ftev. 41.
V Ljubljani, g torek, dnč 20. februarja 1906.
Leto xxm
r.nuijC-^riri
Velja po poŠti:
sa celo leto naprej K 26"— aa pol leta „ „ 131— aa fetrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
aa »elo leto naprej K 20-m pol leta „ aa letrt leta „ m tu mesec „
10«
Mm polllj. na dom 20 »a
mesec.
Posamezne Stev. 10
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
U o o a
13 h 11
• • • B
za vei ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-(avljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje Itn praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez -'■	dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
oe vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -	Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Pred bitko.
Dunaj, 18. febr.
Bliža se odločilni trenotek. Skoraj gotovo v petek predloži vlada zbornici na črt novega volilnega reda. Zavesa pade s kipa, ki s« ga klesali mesece in tedne razni politični umetniki.
Poslanci se bodo v tesnih gručah zbrali pred ministrskimi sedeži. Nategovali bedo ušesa, odpirali usta, iztegovali vratove ter se zibali na prstih svojih nog Krasen vabljiv prizor za spretne časnikarje, čarobna podoba za fotografe, ko se vzdigne sleki baron G a u t s c h , da polagoma snema zaveso ter odkriva skrivnostni tvor.
In molčali bodo izprva vsi. Mogoče bode miško slišati brez kreguljčka pod klopmi. Mučna tišina pred bitko. Ko pa baron Gautsch previdne in slovesno odvije zadnje zavoje ter postavi na mizo pisane podobo »volilne reforme", oglasijo se naj-prvo sprednje straže, za njimi trobentači, lovci in strelci, nato dragonci in stari politični oklepniki. Dežile bodo na vladno mizo parlamentarne psovske in bombe. Bilka se prične — za politično ia narodno posest, za stare privilegije, za velilno geometrij«, za mandate, za pritaneje . ..
Morda pretiravam in se varam. Želim, da bi se varal. Toda oglejte si to mravljišče, ki se imenuje avstrijski parlament. Poleg poslanske zbornice, razkosane in razcepljene v 20 strank in strančic, je še mogočna gosposka zbornica, ki si noče izpodsekati veje, na kateri sedi. Skozi Scylle in Ka-rybdo mora baron Gautsch vleči svoj rahli splav, ki se more vsak čas razleteti ob pečini. Velevažna, za državo zgodovinska naloga, zato tudi toli težavna in nevarna. Najeti si je hotel vsaj dva brodnika, z desnice in levice, da mu pomagata vleči brod skozi vrtinec. Nista se branila, le pomi-šljala, ali njima sledita četi. Prepričala sta se, da v odločilnem trenotku večkrat v vojski armada odpovč pokorščino generalu. In v politični vojski je disciplina še redkejša.
Dalje si ne smemo prikrivati, da je mi-nole leto politična sapa od vzhoda zanesla v Avstrijo gibanje, ki se navadno pričena na zahodu. Revolucija v Rusiji in pogumni korak barona Ftjervaryja na Ogrskem sta vrgla v Avstriji splošno in enako volilno pravico na površje političnih vprašanj. Gonilna moč pa je zadnji čas opešala, in v istem razmerju je rastel pogum opozi cije ▼ avstrijski zbornici. Korberjev zistem ostane gotovo v slabem spominu v avstrijski zgodovini. Za desetletja pa je etroval javno življenje in zmedel avstrijske finance. In vendar je imel navdušene zagovornike, ki so ▼ dnevnikih in tednikih proslavljali „zlato dobo" od novega leta 1900 do 8 decembra 1904. In vsi ti prejšnji vladni „ste-bri" so danes starorimski „kozli", ki hu tajo proti vladi zaradi volilne itf«rme. — „H a r a k i r i" poznajo le Japonci v skrajni sili, ko je vsaka druga rešitev nemegeča. Ta japonska šega pa pri nas ni znana, pač pa so že davno vdomačeni kitajski »cofi*. Veleposestniki na levi in desni imajo svoje stare privilegije položene že v zibelke. Ali ni lepše in prijetnejše mandat dobiti na krožniku, nego priboriti si ga na burnih shodih razburjenih množic? In mandat je končno le prijetna stvar za poslanca, ki nima skrbi za ceste, vodovode, mostove, šole in druge
vsakdanje težnje in potrebe tisočerih v o lilcev.
Dalje vplivni poljski poslanci, ki se ne morejo sprijazniti z volilno reformo. Jedro poljskega kluba so veleposestniki. Ti se opravičeno boje, da s lošna in enaka volilna pravica zlomi poljske „kolo" v razne stranke konservativcev, demokratov, krščanskih socialcev, radikalcev in socialistov. Večje ali manjše pomisleke imajo vse nemške stranke brez razlike. Tudi med češkimi poslanci so mnogi, ki se ne ogrevajo za splošno in enako volilno pravico. Italijani so le načeloma za izpremembo volilnega reda, ker se tudi bojč, da izgube dva ali tri mandate. Vsenemci že sedaj z največjimi topovi streljajo na vlado, ker splošna in enaka volilna pravica marsikaterega vrže s krova v reko pozabljenosti.
Največja nevarnost pa je v intrigah. In te se pomnože v trenotku, ko vlada objavi volilno geometrijo. Nemške stranke niso zadovoljne s tem, ako obdrže svoje narodno posest, marveč zahtevajo še večje število mandatov. „Kravja kupčija" pa se prične v odseku. Tu bodo protivniki napeli vse sile, da onemogočijo volilno reforme, ali vladi izpodneso noge.
V odsekih je šola in — pravo mesto za politične intrige. Zviti intrigantje morejo preprečiti sklepčnost odseka, zavleči seje in razprave. Ko že vsa sredstva ne pomagajo, predlagajo „pododsek",kinajv „pri mernem času" prouči vprašanje ter odseku predloži svoje nasvete. Ako pododsek ne zaduši političnega otroka, prične se zopet v odseku splošna razprava o nasvetih pod-edseka.
So pač mnogi politiki, ki vse pozabijo, a se ničesa ne uče. Morali bi namreč vedeti, da volilne reforme ni iznašel baron Gautsch, tudi je niso izumili soc. demokratje. Ta misel je že stara in je v zadnjih desetletjih prešla v kri širokim vrstam vseh kulturnih narodov. Razvoj moderne države ustvarja vedno nove in večje politične ter socialne naloge. Kdor se jim ustavlja, ta ne brani so cialnega mira in reda, marveč le suho slamo nosi na žrjavico, zrak tlači v meh ali nabasan top maši s pestjo. — Ako se baronu G iutschu ne posreči volilna reforma, položi jo zopet njegov naslednik na mizo V e -lilnareferma niskokvtemo, marveč skok iztemenašiio-k a , trdna tla, na katerih se more razvijati država, ako imata vlada in parlament smisel za potrebe države in državljanov
Z bajoneti razgnana ogrska zbornica.
Včerajšnji dan ostane znamenit v zgo dovini naše države in osobito Ogrske. Ogrski državni zbor ni vzel na znanje kraljevega pisma o razpustu ogrskega državnega zbora in sklenili so, da zopet zborujejo v sredo, kar pomenja že revolucijo, nepokorščino nasproti vladarjevim ukazom
In če pridejo jutri ogrski državni poslanci pred zbornicj, bodo našli zapečatene duri in bajonete, proti katetim pač težko nastopijo, ker ne vživajoveč imunitete. Nekoliko neprijetno doni sicer poročilo, da na stopi vojaštvo v ustavni zbornici.
Konec ogrskega dižavnega zbora je sicer proti vsem ustavnim tradicijam, a hladni razum nam pravi, da drugega izida skoraj ni bilo pričakovati.
Nasilni razpust ogrskega d rž. zbora ps tudi dokazuje, da je preteklo 59 let, ne da
bi se bile izpremenile ogrske razmere. Ogrska je danes na tem, kakor 1. 1848. Morebiti pomenja včeraišnji dan izpremembo zi-stema. Kdo ve ? Če so pa samo razpustili ogrski državni zbor in nameravajo nadaljevati star o avstrijsko dobrov oljno politiko, je Kil tudi včerajšnji dan zaman.
