tfribuna
LIST   ZVEZE   ŠTUDENTOV   LJUBLJANSKE   UNIVERZE
h  Om dii ciii     h
H      Srednješolctm           ¦
110. stran   I
¦ Nevsakdanji »Hobby«     ¦
112. stran   I
I    Skupščina  medicincev        H
¦              Revno                  ¦
Fzadnji številki Tribune smo obja-vili kratko poročilo s skupščine Zveze študentov Ijubljanske univerze, da-nes pa objavljamo izvlečke ix referata predsednika univerzitetnega odbora ZŠJ tov. Janeza Kocijančiča in izvlečke iz di-skusije.
S   svojimi   izvajanji   in   predlogi   želim dati prispevek k razpravi o idejnosti po-
uka na naši univerzi, torej o problemu, ki je izredno pomemben in o katerem moramo stalno razmišljati in razpravljati. Vzgoja sedanje in bodočih generacij — diplomatov naše univerze je tem delikat-nejše vprašanje, če pomislimo, da smo sredi študijske reforme, bolj ali manj uspešno izvajane, da moramo s stal-nim prizadevanjem podpirati njeno izva-janje, to je skrbeti za še večje približe-vanje študija potrebatn prakse.
Reforma visokošolskega študija je ne-dvomno korak naprej v smeri posodob-ljanja vsebine študija in študijskih me-tod. Učni načrti so precej — a še ne pov-sem — približani potrebam prakse in lahko ugotovimo, da že danes v neki meri usposablja naša univerza strokovnjake za ižvrševanje težkih in odgovornih nalog. Tudi na idejnem področju opažamo, da je naša mlada inteligenca dosti jasneje orientirana, in da se precej naših tnladih strokovnjakov zaveda, da je njihovo po-slanstvo, da prebijejo in odstranijo moj-strsko in cehovsko mentaliteto v pro-izvodnji uvedejo moderne produkcijske postopke ter uveljavijo nove principe organizacije dela na vseh področjih zna-nosti.
Bilo pa bi nedialektično meniti, da je študijska reforma na naši univerzi že izpeljana in da ni z njenim uvajanjem nobenlh težav. še vedno opažamo pri univerzitetnem študiju nekatere pomanj-kljivosti, ki bi jih bilo treba odstranjevati z nenehno akcijo vseh zavestnih sil, med katere spada tudi Zveza študentov. Zave-dati se moramo, da je reforma študija proces, ki nujno poraja tudi določena pro-tislovja. Z univerze odhajajo v prakso še vedno tehnični strokovnjaki, ki so pre-malo seznanjeni z družbenimi procesi v gospodarstvu, prav tako pa veliko število diplomantov z družbenih fakultet podce-njuje proučevanje in razvijanje marksi-stične znanstvene misli in zlasti njeno aplikacijo na družbeno ekonomski razvoj naše socialistične skupnosti. Zaradi pre-natrpanosti študijskih programov, obre-menjenih z nepotrebnimi historicizmi in preobremenjenosti študentov so ti vse prečesto pasivni do vsebine pouka, kar onemogoča idejno zorenje mnogokrat raz-vrednoti univerzitetni študij na srednje-šolsko raven. Ta način štndija, ki v bistvu ustreza načelom zaostale in reakcionarne, ne pa sodobne pedagogike, karakterizirata memoriranje skript in učbenikov ter nato zgolj mehanična reprodukcija naučenih dogem na izpitih. Obenem opažamo nepri-pravljenost in nezanimanje inteligence za idejni boj celo na tistih področjih, kjer so ti izobraženci zaposleni. Zato se sedaj, ko so že vidni prvi- rezultati in uspehi refor-miranega študija, z vso ostrino postav-ljajo zahteva po analizi dosedanjega dela, zahteva po ponovnih in kontinuiranih kontaktih s prakso in zahteva po neneh-nem odpravljanju napak, ki jih razvija-joči se reformni proces poraja.
Pri teh analizah moramo biti dosledni, ter nam odločila veljavnih fakultetnih sta-tutov nikakor ne smejo pomeniti nepre-hodne ovire za izboljšanje vsebine in metod študija. Smo proti kršenju statu-tov in mislimo, da je treba v takih pri-merih statute spremeniti in prilagoditi novim zahtevam na zakonit način.
Ko bomo delali analize vsebine študija, moramo na vsak način analizirati tudi idejnost študija. Ugotoviti moramo, koliko in kako je posatnezni fakulteti uspelo postaviti sfrokovno znanje mladega izo-braženca v prostor in čas, ali je mladi strokovnjak že na univerzi spoznal svoje bodoče poslanstvo v naši družbi.
V nadaljevanju svojega referata je spre« govoril o vlogi družbenih fakultet. Na drugi in tretji stopnji na družbenih fakul-tetah bi morali profesorji usmerjati štu-dente v timske znanstvene raziskave, kjer bi študentom le svetovali in pomagali pri izbiri metod raziskovanja in potrebne literature. študentje naj bi analizirali da-našnja družbena vprašanja. Zato bi mo-rali seveda mnogo več študirati in si širiti osnovno strokovno znanje, izpitni režim bi moral spremljati in preverjati rezul-tate takega pedagoškega procesa, ki bi nedvomno koristil tako profesorjem kot študentom. V takem sistemu dela vidim utemeljeno perspektivo najrazličnejših usmeritev na družbenih fakultetah. Tak način študija zahteva predhodno objavo podrobnih učnih načrtov in programov in se ne da vskladiti z današnjo prakso, kot je na primer na pravni fakulteti, ko še sedaj niso sestavljeni učni programi za letošnji prvi letnik II. stopnje, kar vsekakor ne more dati študentom možno-sti za pravočasno in pravilno spoznanje in izbiro odgovarjajoče usmeritve. Ne tnoremo in ne smemo se torej pritoževafi, da za usmeritve ni razumevanja med štu-denti, kar jemljejo nekateri — tihi ali glasni nasprotniki reforme, kot dokaz zgre-šene ali vsaj nedozorelosti reforme. Kriv-ca za to moramo iskati drugje. Večjc angažiranje študentov pri raziskovalnem delu že v času študija bi odprlo tudi dosti lepše perspektive za reševanje kri-tičnega kadrovskega vprašanja v pedago-ških vrstah na nniverzi, saj bi mnogim študentom tak način študija vzbudil vese-lje do znanstvenega in pedagoškega del». Danes je to preveč prepuščeno iniciativi, entuziazmu in osebnim ambicijam redkih posameznikov, tako med profesorji kot med študenti.
Timskemu načinu znanstvenega dela bi bilo seveda potrebno prilagodlti diplom-ske naloge in študentske teme za Prešer-nove nagrade, ki naj jih v bodoče v čim« večji meri prevzamejo skupine študen-tov. Na ta način bodo študenti v teh de-lih še bolj analizirali družbene probleme in se ne bodo zatekali v preteklost in v eklektiko ter v naštevanje logično več ali manj dobro povezanih dejstev.
Ltlt X«. 11. oklolK« !Ht
vsebino in metode
študija
DELEGACBJA CK LMJ 01 ?0-TOVALA V ZS5R - 20   oktobra
je v Moskvo odpotovala delegacija centralnega komiteja Ljudske mla-dine Jugoslavije, ki s tem obiskom vrača obisk predstavnikov Komso-mola, ki so se mudili v naši državi v začetku tega leta. Delegacijo vodi Tomislav Badovinac, predsednik CK LMJ. Član naše delegacije je tudi Novak Pribicevic, predsednik cen-tralnega odbora ZŠJ. Pred odhodom so predstavniki LMJ izjavili, da pri-čakujejo, da bo njihov obisk dopri-nesel k nadaljn.jemu razvijanju pri-jateljskih vezi in sodelovanja med mJadino obeh držav.
DELEGACUA ZŠJ ODPOTOVA-ILA V BOLGARMO - Na povabilo študentske sekcije Dimitrovske zve-ze kormmistične mladine Bolgarije je 20. oktobra odpotovala v Sofijo delegacija ZŠJ. V tričlanski dele-gaciji so Ahil Tunte, član predsed-ništva centralnega odbora ZŠJ, Lju-bica Radulaški in Momir Macanovic. V teku desetdnevnega bivanja v Bol-gariji bodo predstavniki jugoslo-vanskih študentov obiskali nekatere univerzitetne centre in imeli razgo-vore o poglobljenem sodelovanju med delegacijama.
POVABILO     ^EKRETARfATU
^SS — K°t smo zveL*eli pr* med-narodni komisiji centralnega odbo-ra, je Zveza študentov Jugoslavije poslala vabilo sekretariatu medna-rodne zveze študentov (MSS), da pošlje svojo delegacijo v Jugoslavijo. Delegacijo pričakujejo sredi novem-bra. Ob tej priložnosti bo imela ZŠJ sodelovanju med obema organizaci-jama.
13. ME&itaktiDriA ŠTUDENT-SKA KOfcFLRENCA ZA POTOVA-NJA V KJoBIENHAVNU - Te dni
je začela z delom trinajsta medna-rodna konferenca za študentska poto-vanja. Konferenco je organiziral ko-ordinacijski sekretariat Mednarodne študentovske konference (MSK). Ta konferenca je znova potrdila, kako pereč je problem študentskega tu-rizma, o katerem so tako veliko razpravljali na X. kongresu MSK in VII. kongresu MSS. Konferenca za študentska potovanja bo omogočila pogodbe o izmenjavi študentov v naslednjem letu. Zveza študentov Jugoslavije je bila na tej konferenci zastopana preko svojega biroja za mednarodno izmenjavo.
KONGRES ŠTUDENTOV PALE-
STINE — Centralna unija študentov Palestine je sklicala svoj nacionalni kongres v Gazi (ZAR). Centralni od-bor ZŠJ je poslal konferenci po-zdravno pismo, v katerem izraža iskrene želje za uspeh konference.
DELEGACIJA  ZAR  OBISKALA
UNIVERZO — v sredo. 24. oktobra je obiskala elektrotehniško fakulte-to v Ljubljani delegacija ZAR, ki jo je vodil minister visokih šol Drabdel Ariz el Sajed. Delegacija si je ogle-dala prostore elektrotehniške fakul-tete, obiskala pa je tudi univerzo. Minister Drabdel Ariz el Sajed se je o ljubljanski tiniverzi zelo pohvalno izrazil.
Uredništvo Tribune naproša vse, ki so se ob vpisu naročili na Tribuno, pa našega lista ne prejemajo v redu, da mu čim-prej sporočijo svoj točen in popoln naslov, na ka-terega žele dobivati Tribuno.
Prav tako prosimo vse tiste, ki bodo med šolskim le-tom spremenili naslov, da to spremembo pravočasno javijo uredništvu, ker bomo le tako lahko uredili distribucijo lista.
Vsa obvestila lohko sporo-čite pismeno, ustno ali telefo-nično na uredništvo Tribune, Ljublfana, Poljanska 6-11, tele-1©* 30-123 vsak dan cd 11. do 14. ure.
UREDNSŠTVO TR^BUNE
Stran 2
Skupščino sta pozdravila Dr. Stanko Peterin in predsednik US Jože Pernuš
V   odsotnosti  rektorja  ljubljanske  uni-verze  dr.   Maksa   Šnuderla  je   skupščino pozdravil     dr.    Stanko   Peterin,     dekan pravne   fakultete.   Zaželel   je   študentom uspehov,   tako   pri  študiju   kot   tudi   pri delu v študentski organizaciji.
