli pošta in policija na idejo, da ima morda Rudolf Pi\vonka, ki je imel tistikrat, ko je namenilo priti denarno pismo v Celje, službo, vendar kako zvezo s tatvino. Tajna policaja Jobstl in Ber-ger iz Gradca sta začela opazovati I Piwonka in njegove sorodnike v j Gradcu. Opazila sta, da se Piwonka ; v Gradcu vozi z auto-taksi in da izdaja veliko denarja. V sredo sta detektiva izvršila pri Piwonkovih starših hišno preiskavo. Našla sta v neki leseni kaseti 19 tisočkronskih bankovcev in skoro za 1000 K drobiža. Mati in hčer ste tudi priznali, da jima je Rudolf zadnji čas daroval mnogo obleke in zlatnine. Tajili ste pa odločno, da bi kaj vedeli o tatvini. Državno pravdništvo je dalo na to zapreti Piwonka v Inomostu, kamor je bil prestavljen ter njegovega očeta, brata, mater in sestro v Gradcu. 10.000 K je pa Piwonka najbrže že izdal; nakupil si je med drugim dragoceno knjižnico. Očeta in brata, ki najbrže za tatvino nista nič vedela, bodo najbrže izpustili. Oče je ugleden zasebni uradnik, že 30 let v eni službi. Celjani, ki so Piwonka poznali, pravijo, da je bil tih in miren človek; bil je tudi na dobrem glasu.
Slov. akad. društvo »Tabor« v Gradcu ima v soboto 1. novembra svoj redni občni zbor. Lokal »zum goldenen Stern«, Sparbersbach-gasse.
Iz Kasar pri Petrovčah. Pred Veliko nočjo je več uzmoviČev odgnalo posestniku Zupancu na njegovi pristavi v Libojah lepega junca. Dva od teh tičkov so že orožniki dejali pod ključ.
Iz Šmartnega pri Slovenjgradcu. V ponedeljek dne 27. t. m. se je poročil naš narodni župan veleposestnik Ivan Kac z gospodično Anico Zormanovo iz Tomaške vasi. Vrlima novoporočencema naše najpri-srčnejše čestitke!
Čitalnica v Šoštanju priredi svojo prvo igro v tej sezoni v nedeljo dne 9. novembra ob 3. uri popoldne. Igra se ljudska igra   v   4. dejanjih
striji še jaka malo izčrpan. Rezultati lanskih naborov da so pokazali, da imamo v monarhiji na razpolago 248.442 popolnoma sposobnih mladih ljudi, to število da se bo prihodnja leta še znatno zvišalo. Že letos bi bilo torej mogoče asentirati celokupno potrebno število rekrutov, toda vlada pristaja na to, da se to zgodi le stopniema do 1918. leta in sicer v izmeri, kakor smo že popoldne brzojavno poročali. Po novi predlogi znaša torej rekrutni kontingent za avstrijske kronovine v 1. 1914. 94.694 mož za skupno armado in 28.297 mož za avstrijsko deželno brambo..
Leta 1918. bo imela od teh 31.300 novih rekrutov na razpolago; skupna armada in mornarica 18.000 mož, deželna bramba 7300 (in ogrski honved 6000) mož.
S tem novim moštvom namerava vojna uprava spopolniti predvsem organizacijo infanterije.
Kompanije onih bataljonov, ki so dislocirani v obmejnih okrajih, naj štejejo v bodoče po 128 mož, vsak infanterijski polk naj ima tri stalne oddelke strojnih pušk in materijal za četrti. Za vse to je namenjenih letnih 12.319 rekrutov. Artilerija naj dobi 14 novih havbičnih regimentov, tako da bo v bodoče razpolagala vsaka divizija s 60 topovi (dosedaj 42). Posamezne baterije zlasti v obmejnih okrajih naj dobe nekoliko več moštva. Na artilerijo odpade 2814 mož zvišanegant rekrutnega kontingenta.
Nadaljne dotacije so namenjene kavaleriji (v spopolnitev njenih tehničnih oddelkov 3352 mož) in raznim tehničnim četam.
Pri deželni brambi se naj zviša pred vsem stanje posameznih bataljonov in kompanij (7316 mož) ter ustanovijo novi oddelki strojnih pušk, deželnobrambna artilerija naj dobi predvsem 5. in 6. topovske, oziroma 3. in 4. havbične baterije (3488 mož), deželnobrambna kavale-rija 2 nova ulanska regimenta.
Stroški za vse te naprave in uvedbe znašajo za Avstrijo 253 milijonov 950.000 kron. Razdelijo se ta-ko-le:
Tekoči stroški za armado se zvišajo za 41 milijonov; od teh se nahaja 7*250 milj. že v budgetu za I. semester 1914, 12*2 milj. pride v proračun za 1. 1914/15, ostala vsota 21*5 milj. se naj pokrije v proračunih do leta 1919/20. Enkratni stroški znašajo 108 milijonov kron, od teh se naj pokrije 10*1 milj. z naknadnim kreditom za 1913 (!), 4*6 milj. v I. sem. 1914., 25*3 milj. v proračunu za 1914/15, 68 milj. sukcesivno do leta 1918/19.
Stroški za deželno brambo znašajo; tekoči 2859 milj. (082 milj. v I. sem. 1914, 4'61 milj. v 1914/15, 23*16 milj. sukcesivno do 1920/21); enkratni 7636 milijonov kron (053, 291, 72-92 milijonov).
Zbornica je sprejela predlogo z jako mešanimi čustvi. V času silne gospodarske depresije, katera tlači državo in prebivalstvo, v času ko se vlada napram nujnim zahtevam in potrebam vseh slojev in vseh stanov sklicuje na prazne blagajne in slabe finance, ko tožijo ministri, da bo tudi novi davčni vijak, katerega pripravljajo sedaj v parlamentu le komaj iz-prešal za najnujnejše, takorekoč živ-Ijenske potrebe države iz izmučenega davkoplačevalca, komaj leto po ogromni obremenitvi, ki nam jo je prinesla »velika  brambna reforma«
— zveni beseda, ki jo govorijo vojaški milijoni, silno ostro. Prebivalstvo, ki je gotovo pripravljeno dati armadi, kar je nujno, ne bo uvidelo, da je bilo baš sedaj, v teh neznosnih razmerah potrebno zahtevati, da sleče takorekoč svoj poslednji jopič, za reforme, ki bi bile morda brez vse opasnosti se dale odložiti za nekaj let.. .
Zbornica je danes o točki dnevnega reda, zvišanje na žganje, le na kratko razpravljala. Niti vsi manjšinski poročevalci še niso prišli do besede. Pač pa je končala razpravo o nujnem predlogu poslanca Krafta, ki zahteva energično akcijo za toh potrebno razširjenje telefonskega omrežja v avstrijskih kronovinah. Telefonska mizerija pada med »Au-striaca«, to je med one polužalostne, polukomične posebnosti, po katerin se odlikuje naša država od ostalega kulturnega sveta. Pri nas je telefon še vedno nekako izredno sredstvo lokalnega in medmestnega prometa, za državne organe napol sumljivo, napol nebodigatreba — in akoravnu profitira država pri telefonu naravnost gorostasne svote, in se vsak vinar, ki ga v to napravo investira, izvrstno izplača, se merodajni faktorji ne morejo odločiti, da bi najeli potrebne kapitalije in spopolnili nezadostno in pomanjkljivo telefonsko omrežje. Na stotine peticij in interpelacij je bilo v parlamentu že podanih in kadarkoli se je vlada odločila posvetiti telefonskemu vprašanju,ne-kaj več pozornosti in denarja (kakor n. pr. lani) ter pričela kako resnejšo akcijo v tem oziru, se je sredi pota skesala in denar je šel v druge svrhe. V naših južnih deželah je telefon, mizerija posebno eklatantna in Ljubljana poje že leta in leta svojo posebno pesem. Mnogoštevilni govorniki, ki so se v debati oglasili, so se vrstili v najostrejših pritožbah, s severa in juga, zahoda in vzhoda — povsod nezadostnost in nezadovoljnost.
Izmed Jugoslovanov je prišel le poslanec Korošec na vrsto. Drju. Korošcu se zdi, da razsipa trgovinsko ministrstvo mestom .in industriji, za kmečko prebivalstvo pa ne stori ničesar. V mestih se razširjajo telefonska omrežja, za vasi pa ni mogoče dobiti niti telegrafne postaje.
Govornik je bil pa toliko pravičen, da je poudaril skoraj popolno pomanjkanje telefona na Kranjskem, kjer so važna mesta, kakor Postojna, Bled, Idrija brez telefonske zveze. Dr. Korošec je vladi zagrozil, da si prebivalstvo takega zanemarjanja nc bo dalo še dalje dopasti. Škoda, da ni povedal, na kak način se hoče prebivalstvo upreti sistematičnemu zapostavljanju. Menimo, da bi bil moral dr. Korošec izvajati konsekvence na drugem polju: poslanci so za to, da si podobnih stvari »ne dajo dopasti«, oni imajo sredstva, da prisilijo vlado na druga pota.
Prebivalstvo ne more prijeti trgovinskega ministra, pač pa bi se moralo lotiti svojih poslancev, katerih klub ima po vednih zatrdilih »Slovenca« in drja. Šusteršiča naravnost velikanski vpliv na Dunaju. Ako vlada za komunikacijska sredstva na Kranjskem ničesar ne stori, potem je to v prvi vrsti krivda Šu-steršičevega kluba, ki se očividno noče potegniti za odlične interese krajnske dežele ...
Zbornica je sprejela seveda nujnost in meritum Kraftovega predloga — bo li kaj zaleglo, to se še po-
diču v Pavlovsku in na Jelanginskem otoku ter na Tavrijski palači na poslopje ploščnato, na stebrišču nad streho se dvigajočo kupolo, kakor nizek monopteros, je nekaj posebnega in za reprezentativne dvorec vsega posnemanja vrednega. Če se prav spominjam, ima na Nemškem »Solitude«, kjer je bival v mladosti Friderik pl. Schiller, podobno kupolo.
Poražen sem bil nad iztočno pravoslavno krasoto nove »spravne« cerkve ob Jekaterinskem kanalu, na mestu, kjer je bomba smrtno ranila Aleksandra II. Celo človek, ki je tekom potovanja užil že mnogo lepega in morda nima več polne svežosti za nove vtise, mora napram temu poslopju kar obmolkniti in kar gledati; kakor čudo iz tisoč in ene noči. Cerkev je nekaka kopija znane cerkve Vasilija Blaženega na Rdečem trgu moskovskega kremlja. Pravijo, da je original še dosti lepši; a kdor ga m videl, temu mora biti tudi ta kopija pravo bajno čudo. Meriti se te cerkve ne sme z merilom evropskih arhitektur; cerkev je bajno krasna v zmislu staroruskega okusa, krasna v tem duhu, v katerem vsakdo od nas občuduje perzijske čilime.V bolj mednarodno izgledajočem Peterburgu ta cerkev pravzaprav skoro ni na mestu, a po drugi strani je morda ravno kontrast, ki človeka tako preseneti. Ne bom opisoval raznobarvnih kupol; tudi nobena podoba, kar sem jih našel, ne daje prav nobenega pojma o učinku teh barv in oblik. Omenjati
pa moram vendar notranjost, čeprav morda s tem dolgočasim. Stene so pokrite s samimi mozaičnimi slikami svetnikov in s prizori iz življenja Jezusovega. Temelj podob je pa iz zlatega mozaika. Šipe v oknih so svetlo-sinje, navzdol bledejše, tako, da misliš, četudi je oblačno, da je zunaj solnčen pomladen dan. Ta višnjevka-sta luč deluje na zlate mozaične stene zelo mirljivo in vse barve so vsled nje rafinirano harmonične. ZokelJ stebrov in sten je dva in pol metra visoko iz poliranega labradorita, oba oltarja ob straneh ikonostasa (glavnega oltarja, ki je za zaprtimi vrati, skozi katere ne sme nobena ženska) sta iz dragocenega rožnatordečega, črnomarogastega uralskega kamna. Iz takega kamna najdemo pri nas kvečjemu kak umetniško izdelan tintnik ali obteževalec za popir. Tam pa je cel oltar iz njega in kamen je v razne ornamente in girlande rezan, kakor bi jih bil modeler napravil iz mehkega, lahko se mečkajočega gradiva. Rezanje in poliranje dragocenih kamnov je posebna ruska umetnost in industrija, ki nima enake na svetu. In s to umetnostjo so v tej cerkvi storili, kar se je le dalo. V Uralu je mnogo vrst takih pol-plemenitih kamnov, rdečih, žoltih, zelenih, potem lapis la-zuli, malahit in drugo. Vse te dragocene tvarine so porabili pri okrasbi tega božjega hrama na najsrečnejši način. Cela cerkev je simfonija krasnih barvastih kamnov, stebrov, reliefov in krasnih kovin. Ikonostas je
»Stari in mladi«. Prihodnja predstava v nedeljo 7. decembra »Nebesa na zemlji«, burka v treh dejanjih.
Župnik, ki cerkveno last poda-ruje, je po poročilu klerikalnega lisia oni na Gornji Ponikli severno od Žalca na Štajerskem. Ta župnik, bivši celjski vikar Gorišek, da bi bil imel spor z gospodom Roblekom iz Žalca zaradi meje med cerkvenim in Roblekovim gozdom. Končal da se je spor tako, da je meja se premaknila na korist cerkve, drevje na kosu gozda, ki bi se bil cerkvi priznal, pa da je župnik g. Robleku podaril. Pri tej stvari je najzanimivejše, da cerkev na Gornji Ponikli sploh nobenega gozda nima, tudi župna nadarbi-na ga nima, ampak župna občina (»Pfarrmenge«. »Pfarrgemeinde^, »Farmani«), ki župniku hasnovanje gozda prepušča, dokler ji je župnik po volji. Da za župno občino ima selska občina Velika Pirešica posle opravljati, tega oni znani sosed ravno tako malo ve, kakor da nobeden župnik ne sme in veljavno ne more darovati cerkvenega imetja. Župnik Gorišek naj se zahvali omenjenemu listu njegove barve za lažnjivo ovadbo, da cerkveno blago zametu-je z darovanjem. V korist vsemu slovenskemu časopisju pa bi bilo, da bi dopisov od onega zlobnega puhlo-glavca ne sprejemavalo. Seveda se g. Roblek za njegovo čečkanje ne zmeni.
Iz Dobrove pri Brežicah. Veliko škodo in preglavice dela Sava vsled regulacije vasi Loče. Glavni tok Save je bil dosedaj v strugi tok Kranjske in ni prizadjal bogve kake škode. Ker pa se je začelo graditi najprej ob kranjski strani, je odbil jez glavni tok na štajersko stran, kjer si sedaj išče nove struge ter povzroča neizmerno škodo. V kratkem času je odjel nad sto oralov skoro meter debele rodne zemlje. Nedopustno je to ravnanje in je dolžnost vlade z ene strani takoj ustaviti in preje omejiti razjedajočomočodbitega toka, ker je v neizogibni nevarnosti še nadaljnih sto, če ne še več oralov sveta. Pripomniti pa moramo, da so nekoliko sami Ločani krivi, ker se niso mogli pogoditi z inženirjem radi naprave broda. Krivda pada na takratni občinski odbor, ki ni bil dovolj odločen in sedaj lahko vidi kako zamore inženir nagajati. Kaj pomaga hoditi sedaj do Benkoviča, ko bo kmalu ves svet odnesen, brod pa bo vedno težje vozil, ker se mora za vsako vodno stanje posebej popravljati dohod. Sto oralov je voda odnesla, najmanj sto jih še bo, zato se pa še kterikrat zatecite do pobožnega Benkoviča, ki je pri vsem igral svojo posebno vlogo. Najbolj smešno pa je, da morajo Ločani plačevati davek za odnesen svet, kljub temu pa ne bo prostor njihov, ker voda ne more nič zato, če si je izbrala drugo pot. Pravzaprav je dolžnost vlade regulaciji pazno slediti, ker so se takoj v početku dogajale nerednosti in gotovo tudi sedaj ni vse v redu, kajti namen regulacije je vendar zajeziti razdira-jočo silo vode, ne pa ji še dati priliko napraviti kolikor mogoče največ škode.
Slovensko gledališče v Mariboru. Pri sobotni redstavi »Četrta božja zapoved« ne bo sodelovala tamburaška godba, kakor se je zadnjič pomotoma poročalo, marveč orkester »Glasbenega društva«. Slovenci, pridite polnoštevilno k tej krasni igri!
zagrajen s steno, ki ima tri vrata. Ta stena in vrata so iz brona in iz čistega srebra ter deloma celo zlata, vse cizelirano in ornamentirano, posuto z dragimi kamni in biseri, vloženo z arhaističnimi podobami svetnikov, slikanimi na steklo. Vsaka ped te stene in teh trojnih vrat je vredna celo premoženje in je nad vse krasna. Nad srednjimi vrati vrhu stene stoji ogromen križ, sestavljen iz samih brušenih kristalov, da pada luč zadnjega okna skozi njega in se kri/ leskeče kakor briljanti. Ob oltarjih vise svete podobe, ki so jih poklonili veliki knezi, donsko kazaštvo in drugi. Ena je od bulgarskega carja Ferdinanda. Glave in roke teh svetih podob so slikane na steklo, temelj je iz čistega zlata ali vsaj iz srebra, obleka pa je sestavljena iz za grah debelih biserov ter posuta z briljanti.
Nad vse ginljiv čar pa daje tej cerkvi kapelica Aleksandra II., stoječa v spodnjem koncu cerkve, natanko na kraju, kjer se je zgrudil na smrt zadeti car. Kapelica je mal pa-vilijonček na štirih hangarjih (hangar je štirivoglat steber), streha je špičasta. Pri vseh dragocenostih te cerkve je ta hišica, ki je iz samih dragocenih kamnov in iz zlata — pri tem pa umetniško umerjena v barvah in porabi gradiva — najdragocenejše. Stropni obok znotraj je iz črnega poliranega kamna, v katerem so vložene cvetne girlande in rože iz krasnih    barvastih    kamnov, okrog
často rumen, kakor je tudi admirali-teta v Peterburgu.
Izgledajo pa vse  te   palače in gradovi na fotografijah finejše, nego v resnici, ker na sliki ne opaziš, da so le iz opeke in z malto ometane, temveč se ti zdi, da so iz rezanega kamna. A v 18. stoletju so tudi velike reprezentativne palače zidali skoro izključno iz opeke, šele dandanes — in preje v renesansi — se polaga pri takih poslopjih važnost na to, da so iz »pristnega« gradiva, t j. iz kamna. Nekaj me je zmedlo pri gledanju teh ruskih carskih palač in gradov. Zidane so skoro vse v času baroka, skoro vse od laških  ali francoskih umetnikov in imajo baročni slog, ali tudi kaj rokoko - nakitja. A vendar nekaj ni v redu: Vsak detajl je baročen, vsaka proporcija, a celota diha vendar neko bizarnost, ki je ne najdemo na palačah istega sloga drugje po Evropi.   Deloma je tu pri ruskih palačah neka   preobloženost, neka gostota v igri z oblikami, deloma pa taka  kombinacija po  slogu danih oblik, da je vse skupaj nekaj drugačnega,   nekaj neevropskega — rekel bi, kakor če Japonec obleče angleško moderno obleko: Obleka je rav-notaka, kakor druga evropska, a človek, ki v njej tiči, ji daje nekaj povsem tujega. Tako bi smeli reči, da je duh, ki veje iz teh ruskih palač, nekaj, kar z dotičnim slogom ni zravnano. Aha, Polazija, boste rekli; Ev-ropa-krat-Azija, deljena z 2. Pa ni tako. To ni Polazija. temveč je prist-
na arijska, a zapadu tuja Evropa, —-Rusija. Nekaj, kar je čisto zase, »razred zase«. »Kako občuti Rus za-padnjaško arhitekturo,« bi se morda dalo reči. Saj tudi Nemec občuti italijansko glasbo čisto po svojem načinu in laških oper največja nemška dvorna gledališča ne znajo peti v tistem duhu in čutu, kakor vsako najmanjše gledališče v Italiji.
Sicer so te ruske palače zidali skoro sami tujci, ki so si jih v ta namen »zapisali« na Rusko. A lahko si mislimo, kako so jim razni izobraženi dvorni kavalirji pri predložitvi načrtov vmes govorili in kako so ti umetniki tudi sami občutili, da je tukaj ves drugačen milije in da je treba slog po možnosti približati občutju dežele in naroda. Včasih so djah vmes tudi kaj naravnost ruskega; ogromna graščina v Carskem ima na enem koncu kapelico, nad katero je pet slokih, deloma pozlačenih stolpičev, pri katerih se je umetniku posrečilo idejo ruskih čebuljastih kupol na naravnost srčkan način spojiti z baročnim oblikovjem. Jako lepa so vsa klasicistična poslopja, ki so bila zidana ali prenovljena v času Aleksandra I. Tako je dolgo, mnogokrat omenjeno admiralitejstvo, Tavrijska palača (kjer je zdaj državna duma), gradič na Jelaginskem otoku in oni v Pavlovsku. Tudi te stavbe, dasi so zidane v neki empire-klasicistiki, imajo vendar nekaj ruskega, kar se J ne da z besedami definirati, ampak le čutiti Način, kako so posadili gra-
Drobne novice. Umrl Je v Ljutomeru mizar in posestnik J. Pih-lar v 60. letu svoje starosti. — Iz Kozjega poročajo »Straži«: Tu-kajšni mesar Sotošek je zaklal vola, ki je bil bolan na neki kužni bolezni in sicer le nekaj ur poprej, predno bi bila žival crknila. Meso je v mesnici poprodal. Vsi njegovi odjemalci so zboleli vsled zavživanja tega mesa, nekateri celo nevarno. Proti Soto-šku se je vložila kazenska ovadba. Kdo pa in kako ogleduje meso v Kozjem? — Zgorela je posestniku Janžeku v Marijagradcu hiša z gospodarskimi poslopji in hlevi vred. — Pri Sv. Barbari v Halozah so po nekem gostilniškem prepiru nevarno pretepli viničarja Runerja. Viničar ima na glavi poškodbo, ki je smrtno nevarna. — U m r 1 je v Mariboru mesarski mojster Kari Fritz.
— Umrla je v Zg. Poljskavi poštna ekspedijentinja Jožefina Pivec. — U m r 1 a je v Melju pri Mariboru hišna   posestnica Katarina Schweizer.
— Poneveril je bivši blagajnik podružnice dunajske splošne kreditne banke v Brucku ob Muri Kari Melbinger 15.000 K in pobegnil. Dunajska policija sodi, da se je obrnil v Južno Ameriko. Imel je razmerje z neko damo v Brucku, ki ga je stalo toliko denarja, da se je udal poneverjanju. Seboj je vzel pri begu 4000 K.
— Umrl je v Štorah pri Celju zdravnik dr. Leopold Rauchmann, star 38 let. Držal je zvesto s tamoš-njimi nemškutarji. — V Brucku ob Muri so pri občinskih volitvah socijalisti v 3. razredu proti nemškim nacijonalcem propadli. 1. in 2. razred sta sigurna nemškonacijonalna posest.
Primorsko.
Koroško.
Nesreča pri delu. Spedicijskemu delavcu Francu Santnerju je padel na celovškem kolodvoru težak zaboj na prsa. Kljub takojšni pomoči je d'ibil Santner smrtno nevarne poškodbe in so ga prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico.
Deželna zveza trgovskih zadrug in trgovskih gremijev na Koroškem. Dne 6. novembra se vrši v hotelu »Sandwirt« v Celovcu občni zbor zveze okroških trgovcev in obenem ustanovni občni zbor »Zveze trgovskih zadrug in trg. gremijev na Koroškem. Tega zborovanja se udeleže tudi Slovenci, ki bodo odločno zahtevali svoje pravice.
Ponesrečen turist na Vrtači. Dne 26. t. m. se je ponesrečil na Vrtači nemški turist Rudolf Wiedauf, uradnik deželne zavarovalnice v Celovcu. Truplo ponesrečenca so pripeljali včeraj v Celovec. O nesreči je znano do sedaj sledeče: Rudolf Wiedauf je hotel v spremstvu tova-ša Jaritza iz Celovca priti s severne strani na Vrtačo. Oba turista sta prenočila 25. t. m. v Slov. Plajbergu. Drugi dan je postalo Jaritzu slabo. Vrnil se je v Celovec, Wiedauf pa se je napotil na Vrtačo. Ker Wiedauf v ponedeljek ni prišel v pisarno in ker ga tudi doma niso našli, so sklepali, da se je ponesrečil. Odšlo je takoj več ekspedicij iz Celovca in iz Borovelj. Po enodnevnem iskanju so našli Wiedaufovo truplo, strašno razbito in razmesarjeno na pesku pod neko strmo pečino. Planinci sklepajo, da se je utrgala Wiedaufu pri plezanju skala, vsled česar je padel raz več 100 m visoke pečine. Obležal je na mestu mrtev.
Iz sodne službe. Okrajni sodnik dr. Leopold Jerovšek v Gorici je imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Cerknem.
Poročil se je g. Emerih F e r -1 i n z, pristav podružnice Avstro-Ogrske banke v Gorici, z gdč. Her-mino Kandare iz Ljubljane. Čestitamo !
Odkritje spomenika ponesrečenemu vojaškemu aviatiku, nadporoč-niku Petroviču, bi se moralo vršiti dne 4. novembra na vojaškem letališču pri Gorici. Odkritje pa je preloženo na nedoločen čas, ker spomenik še ni gotov.
Izpit stavbnega mojstra je napravil z odliko pred namestništveno komisijo v Trstu Ivan Svetina od S. M. Magdalene Spodnje.
Nepreviden kolesar. Pri Poreču je trčil neznan kolesar v 781etnega zasebnika Andreja Mecnerja in ga vrgel na tla. Mož je dobil tako nevarne poškodbe, da je drugi dan umrl. Neznanega kolesarja še niso dobili.
Priporočljiv sostanovalec. Josip Kmetic iz Litije je ukradel ponoči svojemu sostanovalcu v ulici Carra-dori v Trstu Ivanu Stipčeviču iz žepa denarnico, v kateri je imel Kmetic 100 kron. Štipčevič je drugi dan Kmetica ovadil. Policija ga je aretirala še isti dan. Kmetic je priznal, da je vzel denar, trdi pa da ni imel namena tovariša oškodovati, marveč si je denar le izposodil, ker ga je nujno rabil.
Plavajoča razstava za južno Ameriko. Včeraj so otvorili v Trstu na parniku »Cesar Franc Josip I.» last Austro-Amerikane prvo plavajočo razstavo, ki je namenjena za južno Ameriko. Razstavni prostori obsegajo tri velike salone, v katerih so razstavljeni izdelki nižjeavstrijske umetne obrti. Razstavljenih je mnogo jako lepih stvari. Parnik je odplul po oficijalni otvoritvi, katere so se udeležili zastopniki trgovine, obrti in raznih uradov ob 4. popoldne v Buenos Aires. Razstava ima namen, da si pridobi avstrijska obrt novih odjemalcev v Ameriki.
Preganjanje slovanskega bogoslužja. V Rovinju se je vršila v torek pred okrožnim sodiščem obravnava, ki je jasno pokazala kako preganjajo Italijani in poitalijančeni Slovani hrvaški jezik iz cerkve in iz šole. Niti moliti bi ne smel po njihovem Slovan v svojem jeziku. Kot obtoženec je nastopil pri obravnavi učitelj v Sovi-njaku Izidor Knaflič, zagrizen italija-naŠ in strasten sovražnik slovanstva v cerkvi in v šoli. Knaflič je bil obtožen zaradi motenja vere. Izidor Knaflič je ukazal dne 25. aprila povodom Markove procesije italijanskim učencem, da so peli odnosno odgovarjali župniku na litanije, ki jih je pel župnik v hrvaškem jeziku v italijanščini. Otroci so obodreni od svojem učitelju to radi storili in so s tem nemalo motili celo prireditev. Bilo je jako čudno slišati latinske odgovore na hrvaški predpev. Ljudstvo se je nad tao predrznostjo zgražalo, celo trezni Italijani so obsojali to samovoljno nekorektno početje učitelja, ostali pa so se javno posmehovati in sramotili župnika, ki je pel kljub temu litanije v hrvaškem jeziku. Obtožencev zagovor je bil iako naiven in kliub temu značilen. Pred vsem je poudarjal ta mož, ki zanaša narodnostni boj v šolo, v cerkev in celo na
cesto, da je to storil samo zato, da je zadostil odredbi papeža, ki je vrgel Jz cerkve hrvaški jezik in da je zadostil staremu običaju svojih prednikov. Obenem pa pravi, da ni niti opazil, da poje župnik litanije v hrvaškem jeziku. On trdi, da je prebivalstvo v Sovinjaku pretežno laške narodnosti, pač pa pride k tej procesiji izredno veliko okoličanov Hrvatov. Običajno so šli za to procesiio laški učenci pred hrvaškimi, ta dan pa je moral pustiti Knaflič prednost Hrvaškim učencem. Jasno je, da se je hotel mnščevati za to s tem, da je uka-7. 1 laškim učencem peti litanije v laškem jeziku, ker je vedel, da bo to žalilo ne samo župnika, marveč vse hrvaško občinstvo iz Sovinjaka in iz okolice. Mož je svoj namen dosege7. Obtoženec je bil nato še tako drzen, da je ovadil župnika Kljuna pri škofu Karlinu. češ da je ravnal župnik javno proti odredbi papeževi. Toda škof Karlin je vzel župnika v svojo zaščito. Obenem je denunciral župnika, da je »pohrvatil« tudi majnikovo slav-nost. Zato je on na svojo roko vpeljal in vodil posebno majnikovo slavnost v laškem jeziku. Toda tudi na to ovadbo škof Karlin ni reagiral in je pustil hrvaškemu ljudstvu običajno slavnost v svojem jeziku. To je seveda Knafliča, kateremu je prej na srcu tuja laščina, strašno jezilo. Priče župnik Kljun in drugi so potrdili obtožnico in poudarjali, da je povzročil obtoženi učitelj s svojim Čudnim postopajem veliko nejevoljo med občinstvom, da je bila cela procesija motena in da je bilo ljudstvo vsled tega ogorčeno, da bi bilo prišlo gotovo do izgredov, če bi ga ne bil župnik s svojim vplivom pomiril. Kljub temu je sodišče obtoženca oprostilo.