Velik vihar je sicer divjal včeraj v ogrski zbornici, a ogrsko ljudstvo se ni dosti menilo zanj. Razun malenkostne dijaške demonstracije niti nemirov v Budimpešti ni bilo. Še črnih zastav niso razobe sili. To pomenja, da se večina ljudstva ne meni za nasilni razpust zbornice. In kako li tudi ? Saj ni zastopano ljudstvo v zakonodajalni zbornici, tem zavetišču mažarskih oholih plemičev in nadutih bogatašev. Razmere na Ogrskem se bodo izboljšale samo če uvedejo brezobzirne splošno volivno pravico, v vsej državi pa se mora izpremeniti sedanji način vladanja po načelih pravičnosti. Nezadovoljnost v naši mnogojezični državi je mogoče odpraviti le, ako dobe vsi narodi enake pravice, in se ne bo več govorilo o manj in več vrednih narodih.
Magnatska ošabnost se da ukrotiti le s tem, da se pritegnejo nižji sloji k zakono-davstvu, in mažarski narodni šovinizem bo izgubil svojo moč, ako pridejo do veljave nemažarske narodnosti.
Ce se ta reforma izpelje, je bil včerajšnji dan zarja nove dobe za Ogrske. Ce pa odločilni roki zmanjka odločnosti, da izvede ta jasni načrt, se bodo bridko maščevali hon-vedski bajoneti, ki so včeraj praznili zbornico mažarskih parlamentarcev.
Vladne pojasnilo.
Uradno poročajo, da so poročila o razpustu ogrske zbornice pretirana. Tudi niso resnična p ročila, da pomenja razpust zbornice absolutizem, ker ni bil obenem z razpustom zopet sklican ogrski državni zbor. Tudi 1. 1896. so razpustili ogrski drž zbor, ne da bi bili razpisali novih volitev, a ni nihče ugovarjal. Razpust in sklicanje državnega zb< ra sta dva popolnoma samostojna državnopravna čina.
Tudi imenovanje kraljevega komisarja je ustavno, ker je ptdpisal imenovalni dekret poleg vladarja tudi odgovorni minister. Nastop policije opravičujejo prejšnje izkušnje S silo pa niso nastopali nasproti poslancem. Nyiri je ukazal polkovniku Fabri-ciu celo, da naj po prečitanju kraljevega pisma z največjo uljudnostjo pozove poslance naj za puste zbornico.
Dijaške demonstracije.
Seja zbornice magnatov je bila m;rna. Gr«f Mailath je predlagal resolucijo, naj se upoštevajo ogrski zakoni in da upajo na zo petno sklicanje ogrskega državnega zbora v zakonitem roku. Ogrski narod bo na ta način imel priliko, da se izjavi,1( če je zadovoljen s sedanjim zistenum.
Predlog Mailathov je bil odobren po daljši razpravi soglasne, nakar je prečital predsednik kraljevi pismi, ki sta naznanjali, da je zbornica razpuščena in da je imenovan Nyiri za krajevega komisarja.
Ko je bila seja ogrskega državnega zbora končana, sta se peljala gr«fa Apponyi in Andrassy v Budo, kjer jih je pričakovalo 3 do 4 sto dijakov, ki so ju spremili v iz prevodu s črno zastavo na čelu v palačo gr< fi Andrassyja D.jaki so nameravali nato korakati v trdnjave, a so jih ustavili policisti, ki so jih razgnali. Dijaki so se nato zbrali in demonstrirali v Peiti. a tudi tu jih je razkropila policija. Dijaki so se nato po dali pred poslopje neodvisne stranke, kjer jih je pričakovalo mnogo policistov, ki so jih pozvali, naj se razidejo. Odvzeli so jim ludi črno zastavo A dijaki so se kmalu zo pet zbrali pred poslopjem neodvisne stranke kjtr so peli Košutovo himno. Nastopila je zopet policija, ki je razgnala končno dijake demonstrante. Pri spopadih med d i jaki in policijo je bilo ranjenih petnajst dijakov. Ob šestih zvečer je imel vseučiliski senat sejo, v ka-
teri se razpravljali o zatvoritvi budimpe-štanskega vseučilišča.
Politične strankein razpust ogrske zbornice.
Večina oponizionalnih poslancev se je zbrala včeraj v klubovih prostorih neodvisne stranke, kjer so razpravljali o položaju. Opozicienalni poslanci sodijo, da je razpust zbornice nepostaven, dasi je vzela na znanje razpust drž. zbora zbornica magnatov Žito pravijo, da so poslanci še imunni. Razgo-varjali so se tudi o jutrijšaji seji, ki naj bi bila v kaki drugi dvorani, če ne bo mogoča v poslopju državntga zbora.
Vladni krogi izjavljajo, da ne bodo več trpeli nadaljnih posvetovanj neodvisne stranke kakor tudi ne sej vodilnega odbora združene opozicije. Seje strank nameravajo raz-gnati s policijo.
Liberalna stranka je mnenja, da je razpust ogrskega državnega zbora zakonit.
Košut za nadaljnji boj.
Nekemu časnikarju je rekel Košut, da bo bojevala koalicija še nadalje boj za ustavo. Košut je odpovedal za zvečer napovedana posvetovanja. Oo 2. uri popoldne so obiskali Košuta profi Andrassy, Apponyi, Zicby in baron Bar ft'y. Policija je zaprla ceste, ki vodijo h Košutovemu stanovanju. Voditelji koalicije so izjavili nekemu časnikarju, da niso pričakovali od vlade tak nastop proti zbornici. Koalicija hoče ostati združena in nastopijo op. stranke v slučaju vo litev zopet skupno. Vodilni odbor koalicije je dobil vsa pooblastila za nadaljnje korake. Nadaljevati hočejo odpor po stolicah in nadaljevati z zbirkami za odpuščene uradnike. Vod telji koalicije ostanejo v Budimpešti.
Jutrišnja seja.
Dasi ni imela včeraj nobena koalicijska stranka seje, je vseeno dogovorjeno, da se zberejo koalicijski poslanci jutri ob V, 10. uri dopoldne pred zbornico, da zborujejo ob 10. uri, kak#r so sklenili včeraj. Ce pa bo zasedeno državnozborsko poslopje po vojaštvu in poslanci ne bodo mogli v zbornico, kar se bo tudi najbrže zgodile, pa nameravajo imeti sejo v kaki drugi dvorani. A tudi za ta slučaj je že pripravljena vlada. Kraljev komisar Nyiri obdrži namreč svoje dostojanstvo, da prepreči nameravano novo sejo koalicijskih poslancev. Nato odpotuje Nyiri k vladarju, da mu poroča o svojem poslaništvu.
V zapečatenem ogrskem državnem zboru.
Včeraj popoldne je prišla mešana komisija, obstoječa iz vojakov in pol. komisarjev pred državni zbor, ki je odprla vrata v zbornico. Komisija je šla od sobe do sobe in je zapečatila vsa vrata. Nato so zapečatili tudi glavne duri Pred državnim zborom stoje stalne policijske straže. Uradniki drž. zbora se včeraj popoldne opravljali svoja uradna posla. Kvestor Toth je izjavil ministru za notranje stvari, da se začasno podvrže nadzorstvu ministrstva za notranje stvari. Deputaciji drž uradnikov, ki je po-prašala, če hočejo priznati disciplinarno oblast ministra za notranje stvari, je rekel Toth, naj vsak postopa po svoji razsodnosti v okviru zakonov.
Vlada in uradniki.
Odstopili nameravajo baje sledeči ogr. ministri: za pravosodje, za notranje zadeve, finančni, naučni, poljtdeljski in minister za deželno brambo. „Pester Lyoydu poroča, da morajo biti vsi stoliški nadžupani na vladni ukaz na svojih mestih, da pričakujejo, kaj ukaže vlada. Se ta teden bo imenovala vlada več kraljevih konrsarjev, ki bodo načeljevali posameznim stolicam in mestom. Kraljeve komisarje nameravajo najbrže zato nastaviti, ker je sklenilo včeraj kakih 500 uradnikov iz raznih stolic na posvetovanju v Budimpešti, da uradniki ne bodo sodelovali pri nasilnem pobiranju davkov in pri nasilnem novačenju.
Razgovor našega belgraj-skega dopisnika z vodjami ogrske koalicije.