V   imenu   univerzitetnega   sveta   pa   je skupščino  pozdravil  Jože  Pernuš.  Pouda-ril je, da bi skupščina morala biti pregled problemov, s katerimi se študentje bavijo pri študiju na univerzi in kot občani iz-ven univerze. Ko se je dotaknil vprašanja reforme  študija,   je  dejal,   da  zavzemajo posamezni študentje večkrat različno sta-lišče od študentske organizacije, ker pre-malo  poznajo  kompleksne  probleme.   Ne trdimo,  da je  reforma  z  razdelitvijo  na stopenjski študij idealno rešena. Treba jo je stalno izboljševati, reformirati. Potreb-no bo temeljito analizirati uspehe in p6-manjklivosti    sedanjega    študija    in    na podlagi tega iskati najboljše  rešitve.  Pri iskanju   rešitev  se   ne   smemo   naslanjati samo na sedanjo prakso, saj vemo, da je ta na nizkem nivoju in zato tudi odkla-nja diplomante prve stopnje. V nadaljeva-nju svoje diskusije se je tov. Jože Pernuš zadržal pri vprašanju historicizma in pre-natrpanosti programov. Ti problemi zade-vajo posamezne fakultete in Zveza študen-tov ima vso pravico, da ta vprašanja po-stavlja na dnevni red.
V   sedanjem   času   je   tudi   zelo   aktu-alno vprašanje  študija  predosnutka  nove ustave.   Ne gre   samo za   to, da   študent pasivno prebere ustavo, ampak mora tudi aktivno  sodelovati  v  razpravi.  Na  koncu diskusije je izrazil željo, da bi skupščina sprejela  sklepe, ki bodo v korist celotni univerzi.
V  imenu CO ZSJ je skupščino pozdra-vil Janez Cemažar, v imenu vseh predstav-nikov    Zveze    študentov    jugoslgovanskih univerz   pa   Rade   Angelovski,   študent  iz Skopja.
Zo množično delo premalo prostorov
Milan Mladenovič se je v diskusiji do-taknil tehnične vzgoje na univerzi in pou-daril, da ŠOLT ne razpolaga z zadostnim številom prostorov za množično vzgojo študentov. ŠOLT si pjizadeva, da bi v svoje delo vključila tako študenta-tehnika kot tudi netehnika. Prav z anketo o teh-nični vzgoji, ki bo zajela okrog 12.000 štu dentov in srednješolcev, hočejo ugotoviti zanimanje študentov za posamezne dejav-nosti in izboljšati tudi samo delo ŠOLTA.
Reforma ni našla odziva med profesorji na arhffekturi
O reformi na oddelku za arhitekturo je diskutiral Machtig Sašo. Ugotovil je, da je učni program na tem oddelku popol-noma neustrezen. čeprav je študij skrčen na 4 leta, je program ostal nespremenjen. Reforma ni našla med profesorji takega
odziva, kot bi ga morala, saj se je za reformo zanimal le del profesorjev. Z reformo se je uvedla tudi B smer, obliko-vanje in notranja oprema. Za predava-telje so bili povabljeni mladi arhitekti iz prakse. Namesto da bi profesorji poma-gali, so do smeri zavzeli odklonilno stali-šče, prevladovalo je mnenje, da je ta od-več. Od osmih predavateljev kompozicije je ostal samo eden. Pa tudi študentje so začeli kolebati in vedno manj obiskovati predavanja in končno je bila smer uki-njena. Po letošnjem učnem načrtu pa je postal način podajanja snovi še bolj enci-klopedičen. Odraz takega stanja je tudl letošnji vpis v drugi letnik, saj se je v rednem roku vpisalo od 250 v I. letnik vpisanih le 28 študentov.
Je razširltev univerzitetnega odbora upravičena?
študent filozofije Tine Hribar je disku-tiral o tem, kaj je sindikalistično in kaj idejno delo v Zvezi študentov. Ko je objasnil pojem sindikalizma, je poudaril, da bi bilo sindikalistično v Zvezi študen-tov to, če bi se zanimali samo za študij-ske pogoje, za športno in kulturno dejav-nost. ZŠJ mora še bolj prerasti za okvir in bolj sodelovati s SZDL in LMS.
Po njegovem mnenju ni upravičena se-danja razširitev univerzitetnega odbora danja razširitev univerzitetnega odbora na 55 članov, saj je tak univerzitetni od-bor na najboljši poti, da se odtrga od baze — fakultet.
Novost — kulturna komisija
Namen in delo novoustanovljene knl-turne komisije Rri UO ZŠJ je pojasnil Bertok Zvonimir. Poudaril je, da smo doslej pogrešali organ, ki bi povezoval kulturnoumetniško dejavnost vseh štu-dentov. Zaradi intenzivnega dela Akademik ne zmore organizacije vseh kulturnoumet-niških manifestacij (tedna novincev, 29. novembra, dneva mladosti). Prav organi-zacija teh prireditev bo ena izmed nalog ^Jculturne komisije. Komisija naj bi imela ^tudi skrb za solidno organizacijo bruco vanj, saj večkrat prehajajo brucovanja v vulgarno neestetska izživljanja in v lov za denarjem.
Znanje tujih jezikov pri študentih,
ki odhnjajo na prakso v tujino, je
porazno
Ko je škerlavaj Andrej seznanil delegate z današnjo situacijo v mednarodnem štu-dentskem gibanju, je govoril o letošnji organizaciji mednarodnega študentskega srečanja, ki je bilo julija v Ljubljani. Srečanje je bilo osmo po vrsti. Letošnje pa je jmelo drugačen vsebinski koncept. Na njem so razpravljali le o študentski problematiki. Tov. Skerlavaj  se je dotak-
nil tudi problema strokovnih praks ˇ tujini. Poudaril je, da je znanje jezikov študentov, ki odhajajo na te prakse, poraz-no, prav tako praktikanti slabo poznajo družbenopolitično ureditev Jugoslavije. Več pozornosti bomo morali v bodoče posvetiti tudi mednarodnemu študentske-mu turizmu, saj odide vsako leto okrog tisoč študentov v tujino. Za te študente pripravljamo poseben priročnik o zanimi-vostih v  inozemstvu in o domovih.
Zahteva po enotnem zdravstvenem zavarovanju študentov
Andrej Baraga je spregovoril o proble-matiki zdravstvenega zavarovanja študen-tov. Ko je prikazal heterogeno strukturo zdravstvenega zavarovanja študentov in problemov, ki se v tej zvezi pojavljajo, je poudaril, da je skrajni čas, da se reši problem z enotnim in popolnim zavaro-vanjem vseh študentov.
Vsako leto raste tudi število splavov, v lanskem letu je bilo kar 127 legalnih. Mo rali bi bolj kot doslej organizirati preven-tivo z raznimi zdravstvenimi predavanji in s članki v Tribuni.
Novost — Zveza pokrajinskih klubov Ijubljanske univerze
Pokrajinski klubi, je dejal Srečko Beri čič, so se v lanskem letu organizacijsko utrdili. V okviru pokrajnih klubov so se formirale občinske sekcije, katerih naloga je še bolj povezati študenta z matičnim področjem. Klubi bi morali še bolj ko doslej opozarjati na morebitne nepravil-nosti pri štipendiranju in seznanjati šti-penditorje z uspebi in neuspehi študen-tov pri študiju.
Ker je bilo delo sedanje komisije za pokrajinske klube preozko zastavljeno in ker komisija ni mogla kontrolirati dela vseh pokrajinskih klubov, bo v letošnjem letu ustanovljena pri univerzitetnem od-boru Zveza pokrajinskih klubov ljubljan-ske univerze, ki bo zlasti skrbela za večjo povezanost med pokrajinsklmi klubi in pripravljala skupne akcije klubov.
Razširitev univerzitetnega odbora je uprovičena
Samardjija Miro je v diskusiji odgovo-ril Tinetu Hribarju in pojasnil vzrok, ki so narekovali razširitev univerzitetnega odbora ZŠJ. Poudaril je, da je diskutant izhajal iz nasprotnega stališča kot pa uni-verzitetni odbor, ko je razpravljal o raz-širitvi. Z razširitvijo bo UO ZSJ še bolj povezan s fakultetami, saj bo več štuiden-tov iz fakultet sodelovalo pri njegcovem delu. Poleg tega gre razširitev tudii na račun vključitve predsednikov fakulteetnih odborov UO ZSJ.
O ^udentskih domovih (zlasti .ŠN) in sprc^emanju je bilo tudi v Tribuni že nekaj napisanega. Do tega, da se tudi sam oglašam, so me vzpodbudili sestanki akti-vov ZK po blokih v ŠN.
Komisija, ki jo je imenoval kuratorij štud. domov in menz, je v mesecu juliju in avgustu pregledala 1749 prošenj stano-vavcev štud. domov v ŠN, AK in Gerbiče-vi ulici. Rešitev sprejemne komisije je bila sledeča: sprejetih oz. nogojno spre jetih do 31. X. 1962 je bilo 1299 prosivcev, odklonjenih pa 450. Prav gotovo se je marsikomu vsilil pomislek, da je bila komisija zelo stroga oz. preveč stroga. Dejstvo je pa povsem drugačno: 260 stano-vavcev sploh ni oddalo potrdila o oprav-ljenih izpitih. Izgovor, da niso vedeli, da mOrajo potrdila oddati, mislim, da ne pride v poštev, ker so uprave teh domov pravočasno  izobesile  tozadevna  obvestila.
Po vseh veljavnih pravilih imamo lahko stanovavca, ki ni oddal potrdila o izpitih, za nezainteresiranega za bivanje v štud. domu. Primer zase je VI. blok v ŠN, kjer se je udomačilo mnenje, da zanje ne veljajo isti kriteriji kot za ostale stano-vavce.
Ce odštejemo te primere skrajne malo-marnosti in nepravilnega odnosa do ko-misije, ostane vsega skupaj 190 negativno rešenih prošenj. V glavnem je šlo za študente, ki so prekoračili rok bivanja v štud. domu ali primere skrajno slabih študentov nižjih letnikov. V nižjih letni-kih je komisija popuščala s kriteri.ji, koii-kor se je največ dalo. Upam se trditi, da če bi se dosledno držali kriterijev, ki jih je /pripravil univerzitetni odbor, bi izgu-bila pravico do bivanja v štud. domovih malo manj kot polovica študentov in študentk.
Da je bila komisija strožja oz. dosled-nejša kot prejšnja leta, je vsekakor res. V precejšnji meri nam je uspelo očistiti iz domov stare absolvente, ki so bili v veliki večini samo na zunaj redni študenti, v resnici pa so se izživljaji v honorarnih ali rednih zaposlitvah in lagodno živeli v štud. domovih. Na račun svojega nekda-njega ali sedanjega družbenopolitičnega udejstvovanja (marsikdaj pa tudi samo navideznega funkcionarstva) jim je uspe-lo zadržati se v domu. So bili primeri, ko študentje tudi po dve leti niso oddali potr-dila o izpitih in se tako ni vedelo, če sploh v minimalni meri izpolnjujejo svo-jo prvo dolžnost. Mnenja smo bili in smo še, da je treba poleg drugega udejstvo-vanja tudi študirati! Prostor v študent-skem domu je temu tudi namenjen Vzpo-
redno s temi vidiki pa nas je pri obrav-navi starih stanovavcev vodila tudi želja, da bi sprejeli čimveč novincev. Le-ti so pričo mnogih faktorjev v občutno slab-šem položaju kot starejši študentje — absolventi. Naj naštejem le nekaj teh faktorjev: novinci morajo hoditi spričo ostrejšega režima študija vsak dan na fa-kulteto, absolventi pa lahko študirajo tudi doma. Novinci so v veliki večini brez šti-pendije in so tako materialno na slab-šem. Starejši študentje so si tekom štu-dija štipendijo v glavnem uredili. Veliko laže tudi najdejo honorarne zaposlitve in jih tudi laže opravljajo. Obenem laže najdejo privatno stanovanje, ker prvič poznajo več ljudi (kolegov iz Ljubljane) in imajo več zvez, drugič pa materialno to laže zdržijo. Stanovanje v študentskem domu je namenjeno študentu, ki ga res rabi za študij, ne pa za poležavanje in hekoristno lagodje starih bajt
Ravno ti pogledi so nas vodili pri ob-ravnavanju starejših stanovalcev. Pri 770 šnjah novincev je bilo vsega skupaj 153 prostih mest v vseh treh domovih. Le z vsaj deloma strogim kriterijem nam je uspelo, da se je lahko vselilo 295 novincev. Naknadno se jih je vselilo še nekaj. Vsega skupaj je bilo do sedaj sprejetih 585 no-vincev. Vseljujejo pa se v treh grupah in se bodo vsi vselili nekako do aprila 1963.