Volilci somišljeniki!
Dolžnost in pravica vsakega somišljenika je, da se sam osebno prepriča, če je vpisan v volilni imenik ali ne.
Volilni imeniki za splošno in mestno kurijo bodo razgrnjeni na magistratu
od 3. đo 31. novembra.
Vsak volilec somišljenik naj se tekom teh dni potrudi na magistrat pogledat, če je vpisan ali ne. Kdor ni, naj takoj reklamira. Vsa pojasnila glede reklamiranja daje tajništvo napredne stranke ves dan v Wolfovi ulici 10, L nadstropje. Volilci! Reklamacijska doba je kratka! Pobrigajte se pravočasno za volilni imenik. Pozneje so vse pritožbe brezuspešne!
jeseniške nosiće.
Župnik Skubic gre v Ribnico za dekana. Mož je nameraval na Jesenicah S. L. S. utrditi, vendar se je pri tem močno vrezal. Njegovi lastni pristaši a la Bertoncelj, Bernard, Rozman itd. so ga pustili na cedilu in ker je previdel, da na Jesenicah ni več rimskemu katoliškemu duhovniku obstati, je prosil zaščitnika Antona Bonaventuro, da mu naj preskrbi kako boljšo faro in mirna tla, kar mu je ta tudi obljubil.
Na njegovo mesto pride, naš dobro znani župnik France Košir iz Koroške Bele. Stari nemški pregovor pravi: »Es kommt nie was Besseres nach« in to se v tem slučaju najbolf
uresniči. Znanega fajmoštra Koširja so Javorničani do grla siti, ker je znano, da rad denuncira in se že danes vesele, da izgine za vedno iz fare Koroške Bele. Mi mu bodemo pa posvetili s tako bengalično lučjo, da si bode možakar zapomnil, kdaj je za mesto župnika na Jesenicah kom-petiral.
Skesani grešnik z Jesenic se je zopet vrgel v naše naročje. Mož je bil pač vedno naprednega mišljenja, vendar se je pri zadnjih občinskih volitvah tako močno zaljubil v lepi obraz župnika Skubica, da je volil listo S. L. S. Danes je pa zopet sam prišel do prepričanja, da je najboljše, ako sledi našemu programu.
Pa tudi očka Čebulj, gerent in župan jeseniški, bi radi k nam prestopili, a jih ne maramo. Danes preklinja Čebulj po gostilnah vse farje in še marsikaj, ker misli s tem imponirati naprednjakom. Ker pa mi dobro poznamo lisjake, svetujemo Če-bulju, naj tam ostane, koder je do sedaj bil. Tudi brez njega bodemo napravili red na Jesenicah.
Kako vneti so naši klerikalni obč. odborniki za občinske seje, smo previdili v nedeljo 19. t. m., ko je župan na ta dan ob 3. uri popoldne sklical občinsko sejo. Akoravno so imeli vsi občinski odborniki na nedeljo popoldne dovolj časa, udeležiti se seje, jih je tako malo dospelo, da zopet ni bila seja sklepčna in je župan moral isto preložiti na četrtek. Lahko smo pač veseli takih odbornikov, ki že pri točki proračuna tako požrtvovalno skrbijo za blagor ljudstva. Kje so pa še druge nujne zadeve \ Seveda, za razne oštarije in aj-moht imajo naši odborniki dovolj časa, a za seje se ne brigajo!
Vlom v gostilni g. Tancarja se je zgodil v noči od nedelje na ponedeljek. Neznani vlomilec je pokradel iz omare natakarici 200 K in damsko uro. Orožniki zasledujeio storilca.
Kakor prejšnja leta, bode tudi letošnjo sezijo priredilo pevsko društvo »Sava« več gledaliških predstav na Savi v dvorani pri »Jelenu«. Opozarjamo na to že danes naše somišljenike in se nadejamo, da nam bodo tudi v tej seziji s številnim obiskom naklonjeni, kakor prejšnja leta. Pri vsaki predstavi bode sodeloval I. delavski orkester pod vodstvom g. kapelnika Modreta. Natančni repertoar objavimo prihodnjič.
Pevsko društvo »Sava« ne bode letos na pokopališču na dan Vseh svetnikov zapelo žalostink.
Igro »Dekle z biseri« je dalo v nedeljo katol. društvo v znanem aj-mohtu na Savi. Zapazili smo, da je več narodno naprednih dam iz Save obiskalo to predstavo. Za danes hočemo še zamolčati imena teh dam, a drugič priobčimo brez pardona vse one, kateri se nam hlinijo kot na-prednjakinje, za hrbtom pa ližejo farške pete. Kdor je proti nami, ne more biti z nami!
Na dvajset metrov visokem tovarniškem dimniku tovarne na Savi je pretečeni teden oče — sina tako močno pretepel, da je pri tem sin nezavesten na deskah (gruštu) obležal! Kakor smo že zadnjič poročali, popravljajo oziroma postavljajo na novo nekatere poškodovane dimnike Martinovih peči v tovarni na Savi. To delo je tovarna poverila neki češki firmi, katera je odposlala dva delavca (monterja). Slučajno sta delavca ene krvi, oče in sin. Delo je ja-
ko nevarno, ker okoli okroglega dimnika od gotove daljave do daljave samo verigo napne in na to desko (grušt) pritrdi, na katerih delavca stojita, drugače imata pa samo kline (Klamern) v dimnik zabite, po katerih gor in dol plezata. Kakor omenjeno, sta se pretečeni teden delavca oče in sin na dimniku sporekla, oče je bil pijan in je pri tem lastnega sina z nekim železnim orodjem tako močno po glavi udaril, da je sin nezavesten komaj na en meter širokem gruštu na dimniku obležah. Ker sedaj sin ni mogel sam dimnika zapustiti, so ga morali na verigo privezati in na ta način po dimniku spustiti. Pač zasluži nečloveški oče izdatne in stroge kazni!
»Gledališko društvo« na Jesenicah vprizori na praznik Vseh svetnikov t. j. 1. novembra t. 1. ob pol 8. uri v dvorani pri »Jelenu« na Savi »Golgota«, ki se je igrala že z največjim uspehom v Trstu. Spisal Ser-gijan pl. Tučič. Od istega pisatelja smo videli na našem odru efektno enodejanko »Povratek«. Kdor je videl to enodejanko, ta gotovo ne bo zamudil »Golgote«, ki je eno naj-krasnejših del.
Dnevne vesti.
+ Završnica. Pred kratkim so klerikalci razglasili, da jim je vlada podelila koncesijo za Završnico. Tisto naznanilo je bilo nekam čudno malobesedno in je vzbudilo takoj sum, da klerikalci s podeljeno jim koncesijo niso nič prav zadovoljni. Zdai čujemo iz ministrstva, da je koncesija za Završnico sicer res podeljena deželi, a pod gotovimi pogoji, ki so klerikalcem temeljito pokvarili veselje na tej pridobitvi. Kadar bo ministrska odločba dostavljena interesentom, bo že prilika o tej stvari kaj več povedati. Še nekaj drugem i se čuje sedaj o tej Lampetovi imenit-nosti, ki se imenuje Završnica. Doslej so klerikalci na ves glas zatrjevali, da je centrala v Završnici v tehničnem oziru mojstersko delo in da je vse natančno preudarjeno in pre-računjeno. Sedaj pa.se govori v tehniških krogih, da bođo — jez dvignili za en meter ali koliko, da bi dobil! več vode. Ta je pa lepa! Kako pa so deželni modrijani računali, da še jezu niso prav sezidali in se je zdaj pokazalo, da je prenizek? Take napake so naravnost nedopustljive. Povišanje jezu ni mala stvar, saj je treba od temeljna začeti in bo ta stvar zopet veljala lepe denarje. A končno uspeh bo vendar le ta, da bo še vedno premalo vode. O, ti deželni šušmarji!
-f- Pesek v oči mečljeta »Slovenec« in »Slovenski Učitelj« klerikalnemu učiteljstvu s svojimi izgovori glede regulaciie učiteljskih plač. Pravijo, da dr. Tavčar pri seji finančnega odseka niti prisoten ni bil, ko se Jc razpravljalo o njegovem predlogu o izboljšanju učiteljskih plač. To je prazen izgovor; to je pesek v oči! Sa: dr. Tavčar niti član ni bil finančnega odseka. In, če bi tudi bil pri tej seji, kaj bi pa pomagalo, ko je klerikalna večina se krčevito oprijela dr. Krekovega predloga, da se predlog dr. Tavčarja odkloni! Tako je, pa prav nič drugače. Kaj boste farbali javnost in učiteljstvo, ko že vrabci po strehah čivkajo, da niste imeli in ga tudi še danes nimate namena, učiteljstvu gmotno pomagati. Tudi vse dra-ginjske doklade so sam pesek v oči,
stropa pa vise male, z vso zlatarsko umetnostjo kovane lampice na bogatih verižicah. V največjem kontrastu s to indijsko krasoto pa so tla, ki obstoje iz kosa prašnega trotoarja in z »mačjimi glavami« tlakovanega jarka poleg trotoarja, vse skupaj morda dva kvadratna metra. To je oni kos ceste, kjer se je zgodil strašni, za ruski narod tako usodepolni zločin. Na tem koščku vsakdanje ceste je bila — za bogve koliko desetletij? — pokopana svoboda največjega slovanskega naroda. To je svet kraj, drži se ga še zdaj razbrizgnjena kri Aleksandrova; niti praška se niso dotaknili, tudi kos ograje Jekaterinskega kanala, ob katerem se je atentat dogodil, je poleg trotoarja. Morali so del kanala pre-obokati, da so mogli cerkev in kapelico tja postaviti. Pri pogledu na ta kos prašne ceste sredi bajne krasote te mora obiti čut, kako ničevo da je vse na svetu. Vsakdo molči pri tej kapelici, vsakdo je pretresen. Znano je, da je že ležala na pisalni mizi Aleksandra II. zelo liberalna ustava za Rusijo in ta blagi vladar bi jo bil podpisal. A tedaj se je znala dvorna kamarilja, ki se je tresla za svojo vsemogočnost, poslužiti bedastih doktrinarjev, nihilistov, ne plašeč se pred najstrašnejšim, pred umoritvijo vladarja lastne države. Aleksander III. je, vzruvan nad grozno očetovo smrtjo, raztrgal načrt ustave. Ubogi ruski narod!
Na dolnjem koncu Njevskega, na Znamenskem trgu, stoji spomenik tega samodržca, Aleksandra III. Vsakdo se še spominja, da je bil ta car silne postave, da je znal z rokama pretrgati na mah celo igro kart in lomiti podkve. Tej vnanjosti je odgovarjala njegova malobesednost, mrkost in nedostopnost. V Parizu živeči ruski kipar knez Pavel Trubec-koj je v Aleksandrovem spomeniku j ustvaril karikaturo takega človeka, dasi to gotovo ni bil umetnikov namen pri izvršitvi državnega naročila. Toda Trubeckoj je salonski umetnik, katerega drobne portretne plastike stoje po pariških budoarjih in so znane po vsem svetu. V velikosti kvečjemu pol metra je izgnetil in dal v bron vliti marsikaj šarmantnega, Tolstova, razne francoske državnike in umetnike, dame iz parižke velike družbe, konje, pse itd. Vsa ta dela so zelo živa, pri portretih le glava in roke fino izdelane, ostalo le v velikih energičnih nakazih. Trubecko-va tehnika je postala za male plastike internacijonalna manira. Salonska umetnost tega adoptivnega Parižana je zapeljala nektere visokorojene estete v bližini carja, da so dosegli poveritev Aleksandrovega spomenika knezu Trubeckemu. Trubeckoj je tedaj menda prvikrat stvarjal kip v velikih, v čeznaravnih merah. Aleksander sedi na konju, z malo kožu-hasto vojaško čepico brez okrajka na glavi, v širokih vojaških »pump«-
hlačah in solidnih škornjih. Desno roko ima oprto v bok, z levico drži vajeti. Glava je prav karakteristična, mrki pogled, dolga polna brada in bivolski zatilnik. In na ta mrki silni ton je prilagođen cel spomenik, toda preveč; to je spomenik, kakor bi bili hoteli Aleksandrovi sovražniki celemu svetu pokazati, kakšnega nesim-patičnega, ljudomržnega orjaka da so imeli za cesarja. Konj odgovarja ogromnemu jezdecu in je pravi flamski peršeron ali pinegavec, ki bi spadal pred tovoren voz pivovarne. Ima čisto nakratko cdstrižen rep in če se to žival gleda odzadaj, široko ! zadnjico, kratki repek, navrhu pa drvarski hrbet in tilnik bronastega jezdeca, je to zelo grd in smešen pogled. Tudi od strani ni boljši; konjeve noge imajo take debele kosti in mišice, da bi bolje pripadale predpo-topni pošasti, car pa> se drži nazaj, moli močno trebuh naprej in izgleda kakor »zarobljen kmet«. Spomenik stoji na visokem granitnem štirivo-gelniku. Ljudski sarkazem je označil ta pamjatnik takole: Spodaj omara, na omari nosorog, na nosorogu idi-jot, na idijotu čepica.
Najlepši spomenik je in ostaja vendarle oni Petra Velikega ob Nje-vi, pred Isakovo cerkvijo. Car galo-pira na granitno skalo in konj je s kopitom stri kači glavo. Na skali je lapidarni napis: »Pjotru pjervemu — Jekaterina vtoraja.« Tudi spomenik Katarine pred Kazansko cerkvijo je
lep in me je nekoliko spominjal na onega Marije Terezije na Dunaju, dasi je Katarina vpodobljena stoječa. Postament je okrogel in ima skoro obliko zvona, rokoko-figura carice s široko kikljo tvori s podstavkom silueto, kakor namizni zvonec, kar je tudi nekoliko humoristično.
Rus se sploh rad norca dela iz svojih mogotcev. Sicer zelo znana, a morda vendar ne vsem čitateljem, je analiza imena Pabjedonosceva, pokojnega vsemogočnega prokurorja svetega sinoda in divjega reakcijo-narja. Ljudstvo je dejalo: »Pabjedo-nosec (zmagonosec) do sinoda, bje-donosec do naroda, donosec do carja, — rogonosec do sebja.«
Še enega sloga se moram spominjati, ki ga pa v Peterburgu k sreči ni mnogo videti. Nektere moderne hiše so zidane v »ruskem« slogu. To se pravi, oddaleč vidiš poslopje v zelo navadnem renesančnem slogu. Če prideš bliže, pa opaziš, da so na renesančno ogrodje nalepili ono rusko ornamentiko, ki spada po svojih oblikah pravzaprav le na lesene stavbe in ki je podobna ornamentiki švicarskih in gorenjskih kmečkih hiš. Ta rezbarija, napravljena iz mavca ali kamna, okrog oken, vrat, po simzih, izgleda strašno ordinarno in neokusno. Če je to oblikovje porabljeno v kamnu in zidavi pri starih palačah moskovskega Kremlja, je to kaj drugega. Tam ima svojo pravico, to so stavbe barbarske kulture in zato naj
odgovarjajo barbarskemu okusu. Če pa je moderni hotel ali prozajična najemninska kasarna prelepljena s temi okraski, je to le znamenje slabega pojmovanja »narodne« umetnosti, kakor bi bilo smešno, če bi kdo agitiral za to, naj bi se pravi rodoljubi začeli oblačiti po staroslovan-sko. Ta kratkomalo v svojih starih oblikah prevzeti nakit je za dandanes naravnost neokusen in grd. Če se ga hoče poživiti, je treba predvsem, da se najde intuitiven umetnik, ki bi znal vstvariti iz duha te ornamentike nekaj finega in sedanjemu čutu primernega, ne pa delati pročelij, ki so pripravna za švicarsko uro s kukavico (katere gotovo ne bo noben človek z okusom obesil v boljše opremljeno stanovanje).
Da se da tak slog napraviti tudi moderno vžitnim, kaže mala nova vojaška cerkev v Carskem sjelu. Zidana je v staronovgorodskem slogu, a kljubu temu tako moderna, kakor bi jo bil ustvaril kak dunajski Hoff-mann. Popisati je ne morem; bela cerkvica je zelo preprosto fasadira-na, njena glavna mikavost je njena arhitektonska sestava in razmerje delov. Znotraj je pač bogato okrašena, a tudi tukaj pri vsi porabi zlatih ikonov in obrednih predmetov čisto moderna. Marsikak arhitekt iz zapadne Evrope bi tukaj rad »preplon-kal« ljubke barvaste ornamente na stebrih. Tudi mali, s parkom obdan: trg okrog te cerkvice ima hrastove
lov na učiteljske glasove pri raznih volitvah irf izkoriščanje učiteljske revščine v grde in nemoralne strankarske namene. To, kar storite danes za učiteljstvo, ne kaže vaše naklonjenosti do učiteljstva, ampak vaša taka dejanja govore, da demoraiizujete učiteljstvo, uničujete njega značaje in mu izpodkopujete ugled med ljudstvom; vsaka vaša prijazna beseda napram učiteljstvu je pa pesek v oči, ker zasledujete vselej in povsod edi-nole sebične in strankarske namene, ne pa izboljšanja učiteljskih plač. Tako govore dejanja.
+ Deželnozborske volitve in duhovščina. Ni še kdo ve kako dolgo tega, kar je ljubljanski škof v nekem svojem uradnem spisu potožil, da se dobe že tudi duhovniki, ki se nečejo čisto nič vtikati v politične boje marveč se omejujejo na izvrševanje svojega poklica. Ta javna graja onih duhovnikov, ki smatrajo, da je nevredno njihovega stanu, opravljati hlapčevska dela za klerikalno stranko, je takrat vzbudila nekaj senzacije. Ne zaradi tega, da so se dobili nekateri duhovniki, ki niso hoteli službovati klerikalni stranki, nego zaradi tega, ker jih je škof zaradi tega javno pokaral. Tista epizoda je pokazala, da je med duhovniki le še nekaj takih," ki jih vplivi od zgoraj še niso popolnoma zaslepili in upanje na nagrade v obliki dobrih far niso popolnoma odtujili njihovemu pravemu poklicu. Res, nekaj takih duhovnikov je še in če bi bili toliko svobodni, kakor je največji revež vsakega stanu, bi se jih morda še več oglasilo. Ne razumemo namreč, kako se morejo duhovniki, ki znajo misliti, eksponirati za stranko, ki je naravnost pravi posmeh na vso katoliško etiko. Toda — to je njihova stvar, kar so sejali, to bodo želi. Včeraj se je po Ljubljani raznesla senzacionalna govorica. Nekateri so že sanjali o pravi revoluciji v klerikalni stranki. Pa ne bo tako hudo. Govorica pravi, da je'župnik Kalan sklical zaupno zborovanje duhovnikov, na katerem se je z ozirom na bližnje deželnozborske volitve govorilo o razmerah v klerikalni stranki. Kaj je na teh govoricah resnice se pač ne da dognati. Eni pravrjo, da se je vzelo v pretres vse razmere v stranki, delovanje stranke v dež. odboru in v izvestnih zavodih, da se je zlasti o finančnih skrivnostih ostro govorilo, drugi zopet hočejo vedeti, da so zborovalci pretresali gotove škandale izza zadnjega časa, ki so v tako lepo luč postavili duhovščino. F3odi že kakorkoli, najznačilnejše na teh govoricah je vsekakor trditev, da je župnik Kalan na svojo roko sklical ta shod. To je že verjetno, kajti župnik Kalan je na glasu, da ni samo zelo veren in vnet duhovnik, nego tudi v moralnem in v denarnem oziru vse časti vreden. Na kake posledice tega zaupnega zborovanja pa pač ni misliti — zato bo skrbel že škof. Zborovanje bo epizoda, ki ne bo na razmerah v javnosti in v klerikalni stranki prav nič izpremenila.
+ Na shod v »Mestnem domu«, ki se vrši ob pol 11. dopoldne v nedeljo in na katerem bo govoril župan dr. Ivan Tavčar, opozarjamo somišljenike in jih pozivamo, da se ga udeleže v čim največjem številu.
+ Volilni shodi. Napredno politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za Moste priredi v nedeljo 2. novembra dva volilna shoda: ob 10. dopoldne pri »Malem Slonu« v
kandelabre za obločnice in klopi, ki so silno mično rezljane v onem slogu.
V stranski ulic? spodnjega Njev-skega sem nasprotno našel cerkev starovercev, ki je čezinčez v vseh živih barvah sveta oljnato preple-skana, kakor lesena kmečka igrača. Če ima staroverski Bog tak okus, naj ostane kar na kmetih. Na ruskem selu bi taka cerkev bila najbrže prav zanimiva in lepa, če pa teče mimo nje električna železnica in jo obdajajo velikomestne hiše, je strahovita.
Če bi hotel govoriti še dalje o peterburških cerkvah, bi moral knjigo spisati. Le še Smolnega samostana omenjam, ki leži, kakor na rtu, ob kolenu Njeve, kjer se obrne v mestu zapadno. Ta čisto baročni samostan in njegova cerkev, katere glavni stolp tvori tudi sredo celega kompleksa, je silno lep in tako »katoliški«, da kar nisem mogel verjeti, da pripada pravoslavju; spominjal me je na kako veliko katoliško božjopot
Da ima Peterburg zdravju skrajno nevaren vodovod, sem Že zadnjič povedal. Leta in leta se že prepirajo, kakšen bodi novi vodovod in od-kodi voda. Kedar je navidez že vse v redu, se pa premislijo in začno vprašanje nanovo »študirati«. Ta počasnost je ruska, iztočna. Tudi nimajo nobene kanalizacije. Vedno se sliši, da se je ne da napraviti, ker leži wet pieoizko nad Njevo iu sled*
Vodmafu, ob 1 popoldne pa pri Dol-ničarju v Šmartnem. Somišljenike vabimo, da se teh shodov zanesljivo udeleže!
4- »Domoljub« neče zaostati za »Slovencem«. Kakor znano, je dr. Lampe sam priznal, da je deželni odbor z vsemi milijoni, ki jih je imel na razpolago, preskrbe! v dolgih letih samo za 20.000 ljudi vode. Ne bomo preiskavah, za koliko je dr. Lampe pretiral; denimo, da je enkrat povedal resnico. »Slovencu« se je zdelo, da je to število veliko premajhno. Uganil je, da bodo ljudje rekli: Klerikalci so slabo izpolnili svoje obljube. Zato se je hrabro zlagal. Prav izdatno in mastno laž je zlegel: kar 30.000 ljudi je prilagal. Taka velikanska laž mora res imponirati. Tudi »Domoljubu« je imponirala. Rekel si je: Če ima »Slovenec« toliko poguma, da se zlaže kar za 30.000 ljudi, jaz ga imam tudi. Pa je res tako storil in se je v zadnji številki tudi hrabro tudi kar za 30.000 ljudi zlagal. Sta pač nerazdružna bratca »Slovenec« in »Domoljub«. Naj jih še nadalje na vseh potih lažnjivosti spremlja škofov blagoslov!
+ Klerikalci in učiteljstvo. Vo-Jitve se bližajo, zato kažejo klerikalci ta čas učiteljstvu prijazno lice, za katerim se pa skriva grda hinavščina m škodoželjnost. Zakaj pa v deželnem zboru niso kazali naklonjenosti do učiteljstva? Tam je bila prilika, da bi zastavili svojo moč, ne pa z zavijanjem in pretvarjanjem resnice po Časopisju. Tam naj bi bila vstala Jaklič in Ravnikar ter pokazala, da sta res učitelja, ne pa kupljena strankar-ja. V deželnem zboru je bil čas, da bi se postavili za učitelstvo, kakor je to storil naš dični poslanec G a n g 1 in z njim vsi napredni poslanci. Po raz-pusčenem deželnem zboru slepomišiti z regulacijo učiteljskih plač, se pa pravi prazno slamo mlatiti in ljudi ščegetati.
+ Dvestokrat več stroškov kot vsi učitelji ima vsak ljubljanski kate-het, piše »Slovenec«. To je že višek domišljavosti ali pa neumnosti. Torej katehet-samec bi rad imel potemtakem dvestokrat večje dohodke, kakor n. pr. učitelj s sedmimi otroki, od katerih študirata dva na trgovski akademiji v Pragi, ali pa učitelj, ki mu izmed šestih otrok študirata dva na visoki šoli na Dunaju.Nobeden teh otrok ne uživa ustanove in ne podpora in nobeden teh dveh očetov nima vsled »previdnosti« deželnega odbora stanovanjske doklade. In vendar pravi »Slovenec«, da ima ka-tehet dvestokrat več stroškov, kakor vsi učitelji. To je res višek nesramnosti, ki krmi-ž njo »Slovenec« klerikalne koštrune.
-f  Mestni  volilni  okraj Idrija
ima 464 volicev in se je število teh napram zadnji volitvi pomnožilo za sto. Razmerje strank je ostalo skoraj isto, največ so pač pridobili klerikalci. Napram združenim naprednim strankam so seve še vedno v znatni manjšini. V splošni kuriji ima mesto Idrija 1259 volilcev. Volilni imeniki bodo od vštevno 2. do vštevno 9. novembra v mestni pisarni javno razpoloženi. V tej dobi se morajo reklamirati izpuščeni ali neupravično vpisani volilci.
4- Mnogim deželnozborskim vo-lilcem bo odvzeta volilna pravica, ker davčne oblasti niso še predpisale osebno - dohodnin, davka vsled zavlačevanja rešitve davčne reforme v državnem zboru. Kriv pa je tudi kratek razpis volitev. Pri tem so pač
nja, če pride od morja visoka plima, včasih še bregove preplavi. Pa dober poznavalec razmer, kralj, danski komornik pl. Kiaer, ki zavzema v veletrgovskem in družabnem svetu peterburškem odlično mesto in je po poklicu arhitekt, mi je dejal, da je to vse larifari. Dandanes je kanalizacija Peterburga tehnično lahko izvedljiva stvar, saj ni treba, da se kanali v Njevo iztekajo. A Rusi so komodni ljudje in imajo preveč iztočnega fatalizma. Pa bo že tudi prišel dan za to stvar. Saj se je začel Peterburg pravzaprav šele zbujati. Električno železnico imajo tudi šele 4 leta in grade še mnogo prog. V predmestjih najdeš še »konjko«, konjski tramvaj, ki včasih teče nekaj časa po istem tiru, kakor električna. Pri električni me je osupnilo to, da je sprevodnik j edini služeči človek na Ruskem, ki ni vajen dobivati napitnino. Enemu sem 5 kapjejek, ki mi jih je moral iz plačila vrniti, dvakrat stisnil v roko, a me je obakrat neumno pogledal in mi tisti bakreni brus vrnil. Vozi se po pasovih, vsak pas po 5 kapjejek. Vstopati se sme le zadaj v voz, izstopati samo spredaj. Zato se pomika venomer procesija ljudi skozi vagon.
»Traffic problem«, vprašanje po ureditvi prometa, ki dela današnjemu Londonu in tudi Parizu in Berlinu toliko preglavice, v Peterburgu zbog silno širokih in ravnih cest še ni prišel na dnevni red. Imajo prostora še dovelj. Povsodi se brezi ovit lahko 1
predvsem prizadeti napredni volilci, ki po večini plačuiejo osebno dohodnino. Če je že šla vlada s tako hitrostjo na roko klerikalcem z razpisom volitev, naj bi bila še poskrbela, da bi bile davčne oblasti pravočasno predpisale osebnodohodninski davek.
-f-   Podpore gasilnim društvom.
»Slovenec« je te dni zabavljal, češ: »tudi liberalna gasilna društva hočejo biti deležna deželnih dobrot«. Ni tako! »Liberalna« gasilna društva — to so tista, ki se ne mešajo v politiko — ne vprašajo za nobene deželne dobrote, nego zahtevajo samo to, kar jim gre. Denar, ki ga plačujejo zavarovalnice za podporo gasilstva, je deželi samo zaupan, da ga razdeli in dežela ima dolžnost, da ga nepristransko razdeli. Dežela nima nobene pravice vprašati, če je gasilno društvo liberalno ali klerikalno, nego samo, če je potrebno podpore ali ne; ako se dežela tega načela ne drži, potem zlorablja svojo moč. Zavarovalnice dajo svoj denar, da se z njim podpre gasilstvo in omeje požarne nesreče, pa ne zato, da bi ga klerikalni agitatorji v gasilskih uniformah zapili.
-f*   Tudi Čuki ne smejo krasti!