Naš belgrajski dopisnik se je razgo-varjal z nekaterimi važnimi osebami o ogr. krizi in nam poroča o tem zanimivem razgovoru sledeče: Grof Arved Teleki se je izrazil, da se veseli, ker se zavzemajo ogrski Srbi za mažarsko koalicijo, in dostavil, da Mažari že po prirodni legi njihove zemlje tvorijo s Srbi na Ogrskem, kakor tudi s Srbi v Srbiji skupno celoto. Povdarjal je, da je sporazum Mažarov in Srbov rešilno sredstvo za pridobitev svo bode v boju z Dunajem in da bodo v bodoče tudi vedeli ceniti Mažari pomoč Srbov, ki so jim stali na strani v teh kritičnih časih.
Se dalje so šli v svojih izjavah Z o 1 -t a n Lendjel in Bela Barabo š. Baraboš je obljubil, da bodo priznali Mažari Srbom njihovo vero, jezik in kulturo in da jim bodo stali v njihovem strem ljenju na strani. Lendjel se je že tako ostro izrazil o avstrijskem orlu, da njegove izjave ne morem ponati niti.
O isti zadevi se je razgovarjal naš dopisnik z voditeljem srbske narodne radi kalne stranke Yašom T o m i č e m Prej imenovane tri Mažare, s katerimi se je dopisnik razgovarjal, je označil Tomic kot nove glasove, ki bi pa morali biti bolj odločni, da bi Srbi na vso moč pomagali koaliciji v boju z Dunajem. Ali videti je vendar, da pride končno do tega. V razporu z Dunajem se Srbi obračajo proti Pešti. Sicer pa bo natančneje pokazala bodočnost.
Državni zbor.
Včeraj je bila v državnem zboru debata o odgovoru ministrskega predsednika glede ogrske krize, oziroma nje vplivu na Avstrijo. Včerajšnjih dogodkov na Ogrskem so se govorniki le malo dotikali. Mimogrede se nekateri govorniki obžalovali, da je bila krona prisiljena, poseči napram ogrskemu državnemu zboru po izrednih sred.tvih, a obenem so govorniki izražali zadoščenje, da se je enkrat proti koaliciji resno nastopilo.
V	včerajšnji debati so govorili poslanci dr. G r a b m a y e r, dr. Gross, grof Dzieduszycki, dr. Scheicher in dr. E 1 1 e n b o g e n. Skoro vsi govorniki so se izjavili za revizijo ustave iz leta 1867. Vlada torej stoji s svojo izjavo, da hoče na tem ustavnem stališču vztrajati, precej osamljena. Krščanski scc'alec dr. Scheicher je navdušeno govoril za enakopravnost vseh narodov na Ogrskem.
Danes bo debata o ogrski krizi prekinjena, ker so voditelji velikih strank sklenili, od vlade včeraj vloženi trgovsko politični pcoblastilni zakon nujno rešiti, ne da bi bilo treba ga oddati odseku. Nato se bo nadaljevala .ogrska debata" danes in jutri, potem bo rešen zakon o družbah z omejenim jamstvom, nato bo pa v četrtek v drugem in tretjem branju rešena belgijska in italijanska trgovska pogodba.
Prihodnji petek bo dan volivne predloge. Cuje se, da bo dotična seja jako ki atka, ker bo v »jej vlada samo predložila svojo volivno predlogo. — Prvo branje zakona o novi volivni reformi se bo pričelo dne 6. m a r c a ter se bo izvolil odsek 48 članov. Ko bo ta odsek zboroval, bode jako malo zborničnih sej, dve ali k večjemu tri na teden, ostali dnevi pa bodo posvečeni delu permanentnega obrtnega odseka, o reformi tiskovnega zakona, proračunskega od-seka, o zakonu glede vojaških taks in sanitetnemu odseku o lekarniškem zakonu Prihodnji teden ne bo plenarnih sej.
V	včerajšnji seji je bila predloženi za hteva dunajskega sodišča, da se izroči poslanec Sternberg radi razžaljenja članov cesarske hiše, in zahteva ljubljanskega deželnega sodišča za izročitev poslanci dr. Žitnika. Toži ga baje dr. Tavčar radi priobčenja dr. Furlanovega „Hoslanega".
Poslanec P r a ž a k in tovariši so pred lagali defiaitii no nastavljenje uslužbencev v državnih obrtnih in učnih delavnicah, ako so tri leta služile v zavodu.
Poslanca Dobernig, dr. H o f -mann-Wellenhof sta interpelirala vodjo naučnega ministrstva radi zidave nove nemške državne šole v Pulju.
Poslanec Dzieduszycki in tovariši so interpelirali radi vodnih cest ter so vprašali, zakaj dotični odsek ni zboroval že dve leti.
Poslanec P o m m e r je interpeliral radi razmer v poštnohranilničnem uradu.
Poslanci S k e d e 1 in tovariši so zahtevali, da se odpre trgovini z živino ru-munska meja.
Vsenemci so včeraj zopet nekoliko nagajali, ker so pri vsaki peticiji predlagali poimensko glasovanje. Iro je vpil, da bodo to Vsenemci storili pri vsaki peticiji.
Po prekinjeni debati o ogrski krizi je Gautsch odgovarjal na interpelacijo dr. Kramafao maroški aferi. Dejal je,
da sedaj ni povoda k interpretaciji javnosti dobro znani zvezni pogodbi med Avstrijo in Nemčijo, kajti nikakor se ni bati za mir. Glede Srbije je Gautsch dejal, da Avstrija želi, da se reši trgovsko politično razmerje s Srbijo, a ob stoji na tem, da se izpremene nekatere točke v srbsko-bolgarski trgovski pogodbi.
Koncsm seje je predlagal posl. S c h o nerer, da bodi prva točka današnje seje poročilo odseka o odpravi § 14. Predlog je bil odklonjen.
Današnja seja se je pričela ob 11. uri dopoldne.
Notranje-poliiični položaj.
V	nedeljo so imele na Dunaju ženske shod, na katerem so zahtevale, da se dovoli tudi ženskam sodelovanje pri političnih društvih.
„Politik" poroča, da bo cesar rešil vprašanje o češkem vseučilišču na Moravskem s cesarskim odlokom.
lferska vojska na Francoskem.
Vojni minister Etiene je odpustil iz armade 12 častnikov, ker so se udeležili demonstracij proti inventuri cerkvenega premoženja.
Posledica hamburških nemirov.
Hamburški senat je dovolil 55.000 mark onim, ki so bili oškodovani po socialno de-mokraški demonstraciji za splošno volivno pravico.
Prijeti anarhisti v Nemčiji.
V	kolinski okolici na Nemškem so prijeli in zaprli veliko anarhistov. Vzrok aretacij ni znan. Tudi belgijska policija zasleduje anarhiste ob nemški meji.
Rusija.
Vojno sodišče v S e v a s t o -polu je obsodilo včeraj upornike na ladji „K n j a z P o t e m k i n". Odso jeni so bili: Trije mornarji na smrt a pe-miloščeni na 15Ietno prisilno delo, na 7, oziroma 12 in 201etno prisilno delo po en mornar, na 2letno delo 9 in na 1 letno prisilno delo trije mornarji. Iz mornarice so izključeni neki zdravnik, neki podčastnik in neki praporščak. Oprostili so enega podčastnika in 24 mornarjev. Poročnik Schmidt, voditelj vstaje črnomorskega brodovja, je zblaznel.
V	P o 11 a v i je izjavilo 62 političnih jetnikov, da ne marajo nobenih jedil, ker so jih bičali. Uvedli so preiskavo.
Razburljiva poročila s Kitajskega.
.Tribuna" poroča iz Pekina, da je opažali na Kitajskem protidinastično gibanje. Kitajska vlada se boji, da izbruhne vstaja v kitajski armadi.
Kitajska je baje naročila pri nemških tvrdkah puške in 100 topov
P*«estolni govor angleškega kralja.
Včeraj je imel angleški kralj prestolni govor. Kralj je izrazil svoje veselje, da se je končala rusko japonska vojska in omen jal tudi pogodbe z japonskim cesarjem. O maročanski konferenci sodi, da bo uspeh mir. Vstaško gibanje na Kreti ponehuje, a trajna nevarnost povzroča gibanje v makedonskih vilajetih.