Dotaknli bi se še sestankov aktivov ZK, ki sem jih omenil v začetku. Na teh sestankih so študentje ostro kritizirali mnenje komisije, da študentje iz drugih republik lahko študirajo doma, če imajo zadevno fakulteto. Nekateri nestrpneži so to imenovali šovintzem, .iepravilnost in ne vem še kaj. Naj v prvi vrsti pono-vim, da to načelo ni samo plod članov komisije. O tem smo diskutirali na univ. odboru, z II. stopenjsko komisijo, s pred-sedniki ŠS ¦ V ŠN in AK. Izkristaliziralo se je enotno mnenje, ki sem ga že nave-del. Kljub temu načelnemu vodilu so bili sprejeti vsi upravičeni prosivci, ki nimajo v svoji republikki primernih fakultet, višji šol in akademij (zaradi specifičnosti študi-ja). Tem primerom smo dodali še primere otrok padlih borcev in materialno šibkih prosivcev. Vodila nas je pri tem pred-vsem bojazen, da bi ti prosivci na koncu ne ostali brez stanovanja (ker so pri nas oddali prošnje, bi lahko zamudili rok za oddajo prošenj v svojih republikah. Zna-no je, da so drugod veliko bolj neelastični in administrativno togi kot pri nas).
Tako je bil0 od 130 prosivcev iz drugih republik sprejetih  67Tokrog  15 prošenj je  bilo  skrajno   pomanjkljivih.  Upraviče-
NOVA   SEKRETARJA  Ou
Plenum uruverzitetnega komiteja ZKS je izbral z? novega sekretarja tov. ing. Franca Bitenca in za organizacijskega sekretar-ja Marjana Ulčarja V krajšem razgovoru za Tribuno sta analizirala stanje v osnovnih organizacijah na univerzi in opozorila na napake in slabosti, ki so se pojavljale pred znanimi koraki, ki jih je sprožilo naše naj-višje parti.isko voflstvo, in ki so se v določe-ni meri kazale tudi v vrstah komunstov na univerzi.
>>Naša prvenstvena naloga za v bodoče bo,-« Je dejal tov. ing. Franc Bitenc, docent na agronomski fakulteti in eden izmed glavnih akterjev, ki so sodelovali v reševanju vpra-šanj študijske reforme na Agronomiji, »da pridejo v zavest slehernega našega člana sklepi 4. plenuma CK ZKJ, kajti to daje naj-sigurnejšo garancijo, da bodo komunisti še nadalje avantgarda našega razvoja. Pospe-šiti je treba tudi delo aktivov, ki so se že uspešno začeli uveljavljati kot oblka dela osnovnih organizaeij.« '
Na vprašanje, če ga tako odgovorna in zahtevna funkcija n« bo obremenjevala prl znanstvenem delu na agronomski fakulteti, je doc. Bitenc dejal, da bo poskušal cbdržati kar največ vezi s fakulteto. Poudaril je, da mora vsakdo, ki prevzame politično funkci.jo, obdržati stik s svojo stroko in s prejšnjim delom.
Novi organizacijski sekretar Marjan Ulčar, študent 4. letnika tehnične fizike, ki Je bil doslej organizacijski sckretar na TNT, je dejal, ».... da je za lansko obdobje med ko-munisti na univerzi značilna organizacijska utrditev,
Ni sličaj, da sta postala sekr«tar in organi-zacijski sekretar uniiverzdtetnega koiniteja ravno doc ing   Franc Bitenc,              Njuno
dosedan.je delo  na  fakultetah   je   porok,   da bosta tudi novo dolžaost uspešno opravljala.
nost in nujnost našega izvajanja izhaja predvsem iz dejstva, da so štud. domovi finansirani iz republiških skladov, v zad-njem času kar zadeva gradnjo celo iz okrajnih skladov, ali pa dajo določene investicije posamezne višje šole za svoje slušatelje (Višja šola za socialne delavce ima rezerviranih na ta način 34 mest). Tako smo dolžni sprejeti toliko prosivcev iz posameznih okrajev, kolikor znaša nji-hov delež investicij. Vsem je znan pri-mer VI. bloka v ŠN, kamor lahko vselju-jemo samo štipendiste železarn. Naj opo-zorim še na to, kako je v drugih republi-kah, konkretno v Zagrebu, ko so kljub temu, da pri nas ni bilo popolne farmacije, sprejemali minimalen odstotek prosivcev. Pri njih to opravičujejo z motivacijo »prednost imajo naši študentje«. Med-tem pa naša klavzula »možnost študija drugje« le ni tako dosledna in je v vsa-kem   posameznem   primeru   premišljena.
Opozoriti moram nadalje na problem tujih študentov. V razgovoru s člani od-bora mednarodnega kluba sem zasledil, da tako ne more dalje.
Izkristaliziralo se je tudi nekaj pi-aktič nih predlogov in smernic. še preden pri-dejo na študij k nam, naj bi uredili vse v zvezi s študijsko vizo, dovcljenjem za vpis na fakulteto in tudi stanovanje v študentskem domu. Za vse tiste, ki so že v Ljubljani, pa je treba izdelad neke študijske kriterije, ki bi upoštevali speci-fičnost njihovega študija. Predvidol bi se rok za učenje slovenščine, za prilagodi-tev študija na fakultetah pri nas in 1 leto za morebitno ponavljanje. Tako bi trajalo vse skupaj 6,5 leta. Da je treba nekaj ukreniti, o tem ni dvoma. Naj za ilustra-cijo povem samo sledeč primer. V po govoru s članom naše komisije je neki tuji študent (seveda dober študent) pov-sem jasno postavil trditev, da smo sami krivi, da tuji študentje tako slabo študirajo, ali pa sploh ne študirajo. Nismo jim pač znali predočiti, da je treba študi-rati. Pridružujem se njegovemu mnenju, da smo jim s takim načinom prisfopa do njihovega študija veliko bolj škodovali kot koristili. Zanimivo, kajne!
S tem prispevkom sem hotel pojasniti nekatera načela in gledanja komisije. Moj glavni namen je, da spričo raznih resnič-nih in neresničnih pripomb okrog spreje-manja stanovavcev informiram javnost »iz prve roke«.
Predsednik sprejemne komisije skrt Karlo
Komisije     za    štipendije    pri Ijudskih    odborih   imajo   v tem    mesecu    največ    dela. Prošenj je veliko več kakor pa šti-pendij, Zato je neizogibno opraviti selekcijo.  Vendar pa je   vprašanje, kako to storiti kar najmanj boleče. Izkušnje so pokazale, da so skoraj vedno padali   očitki proti delu  ko-misij.
Da bi se tem očitkom, ki so bili včasih tudi upravičeni, izognila, je komisija za štipendije občinskega Ijudskega odbora v Ljubuškem skle-nila, da bo opravila delo ob sode-lovanju javnosti. V mestu so raz-obesili oglas, s katerim komisija ob-vešča vse zainteresirane, da bo tega in tega dne ob tej in tej uri zase-dala. Na kancu tega oglasa piše: »Pristop prost in zaželen.«
Ob napovedani uri je prišlo na se-atanek razen članov komisij več ob-čanov, ne le tistih, ki so bili zain-teresirani, temveč tudi tistih, ki so orišli, da bt pomagali. Predsedujoči je rekel navzočim, da bi bilo zaže-leno, da bi sodelovali pri odločanju o posameznih prošnjah. Nato so brali prošnje. Prebirali so zahtevke, dajali ocene in odločali. Ko je ko-misija obravnavala prošnjo neke tovarišice, se je oglasil njen šolski tovariš: »Mislim, da živi tovarišica v dobrih premoženjskih razmerah. Njen oče je namreč vodilni iislužbe-nec v podjetju in dobro zasluši. Ima tudi hišo in nekaj zemlje. Mi-slim, da zaradi tega štipendije ne potrebuje   tako nujno kot drugi.«
Komisija je vse to upoštevala. S tako sodbo je soglašctlo tudi dekle, za katedo ' je šlo. Rekla je: »Vseka-kor bom študirala in me bodo star-ši že nekako vzdrževali, medtem ko moji tovariši ne bi mogli brez šti-pendije nikamor. Zaradi tega se strinjam s tem, da moje prošnje ne sprejmete.«
Takih in podobnih primerov je bilo še več. Na kcmcu je komisija sprejela končni sklep, s katerim so se strinjali vsi navzoči
Odločanje o štipendiranju študen-tov ob sodclcjvanju javnos*i je po-zitivna praksa, ki naj se neguje in razvija, ker prispeva k racionalnej-šemu izkoriščanju razpoložljivih sredstev in k izoblikovanju objek-tivnih kriterijev pri presojanju po-treb ter možnosti.
Po Romunistu
Še enkrat: štipendije
NETOČEN INTERVJU
Cenjeno   uredništvo!
V zadnji številki Vašega lista ste objavili intervju »Ustvarjalnost vsebina človeštva«; ki ga je Vaš sodelavec napisal prosto po raz-govoru z mano. Tak, kot je objavljen, vsebu-je intervju podatke in trditve, za katere vsak poučen bralec ve, da ne ustreza;o niti stvarnim dejstvom niti stališčem, ki jih izTa-Eam s svojim delom. So torej pomota ured-ništva »Tribune« oziroma Vašega eodelav-ca, ki je intervju pisal. Dodajam tudi, da inlervjuja pred objavo nisem dobil na vpo-gled. Iz teh razlogov je naravno, da inter-vjuja »Ustvarjalnost vsebina človeštva« v nobenem pogled ; ne avtoriziram. Prosim Vas, da  moj   pričujoči dopis objavite.
S  tovariškimi   pozdravi
Primož Kozak
POJASNILO
Razgovor je ob vsakem vprašanju zajel ze-lo širok krog problematike in je potekal v zelo specificirani formulaciji. Bil je naknad-no prosto napisvn in ga Kozak v rokopismi obliki ni pregledal. Pri tem pa so ostala do-ločena d«jstva nerazjasnjena. Zaradi vsega tega je Khko prišlo do subjektivnih inter-pretacij izjav in objave omenjenih nespora-zumov.                                         mgo ***
Stran 3
4^flF VS^^ V^^ Bb hH ^I^a ^b   fltBi Kft^ ^^39 ^^ ^vbb Wkn Vh^ Bl IB ^^ ^^^P IB v^ H
24. oktober je dan, kl ga slavi ves svet. — Dan Združenih naro-dov. Vršilec dolž-nosti generalnega sekretar ja U Tant je ob tej priliki objavil poslanico, v kateri je med drugim dejal:
»Ta dan je priložnost za vsa-kega izmed nas, da se spomnimo, da smo vsi skupaj odločili rešiti bodoče generacije vojne. To je za vse nas tudi prilika, da po-novno učvrstimo vero v ideale miru in mednarodnega sodelo-vanja.
Ko so pred 17 leti zagiedali Združeni narodi svet, so imeii na svoji članski listi 51 držav — ustanoviteljic. Do danes se je, z mnogimi novimi prijemi, član-stvo več kot podvojilo in dose-glo število 110 članic — držav. Ta statistika ima globok pomen. Hi-tro povečanje števila vlad, ki so se obvezale, da žive po principih ustanovne listine, je privedlo to svetovno organizacijo bliže uni-verzalnosti, za katero si organi-zacija prizadeva in ki je postala po dveh svetovnih vojnah neob-hodna. Z rastjo članstva organi-zacije Združenih narodov posta-ja možnost, da se izkoristijo vse širša področja izkušenj, treznosti in razuma v neprestanem iska-nju rešitev mednarodnih proble-mov. Čeprav so dale diskusije o razorožitvi na ženevski konferen-ci malo konkretnih rezultatov, je aktivnost neangažiranih držav v tem komiteju doprinesla k zo-ženju razlik med dvema nukle-arnima silama. V komiteju za vsemirje obstaja upanje za na-daljnji napredek in za tehnolo-ško in tehnično sodelovanje.