Meseca oktobra lanskega leta je nekdo ukradel bajtarju Martinu Kočarju, po dom. Matičetu na Šent-urški gori pri Cekljah, iz miznice 710 kron. Te tatvine je bil takoj osumjjen Alojzij P e r n e, po domače Kazinarjev Lojze, ki je bil načelnik »Orlov«, odbornik katoliškega izobraževalnega društva, cerkvenik, organist, telesna straža in sel ondot-nega župnika ter desna roka ondotne učiteljice, ki dobiva 25% draginjsko doklado. Alojzij Perne je sprva tatvino tajil, kasneje pa je orožnikom priznal, da je vzel iz Matičetove miznice veliko kuverto, v kateri je bilo 710 kron, in da je ta denar dal shraniti posestniku H a b j a n u v UŠev-cah. To je priznal tudi pred preiskovalnim sodnikov v Kranju. Kasneje pa je jel dejanje tajiti. Prva obravnava se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani meseca decembra lanskega leta. Organista je zagovarjal dr. Pegan. Obravnava se je preložila, ker je dr. Pegan predlagal zaslišanje raznih prič, ki bi naj dokazale popolno nedolžnost »vrlega katoliškega mladeniča«. Druga obravnava se je vršila začetkoma letošnjega leta. Pri tej obravnavi se je dognalo da je Lojze tisti večer, ko je Matice spravljal bankovce v mizni-co, z učiteljico »dominal«. Vkljub temu pa Lojze ni mogel dokazati svojega alibija, ker nista mogla z učiteljico navesti, kako dolgo sta »domi-nala«. Ker je bilo dovolj zanesljivih dokazov, da je res Alojzij Perne izvršil tatvino, ga je sodišče obsodilo na 8 mesecev težke ječe. Pri obravnavi se je dognalo, da je 22letni obtoženec — »abstinent«, to se pravi: pil ni samo takrat, kadar ni imel niti vinarja v žepu in kadar mu doben gostilničar ni več dal žganja na kredo. Takisto se je dognalo, da je Lojze delal izlete na Jesenice in da je pri takih prilikah ukradel svojemu staremu očetu vsote do 50 kron. Pri razpravi se je učiteljica krepko zavzemala za »nedolžnega« obtoženca, seve, ker se je bala, da bi izgubila partnerja pri — »dominanju«. Zanimivo je, kar* je izpovedal pri razpravi gosp. orožniški stražmojster. Rekel je med drugim: »Ko sem gnal obtoženca Perneta skozi vas Šenturško goro, me je srečal gosp. nadučitelj Karmel iz Komende, me ustavil in
mešajo izvoščki, avtomobili, tramvaj, tovorni in ročni vozovi ter biciklji. Tudi pešec gre s precejšno varnostjo lahko preko vsake ceste. Med obema tiriščema tramvaja je na Njev- < skem toliko prostora, da se lahko vmes stoji, če se dva vozova srečata. Ne gledajo pa tudi nič na estetično stran voznega prometa. Na Njev-skem mrgoli najlepših in najgrših vozil. Povsodi po mestu se srečava karakteristične enovprežne dvokol-nice, lesene škatlje z velikima kolesoma, ki vozijo pesek, opeko ali raz-sip. Zlasti privažajo opeko in pesek iz Njevskih pristanov. Taka dvokol-nica ni skoro nikdar sama, ampak maršira jih ponavadi cela vrsta, pet do deset druga za drugo. Konji so dostikrat z vrvico privezani na pred-idoči voz; take zamazane karavane, spremljane od zamazanih, prašnih voznikov, marširajo cel dan od Njeve celo čez ogromni Dvorcovi trg mimo carske zimske palače. Po drugih prestolicah tega ne bi trpeli. Na Dunaju dolgo časa celo avtomobili niso smeli voziti po javni cesti, ki pelje skozi cesarski dvorec, in kolesarji menda še danes ne smejo skozi. Sploh gledajo drugje na to, da grdi tovorni vozovi ali gnana živina ne kvarijo slike najlepših delov mesta. Tudi izvoščki se včasih precej čudno reprezentirajo. Ker so ceni, se jih vsakdo poslužuje. Če bi se pri nas vozile kuharice na trg v fijakerju, bi j se jim vsakdo smejal,  bogaboječi I
prosil, naj grem s Pernetom v žup-nišče, da ga bo gosp. župnik v moji in nadučiteljevi navzočnosti o stvari natančno zaslišal. Ta poziv sem odklonil rekoč, da v takih zadevah gospod župnik ne prihaja v poštev, ker spada aretovanec naravnost pred sodnika.« Da je nadučitelj Karmel, ki je hotel zločinca izviti orožniku in ga spraviti v roke župniku, Slom-škar, se razume samo ob sebi. Proti obsodbi se je Pernetov zagovornik dr. Pegan pritožil na graško nadso-dišče, a tudi tu so bili mnenja, da tudi čukom ni dovoljeno krasti, in so sodbo ljubljanskega deželnega sodišča potrdili. Ker pa je zločinec klerikalec, načelnik »Orlov« in odbornik katoliškega izobraževalnega društva, s tem stvar seveda še ni bila končana. Akt je Še romal nekam na Dunaj, a tudi tu so rekli, da Lojze Perne, če tudi je načelnik »Orlov«, odbornik katoliškega izobraževalnega društva, organist in cerkvenik, vendar ne sme krasti. Lojzetu je ostala vkljub mogočnim zaščitnikom vendarle kazen. Ker so ga med tem poklicali v vojake, je Lojze moral sleči vojaško suknjo in oditi v hišo pokore. Če se pokori v čukarskem kroju, nam ni znano, vemo pa, da v Cerkljah vrlega Lojzeta silno pogrešajo in da komaj čakajo, da se vrne. Potem bo pa zopet načeloval čuku in »domfnal« s pobožno učiteljico, ako seveda le-ta med tem že ne dobi dragega partnerja...
-r Gonja proti sokolstvu v Istri.
»Krščansko - katoliško gibanje« skušajo duhovniki presaditi tudi v Istro, odkar je v krški škofiji zavladal škof dr. Anton Mahnič. Toda s pravo barvo si še ne upajo prav na dan. Radi bi osnovali čukovsko organizacijo, pa si ne upajo prav na dan. Zato ustanavljajo »prava« sokolska društva. Tako so osnovali v Dobrinju »Hrvatskega katoliškega Sokola«, za katerega se je zlasti zavzemal on-dotni župnik Trinajstič. Ker je župnik izjavil, da je to edino pravi Sokol, je dobil zanj dokaj mladeničev, ki so se vpisali v društvo. Tako je bil »pravi« Sokol ustanovljen, ljubljanski »Slovenec« pa je prinesel vest, da je bil v Dobrinju ustanovljen prvi »Orel« v Istri. Ta vest je Dobrinjča-ne opozorila, da so se dali od župnika zapeljati in prevariti; spoznali so, da ni »Hrv. katoliški Sokol« ničesar drugo, kakor navadno čukarsko gnezdo. Zato so osnovali »Hrvatskega Sokola«, kateremu je pristopil cvet dobrinjske mladine. Sedaj je bil ogenj v strehi in pričela se je divja gonja z župnikove strani proti »Sokolu«. Na prižnici je nedeljo za nedeljo kar treskalo proti »Sokolu«: Sokoli so bili vse — framazoni, anarhisti, hudiči, vse, samo ljudje ne. Na vse te nesramnosti so Sokoli molčali, to je župnika Trinajstiča tako ojunačilo, da je letos na sv. Treh kraljev dan s prižnice izjavil, da je »Sokol proti državi in cerkvi In krade dekietom poštenje«. Radi tega napada je »Sokol« vložil tožbo proti župniku. Prva obravnava je bila meseca marca. Bila je preložena, ker se je župnik skliceval na neke priče. Pri drugi obravnavi je bil župnik Trinajstič vkljub pričevanju najetih svedokov obsojen na tri dni zapora in na povračilo stroškov. Župnika je zastopal dr. Susteršičev koncipijent iz Ljubljane. Proti obsodbi je župnik vložil priziv. Prizivna razprava se je vršila pred okrožnim sodiščem v Rovinju 22. t. m. Prvotna sodba je bila
ljudje bi se pa po pravici križali nad tako nečimernostjo. Na Ruskem se vidi mnogo poslov, ki se peljejo s košaro v roki v izvoščku. Pa ne sa-! mo to. Srečaš izvoŠčka, v katerem sedi važno gledajoč general ali dama z meter dolgo plerezo, takoj nato pa izvoščka, v katerem sedi črn kleparski vajenec s cigareto v ustih, objemajoč veliko železno peč, katere črne cevi »sede« poieg mladega junaka. Ali pa srečaš preprosto mamko, ki se seli in ima v izvoščku seboj par modrocev, dva stola in kletko s kanarčkom. Takih prizorov se vidi po vseh cestah, a nihče se zanje ne zmeni. Našemu fijakarju naj bi kdo prišel s tako stvarjo! Ker so vozovi zelo ozki, je navada, da položi na levi sedeči pasažir desnemu sosedu roko okrog hrbta za pas; ta navada je prijetna posebno če sedi poleg tebe mlado žensko bitje.
Avtomobilov  je  manj nego na Dunaju,  vendar že toliko, da dajejo živahnejšim   cestam   svojo stalno noto.  Tudi je dosti stojišč za taksne najemniške  avtomobile,  ki  so pa dosti dražji,   nego izvoščki ali jam-ščki,   kakor se zovejo finejše vrste fijakarji.   Avtomobili   imajo hupe s čudnim glasom, kakor bi kdo hudo in prav votlo  zakašljal;   trobečih in mukajočih je malo.  Vidi se tudi zasebne vozove z nad vse luksurijozno j karoserijo, znotraj fini zastori, zrca-i la, mizica z vazo, polno svežih rož, i kakor salonski Pullman-vagoo.
seveda potrjena: župnik bo moral sedeti 3 dni in plačati vse stroške. »Riečki Novi List« piše o tej stvari: »Stroškov bo do 1500 K, ki jih bo že plačala »Dobrinjska posojilnica«, ta molzna krava dobrinjskega župr i-ka in čukov.« Kakor se iz navedenega vidi, bodo v Istri kmalu že take razmere, kakor pri nas.
+ »Revolucionarna« Dalmacija. Dalmacija je prišla na glas, da je »revolucijonarna«. »Revolucionarji« so dalmatinski politiki »prekucuhUpa so že tudi srednješolski dijaki. In da se te dijake ukroti, je naučno ministrstvo sklicalo v Zader konferenco vseh ravnateljev dalmatinskih srednjih šol, ki naj napravi red med srednješolsko mladino. Učna uprava na-svetuje, kakor poroča zadrški »Narodni List«, naj se srednješolske dijake vtakne v posebno — uniformo. Uniforma — sredstvo proti »revolucionarnosti«, kdo bi se ne smejal tej duhoviti iznajdbi naše modre birokracije!
+ Užaljeni Avstrijci pri llpskih slavnostih. Da je lipske slavnosti smatrati pred vsem kot pruske in vsenemške, o tem so se prepričali tudi člani avstrijske deputacije, ki se je udeležila odkritja spomenika v proslavo bitke narodov pri Lipskem. Član te deputacije piše o tej stvari v »Danzer's Armee - Zeitung« med drugim to-le: »Vedno bolj nemirno so se spogledovale avstrijska, ruska in švedska deputacija. Ali naj bo to slavnostni in spominski govor o bitki narodov? Slavnostni govornik Thie-me je z posebnim vžitkom govoril samo o Nemčiji. Kje pa so ostali drugi narodi in druge države, katerih onosni voditelji so podrli na tla navidezno nepremagljivega Napoleona? To so bili mučni prizori!...« Tako piše član oficijalne avstrijske deputacije pri lipski slavnosti! Nam pa se hoče očitati nepatrijotičnost za to, ker se za to prireditev nismo in se nečemo navduševati! Seve, vodilni naši krogi so pač slepi in gluhi, zato so jih lahko speljali na led, da so se udeležili pangermanskih slavnosti v Lipskem in da so sami nevede poskrbeli za take oficijalne panger-manske slavnosti tudi v Avstriji sami. Sedaj se seveda premeteni pruski pangermani v pest smejo prevaranemu avstrijskemu Jurčku!
-f Petstoletnica. Leta 1914. poteče 500 let, odkar je bil zadnji koroški vojvoda na Gosposvetskem po-lju vstoličen v slovenskem jeziku. — Umestno bi bilo. da bi se Slovenci na primeren način spominjali te tužne petstoletnice!
— Upnikom »Glavne posojilnice«. Likvidacijski odbor nam piše: Upravitelj konkurzne mase, gosp. dr. Oblak, razpošilja upnikom iz konkurzne mase na račun 10%. Ker je bilo prvič upnikom odkazano samo 6%, govorilo se je pa preje o 10%, dobodo čez nekoliko dni še 4%; tisti, ki niso dobili nič, dobodo sedaj skupaj 10 odstotkov na račun. Ker mnogi povprašujejo, kaj pomeni jim poslani denar, ter ga nekateri celo niso hoteli sprejeti na pošti, naj jim služijo te vrstice v pojasnilo. Poleg tega naj se vzame v vednost, da tisti, ki sprejme plačilo na račun svoje terjatve, s tem ne prevzame nikakih obveznosti.
— Sliko »svetnice« Johance, ki je bila razstavljena v izložnem oknu knjigarne Trbojević* na Reki, je dala policija odstraniti na intervencijo kanonika Marušiča. K temu pripominja
Za avtomobile in še bolj za konje je peterburški tlak prijeten le tam, kjer je lesen. Tam se hodi in vozi mehko in tiho. Več je pa trgov in cest, tako na pr. ravno velikanska Dvorcova plaščad, ki so tlakovani z »mačjimi glavami« in navadno še prav vegasto. Od tega tlaka hudo noge bole in čevlji se kvarijo. Med kamenjem je polzka vlažna zemlja. Pravijo, da so že razne načine tlakovanja poskušali, a da je ta način za tisti mokrotni mehki svet še najboljši. Poskusili bodo pa zdaj par cest prevleči z asfaltom. Jaz sem videl v tem načinu tlakovanja le preostanek letargije, iz katere se je mestna uprava začela šele zbujati. Danes se sme o Peterburgu še reči: Mnogo luksusa, malo komforta. Omenjam le še. da je v celem mestu menda le šest javnih stranišč in ta so v neverjetno slabem stanu. Mesto je še ne-zravnano, poleg največje krasote sc najde hudo zanemarjenost. Pa klju-bu temu je Peterburg, vsaj za Slovana, strašno simpatično mesto in dosti raje bi živel tam, nego v kteremkoli velikem mestu, kar sem jih videl. V priljudnosti in živahnosti ljudstva, v neženiranosti v marsičem, v pestrosti svojih barv ima skoraj nekaj italijanskega. Manjka mu nemške aku-ratese, a hvalabogu tudi nemške Ie-senosti in srčne mrzlote.
Dr. M. Zamik.
(Sledi VIII. člaocU
»Riečki Novi List«: »Johanca je bila samo sredstvo v tujih klerikalnih rokah in ako bi klerikalcem ne bila po volji njena sleparstva, bi je ne sprejemali po župniščih in samostanih ... Sedaj je klerikalce pred ljudstvom sram, da so je varali s tako brezstid-nimi sredstvi, zato bi radi, da bi se pred javnostjo prikrila slika in živa priča njihovih sleparij.«
— Napredek. V izložbenem oknu tvrdke Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica 7 je razstavljen šivalni stroj v novi okusni opremi kot moderna damska pisalna miza v svetlem in mahagonijevem lesu. Ta šivalni stroj v pisalni mizi je najnovejša iznajdba šivalnostrojne industrije in je za šivanje, krpanje perila in nogavic, za vezenje itd., zaprta pa v okras stanovanja. Opomnimo, da so izdatki za ta šivalni stroj v damski pisalni mizi neznatni in je poraba prostora zanj majhna.
— Dve invalidski ustanovi bivšega veteranskega zbora, vsaka po 25 K 84 v, se bosta zopet za tri leta oddali. Več je razvidno iz vladnega razpisa, ki je na mestnem magistratu jjavno nabit.
— Sveže gorjanske maline in jagode nam je poslal gosp. Franc S c h m i t, trgovec v Št. Jerneju na Dolenjskem. Pač znamenje mile jesenu
— Trije  slovenski farmacevti
lahko dobe prav dobro službo v Srbiji. Pojasnila daje podpredsednik »Slovanskega kluba« dr. Ivan O r a -ž e n v Ljubljani.
— Od zanesljive strani se nam poroča, da vesti o gosp. Smrekarju, priobčene v našem listu Št. 232. in 234., slone na napačnih informacijah in da so neutemeljene.
— Stara znana resnica je, da brez dobre kavne primesi ni mogoče napraviti dobro kavo. Ravno tako dobro znano pa je tudi, da je Kolin-ska kavna primes najboljši kavni pri-datek, ki napravi najokusnejšo kavo. Priporočamo Kolinsko kavno primes vsem, ne samo zato ker je res najboljša, temveč tudi zato, ker je edino pristno domače blago te vrste — in dolžnost vsakega zavednega Slovenca je. da vpošteva pred vsem domačo industrijo.
Dražba lova. Lov krajevne občine Cerkje se bo dne 21. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih okrajnega glavarstva v Kranju potom javne dražbe v zakup oddal za dobo 5 let, in sicer od 1. januarja 1914 do 31. decembra 1918. —■ Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranju.
Izobraževalni tečaji  v Kranju.
Mestna občina Kranj priredi tekom šolskega leta 1913/14 izobraževalne tečaje, pri katerih se bodo poučevali tile predmeti: Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, laščina, francoščina, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo in obrtno računstvo; za deklice se namerava uvesti tudi poseben tečaj za ročna dela. Tečaji so namenjeni deklicam, ki so odrasle ljudski šoli, trgovcem, obrtnikom, delavcem itd. Učnina znaša mesečno 2 do 3 K za vsak predmet; delavci so učnine prosti, tako tudi revni udeleženci. Pouk se bo vršil v popoldanskih in večernih urah v gimnazijskem poslopju. Za vsak predmet se mora oglasiti najmanj 10 udeležencev. Kdor se hoče udeležiti tečajev, naj se zglasi dne 4. novembra od 10. do 12. ure dopoldne ali 5, novembra od 1. do 3. ure popoldne v mestni po-
svetovalnici (mestna hiša rotovž, II. nadstropje, na levo). Pri tečajih bodo predavali: dr. Simon Dolar, J ožet M a r n, dr. Franc M i s c h i t z, Makso P i r n a t, Vilko Rus. Tečaji se začno dne 10. novembra. S temi tečaji hoče mestna občina ustreči splošni krajevni potrebi in željam, ki so se večkrat izrazile. Tečaji bodo trajali celo šolsko leto.
Občinski proračun mesta Idrije za leto 1914. je bil od 17. t. m. nadalje v občinski pisarni na vpogled razgrnjen. Proračun izkazuje primanjkljaja 12.526 K, ki se namerava pokriti dz zaklada za novo klavnico. Bolje bi pač bilo, da se primanjkljaj pokrije z višjo doklado, klavnični zaklad pa naj bi ostal nedotaknjen. Sicer so v proračunu po večini stare postavke In je tudi doklada na direktne davke proračunjena v letošnji izmeri po 74%. Občinski odbor ima v sredo 5. novembra sejo, pri kateri se bo razpravljalo med drugim o od županstva sestavljenem proračunu in bomo takrat o tem obširneje poročali.
Litija. Pretečeno nedeljo, dne 10. oktobra t. 1., je napravilo prostovoljno gasilno društvo v Litiji sporazumno z gasilnim društvom v Smart-nem skupno veliko zaključno vajo za letošnje leto v Smartnem- Z velikim zanimanjem je občinstvo prisostvovalo tej vaji in se vsestransko povoljno izražalo o njej. Gasilci so postavili svoje brizgalne in sicer litijsko društvo je postavilo svojo parno brizgamo in še dve drugi pri mostu pri Knafličevi tovarni in razpeljali pet cevi do šole in cerkve. Šmartinsko društvo pa je postavilo svoje brizgalne ob potoku Reka pri Repinatu in so speljali zopet cevi na trg, tako da je bila cela ulica od gasilcev zasedena. Od Knafliča pa do pošte je brizgalo sedem cevi, tako da je bil res pravi naliv. Najbolj se je občinstvo zanimalo za raztezno lestvo litijskega društva, posebno, ko se je postavila tik za cerkev in ko se je končno ustavilo pri parni brizgalni dve cevi, da je delovala samo z eno. Tedaj je šla voda čez cerkveno streho, vzlic temu, da je tako visoka. —. Vsak, kdor je to videl, se je čudil. — Tako se je završila ta lepa in pomembna vaja, za katero gre vsa čast načelnikoma obeh društev, ki sta jo priredila in moštvo za njo navduševala. Gre pa tudi hvala moštvu, da se je te pomembne vaje z veseljem in skoro polnoštevilno udeležilo. Le tako naprej in uspeh ne bo izostal. Na pomoč! — Gasilec.
Novi Lurd v Bršljinu. Poroča se nam: Kakor vse kaže, bo navsezadnje »Slovenski Narod« vendarle imet prav, ko je svoj čas poročal, da dobe Bršljinčani po zasluženju gop. Glo-bevnika tudi svoj Lurd. Staro zgodovinsko kapelico pred Cefidljevim gnojiščem so že podrli, na njenem mestu tudi že novo sezidali. Glavni pogoj je torej podan. Tudi kar bi še spadalo za kakšen novi Lurd, je v obili meri na razpolago. Kapelica ima namreč tako ugodno lego, da se po eni strani okrog nje steče gnojnica, ki prihaja iz dvorišča zgorejnega Čefideljna — in sicer je ta stran ob državni cesti — ob drugi strani ob potoku na Cegelnico pa se steče gnojnica iz dvorišča in živinskega hleva spodnjega Čefideljna. Obe žlahtni vodici pa se združujeta ravno pred kapelico, od koder neseta svoj združeni blagoslov hiši gosp. Glo-bevnika. Poleg tega pa še časih prihaja slična tekočina tudi naravnost iz dvorišča Spod. Čefideljna. Zdaj,
ko so z materijalom stare kapelice deloma zasuli z gnojnico prepojeno kolovozno pot, je zadaj za Čefidelj-novim hlevom nastalo kar celo jezero za parfum, kakor nalašč pripravnega materijala. Ampak šalo na stran. Neznaten in lokalen je ta dogodek z zgradbo nove kapelice v Bršljinu. Toda sam po sebi jako značilen. V sedanjih časih, ko gre posebno kmetu in nižjim slojem tako trda za denar, v vasi, ki ne premore toliko, da bi svoje reveže prehranila v vasi, v bližini katere se nahajajo javna, gospodarstvu neobhodno potrebna pota v čez mero škandaloznem stanju, možje, kojim se smili denar, da bi sebi v prid svojo gnojnico izpeljali kam drugam, ne po državni cesti in javni poti: v tej vasi so imeli ravno ti možje dovolj denarja za novo kapelico. Da bo ta novolurški čudež še večji, teh katoliških mož ni bilo nič sram za svoj hinavski načrt fehtariti tudi okrog liberalcev. Ali bodo tisti, ki so se za to nebodijo-treba največ trudili, hodili pred novo kapelico izpraševat svojo vest, ali bo ista le za reklamo Globevniku in Če-fideljnu, to se bo kmalo pokazalo.
Iz Črnomlja nam pišejo: Naš finančni koncipist i. M. je prav komod-ni gospod. Stranke morajo imeti posebno srečo, ako ga dobe v uradu. Zdi se, kakor da bi zani ne veliali uradni predpisi, morda zato ne, ker je klerikalec. Toda naše mnenje je, da mora vsak uradnik in naj si je klerikalnega ali naprednega prepričanja, izpolnjevati svoje uradne dolžnosti, ker je za to plačan, da je na uslugo občinstvu. Seve g. M. ima druge posle, ki so nujnejši kako* uradni. Tudi denuncira prav rad, a se potem še čudi, ako ljudje nečejo ž njim občevati. Ej, gospodine, ljudi, ki grizejo, se pač vsakdo izogiblje.
Iz Kranjske gore. V nedeljo, dne 26. oktobra se je vršil tu banket na čast gosp. stražmojstru Ivanu Zupančiču, ki je bil odlikovan s križcem s krono. Kranjska gora je bila v zastavah in ljudstva se je zbralo vse polno pri cesarjevem spomeniku, kjer se je izvršila dekoracija. Gosp. orožniški stotnik in gosp. okrajni glavar sta govorila prav lepo. Navzoči so bili vsi uradniki, več domačinov in gg. župana iz Bele peči in iz Rateč, zbrani sta pa bili tudi požarna bramba in veteransko društvo, na čelu jima gosp. župan. Banket se je vršil v hotelu »Razor«. Navzoči so bili vsi zgoraj omenjeni in mnogo orožnikov od blizu in daleč. Vsa prireditev je pokazala, kako priljubljen je slavljenec daleč na okrog. Animirani banket se je zaključil z živahnim plesom.
Kinematograf »Ideal«. Danes pecijalni večer s krasno dramo »Otroci puščave«, veseloigro Nor-diskfilm Co. »Romantična zgodba« ter 5 drugimi lepimi slikami. Jutri nov spored s senzacijsko levjo dramo »Strah pragozda«. Pri tej drami se na odprtem pozorišču usmrti 3 leve. Predvaja se pri vseh predstavah. Razen te drame še velekomična slika »Idolar, lastnik dirkaških konj« ter 5 raznimi lepimi komičnimi slikami in naravnimi posnetki. — V petek, dne 7. novembra se prične predvajati velefin film »In hoc signo vin-ces«. Ta velikanski film se bo predvajal pri vseh predstavah od 1.—3., 3.-5., 5.-7., 7.-9., 9.—11. Cene zvišane.
»In hoc signo vinces-« Dunajska »Zeit« piše med drugim: Dejanje filmske novosti je boj in zmagoslav-
je krščanske misli, ki jo zastopa cesar Konstantin nasproti propadajočemu poganskemu svetu, kar je dalo lepo priliko za razkošne ali ganljive prizore filma. Vidimo n. pr. razvijati se bohoten rimski bakhanal, iskreno-priprosto krščansko bogoslužje v filipinskih vrtovih in mučeniško smrt v areni, vidimo Konstantinove galske legije prehajati čez Alpe in odločilno bitko z Rimljani v znamenju fcriža. Kljub dveurnemu trajanju smo z napetostjo zasledovali efektno dejanje ki ga je diskretno spremljal iz godbenikov dvorne opere sestavljen orkester pod vodstvom Scholza in Peterlinija. Predstavo so med drugimi posetili: grof Jan "VVilczek, župan dr. Weisskirchner, deželni odbornik Sturm, komorni pevec Schmedes, dvoma igralca gosp. Tressler in gospa Zwerenz. — Ta krasen, velezanimiv film se bo predvajal od 7. do 13. novembra v kinematografu »Ideal. Predstave vsak dan od l.—3., od 3.—5., od 5.—7., od 7.—9. in od 9.—11. Cene nekoliko zvišane. — Za ta zgodovinski film si je ravnateljstvo nabavilo tudi slovenske napise in ni štedilo ne z denarjem, ne s trudom, samo da zadovolji gledalce.
Tatvina. Danes ponoči so bile na Vodnikovem trgu izpod stojnice branjevki Mariji Marjetičevi ukradene tri vreče kostanja, ki so tehtale 240 kg v vrednosti do 60 K. Po sledovih je poznati, da je tat kostanj naložil na voziček in ga odpeljal proč. Storilec je seveda dosedaj še popolnoma neznan.
V prisilno delavnico so te dni privedli 361etnega potepuha Matijo Stadlmaverja, rodom iz Ebelsberga okraj Line v Zgornji Avstriji.
Izgubil se je pes, prave pasme, sliši na ime »Spic«. Odda naj se v Gradišču, restavracija Schmidt, proti nagradi.
Koncert v hotelu »Tivoli«. V nedeljo, dne 2. novembra popoldne ob pol 4. in zvečer ob 8. prirede godbeniki bivše »Slovenske Fitharmoriie« pri Tratniku koncert pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. B. Černe-ga. Vstopnina 40 v, otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti.
Današnji Hst ima za cenjene naročnike na Kranjskem prilogo kinematografa »Ideal« glede predstav »In hoc signo vinces«.
Hiiii!
V nedeljo, dne 2. novembra ob Vali. dopoldne in ne ob VzlO. kakor je bilo napačno navedeno
v veliki dvorani JKestnega Soma
na katerem govori župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar.
Pridite vsi! Pridite vsi!
Nopodna obrambo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. Jos. Švigelj v Devinu 6 K 44 v, katere je darovala vesela družba pri g. Urdihu v Mavhinju ob priliki krsta Anice Urdihove. — V župni cer-
Cerkvene miši.
Povest iz sedanjosti.
Spisal L. C. (Dalje.)
Pri tem razkazovanju je vdova županja z nekim posebnim ponosom opozarjala župnega upravitelja na razne posebnosti in znamenitosti svoje domače hiše. Mladi župni upravitelj je pa kazal za vse te posebnosti največje zanimanje, kar je posebno dobro delo materi županji, kateri se je mladi župni upravitelj vedno bolj prikupoval.
Dr. Juri PodpeČnik je opažal v svoje popolno zadovoljstvo, da je pridobil na svojo stran ugledno in imovito vdovo, katero je hotel še bolj privezati na svojo osebo s tem, da jo je začel popraševati tudi za njene rodbinske razmere. Ko mu je vsa vesela pripovedovala, da ima njena hčerka že ženina v osebi inženirja Stankota Kovača, ki je sedaj stavbni praktikant pri deželnem odboru in da se bode vršila poroka, čim postane ženin Stanko Kovač stalno nameščen v svoji službi in čim ozdravi popolnoma njena hčerka, ji je mladi župni upravitelj prav iskreno čestital ter s tem vdovi še bolj razvezal jezik in sicer tako, da mu je celo odkrila, da sili njen brat Matevž Srebrot, da bi se oženil čim preje tudi njen srn Ivan in poročil hčer Ur-
bana Raka iz Brezovice, ki bi prinesla k hiši posebno lepo doto. Vdova županja je pa pripomnila, da svojega sina Ivana ne bode silila niti v to, niti v ono ženitev, ker mu hoče pustiti popolnoma proste roke, da si izbere nevesto popolnoma po svojem srcu in okusu.
Mladi župni upravitelj vprašal je na to vdovo županjo, če je Urban Rak kaj v sorodu s pokojnim župnikom Janezom Rakom, ki je pred par leti umrl. Ko je vdova županja na to vprašanje odgovorila v pritrdilnem smislu, čeŠ da je bil pokojnik pravi brat Urbana Raka, je pa nadaljeval:
»Potem bi vam pa mogel le Čestitati, ako dobite k svoji hiši sinaho iz tako ugledne in imovite krščanske hiše, ker sem prepričan, da mora biti dekle, ker je iz tako vzgledne krščanske hiše, tudi dobro in v pravem duhu odgojeno in to tembolj, ker je bila, kakor sem slišal, tudi več let pri svojem pokojnem stricu župniku Janezu Raku, kjer je imela nedvomno vseskozi najboljše vzglede pravega krščanskega življenja. Radi tega sem prepričan, da bi se božji blagoslov pri vaši hiši še pomnožil, če bi se k vaši hiši primožila tako vzgledna krščanska deklica.«
Čeprav so materi županji v splošnem ugajale te prijazne besede mladega župnega upravitelja, si vendar ni mogla kaj, da ga ne bi opozorila, da si o Frančiški Rakovi širijo med ljudstvom razne in ne ravno
najboljše govorice in da ima z ozi-rom na te govorice precejšne pomisleke proti Frančiški Rakovi kot nevesti svojega sina, čeprav je njen rodni brat Matevž Srebrot označeval te govorice kot hudobne čenče.