Štajerske novice.
š Katoliško politično društvo na Slatini je imelo 18 t. m. svoj redni občni zbor. Udeležba je bila obilna. Navzoči so bili vsi župani s svojimi odborniki in mnogi drugi zavedni kmetje, skupaj nad 100 ljudi. Predsednik prečast. g. nadžupnik Franc Korošec otvorizborovanje. Po običajnih poročilih odbornikov se dd več udov na novo vpisati, nakar je sledila volitev novega odbora. Ostali so večinoma isti odborniki Zdaj pa povzame besedo preč. g dr. Anton Korošec ter razloži kmetom v prav poljudnem govoru vzroke, zakaj vedno bolj in bolj propada kmečki stan. Poglavitni vzrok je ta, da se kmet premalo briga za javno življenje in zato ga drugi stanovi po svoji volji izkoriščajo. Govornik jim zakliče, naj se pouče o javnem življenju po dobrih časopisih, naj se združijo v stanovska društva in naj take odločno branijo koristi svojega stanu. Nadalje pokaže govornik kričečo krivico, ki se godi spodnještajerskemu kmetu ravno zdaj pri volilni reformi. To je neznosna krivica, da naj dobe spodnještajerski kmetje samo 6, majhna peščica meščanov in obrtnikov pa 2 poslanca pri volilni reformi I — Je li to enaka volilna pravica, če ima meščan štirikrat večjo veljavo kakor kmet ? Nato razloži govornik hudobne nakane sovražnikov pri takozvani reformi zakona in pokaže strašne posledice, katere bi imela taka „rtforma" za družbo in za državo. Burno ploskanje ie sledilo navdušenim besedam g. govornika. Sprejme se
enoglasno sledeča resolucija : .Zbrani kmetje zahtevajo za Spodnji Stajer 9 poslancev ter odločno prosvedujejo proti nakani vlade, ki hoče dati slovenskim kmetom le 6 mandatov, nemškim tržanom in meščanom pa 2 mandata, kati v tem uvidijo kričeče zapostavljanje kmečkega ljudstva za meščani in tržani. Zato pozivljejo zbrani kmetje slovenske poslance, da branijo z vsemi sredstvi pravice slovenskega kmečkega ljudstva". — Nato še vsi kmetje podpišejo protestne pole, v katerih odločno protestirajo proti zloglasni „reformi" zakona. — Z „živio"- klici na sv. očeta in presvitlega cesarja sklene predsednik zborovanje.
š Občinski zastop v SoStanju razpuščen. Iz Šoštanja poročajo nemškim listom, da je šoštanjski občinski zastop razpuščen in je uradni vodja Ferdinand Z e f a 1 imenovan za vladnega komisarja. Med nemškutarji ie veliko veselje.
š Prestolonaslednik Franc Ferdinand je prišel včeraj v Gradec v najstrožjem incognitu. Popoldne je zopet odpotoval.
š Notarska vest. Graška notarska zbornica je sprejela v liste not. kandi datov absolviranega jurista Franca Kri-s p e r j a.
š Upokojen je na lastno prošnjo višji poštni kontrolor Martin Sleko-v e c v Gradcu.
š Očeta svoje žene je hotel umoriti. Pred mariborskimi porotniki je stal včeraj 231etni Franc Pečar iz Šmart-nega pri Vurmbergu, obtožen, da je večkrat ustrelil na očeta svoje žene, Janeza Majhena, hoteč ga umeriti. Majhen je bil zadet od treh krogelj. Pečar je bil obsojen na tri in pol leta v ječo.
š Umrl je v Šmarju slovenski trgovec g. P i n t a r na posledicah prehlajenja, star 26 let.
Dnevne novice.
Dr. SusterSič in volivna reforma. „Slov. Narod" v soboto piše:
.Dne 7. februarja smo priobčili poročilo iz Maribora, v katerem je bilo rečeno, d a je dr. Susteršič prodal interese koroških in štajerskih Slovencev vladi in Nemcem s pogojem, da dobe za to izdajstvo klerikalci kompenzacijo na Kranjskem. Pozvali smo takrat štajerske slovenske državne poslance, naj pod častno besedo to stvar po jasne. Toda štajerski poslanci se niso oglasili, pač pa se je oglasil dne 9. februarja — „ S 1 o v e n e c " in je v objokanem članku zatrjeval, da se dr. Suster-šiču godi krivica. Mi smo potem danes teden lojalno konstatirali bistvo tega, kar je povedal .Slovenec", povedali pa tudi, d a „Slovencu" ne verjamemo nobene besede ter vnovič zahtevali, n a j štajerski poslanci pod častno besedo pojasnijo, kaj je na tej stvari. Minil je cel teden, a štajerski poslanci molče kakor grob. Za danes naj pribijemo samo to, da se štajerski poslanci niso oglasili, dasi so o stvari natančno poučeni"
Mi smo priobčili to .Narodovo" notico, da pokažemo vso infamnost tega liberalnega glasila. Štajerski poslanci so se že oglasili. Priobčili smo brzojavko posl. R o b i č a , ki nam je takoj brzojavil, da so „Narodove" trditve popolnoma neresnične, podali smo pa tudi popolnoma slični izjavi posl. dr. P loja in B e r k s a napram članom »Slovanske zveze". To nam popolnoma zadošča. Ue pa dr. Tavčar hoče imeti častne besede, naj pred vsem pride po nje na Dunaj, kjer se ga sploh nikdar ne vidi. PerfiJnost je, da je sedaj z obrekovanjem na delu klika, ki se ves čas ob najvažnejšem času volivne reforme niti ni ganila k delu. Štajerskih slovenskih volilcev stvar je zahtevati od svojih poslancev častno besedo, če jim kaj ne verjamejo — od „Slov. Naroda" je pa nesramno, da on to zahteva. Nam bi bilo seve zelo ljubo, da bi se zadeva popolnoma pojasnila, kajti povdarjati nam je, da želimo vir vsega obrekovanja razkriti in obre-kovalca razkrinkati.
Tvrdke, ki agitirajo za liberalno stranko. Dabili smo z dežele frankirane kuverte z naslovi ljubljanskih tvrdk, ki zahtevajo, da se jim pošljejo glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico. Med njimi so nekatere take, o katerih bi bil« to najmanj pričakovati. Ker so morda uslužbenci v marsikaterem slučaju to storili brez vednosti tvrdke, ne priobčimo ta-
j koj vseh, ampak polagoma. Za tvrdko I. C. M a y e r vrši tako agitacijsko delo J J a -g o d i c. Same agitirajo tvrdke: Jurij Verovšek, Lavrenčič in D e -m i c e 1 j. Dalje sledi . . . Sicer jih bo pa tudi „Domoljub" primerno priporočil. Za danes pripomnimo le še, da je glavni agitator za liberalce V. Rohrmann — tvrdka P a k i č, ki leta okoli, da bi skoro dušo izgubil, in je sinoči zopet sklical k „Roži" liberalne agitatorje s pismom, v katerem |ih roti, naj napno vse sile, ker sila je velika in liberalno stranke rešiti je najtežja delo na svetu.
Kdaj bo zaupni shod liberalne stranke? Dolge smo vpraševali liberalni generalni štab, kdaj bo ta slavni shod, vpraševali sme pratikarje in zvezdo-glede a s pesnikom smo morali vzdihniti vselej: „Odgovera ne dadč." Klicali smo dr. Tavčarja, a — »njega od nikoder ni!" Pač — včeraj je povedal v .Narodu", kdaj bo zaupni shod liberalne stranke, in sicer je to povedal s tisto jasnostjo, ki sploh odlikuje tega izrednega političnega strokovnjaka. Naznanil je, da bo liberalni zaupni shod takrat, kadar ga bo dr. susteršič sklical In sicer je prišlo to takole:
Zaupni shod narodne napredne stranke nameraval se je sklicati za mesec prosinec, ker se je mislilo, da bode v tem mesecu sklican dež. zbor in da bode le ta imel rešiti vprašanje o splošni in enaki volilni pravici. Vlada se je povprašala, ali naj skliče dež. zbor, ali ne. Pa je s a m d r. Susteršič odgovoril, da ga ni treba sklicati! Ker je glavni namen bodočega zaupnega shoda določiti stališče stranke nasproti volilni reformi, ni ostajalo druzega, ker se vlada po volji naših katolikov ni oglasila v dež zboru, nego čakati, da se oglasi vlada z volilno reformo v državnem zboru. Kadar se to zgodi, se skliče kmalu tudi shod zaupnikov, kateri so skoraj po celi deželi že imenovani. Zaostalo je le malo okrajev in ti se prosijo, da prej kot prej naznanijo svoje zaupnike.