Združeni narodi predstavljajo forum, v katerem se nasprotja med državami lahko rešujejo z debato in diskusijo. Končni re-zultat teh procesov često pripe-lje do soglasnosti o problemu, o katerem je v začetku zgledal spo-razum nemogoč. Združeni narodi se ne opirajo na orožje, ampak na privrženost milijonov ljudi, ki podpirajo organizacijo, ne v veri, da je ona zadnje upanje za obstanek človeštva, ampak v ve-ri, da je organizacija naše naj-boljše upanje za mir in napre-dek.«
Jugoslavija je bila vedno med protagonisti in doslednimi borci ideje o univerzalnosti svetovne organizacije. Njena aktivnost je bila mnogokrat zabeležena. V te-ku 17-letnega obstoja svetovne organizacije je bila Jugoslavija samo v glavnih organih ZN, samo-stojno in v skupnosti z drugimi članicami, iniciator in udeleženec več kot 150 predlogov, ki so za-devali pomembnejša mednarod-na vprašanja. Poseben ucled je
dobila Jugoslavija med narodi, ki se bojujejo za nacionalno ne-odvisnost. Jugoslavija je bila ve-dno med prvimi, ld je podprla boj teh narodov za svobodo in neodvisnost.
Na področju ekonomske dejav-nosti je naša država vedno za* stopala koncepcijo mednarodne-ga ekonomskega sodelovanja, brez diskriminacije katere koli vrste.
KUBA-REFORMA UNIVERZE
Stran 4
Kuba je že nekaj časa v središču sve-tovne pozornosti. Zapleti se vrstijo že dalj časa. V središču pozornosti je tudi kubanska mladina, ki je bila ves čas Fidelove vstaje na strani revolucionar-jev. Večina vodstvenega kadra kuban-ske revolucije je izšlo iz univerz. Dan-danes Kuba doživlja reformo univerzi-tetnega študija. Prinašamo informativ-ni članek o reformi kubanske univerze.
Doktor Carlos Rafael Rodrigue, direktor Ekonomske šole univerze v Havani in predsednik nacionalnega inštiuta za agrarno reformo (INRA) je rekel v nekem svojem članku, da bo kubanska univerzi-tetna reforma spremenila strukturo pou-ka višjega šolstva, v skladu z močnim razvojem, ki ga je dosegla Kuba v zadnjem obdobju. Rekel je, da se temeljna in to-talna obnova pouka na kubanskih univer-zah lahko doseže samo v območju, kjer se odvija revolucionarni proces. Zato, ker je kriza visokošolskega pouka simptom določenih globjih vzrokov. Ko je objasnje-val poreklo te krize v Latinski Ameriki, je rekel, da je kriza visokošolskega pouka v Latinski Ameriki kriza zaostalosti, za razliko 6d Združenih držav Amerike, kjer da je kriza visokošolskega pouka rezultat stagnacije in dekadence. Julio Antonio Mella, študent, ki je aktivno sodeloval v gibanju za reformo visokega šolstva na Kubi že leta 1922 in 1923 in ki so ga reži-movci zavratno umorili, ko se je umak-nil v Mehiko, je že tp.krat govoril, da »čeprav je delna reforma lahko še tako koristna, morarao stremeti za popolno reformo univerzitetnega študija, ki pa jo lahko prinese samo revolucija.«
Kako bodo študiraii
Univerza na Kubi ne bo več funkcioni-rala po metodah in načinih starega siste-ma, ki je bil narejen tako, da je študen-tom zapiral perspektive. Verbalistični pouk bo na Kubi zmanjšan na najmanjši
obseg in tudi ta pouk mora biti aktiven, praktičen in dinamičen. Metode študira-nja in pouka bodo kombinirane s semi-narji, šolskimi nalogami, debatami in prak-tičnimi deli v laboratorijih. Le na ta na-čin menijo na Kubi, da bodo lahko dosegli tip strokovnjaka, ki bo imel osnov-no znanje in ki se bo, predvsem, znal sam orientirati in reševati praktične pro-bleme, ki jih postavlja predenj njegov poklic, znanost in tehnika. Eliminirali bodo »edino berilo« in s pomočjo profe-sorjev bodo študentom omogočili spozna-vanje odgovarjajoče bibliografije, kakor tudi tekste, ki obsegajo najvažnejše iz vss-kega predmeta. Ti teksti bodo izdani kot skripta in bodo napisani na akademski višini, še prej pa jih bodo pregledali člani komisij za pouk na odgovarjajočih visokih šolah.
Orcjunizacija šolstva
Kar se tiče organizacije, bodo odsek; zamenjair stare katedre po predmetih, sami oddelki bodo grupirali profesorje podobnih predmetov in čeprav ima vsaka šola svoj oddelek, bodo lahko ti oddelki pomagali ostalim šolam. Sam pouk ne bo po oddelkih, ampak bo šola zbrala skupaj vse oddelke, da bi jih tako lahko koordi-nirala in kontrolirala. Vsaka šola :ma svojo komisijo za pouk, ki bo firegledovala delo razvoj učencev in delo profesorjev po oddelkih. Delo fakultet pa bo med drugim tudi to, da bo koordinirala delo med nižjim: šolami in univerzo in reše-vala konflikte.
Kdo bo študiral?
Na novi univerzi lahko študirajo vsi tisti, ki lahko s svojimi sposobnostmi za določen poklic koristijo svoji domovini. Na univerzo so sprejeti vsi tisti, ki so za študij dozoreli in so predani delu. Prva dolžnost študenta je, poleg tega, da mora braniti svojo domovino, študij in zato univerzitetne blasti zahtevajo obvezno obiskovanje predavanj in dobre ocene. Da bi olajšale študij tistim študentom, ki iz
ekonomskih razlogov (majhni osebni do-hodki) ne bi mogli izpolnjevati vseh ob-veznosti, so ustanovili sistem štipendira-nja in redno večerno univerzo z zmanjša-nim številom predmetov. V drugih prime-rih državni organi zmanjšujejo delovni dan državljanov, ki so zaposleni in hkrati obiskujejo predavanja na univerzi. Sistem štipendiranja pa vključuje stroške prevoza in knjig, pa vse do stanovanja, garderobe in ostalih učnih pripomočkov.
Ustanovitev delavskih nniverz na Kubi je omogočila širokom delovnim množicam pot do izobrazbe. Na teh delavskih uni-verzah si ljudje, ki prej niso imeli mož-nosti za študij, izpopolnjujejo svoje zna-nje in se pripravljajo za študij na univer-zi. Na teh univerzah so organizirani speci-alni intenzivni tečaji iz snovi tistih pred-metov, ki so neobhodni, da bi bodoči štu-dentje-delavci razumeli in izpolnjevali naloge, ki jih čakajo na univerzi.
Upravijanje  univerze
Univerzo vodi sistem skupne uprave študentov in profesorjev. Carlos Rafael Rodriguez je dejal, da je to pravica, ki si jo je priborila kubanska mladina v svoji herojski borbi v revoluciji«.
Za boljše razumevanje univerzitetne reforme na Kubi je potrebno razumeti tudi trenutno situacijo na Kubi. Glede na novo strukturo pouka bo npr. tehnična fakulteta pripravila prve grad-bene inženirje, specialiste za hidravliko, itd. v skladu z načrti kubanskega gospo-darstva, ki zahteva največjo hitrost ob-nove in gradnje različnih cest in konstruk-cij. Elektrotehniški inženirji se bodo speT cializirali za elektroniio in telekomunika-cije, to se pravi, zzf veje tehnike, ki so sedanjemu razvoju nujno potrebne in ki so bile v preteklosti zanemarjene. čez nekaj let bodo dale kubanske univerze že prve kemijske, industrijske, geološke in metalurške inženirje. Posebno važnost posvečajo študiju ekonomije. Ekonomija ima na Kubi danes večstransko in izredno pomembno nalogo. V okviru humanistič-ne fakultete se bodo zbrali oddelki geo-grafije, lingvistike, psihologije. Kar pa se tiče študija čiste filozofije, pa na Kubi še čakajo ... Dr. Rodriguež je poudaril, da je za kaj take-ga potreben profesorski kader in odgovarjajoči teksti, ki so v skladu z »marksistično-leninističninn« po ukom...
Skoraj z gotovostjo bi lahko zairdiH, da se je kritika kot poseban pejav čSovekovega umefniškega stremljenja rodi-la hkrati oziroma ob njegovi prvi umetniški stvaritvi. Ne-dvomno je torej rojsivo kritike tesno povezano s samim na-stankom umetniškega ustvar-janja. Danes, v času, ko imata umetniška in kritična dejav-nost že lepo tradicijo, ko so za njima že najrazličnejša obdobja dozorevanja, odkrilja novih poti in načinov pisanja in ko so ti raziskovalni napori zlasti v slikarstvu, kiparstvu. glasbi, poeziji pa tudi na vseh drugih literarnih \n umetniških področjih v veiikem razmahu po vsem svetu, postaja pro-b!em kritike, kritiziranja po-sebno zanimiv in aktualen.
OPOLDANSKA  FRESKA
Foto:  Joco  Žnidaršič
RAZMISLJANJA O KRITIKI
Pri vsaki kriiiki je odločilnega pomena izhodišče, na katerega se opira ocenjeva-lec določenega umetniškega dela. To izho-dišče sestavljajo v prvi vrsti tisti estetski kriteriji, ki so produkt oziroma izraz do-ločene družbe, ki jih je kritik sprejel kot svoje in s katerimi operira . Nedvomno igra važno vlogo pri kritiziranju tudi svetovni nazor, ki si ga je kritik ustvaril, ali pa ga sprejel. Vse to sestavlja tisto platformo, s katere kritik lahko presoja določeno delo in na katero je pri tem svojem ocenjevanju tudi vezan.
Tu pa se porajajo za sodobno kritiko izredno zanimiva vprašanja. Kako nam-reč ocenjevati dela polpretekle in pretek-le dobe? Z istimi kriteriji, kakor jih upo-rabljamo za dela današnjega časa? Ali z drugačnimi in če, s kakšnimi? Ali pa mogoče sploh obstajajo neke absolutne norme, postulati, s katerimi moremo in moramo ocenjevati sleherno umetniško delo, ne oziraje se na njene zgodovinske vzročnosti in čas? Odgovor na vsa ta vprašanja nikakor ni tako enostaven, kot se to morda zdi na prvi pogled. Predvsem je treba najprej poudariti, da obsegajo ta vprašanja širša področja, kot smo to ugo-tovili zgoraj. Ne zadevajo namreč samo ob problem ocenjevanja umetniških del glede na njihov časovni razmik, temveč tudi ob problem, kako ocenjevati dela, ki so zrasla na tujih tleh, v tujem okolju in je zaradi tega njihova idejna in vsebinska tematika ocenjevalcu  bolj ali  manj  tuja.