»Edinega sina imam, častiti gospod župnik,« je še nadaljevala, »zato ne bi rada s kakim prehitrim ali nepremišljenim korakom zaigrala njegove časne sreče. Želela bi, da bi se primožila k naši hiši kot nevesta mlada in nepokvarjena deklica, ki bi ljubila mojega sina, bila dobra sestra moji hčerki in spoštovala mene kot svojo taščo in ki bi bila končno tudi dobra gospodinja, najsi ima potem veliko ali manjšo doto, ali pa tudi nič. Proti Frančiški Rakovi imam pa pomisleke, tehtne pomisleke zaradi prej omenjenih govoric«
»Kolikor je meni znano, le Rakova hiša na najboljšem glasu,« je odgovoril mladi župni upravitelj skrbeči materi, »vsled česar sem za svojo osebo prepričan, da se hčerka jiz take hiše, ne more zapustiti in zanemariti. Doslej sem o Rakovi hiši slišal vse najboljše; ker pa previdnost nikdar ne škoduje in je posebno pri tako resnobnem koraku, kakršen je sklep svetega zakona, ki odloča za celo življenje, treba postopati posebno premišljeno in preudarno, se bom, ako mi to dovolite, gospa, obrnil popolnoma zaupno na svojega stanovskega tovariša v Brezovici, da mi j natančno, po resnici in brez vsakega ozira poroča, ali je na teb govo-
ricah o Frančiški Rakovi Vaj resnice in koliko, ali so le zgolj zlobne izmišljotine. Vprašal ga bom tudi izrecno, da naj mi popolnoma po resnici naznani, če ie Rakova hči resnično kaj zanemarjena, ali ako je pošteno, nravno dekle. Če mi dovolite, gospa, se hočem obrniti na svojega tovariša v Brezovici in vam o vsebini odgovora poročati, kar prav rad storim, samo da vam izkažem malo uslugo in s tem posvedočim, da hočem z vašo hišo ostati v ravnotako odkritih in prijateljskih odnošajih, v kakršnih je bil moj vzgledni prednik župnik Matija Koren.«
Vdova županja se je v očigled ti veliki skrbi mladega župnega upravitelja za njeno hišo in rodbino čutila zelo počaščeno in je z največiim veseljem dala dr. Podpečniku dovoljenje, da se sme obrniti na svojega stanovskega tovariša za vsa potrebna pojasnila o Frančiški Rakovi.
Ker sta vdova županja in mladi župni upravitelj medtem ogledala že vso hišo, se je poslednji poslovil prav prijazno od matere županje ter bil prepričan, da si je njeno srce popolnoma osvojil in si s tem v županovi vdovi preskrbel za bodočnost krepko oporo, na katero je smel računati. ., morebiti celo pri nadomestilu zneska 4000 K, katerega je oddal ravno danes na pošto s krvavečim srcem, toda z navdušenim pismom kot svoj dar za prepotrebne zavode sv. Stanislava pri St. Vidu na ljubljanskem polju. (Dalje prih.)
kvi trnovski v Ljubljani sta se poročila gdč. Mar. Jeromova in g. Mih. Lokar, C. M. družbo sta obdarila z 2 K 76 vj — Nabiralniki v Trbovljah svedoče mesec za mesecom o narodni zavednosti in rodoljubni požrtvovalnosti naših rojakov v Trbovljah. Za mesec oktober se je nabralo 26 K 80 v in to pot je imel prvenstvo nabiralnik v gostilni Počivavšekovi. G. Alojzij Pegan, notar v Idriji je nakazal K 10 iz kazenske poravnave Vončina-Tušar.
Več kilogramov prav lepih od-rezkov od smodk je poslal g. Vinc Vesjak, krojaški mojster v Ptuju. Priznamo radi, da se je trudil več let, da je nabral toliko kosov tega blaga, jav-ijamo pa obenem tistim tobakarjem, ki kade iz pipe, da ima Ciril-Metodo-va družba naprodaj mnogo kilogramov odrezkov od smodk. Kadilci, ki so poskusili mešati te odrezke s tobakom, pravijo, da je to prav okusno kajenje. Na ponudbi je!
Vinogradnike in vinske kupce vabimo ponovno, da se spomnijo pri prodaji, oziroma pri nakupu vina družbe sv. Cirila in Metoda s kakim prispevkom.
Droštuena naznanila.
»Sokol I.« priredi prihodnjo soboto, dne 8. novembra zabavni večer pri Zupančiču na Ahacljevi cesti. Spored je zelo raznovrsten. Vabi se brate in »Sokolu I.« naklonjeno občinstvo, da se te prireditve v kar največjem številu udeleži. Prireditve »Sokola I.« so se občinstvu zelo priljubile, jamči pa tudi prireditev za to, da ne bo nikomur žal veselih ur, ki jih bo prebil v prijateljskem sokol-skem krogu. Na zdar!
Ruski kružok naznanja, da prične zopet z rednim poukom, ter vabi vse one, ki se žele učiti ruščine, da se udeleže sestanka v sredo 5. novembra ob 7. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma.
Narodna socijalna zveza v Ljubljani opozarja svoje članstvo na to, da se od 1. novembra t 1. dalje, prično izplačevati podpore. Vsled tega opozarja vodstvo N. S. Z. na poslovnik „Zveze", posebno pa na nekatere važnejše točke. V prvi vrsti je dolžnost člana, ko oboli aH postane brezposeln, da to tekom 3 dni javi vodstvu N. S. Z. Ako se član zglasi pozneje, se mu vračuna podpora le od dne ko se je prijavil, oziroma samo za tri dni nazaj. Ako takrat, ko je član obolel, ni uradni dan v N. S. Z., se to lahko naznani po dopisnici. V slučaju bolezni je prinesti k izplačilu tudi potrdilo zdravnika, oziroma bolniške blagajne ter člansko knjižico. Izplačevanje podpor se bode vršilo vsako nedeljo od 9. —12. ure dopoldne v društveni pisarni v Narodnem domu. Opozarjamo ponovno one člane, ki so s članarino na dolgu, da isto poravnajo, ako ni mogoče na enkrat pa polagoma tedensko, ker sicer po poslovniku ne morejo biti deležni podpor.
Vodstvo N. S. Z.
Plesni odsek N. S. Z. naznanja, da plesna šola na praznik dne 1. novembra odpade. Vrši se pa v nedeljo
2. novembra 3. uri pop. v dvorani hotela „Ilirije". Opozarjamo na to vse obiskovalce plesne šole in posebo one, ki želijo vstopiti na novo.
„Slavčeva" plesna vaja za soboto dne 1. novembra odpade in se vrši v nedeljo dne 2. novembra, kakor običajno v veliki dvorani Nar. doma od
3. do 7. ure zvečer. K obilni udeležbi vabi — plesni odsek.
Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi, kakor smo že poročali v nedeljo 16. novembra v veliki dvorani Nar. doma zabavni večer s petjem, godbo in plesom. Nekaj novega bode pri tem zabavnem večeru žrebanje dobitkov. Društvo si bode nabavilo več lepih dobitkov, ki bodo pri tem zabavnem večeru žrebani. Številka vstopnice bo veljala ob enem tudi kot številka žrebanega dobitka. Torej vsak, ki kupi vstopnico, ima v slučaju, da bo izžrebana številka nje* gove vstopnice, pravico do dobitka. Gg. člane in prijatelje društva vabimo že danes, da se udeleže zabavnega večera z rodbinami vred v obilera številu.
Združeno slovensko visokošolsko dijaštvo na Dunaju priredi dne 12. novembra v veliki dvorani če* škega hotela »Post« v korist »podpornemu društvu za slovenske viso-košolce na Dunaju« koncert, na katerem sodelujejo izbrane umetniške moči, in sicer virtuozinja na klavirju g. Claire Fiedlerjeva, vijolinist g. Ivan Trost in konservatoristi g. Cirila Medvedova, g. Josip Rijavec in g. Anton Neffat. Prireditev, za katero je izšla inicijativa iz »Osrednjega vsedijaškega podporniškega odbora«, ki zastopa celokupno slovensko visokošolsko dijaštvo, se vrši pod pokroviteljstvom predsednika podpornega društva gosp. senatnega predsednika Ploja. Pričakovati je, da se bo dunajsko slovensko občin-
^03484
$tvo t ozirom na umetniški užitek', za katerega jamčijo gori imenovane osebe, kakor tudi na dobrodelen nadmen prireditve z veseljem odzvalo našemu povabttu hi pripomoglo na ta način dobri stvari do velikega gmotnega uspeha. To smemo upati tem bolj gotovo, ker uživa dijaštvo v> vseh krogih našega dunajskega Občinstva najtoplejše simpatije kar so pokazale druge enake prireditve v prejšnjih letih. — Spored koncerta, s katerim je združen tudi plesni ven-Ček, priobčimo pozneje.
Prosveta.
II. gostovanje   hrvaške opere
nam prinese kar dve različni operi: »Tosco« Giacoma P u c c i n i j a in »Traviato« Giuseppa Verdija, torej glasbena umotvora dveh največjih italijanskih mojstrov in dveh genijalnih skladateljev svetovnega slovesa. Kraljevsko zemaljsko kazalište nam misli podati cel ciklus najboljših in najslavnejših Verdijevih oper. Prva opera je bila »Trovator«, zdaj nam poda »Traviato« s svojimi prvimi solisti. Znamenita koloratur-ka gospa markiza Maja S t r o z z i -jeva, ki je obenem tudi izborna igralka prekrasnih toalet, bo pela veliko vlogo Violette; njen partner pa bo gosp- Tadeusz Lowczcyn-ski, ki je že dve leti prvi lirski tenor zagrebške opere. Ima krasen, mil in izborno izšolan tenor najlažjih višin. Lowczynski je bil angažeran v Krakovu, Lvovu, Varšavi in Milanu, ter ima, dasi še mlad, že velik repertoar. Brat je lanske prve pevke slovenske opere. Predstavo »Traviate« bo dirigiral kapelnik g. Nikola pl. Faller, bivši ravnatelj zagrebške opere in intendant hrvatskega kazališta v Osjeku. V operi »Tosca« nastopi gdč. Mira Korošce v a, ki poje v Zagrebu že četrto leto prve dramatične partije; prej je bila članica »Narod, divadla« v Pragi in je za bodočo sezono angažirana kot prva pevka v Hamburg. Še letos bo sodelovala kot solistka v Bav-reutu pri Wagnerjevih »Festspie-lih«.  Vlogo Scarpije poje g. Marko
V u š k o v i ć, ki je v tej partiji vzoren!
Hrvaška   opera   v Ljubljani.
Kraljevsko deželno gledališče v Zagrebu priredi v torek in sredo svoje II. gostovanje na našem odru in prinese dve različni operi. V torek se poje Verdijeva »Traviata« po načinu dunajske dvorne opere, v fraku in modernih toaletah ter bodo imele naše dame priliko, diviti se krasnim toaletam znamenite hrvaške umetnice koloraturke gospe markize Strozzijeve, ki poje naslovno vlogo. Ljubljančanom je ta izborna pevka v najlepšem spominu izza njenega gostovanja v operi »Rigoletto«. Prvič nastopi v Ljubljani lirski tenorist g. Tadeusz Lowczynski, pevec izredno lepega glasu, s katerim je imel na poljskih, ruskih in laških odrih velike uspehe. Zagrebška intendanca si more ohraniti tega umetnika le z nenavadnimi žrtvami. Lirsko baritonsko partijo starega Germonta poje gosp. Kondracki, bivši član naše opere, ba-sistovsko vlogo pa gospod Tošo Le-sić, basso - buffo. V torek se začne predstava ob 8. zvečer. Dirigira ravnatelj Nikola pl. Faller kot gost. —
V sredo se poje Puccinijeva opera »Tosca« z gdč. Miro Koroščevo v naslovni vlogi. Gdč. Koroščeva, rodom Slovenka in po vzgoji Hrvatica, je bila prva pevka v Vratislavi, Pragi in je že 4. leto v Zagrebu ter za bodoče angažirana na veliko opero v Hamburgu; še letos pa bode pela y Bavreutu, kjer sodelujejo pri Wag-nerjevih svečanih predstavah le naj-izbranejši pevci svetovnih oper. Veliko vlogo Cavaradossija poje g. tenorist Lowczynski, dramatično baritonsko partijo Scarpije pa junaški baritonist g. Marko Vuškovič. Vloge prvih oseb opere so torej zasedene yseskoz s prvovrstnimi umetniki. A tudi postranske vloge pojo izborni pevci: gg. Lesić, Strmac in Kondracki ter gdč. Lovrenčakova. Pri predstavah bo sodelovalo 34 članov orkestra. V sredo se začne predstava že ob pol 8. zvečer.
Lože pri opernih predstavah. Ker se ni uvedel abonma, se prodajajo lože za posamezne predstave. Lože v parterju stanejo za 4 osebe 20 kron in ni treba plačati nikake druge vstopnine ali pristojbine. V L nadstropju stanejo srednje lože 24 K za '4 osebe, ob straneh pa 20 K za 4 osebe brez vsega drugega doplačila. V II. nadstropju stane loža le 8 K za 4 osebe. Za 5. ali 6. osebo stane ložni sedež v parterju ali v I. nadstropju le 3 K, v II. nadstropju pa 2 K.
Umetnost.
V  koncertu   Glasbene Matice
dne 8. novembra nastopi pred občinstvom v koncertni dvorani prvič najboljši jugoslovanski baritonist in velik
umetnik gosp. Marko Vuškovič iz Zagreba. Povsod, kjer je doslej nastopil, v Zagrebu, v Pragi, na Dunaju, v Opatiji in tudi v mnogih mestih Italije, žel je tako veliko pohvalo pri kritiki in je tako razvnel povsod občinstvo, da slovi neoporečno kot eden najboljših baritonistov sedanje dobe. Kot koncertnega pevca ga bomo imeli priliko še le v tem koncertu prvikrat slišati. Obljubil pa je Gl. Matici, da bo večkrat pri raznih znamenitih, važnih koncertih rad sodeloval. V sobotnem koncertu bo v 3 nastopih pel: 1. prekrasni prolog iz Leoncavallove opere „PagHacci", eno najefektnejših baritonskih arij sedanje operne literature; iz Verdijeve opere „Otelio" izrazit in znamenit spev „Gredo" in v 3. nastopu slovensko pesem »Poslednja noč" in Zajčevo efektno „Utjeha". Pričakovati pa je tudi lepih dodatkov. Gdč. Jelena Dokičeva, srbska umetnica, bo igrala klasično Beethownove sonate v Es-duru, dve Chopinovi skladbi „Etudo" v C-molu in slavni „Scherzo" v H-molu, Rubin-steinovo „Koketerija" in zelo zanimive skladbe ruskih in poljskih skladateljev: Rahmanovova „Preludij", Kalinikova »Elegijo" in Poljaka Paderewskega „Tema z varijacijami". Vstopnice za koncert, ki bo nudil občinstvu velike umetniške užitke, se dobivajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ul.
Književnost.
— »Djulabije.« Pod tem naslovom obelodanil je skladatelj F. S. V i 1 h a r v dveh zvezkih vsevkupne svoje samospeve z glasovirskim spremljevanjem. Prvi zvezek velja pet, a drugi zvezek tri krone. »Djulabije« naročajo se edino pri skladatelju v Zagrebu, Gunduličeva ulica št. 55. Kdor pošlje omenjeno svoto, dostavi se mu delo poštnine prosto.
izored sodišča.
B
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Ni se mogla zdržati, da bi zopet ne posegla po tujem imetju J era Jo-han, rojena v Železnikih, delavka v Ljubljani. Nič manj kakor 25krat je bila že predkaznovana, od tega 15-krat zaradi tatvine. Svoji gospodinji je izmaknila nekaj obleke in soln-čnik, Mariji Sevnik pa površnik in dva dežnika in nekemu neznanemu lastniku dežnik. Zagovora, da je kradla iz potrebe, ni mogla utemeljiti, obsojena je bila na 18 mesecev težke ječe.
Premembe si je zaželel France Majer, bivši trgovski pomočnik, zaradi raznih hudodelstev in prestopkov 23krat predkaznovan in sedaj prisiljenec v tukajšnji prisilni delavnici. Kakor sam trdi, ga je to silno razburilo, da so ga silili k napornemu delu, vzlic temu, da je bil bolan. V svoji jezi je vrgel razpelo ob tla in ga razbil, pri tem pa izustil bogokletne besede. Sodišče ga je zaradi motenja vere obsodilo na 8 mesecev ječe.
Moteno ženitovanje. V Žnidar-jevi hiši v Suhadolah so imeli dne 8. septembra t- 1. ženitovanje, kamor so prišli domači fantje, kakor tudi iz Kaplje vasi in Žej. Fantje iz domače vasi so bili v vednem nasprotstvu z onimi iz Kaplje vasi in Žej. Do 11. ponoči je bilo še vse precej mirno. Kmalu nato je pa nastal med fanti vrišč in pretep, pri čemer je bilo več udeležencev lahko ranjenih, le Ignacija Sršena je bil Miha Lah tako močno sunil v prsi, da je nož predrl prsni koš ter se je kri vlila v pljuča. Zagovarja se,.da je to storil iz jeze, ker ga je nekdo v roke vrezal. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Tragičen zaključek ponedeljka. Jurij Dežan, oženjen hlapec v Ljubljani, je še v ponedeliek, dne 25. avgusta t. 1. nadaljeval s piiačo, kar je bilo v nedeljo premalo. Prišel je pa navedenega dne zvečer k gugalnicl Marije Herman na Glince. Ker se je pa premočno gugal, so mu z desko ustavili gugalnico. To ga je pa tako ujezilo, da je z nožem napadel uslužbenca, ki je držal v svojo obrambo stol pred sabo* Obdolženec je prijel z eno roko za stol, z drugo je pa z nožem mahal proti uslužbencu, kateremu se je končno posrečilo uteči. Ta je pa dva stola vrgel proti gu-galnici, od katerih je priletel eden tik glave tam stoječe ženske ter jo oplazil po laseh. Obdolženca je zaradite-ga aretiral stražnik. Ko ga je hotel vkleniti, ga je Dežan dvakrat z nožem sunil, a k sreči ga le lahko ranil, nakar je stekel. Sele kasneje se je posrečilo drugim stražnikom ga aretirati. Njegov zagovor, da je bil do nezavesti piian, je bil ovržen po zaslišanih pričah. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Tri naborne stave je zamudil Janez Štiftar, posestnikov sin na Viru, ker se je mudil brez oblastvenega dovoljenja v Ameriki v letih 1911 do 1913, kar sam priznava. Sodišče ga je obsodilo na tri tedne strogega zanosa.
Mislil je, da ne bo k vojakom potrjen Anton Jereb, tesar iz Poljan, zato se je mudil leta 1912. na Vest-falskem, čeravno je vedel, da ima to leto tretjo naborno stavo, ter se je šele letos o Veliki noči vrnil domov. Obsojen je bil na 14 dni zapora.
MUHI Pozor! Somišljeniki!
Tajništvo narodno-napredne stranke v Wolfovi ulici štev. 10., I. nadstropje posluje od ponedeljka, dne 3. novembra dalje vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Vsak napredni volilec dobi tu vsa pojasnila glede volilnega postopanja, reklamacij i. t. d.
Somišljeniki, poslužite se tega!
iiozne stvari.
#
* Izseljevalni škandal. Iz Prage poročajo: Včeraj so tu aretirali dva izseljeniška agenta. Predvčerajšnim so aretirali 24 izseljencev, od katerih jih je prišlo 19 iz Galicije in 5 z Ogrskega.
* Povodnji. Iz San Salvadorj.i poročajo: Tu je par dni silno deževalo, vsled česar je vse preplavljeno. Kakor so dosedaj dognali, je 54 oseb utonilo. Boje pa se, da je še več oseb utonilo.
* Čuden vzrok samomora. Iz Ženeve poročajo: Čuden vzrok je gnal ravnatelja tukajšnjega modernega gledališča, Bergerja, v smrt.Vpismu, ki ga je zapustil, pravi, da se je naveličal življenja vsled osebnega sovraštva kritikov velikih časopisov. Afera vzbuja veliko senzacijo.
* Dvoboj med deklicama. Iz Ri-ge poročajo: Blizu mesta se je predvčerajšnim vršil dvoboj z revolveiji med hčerama nekega posestnika. Ena izmed dvobojevalk je bila na mestu mrtva, druga pa težko ranjena. Vzrok je bil ta, da sta bili obe zaljubljeni v nekega mladega moža.
* Nesreča na Labi. Iz Hamburga poročajo: Na zgornji Labi sta trčila dva čolna skupaj. Eden se je poškodoval. Ljudje, ki so bili na poškodovanem čolnu, so šli na nepoškodovanega. V tem hipu je zadel pamik »Gneisenau« Ob čoln ter ga preklal. Čolnar in mornar sta se rešila. Petnajst oseb je utonilo.
* Zastrupljenje. Iz Koburga poročajo: V vasi Ottowind se je dogodilo misterijozno zastrupljenje. Pet sester iz sosedne vasi je obiskalo brata zaradi neke dedščine. Pred-včerajšnim so obolele Štiri sestre na znakih zastrupljenja. Dve sta žc umrli, ostali dve sta težko bolni v bolnišnici. Brata sumijo, da je izvršil zastrupljenje.
* Odlikovanj ne marajo. Iz Lip-skega poročajo: Tajni dvorni svetnik Klemens Thieme, predsednik nemške patriotske zveze, ki je dal iniciativo za zgradbo pred kratkem odkritega spomenika v Lipskem, je odklonil red rdečega orla 4. razreda, ki ga je dobil pri tej priliki. Tudi nadžupan v Lipskem dr. Dietrich je odklonil red 2. razreda, ker bi moral po svojem mnenju dobiti višje odlikovanje.
* Ema Destinnova v levji kletki. Iz Berolina poročajo: 29. t. m, dopoldne je igrala slavna češka pevka Ema Destinnova v svrho kinemato-grafiranja v malem gozdu Neubabels-bergu pri Berolinu v levji kletki pred povabljenimi gledalci. Ema Destinnova je pela s tihim glasom arijo iz »Mignona,«. Pri tem je en lev sedel na pianinu, drugi je ležal pod njem, tretji pa pri nogah pevke. Gledalci so to gledali z velikim razburjenjem, do-čim je bila pevka popolnoma mirna.
* Železniške nesreče. Iz Braševa poročajo: Na postaji Botfalu je zadela ranžirna lokomotiva ob budimpeštanski osebni vlak. Stranske stene osebnega vlaka so bile poškodovane. En kmet je bil usmrčen, pet oseb pa ranjenih. En čuvaj in dva druga železniška nastavljenca so bili suspendirani. — Iz Varšave poročajo: Na tukajšnjem kolodvoru kovel-ske železnice je zavozil osebni vlak zaradi prevelike megle v drug vlak. Pet oseb je bilo usmrčenih, 33 pa ranjenih, večinoma težko.
* Vihar v južnem Walesu. Tz Londona poročajo: V taffski dolini v južnem Walesu je v ponedeljek razsajal hud vihar. Vihar je napravil škode za pol milijona mark. Več hiš, cerkva in kapelic je vihar razrušil. Neekga člana nogometnega društva je vihar 20 metrov daleč nesel po zraku ter ga treščil ob zid. Kmalu na to je umrl. Nekega delavca je vihar odnesel tristo metrov daleč na polje, kjer so ga našli mrtvega. Več sto oseb je brez strehe, mnog') je tudi ranjenih.
* Vljudnost japonskih inseratov.
Japonski inserenti vporabljajo često-krat superlative, katerim bi se pri na skoraj gotovo smejali. Kaj bi pri nas rekel kupovalec, če bi čital, »da je papir, ki ga ponujajo, tako trden
kakor slonova koža«. Ali pa — velika trgovska tvrdka v Tokiju vabi občinstvo s sledečimi besedami: »Vstopite! Pozdravili vas bomo tako srčno, kakor solnčni žarek po deževnem dnevu. Naši pomočniki so tako vljudni, kakor oče, ki išče za svojo hčer brez dote moža. Blago se dobavlja kupovalcem s hitrostjo kroglje, leteče iz topa.«
* Solza Paderewskega. Morda nikjer na svetu ne iščejo ženske tako zelo spominov na virtuoze in pevce, kakor v Ameriki. Mlade in stare Američanke so v sedmih nebesih, če se jim posreči dobiti tudi le gumb s suknje kakega slavnega solista in kodri svetovnoznanih virtuozov se plačujejo z zlatom. Toda ne zbirajo samo kodrov, lavorjev. listov ali pre-trganih strun. V Filadelfiji nosi neka mlada dama na vratu z zlatom okovani kristalni privesek, v katerem se pregiba kapljica. Ta kapljica je baje solza Paderewskega, ki jo je kralj pianistov potočil, ko je bil pri nekem svojem koncertu zelo ganjen.
* Najstarejša pripovedovanja o svetovnem potopu. Na pensilvan-skem vseučilišču v Filadelfiji so shranjevali že dvajset let glinaste tablice, ki so jih 1. 1893. prinesli iz Nippurja, kamor so napravili ekspedicijo. Še le zdaj jih je prečital in preložil assirolog dr. Artis Pobel in dognal, da pripovedujejo o svetovnem potopu in da so za 1500 let starejše nego vsi dosedaj znani dokumenti. Na tablicah je označena tudi povest o stvaritvi sveta in človeka, ki se pripisuje boginji Ninpu. Označena je tudi genealogija desetih kraljev, ki so vladali od ustvaritve sveta do potopa, t. j. 432.000 let. Ta predpotopna doba 432.000 let popolnoma soglaša s časom, kakor ga navaja Hindec Juga. Iz tega je torej tudi razvidna ozka zveza Babiloncev z vzhodno-indijsko civilizacijo. Te tablice izvirajo iz časa 2500—2000 1. pr. Kr. r.
* Izrežite in pošljite! Ako nam pošljete to notico, dobite 3 tople, tigraste jesenske in zimske spalne odeje 124 X 190 cm velike za reklamno ceno 5 K 70 v za vse tri komade po povzetju. Tvorniška firma S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj Dunaj L, Bauernmarkt 10, 12 in 14.
* Srečni in delazmožni smo samo z zdravim želodcem, sicer pa po-trtf in neporabni. Prirodna Franc Jožefova grenčica povzroči v najkrajšem času točno ureditev opešane prebave. Poleg prednosti prijetnega okusa, je omeniti še ob razmeroma majhnih množinah, izdaten odvajajoč učinek. Ta mineralni vrelec je izza svoje uvedbe (pred skoro 40 leti) po vsem svetu sijajno na glasu in ga zato mnogo ponarejajo. Ne-apoljski zdravnik dr. Bizarro pripominja: »La sua azione e sicura, sem-pre che la bottiglia e originale e non contrafatta«. — Po lekarnah, droge-rijah ali trgovinah z mineralnimi vodami naj se zatorej zahteva pristna Franc Jožefova grenčica s polnim imenom. Kjer se ne dobi, od tam se obrnite na razpošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Gospodarstvo.
»Bojne banke« na jugu.
Napredovanje jugoslovanskega življa na jugu naše države povzroča velike skrbi Italijanom in Nemcem. Nemci bi radi prišli čez nas k Jadranskemu morju, Italijani bi pa radi kar za vedno obdržali svojo nadvlado v Trstu, Gorici in drugih primorskih mestih. Italijani kličejo prav posebno radi na pomoč javnost v Italiji. V tem oziru sta značilna dva članka, ki jih je pred kratkim objavila turin-ska »Štampa« — »Slovanska pred-straža« in »Bojne banke«, ki ju je napisal V. Gayda. V člankih govori o narodni organizaciji Slovanov z ozirom na njihovo gospodarsko in kulturno stremljenje, ki smeri za tem, da bi dosegel slovanski živelj nadvlado ob Jadranskem morju.
V članku »Slovanska predstra-ža« slika V. Gavda kulturni in narodni razvoj Slovanov. Večjo pozornost pa je posvetil gospodarski organizaciji Slovanov in razvoju njihovih gospodarskih podjetij, ki niso samo pridobitna podjetja, marveč v prvi vrsti narodna podjetja s političnimi nameni.
V članku »Bojne banke« razpravlja pisatelj o načinu, s katerim delujejo slovanske banke, da pridejo v kraje, v katere so se namenile. Delovanje slovanskih bank po njegovem mnenju ni samo finančno, marveč politično, ne gre samo za dobiček, temveč za narodnost. Na čelu slovanskih denarnih zavodov v Trstu stoje filijalke čeških bank. Največja izmed njih je baje središče sla-vizacije, kajti »češke banke vseh vrst in slovanski zavodi importirajo češko uradništvo, ki zdaj šteje v Tr-
stu 47 oseb. Češki uradniki so zelo obzirb'ivi, respektirajo italijanski jezik in uporabljajo ga na izvešenih tablah in češke banke dovajajo svoje uradnike k temu, da se uče italijansko. Češke banke niso samo pridobitne banke, marveč slovanske.«
Prizadevanje slovanskih finančnih zavodov, da bi se namreč Slovani polastili trgovine in obrti v Gorici in v Trstu, smatra V. Gavda za napoved vojne italijanskemu ekonomičnemu središČu.Ta vojna se je baje pričela že pred par leti. Gospodarsko stremljenje Slovanov po naziranju V. Gayde podpirajo baje iz Rusije. Kot primer navaja okoliščino, da so pred par leti delali ruski finančni krogi na to, da bi ustanovili slovansko banko na Dunaju z ruskim kapitalom in z udeležbo ruske vlade, da bi se mogle organizirati finance južnih Slovanov. Toda avstrijska vlada dela ovire.
Akcija slovanskih bank ob Jadranskem morju in na Balkanu zadeva na drugo akcijo, ki naj bo, kakor se dozdeva, merodajna za ofici-jalno politiko dunajske vlade. Tako je nameravala neka velika slovanska banka otvoriti pred balkansko vojno filijalko v Skadru in prosila v to svrho za državno podporo 100 tisoč kron, toda vlada je ponudila le 40.000 K subvencije, vsled česar ni prišlo do ustanovitve. Zdaj po vojni se pripravlja ista banka ustanoviti filijalko v Skadru ali pa financirati nov zavod, ki naj bo popolnoma neodvisen od avstrijske vlade in ki naj bi se razvijal kot slovanski v zvezi s Črno goro.