Zdaj torej šele fabricirajo zaupnike. Kdo je neki oni diktator, ki določuje kdo je zaupnik liberalne stranke in kdo ne? Sklicatelj bo povabil samo tiste osebe, ki so njemu všeč in bodo pritrdili vsemu, kar bo on hotel. A kaj bo hotel, revež sam ne ve, zato pa je prepustil vodstvo liberalne stranke izkušenejšim rokam dr. S u s t e r -š i č a, ki bo vse uredil: kdaj bo dež. zbor, kaj bo z volilno reformo, kdaj bo liberalni zaupni shod in s čem se bo pečal Glede volilne reforme se še dozdaj ni v liberalnih glavah nič zasvetilo. V nekih polsanjah so v deželnem zboru glasovali za splošno in enako volilne pravice, a ko se je dr. Tavčar zbudil iz hipnoze, je potresel še druge liberalce, pa so se spomnili, da so oni pravzaprav proti volilni reformi. Zdaj pa niso nič in ne vedo nič, in zate morajo čakati, kaj se zgodi in kaj poreče dr. Š u s t e r š i č. Prepustite le njemu vodstvo vse zadeve, je najbolj pametno! Na Dunaju je že take, bodi še doma!
Za delavska stanovanja. Delavska stavbna društva so imela doslej v davčnih uradih posebne vrste prijatelje. Davek na davek; v tem se jih podirali, namesto podpirali. Slovensko delavsko stavb, društvo v Ljubljani je izkušalo te prijaznost v polni meri. Finančno ministrstvo je pa vendar zdaj spoznale, da te ne gre. Te dni je izdalo na vse finančne deželne urade odlok, ki v njem to le pravi: Zakon dne 8. jul. 1902, drž. zak. št. 144 govori e tem, da so delavske hiše v nekem določenem zmislu proste hišnega davka. — Ta zakon se je, kakor je znano, sprejel v zadnjem deželnozborskem zasedanju tudi za Kranjsko deželo. — Minister pravi, da se mera na navedene oprostitev ozirati finančna oblast tudi, ko odmerja pridobninski davek zadrugam in podjetjem, ki se pečajo s zidanjem in najemanjem poslopij za delavska stanovanja. Toliko se jim mora pridobnin-skega davka manj naložiti, kolikor bi ga morali plačati, če bi ne bila izrečena omenjena oprostitev. Skoda, da ni že naravnost povedano, naj se pridobninski davek, kar se ga je že preveč plačalo, dotičnim zadrugam vrne. — Omenjamo, da so pri tem »d-! loku uspeSno sodelovali zlasti naši poslanci, pred vsemi dr. Susteršič. H/alajim!
—	Trebušni legar. Iz Črnomlja se nam piše : V našem mestu se je pojavila neozdravljiva in nalezljiva bolezen — trebušni legar. Poleg drugih rečij, ki pospe-šuieio razširjanje legarja nam vedno vodovod nagaja, da smo brez pitne vode često ravnotakrst kedar jo naibolj potrebujemo.
—	Šolska vest. Gjč. Marija Pogačnik v Radovljici je imenovana za prov. uč'tfli'c« na šoli v St. Rupertu.
—	Smrt v valovih. Včeraj zjutraj ob 1. uri so slišali pri Litiji iz Save klice na pomoč nekega potapljajočega se moža. Ko najdejo truolo se bo dognalo ali se je izvršil zločin ali pi samnumor.
—	Hrvatska zmaga. V istrski občini v V i ž i n a d i so zmagali pri občinskih volitvah v vseh treh razredih Hrvatje. Baje so se glede kand datov sporazumeli s sncial sti.
—	Na svetovno londonsko razstavo pošljejo, kakor čujemo, sIiko postojnske jame, ki je že v delu, sliko Ljubljane z gradom in kip „Kranjica v narodni noši«, ki ga izdela Berneker.
—	Za trebanjsko dekanijo bo konferenca Sodal. ss. C J. 21. februarja. Začetek ob 10. uri.
—	Projekcijski večer s pre davanjem v Miiilerjevtm hotelu v Zagorju je napovedal fotograf g. I. R o ž u n iz Li tije. Zal, da se je odzvalo bolj pičlo število Zogorjanov. Zato je predavanje izostalo. V projeciranih slikah je kazal g. fotograf zgodovinske in sedanje znamenitosti iz Lju bljane, razne kraje z Dolenjske, iz litijsko zagorskega in iz kamniškega okraja. Nekatere slike se prav dobre. Zgodovinske so povzete po Valvasorju. Ker imajo te slike večinoma poučen značaj, je prav, da bi si jih marsikdo ogledal. — Drugi dan je bila predstava za mladino zagorske šole.
—	Predavanje o Slovencih je
prired I v Belgradu te dni naš rojak, višji častni Janko Vukasovid Predaval je v »Ofcirskem domu" pri \eliki vdeležbi poslušalcev. D) 600 rojakov je bilo navzočih, ki so vsi oduševleno hvalili govornika in se zelo zavzemali za Slovence. — Janko Vukasovič, ki smo ga že prej označili rodom kot Slovenca, zavzema v Belgradu me^to nekakšnega slovenskega konzula. Trudi se na vso moč, da upozna Srbe z življeniem in trpljenjem slovenskega naroda, kar mu tudi srečno vspeva.
—	Izprememba posesti. Rajnega notarja črnomaljskega g. dr Julija G u š t i n vilo in vinograd na Stražnem vrhu pri Črnomlju je kupil na javni dražbi za 5000 K r. L y iz Kočevja.
—	Nenadoma umrl je na Jesenicah trrovski P"močn'k Ant >n K e n d a.
—	Za veliko zagrebško razstavo izdeluje umetn<ŠK.i lepak hrvaški slikar Crnčc Ta lepak bo razposlan na vse strani.
—	Novioe iz Aleksandrije. V
soboto, dne 10. t. m, so pričeli stavkati vsi izvoščki v Aleksandri] i. Vzrok stavke je občutno zvišanje davka na vsak voz. Stavka traja že pet dni, Nenavadno tiho in mirno je zdaj v Aleksandriji. Radi stavke trpi občinstvo, pa municip, ki je imel že v soboto popoldne sejo, je odločil, da bo vprašanje glede stavke prišlo na dnevni red č e z š t i r i d n i pri prihodnji seji; tudi turško. — Zidajo soboto zvečer je priredil avstro ogrski konzulat v Aleksandriji velikanski bal v hotelu New-Khedivial. — Ll«ydov parnik »Apello* je zadel blizu Cipra v par-nik ,Marta Therezia" istega društva ter ga zdatno poškcdoval. Odpluti je moral v Port-Said, da ga popravijo. — Gospod župnik J. T r u n k je v ponedeljek srečno dospel v Aleksandrijo Nastanil se je v azilu nemških sester Borcmejk. Prihodnji tedan se poda v Knhiro.
—	Iredenta v Trstu se pripravlja z vsemi silami na bodoče občinske volitve.
—	Hotel v Bohinju. Ob bohinjskem jezeru namerava deželna zveza s pomočjo posojda in akcij zgraditi turistovski hotel z 20 sobami in večjo restavracijo. Stroški ?a t" bodo znašali 80000 K.
—	Iz Trsta se nam poroča, da je najnovejši prekomorski parnik avstroameri kanske proge _St fia Honbebrg" odplul iz Trsta v New York s 650 potniki ter je včeraj v Splitu in Gruži, kjer je ukrcal 200 potnikov. Nekaj Spletčanov se vozi s par-nikom do Benetk, med njimi je tudi črno gorski kneževski par ki je bil navdušeno pozdravljen. Vse hvali moderno konstruk cijo in lepi red.