če poskušamo najprej odgovoriti na vprašanje, ali obstajajo v različnih ob-dobjih in okoljih umetniškega ustvarja-nja različni specifični estetski kriteriji, se mi zdi potrebno, da odgovorim na to vprašanje pritrdilno. S takšnim odgovo-rom pa sem seveda že tudi zanikal mo&-nost obstoja neke vnaprej postavljene, večne estetike, ki bi bila neizpremenljiva in bi veljala za vsa umetniška dela brez razlike. Umetniška dejavnost je v svojem razvoju v različnih obdobjih in okoljih oblikovala različne, specifične načine iz-ražanja in je s tem že sama vplivala na oblikovanje specifičnih, za določeno do-bo in okolje značilnih estetskih kriteri-jev. To pa je le en del odgovora na zastavljena vprašanja. Drugi del leži v ugotovitvi, da se je v teku zgodovinske-ga procesa oblikovanja estetskih kriteri-jev izoblikoval kot produkt tega procesa določen skupek teh kriterijev, na podlagi katerih je mogoče podati o slehernem umetniškem delu neko splošno vrednost-no sodbo, ki ni vezana na čas in okolje.
Delo kritika je torej dvojno. Najprej mora vrednotiti delo na splošno, na pod-lagi  tistih   kriterijev,. ki jih je  iz  njiho-
vega zgodovinskega procesa oblikovanja sprejel kot svoje, nato pa mora, preden izreče dokončno sodbo, pretehtati delo še glede na njegove specifičnosti, porojene zaradi časa in okolja, v katerih je delo nastalo, in pri tem uporabiti tem speci-fičnostim ustrezajoče kriterije. če opusti en del svojega vrednotenja, ostane nujno njegova kritična ocena le polovična, po-manjkljiva. Tako ostajanje le pri sploš-nem vrednotenju umetniškega dela v skladu z idejo o čisti estetski kriki, često privede do prevelikega subjektivizma (kar je paradoks nasproti toliko zatrjevani objektivnosti omenjene kritike), po dru-gi strani pa omenjevanje zgolj na speci-fične kriterije posameznega dela jemlje kritiki potrebno ostrino.
Ugotovili smo, da se estetski kriteriji pod vplivom zgodovinskega procesa raz-vijanja umetniške ustvarjalnosti in druž-be na sploh razvijajo, spreminjajo, dopol-njujejo, pa tudi opuščajo. Nedvomno se je tudi pri nas v času od revolucije pa do danes še izvršil določen razvojni proces umetniške ustvarjalnosti. Pri tem pa se zdi, da se temu procesu naša kritika ni dovolj prilagajala. Gre torej za določena neskladja, ki so se pojavila med kritiko
ZURNALIZEM IN KNJIZEVNOST
Razlikovanje »žurnalizma« od »knji-ževnosti« je često nepomembno, razen če ne poudarimo kak tako močan kon-trast, kakršen je med Bibonovo Zgodo-vino in današnjimi večernimi časopisi. Ta kontrast je premočan, da bi kaj pomenil. Ni mogoče najti nikakršne koristne raz-like med žurnalizmom in književnostjo samo na skali literarnih vrednosti kot razlike med dobro napisanim in izvrst-no napisanim tekstom. Drugorazredni roman in žurnalizem, gotovo pa tudi ni književnost. Termin žurnalizem se je spa-čil v zadnjih tridesetih letih. — Menim, da bi lahko dobili najtočnejšo kot tudi najobsežnejšo definicijo termina s tem, da bi proučili način mišljenja in misel-ni tip, ki se v pisanju nanašaia na tisto, za kar so se vsi strinjali, da je naj-boljši žurnalizem. Obstoji miselni tip, pri katerem lahko dobro pišemo samo pod neposrednim dojmom nekega določenega dogodka. To je miselni tip, ki ga name-ravam uporabiti kot tip žurnalističnega mišljenja. Bistveni razlogi se lahko razli-kujejo: razlog je lahko prevelika zavze-tost z dnevnimi opravili ali pa je lahko (kot je to slučaj z menoj) inercija ali le-noba, ki zahteva neposredno vzpodbudo, ali navada, pridobljena z zgodnjo potre-bo po hitrem zaslužku malih vsot denar-ja. Ni toliko razlike v tem, če dela žur-nalist z materialom, ki se razlikuje od materiala drugih piscev, kolikor v tem, da je njegov motiv pogosto prehoden, to-da nikoli manj časten — različea.
in umetniškimi stvaritvami, katerih bisU veni vzrok pa je vztrajanje kritike na do-ločenih še preživelih estetskih kriterijih. V mislih imam konkretno kriterij opti-mizma — pesimizma. Ta kriterij je bil v prvem porevolucijskem obdobju zaradi tedanje politične situacije vsekakor nujen in potreben in se je prav zaradi te po-trebe tudi izoblikoval. Na današnji stop-nji pa se mi zdi, da lahko že ugotovimo, da so vzroki, ki so opravičevali obstoj omenjenega kriterija, minili, da torej da-nes optimizem oziroma pesimizem dolo-čenega dela ne more biti več merilo za izrekanje vrednostne sodbe.
Kritika vpliva na samo umetniško ustvarjanje. Saj to je tudi eden njenih bistvenih namenov. Kriterij iptimizma je izrazito smotrne narave. Z njim se izreka zdhteva po prikazovanju boljše prihod-nosti v umetniških delih in celo boljše resničnosti. Rezultat takšne zah.te.ve pa so bile papirnate, po svojem bistvu pro-pagandistične umetniške stvaritve, ka-terih junaki so bili risani izrazito tipizi-rano, v črno-beli tehniki, ali pa so bilt njih junaki (v kasnejšem obdobju) po-stavljeni, vsi po vrsti kot pozitivni liki, med katerimi je prihajalo  do  konfliktov
brez njihove krivde. Junaki, ki so bili kri-vi brez lastne krivde. Takšen način pir sanja pa seveda nima nikakega stika z resničnostjo, s konkretnim šivljenjem, v katerem so Ijudje hkrati dobri in slabi.
V odporu do takšnega načina pisanja in v težnji, da je treba v umetnosti po-dajati resnično konkretno življenje, se je pri nas že izoblikovala določena vrsta pi-sateljev in pesnikov, ki ne priznavajo pojmov optimizma in pesimizma za svoj estetski kriterij. Eden njihovih najvidnej' ših predstavnikov je pesnik Dane Zajc.
Njegove stvaritve so izrazito pesimistič-ne, pa jim vendar zato ne moremo odre-kati umetniške kvalitete.
Svet, v katerem živimo, nikakor ni naj-boljši izmed vseh možnih svetov. V njem so še velike nepravilnosti, nasprotja. Umetnikov odnos do njega se oblikuje v specifičnih okoliščinah, ki sestavljajo kon-kretno situacijo, v kateri živi. Zato so ti različnih umetnikih nujno različni. Pesi-mizem je le njegov psihični odraz te spe-cifične situacije in je zato pri določenem umetniku tudi objektivno pogojen. Je pa način njegove borbe zoper obstoječi svet, njegov protest.
Ingo Paš
Običajna žalitev, namenjena novinarju, je trditev , da ima njegovo delo le preho-den pomen, ki ustvari v začetku močan vtis, a je obsftjeno na večno pozabo, ko je ta trenutni efekt dosežen. Reči samo to bi pomenilo prezreti razloge, zaradi ka-terih more biti pisanje »efemerno«, kakor tudi prezreti tiste čudne slučaje, ki varu-jejo nek tekst pozabe. Tisti Ijudje, ki jih je pritegnila močna privlačnost Johnata-na Swifta, berejo in prebirajo z velikim veseljem Pisma nekega tkalca in če je kaj žurnalizem, so po mojem oblikovanju definicije ta pisma. Toda Pisma nekega tkalca so danes tako pomembno delo med teksti angleške književnosti, tako bistveno za vsakogar, ki je dobro uveden v angleško književnost, da ignoriramo tisto slučajnost, zaradi katere jih še be-remo. Če bi Svvfi nikoli ne napisal Gu-liverjevih popotovanj, če ne bi imel vpliv-nega in dramatičnega sodelovanja v po-litdčnem življenju, če ta presenetljiva praznina ne bi dopolnila zahteve po stal-nosti, z najbolj zanimivim privatnim življenjem, se lahko vprašamo, kje bi bi-lo danes sto Pisem nekega tkalca? Njih bi kdaj pa kdaj občudoval kak pro-učevalec anglo-irske zgodovine, epohe, ki je po neki čudni koincidenci vsebovala tudi izjemno stopnjo književniške ostro-umnosti, in nihče drug jih ne bi bral. Prav takšna usoda bi doletela tudi Defoev pamflet, če ne bi bil avtor Robinzona.
Na drugi strani palahko navedemo na-sproten    primer    mcd    traktati    Martina
Marprelata, ki niso v takšni tneri prefi-njena proza, kot je tisto, kar je najbolj-še pri Swiftu in Defoju. Oni pripadajo nekemu nepopolnemu obdobju. Vendar pa še vedno vsebujejo nekatere res zelo izdelane pasaže in cela razprava je na vi* sokem umetnišketn nivoju. Danes jih be-rejo razen peščice ljudi, ki jih zanima-jo religiozni spori te epohe, samo še ti-sti, ki se zanimajo za prozni stil tega ob-dobja. Poznavanje teh traktatov ne šteje-jo kot neobhodno potrebno za izobrazbo človeka, ki govori angleško. Literarnemu stilu se včasih pripisujejo prav magične lastnosti ali pa se v njega veruje kot v misteriozno sredstvo za oliranitev tiste teme, ki nas več ne zanima. To ne more biti absolutno točno. Sam stil je ne more ohranjati: samo dober stil, povezan s stal-no zanimivo vsebino, jo more ohranjati. Niti poezija ni imuna, čeprav se poezija običajno ukvarja z enostavnejšimi in traj-nejšimi stvarmi kot katerikpli. drugi rod: ker kdor razen akademskih delavcev, eks-centrične skupine ljudi, ki imajo nagnje-nje do takšnega dela, in dugih, ki smo-trno težijo k temu, da se dokopljejo do točnega vrednotenja, more danes z užit-kom prebrati celo Spencerjevo »Vilinsko kraljico«?
T.  Eliot
Stran 5
MOZ Z ZLATIM SRCEM
Bil je zelo dober risar in dober tovariš. Rad je pomaga! v stiskah. Do-sledno se je držal principa lepote. Deloma mu je bila pred očmi grška lepota, deloma pa tudi že moderna, realistična bolj kot impresionistična. Užival je ob harmoniji barv. Sternen mu je bil še najbolj podoben, vendar Ažbe s svojo slikarijo ni na nobenega direktno vpMval. (Rihard Jakopič v razgovoru z dr. Francetom Steletom maja 1942).
Morda nismo prisostvovali še nikoli tako skrom-ni razstavi v Narodni galeriji, skromni po številu eksponatov: sedern oziroma osem olj in štiri risbe slikarja Antona Ažbeta V sosednjih dveh prostorih pa nabito polne stene z deli njegovih učencev ali vsaj slikarskih sovrstnikov in prijateljev Jakopiča, Nadežde Petrovičeve, Sternena, Alojzija šubica, Ve-sela, Zamrazila, Kube, Račica, Vukanovičeve, Zarnika in dveh neznanih učencev. Po skoraj šestdesetih le-tih skušamo danes prvič odkriti vso umetniško veli-čino velikega slikarja in pedagoga, njegove šole, iz katere je izšla vrsta umetnikov; omenirno le Vasilija
Anton Ažbe: Avtoporfret
Kandinskega, očeta lirične abstrakcije in Igorja Grabnarja, ruskega realista, nekaj časa tudi Ažbe-tovega asistenta v miinchenski šoli. Kljub preskrom-ni zapuščini, za katero je poleg objektivnih težav in okoliščin, predvsem neurejenosti in oddaljenosti, kriva tudi maloštevilnost nastanka del samih, gle-damo danes na Ažbeta i dveh aspektov: na umet-nika in pedagoga. Čeprav sta se obe vlogi v času od leta 1891, ko so se prvič odprla vrata njegove šole v Mlinchnu, kjer je po študiju na Dunaju našel kot večina tedanjih umetnikov svoj življenjski pro stor do smrti 1905 združevali v eno, ni nihče podvo-mil v njegove izvirne sposobnosti. Ta prevlada tudi ni izvirala iz zagledanosti v samega sebe, v svoje znanje, čeprav bi bila lahko utemeljena glede na njegovo fizično pojavo — bila je enostavno nemoč dokazati na platnu vse tisto idealno najvišje in najboljše, kar je skušal z besedami posredovati drugim. črtanje nevidnih potez po zraku v poznih nočnih urah v slovitem lokalu Simplicissimu pod lastnim prosojnim, idealiziranim avtoportretom, ne meneč se za obdajajočo ga družbo, je zastalo, še preden je stopil v zrelo moško dobo; odaliski s črnim evnuhom kot zadnja, od umetnika toliko ope-vana stvaritev, je ostala nedokončana.