Slovanska propaganda narašča in ogrožuje italijanski značaj Istre in Primorskega. Slovansko stremljenje gre za tem, da postanejo Slovani gospodarji Jadranskega morja. Za slovanskimi bankami stoje — politiki. Ohranitev italijanskega značaja Istre in Primorskega je najvažnejše vprašanje italijanskega naroda.
Najzanimivejše pa je priznanje »Stampe«, da dela avstrijska vlada ovire in neprilike slovanskim denarnim zavodom in da podpira nemške in italijanske zavode, kar sicer ni nič novega, kar p. spričuje o zaslepljenosti dunajskih oficijalnih krogov, ki iz sovraštva do Slovanstva podpirajo vse protislovanske težnje. Italijanski strah je popolnoma upravičen, kajti edinole dober finančni zavod v Skadru bi mogel izpodriniti italijanski kapital.
Obenem bi se s tem izvršila priprava za dogledno bodočnost, kajti Srbija bo prisiljena, Če hoče priti k Jadranskemu morju, zgraditi novo železnico ter jo spojiti z dosedanjo črnogorsko progo, s čemer bi se gospodarska važnost Crne gore znatno zvišala.
Naš odgovor na to pa bodi: Le naprej po začrtani poti, naprej — k morju!
*
— Znižanje tarifnih in nakladnih rokov na državni železnici. Z ozirom na vladajoče kopičenje blaga in zvišana naročila voz, so se znižali v dosego neobhodno potrebnega hitrejšega kroženja tovornih voz z visokimi stranicami vsled odloka c. kr. železniškega ministrstva od 15. oktobra t. 1., št. 38.220/16a z veljavnostjo od 20. oktobra 1913 do preklica v smislu § 80. (8) ž. o. p. na vseh progah c. kr. državnih železnic, izvzemši dalmatinske proge in tržaška blagovna odpravništva tarifni nakladalni in skladalni roki za sledeče, v odprtih vozeh poslane vrste blaga v celih vagonih, in sicer: mineralno olje, koks, repa, pesa, pesni odrezki, krompir, ruda, kamenje, neobdelano, apnenec, gramoz, pesek, opeka in drva na šest dnevnih ur, pri čemer imajo veljati kot dnevne ure od 7. zjutraj do 6. zvečer. C. kr. železniško ministrstvo je odredilo priobče-nje zadevnega razglasa v listu »Ver-ordnungsblatt fur Eisenbahnen und Schiffahrt«. Istočasno s tem znižanjem tarifnih nakladalnih in skladal-nih rokov se je po smislu točke L, lit. b) dodatka k splošnim pogojem za sklepanje pogodb za dovlačne železnice tudi znižali nakladalni in skladalni roki za gori imenovano blago na dovlačnih železnicah za enkratno manipulacijo nakladanje, oziroma skladanja na 6, za dvojno na 9 dnevnih ur; pri tem morajo veljati kot dnevne ure od 6. zjutraj do 6. zvečer. Preskrbljeno je, da bodo tovorne blagajne v svrho rešitve voznih listov v slučaiu potrebe odprte že od 7. ure zjutraj naprej.
*
— Kartelni   zakon na Ruskem.
Iz Petrograda poročajo: Trgovinsko ministrstvo je izdelalo zakonski načrt o delovanju trustov in sindikatov. Trgovinsko ministrstvo priznava tvorjenje takih organizacij v deželah, ki niso dovolj denarno močne, za neizogibno. Noče jih preganiati, pač pa onemogočiti vsako zlorabo. Pogodbe trustov in sindikatov se morajo predložiti vladi in njihovo delovanje je podvrženo vladni kontroli.
251 štev.
»SLOVENSKI NAROD", dne 3i. c-Kioora 1913.
Stran 7.
Telefonska in brzojavna poročila.
Delegacije. Dunaj, 31. otkobra. Volitve za delegacijo se vrše v avstrijski zbornici 11. novembra v posebni seji Češke stranke zahtevajo, da naj bo predsednik prihodnje delegacije češki parlamentarec. Kakor znano kandidirajo Poljaki dr. Lea.
Češko - nemška sprava. Praga, 31. oktobra.   Češki listi poročajo, da so bila češko - nemška spravna pogajanja preložena zopet za 14 dni.
Hrvaška.
Zagreb, 31. oktobra. »Pokret« pravi, da so se hrvaška vprašanja pomnožila za eno vprašanje in sicer za financijalni sporazum, ki ga je treba obnoviti, ker poteče stari z 31. decembrom t. 1. Če se med tem to vprašanje ne bo rešilo, se kriza poostri in najvažnejši del spravnega zakona pride ob veljavo. Treba je torej, da se odpravi komisarijat in da se Tešijo sedaj tudi ona vprašanja, vsled katerih je prišlo do komisarija-ta. Na dobro poučenem mestu izjavljajo, da so politiki hrvaško - srbske koalicije opozorili ministrskega predsednika Tiszo in komisarja barona Skerlecza na važnost tega vprašanja.
Patriarh Bogdanović.
Budimpešta, 31. oktobra. Sem je dospelo truplo ponesrečenega patriarha Bogdanovića. V soboto prepeljejo truplo v Karlovce.
Novi avstrijski poslanik v Bukarešti.
Dunaj, 31. oktobra. Uradni list priobčuje imenovanje grofa Otokar-ia Černina za poslanika v Bukarešti in za tajnega svetnika.
Bosna.
Dunaj, 31. oktobra. »Reichspost« poroča iz Sarajeva. Srbski poslanci Narodove skupine so protestirali proti sklicanju bosanskega sabora predno se zasede izpraznjenih 12 srbskih mandatov.
Zagreb, 31. oktobra. Sarajevski odvetnik Danilo Dimović pravi v nekem pismu na »Pokret«, da je poskusil razrešiti bosansko krizo in ze-diniti Hrvate, Srbe in muzlimane na skupnem programu. Najvažnejša točka njegovega programa je agrarno vprašanje. V jezikovnem vprašanju je popolnoma solidaren s Hrvati in zahteva v vseh uradih hrvaški službeni jezik. Samo iz vojaških ozi-rov je dopusten tudi nemški jezik. Kar se tiče srbskih društev, bo vlada zopet vse uredila, kakor je bilo. Predpogoj za uspešno akcijo je: Ustvariti stranko, v katero imajo najvišji faktorji zaupanje. Nova stranka naj ne bo vezana na vlado, marveč naj uredi svoje postopanje po stališču vlade napram narodnim zahtevam.
Sarajevo, 31. oktobra. Za reis ul ulemo v Bosni in Hercegovini je bil imenovan bivši profesor Djemaledin efendi Čavčevič.
Sarajevo, 31. oktobra. Včeraj so bile razpisane nadomestne volitve za onih 12 srbskih poslancev, ki so bili odložili svoje mandate. Volitve se vrše 8., 9. in 10. decembra.
Volitve v Italiji.
Rim, 31. otkobra. Do sedaj je znanih 507 izidov volitev: Izvoljenih je: 238 ministerijalcev, 53 radikalnih ministerijalcev, 19 konstitucijonalnih opozicijonalistov, 27 klerikalcev, 11 republikancev, 39 ofijalnih socijali-stov in 19 reformnih socijalistov. Treba je 101 ožje volitve. Manjka samo še izid volitev v okraju Galipoli, kjer sta si stala radikalec Deviti di Marco in socijalist Senapi nasproti. V ožjo volitev pride 100 ministerijalcev, 29 radikalnih ministerijalcev, 5 konstitucijonalnih opozicijonalcev, 13 klerikalcev, 39 oficijalnih socijalistov, 6 reformnih socijalistov in 10 republikancev.
Rim, 31. oktobra. Včeraj je bil razglašen rezultat 508. volitve v italijanski državni zbor. Izvoljen je bil socijalist.
Francoska vojna mornarica.
Pariz, 31. otkobra. Listi poročalo, da je francoska vojna mornarica dobila nove zaloge smodnika, tako da je vsaka nevarnost eksplozij popolnoma izključna.
Novi kabinet na Španskem.
Madrid, 31. oktobra. Kralj je podpisal dekret, s katerim se parlament odgodi za nedoločen čas. Z drugim dekretom je bil imenovan Rafael Andrade za gubernatorja v Barceloni.
Pariz, 31. oktobra. Listi poročajo, da so se vršili v Barceloni zopet hudi poulični boji.
Mehika.
Mehiko, 31. oktobra. Zunanji minister je izjavil, da bo kongres, .če
bosta dobila Huerta in Blanquet pri volitvi predsednika zadostno število glasov, kar je zelo verjetno, Huerto-vo izvolitev razveljavil. Blanquet bi vodil začasno posle predsednika do nove volitve. Klavzula, ki določa, da se ne sme voliti predsednik dvakrat zapored, ne velja za podpredsednika.
Mehiko, 31. oktobra. Pod pritiskom vlade je bil izvoljen Huerta za predsednika in vojni minister Blan-quet za podpredsednika. Končno odloča novi, vladi udani kongres koncem novembra.
Dogodki na BaSkanu.
Črna gora.
London, 31. oktobra. »Times« poroča s Cetinja, da so se pogajanja med Srbijo in Črno goro zaradi določitve meje zopet pričela. Nespora-zumljenje vlada samo glede pokrajin severovzhodno in vzhodno od Peči preko Belega Drina. Črna gora upa še vedno na popravo od londonske konference določene južne meje. Črna gora bi zamenjala pokrajine Hoti-jev in Grudijev proti nekaterim pokrajinam Klementijev, da bi se odprl na ta način lažji dohod do Peči ob reki Sen. Predvsem pa želi Črna gora, da zgornji tok Bojane ni popolnoma v albanskih rokah.
Cetinje, 31. oktobra. Ruski poslanik na Cetinju Giers je dobil daljši dopust. Najbrže se ne vrne več na svoje mesto.
Cetinje, 31. oktobra. Zaradi še vedno vladajočega vznemirjenja ob albanski meji, se črnogorske čete ne bodo odpustile. Črnogorci stoje še vedno ob meji.
Pri Albancih.
London, 31. oktobra. »Times« poročajo iz Skadra: Esad paša je bil v ponedeljek od Malisorov tepen. Šef teh plemen Deazoka, je ustanovil v Lešu neodvisno vlado.
Dunaj, 31. oktobra. Iz Valone poročajo: Tu kroži govorica, da namerava sklicati provizorična vlada narodno skupščino v Elbasan. Skup-' ščina ima namen izravnati notranje spore.
Valona, 31. oktobra. Mednarodna kontrolna komisija je imenovala za zunanjega ministra Mufid bega.
London, 31. oktobra. Obal ob morski ožini pri Kriu od severne zareze do Phtelije, otok Saseno, mesto Korica in okolica pripadejo definitivno Albaniji. Ta sklep je nespremenljiv. Trozveza vztraja na tem. Če se z grške strani delajo mednarodni komisiji težkoče, je treba konstatirati, da nobene težkoče ne morejo zavle-či končne rešitve mejnega vprašanja.
Dunaj, 31. oktobra. »Presscen-trale« poroča, da so se pojavile v mednarodni komisiji za določitev južnoalbanske meje take diference, da je morala komisija ustaviti delo, ker je izključeno, da bi mogla izvršiti kako pozitivno delo.
Dunaj, 31. oktobra. »ReichsposU poroča iz Kotora, da so albanske čete Esad paše napadle prebivalce v Kursu. Katoličani v Lješu, Zadrini, Bušatiju in Malisori v Medovi in Bu-latiju so se dvignili in po štiriurnem boju se je moral Esad paša umakniti. Detajlov še ni.
Skader, 31. oktobra. Tu so sestavili katoličani in muzlimani novo »narodno albansko vlado«.
Srbsko posojilo.
Pariz, 31. oktobra. »Figaro« poroča iz Belgrada: Srbski kabinet je po razgovoru o pogojih, ki jih je stavila Francoska, odklonil vzeti novo srbsko posojilo 250 milijonov frankov v Parizu. Srbski ministri so bili soglasno mnenja, da Srbija ne more sprejeti francoskih pogojev.
Pariz, 31. oktobra. Glasom brzojavke iz Belgrada, ki jo prinaša »Figaro«, je sklenila francoska vlada takoj pripustiti kotiranje srbskega posojila 250 milijonov, če prizna Srbija princip vračanja turškega dolga za zasedene turške pokrajine in če se določi na Srbijo odpadajoči del turškega državnega dolga s 17%, torej s kapitalom okrog 40 milijonov, respektivno 2 milijonoma letnih obresti. Srbska vlada je nato izjavila, da je pripravljena v principu priznati povračilo, odklonila pa je kategorično določitev vsote, ker je to stvar finančne komisije. To bi bil nekak financijalni ultimatum, katerega Srbija ne more sprejeti. Srbska vlada upa, da pariški kabinet ne bo intran-sigenten, ker bi bila odklonitev posojila francoskim interesom v Srbiji, ki so našli ravno sedaj hude sovražnike, zelo škodljiva.
Belgrad, 31. oktobra- Skupščina je sprejela zakonsko predlogo glede 250milijonskega posojila s 83 glasovi proti 31 glasovom.
Pariz, 31. oktobra. Listi poročajo, da je francoska vlada odločena, da ne izpremeni svojega stališča napram srbskemu poojilu. To principi-jalno stališče velja za vse balkanske države. Nekateri listi opozarjajo, da
se utegne obrniti srbska politika proti Francoski in nakloniti Nemčiji, obenem pa pravijo listi, da se Francoska ne more ozirati na to, marveč ima francoska vlada dolžnost, varovati pravico francoskih upnikov Turčije.
Srbija in Bolgarska.
Sofija, 31. oktobra. Na kompe-tentnem mestu se izjavlja, da je storila ruska vlada v Sofiji in Belgradu korake, da se obnove diplomatični stiki med Srbijo in Bolgarsko. Srbija je takoj izjavila, da je pripravljena obnoviti stike. Bolgarska pa je odgovorila, da bo definitivno mogla odgovoriti šele pozneje, ker namerava za obnovitev staviti gotove pogoje, glede nastopa Srbov napram Bolgarom v Makedoniji.
Bolgarsko posojilo.
Dunaj, 31. oktobra. Pogajanja med bolgarskim finančnim ministrom Tončevom in dunajskim bančnim konzorcijem so se provizorično končala. Bolgarska dobi predujm 30 milijonov frankov po 6%. Odplačati se mora v pol leta. Poleg tega si pridrži konsorcij gotovo provizijo. Če Bolgarska ne dobi posojila v pol leta, se predujm podaljša še za pol leta.
Grška in Bolgarska.
Sofija, 31. oktobra. Ker zahtevajo srbske oblasti od bolgarskih ladij vojne pristojbine, je sklenila bolgarska vlada, da zahteva v svojih pristaniščih od grških ladij štirikratno pristojbino.
Sofija, 31. oktobra. Uradno se konstatira, da ščuvajo v novo anektiranih pokrajinah grški duhovniki prebivastvo na upor proti bolgarskim oblastim. Zlasti delajo to razni grški škofi. V bolgarskih krajih, ki pripadejo Grški, je pričela grška vlada z nasilnim preganjanjem vseh Bolgarov. Treba je nujne odpomoči. Grška in Turčija.
Atene, 31. otkobra. Grški listi poročajo, da je očitno, da zavlačuje Turška pogajanja z Grško. Vsled tega vlada resno vznemirjenje. Listi pravijo, da Grška nikakor ne bo dopustila, da bi se sedež pogajanj prenesel iz Aten v Carigrad.
Carigrad, 31. oktobra. Turška vlada je sklenila, da prihodnje dni razveljaviti posebne odredbe glede zatvoritve Dardanel.
Turčija v Rdečem morju.
Carigrad, 31. oktobra. Turške čete so zopet zasedle otoke Fersan v Rdečem morju, ki ga je bil med turško - italijansko vojno zasedel Said Idris.
Poslano.*)
Odgovor »Slovencu« na njegovo notico v 240. številki. »Novi liberalni kandidat za Dolenjsko se je že oglasil« :
Vest v 240. štev. »Slovenca« o moji kandidaturi za deželni zbor je neresnična in popolnoma izmišljena. Jaz nisem namreč nakanil pri bodočih deželnozborskih volitvah niti kandidirati niti se mešati v kasno volilno borbo niti v šentruperškem kraju, niti kje drugje.
Ravno tako ni resnična trditev, da sem jaz poskušal kdaj politično srečo na Hrvaškem. Na Hrvaškem bi mi kot profesorju kaj takega sploh ne bi bilo mogoče, tudi če bi bil zares hotel, ker tukaj srednješolski profesorji nimajo pasivne volilne pravice. Doma na Kranjskem sem pa res hotel že kot penzionirani profesor dvakrat kandidirati v državni zbor, toda obakrat me je centralni volilni odbor slovenske ljudske vulgo klerikalne stranke odbil, češ, da sem — brezdomovinec. Od tega časa nisem v nobeni zvezi več s to stranko, s katero sem bil že tako sprt radi njene nenarodne politike, a prekinil sem tudi svoje sodelovanje pri »Slovencu«, a tudi nisem prestopil k napredni vulgo liberalni stranki in kdor mi more dokazati, da sem v zvezi s kakšno liberalno organizacijo, me svobodno imenuje nepoštenjaka in če hoče tudi drugega Sukljeta, do takrat pa ostane obrekovalec oni, ki me je tako imenoval.
Tudi ni res, da sem zašel na svoja stara leta v uredništvo »Slov. Naroda«, nego sem bil jaz njegov podlistkar že takrat, ko moj obrekovalec bržkone še pisati ni znal. Za plot uredništev pa hodijo tisti vaši glasoviti grmadarji, ki v slavofobski »Novi Pressi« proglašajo Celje za nemško ozemlje, branijo nemški dr-žavnozborski mandat na Kranjskem in potrebo nemške gimnazije v Ljubljani ter činijo še mnogo drugih takih narodnih izdajstev. Da se pa nisem hotel prikupiti liberalcem z mojo notico, ki je čisto lokalnega pomena in nima s politiko nič opraviti, imate najbolji dokaz že v samem tem odgovoru. O mojem čednem pisateljevanju naj sodijo drugi, ne pa moji ne-
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
čedni obrekovalci. V moji notici oponašam z vso pravico kot davkoplačevalec tistim našim poslancem, ki v šestih letih niso mogli izposlovati urejenja Bistrice; stranki sami kot taki pa nisem nič očital. Ne kličem Dolenjcem nego samo Šentruprča-nom, da naj si izvolijo takih poslancev, ki bodo imeli zares srce za njih in bodo za njih nekaj storili, nisem pa rekel, da morajo to biti ravno liberalne stranke možje. Da pa jaz kot nestrankar nisem sploh nakanil biti kot poslanec tak pomočnik, imate tudi že od zgoraj odgovor.
Prof. Ivan Steklasa.
Darila.
da je poldne
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
Vekoslav Bahovec v Mariboru 10 K, mesto venca dragemu prijatelju Josipu Štruklju.
Živel darovalec!
Bratom, določenim za častno stražo ob grobu Adamiča in Lundra na dan Vseh svetnikov, naznanjamo, zbirališče ob pol 2. po-v ,,Narodnem domu"* Na zdar!
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze,
Vsem bratom ki se nameravajo pridružiti slovenski tekmovalni vrsti potujoči na mednarodno telov. tekmo ter k proslavi 40 letnice francoskih gimnastov v Pariz, naznanjamo, da odpotuje ista iz Ljubljane dne 12. novembra ob 11-30 dopoldne čez Monakovo v Pariz; povratek iz Pariza po progi Verona—Milan—Trst. Vozna cena do — oziroma od francoske obmejne postaje K 14020. Na francoski progi bodo vozne cene za člane telovadnih organizacij znižane za 50%.
Kdor se namerava pridružiti slovenskim tekmovalcem in reflektuje na znižano vozno ceno na francoski progi, naj se zglasi najkasneje do torka 4. novembra pri predsedstvu S. S. Z.
Na zdar!
predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
Današnji list obsega 20 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Na Phosphatise Falieres naj se
spomni vsaka mati ob času odvajanja deteta. Po opazovanju odličnih zdravnikov za ta čas ni nič boljšega. Zlasti se zdrav razvitek kosti in zob, dalje normalna rast izključljivo pripisuje izborni redilnosti tega sredstva.
Ostro vreme je pogosto vzrok prehlaju, ki se pojavlja v revmatičnih bolečinah v členkih in mišicah in nas, ako se takoj nanje ne oziramo, lahko muči cele tedne. Da si iz takih prehlaj pomagamo, je potrebno uživati »Herbabnega aromatično esenco«. Učink tega iz krepilnih zdravilnih rastlin in korenin napravljenega rastlinskega ekstrakta so že pred več nego 40 leti preiskusili v civilnih in vojaških bolnicah in so ga zdravniki spoznali za izbornega »Herbabnega aromatična esenca« se je izredno obnesla kot bolečine tolažeče in krepeče vterilo ne samo pri revmatičnih nego tudi pri živčnih bolečinah. Ta esenca je bila na 3. mednarodni farmanotiški razstavi odlikovana z veliko zlato svetinjo. Izdeluje jo dr. Heelmanna lekarna »Zur Barmherzigkeit« na Dunaju VIL, Kaiserstrasse 83—75, dobiva se pa po skoro vseh večjih lekarnah. Pazite na ime in varstveno znamko.
Kar ponarejajo, mora biti dobro! Brezov sok sam še ni vse! Zmešati ga z alkoholom, vodo in nekoliko parfumom, to še davno ni sredstvo za negovanje las. Za to je treba več. Samo malo brezovih preparatov izpolni to, kar obeta in so res sestavljeni z resničnim poznanjem stvari in na podlagi dolgoletnih izkušenj. Med temi resnimi negovali za lase je na prvem mestu imenovati dr. Dralleja vodo za lase. Dragoceni izvlečki iz evroskih in eksotičnih zelišč, ki jih je znanost pripoznala za notorično učinkovita za negovanje las v pravilno izmerjeni sestavi z brezovim sokom daje tisti edini, polnovredni kosmetikum, ki ga mnogi zdravniki rabijo celo za lastno porabo. Zato ponaredbe odločno zavračajte in pazite načelno na ime »Dr. Dralle«, ki je napisano na vsaki steklenici originalne znamke. Neštete ponaredbe so izpričevala dobrote originala,
Za prebivalce mest, uradnike itd«
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moil-ov Seidlltz prašek,*1 ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. SkaUjlca velja ž K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdraviio vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tnchlauben 0. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moil-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 33
T-drŠ3s:e srečke
so najbolj zanesljiva loterija,
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani št lt
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 31. oktobra 1913. Termin«
Pšenica za okt. 1913. Rž za okt. 1913 . . Oves za okt. 1913. . Koruza za maj 1914 .
za 50 kg 11-37 za 50 kg 8-96 za 50 kc 7-41 za 50 kg 6*27
MeteorologUno poročilo.
Vlilna nad morjem 300-2 Srednji zračni tlak 738 mm
oktober (	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	M Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
30. »»	2. pop. 9. zv.	733-9 7351	UrZ 121	bi. svzh. sL zah.	del. jasno dež
31.	7. zj.	737-1	9-5	si. svzh.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 12-2*, norm. 76°.  Padavina v 24 urah 168 mm.
Zahvala.
Za vse iskrene izraze sočutja, za častno spremstvo na zadnji poti drage nam ranjce, ter za darovane lepe vence in šopke, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno gg. častnikom c. in kr. pešpolka štev. 27 za mnogobrojno udeležbo našo najpri-srčnejšo zahvalo. 3908
V Ljubljani, 31. okt. 1913.
Rodbina Jaklic-Veber.
pisarniška moč!
Doslužen računski podčastnik, absolvent 5 razredov srednjih šol, strojepisec, bivši sodni pom. uradnik, prosi za mesto v kakoršnl-koli pisarni. — Prijazne ponudbe pod šifro: »Nekaznovan 3902" upravništvu »SI. Nar.«
Izvežbana
se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme v kavarni „Central", Ljubljana.
Dve ali tri
3912
sredi  mesta,  brez  kuhinje, primerne tudi za pisarno;
io takoj.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«*
Pozor!
Pozor!
4 pari čevljev samo 8 K f rko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar.  Prodajam torej  vsakomur 2 para
moških in 2 para tonskih ćevliev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoš. z zbi-
timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika,
velikost po številkah. Vsi 4 pari samo 8 K. Razpošiljanje po povzetju. 3779
5. Urbach, izvoz čevljev, Krakov št. 61, Zamena dovoljena, rudi denar nazaj«
Kantlner
se išče za 1. januar 1914
za veliko žago na Kranjskem z okoli 180 delavci. — Dohodki: 1000 K plače, lVaVo provizije od prometa in prosto izkuharstvo, dalje prosto stanovanje in kurjava in 50 K letnega pavšala za razsvetljavo. Potrebno je znanje hrvaškega (slovenskega) in nemškega jezika. Kavcija 1500 v hranilnični knjižici. Podrobne ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „stalno". 3893
4E
D1^A
5
Pogrešno navadno steklo r       za očala. 2688
Optik in specialist.
LJUBLJANA,
Aparati, poljska kukala, -      daljnogledi. -
k:, jurman
Optični zavod z električnim obratom.
x x
X X
Optik in specialist. ^
Selenburgova ulica št. 4. Za prvovrstno optiko se jamči.
Pravilna lega plošč, brušenih Popravila se izvršojejo v lastni delavnici.       po sistemu Perpha.
co
tO
14
v Ljubljani, Komenskoga ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirargične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik in ief-zdravnik: Dr. Fr. Derganc primar. L lir. odi det bolo
Franc Furlan I
naslednik fasdungoie vdove *
ključavničarstvo f zaloga štedilnikov f
se nahaja:
Ambrožev trg štev.
535
JY(oderne kp^uhovine^a dame
kal^or mufi in ovratnice, otročje garniture, ko&hovi-naste čepice, ovratnice in rokavice ?a gosoode v obilni izbiri in po poljubni ceni v modni in športni trgovini
P. J/lagdić, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
iva za
i
Amerikanska štedilna kava, iako vonjava, izdatna in v rabi varčna ! 5 kg preizkusna vreča K 10 — franko po povzetju. 3725
Vyvoz kavy, Tiszabogđany 29G.
©šal®
ima v zalogi
3621
Avgust Repič
sedarski mojster v Ljubljani. I
Zadnje novosti!
Priporoča se največja izbira jesenskih in zimskih kostumov, modernih :: jop in plaščev, vrhnih kril za :;
dame in deklice
Za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence.
Konfekcijska trgovina
jAl« IL/LL
Ljubljana, Pred škofijo 19
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
IG E D E FLEURS
1»
nove vrste, znanstveno izdelana
Pcšica 80 h.
za roke Isa obraz w«i?S»^0 Sft,^1,!*11*
Dobiva se povsod.
3347
Skali]* E 1-60.
Slasti trg S«
Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva Favorite, Golumb'a, Jurobo, Eden, Zono-pbon, Avstr. gram. dr. „Angeli" Itd. itd.
Nad 20.000 plošč v zalogi.
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson. Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjemu popust. Ceniki brezplačno.
TENTE
vseh dežela izposluje inženit 94 UH* CGrJEM^KKKBA^JS, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
atinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov 2 napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte sel 3440 Prosim, prepričajte sel ~ Prodajajo se tudi narodne peče.________ -
Podpisani si usoja s tem javiti slavnemu občinstvu, da razpošilja dobro
lastnega pridelka. Kdor bi rad naročil večjo aH manjšo količino (za družinsko potrebo)  naj  se obrne   na  podpisanega. —
Zmerne cene. 3852 Matej Ventin, Kaštelan, Istra,
Strogo solidna najstarejša domača tirna. Ju veli 9 zlatnina, srebrnina ter razne ure.
Popravila ln nova dela po najnižji ceni. J
Edino zaloga ur
z znamko
Ceniki zastonj.
Cenik! zastonj.
Lnd. Cer ne,
juveiir, trgovec z arami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
ipecialna modna
za gospode in
trgovina
dečke
LJUBLJANA Franca Jožefa cesta št. 3.
Vedno najnovejši klobuki,
cilindri, čepice, perilo, kravate,
i. t. d.
o9 preproste do najfinejše izvršbe.
Ljubljanska kredi
Sprejme se s 1. grudnom 1913
kontoristinja
zmožna strojepisja, slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali.
Prodajalka
mešane   stroke   iz dežele,  z dobrimi spričevali. 3857
Trgovski vajenec
kmečkih staršev, zdrav, z dobrimi šolskimi spričevalu j Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Vinko jftajdič
ND
•v •
! 110 f
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V Linbljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Puljn, Reki, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Ecioru, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu* Inomostu, Bolcanu in Trldentu.
Brzojavi:   Valjčni mlin, Kranj.
u Delniška glavnica 8,000.000 kron. u
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
v Ljubljani
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu,
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun M ter gin obrestuje od dne vloge po čistih :: nfr
O Kupuf
4   ©  U S
evu, Gorici in Celju.
e in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem burzu,  o!  ■■ M
Pismo iz Bolgarije.
V Sofiji. 25. okt.
V bolgarskih listih je še vedno na dnevnem redu vprašnje, kdo je zakrivil bratomorno vojno med Bolgari in Srbi in s tem katastrofo, ki je zadela Bolgarsko.
Razprave o tem vprašanju se udeležujejo tudi socijalistični listi, ki razkrivajo vse podrobnosti, ki se nanašajo na to vprašanje, z največjo brezobzirnostjo.
»Narod«, glasilo takozvanih širokih socialistov, je včeraj priobčil originalno besedilo onih brzojavk, s katerimi je izdal vrhovni poveljnik, general Savov, dne 23. junija 1913 ukaz za splošni napad na srbsko in grško armado. Da je organ širokih socijalistov v položaju reproducirati v originalu one zaupne in samo vojaški upravi znane depeše, je dokaz, da je socijalistično glasilo v najintimnejših zvezah z najvišjimi vojaškimi krogi.