LlaBilmKe noulce.
lj „Cesar je umrl". Ta vest je včeraj pietresla vso Ljubljano, k sreči pa se je kmalu pojasnilo, da je vest popolnoma izmišljena. Ta dogodek se je porodil le v razbunen>h možgan h znanega ribiškega lovca Rajmunda Seuniga, ki je izjave ogrske ksalic:;e v ogrskem državnem zboru ob precejšnji množini zavžitega alkohola
napačno čital in pravil naprej, da jq cestr že mrtev. Mož je zvečer pred hotelom »Uni-enom" ustavil neko vojaško ordonanco, ki je hitela z nekimi poročili v hotelovo kavarno k častniku, ki je imel službo. Ordo-nanci je mož povedal svojo novico s tako gotovostjo, da je ubogi infanterist res verjel in prišedši v hotel najprej naznanil častnikom to senzac;onelno novico. Ko so ljudje čuli, kaj naznanja službena ordonanca, planili so po koncu, pred hotelom je nastal pravcati naval občinstva, obrtniški vajenci ki so ravno takrat šli iz šole, so pa »novico" raznesli po celi Ljubljani. Od ust do ust je šlo, da so dogodki na Ogrskem na cesarja tako upiivali, da ga je zadel mrtvoud. G restavrater K a m p o š je takoj odredil, da je društvena godba, ki je imela v kleti „Uniena" ktncert, prenehala s koncertom. Ko je vojaška ordonanca šele prav prišla do sape, se je pojasnilo, kako je infanteristu bila naznanjena cesarjeva smrt in službujoči častnik je planil za Rajmundom Seu-nigom ter ga dal aretirati. Ribji Rajko je noč prespal na magistratu, in ko so mu zjutraj raztolmačil', da ogrska koalicija še ni tako huda. je želel cesarju še mnogo ve-selejšh dni. Šaljivci mu sedaj pravijo »ljubljanski anarhist", kar ga strahovito jezi.
lj Pri g. dežel, predsedniku Schwarzu se vrši danes velika soareja, h kateri ie povabljenih okolu 150 oseb.
lj Ljudski shod bo v č e t r t e k , dne 22 februarja t. 1. zvečer ob polu 8 uri v prostorih kršč. soc zveze Frančiškanske ulice. — Daevni red: Vladna predloga o volivni preosnovi. Protest proti nakani razdružitve zakona. Delavci in prijatelji ljudstva! Dolžnost \sakega je, da se zanima za splošno volivno pravic«, zato v četrtek vsi na shed v prostore k r -ščan soc. zveze!! — Izvrševal-ni odbor kršč. soc. delavstva v Ljubljani.
lj Javno predavanje. Danes ob pol 8 uri zvečer v »Slov. fersč. soc zvezi" javno predavanje g. dr. Grudna o francoski revoluciji. Posamezne točke bodo poiašnievale slike iz skioptikonR.
lj Jubilej vrlega moža. Včeraj je praznoval hišni posestnik in meščan ljubljanski občespoštovani g. Andrej Vesel 2 5 1 e t n i c o odkar deluje v ljubljanski tobačni tovarni. Gosp. Andrej Vesel je tudi lastnik znane trg »vine v Prešernovih ulicah in vedno pri delu, kadar se gre za dobro in pošteno stvar. Trgovina Veselovih obstoji v Ljubljani že 55 let. Rodil se je g. Andrej Vesel 30. nov. 1850 v Ljubljani ter je s svojo pridnostjo vedno bil na čast svojemu rodnemu mestu. G Andrej Vesel je tudi požrtvovalni član skoro vseh naših društev. Pridružujemo se čestitkam njegovih mnego številnih prijateljev ter mu ed srca želimo, da bi še mnogo srečnih let čvrst in zdrav živel v krngu svoje liubljene rodbine.
li O nesreči na vojaškem Strelišču, ki se i« zgodila pr tekli petek, se nam poroča : Ž j večkrat se je zgo dila enaka nesreča, povečini seveda vsled neprevidnosti vojakov novincev. Na terasi, kjer so nameščena stojala, da se nasloni nanje pri strel anju puškine cevi, je železna ograja, ki meji teraso cd ozemlja, kjer so v določenih distancah tarče in cilji. Večkrat se pa zgodi, da se komu v naglici vsled neprevidnega ravnanja pri puški sproži strel, ko nima puške namerjene v tarčo, ampak v ograjo, ki stoji tik pr-d strelci. Take se je zgodilo tudi zadnjič. Nekemu se je sprožila puška, krcglja je vdarila v ograjo, železje se z delci projektila vred zdrobi in odleti nazaj na strelce, ki so oddaljeni ed ograje jedva pet korakov. Vzlic strogim predpisom je taka nesreča skoro neizogibna in edino umestno bi bilo, da se ograja odpravi, ker je terasa dovolj široka, ali pa vsaj zniža.
lj Nesreča. V soboto je prišel delavec I««n Olbeng na parni žagi g. Zakot-nika z desne roko po nesreči pod žago, ki mu jo je skoro popolnoma prežagvla Prepeljali so ga z rešilnim vazom v dež. bolnišnice
lj Konj splašil se je v soboto zvečer prevozniškemu hiapcu Ivanu Nadrahu v Gradišču, ko je stopila v voz neka dama. Konj je hlapca podrl na tla, ki se je pri padcu na glavi močno poškodoval na to pa dirjal po Kongresnem trgu v Wolfove ulice, kjer ga je ustavil prevozniški hlapec Pezdir.
lj Umrli so: Terezija Snoj, kovačeva žena, 56 let; Boris Kham, trgovčev sin, 2 meseca; Marija R e i -s c h e r, kanclistova vdova, 65 let; Ivan ? i e 1 i c h , jrostač, 70 let.
li Repertoir slovenskega gledališča. Danes zvečer se poje tretjič krasna Weisova opera »Poljski Žid"; v četrtek, dne 20 febr. se ponavlja prvič igrokaz .Mali lord". V soboto, dne 24 febr. se uprizorita .Tuji kruh" in »Bnbje leto"; v torek, dne 27 febr. pa pride na vrsto , A u t o -m o b i l ".
lj Koncert v „U»isnu". Oddelek ; društvene godbe konetrtuje jutri zvečer i
v kleti hotela .Union". Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Strokovnega društva tekstilnega delavstva za Kranjsko
občni zbors sedežem v Ljubljani se vrši dne 4. marca 1906. dopoldne ob 9 uri v prostorih slov. kršč. soc. ,Z reze", Frančiškanske ulice. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo zapisnikarja. 3. Poročile blagajnika. 4. Poročilo pregledo valcev računov. 5. Volitev odbora. 6. Pre memba društvenih pravil. 7. Raznoterosti.
lj Narodno delo ljubljanskega obč. svetnika. Kemično tovarno ustanovi neki konsorcij, čigar člani so večinoma v Nemčiji, v Mostah pri Ljubljani avet za to tovarno je dal po nizki ceni g. Elija Predovič, član tega konser-cija
lj Umrla je na Rimski cesti štev. 3 g. Doroteja Velkavrh.
Telefonsko ln ftrzoira poročila.
Ogrska kriza se rešuje z bajoneti.
Dunaj, 20. febr. Včeraj je cesar že ob 8 uri prišel iz Schoabrunna v cesarski dvor in sprejemal poročila.
Budimpešta, 20. februarja. Včeraj je predsednik J u s t h odposlal kraljevi pismi neodprti v rekemandiranem pismu nazaj generalnemu majorju Janovšeku.
Budimpešta, 20. febr. Rektor Ling je dal zapreti vseučilišče.
Budimpešta, 20. febr. Minister ne-, tranjih zadev je odredil vse potrebno, da se ohiani red. Imenovani so komisarji v sedmih stolicah in v mestih Kološvar, Kečkemet, Pečub.
Budimpešta, 20. febr. Govori se, da bodo poslanci koalicije jutri prišli pred parlament Odbilo jih bo vojaštvo. Liberalne stranke ne bo, ker stoji na stališču, da so poslanci izgubili mandat. Koalicija stoji na nasprotnem stališču.
Budimpešta, 20. febr. Komisar N y r i priobčuje v uradnem listu zapisnik o izvršenem uradnem dejanju polkovnika Fabriciusa z opombo, da bo vsak poizkus pravno razpuščene zbornice jutri zborovati, preprečil z oboroženo silo.