Nehote nas zanese v pravem pomenu te besede, ko stojimo pred Ažbetom — umetnikom. Vsa ta realistična popolnost, ki ji ni več kaj dodati, živost, kot da bi osebe lahko stopile s platna, torej iluzija realnosti brez primere, dosežena s samo barvno tonaliteto, je uresničevanje umetnika, ki je nosil v sebi umetniško oporoko slikarja Janeza Wolfa. V tem hipu pa že tudi vstopimo v naslednjo stran Ažbetove osebnosti — do slikarja pedagoga. Zdi se, da je v veliki meri prevladala pri otvoritvi šole, za katero ga je nagovarjal med drugimi tudi Jako-pič, prav želja, da se med vsemi tistimi, ki osem let vztrajajo pri njem in so si že prej pridobili osnovno znanje v upodabljajoči umetnosti, najde nekdo, ki bo opravičil mojstrove likovne neizreklji-ve ambicije. Prav to stališče nam mora biti pred očmi, ko ugotavljamo iz zapiskov njegovih učencev Ažbetov nesebičen trud in hkrati pazljiv, izredno li-fceralen odnos do njihove individualnosti. Prodaja-nje iluzije predmeta v realnosti izključno le z barvo oziroma z barvilom, saj naj se barve združijo šele na gledavčevi mrežnici, upoštevanje njenih splošnih razmerij, skratka, kristalizacija barv kot jo je sam imenoval, po drugi strani pa princip krogle, iz ka-tere naj izhaja vse modeliranje, in končno anatom-ska popolnost ter upravičenost do obstoja sta bili dve temeljni in pravzaprav tudi edini veliki pravili
Ažbetovp šole. In vendar smo prej zapisali, da je bil mojster skrajno pazljiv do individualnosti: svo-je učence je spravljal v pravi obup, ko jim je iz-brisoval po večkrat zapored študije akta, ki ga je enega in istega hkrati upodabljalo po petdeset mla-dih ljudi. Tu postaja torej jasen Ažbetov izredni posluh za samostojno delo in za izvirnost.
Ažbetovo odkritje o barvni ubranosti, samostoj-ni vrednosti barve sta zlasti uspešno izkoriščala Sternen in Petrovičeva, če se omejimo na nam najbližje umetnike. Tudi skrajnost impresionistične šole, barvni divizionizem Signaca, je bil nujno pogo-jen v Ažbetovem principu. Predvsem pa lahko ugo tavljamo danes tudi marsikaj več, kot je to mogel na primer Jakopič v skromni sodbi o Ažbetu, umet-niku in človeku. čeprav je skoraj že anekdotično od-kritje in s tem začetek modernega brezpredmetne-ga slikarstva, slikarstva, ki ne temelji več na iluziji realnega objekta, temveč ustvarja in se hkrati izpo veduje v novem svetu, takrat, ko je Ažbetov učenec Kandinski nenadoma opazil svojo sliko v drugačni luči, ne da bi se hipoma zavedel, da je obrnjena pravzaprav — po domače povedno — na glavo, se zdi, da ga prav stari mojster teoretično opravičuje. Nastanek ekspresionizma je prav gotovo nekje po-gojen v Ažbetovem podcenjevanju do tedaj trdne re-alistične kompozicije.
Simplificiranje teh in drugih momentov v Ažbe-tovem teoretiziranju in neuresničenih načrtih bi nas lahko zavedlo predaleč, kajti sodobni likovni iz-raz daje možnosti za presenetljive in najrazličnejše mistifikacije. Nekaj pa je gotovo: Ažbe pomeni da-nes za nas ob še tako skromnem številu del prav toliko kot so pomenili nekoč učencerrl njigovi razo-bešeni originali v miinchenski šoli. To so bile naj-popolnejše mojstrove umetnine; danes lahko obču-dujemo le še Zamorko. Zato pa je likovna dedišči-na mojstra in profesorja »Namreč« toliko večja in raste iz dneva v dan.
Anton Ažbe: Glctva starca z brado
Barbara Brecelj - Jasmina
Grda stvar
Nihče na svetu ne zna pričarati tolikega ugodja kot misel, ki se izgubljena v popotovanjih po temnih in zavitih možgan-katakombah vrne gola, jasna in neizpodbitna.
Prav taka misel, čista in vztrajna v zahtevi po svojem živ-Ijenskem prostoru, jo je tisto jutro nenadno prebudila. Kot budilka s prijetnim, nizkim in neprehrupnim glasom. In v hipu ji je pregnala vso zaspano otopelost jutranjega spanca. Katarina je oboževala taka prebujanja, ki so jo že takoj, v prvi sekundi prebujene zavesti, naravnost prisilila k napetemu in zbranemu premišljevanju. V takih jutrih ni bilo nič z vzdihovanjem in nepregledno zavlačujočim polezavanjem v bledo rumenih ali bledo zelenih rjuhah. Takih prebujanj se je veselila, ker je z njimi bežala nazaj v mladost. S presenetljivo pozornostjo je spremljala svoja mladostna dejanja ter se jim muzala, nastni-hala in včasih tudi radostno vzklikala. »Kaj sem res to naredi-la?« Nikoli ji ni bilo žal za nič, kar je storila. Ker je bilo to pač del nje, njenega bistva in česa takega bi nikoli ne zatajila.
In zdaj to jutro, ki ji je povsem na novo prineslo skriv-nostni žar tiste noči. Morala je premišljevati o Maksu in o njuni skupni preteklosti. Kako čudovito preprosto ji je bilo zdaj mi-sliti nanj. Nič ni bilo vznemirljivega, zazpletenega; nič na svetu se ji ni dozdevalo bolj preprosto in bolj vsakdanje kot tista noč in Maksov šepetajoči glas in njene ves čas na široko razprte oči. Zdaj je lahko mirno premišljevala o njem. In če je hotela, tudi o Sonji! Katarina je izpodvila roko izpod bledo rumene blazine, v katero je bila skoraj vsa pogreznjena, ter jo stegnila in od-prla predal nočne omarice. Nekaj časa je mešala po razmetanih slikah, dokler ni potegnila iz nje sliko, ki se je po velikosti razli-kosti razlikovala od drugih. Zamišljeno se je zazrla v Sonjin ob-raz na sliki in se vprašala, ali morda ve za tisto noč? »Koliko, let, koliko let« je mrmrala skozi zobe. Potem jo je vrgla nazaj v predal ter se z glasnim vzdihom zarila nazaj v tem trenutku! Končno ji je bilo tudi prijetno premišljevati o tem; o Sonji in o Maksu ter o Maksu in njej! A v vsem jutru je bilo skrito razkošje pojma, ki ga je imela najrajši. Ves čas se je počutila kot žrtev, in zato se je lahko tudi smilila sama sebi!
Pa tudi presenečenje je bilo skrito v tem nesmiselnem pole-žavanju v bledo rumenih rjuhah, presenečenje zaradi spoznanja, da je misel na Sonjo in Maksa popolnoma nič ne razburja. Nobenega hrepenenja, nobene nostalgije. Ne, ničesar takega ji ne daje. Zgolj praznina je okoli njiju, praznina, ki se lakomno, skoraj požrešno polašča tudi nje, čimbolj premišljuje o njiju. Zato mora nehati s to neumnostjo! A misel, ta nesrečna misel jo ves čas pregaanja!
Zopet je stegnila roko izpod blazine, pravzaprav se je usedla in izvlekla predal s slikami na posteljo. Z malomarno brezbriž-nostjo jih je premetavala, kdaj pa kdaj se je pri kate-i pomudila za hip in že zdrvela naprej. Mimo nje so hitela leta, leta, leta. čez čas se jih je naveličala gledati. Sunkovito je vse skupaj odri-nila z nogami, da je predal z glasnim ropotom padel na tla. Z bosimi nogami je stopala po gladkih, hladnih slikah, kot da bi jim s svojo težo želela izpiti moč. »Morala jih bom uničiti, je nekje v sebi premišljevala. Tako slabotna je bila ta misel, da jo je komaj zaznala. Pobrala je neko sliko in se ji kislo, skoraj utrujeno nasmehnila.  Tako malo, pravzaprav nič ji ni povedal
Maksov smehljaj. »Daleč, daleč je vse to, draga Katarina«. Po-časi je stegnila roko in spustila sliko. Neslišno je padala!
šele na cesti, ko jo je zagledala, ji je v desetinki sekunde postalo jasno, zakaj je bila njena misel vse jutro tako gospodo-valna in zahtevna. Katarina ji je hočeš-nočeš morala posvetiti vse jutro. In kakšno zmedo ji je napravila v glavi, s tistim večnim neutrudljivim skakanjem od že skoraj pozabljenih in izgubljenih podob pa zopet nazaj. A zdaj je tu; in kljub vsej pripravljenosti je ostala rahlo začudena. Tako malo tudi presenečena. Usodna srečanja vendar doživljamo v mraku, ali ob bledem in hladnem luninem svitu, ali ob tihem pluskanju valov, ki ga spremlja šele-stenje palm. Nikoli pa ne zjutraj, v megli. Ko še niti ne veš, ali bo imelo sonce toliko moči, da bo prodrlo skozi moreči in vlažni oklep?
Približali sta se na korak razdalje in obstali, motreč druga drugo. Katarino je počasi preplavila bolečina resnice, da se Sonja ni popolnoma nič izpremenila. Tudi za las ne. In to v dveh letih (eno od teh je bilo celo prestopno), ko že teden ali mesec lahko zapusti sledove na šenskem obrazu. Njen čar je bil še vedno fle kako to?) v zravnani, ponosni drši in s sončnimi očali prikritih očeh. Katarina ni nikoli, tudi takrat ne, ko sta bili še prekljasti gimnazijski, videla njenih oči. Pravzaprav ni nihče, kar je Katarina poznala, tako dosledno in vztrajno nosil očala kot Sonja. In to tako temna, da za stekli nisi niti skutil njenih oči. Kakšne neki so? Nekoč ji mora sneti očala! Tako zoprno se ji je zdelo gledati v ti temni ploskvi, ki sta jo spominjali na od-prta grobova. Nikoli jim ni znala izmeriti globine. In za nameb-ček vsega se katarini ni zdel njen čar niti najmanj ostarel ali iz-rabljen. Bil je prav tako impresiven kot prvič, ko ga je doumela. še vedno je eksotično, nežno in zamaknjeno bitje, da bi ga človek večno gledal. A vendar je Katarina ne bi mogla večno gledati; zaradi ene same grde misli, ki jo je obsedla — da ima ste-kleno oko. (Nekoč ji resnično mora sneti očala). Bogve ali se tudi Ijubi z očali?
»No, kam bova šli?« jo je brez pozdrava ogovorila Sonja.
»Zakaj?«
»Hočeš, da tu vpijeva druga na drugo?«
»Tako,« se je z narejeno presenečenostjo začudila Katarina, »in zakaj bi vpili druga na drugo? Kar tako, zaradi veselja do kričanja'!«
»Ne delaj se bolj neumne kot si. Saj veš, da ti obraz raz-kriva čustva«.