Prva brzojavka se glasi:
»Zelo nujno! — Od glavnega poveljstva. Sofija, dne 28. junija 1913 ob 8. zvečer. Sprejeta v Radovištu, dne 28. junija 1913 ob 8. in 25 minut zvečer.
Poveljniku 4. armade.
Da bi naše brezdelje proti srbski armadi na eni strani  slabo ne vplivalo na duševno razpoloženje naše vojske, na drugi strani pa da bi ne hrabrilo še bolj protivnikov, zapovedujem, da na najenergičnejši način napadete sovražnika na vsi črti, ne da bi pri tem razkrili popolnoma svojih sil in ne da bi se zapletli v odločilen boj, in se potrudite, da se usta- j vite tik pri Krivolaku,  na  desnem j bregu Bregalnice, ob vrhu Bogoslov, j med vasmi Štahop in Dobrevo. Pri- j poročati je, da pričnete napad zve- j cer in nadaljujete boj skozi vso noč na celi črti. Ta operacija se naj iz- I vrši jutri 29. junija zvečer. Povelju- I loč generallejtenant Savov. — Ste-vilfca 5597.«
Druga, takisto šifrirana brzojavka, se glasi:
»Od vrhovnega poveljstva. Sofija, dne 30. junija 1913. ob 3. in 55 minut popoldne, sprejeta 30. junija 1913. ob 5. in 15 minut popoldne. — Zelo nujno. — Radovište. — K direktivi štev. 24. — Z direktivo št. 24 sem zapovedal, naj 4. armada nadaljuje svoje ofenzivne operacije, 2. armada pa se nai potem, ko je završila operacije pri Čajazi, koncentrira na določeni točki v svrho, da napade Solun. Gospodje poveljniki armad naj uvažujejo, da se te naše operacije proti Srbom in Grkom izvrše brez formalne napovedi vojne in sicer v prvi vrsti iz teh-!e razlogov:
1. Da dvignemo do najvišje stopnje duh naših vojsk in da vojake navadimo, da zro na naše dosedanje zaveznike kot na sovražnike.
2. Da prisilimo rusko politiko vzpričo nevarnosti, da izbruhne voj-r.a med zavezniki, da se požuri z razrešitvijo vprašanja in je ne zavlačuje.
3. Da prisilimo nasprotnike s silnimi udarci, ki jih jim bomo zadali, da bodo bolj spravljivi in bolj odjen-Ijivi.
4. Ker reklamiramo pokrajine, katere imajo nasprotniki v rokah, za svoje, je treba delovati na to, da se polastimo, Kolikor sploh moremo, novega ozemlja, predno se velesile \ vmešajo in preprečijo našo vojno akcijo.
Ker je takšne intervencije pri- j čakovati vsako minuto, zapoveduje- : mo, da operirate brzo in energično.
Četrta armada naj skrbi za to. da za vsako ceno vzame Veles, ki ima veliko politično važnost. Samo ob sebi se razume, da je predvsem treba nujno osvojiti črto: Sultan te-pe-Kratovo-Kliseli-
Druga armada bo potem, ko se koncentrira, dobila povelje, da napade, ako bodo operacije 4. armade to dovoljevale, Solun, v katero svrho bo ojačena z dvema ali tremi brigadami. Ako osvoje železniško progo Krivolak-Udovo-Gevgeli naši voji, se naj povsodi, zlasti pri Gevgeliju napravijo mostovi, katere naj zastm-žijo močni oddelki. Na ta način si zagotovimo gospodstvo na obeh bre-govih Vardarja. Št. 5647. Vrhovni poveljnik generallajtenant Savov.«
Tako se glasita dobesedno omi-nozni brzojavki generala Savova. Iz njih je jasno razvidno, kdo je ukazal napad na Srbe in Grke in s kakšnim namenom je bil zapovedan ta napad. Iz vsega je jasno, da je povelje za na-pad izdal general Savov, ni pa še dognano, ali je to storil iz svoje inicijative, ali na ukaz od druge strani.
Ta stvar je še nepojasnjena, kei se general Savov še vedno ni vrnil iz Carigrada in ni spregovoril v svojo obrambo še niti besedice.
Splošno se govori, da se Savov vboče ne vrne več v domovino. Ako se to zgodi, potem bo to dokaz, da se čuti v resnici krivega in se vsled tega boji povrniti se v domovino ker ve.
da ga v tem slučaju čaka zaslužena kazen.
Pa naj bo že tako ali drugače, eno je čisto gotovo, da bolgarska javnost ne bo preje mirovala, dokler se ne dožene nad vsak dvom jasno, kdo je pravi krivec strahovite bolgarske nesreče.
Ribič z veliko ribo, osličem no hrbtu je znak pristne Scot-tm emulzije iz ribjega olja
in samo ta je napravljena na preizkušen Scottov način. Ker pa je mnogo več ali manj malovrednih ponaredb, katerih zavitki so Scottovi emulziji zmotno enako ponarejeni, pazite pri nakupu natanko na našo ribičevo varstveno znamko in zavračajte vse ponaredbe.
Cena originalni steklenici 2 K PO v. dobiva »e po vseh lekarnah Proti vpoSiljatvi r>0 v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BRO\VNE d. o z-na Dunajn VII. sklicevaje se na naš list enkratno vposiljatev poizkuSnje od kake lekarne.
r---—
Zapomni ne zabi:
Bolan ali zdrav, Le „FLOEZAN" rabi, Želodcu bo prav!
Želodčni Ilkćr
{o pripravil tek in prebavo mar-sikoma kije zaman kupoval dr; ga In neprijetna zdravila I
Pristni „PLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije .FLORIAN* v Lfnbliani. —
v.
Postavno varovano.
Proli 22
zttlii ii iili i
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Liubljani, Resljeva cesta štev. 1
pole£ Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško.  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusfne-ustue zobne
vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur knr najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar
"1
Franc Penca iz Mokronoga
prosi gosp.
3846
Enpajte in zahtevajte edino le
naj se nemudoma oglasi
pri meni radi važnega pričevanja o kup-čijski zadevi. Potne stroške mu povrne.
1995 Piva domača tovarna
emar za Ii
Simona Praprotnika v fJjubljani, Jenkova ulici št. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po nainižiih cenah ■ izvršujejo. =
Vela zaloga gostilni!!! okrogi miz.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poštnine presto.
je najboljši. 53
Glavna zaloga pri Prvi slo?, zalogi taja in ruma oa feirclo v Ljuiiljani, Rožna nllca lfw. 41.
£jubljana, SoOna ulica.
Podpirajte domačo industrijo!
Stare nogavice mm ceno podpletujejo I
Specialna mehanična pletilna Industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Kes* delam brez agentov, so cene veliko nižje.
#Sh   Modni salon
Shichly - Jfeschke
Priporoča po najnrji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport, cepič za dame in deklice.
Fe*iznano dobro blago. — Nazke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463  Žalni klobuki vedno v zalogi.
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalori 2387
fotomanufaktura in drogerija
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Zijublianf, Šelenburgova ulica 5.
Temnica na razpolago Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike
Za jesensko in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
ašajte
<*a hišnega zdravnika, ki Vam potrdi, da v nobenem gospodarstvu ne sme manj-doorega razkužil.«. Za umivanje ran in ranitev, za razkuževanje ob bolniški postelji, za intimno damsko toaleto (irigacijo) je najboljše porabljati
■   -.	
	
	
1 M 1	1
ORM
1—2% raztopline  Lv^cform je preiskuŠeno, že desetletja pripoznano in znanstveno preiskano razkužilo. Dobiva se f navodilom vred v vsaki lekarni in drogeriji,  originalna steklenica 80 vinarjev.    Zanimivo knjigo o »Kaj je higi' jena?« na zahtevo zastonj A HUBMANN, referent »Lysoformwerke« Dunaj, XX., Petraschgasse 4.
leiostih »ojpils
JčiiUdlA. Seft. v Helmorajna. E. S. dvorni opera! pevec H., D.
Trpel sem na hudem in trdovratnem katarju, ki ga je Sirolin »Roche« takoj omilil.   Ta izdelek tudi pospešuje tek.
upnik B. Sp. v W. (JUzanJa).
Moi bronhialni katar je Sirolin »Roche« prav hitro odstranil; zakaj ozdravljenje ]e nastopilo obenem z zaužitjem Siro-— lina »Roche«. =====
Imel sem močan kašelj in sem na naredbo g. dr. S. rabil Sirolin »Roche«. ========= Uspeh je bil sijajen. ===========
Pevec H. B. v Cnrihu.
Sirolin »Roche« mi že več nego leto dni izborno služi. Na njegove uspehe bom v strokovnem časopisu »Der ::  neue Weg« opozoril v članku, ::
Pri inliuenoi, naduhi, pljučnih boleznih f e Sirolin „Roche11 neutrpljiv pomoček jačečega učinka na pljuča in ves organizem. Sirolin „Roche11 je izborne slasti in je posebno pripraven za odvračale** zdravljenje. Sirolin „Roche11 se dobi po vseh lekarnah, 4 K or. z«
9014
54
Redka prilika! Redka prilika!
Dobro ohranjen
se ceno prodasta 3903 Radeckega cesta št. 2/1.
Išče se
3901
iSti slona
z vstopom 15. nov. ali pozneje.
Mlajši, vojaščine prosti reflektanti imajo prednost. Naslov v upr. »Slov. Naroda«.
Dva dobra
40—50 kron na teden
kakor tudi trajen postranski zaslužek doseže lahko brez truda vsakdo brez glavnice in brez motenja poklica. Pojasnila daje zastonj Ignacij Althammer, Dvur Kralove n. L. 627.
Male Kezele, posestnik, Delnice na Hrvaškem, išče 3845
Biti mora izprašan podkovač. Nastop takoj.   Prednost ima  samo Slovenec.
Dobro ohranjen kratek 3904
za veliko in malo delo se sprejmeta takoj. Delo je trajno.
Ivan Potočnik, Kamnik«
Dve mali hiši
se prodasta, 3891
pripravni posebno za penzijoniste, ena za 5000 K, ena za 3000 K. Denarja treba samo par sto kron. Pri vsaki hiši je nekoliko vrta.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
60 gramov težka, K 140-—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj piše takoj. R Lechner, Bfeclava (Lundcnbnrg) 299 trgovina z zlatnino.
se ceno proda
Stari trg št. 22. II. nad,
V najem se da velika
v Sp. Šiški Št. 82. Klet ie suha, pozimi ie ?orka,   poleti  hladna.   Več nove
v hiši Franc Schaster, v Spodnji Šiški.
Kdo hoče
Dro zostonl!
Da svoje izborne ure vdomačimo povsod, razdelimo 5000 ur zastonj. Pošljite svoj natančni naslov samo na dopisnici na tvornico ur
Jakob Konig, Dunaj HI/2. Postamt 45, Facfa Nr. 362.
italijanskega, francoskega in nemškega jezika.
: Mesečni honorar 3 K. "
Šibenik, Breg št. 20.
Proti stalni plači in proviziji
se išče lokalni zastopnik za Ljubljano in okolico, ki pa mora, ker je s tem zvezano tudi inkasiranje, položiti 1000 kron kavcije. 3897 Spretni akviziterji naj svoje ponudbe pod „Lebens- und Kinderver-sicherung" pošljejo na anončno ekspedicijo Josef Heuberger, Gradec, Herren-gasse 1.
z 2 sobama v bližini tobačne tvornice se takoj odda mirni stranki.
Ravnotam se oddn 3888
lepo skladišče.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda« Ugodna prilika.   Ugodna prilika.
Zaloška cesta
stoječa ob glavni cesti ob zgradbi nove šole, popolnoma obnovljena s prodajalno, stanovanjem, kletmi, vrtom dvoriščem in drugimi zraven spadajočimi prostori. Tudi vsa prodajalna oprava za špece-rijo, skoraj nova prav malo obraljena se ob enem ugodno odda. Za trgovce, ter tudi za mesarijo ali drugo obrt jako ugodno. Plača na hišo 5—6000 kroc, drugo po ugodnem dogovoru ostane lahko na hiši vknjiženo. 3878 Pojasnila   pri  lastniku hiše v pisarni
Sv. A. Harimanna nas!. A. Toma-žiČEj Marije Terezije cesta v Ljubljani.
Za izvoz na Balkan namenjene, pa zaradi ustavljenja vojne tu pridržane konjske odeje iz pristne brnske himalajske volne, toref neskončno tople in za zimo neutrpljive, okoli 2f0 cm dolge in okoli 140 cm široke, sive, drap in rjave, 7 lepimi barvastimi bordu-rami, se prodajajo samo kratek čas za polovično izdelovalno ceno komad samo po K 2*50. Te zimske konjske odeje so vredne dvojnega denarja in se dobivajo pri meni, samo dokler bo kal zaloge po 3731 nastopnih senzacijskih cenah:
Po povzetju prodaja samo:
1 zimska konjska odeja stane samo 3 zimske konjske odeje stanejo samo 6 zimskih konjskih odej stane samo .
K
250 7*25 14 —
AL Swoboda, Dunaj III/2, Hiessgasse 13-23.
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
.Narodni kniisarnr
Prešernova ulica št 7.
Stalna stranka iste za februarjev termin
v sredini mesta
3885
event.  2  stanovanji v eni   hiši,  v I, največ v II. nadstropju — Najemnina postranska stvar. 3885 Več pove upravništvo »Slov. Noroda«.
harica
zmožna voditi malo gospodinjstvo
se sprejme.
I Ponudbe na upravništvo »Slovenskega j Naroda« pod „Kuharica". 3S68
Pomembni profesorji in zdravniki priporočajo in rabijo tudi zase našo patentirano higienično iznajdbo. Zakonski dobe natančno brošuro 20.
Verlag tur hvgienische Literatur Dunaj I., Wolizeile 12. Kot tiskovina zastonj. Kot zanrto pismo proti 20 vin. v znamkah.
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa 3896
odstranjevalec kocin.
Zaj. neškodljivo, gotov uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. A. Rix, laboratorij, Dunaj IX., Berngasse 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna ,pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija".
S3
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah v=e bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kier drugi   pomočki odpovedo
Škatlja (100 kom.) K 5*— 2 škatlji za 13      eno zdravljenje. — Izdeluje
Delto Laboratoire de Prodnits diioifqnes a hm
Dobiv? se pri gen. zalogi za Avstro-O^rsko;
Lekarna IMaliilf, BmispeSta, VI. Liszt Ferenc-ter 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
s prodajalno, gostilno in pekarijo
v Sapjanah, to je ob  prvi žel. postaji od Ilirske Bistrice proti Reki,
se proda oziroma da v zakup.
Hiša obstoji iz 7 sob. kuhinje, verande, lokala za trgovino in gostilno, obokane kleti in treh skladiščnih prostorov ter velike krušne peči z dvoriščem in vrtom. Hiša leži ob državni cesti Reka-Trst Ugoden položaj za trgovino na debelo. Prodajna cena 11.000 kron. Ugodni plačilni poboji. — Lastnik :
Anton Žnideršič, Ilirska Bistrica.
3824
• W
Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492
Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
G. FIujsc
mr Gosposka ulica 4,
I nadstropje, levo 3870
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
v   udobnost  cenj.   občinstva zopet središču mesta, s   Priporoča in nameftča le boljše
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osob e Izbira različnih sluteb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postrežb zagotovljena.
Prt vnanjili vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
3874
gostilničarja
za Narodni &om f Buzetu.
Ponudbe pa Potrošno obrtno gospodarsko društvo v Buzetu, Istra.
Sprefmezn tako! več spretnih
iVBO Rebek. starimi ie umetni ključar v Celju.
Tajnica
se sprejo?c takoj v trajno službo.
Šolska izobrazba in zahtevek plače naj se navede. Kavcija ako mogoča. Spretna v belem šivaniu ima prednost.
Načelst o   zadružne bolniške blaga ne na Bledu. 3899
Stanovanje z 2 sobama, kuhajo, vrtom in pritiklinami, stanovanje z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami, skladišče ozir. shramba za vozove in konjski hlev na Dolenjski cesti št. 48 blizo Piankarja. Pojasnila je dobiti ori hišniku istotam
in v pisarni Popovič na Bleiweisovi cesti štev. 32. 3849
3859
Potrebno znanje knjigovodstva ev. strojepisja. Izvežbanci v stavbni stroki imajo prednost. — Ponudbe z zahtevo plače in s snriČevali do 5. novembra pod šifro „Stavbna pisarna 3889" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
GOLOBE
čistega plemena oddam
radi opustitve nekih vrst: 7 komadov kapucincev (beloglave, belorepne s posebno lepim, do prsi segajočim pajčo-lanom), 3 palčke sive, par z letošnjim mladičem posebno lepim, s tresočimi vratovi, 1 par francoskih krofcev črnih, z belim polumesecem, vsi za razstavo sposobni. 3875
Ivan Muller star., Zagorje ob Savi.
Mladenič, star 24 let, lepe zunanjosti, industrijec in trgovec z deželnimi pridelki, ki ima vsega premoženja nad 50.000 kron, v lepem kraju na Gorenjskem v bližini mesta, se želi kakor hitro mogoče poročiti z gospodično staro 20 do 26 let, ki bi imela veselje do industrije in trgovine in imela premoženja od 15 000 do 20000 kron. Pri dopisih se prosi tudi za sliko. Le resne ponudbe pod „Zvesti tovariš" na uoravništvo »Slovenskega Naroda« do 10. novembra t. 1. Slika s pismom se v neugodnem slučaju vrne. Tajnost zajamčena. 3803
: Poziv.
Opozarjani, da nisem nikaka plačnica za dolgove na moje ime.
3373 Franfa Gril.
Zaradi preselitve je naprodaj 3822
HIŠA
v dobrem stanju, zraven obširen vrt, 3/4 ure od Ljubljane, cena nizka, lepa lega za leto-vičarje. — Več pove Jos. Kordež v Kamni goric!,   poŠta  Št. Vid nad LJubljano.
Stanovanje
z 2 ev. 3 sobami, predsobo in kuhinjo i>če mirna stranka brez otrok za termin februar 1914. — Ponudbe pod: „Februar 1914" na upr. »Slov. Nar.«.
3823
bencinova motorja 1
dobro ohranjena, eden za 15 konjskih sil, druiji za 8 konjskih sil močan, sta
po Jako nizki ceni na proda].
Motorja se vidita v obratu. — Naslov se izve v upravništvu  »Slov. Naroda«.
Naznanilo preselitve.
Zobni zdravnik
3880
dr. Schveiger
v Prešernovi ulici št 5
ordinira od 1. novembra 1913
v Prešernovi ulici 52, nasproti glavne pošte.
Elegantno
3864
stanovanje v vili
obstoječe iz 4 sob, kopalne sobe, verande in pripadki, 3864
se odda za februarjev termin 1914.
Vpraša se v pisarni
F. Snpančiči Bleiweisova c. 18/1.
Za menaniško-kleparsko in inštalacijsko delavko se iščejo
•    •       V •
(lahke pogodbe) in dobro izučeni
Ignac Zakovšek, Trsti Via del —=- Trionlo štev« 1.
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahtevate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in primernih daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in noštnine prosto.
Razpošiijalnica Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj, Most it. 445 (Češko).
Prave niklaste žepne ure K 390, 5*— in več-Niklaste budilke K 2 90, harmonike K 5-— viioline K 5 80, samokresi K 6-—. — Raz pošiljanje po povzetju ali denar naprej. —
Brez rizika! — Zamena dovoljnna ali denar nazaj
Kemična   tvornica   Traiskirchen pri Dunaju, Llebleln Jb Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obl. varovano.) 2291 Najidealnejše sredstvo za osušen ja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: F. P. Vidic k Comp^ Ljubljana
LOBASE
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem imel
jutri v soboto in nedeljo
ter nadalje vsako soboto in nedeljo
sveže krvave, jetrne in mesene klobase.
Zraven stari pristni cviček iz Gadove peči in stari bizeljec
Za prijazni obisk se priporoča
Josip Mačin, Dolenjska cesta (Rudnik).
TTA
QQ
75
7X
51
DH
4927
18168959
63
WC9
54
C-D
Odgovor dopisniku iz Senf Ruperta
v 240. številki »Slovenca«.
»Slovencev« dopisnik se trudi, da pobije moje navode glede vodne katastrofe v Št. Rupertu, toda pobiti ni mogel resnice, da Bistrica še ni regulirana in da je bila po vodenj ravno radi tega še večja in hujša za sam Št. Rupert. Kako se je takrat godilo, je čisto postranska stvar. Da pa ni Bistrica še regulirana, so brez dvoma krivi tisti poslanci, ki so zastopali naš okraj do zdaj, na to je šel tisti moj oponos in verujte mi, da le ta ne bi bil izostal, če bi bili ti poslanci slučajno liberalni. Tukaj se gre za stvar, a ne za politiko.
Res je tudi, da še ni sledu cesti na Dole, niti železniški zvezi z Zidanim mostom. Res je, da se more voziti po železnici direktno v Novo mesto le ob ponedeljkih. Res je, aa stoji kolodvor na Rakovniku, in če sta ga izposlovala za tisti kraj v vašem dopisu omenjena moža, potem je to dokaz, da se vaša stranka ni brigala nič za to stvar, ali pa ni res vsemogoča, kakor vedno zatrjujete. Res je, da sem jaz svaril radi izsekavanja gozdov in sicer v »Slovencu«. Če ne verujete, prelistajte letnike od leta 1890 do 1900. Res je,-da sem- zagovarjal regulacijo Bistrice v-Šent Rupertu in da je to čul tudi dopisnik % Slovencev«, in on je vendar zdaj merodajna oseba v Št. Rupertu, saj je pospešil tudi predlog o -regulaciji Bistrice v deželnem zboru, kar mu pa ne oponašamo, ker je storil dobro delo. Nisem trdil, da je bivši- župan šentruper. spravil regulacijo Bistrice v kakšno debato, reklo se mu je tako, kakor sem tam navel. Sina županovega nisem niti omenil v moji notici. Res je, da sem jaz opozoril okrajno glavarstvo, kakšna nevarnost preti Št. Rupertu od Bistrice, če se ne urede vsaj za silo neke točke v nji. Res je tudi, da se deli podpora le takim društvom, ki so v rokah klerikalne stranke. Dokaz za -to imate tudi v Št. Rupertu iz najnovejšega časa. Utajiti ne morete, da dela tudi druga stranka za napredek s svojo gospodarsko podružnico, katero ste hoteli nedavno dobiti v svoje roke, pa ni šlo. Ta napredek pa bi bil še mnogo večji, ko bi bilo sloge, katero pa vi odločno odbijate. Pravite, da ni nobeden nič obljuboval Šentrupr-čanom, a to činite ^ami .vi,v .vašem dopisu, kako bo Št. Rupertu. vse v kratkem urejeno. Toliko v stvarnem pogledu.
Jaz nisem v moji notici nobenemu nič oponesel iz zasebnega življenja. Dopisnik »Slovencev« pa se je postavil tudi na stopnjo nekdanjega rimskega strogega sodnika morale. Posegel je v moje zasebno življenje ter mi oponaša, da jaz ne iščem resnice kot zgodovinar, in da se mi pozna, da se ne bavim nič več z zgodovino. Iščem Ii jaz resnico ali ne, naj sodijo drugi za to sposobni ljudje, a da se ne bavim nič več z zgodovino, je pa že kar predrzna trditev, saj se je pisala ravno zgodovina Št. Ruperta cela štiri leta in večkrat tudi pred njegovimi očmi v gostoljubivem dvorcu mojega prijatelja. Oponaša mi, da so moji politični nazori pokvarjeni vsled čitanja liberalnih listov. Kot strog censor mora vedeti, da se jaz zdaj ne bavim.sploh z,nobeno politiko, p. kaj berem,.je mogel tudi lahko zaslediti. Najti, je mogel pri meni »Dolenjske Novice«, »Čas«, »Obzor« in »Novosti«. Sodim in razmišljam o vsaki stvari brez tujega vpliva, zato pa tudi ne poznam nobene mržnje, niti strasti proti kateri politični stranki,, a kar sem rekel o oni notici, se tiče le tistih poslancev, ki so brez dvoma zaslužili grajo, da niso v šestih letih nič storili za Šent Rupert. Kako se pa mrzi in napada protivna stranka,, je pokazal dopisnik sam s svojo izjavo, da noče biti celo deležen pri koristnem delovanju protivne stranke. On odbija vsako, tudi koristno zvezo istih občanov in žup-Ijanov za dobrobit občine. To ni mržnja, kaj ne, da ne, in potem se jo usojate še drugim očitati. To je prava hinavščina! Užaljena duša ste pa vi, ker vam je žal, da se je našel človek, ki se usodi tudi vam resnico povedati ter se ne skriva za plot »Slov. Naroda«, ker se je podpisal, vi pa ne, in vendar hočete biti sodnik nad celim Št. Rupertom, Ker nisem strasten mož, nisem preziral tudi »Slov. Naroda«, kakor vi trdite, nego sem bil celo njegov sodelovalec, dokler je živel Jurčič. Pisal sem pa takrat podlistke obenem v »Slov. Narod« in v »Slovenca«, pa mi seveda za to nI nobeden očital, ker takrat še ni bil i sedanji šentruperski sodnik morale censor »Slov. Naroda«. Priznati pa moram, da je za me »Slov. Narod« vendar le pristojnejši list nego »Slovenec«, ker me ni še nobenkrat okle- 5 vetal kot nekdanjega svojega sodelavca, kar je pa ravnokar storil »Slovenec« svojemu bivšemu sotrudniku. J
Nervoznosti sploh ne poznam, tudi ne, kadar pridejo volitve; nervozni ste le vi, kar se je pokazalo ravno zdaj, da ste v tej nervoznosti poslali neresnično poročilo o moji kandidaturi v »Slovenca«. Odgovor ste na to tudi dobili.
Star sem pa po letih, toda še vedno čilega in bodrenega duha, ki mi ga ni zasenčila politična strast ter razsojam vse mirno. Sicer je pa, pravijo, da je starost častljiva, in zato se uče otroci v šoli in cerkvi, da jo naj spoštujejo. Kot pravi kristjan pa vam ne želim, da bi jo vam kdo očital, če jo boste po božji milosti doživeli.
Ne prisvajam si nobenih zaslug za Št. Rupert, to pa stoji, da jaz mojih dragih in poštenih Šentruperča-nov nisem še nikdar pred stranim svetom oklevetal, kar pa je storil pred nedavnim neki šentruperski duhovnik — dopisnik.
Tako se godi tistim, ki iščejo resnico, pa je ne morejo najti, ker so izgubili čut za pravičnost, a ker vem, da znate tudi latinski, krače rečeno: veritatem sequi et tueri justitiam.
Prof. Ivan Steklasa.
Vsakem brivcu pošljem zastonj pa nefrankovano — po naročilu tvornice za fysoform, dva ali štiri elegantna, pozlačena desinfekcijska aparata in zraven spadajoče table. Samo poštnino (70 vin.) plača prejemnik. Kemik Hubmann, Dunaj, XX., Petraschgasse 4.
Od 1500 bolezni, popisanih v medicinskih knjigah, izvirajo po dr. Pulsenu skoro vse iz majhnih pre-kršitev naravnih zakonov, na čelu jim neprava dieta. Delovanje prebave vsled tega tako oslabi, da sta motena prehrana in zdravo presnavlja-nje in lahko nastanejo najrazličnejše, pogosto prav trdovratne bolezni. 2a take razmere je predvsem potrebno skrbeti za uravnavo, spodbudo in ojačenje prebave. Izborno, preizkušeno sredstvo za to je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frag-ner, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. II. B.
Prašek Asfmol-Astlmia me fe rešil,
piše Emil Schiffrer v VVolkersdorfu. Nastopno nekaj besedi: »Ko se že 10 let vlačim okoli s Tiudim trpljenjem, naduho, sem vendar naposled naletel na rešitelja. Brez Astmola ne prebijem več, mol najboljši prijatelj je takorekoč« Cena velike pločevinaste škatlje s praškom Astmol-Asthma K 3*— v lekarnicah. Glavna zaloga: Lekarna zum Schwan, Scbottenring 14, Dana?.
o. ione
©
Vselej, kadar hočem imeti mir in hočem delati, začnete kašljati, da človeka boli srce, kako se ubogi stvori mučijo. Jutri zjutraj kupim Faveve pristne sodenske mineralne pastilje in redno jih boste jemali — kašelj bomo kmalu ugnali. Teh par vinarjev nasproti učinku ne pride niti vpoštev. Škatljica stane samo K 1*25 in se dobivajo povsod. Poseben znak: Ime »Fay« in bel kontrolni pas z uradno posvedočbo županskega urada Kopališče Soden na T
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena.
naravna
aikalicna kislina
Ob želcd ni kislini
skrofeljnih. rachitis .   ,   o tek! ost i žlez ,  .   .   , katarjih .  . oslovskem kašlju.
Zalege ¥ Ljubljani: Mihael Kastner. Peter Lassaik in k. Saraban
Zdravi in lepi zobje
so eno najlepših daril, kar nam jih je naklonila priroda. Ako pa naj nam ne bodo koristni samo mimogrede in krase naša usta, nego naj postanejo dobrota trajne vrednosti, jih moramo redno gojiti z O dol o m.
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakršna naročila se Izvršnjejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor!
Pozor!
sierm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato ml je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50°/0 boljše od vsakih Špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
tovarnar drož 3627 v korist Družbi sv. Cirila in JfisioBa.
(simu šuman
tuoica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
-  krasno opremlj ene =
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ščine, že obrabljene vozove in as ———  konjske oprave. ■
EHEHSI1] 19 H3IH H]E1I
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
Specialna trgovina
finih
ročnih del
v LJubljani, Židovska ulica štev. 5. Originalni
viti
porabljeni v usnjati aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih.
Kot specialiteta samo pri meni.
priznano najnižje cene! Ia perilo
za  gospode, dame, in otroke.
2*
Najmodernejše bluze.
jutranje obleke. :
Športne jope in čepice
JS>* / M dame in otroke. Vse potrebščine za šivilje. Postrežba solidna in točna.
51SEIi=JD
ii Idil
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje
50] 1770 |0 čisto.