Budimpešta, 20. februarja. Kraljeva kurija je razpravljala o neki peticiji radi nekega državnozborskega mandata. Razsodba se glasi: Državni zbor je na legalni način r a z p u -š č e n. Pet;cija je radi tega brezpomembna. Petenti morajo plačati stroške.
Budimpešta, 20. februarja. Predsedstvo državnega zbora sklicuje za jutri ob 10 uri sejo ogrskega državnega zbora in je naznanilo nabilo na parlament. Naznanilo je bilo takoj odstranjeno in konfiscirano.
Budimpešta, 20. februarja. Včeraj so socialni demokratje priredili 30 shodov, na katerih so protestirali proti koaliciji, ker hoče pozornost odvračati od pravih narodnih teženj. Zahtevali so splošno in enako volivno pravico, za katero so manifestirali tudi po Košutovi ulici in pred kazino veli-kašev, kjer so pobili ckna. Policija je raz-gnala demonstrante z golimi sabljami.
Budimpešta, 20. februarja. Mesto je mirno. Bilo je le par neznatnih demonstracij, pri katerih ni bilo treba niti posredovanja policije.
Budimpešta, 20. febr. Fejevaty je sprejel deputacijo trgovcev in industrijcev, ki ga je prosila, naj reši deželo iz žalostnega gospodarskega položaja, v katerega jo je pripravila koalicija. Fejervary je obdol-ževal koalicije in dejal, da bo vse potrebne storil, da nastanejo zopet redne razmere.
Budimpešta, 20. februarja. O rekonstrukciji kabineta se čuje, da izstopi iz ministrstva samo Lukacs.
Dunaj, 20. febr. Predsednik ogrskega drž. zbora Justh se je Klofaču in tovarišem zahvalil za izraz simpatij.
Dunaj, 20. febr. V današnji seji drž. zbora je govoril zopet Gautsch. Dajal je: Kliče se vlado, da napram Ogrski dovolj ne ščiti avstrijskih koristi, a nihče ni mogel navesti niti enega dejstva, da bi zanemarila svoja dolžnost. (Schonerer kliče: Oho!) Nihče ni napravil konkretnega predloga. (Schonerer: To ni res!) Gautsch: Vsenemci me vedno prekinejo, v tem so dosledni in v tem, da žele razbiti Avstrije.
(Burno odobravanje) Napram grofu Dzie-duszyckemu izjavi, da bo sedanja vlada smatrala za velik uspeh, kadar bo zbornica mogla iz svoje srede sestaviti delavno vlado. Nato izjavi Gautsch da je pooblaščen podati naslednjo izjavo: Tostranski legislativi bo v zadevi skupnih zadev po zakonu zajamčeni upliv vedno varovan v polni meri, avstrijskemu državnemu zboru se ni treba nič bati, da bi po enostranskih odločbah, ki bi bile proti našim interesom, bil postavljen pred gotova dejstva (Burno odobravanje), dalje izjavlja Gautsch, da je pooblaščen izjaviti, da v izkušeni podlagi skupne armade ne bo nikakih izprememb, da se bodo nedotaknjene varovale kraljeve pravice, kot vrhovnega gospodarja armade glede notranje organizacije armade in da glede skupnega poveljnega in službenega notranjega jezika ne bo nobenih izprememb. Nato le pričel govoriti dr. Sylvester.
Dunaj, 20. februarja. Za dr. Sylve-strom je govoril danes v državnem zboru dr. Kramar.
Dunaj, 20. febr. Tu se vrše škofovske konference pod predsedstvom kardinala Gruše. Navzočen je tudi knezoškof dr. Na-potnik
Dunaj, 20 februarja. V Donavo je s svojo hčerko skočila neka ženska. Neki policist je rešil iz valov najprej mater, potem pa je skočil še enkrat v reko in rešil tudi otroka.
Trst, 20. februarja. Liberalna ireden-tovska stranka je na volilnem shodu sklenila manifest na ljudstvo, da gre v volilni boj z geslom proti trladi za brambo občine.
Reka, 20 februarja. Stavka se je razširila. Papirnica Schmidt-Meynier je zaprta Včeraj popoldne so delavci in delavke demonstrirali po mestu.
Dunaj, 20 februarja. Šef pretokoli-rane tvrdke Herman Mayer je pobegnil. Izvršil je velike sleparije. Z njim je pobegnil tudi njegov svak.
Belgrad, 20. februarja. Ministrski svet se je včeraj bavil z zahtevo Avstro-Ogrske, da se spremenita točki 1 in 2 v srbsko-bolgarski trg. pogodbi. Zahteva Avstrije je bila sprejeta pod pogojem, da izprememboodobri tudi Bolgarija.
Washington, 20 avgusta. Na predsednika Kolumbije je bil izvršen atentat. Na predsednika je bilo oddanih osem strelov, pet strelov je zadelo voz. Predsednik je nepoškodovan.
Algeciras, 20. febr. Nemčija je odklenila zahtev Francoske, da bi od sultana izvoljeni francoski in španski častniki sodelovali pri ureditvi policije, češ, da bi s tem trpela neodvisnost Maroka in enakost ostalih pri marožki konferenci zastopanih vlasti.
Sofija, 20. febr. Neki agent iz Carigrada je hotel podkupiti kontrolnega uradnika na brzojavu, da mu da vpogled vse šifrirane brzojavke, ki grede skozi Sofije. Agentu je prepovedan odhod in bo danes aretovan. Agent mora imeti zadostno raztel-mačenje raznih šifer, iz čtsar sledi, da so razni diplomati postali žrtev izdajstva.
Trinidad, (Amerika) 20. februarja. V nekem bližnjem rudniku se je zgodila eksplozija 16 rudarjev je mrtvih.
London, 20. tebr. Na Martiniqu so imeli 16. t. m. tako silen potres, kakršnega ondi že 64 let niso čutili. Škode ni veliko. Ljudstvo je bežalo iz hiš. zidovi nekaterih hiš v Kingstonu in Georgetovnu so popokali. Kabel, ki veže Sv. Vincent s sv. Lucijo, je pretrgan.
Instalacijo hišnega
telegrafa in telefona
v mestu in na deželi
izvrši najsolidneje in po najnižji ceni firma
Fran Antosleulcz
2608 12-10 Ljubljana, Stari trg št. 1.
Tu se dobe tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižji ceni.
Kupujte
narodni
Tržne cene v Ljubljani
Tedensko poročilo
od dne 10. febr. do 17. febr.
	T	h			K	It
Goveje meso I. v. kg	i	48	100 kg pšen.m. št. o		10	70
• v. ,	i	'8	. »	» » 1	3u	140
» IlL v- »	i	20	» »	o	29	,80
Telečje meso . .	1 20		ti g	" " 3	i8 40	
Prašičje » sveže »	1	4'	9 n	» v 4	2-	40
, „ prek. „	1	60	V M	» i. 6	25 20	
KoStrunovo meso »	1	08		» n 6	23	
Kozljič . . . . ,	1	20	R *	„ „ 7	19	
Maslo . . . . »	2	20	n »	» . 8	18	_
„ Burovo . „	2	M	, koruzne moke		21	_
Mast prašičja . . » Slanina sveža . »	1 1	4« 40	„ ajdove	n .	35	—
» prekajena »	1	40	Fižol, liter		_	28
Salo......	1	70	Grah, . .		_	30
Jajce, tri ... .			' f <*a, » .			40
	—	2	Kaša, „ .			2
Mleke, liter . . .	—	16	Ričet, , .		_	'A
n » posneto	—	_				
Smetana sladka, lit.	—	-	Pšenica . .	100 kg	18	50
„ kisla, „	-	-	Rž . . .	> >	5	
Med, kg ....	1	2o	Ječmen . .	» >	16	_
Piščanec ....			Oves . . .	» »	18	
		90	Ajda . . .	» »	16	
Golob.....	—	30	Proso, belo.	> >		
Raca......			„ navadno		.7	
Gos......	4	—	Koruza . .	s S . »	lt>	_
			Krompir	» >	5	60
Drva,
trda, m8 mehka, >
Lesni trg.
... od K 12 — do K ... , K 9- „ „ ■
Trg za seno, slamo in steljo.