»Mhm. — Kaj že študiraš? Vedno sem občudovala tvoja nag-njenja do odkrivanja in razkrinkavanja drugih čustev! — Kaj praviš, bi si tudi jaz morala natakniti taka temna očala, da bi prodrla skozi tvojo debelo kožo?«
Po teh uvodnih stavkih, dokler se nista usedli za neko okro-glo mizo v majhnem lokalu ob cesti, nista nič govorili. In Kata-rini je bilo tako prijetno pri duši, da pozna vzrok, ki Sonjo tako razburja. Ko bi Sonja vedela, kdaj sta že Maks in Katarina iz-gubila ves svoj čar in smisel. Zaradi ene same skirpaj preživete noči res ni potrebna tragedija. Smešna pri vsej stvari je le Mak-sova doslednost v Ijubezenskem življenju. Njej ta noč ni pome-nila ničesar drugega, kot le slabotno in ne preveč posrečeno obuditev mladosti. Maks je bil košček ali ščepec njene mlado-¦ sti. Zaradi tega sta morala doživeti to noč, ki ni bila nič drugega, kot en sam brezupen boj s časom, da bi dohitela lastovke pom-ladi. Pa ni bilo nič. Ostalo jima je le še upanje; morda se vrnejo in prinesejo s seboj kaj preseenetljivega, toplega in prijetnega. Ali njune se niso vrnile. Morda je celo bolje tako. Hudo je gle-dati umirajoče živali! Sedli sta v majhen lokal ob cesti, za mizo, ki je bila prekrita z stekleno ploskvijo. Kakorkoli si obrnil po-
gled, povsod se je svetloba tako čudno odbijala. Zaradi tega je « imela Katarina neprijeten občutek! Koliko malenkosti vpliva na moje ugodje, je pomislila. To je zanesljiv znak staranja. In okus, s katerim so bili grajeni ti majhni lokali, jo je povsem odbijal. Tudi to ji je bil dokaz staranja. Sovražila je brezosebnost in na-glico, s katero so bili opremljeni. Moški resnično nimajo smisla za kakršnokoli domačnost. Tako prazno se je počutila. In karkoli je popila v mahnih lokalih ob cesti, bi ji tudi z vrtoglavim ob čutjem ugodja ne mogli zanikati tega, kar so ji tako preprosto potrjevali — da bo sama!
»Kaj praviš, ko bi začeli,« je mirno spregovorila Sonja, »pa tako, brez ovinkov«.
»No prav. Najprej mi sploh povej, kaj te zanima?«
»Poznaš pomen besede resnica? No vidiš. čisto preprosto. Hočem resnico tiste noči«.
»Aha,« je pomenljivo odgovorila Katarina. »Zelo si natančna, da celo to veš, da je bila noč. Morda se spominjaš datuma? Ra-bila bi ga zase. — Tako, zaradi obJiajanja obletnic; poznaš te stvari, ne?«
Sonja se je nasmehnila z dolgim, zaničljivim smehljajem. Pristajal ji je.
»No, povedati mi moraš,« jz važno rekla Katarina, »kaj imaš rajši. Laž pomešano z resnico ali resnico pomešano z lažjo?«
Sonja je vrgla glavo nazaj in se glasno zasmejala. čudno, da ji očala nikoli ne padejo na th?
»Prav tdko sem te hotela srečati,« je še vedno v smehu rekla, »dnično in zafrkljivo. — Ti resnično ne znas shranjevati spominov v herbarifu.«
»Kaj pa ti sploh veš o meni,« je mirno, brez presenečenja odvrnila Katarina. »Duhovičiš? Te lastnosti nisem poznala pri tebi. — Poceni duhovičenje je vedno v modi!«
»Prav malo mi je mar, kaj sta imela tisto noč. — Enostavno ne zanima me, ker gre pač vse skupaj vedno po enem kopitu. Kako suh in brez melodije je bil Sonjin glas. »Skoraj čakala sem na kakšen tak dogodek. Drugače bi ne mogla govoriti s teboj. Zdaj sediš tu zaradi slabe vesti«.
»Oh, ne domišljaj si preveč. — Pa sva res že stari,« je žalo-stno odvrnila Katarina, »slaba vest, to je del starosti«.
»Neumnost,« je odrezavo odgovorila, »počakaj no, da ti razložim«.
čez mizo je stegnila svojo oglato, koščeno roko in z dlanjo pokrila njeno. V tej roki ni bilo življenja. Le kako to, da jo je spominjala na njeno? Bila ji je zoprna. In še ti neumni temni ploskvi, skozi kateri jo gleda!
»Veš, da se bova z Maksom poročila?«
»To me pa res popolnoma nič ne zanima,« je z užaljenim dostojanstvafn rekla Katarina, »sploh pa so zakonske objave tako dolgočasne in še bedaste po vrhu, da bi jaz tega nikoli ne razgla-šala.
Sonja si je s kazalcem nepotrpežljivo potisnila očala k nosu.
»Vraga vendar, ali si lahko pet minut tiho, da ti povem. žlobudraš in žlobudraš, kot za stavo.« Globoko je vzdihnila in nekaj hipov pomolčala. Potem je spregovorila s popolnoma mir-nim, tihim glasom.
»Saj veš, kaj je pogoj za Maksov zakon. Otroci. Jaz jih pa ne morem imeti.«
»Tudi ti ne?« se je začudila Katarina.
»Ne, ne morem jih. To je lahko samo plus. V tem slučaju seveda je minus. Sicer pa M važno, ali je to dobro ali slabo. dejstvo je, da se hočem in moram poročiti z Maksom. Razumeš, moram! — No, ko bova poročena, se ne bo mogel takoj ločiti. Za
njim stoje starši. Saj ti je znana ta obupna navezanost. Njegovi starši me imajo radi. Zelo čudno se sliši ta beseda radi. — Maksu bom počasi razložila vso resnico. Mislim pač, da mu bo vseeno, katera od naju rodi njegovega otroka. — To sem mislila. Ti mi podari njegovega otroka. Zdrava si, lepa sicer ne preveč, malo pameti pa tudi imaš.«
»Moja prababica je znorela,« je hitro odgovorila Katarina in se zasmejala.
»Kaj se ti zdi to tako smešno?«
»Ne to,« je skušala med smehom pojasnevati, »pač pa ono drugo.«
»Eh,« je na pol ušaljeno na pol zaničljivo odgovorila Sonja, »kdo pravi, da bo ravno tvoj prvi otrok podedoval to?«
»Torej mi predlagaš povsem poslovno kupčijo, ne? Le na nekaj si pozabila v svoji preračunljivi glavi, kaj bom jaz imela od vsega tega. Kakšne koristi?«
»Denar!«
»Ph! Denar je minljiv. — Hočem nekaj kot zadoščenje ali kaj temu podobnega.«
»Včasih ti lahko posodim Maksa.«
»Zelo zelo si radodarna. Pravzaprav se mi gabiš.« Katarina se je skušala nasmehniti. »In če si ga ne bom več zaželela?«
»Tega ne moreš pozabiti, da je bil prvi moški tvojega zivlje-nja«.
Katarina se je za hip ozrla v temni ploskvi.
»In če Maksu sporočim ves ta razgovor?«
»Ti ne bo verjel, ker sem nekoč pred njim zaigrala abortus.«
»Torej povsem pripravljen teren. — In če kljub temu odbi-
jem?«
»Ne boš.« Kako prepričevalen, jasen in dokončen je bil So-njin glas.
vKako da si tako trdno prepričana v resničnost svoje trditvet«
»Ker še vedno Ijubiš Maksa.«
Katarina se je zdaj morala zasmejati. Toliko naivnosti in nevednosti resnično ni pričakovala od Sonje. »Ti je to on rekel ali pa si le s svojimi očali prodrla tako globoko v moje bistvo?«
»On.«
»Katarina je lahno zavzdihnila, pa ni bila razočarana, niti presenečena. Tako vseeno ji je bilo. »Kaj res nič ne veš o moški nečimernosti?« Kadar lešemo k njim, so pač vedno prepričani, da jih Ijubimo. — Do Maksa mi je toliko,« frcnila je v zrak, »vi-diš — sam zrak.«
»Daj mi vendar odgovori,« je nepotrpežljivo začela bobnati s prsti po mizi.
»Morda ti res odgovorim,« se je radovedno namuznila Kata-rina, »če snameš očala. ¦— Samo pod tem pogojem ti odgovorim.«
Za hip se je Katarini dozdevalo, da je Sonja popolnoma onemela. Potem se je počasi začelo vračati v njo iivljenje, ki ga je zaznala le po trepetu svojega telesa. Sonja si je roko, ki je prej ležala na mizi, tesno pritisnila k sebi in zamolklo rekla:
»Si verjela v to, kar so govorili o mojih očeh?«
Katarina je brez strahu, a obotavljajoče prikimala,
Zdaj je Sonjina roka povsem ošivela. In v nenavadno krče-vitem sunku si je strgala očala z obraza.
»Le oglej si jih, le,« je zaničljivo rekla.
Sklonila se je preko mize in na široko razprla oči. Katarina se je zazrla v dva živa, svetlikajoča in hladna smaragda, ki jih je svetloba tako čudno, skoraj demonsko rezala. Razsekovala jih je na majhne oglate kristalčke, ki so jo prebadali in se ji ves
čas posmehovali. Imela je neprijeten občutek, da ji vsak tak posmehujoč delček hoče izpiti nekaj lepega, dobrega. Iz vseh kotov so migljali zlobni žarki, ki so jo utrujali in uničevali. Kadar pa je svetloba drugače. zaigrala svof odbojni ples, jo je gledalo dvoje temnih oči brez dna. V teh odprtih, temnih in glo bokih grobovih so v razkošnih dvoranah ' domovali hlad, groza in zaničevanje. Te oči niso poznale usmiljenja. Niso znale odpu-ščati. Katarino je postajalo strah teh vsevidnih oči. Z dlanmi si je zakrila obraz in zasoplo rekla:
»Zakrij si jih! Prosim!«
Sonja si je z zadovoljstvom nataknila očala. »No, si zdaj potolažena? Zdaj pa izpolni še ti svoj del pogodbe!«
Katarina si ni bila povsem na jasnem, zakaj so jo Sonjine oči tako prestrašile in razburile. Saj je v življenju še toliko bolj groznih in strašnih stvari! A p tem hipu je bila bolj prazna kot kdajkoli poprej.
Torej spet neusmiljeni znak staranja. Ne prenese nobenih presenečenj več.
»No, odgovori že vendar,« je zaslišala Sonjin glas.
»Seveda, odgovor,« je rekla bolj zase kot za njo. »Odgovorim invpismu. častna beseda, Sonja. V pismu! — Saj razumeš, časa vanje. Počutila se je kot ledena sveča, ki se kljub soncu ne more
Ne da bi čakala na njen odgovor, je potegnila denarnico in plačala svoj zapitek.
Ko je Katarina stopila iz lokala, je sijalo sonce. V toplih in radodarnih žarkih jo je objelo, in najraje bi se bila zavila vanje. Počutila se je kot ledena sveča, ki se klju bsoncu ne more odtajati. Njene misli so se utrujeno porazgubile v tišino in samoto možganskih zavojev. Zdaj ni o ničemer premišljevala. V stranski ulici se je naslonila na zid, poiskala je gladek, topel zid in prepustila svoj obraz razposajeno otročjim žarkom. Obšlo jo je lenobno ugodje in želela si je samo to, da bi lahko večno tako ostala.