Za vložke in njihovo obrestovanje jamči občina Obrovac z vso svojo imovino in davčno močjo.
Dobro blago se samo hvali!
Gr~ J*r L  J"ULIT3*
vgSaševalec glasovirjev in trgovec glasbil
LJubljana! Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstnih glasovirjev, pianin, harmonijev, gosli, gitar, taraburic, citer, harmonik itd. Najboljše strune wWeichold" in drage ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let. — Zavod  za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih inštrumentov je na Kranjskem koncesionirana fvrdka
f. 6. Jurasek.
Priporoča se domača
Spi
Franca Jožefa cesta 3.
jiiHočilapoiii,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna  postrežba. — Najnižje cene.
Ostro brije severovzhodnik
in rdeči obraz in roke. — — Da zabranimo, da bi koza postala, grapava in krhka ter da bi pokala, si roke in obraz po umivanju namažimo z
Dr. Dralleja
MALATTINE
(Netolsta krema za kožo). Učinek je čudovit! Koža takoj postane voljna,
žametnomehka in odporna.--Zaradi prehlajenja (nahoda) boleče nosnice in
ustnice si tudi uterimo z »Malattino«. — — Slastno domače sredstvo I Pušica K —70 in 1-20 po vseh lekarnah, drogerij3h, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših brivnicah.
Juri Dralle. Podmokli (Bodenbach) na L.
4177
- ■ ■ ■......
za fino malo delo sprejme 3894
Vekoslav Jeseoiek, Zagorje ob Savi.
v - ■ • ••>;-• > t>* >•■-•- • 5 - • -.
Flanelasta zimska rjuha!
IV   Praktična novost.
Nase najnovejše flanelaste zimske rjuhe „Eskimo" iz izvrstne pralne flanele, prekrasnih, praktičnih barv, tudi bele, z nežno barv. bordnro, dobro tople, prav trpežne in posebno stanovitno delane, okoli 150 cm šlr. in 2 m dolge. Za hotele, gostilne, bolnice, pekarje, mesarje, gostilne in za vsako hlto so flanelaste zimske rjuhe „Eskimo" naj-
praktičnejše, kar se da misliti. 1 flanelasta zimska rjuha „Eskimo" stane samo. .... K 2*50
3 flanelaste zimske rjuhe „Eskimo" stanejo samo . , . . E 7*25 6 flanelastih zimskih rjuh    Eskimo" stane samo   .... S 14'—•
3890 Po povzetju prodaja samo:
M. Swoboda, Dunaj, HI/2, Hiessgasse 13—23.
f
■
t kr. priv. zavarovalna dražba.      Sgfc   L fr. griv. imm. iitita za življenje,
„Austrijski MM" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Družba zavaruje:
proti škodam vsled ognja, strele in parne aH plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
proti požarnim Škodam poljske pridelke In klajo v poslopjih in kopicah;
e) proti škodam vsled slučajnega ubltja zrcalnega stekla;
Delniška glavnica. . .
Stanje zavarovanih svot , Premijske rezerve . . , Letni dohodki na premijah
.   K 6,000.000
K 230,000.000 „ 60,000.000 n 12,000.000
h)
e)
f)
raznovrstno blago proti škodam, nastalim prt prevažanju po suhem in po vodi;
proti škodam vsled tatinskega vloma In vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Dražba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; za slnčaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
c)
d)
83
Natan&neja pojasnila daje radovoljno
Generalni zasfep v Ljubljani
Sodnijska ulica štev. 1.
Od dobrega noji)
je le rM
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana , Sv. Petra cesta 4.
Novo mesto, hiša lekarnarja Bergman. Krasil, Glavni trg št. 119 ln Kočevje, Glavni trg št. 79 ali pa po naših potnikih,
3392
V hiši Sv. Jakoba nabrežje št. 33 se takoj odda 3SS7
Poizve se pri hišniku.
Sa|2zzič9s as pob
ali denar nazaj.
Zdravnldki izkaz
o Izvrstnem učinku.
S SiS!
dobite ob rabi med.
dr.    Hixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za
vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*--Razpošiljanje strogo diskretno. 3895
Ros i!r. A. Rix. laboratorij. Dunaj II. Berggasse 171
Zaloge v LJubljani: Lekarna pri „Zla-tem jelenu", drogeriji Kane in „Adrija".
Carpathia iz Trsta dne 12. novembra 1913. Laconia iz Trsta 28. novembra 1913. Pannonia iz Trsta dne 5. decembra 1913.
Iz Llverpola s
Campania dne 9. nov." in 21. dec. 1913.
Manretania dne 16. nov., 7. dec. 1913., 11. januarja, 1. in 22. febr. 1914.
Carmania dne 23. nov. in 28. decembra 1913. in S, februarja 1914.
Caronia dne 30.  nov. 1913. in 18. januarja
1914.
Lusitania dne 14. dec. 1913., 4., 25. jan. in 15. februarja 1914.
- Pojasnila, vozne karte: =r
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25
Dunaj I., Karntnerring4, Trst, Via Miramar, 7. pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook dc sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: III. razred Trst-New York: za v Kanado potujoče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo.
ligi
5 &21
liHmm vi. i mm stee pošta.
Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Brzojavi: Bajt, cvetlični salon. LJublj
ana.
> »ti
Kopi se rabljen, pa še dobro ohranjen lahek 3881
Ponudbe na Karla Počivalnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Novoporočenca   želita v najem
dobro idočo
3S86
s gostilno :
pri kateri je lahko tudi nekaj kmetije. Na  zahtevo  kavcija  4000 kron. —
Ponudbe pod: 4500 poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta.
m ako pijemo namesto zdravju škodljive irnate
IWMk fk kave idealni, slastni nadomestek za kavo ITI D „ROGGK.FFOL".
Močan kavni okus, slastno, cen6. 9 kg franko po povzetju K 4 30. V vsakem zavitku name-I sto pogosto nič vrednih pridatkov dragocena I novost. „Rogcjkaffol" tvornico iivil, Trot-f nov (Trantanav) odd. 9. 3529
Spisi za mladino
Amicis E. Miklavčič, Srce ....... . .  . ,
Andersenove pravljice za mladino ........
Brezovnik Anton, Zakaj? — Zato!........
Brezovnik Anton, Zvončekl..........•
Brinar JosM Medvedji lov. Ćukova gostija ......
Burnett, Mali lord. (Lord Fauntleroy).......
Campe - Majar Hr., Odkritje Amerike.......
Dimnik J., Avstrijski junaki ......• • * ,
Gangl, Zbrani spisi za mladino I. zvezek .......
Gangl, Zbrani spisi za mladino II. zvezek......
Gregorčičeva Marica, »Otroški oder«. Igrice za mladino
otroških vrtcev in ljudske šole.......
flaurf Viljem, Pravljice za mladino .......
lioffmann - Funtek, Bog pomaga. Povest......
Hoffrnann - Funtek, Kar Bog stori vse prav stori. Povest . Hoffmann - Funtek, Kako vzgaja vsoda. Povest  . . . .
Koffmann - Funtek, Peter Prostak. Povest.....
Kapitan Žar ali Kleč \ Tihem morju. Povest.....
KipHflg Džungla, (The jungle book). S slikami . . . Kosi Antonv Sto narodnih legend .........
Malavašič, Oče naš. Povest   . . ........
Marrvat, kapitan Frederlck, Morski razbojnik . . . . Milčinski Fr., Pravljice. S 40 slikami .......
Mišjakov Julček, Spisi. I. zvezek. S slikami.....
Mišjakov Julček, Spisi. II. zvezek. S slikami  . • • • .
Mišjakov Julček. Spisi. III. zvezek. S slikami.....
Na divjem zapadu. Tri poveti iz življenja Indijancev. , .
Rape A., Dane. Povest za mladino  . .......
Rape A., Mladini I. zvezek. S slikami........
Rape A., Mladini II. zvezek. S slikami.......
Rape A., Mladini III. zvezek. S slikami......•
Ribičič. Kraljestvo čebel...........•
Šmid Krištof, Spisi 1.—XV. zv..........
Šmid Krištof, Roza Jelodvorska.........
SpMImannove povesti I.—XIX. zv.........
Trošt Ivo, Na rakovo nogo. Povest  .  . ,.....
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu.....« •
bro&.
1*60
1-60 1-50
vez.
2'— I'—
—•60
1- 50 —•80
2- 60 2 — 1-80 1-50
vso
1-50 —
2*—
1-50 250
870 960
Slikanice.
Lahkih Metulji
A—B—C v podobah s pesmicami  .  • *  - •
Blažek in Tomažek ........
Hitra vožnja po železnici ........
Hrošči in žuželke v podobah
Kaj pripoveduje čarovnica.......
Knjiga za slikanje dopisnic:
1. Mladi umetniki .......
2. Otroški vrtec ......«
3. Za kratek čas •••••••
4. Zaklad za otroke ......
nog naokrog. (Najnovejše.) . . m . v podobah ..........
Modri Janko Vesela knjiga s podobami . . . Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma . . Noetova barka. Živalstvo v podobah .  . . •
Palčki Poljanci ...........
Pavluša in Nuša —dva škrata ......
Pepelka. Pravljica s podobami......
Planinske cvetke v podobah......
Podobe iz živalstva .........
Radost malih ...........
Robinzon starši. Povest s podobami za otroke
Slovenski A—B—C v podobah .....
Snegulčica. Pravljica .........
Trnjulčica. Pravljica.........
Vesela družbica ..........
Vesela mladina ...........
V zverinjaku ...........
Zlata radost............
Zoologijski atlant ..........
Živali naše prijateljice ........
1-20 —•80 —•80 —•80 —■80 1-20 3 — 1-20
170 370 4'— 1-50 150 1-50 1*20
1 — 1-50 1-50 1-50
—•80 11 70
2 — 13-40 —•80
380
1*60 1-60
2-40
160 —•80 120
L— 1-— 1'— 1'—
—•80    — •—
2-80 240
—•90 1-50
— 60
— 80 —•80 —•40
1-40 —•80 120 120 —70
— 80 —•90 —•40
3-60 1-60
1*50
1- 20
2- 40
1-50 1-50 1-50 —•— 6 — —•70    ——
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
::      K 214,160.970-—. s:
O. kr
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
Bi       K 71,529.873--. s:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic.   VOSoI Marijin tTfl-SV. Petra Cesta (V hiši ..ASSiCOiaiiOni Generali"). Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Ustmena In pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje ln prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila is nakazila v Ameriko In Is Amerike. 1600
mWT Brzojavke: Prometna banke LJubljana. — Telefon ste v. 41.
62C
04
Stanovanje
▼ prvem nadstropju z eno večjo sobo, kuhinjo in drugimi pritiklinami
se odda za novembrov termin«
Več se poizve v pritličju Dunajska c. 71.
oženjeni?
Potem zahtevajte nove Tzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 34z Ilustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprt. 30 h\  — L Slnger nlgienična manufaktura,   Dunaj I. Wlesingerstr.  8 F
Vtisnite si v spomin ss   sliko In Ime ss
cigaretnega papirja in itnliit
ker s ponaredbaml hočejo konsnmente n     zavajati. s
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se 12 vplačilu
66
■s -       vztiemno zavarovalna banka v Pragi«   ■•. ■ Rezervni fondi S 58,481.432*36 — izplačana odškodnine ln kapltallje K 123,257.695*77 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-uarodno upravo.
Vaa  pojasnila   dajei ——————-————
SSSi f Gosposki tihi-Itn. 12.
Genialno zastopstvo v Llabljaai
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj ln najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zeto ugodnimi pogoju — Zahtevajte prospekte!
preijcku&en pomoček proti vsem
3718
dobavljajo trgovine z rudninskimi vodami, lekarne, drogerije in kopališko ravnateljstvo. Sezija 15. maja—oktobra. Oleicheabsrg na Štajerskem.
C. kr. avstrijske      državne železnice. Izvleček  iz voznega reda.
;- - Veljaven od 1. maja 1913. =- , =
Postajal Ljnblfana jninl kolodvor. Odhod.
6*54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj.
7aS2 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, K51n, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,] [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1»30 popoldne. Osebni vlak na Grosu-
§lje, Kočevje, Trebnje St Janž, Rudolfovo, tražo - Toplice. 8*40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6"30 zwečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj. 7»40 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje,
Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo. 10*01. po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7*25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8*59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9*52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak Iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3-00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4a3S popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
SmSL zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, K51na, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8-1j zvečer. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9*00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
P« noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11*31 po noči. Osebni vlak Iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; LJubljana drž. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-32,  11-50, 3-12,
7*15» (11"2£ °b nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41,
6-J5, (10*30 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državno-železnlško ravnateljstvo v Trsta.
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
ZKA3fIEx\ITE GROI11RJEVE SLIKE
—   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 06 cm ln široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske niže. Ta reprodukcija le sploh najlepša ln naj-dovrsenejža kar jih Imamo SlovoncL
Cena s pošto kron 3-20
NARODNA KNJIGARNA
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA DL ST. 7
Sam o 5 Irron
stane moja pristna Švicarska
remontolrka patentirana ura na sidro, sistema Rosskopl.
St 4060. z masivnim sidrom, naranko regulirana s triletno pismeno garancijo. Št. 4C62. Ista s sekundnim kazalcem K 5-50. Brez rizika. Zamena dovoljena ali pa denar nazaj. Pošilja proti povzetju ali če se pošlje denar nazaj prva tvornica ur
M KONRAD, c kr. dvomi dobaiiielj. Most št, 436 (Češko)-
Glarai katal»g s čez 490 slikami ni zahtero gratis in franko
is s   g m m
k
i
Jlarodna knjigama
v £jttbljanl
Prešernova ulica štev. 7.
—      3   priporoča 1
kanesliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete i pisemskim poilrlsm.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oojematae knjižice po
«K -»
Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za uraJe v vseh velikostih. -Velika izber —
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, perssnlk t, radirk,   kamenčkov,   tablic, gobic, črnila itd.
§arve za šole in umetnike.
«• ^» <•
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
-Albnmi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-poezilske knige. -
Podobice za otroke.
Ceseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jlotesi in tintniki.
v elegantni obliki priporoča
CC Narodna tiskarna.
P VIII 73/14/16
3884
Gostilna in prodajalna s stanovanjem, sušilnim prostorom, kletjo, ledenico, hlevom in šupo v hiši nedoletnih Pirnatovih otrok na Glincah št. 23 in 14 a z gostilniško koncesijo vred se da v zakup dražbenim potom od 15. novembra 1913 do 15. novembra 1919.
Hkratu se bo tudi vršila prostovoljna sodna dražba dveh konj, krave, okoli 40 hI vina in razne vinske posode. Javna dražba bo
f ponedellek, dne 10. novembra 1913 dop. ob 9. mi
na licu mesta na Glincah št. 23.
Izklicna cena za prostore, kateri se dajo v najem, znaša 1200 K na leto; izklicna cena za nepremičnine, ki se imajo odprodati, določila se bo na dan dražbe. Zakupnik mora položiti kavcijo 600 K.
Podrobnejši pogoji so na vpogled na tem sodišču v sobi štev. 33.
C- kr. okrajno sodišče v Ljubljani odda VIli.f
dne 27. oktobra 1913.
Št. 8990/V. z.
3840
Mestni magistrat glede rednega nabora leta 1914 razglaša:
1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1891, 1892 in 1893 rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni ali pristojni kraj, se je osebno zglasiti
tekom meseca novembra 1913
v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu, I. nadstr. k zabeležbi«
2. Nabornikom, ki niso pristojni v Ljubljano, je prinesti s seboj izka-žila o rojstvu in pristojnosti (rojstni in domovinski list).
3. Začasno odsotne ali bolne nabornike smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci.
4. Nabornikom, ki hočejo uveljaviti eno ali drugo v §§ 29 (duhovni in kandidatje duhovskega stanu), 30 (posestniki podedovanih kmetij), 31 (vzdrževalci rodbin) in 82 (učitelji in učiteljski kandidatje v nadomestni rezervi), dalje v § 20 (osiguranje le dveletne aktivne službe) v. z. navedenih olajšav, je opremljene prošnje od meseca januarja 1914 dalje do glavnega nabora vlagati pri pristojni politični oblasti, ali pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji (§ 45).
5. Za slučaj, da je pravica do olajšave po §§ 30 in 31 v. z. obstojala že pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivne službe ni uveljavila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pravica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva v veljavo.
6. Opremljene prošnje za nabor izven pristojnega nabornega okraja je vsekako vlagati o priliki zglasitve in ob enem se lahko dokaže in uveljavi pravica do ene ali druge v §§ 29, 30, 31 in 82, dalje v § 20 v. z. navedene olajšave (§ 30).
7. Določila pod 4, 5 in 6 veljajo tudi za olajšila po § 82 v, z. za tam določeno prehodnjo dobo.
8. Opremljene prošnje za priznanje olajšave po § 32 v z. (priznanje olajšila vzdrževalcem rodbin in kmetovalcem, ako nimajo polne postavne pravice po §§ 30 in 31 v. z.) je od meseca januarja 1914 dalje pa do nastopa aktivne službe vlagati pri pristojni politični oblasti. Za slučaj, da je pravica do olajšave obstojala že pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivno službe ni uveljavila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pravica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva uveljavo.
9. Kdor prezre dollžnost zglasitve ali sploh iz v. zak. izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta poziv ali dolžnosti, ki izvirajo iz vojnega zakona.
10. Nabornik, ki opusti zglasitev, ne da bi ga ovirala kaka nepremagljiva ovira, se kaznuje zaradi prestopka z denarno globo do 200 K, odnosno s temu primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnć 7. oktobra 1913.
*****
R Kmetsku
W obrestuje hranilne vloge po čistih
Rezervni zaklad nad K 800.000.
ubljonO-j
************ m
brez odbitka rentnega Javka, pt] Ustanovljena leta 1881.
	(
L	J
1	A
L	J
1	1
L	J
1	
L	J
1	1
./N
47095
gane
Drto-TOTljeno L1M2.
Telefon JtETiika 154.
M
BRATA
Prodajal niča a
ulica št. 6.
H H a
H
H
M
K K M
H
5 Miklošičeva
nasproti hotela „Union".
EBERL
in
231
Delavnica 5
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Trst, Via S. Nicold št 2.
Tehnična pisarna.
Uredba popolnih Industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draidanske tvornice pllnovlh motorjev prej Morlc Slila v Draldanlh. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Cez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strofi za opekarnice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Al-dlnger v Obertarkheimn pri Stattgartn. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stružniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponndbe ln tehnične in!or-
marlje zastonj ln poštnine prosto. 2684
POZOEI
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun In muzika Sij.
učitelj Glasbene matice ln sodno zapriseženi strokovnjak o. kr. dei. sodnlfe
Si Ljubljana, Kongresni trg št. 15 Sf!
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorler. Rndolf (ne Anton) Stelzhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : u6Iz 1 & Heitzmann (neprekos-ljivi pianini z Lexovo mehaniko). Bratje Stlngl, Czapka, Lanb & Gloss (koncertni 7'/4okt. pianini) in Edrflgel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le Jaz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od S 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično 10letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena druga trrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljirega nakupa že zategadelj, ker goraj oztačene prve torarne ne dajo srojih klavirjev na Kranjskem nikomur t zalogo kakor edino meni in drugič pa zato. ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
1j@zn.l5 I<el«s
i SdMBBvoBS
za rodbino in obrt.
Brezp'aCid kurzi za vezenje ? il
Pisalni stroji „ADLER", pieHlni stroji
vseh velškosti.
H
M
N
n
m w
W W
w w w
s
rt
II
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki .Velikani* preko
■ Hamburga.
H K W
w rt w rt w w w M
v v v * x v v x * * * *yt2\
w
rt
w rt rt
Največji parnik na svetu je
„Imperator11.
Dolg je 920 ucvljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 6V2 dneh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperator:-a" pi§e .Glas Naroda* iz New-Yorka: „Imperator11 je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani- Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v HI. razredu sobe z 2, 4, aH k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani* so polet; »Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika- (24.000 ton), .Cleve-land* in .Cincinnati* (po 20.000
1«
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
FR. SEUhU
L] obijan a, Kolodvorska nllca, velika številka 28.
M
« rt w
K
w
M rt
rt
rt w «
H rt H rt rt H rt
W W
rt s rt
kroj&d     4 o
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih onSek za gospode in dečke, jopic in plaš&ev za gospe, nepre« mocBjivih haveiokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Stari trg štev. 21.
FiSiaie s
Blavnl trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve mannf. trgovine priporoča
Mu razno moško perilo, kravate, ovratnike iti itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Posteljno perje ceno
zajamčeno novo ln brez prahu, 1 kg sivega perja, puljenega K 1'40; boljšega K 2-40; kg polbelega perja K 3 — ; kg belega perja, pulienega K 4'—; kg boljšega belega perja, puljenega K 6-—; prima belega perja, puhastega K 8 —; kg veleprima polpuha, belega K 12*-; kg polpuhastega perja, sivega K.c/20; kg puha, sivega K6'—in K 8'—; kg puha, belega, K i0—, kg prsnega puha K 12—,
ssT- Izgcto^ijene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170 x 116 cm z dvema zglavnicama 80 yC 58 cm, zadosti napolnjeno z novim, sivim, ščiščenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem K 16"—; polpuhasto perje K 20*—; puh K 24*—; pernica sama K 9—, 12*—, 14*— in 18*—; zglavnica K 3*—, 3*50,  4"—  razpošilja   po   povzetju,  zavojnina  zastonj,   tvornica posteljnega perja
Anton Polednak, Gradec, IVIariahilferstrasse 11 S.
NeagaJa'oSe se zamenja aH denar naša].
NengaJaJoCe se zamaaia ali denar nazaj.
•se
3g
3C
Nagrobne križe
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žanje in pičo kuhati, slaraoreznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago 3355 priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
ttpi z in jair. peter iijiK
========== v Celju.
==-|f==
Ji:
3e
3e
Vedno velika zaloga
klobukov ta in čepic
lastnege izdelka.
O Z O R!
Kupuje kože
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih ]op, kolerfev, mefov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst ko ž uho vine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.   Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
. Wanek, Ijubljana, Sv. petra cesta št. 21.
^ )*C jE( )^
Anton Sare
m
M
LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 5
priporoča
sve]o bogato zalogo prve vrste platna,
namizne prtenine, brisaik, žepnih rob- K-U
cev, nogavic, spodnjih kril, damskoga LJI
in moškega ter otroškega perila in r*i
švicarskih vezenin.
Specsalii-ef a: Izgotavlfanfe nevestin- [TI
skih oprem od preproste do naiiinejše ======== izvršitve. ■
Lastni izdelek.
Nizke cene. T
u
63
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo
preizkušenih puŠk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah.
Popravila in narocbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovnikl na zahtevanje zastonj ln poštnine prosto.
18
DD
5898
16
7802
WL
23
251 štev.
„SLOVENSKi NARDD*, dne 31. oktobra 1913.
Stran 15.
i
I ll ■ Ca
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktar-
Manufakturna trsovina
nega blaga.
na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Peter Lassni
najstarejša in najsolidnejša trgovina v Ljubljani
priporoča svojo 3019
vdlno svežo zalogo špecerijskega blaga
ter raznovrstne vezno sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba!
Peter [ml Ulja lil trg—Mm uli.
z lastno koncesijo, četudi oženjen, dobi v prometnem kraju primerne prostore za tri leta brezplačno. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. 3610
fii
se Išče proti sigurnosti.
Cenjeni dopisi se prosijo poslati na uprav. »Slov. Naroda« pod Št „250".
3806
i
m
1
on m
in
OD
ffl
[==H51l51l==H5»5ir===l!5!!^=li5i!5l!
Potniki v Severno ia Južno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
ro zimsko blago
Pleteni moški telovniki, rjavi K 260, sivi z zelenim ovratnikom K 3SO, srajce trikoi z dvojnimi prsmi K 120, hlače Irlkot za moške in ženske K 1*30, tople tnristovske srajce K 160, barvaste in močne moške srajce K W0, spodnfe hlače bele in modre K 1-30, ženske srajce bele K 1*20, velike flanelaste ženske srajce K 120, tople flanelaste naglavne rute 10 kom. K 5—. 3807
Adolf Zucker, izdelovanje pletenin, Plzenj 494.
Razpošilja se po povzetju.  Neugajajoče vzamem naz*j.   Cenovnik gratis in franko.
Nič ne pomaga!
Vse vpitje ]e glas vpijočega v puščavi. Ker prave angleške
'ši lil O iOH© in originalne
gramofonske plošče
dobite iz prve roke
Ljudevit Borovnik
puška i* v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih ?nšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-eSeinJe stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. —2 llustro-39 vani oeniki zastonj.
Trst — New Torb, Suenos Aires, Hio de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da ===== dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. -
ODHOD PARH1KĐV: V Severno Ameriko vsako soboto, v Južno Amerika vsakih 14 dni.
Vožnja iz Trsta v Kanado: (Portland, (juebec, Monfreal) vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
edino
v moji trgovini.
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Ssdna ulica 5, poleg c kr. dež. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
&. Easnerger, Ljubljana.
Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compny Berlin.
Velike godb ene automate vedno v zalogi.
HOVOST!   Samolorajoči klavir z navijanjem na pero. NOVOST!
Od dobrega najboljše!
3513
Lastna delavnica za popravila.
Ceniki franko!
§1
m
m
g|i=nr5HEir==iisii5ii
H51tat=lt51l5il=lEI
v slovenskem jeziku.
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. za k. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 K; p    pšti 6 S 20 vin.
jfaroBna knjigarna
v Ljubljani.
XXXXXX
Najnižje cene.
XX
xx
00
a
a
6
es
m 9
XXXXXX
!XX
Ljubljana, Kongresni trg št 12.
232
XX XX XX XX
xxxxxx
iXXXXXX
za spalne in fedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modrocl na vzmet žlmnati modrocl, otroški vozički itd.
Hajsolidnejše blago.
XX
XXI
ixx,
XX
xxxxxx xxxxxx
00 »t
a
9
D
D D D
Radi na novo došlih pariških modelov, oddajam najnovejše damske plašče in kostume pod lastno ceno pod lastno ceno
Najmodernejši double-paletoje za dečke in deklice za 7 do 14 let od K 7'— do K Id'—. Največjo zalogo otroške konfekcije, vkljub temu, da jo je težko dobiti od fabrikantov, priporoča
Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Q
D D D
8
82
SD
214
! 500 bron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin bližam Ria Vaših kurjih očes, bradavic,
otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z ga-„ rancijskim pismom 1 K. Kemenv, Baschan (Eassa) L, Posti. 12/64 Ogrsko.
Mam
dobro izurjen v tej stroki,
se pod boljšimi pogoj! sprejme.
Vojaščine prosti imajo prednost — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „št. 1000/3820". 3820
Pozor kolesarji!
Jtomesto X120 samo kron 80.
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpoSljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K 95*— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5'—. 6*—, 7*—, 8-—, zračne cevi po K 3'—, 4"—, 5*—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povz t ju Na dvokolesa naplačila K 20'—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko.
Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069
Tvorniško skladišče dvokoles in šivalnih strojev
A. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse štev. 23 HI.
H.slov za brzojavke s LansBUale Dunaj. Talelan Interurfc.
:: HENRIK
Lanzove vraftapam. rentUae lokomobile s direktno pripojenim dinamom.
MANNHEIM
Podrnžnica: Dunaj VIII., Laudcag. 9.
LOKOMOBILE
Z VENTILNIM KRMILOM ,SISTEM LENTZ*
ZA VROČO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1000 HP.
NAJVEČJA ŠTEDLTIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLAČNO.
110
3841
.„ ■ »uJKD Divove
v Gradcu
naznanjati slavn. občinstvu, da se nahajati njih
centralni zalogi od zdaj naprej
v £jubljani, Jdartinova cesta 28. — Telefon it. 80.
zraven modne trgovine Magdić.
le se nss; o
Priporoča novo došlo moderno obutev, katera Je kljub nizkim cenam po prlležnosti in kvaliteti prve vrste in nadkriliuje vsako konkarenčno blago. --___
zmožno tudi  nemščine,  staro 16 let, za svojo manfakturno trgovino
T.  Ogrin,   Novo mesto.
Pridni, pošteni
zastopniki
prikupne zunanjosti dobe trajno delo prodajalca in inkasanta za dobro vpeljano tovor-niško zalogo tu in v Kočevju. Potrebna je kavcija par sto kron. Začetnike eselejup. Ponudbe na pisarno Sv. Petre nasip št. 3. LJubljana. Za Ljubljano se sprejmejo tudi dame. 3788
:s Uradnikom s:
aktivnim vseh kategorij 2264
profesorjem in učiteljem
katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300— na leto, dalje
penzijonistom
ki imajo vsaj K 1400*— pokojnine, dovoljuje
posoj Ilsu
na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30-letno amortizacijsko dobo
,SLAVIJA(
vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Po. -drobna pojasnila daje brezplačno „Generaln fzastop  banke  „Slavije" v LJubljani"
Lasne bite
naffineie kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
7-- OE© W* Z POZOK!
Zima se bliža — misliti Je treba na
ečil ~vm
Priporočam cenjenemu občinstvu svojo veliko
zalogo leti io šteli!
v Ijubljani, jtfarije Cerezije cesta 8
Naročila se izvršujejo vestno po primernih cenah.
Anton Kovačič
tovarna peči in štedilnikov ::   na Viču pri Ljubljani. ::
Priporočamo ^peciiaJaa.©
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
. Krištof io« Bučar*
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne
Fine
Moderne
BLUZE
JOPICE, ZIMSKE PLASCE, BOE IN MUFE, PERILO.
KOSTUME, KRASNE PLAŠČE, : NOČNE HALJE, s KRILA.
Higienlčno perilo in druge potrebščine za novorojenčke
Pošilja na izbiro tudi na deželo.
Contrheomea ConirhsožUfi?! Conlrheamofi
Contrheuman
je racionalno iz i ćinkovitih sestavin napravljeno sredstvo.
mnog;! gg. idravni-ti rabijo v premnogih slučajih z naj. boljšim uspehom.
miri revmatične, protinslce in nevra!-gične bolečine, od-stranja čut goma-icnja na vzeblih mestih in oteklin v členkih.
se zaradi točnega učinlca čimdalje bolj rabi.