Seno, 100 kg.....od K 6 6u do K
Slama, » » .....„ K 7--
7-
Vabilo
383
XIV. redni občni zbor
Vzajemno podpornega društva
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
kateri bode
M 6. marca 1906, ob 5. url popoldne
v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnikaXIII. rednega občnega zbora dne 19. februarja 1905.
2.	Volitev dveh overovateljev zapisnika XIV. občnega zbora.
3.	Poročilo o računskem zakljnčku za 1. 1905.
4.	Dopolnilna volitev 4 članov ravnateljstva.
5.	Eventualni predlogi.
V Ljubljani, 20. januarja 1906.
Ravnateljstvo.
o pomba: Občni zbor je Ie tedaj sklepčen, ako se istega udeleži deseti del Članov. Ako bi se jih ne udeležilo zadostno število, se vrši drugi občni zbor na podlagi § 27. društvenih pravil, dne 27. marca 1906 z istim vsporedom, ob isti url in na istem kraju.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša mati, stara mati, oziroma sestra
Marija Medič
včeraj t. j. v ponedeljek ob pol 9. uri zvečer, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 91. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala, Pogreb drage rajnice vrši se v sredo 21. t. m. ob 1/s5- uri popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti 46, na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri sv. Petru.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 786-o mm
19
Čai opa-(•vinja
Sbuajs barometra v mm
9 iveč ->36 4
Temperatura
po Čeblja
Vetrort
Neb«
Hi
1-5 fsl. jug
20
7. rjutr. 2. pop.
736 4 736 3
-1 4
52
sl. jzah sl- jug
obl.
obl.
0 0
Srednja včerajšnja temp. 0 4», norm. —0 2».
Drva
364 2-2 iz gozdov Antona KerSiča iz Rakitne se prodajajo v Je-lovškovem skladišču na Trnovskem pristanu v Ljubljani.
pel^arijaj
z vso opravo, se da takoj v najem.
Več pove Valentin Božič, gostilničar v Šmiheln nad Pliberkom, Koroško.
Zahvala.
Povodom pretresljive smrti mojega nepozabnega sina, gospoda
Janko Majdič-a
veleposestnika in veletržca
došlo mi je toliko res iz srca prihajajočih dokazov sočutja, da se morem | le tem potom, v svojem in imenu svojih sorodnikov primerno zahvaliti. Osobito pa se zahvaljujem slavnemu čitalniškemu pevskemu zboru za gin-l)ivi žalostmki, občinskemu zastopu ter društvom: Narodni čitalnici, prostovoljni požarni brambi, slov. bralnemu društvu, telovadnemu društvu ^Gorenjski Sokol* ter zastopstvom trg. zbornice, planinskega društva, trg. društva „Merkur" iz Ljubljane, zastopstvom mestne hranilnice, okr. j bolniške blagajne, kreditnega društva,
meščanske godbe ter vsem prijateljem "j ' in znancem za izraženo sočutje in prekrasne vence.
V Kranju, 20. svečana 1906. 390	Ivan Majdič. !
Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla predraga, nepozabno soproga, oziroma sestra in teta, gospa
Doroteja Velkaverh
roj. Bore
danes v torek, dnč 20. t. m., ob četrt na 9. uro zjutraj, po tridnevni hudi bolezni, prejemša sv. zakramente za umirajoče.
Pogreb blage pokojnice bode v četrtek, dnč 22. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 3, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah
Ljubljeno rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 20. febr. I9O6.
Pavel Velkaverh posestnik in trgovec. soprog; Terezija Bore sestra; Marija in Pavla Dežman, netja-kinji.	395
Vabilo
na
redni občni zbor
»Kmetijskega društva" v Srednji vasi
reglstrovHue zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vršil
y nedeljo, dne 11. marca 1906, ob 3. uri pop.
v društvenih prostorih.
388
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računa za I. 1905.
3.	Dopolnilna volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
načelstvo. Spominjajte se
»Družbe sv. Cirila In Metoda"
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere in sestre, visokorodne gospe I
Marije Smole] roj. Pollak i
vdove dež. šol. nadzornika	I
za številno spremstvo pri pogrebu nepozabne pokojnice izrekajo najglobokejšo zahvalo	394 j
žalujoče rodbine Smolej, Pollak, Pucsko. I
Ljubljana, dnč 19. februarja 1906.
p^ Garnitura
za spalno ln jedilno sobo v renesančnem slogu popolnoma nova, nerabljena se ceno proda radi premeščenja. Več v Flo-rijanski ulici 24, 1. nadstropje od 12—2 ure popoludne.	354 3_2
l M!l:WIUJJI.',l!ffi») f
ČASAm NOVCEV J

pridobihe prejšnje moči, ako vživate namesto drugih izdelkov
ZELEZNATO VINO
r	LEKARNARJA
PICCOLI-JAv LJUBLJANI,
^ katero ima v 100 gramih TI3miligramov železa
Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja naro-2371 čila z obratno pošto izvršujejo. II 1
Za jecljajoče
se vrši enokratni tečaj v Ljubljani. Ozdravljenje v najkrajši dobi, pri otrocih, odraslih in tudi pri takih,, ki so že brezvspešno napravili več tečajev. Zajamčen vspeh. Preiskava brezplačna. Prijave vsak dan v hotelu pri »Maliču«, soba 44. 385 1-1
Jezikovni zdravilni zavod,,Ideal"
Dir. H. Fickenscher.
Ustavitev prodaje.
Dražba juvelirskega blaga, prodajalniškega in hišne oprave, katera se je imela vršiti od 19. do 28. februarja 1906 ter od 1. do 3. marca 1906 v notarski pisarni podpisanega, oziroma tudi v juvelirski prodajalni, Prešernove ulice 9 in v Tivolih št. 5 je ustavljena.
Ljubljana, dne 19. februarja 1906.
Dr. Kari Schmidinger 1. r.
386 s1-*	c. kr. notar kot sodni komisar.
Preselitev trgovine.
Usojam se veleč, gospodom zdravnikom, odjemalcem ter slavnemu p. n. občinstvu sploh najvljudneje naznaniti, da sem premestil svojo trgovino z delavnico vred s Sv. Petra nasipa na
sv. Petra cesto št. 32
(Levčeva hiša).
Obenem si dovoljujem opozarjati na svojo zelo veliko zalogo kirurg, instrumentov, nadomestil za amputirane, obvezil, prevez, naravnil, suspensorijev, pasov za kilo s peresom ali brez njega in drugih predmetov za bolniško oskrbo, tudi iz trdega in mehkega gumija itd.
Na željo svojih cenjenih odjemalcev se mi je posrečilo sestaviti dele take za telesn. izjednačbe, kariranje in maskiranje, ki se čutijo pod roko kot naravna telesa.
Moji predmeti za maskiranje so lahni, zračni, ne tišče. se prijetno nosijo in se lahko prilagode vsaki obleki.
Moja 12 letna praksa na tukajšnem trgu mi daje nado, da si ohranim in še pomnožim dosedanjo dobrohotnost in zadovoljnost svojih cenjenih odjemalcev.
Velespoštovanjem
K. Piotrovski
3!" 1—1	kirurg, mehanik in bandažist.
Posebni prostori zo poizkujnjo. Posebni prostori za poizkuinjo.
2291 70
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamen lava In ekskomptuje	Ditje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje sre&ke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
Glkompt In Inka.ao mnnlo >JJ	Jtlf Bonna nnroSIln.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
ar N&kup lii prounja vsakovrstnih državnih papirjev, sreAk, denarjev itd.
Zavarovanja sa izgube pri ftrebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. K a I a n t n a i»rSI|»t naročil na bnril
*eiijari6na delniška druiDa
„ fl K hI C II «•*
. Woll/fliio 10 in 13 Oimal. l„ StrflhftleassA 2
Pojasnila Wm v vseh gospodarsKlb in flaaudnlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseb ipekalaoljikih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za doaogo kolikor |e moKočc visocega obrestovala pri popolni varnosti naloienlb
Jlavnlo.	67 150—18
uuaj.taij iu uaguvurni ureamk. ur. ignaoii £itmk.
1'isk .Katoliško tiskamo" v Ljubljani.