Ne dajte si vsiliti kakih nadomestil*
Lonček K 1-—
Ako poSljete naprej X 1*50 dobite franko 1 lonček .    m     -   .5- ,    „   5 lontkov. -    -      .   „f-   .     »10 lODlkOT.
Izdelovanje in zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji. Praga III., št. 2G3.
Pazite na ime izdelka in izdelovalca. Zaloga v lekarnah.
*e *    ^/izilelojaiiie nsvestioskib oprem.
Đsf£B0¥l|ei&9 1870.
Moško, damsko in otroško
■
mm
§2
e
o
e
"o >
e
> e
Cl KS
>
cd so S3
U
Q
ki
lastnega izdelka
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= C. J. HAMANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v
LJUBLJANI.
Perilo po mepi se izgoiavlja najhitreje.
Isžoiam prva kranjska
pralnico in Ifkalofca
===== moškega perila. Motorni obrat.
3 O
a
največje varovanje perila.
liajnovjiii stroji.
Perilo se na način prve dunajske čistil« nihe zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna.
Ob čistilnem zaslužku K 6*— se perilo pošlje franko nazaj ?n že ob zaslužku K 12*— se vrnejo tudi stroSki za sem, da stranke ne teže nobeni poštni izdatki.
Priznano najpoštenejša postrežba.
Posteljno perje. Dok in kanolr. S
03
49
1G
ludovsbi ritualni umor v Kijevu.
Zaplenjena obsodba ruske policije in ju s tiče v »Kijevlianinu«.
Judovski ritualni umor v Kijevu. Čim več prič zaslišijo, tem bolj pada sum na Vero Čebernjakovo in skoro vse izpovedi jo spravljajo v neposredno zvezo z umorom. Beilis je skoro popolnoma iz dnevnega reda in že več dni je minulo, da se njegovo ime ni niti imenovalo. Vsled tega se je tudi zelo poleglo splošno razburjenje, ki je zavladalo v začetku obravnave. Izpraševanje prič bo trajalo še več dni. — Sosed Vere Če-bernjakove neki Valarin je izpovedal o Veri zelo obtežilno. Njen mož je malokedaj doma. Ona pa vsprejema v njegovi odsotnosti zelo sumljive ljudi, moške in ženske. Večkrat ni imel cele noči miru vsled vpitja, petja iz hrušča, ki so ga delali Verini gostje. Njen mož mu je večkrat pravil, da je našel doma že neštetokrat različno družbo pijanih ljudi. Vzeli so ga takoj v svojo sredo in ga opili. Nato pa so se iz njega norčevali. On ni imel toliko moči, da bi napravil red v hiši. Po aretaciji Vere, so trpeli njeni otroci lakoto in le dobrim ljudem se morajo zahvaliti, da niso poginili od gladu. Koncem meseca marca 1911 je opazil priča, da je postala Vera zelo otožna in zamišljena. Še bolj obtežilno za Vero Čebernjakovo sta izpovedala uradnik Malicki in njegova soproga, ki imata stanovanja pod Verinim stanovanjem. Ta dva sta slišala neki večer v začetku meseca marca, da je v Verinem stanovanju več oseb, ki hitro in neprestano begajo sem in tja. Toda plesali niso. Med tem sta začula več klicov nekega dečka. Mislila sta, da pretepa Vera svoje otroke. Vera Čebernja-kova ni vedela, da se v spodnjem stanovanju vse sliši, kar se dela v njenem stanovanju. — Policijski podčastnik Kiričenko, ki je bil tudi pri hišni preiskavi v Čebernjakovem stanovanju, pove, da je bil navzoč takrat tudi Evgen, sin Čeber-njakove. Vprašal je fanta, če kaj ve o umoru Juščinskega. Fant je hotel nekaj povedati, toda mu je skrivaj zagrozila, nakar je fant nenadoma umolknil, nato pa je dejal, da ne ve nič. On je prepričan, da je Vera neposredno udeležena pri umoru. Od drugih ljudi, ki so Vero poznali, pa je slišal, da dečka ni umorila Vera Če-bernjakova, marveč so morilci gosti, ki so zahajali k nji na gostovanje.
Od jutra do večera se še vedno nadaljuje izpraševanje raznih prič in vedno bolj se osredotočujejo obtežil-ne izjave okrog Vere Čebernjakove [ in okrog njene ožje družbe, ki je ob-stojala iz najnižjih slojev,  iz   tatov, [ roparev in morilcev. Vse kaže, da je { bila Vera udeležena pri umoru. Če že ni bila pri umoru   navzoča, za umor pa je gotovo vedela, kajti dokazano je skoro nepobitno, da je tri dni skrivala v svojem temnem tatinskem stanovanju dečkovo truplo. Dečka so umorili bržkone njeni tovariši, ki so po sodbi nekaterih truplo razrezan" in r-zkrvavili in nato vrgli krivdo na Žide in jih obdolžili ritualnega umora. Kot žrtev so si izbrali Beilisa, ki je živel v sovraštvu z enim njihovih članov. Beilis je prišel v zadnjem času popolnoma v ozadje in na dnevnem redu so razne tatvine, ropi in vlomi, ki so jih izvršile zaslišane ob-težilne priče. Kljub temu pa vztraja državni pravdnik še vedno na stališču, da so izvršili Zidje nad dečkom ritualni umor. — O tem umoru je pisal ostro kritiko list »Kijevljanin«, v kateri je ostro obsojal rusko policijo in justico. Ta članek je bil zaplenjen, lastnika lista in pisca tega članka, vodja nacijonalistov v državni dumi Šulgina pa so zaprli in ga izročili sodišču. Veliko pozornost je vzbudil na Ruskem ta članek posebno zato, ker ga je priobčil list, ki je znan že od nekdaj kot strogo nacijonalen, list, ki ga je ustanovil član skrajne desnice v državnem zboru prof. Pihno. Ta članek je  priobčila  po »Tagliche Rundschar« v Berolinu, tudi »Freie Presse«. Članek pravi med drugim, da ni treba biti jurist, marveč zadostuje že trezen in miren presodek, da se uvidi, da je obtožba proti Bei-iisu le nerodno  otepavanje   na vse strani, brez podlage in brez pravih dokazov, obtožba, katero lahko vsak še tako mlad in neizkušen zagovornik pobije. Umor Juščinskega utemeljiti kot ritualni umor, ni bila lahka naloga. Šef kijevske  tajne policije iUičuk, ki je dobil prvi to nalogo, je odločno   izjavil,   da   to ni ritualni umor. Za to predrznost je bil Mičuk na ■ predlog  državnega pravdnika Čapljinskega odstavljen in izročili so ga celo sodišču.   Sodni   dvor pa je Mičuka soglasno oprostil. Na njegovo mesto so poklicali v Kijev orožniške-ga polkovnika Ivanova. Njemu je bil dodeljen eden najbolj spretnih policijskih uradnikov Krasovski. Krasov-
ski je uvedel natančno preiskavo in je končno poročal državnemu pravd-ništvu, da tega umora ne more smatrati za ritualni umor, marveč so izvršili po njegovem mnenju umor zločinci, ki so se zbirali okrog Vere Čebernjakove. In Krasovski je sledil Mičuku. Bil je odstavljen in izročili so ga sodišču. Njegova zadeva Še ni končana. Sedaj pa, ko sta bila na ta način uničena dva policijska šefa, se je začelo vrteti policijsko kolo po tiru, ki ga je zaznamoval državni pravdnik Čapljinski. Vsi so se zbali pred nasiljem državnega pravdništva in sodišča in tako je končno obveljal nazor, da se je izvršil ritualni umor. Policija je iskala priče, državno pravdništvo in sodišče sta pomagala in šele skoro po dveh letih je stopil državni pravdnik z umetno skovano in še bolj umetno podprto obtožbo, ki dolži Beilisa in njegove neznane tovariše, da so izvršili nad dečkom ritualni umor. — Pisec pravi dalje: Mi bomo še govorili in poudarjamo, da krivica ne more prinašati dobrih sadov. Sodišče se ne sme zlorabljati kot politično orožje niti od levice, niti od desnice. Sodišče mora biti zavetišče vsakemu, tudi proti krivicam, ki jih povzroča politična nestrpnost. In če bi bilo s političnega in strankarskega stališča še tako umestno in potrebno, da bi se dognal obstoj ritualnih umorov, vendar nima državno pravdništvo pravice, izbrati si nedolžno žrtev, ki je potrebna za uprizoritev takega ritualnega procesa.
V ponedeljek so bile zaslišane zadnje priče. Tudi te priče so izpovedale obtežilno za Vero Čebernjakovo. Brivec Cvačko, ki }e bil julija meseca 1911 aretiran, pove, da je slišal Rudsinskega, ko je ta povedal Veq da je že napravil konec z Juščinskim. — Krasovski pove, da je Juščinski izvedel nehote o nameravanem vlomu v katedralo sofijsko in da so ga roparji po sporu z niegovim očetom vsled strahu, da bi jih fant ne izdal, usmrtili, njegov oče pa jim je pravočasno ušel. Ta verzija je zelo verjetna, posebno še, ker je to povedal Krasovski, ki je postal vsled te afere žrtev policije in sodišča, ker ni hotel po izvršeni preiskavi ustreči zahtevi državnega pravdnika in priznati ta umor za ritualni umor. — Nato je priredila Vera pantomino v sodni dvorani. Vera je bila, kakor je izpovedala, pred nekaj dnevi v nekem restavrantu s pisateljem Jablo-novskim, ki je iskal pri nji tipe za svoje novele, in ki jo je naprosil, da ga vpelie v svet hudodelcev. Navzoča sta bila Brasul in Ordinski. V tem restavrantu je videla baje Vera onega človeka, ki ji je svoječasno ponujal 40.000 rubljev, če prevzame krivdo umora. Policija je izsledila tega tujca v osebi nekega Jablanovskega. Ko je vstopil Jablanovski v dvorano, je grupirala Vera svojo skupino in prosila Jablanovskega, da naj se vse-de k sosednji mizi in naj prekriža roki na prsih. Jablanovski je ubogal. Vera ga je nekoliko časa ogledovala, namignila mu je, da naj vstane in naj se zopet vsede ter prekriža roki. V dvorani je zavladala tišina. Kmalu nato je zavpila Vera: To je pravi, to je tisti, ki mi je ponujal denar v Harkovu, spoznala sem ga natanko po načinu, kako se vsede, prekriža roki in kako vstane. V dvorani je zavladal strašen smeh, Jablanovski pa je povedal, da ni bil še nikdar v Harkovu. Zadnji je bil zaslišan znani orož-niški polkovnik Ivanov. Ta je trdil od začetka trdovratno, da so umorih Juščinskega Židje. Sedaj pa sam ne ve, ali so izvršili umor cigani, ali tatovi, ali Židje, ali celo dečkovi sorodniki sami. Zanimiva je bila njegova izpoved glede gratifikacij, katere so dobivali razni detektivi in drugi organi, ki so nabirali gradivo za obtožnico proti 2idom. Vlada je razdala v te svrhe na tisoče rubljev in žrtvovala zato več najboljših svojih uradnikov, ki niso hoteli delati proti svo-. jemu prepričanju. S tem je bilo zaključeno pričevanje in sedaj pridejo ; na vrsto razni izvedenci.
Na  mučilne  zimske bolečine,
protin, ravmatizem in ozeblino ugodno vpliva raba bolečine tolažečega, vskavajočega oterilnega sredstva Contrheuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat. — II. b.
Lepo, velike, suho in svetlo
»® odda
3584
Več pove Julij Meinl, uvoz kave, Šelenhurgova ulica št. 7.
jgBh£^-yJ. J ili I I ^Bg^T^g^
to
t\3
Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino In obrt, stavbeno in umetno ključavničarstvo
Celje, Poljska nI. št 14, priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko.
sto za K106—za K M—
dobavljam franko   na vsako
postajo za reklamo nove vrste
šivalno tte Jnpr"
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garacijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev »Ringschiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za  rokodelce po cenah na debelo.
1. Uleissberg, Dunaj II. Mm Bonaastrasse 23/111.
Ceniki gratis in franko. — Hrvaška korespondenca. 3709
Za ohranitev
mm ži
za podpiranje in uravnavo prebave za odstranitev škodljivega zagatenja, katerega posledica so mnoge bolezni, vedno uČmknje jako dobrodejno
I lil Mili IIKMH
Znane posledice nezmernosti, napačne diete, prehlaienja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanje, gorečica, napenjanje, tvoritev kisline, čut polnosti in krčne bolečine se omiljujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dolgotrajnih bolezni.
i varilo! ~qB6
Vsi deli embalaže nosijo zak. vpisano znamko. Nikjer si ne dajte vsiliti nadomestil.
D PĐflf.NEĐ c. in kr. dvorni dobavitelji Ie-Đ. iMUllLil, kama pri „Črnem orlu-, Praga Mala strana, št. 203. ogel Nerudove ulice
§MmW   P° poŠti se razpošilja vsak dan.
Velika steklenica 2 K. — Mala steklenica 1 K. — Po pošti ako pošljete naprej 1 K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike steklenice, za 22 K pa 14 velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske.
Moderna ročna dela in materijal
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, piičete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenja na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno  posteljno perje!
1 kij. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelegra 2'80 K; belega 4 K: belega puhastega 5*10 K; kg velefmepa snežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; kg poha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od B ke: naprej franko.
isotocllene posteIIeTžs,°S
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh *4 K; posamezne pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K. 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju,
od 12 K naprej franko.   Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešeniee št. 767, Češko. J
lepe, solidno izvršene, po najnižjih cenah priporoča domača tvrdka 3653
Fr. Kunovar
kanosak pii pokopališču Sv. Križa v Ljubljani.
Zaloga spomenikov vsakomur na ogled.
Hodni salon
M. SeSehSfrnad
929
priporoča cenjenim damam
:: klobuke le najfinejše izvršbe. :: Žalni klobuki vedno na razpolago.
bjubljana} Prešernova ulica* Palaca Mestne hranilnice*
Ivan Bizo vičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::    izdelane vence, šopke in trakove. ::
C$9
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje ::
ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejša dekoracifske cvetlice za dvorane in balkone.
Herbabnyjev podfosforokisli
Že 43 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirnp. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
10
_______ ^    ^ T
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naroČila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovićar, ;: vrtnar, Ljubljana. ::
(Oblastveno varovano.)
rjodal.
Jodov sarsaparillni preparat, čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica. Steklenica K 2-20, po pošti 40 h več za zavoj.
Na III. mednarodni larsnac. razstavi odlikovano z veliko zlato kolajno-
Edino izdelovalce in        gjeEImanna lekarnica »Zur Barmherzigkeit"
glav. razpečavališče:
3871
Po poŠti se razpošilja vsak dan
na Dunaju VII 1, Kaisersirasse 73—75,
(HERBABKY-jev naslednik).
Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljubljani  in  Novem mestu.
Po poŠti se razpošilja vsak dan.
81
724259
(xxl us-irtat olonČene peči J j
jCBnihJL zastonj f
i. Do bavni najsCovi se usaAtmu naznanijo
in peči We£s
.>..» Scacenže kloštriftsfto.
krnam
e.
Sparim«
J. GORJANC P^je Kocjan
specijalna trgovina s stezniki
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Perje
e in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Cenj. damam tu in na deželi priporočam svojo največjo zalogo zadnje novosti, pariških, dunajskih, trikot, elastičnih, brez palčic, rije prostih, dekliških, damskih, hvgijeničnih steznikov, držal za kolke in prsa, ravnodržalcev, ter najmodernejših životkov (Miederleibchen), od priproste do najfinejše vrste.
Izdelovanje steznikov po životni meri od 12 kron naprej.
Posebna soba za pomerjevanje.     3408     Posebna soba za pomerjevanje
največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
Ustanovljeno 1345.
arno barvarstvo
„PFAFF" Pozor!
• MM
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukrca.
Kdor si želi kupiti v resnici dober Šivalni  Stroj, naj
kupi samo pravi
PFAFFO
ki nosi na glavi in stojalu ime jPIali1 in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor Walfenrad, Fuch, solidno ljudsko kolo EosmOB in Ilirija kakor tudi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Fnanc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
PoIjansK! m - Ubi ullcs št 4. Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Anton
umetni in trgovski vrtnar m
naznanja si. p. o. obtinstvu. da se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 43
Bi Um sol mm.
rzdelovanje icakov, mm, trakov M
Okusno delo in zmerne cene
Zimanja naročila točno.
Vrtnarija na Tržaški usti it. 31
Najhitrejša
in najsigurnejša
'C*
Ljubljana, DunrdsKa cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nasfropnih
svetilk
najnovejše vrste
po siz&ili ceaab
if i sii
72
hočete imeti?
je z ekspresnimi cesarskimi brzoparnikl: „Kalser Wilhelm I!.1«, tJKabn r WiUs6lm d. Qr.M; „Kronprlnc Wllnelm", „Kronprlncessln Cecille", in z največjimi brzoparniki s     „Princ Friedrih Wllkelm"f „George Washlngtoniff „Columbus" Itd.
Vožnja 5 do 6 dni I
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — III. razr.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so Čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih Jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadiinih dvoran tudi posebni šetalni krov, kopel]! itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov Iz LJubljane vsak torek In četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno I — Edino veljavne vozne lisi^- a   e parnike, kakor tudi za vse
proge amerikanskih železnic pri
nasproti občeznane gostilno „prl Starem Tišlerju".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Baiilmore, Filadelllja, Galveston, Kanada, Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem
orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K l'S0.
gepe? kašelj, zasllze- jj nosi £n prehii^esije
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh   tu-  in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedno sveže gumijeve Ipetiaiitete
Oddajafo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani.
Pharm. Ksg,
IMe ProhfrKa
lekarna pri zlatem orlu
LJubljana! Jurčičev trg s?. 2.
fr»>T*y*Tvvvv*v*v****v»rgTT>
Lepe prsi
Pred rabo.
dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo ali vodo za pral, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, S in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
• dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih s Hil pisem- Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kar-| tonov naprej poit prosto. — Pošiljatve poste re-
stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Katne HleDzel, Dunaj V!.. Stampergasse 62 H. I. Ml
Po rabi*
Zahtevajte gratis in franko moj katalog o
eleklričnlli in acetilenskib S¥etiljkah
za vsako porabo. — Izborne električne žepne svetiljke, jasno sveteče, kompletne po K 2—, 2-40, 280. — Električne ročne svetiljke v
kovinskih škatljah po K 4—   in 5"—. — Hišne svetiljke v ieseni skrinjici K 4*50.
Asetilenske ročne svetiljke
iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo ali namizno svetiljko K 4*—, 5*—, 6'-—. Po povzetju razpošilja
fi. Weissberg,
razposlljalnlca Dunaj n, Untere Donanstr. 23 III.
Hrvaška korespondenca.
rve vrste šneeialiteia! ^ A
Drobilniki s struženo  dolbljenimi kovin, valjci Drobilniki z lito dolbljenimi litimi valjci Brcbilsiki z mlevnimi koluti Drobilniki z mlevnimi kameni — ter vse
stroje za pripravljanje krme, reporeznike, ^^§*"™^L slamorezaice, parilnike krme, stiskalnice iw tf"^
za seno in slamo izdelujejo in dobavljajo 3617
:E=>S3!- l^C-A.TT^-A.IBTU cS3 co. tvornice kmetijskih in obrtnih strojev — Dunaj II., Taborstrasse 71 Fran k fart n. M.y Berlin, Pariz, Moskva, Milan.
Zastopniki se sprejmejo. — Ilustrovani katalog št. 314 gratis in franko. 7C0 prvih daril, zlate svetinje itd. 1500 delavcev in delavk.
M       Podjetje betonskih stavb
fšiparstvo: Tovarna ometaih kamnov i
Ljubljana, Slomškova ulica 19.     Trst, via Fabro Severo 31.
Telefon 251. Telefon 2332.
Edini zastopniki na Kranjskem
za vsakovrstne mavčne plošče (Scagliol-Banfafel) fvrdke Hdnlgsberg & Dentsch
ter
priznano strešno lepenko „CorloUt"
tvrdbe Emil Beetzn!cky. 3750
Dobava jestvin
Št. 2482
3809
za hrano prisiljencev in gojencev se odda vsled odloka deželnega odbora kranjskega z dne 28. oktobra 1909 štev. 11.193 za leto 1914 in sicer; BLAG-O BLAG-O
1. goveje meso .
2. telečje meso .
3. Svinjska mast, ogrska   . . .
4. rastlinska mast v sodih . . .
5. moka za prež-ganko ....
6. moka za cmoke
7. prednja moka
8. koruzna moka za polento . .
9. pšenični zdrob
okroglo   5500 kg
100 „
2000 „
2000 „
4500 „
5000 „
100 „
5000 „
1000 „
10. fižol (le v slučaju, da lastni izdelek ne bo zadostoval). .
11. riž  .  .  . .
12. ješpren  , . .
13. ješprenjček .
14. olje, navadno jedilno   .  . .
15. sol,  morska .
16. kava, nežgana
17. kumin . * . 18 poper .... 19. kaša ....
1500 kg
1200 „
1600 „
100 „
150 „
3000 „
20 n
50 „
15 „
700 .
To blago je dostavljati v skladišče v prisilni delavnici. Ker je skladišče še v Ljubljani, je blago podvrženo užitnini. Ponudbeni pogoji so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega ravnateljstva ter je ponudbam pristaviti izjavo, da se ponudnik podvrže tem pogojem.
Za dobavo mesa veljajo posebni ponudbeni pogoji vsled katerih se mora meso enako zakladati, kakor za vojake.
Zapečatene pismene ponudbe morajo biti postavno kolekovane in v dveh zavitkih, od katerih zunanji mora imeti naslov podpisanega ravnateljstva, notranji pa ime ponudnika in pripombo »Ponudba za zalaganje jestvin«.
K zaporednim številkam blaga 5, 6, 8, 9, 10, 11, 12, 19 je posebej v zapečatenih zavitkih vložiti vzorce.
Ponudbe z vzorci je vložiti
do 17. novembra 1913
v pisarni ravnateljstva deželne prisilne delavnice v Ljubljani.
Ravnateljstvo deželne prisilne delavnice in vzgojevališča
v Ljubljani, dne 23. oktobra 1913.
59520^637702
9999799
64
251. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 31. oktobra 1813.
Stran 19.
prZamaSke
za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih, za vinotržce, pivovarne, založnike riva izdelovalce likerjev, lekarnarje, droglste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine
isdelnle tvrdkn 3706
Jelačln <& Ko.^ T^Jtjitolf «*xa
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. Električni obrat. Direktni uvoz prob-kovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte cenik in vzorce. Zaloga raznovrstnih stanjolovih kapsljev.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske promogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljujoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2307
raznih nradov in najslovitejših tvrdk   sn   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
^HRSSSSSSSSSSSBBSflBSflRSHZ9HBSB55S989BRS£2BSB9HE3
suhih vencev
Nadalje se priporočam za izdelovanje svežih vencev in šopkov ter trakov z napisi in sploh vseh nagrobnih, v mojo stroko spadajočih predmetov po najnovejši obliki in nizki ceni.
Ker sam izdelujem suhe vence, prodajam jih lahko pod tvorniško ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
z velespoštovanjem
Viktor Korslka,
tveilii salon, Kongresni trg št. 3.
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
g za gospode in gospe so nogam
g najbolj prilezni, lični in najbotjse
g kakovosti.   Naprodaj  samo pri
I JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova uiica št. 5.
Oojsserski čevlji za turiste, bigijeniCni čevlji za otroke in Lawn - teanis - čevlji.
X
K 12-50—16-50.
4^
Oood|earw
so najboljši na svetu.
Visoki čevlji
za gospode
in dame 10-50 12-50 14-50 16-50 19-50
Nizki čevlji za gospode in dame
9- —
10- 50 J2;50_
14-50 16-50
Trpežni čevlji za otroke f visoki ali nizki.
Velikost ■   21—25   26-28   29—31 32—34 na zadrgo     5-90      6-90      7-90 8-90 z gumbi  .     6-50      7-50      8-50 9-50 6OT~ rjavi 1 krono dražji. nsK3
Zaloga čevlja
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
$i!on Černe,
jM    graver in izdelovatelj ^^^^^^^     kavčnkovlh štampilij
LJubljana, Selenburgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
LJubljana, Stari
priporoča
cilindre, čepice itd«
===== najnovejše fasone
po najnižji ceni.
llnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto gj
J* o
o o
e
o o
JS o
i ***
»j
o
<=> ST
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. VM
ar
Ljubljana
Pred Skotijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor Jtorn
(poprej Henrik Kom)
poKrivalec streli in Klepar, vpeljaiec strelovodov, ler instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska »sta It. 8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbest-cementnim škriljem (f ternlt) patent Ratscbek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
kakor tudi
Ljubljana* Mestni trg štev« 17.
1148
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec Sporgasse 1.
priporoča po tvorniških cenah kot najboljše branilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „BrowningV Steyr", .Mauser" in .Bavard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinai ice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat'.
TomasoYa žlindra
znamke
je priznano najboljše in po ceni toslornatolrislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov nčinek! — Bogat donesek I   "TKI 2885
Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plom-IT VflVi i biranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fos-forove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke DfifQT Mflifjif U ffljill Naročila na debelo in ima veletrgovina »Merkur« rulM Illlljllll I LKIjlI. drobno se takoj izvrše.
A. KUNC
Ljubljana Dvorski trg 3.
Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago.
z modernimi velikimi brzopamiki iz
LjDDljane m Antwerpen v Hew-Yorft
je proga
ed Star Line deča zvezda
v Ameriko
Na naših parnikih Finland, Kroonland Vaderlsnd, Z e elan d, Lapland In Sami and,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hran*, vl'udna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladao potrjen zastopnik
iienc
v LjisbSjani,
Kolodvorska ulica odslej stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice*
mi.
-g e
ainice
je in
kupujte samo pri
I, Zagreb
2093
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lovskih potrebščin, vseli del Koles (šitililov)
katera tvrdka se zdaj glasi:
Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in potrebščin telovadil, orodja in avtomobilov d. s. o. J. Fraga-Smichov R. A. Srnekal. V. L StratUek. V. K. Smakal.
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
I
55
3706
4262
kakor tudi
H
najnovejše  oblike   pri i
1LJubljana Mestni trg 19—Stari trg 8.
Domače podjetje!
3147 Domače podjetje!
Priporoča slavn. občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin tudi svojo lepo izbiro najnovejšega
Lingarjeva ulica — Ljubi
Stritarjeva ulica
a n mk in
zaloga modnih plotov, šerp, rut itd.
Vzorce na ogled pošiljam po pošti brezplačno. — Cene nizke. — Postrežba strogo solidna
S SI 1310 3 dni! z brzopanffi francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre v
Velfavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri
v
3439
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ed.
oblastv toi
v L]ulil]ariUBsnajSl?a £2Sts 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu'
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa po-] asnlls istotanz brezplačno
Zaloga po tapetniške	bistva in ga ina.	ft.l	511	Ljohliana, Marije Terezije [. 11 (Kolizej).
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih			Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic ::	
: najno	vejših slogih.:		in otroških vozičkov.	
Spalnica v amerik. orehu 350 kron. Obstoječa:   2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.				
- Ceno tellio ptsteliBo nm
1 kg sivega očiščenega 2 K. boljše K 2-40, napolbelo K 3-60, belo K 4-80, prima mehke K 6—, veleprima K 7*20. Najboljše vrste snežno belo nerje K 9-60. —
Izdelane postelje i^šfa^
nega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno 1 Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10'— K 12—, K 15*-^in K 18—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-—, K 15*—, K 18-—, K 21--. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3-—, K 3*50 in K 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4'50, K 5-50 in K 6"—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 3350
graedikl Sachsil, Lotes II35, trn Plznj« na Celkem.
.... m m
WkW Privatni plesni pouk
v novi dvorani hotela Union.
Vpisovanja za najbolje znani večerni tečaj za odrasle gospodične in gospode iz dobre družbe bodo samo še kratek čas Poučne are vsak ponedeljek
in petek točno ob 8. zvečer K temu tečaju se pripuščajo samo učenci, ki so se preje prijavili pri podpisanem. Poleg vseh sedanjih modernih plesov se poučujeta tudi slovita Tango in Two-Steps.
Privatne lekcije ob vseh urah tudi v privatnih hišah, družbah in kiubih.
Vsakršna pojasnila vsak dan od 11. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne v hotelu pri Slonu, soba št 73. z velesPoStovanjem
Giulio Nlorterra,
autor, plesni učitelj.
3620
mM
i hrlpavostl, bataru In zasie-j zanju, krćnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne
erieve
s „tremi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov In zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni In slastni bonboni. 1562 Zavitek 20 ln 43 vin., dkatija 60 v. Prodala flh v LJubljani:
Ubald pL Trnkoczv, lekarna. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. G Piccolf, lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvanćara, drogerija „Adrija".
Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna. Novo mesto. C. Andrijančič, lekarna. Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri .Mar. P. Vipava. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko BrilH, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lekarna pri »Sv Trojici", Kranj. Fr.Baccarcich, lek., Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, iekarnav Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarn«, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice V. Arko, trgovec. Senožeče Jos. Rudolf, drog Litija. J. Kandušar. tre Mengeš. Jos. Anclk, lekarna v Rihnci. I R Hočev.r, iek   na Vrhniki
AvEir, amerikan. :: zalega čevlfev :: Prešernova al. 52.
Jfaši čevlji po kakovosti, :: priložnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica!
„ME8TNA HRANILNICA LJUBLJANSKA' V LJUBLJANI
v lastni hiši, Prešernova ulica *tev. 3
je imela koncem leta 1912 66O milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada. — Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vlozne knjižice drugih  denarnih zavodov.
Vloženi denar obrestuje po IPtif^ 4% ° o '^m brez odbitka.
Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno vama. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, zupnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoa na zemljišča
in poslopja proti ^%°\0 obrestim in najmanj 3\40\0 amortizacije.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papir je.
12