Nenadoma je iz daljave k njej priplaval otroški jok. Presun-Ijuv in cvileč otroški jok. Oblil jo je drget in usta so se ji popolnoma osušila. Kot da bi se šele sedaj začela predramljati iz neke čudne omotične osuplosti nad preloženo kupčijo. Tanek piskajoč glas ji je šel kot sirena fsirene so jo spominjale na vojno skozi kosti. Ni se mogla obvladati, pa tudi oditi ne. Počasi in z veliko težavo je odprla oči. Na nasprotni strani ceste je zagledala mlado žensko Sonjinih let, kl je neusmiljeno tepla svojega otroka. V hipu se ji je ponovno rodilo čustvo, za kate-rega je mislila, da je že zdavnaj zakopano v predalu zdravniške ordinacije. Stekla je čez cesto in pograbila besneči šenski otroka iz rok. Morala ga je rešiti. Dvignila ga je v objem in zakopala svoj obraz v toplo telesce. In vonj tega volnega in živega telesca ji je z bolečino prinesel spoznanje in resnico, ki se ji je tako dolgo prekrivala, da ne bo mogla imeti nikoli, nikoli otrok. »Nikoli, nikoli ..« je polglasno hlipala. Jokala je s prav tolikšno močjo kot takrat, ko je bila še otrok. Otrok! Ali je bila sploh kdaj majhno dekletce? ženska jo je nekaj trenutkov začudeno opazovala, prav tako jo je nemo ogledoval otrok. Presenečeno je odpiral ustka in si brisal solzne oči. To je vendar zanj nekaj novega, nekaj nedoumljivega. Kaj se odrasli tudi jokajo? Mama pa mu je rekla, da ne. Se potem tud: oni lazejo? ženska je pograbila Katarini otroka iz rok in stekla. On pa je še dolgo gledal nazaj na žensko, ki je jokala. Bogvf zakaj?
Katarina je držala besedo. Pismo je imelo enostavno vsebino.
»Pošlji mi denar,« je pisalo v njem. — To je bilo vse. Za kupčijo, ki ne bo nikoli izpolnjena!
SREDNJEŠOLCEM!
Tribuna je list študentov ljubljanske univerze. Misel, da naj letošnja Tribuna dobi tudi kotiček, v ka-terega bi pisali za bodoče študente, se je rodila že koj v začetku leta. Bilo je nekaj oklevanja. Bi ali ne bi?! Potem smo razmišljali, kako bi, in končno smo se z današnjo številko ojunačili. V vsaki naslednji Tribuni bosta rezervirana najmanj dva stolpca, na katerih bo-mo pisali za srednješolce, posebno za tiste, ki jim velja naš   pozdrav:   nasvidenje   prihodnje   leto   na  univerzi!
Navadno četrtošolec začenja zadnje leto šolanja v srednješolskem ambientu, ne da bi mnogo vedel, kaj in kako se dela in živi kot študent. O univerzi je slišal le priložnostno, niso mu poznane vse fakultete, ki obsta-jajo, le redkokateri je seznanjem s pogoji, z načinom študija ipd. In o tem, na katere smeri se cepi študij na posameznih fakultetah, katere predmete je treba poslušati, koliko ur predavanj tedensko (in kje!), nada-lje, kje se da dobiti literaturo, kakšno in za koliko — o vsem tem ve novinec zelo malo.
Poskušali vam bomo dati vsaj bežno orientacijo, kakšen'je vsakoletni priliv novih študentov na posa-mezne fakultete in oddelke, na katerih smereh opaža-mo »sušo«, katere pa slovijo kot zelo »konjunkturne«.
Cetrtošolcu se zdijo vse te »skrbi« sedaj v začetku šolskega leta sicer še zelo oddaljene. Koliko jih je, ki še ne vedo, kaj bodo študirali. »Najprej moram napra-viti maturo, potem šele bomo razmišljali kako in kaj,« je misel, ki se mota po glavi marsikoga, ki končujejo srednjo šolo. Pride na univerzo in se vpiše. Koliko jih je, ki se šele med letom osveščajo, da jim študij na izbrani fakulteti ne ustreza iz tega ali onega razloga. Lovijo se, sedlajo z ene na drugo smer, z ene fakultete na drugo, in ni malo primerov, ko na koncu spoznajo; da je šlo leto po zlu.
Ni jih malo, ki pridejo na univerzo samo zato, da »študirajo«, da so v višjem socialnem razredu. Nekateri se spet uštejejo, ko precenjujejo svoje sposobnosti (pridnost ali nadarjenost, ko čutijo »notranja nagne-nja«, ali ko hočejo ali morajo!) uresničiti stare družin--ske načrte in ideale. Fakulteta pa se jim potem pokaže v povsem drugačni luči, kot pa so si jo zamišljali prej. študij jim neusmiljeno pokaže zobe. Rušijo se ideali, v vodo padejo načrti. Univerzitetne statistike govore o zdesetkanih vrstah onih, ki se od prvotno vpisanih prebijejo do absolventskih časti. Vemo: cel niz vzrokov tiči za tem. Verjamemo lahko dejstvu, da niscr vsi ob-jektivne narave. Vzroke je treba iskati marsikdaj pri študentih samih. Zakaj sicer tolikšen osip po prvem letniku. Nemalo pa je kriva temu tudi zaletavost, ne-trezna navdušenost mnogih novincev, ki se vpisujejo nekam, ne da bi setprej pobliže seznanili, s čim vse bodo imeli opravka.
Namen tega kotička bo povsem opravičen, če boste v njem dobili malo globlji vpogled v razmere, sploh v življenje fakultete, ki ste si jo izbrali ali pa si jo še boste za matično v prihodnjem, prvem letu študija na univerzi. V vsaki naslednji številki se bo načeloma predstavila po ena fakulteta, višja ali visoka šola, ali akademija. O vsaki vas bomo seznanili z njenimi glav-nimi »osebnimi« podatki, kakšen »značaj« ima in sploh vse v zvezi z njo, kar bi vas utegnilo zanimati.
Ne domišljamo si, da nam bo v tako omejenem prostoru uspelo odgovoriti vsem na vsa vprašanja, ki so vam nejasna v zvezi s študijem na univerzi. Zato pa lahko brez bojazni pišete na naslov: Tribuna — Po-ljanska 6, Ljubljana, rubrika »Za bodoče študente«, in vprašate. Radi vam bomo odgovorili. Tribuna sploh želi, da bi preko nove rubrike prišla v tesnejši stik z zadnjimi letniki srednjih šol, da bi se seznanila s problemi in željami, ki jih boste imeli s skorajšnjim študijem. Vsak vaš nasvet, o čem bi bilo dobro pisati, bo dobrodošel.
Proti koncu šolskega leta, ko bodo »razmere bolj aktualne«, bo naša rubrika spregovorila tudi nekaj o »sitnosti« v zvezi z vpisom na fakulteto. O tem, kaj vse potrebuje in česa ne potrebuje novinec, ko se »tistega dne« lovi po Ljubljani, išče fakulteto, sortira dokumente, prešteva kolke, se navdušuje za zaprašene arhive skript starih bajt. Morda vam bomo lahko pri-hranili marsikatero neprijetnost. Marsikomu ne bo tre-ba iti po kostanj v žerjavico zaradi brucovske neiz-kušenosti.
Predstavili vam bomo tudi »stanovski problem« z vso njegovo aktualnostjo. Ne mislimo vam odkrivati ključa formule: KAKO priti v Študentsko naselje, ker takega ključa ni. Zato pa vas bomo seznanili z vsemi študentskimi domovi v Ljubljani, z njihovimi kapaci-tetami, pogoji za sprejem vanje, cenami in življenjskim utripom v njih
Do konca šolskega leta se vam bodo v naši rubriki predstavili naslednje fakultete, višje in visoke šole ter akademije v Ljubljani: filozofska, pravna, ekonomska, medicinska, biotehniška, naravoslovno-tehnološka, elek-trotehniška, strojna, fakulteta za glasbo, akademija upodabljajoče umetnosti, akademija za igralsko umet-nost, višja šola za zdravstvene delavce, višja pedagoška Sola,   višja  upravna  šola  in  višja  gospodinjska  šola.
Se to. Vsem tretješolcem in četrtošolcem v Slove-niji smo poslali »na poskušnjo« dve letošnji številki Tribune in jih povabili, da bi se naročili nanjo.
Upamo pa tudi, da boste s Tribuno zadovoljni. Da boste iz vaše rubrike izčrpali čimveč koristnih podat-kov, ki vam bodo svetovali kam in zakaj v jeseni...
Tavčar Marjan
Posebno obvestilo uredništva!
Ker je zanimanje srednješolcev za Tribuno preseglo naša pričakovanja, smo se odločili, da vam jo bomo skušali približati tudi z ugodnejšimi plačilnimi pogoji. Naročnino lahko plačujete tudi v štirih obrokih po 100 dinarjev. Pobrano naročnino pa nam naj poverjenik na vaši šoli pošlje: novembra, januarja, marca in maja, vsakega prvega v mesecu! Pošiljamo vam jo lahko na poverjenikov naslov na šolo ali pa na naslove naroč-nikov na dom.
Poverjenik nam naj pobrano naročnino nakaže s položnico  na  tekoči  račun:  600-14-33-567!
UREDNIŠTVO
SJKUJPSCMJVA  V NASELJU
Preteklo sredo zvečer so imeli svojo redrto letno skupščino stanovavci štu-dentskega naselja. Prisostvovali so ji tudi Lojze Piškur, generalni tajnik univerze, prof. Vera Brnčič, predsednica kutatorija štud. domov \n menz, Janez Kodjančič, predsednik U0 ZŠJ, ing. Franc Bitenc, se-kretar UK ZKS, in drugi gostje.
Redni udeleženec naseljaških skupščin lahko ugotav-Ija, da kvaliteta le-teh vztrajno pada. To lahko ugotovimo tudi za letošnjo skupščino. Kvalitetnemu in dobro pri-pravljenemu poročilu, ki ga je podala predsednica štu-dentskega sveta Ivanka Vrhovščakova, bi glede na naka-zano problematiko lahko in celo morala slediti živa in zanimiva diskusija. Žal je bilo ravno narobe.
Nedvomno je študentski svet v lanskem letu naredil več kot kateri koli pred njim in je pohvala, ki mu jo je izrekel tov. Hartman, predsednik upravnega odbora, goto-vo zaslužena. Izredno zanimiv predlog za organizacijo sa-moupravljanja v študentskem naselju je v glavnem prav delo članov študentskega sveta. Študentje — koristniki bodo v tem sistemu dobili odločujočo, a tudi zelo odgo-vorno vlogo. Soupravljanje tako velikega zavoda, kot je Naselje, ki posluje z dokaj velikimi sredstvi, prav gotovo ni enostavna stvar. Zato je bilo upravičeno pričakovanje, da se bodo stanovalci Naselja v diskusiji na skupščini poglobili v vsebino tega satnoupravnega sistema in pred-vsem v svoj položaj in vlogo v tem sistemu. Se vedno je namreč vprašanje, ali je predlagani sistem res tak, drt pridejo v njem na najbolj posrečen izraz pravice tako študentov kakor uslužbencev. Morda bi kazalo ob tem po-misliti tudi na dejstvo, da prevzemajo študentje s pre-hodom na tak način vsaj do neke mere v svoje roke tudi vodstvo zavoda. Zdaj ne bo več mogoče iskati krivcev v upravnem odboru, upravi in kdo ve, kje še, ker bo krivec za napake in nepravilnosti celotni kolektiv študentskega naselja, tako študentje kakor uslužbenci.
Medlo
Zelo aktualno postaja tudf vprašanje kadrov. Za tako število družbenoupravnih, samoupravnih in družbenopo-litičnib. organov v Naselju bo potrebno precejšnje število sposobnega študentskega kadra. Kdor pa ve, kako težko je bilo že doslej dobiti ljudi za razne organe prav v Nase-lju, ve, kako odgovorna naloga čaka novofonnirano ka-drovsko komisijo. Brez temeljitega dela te komisije bo res dobro zamišljen sistem prej ali slej obsojen na ne-uspeh.
Vsa ta vprašanja so skupaj z vprašanji kulturnega in družbenega življenja nedvomno dala zanimivo snov, o ka-teri bi stanovavci Naselja morali povedati svoje mnenje. V glavnetn pa so sicer že itak redki diskutanti z nena-vadno močnim smislom za humor ponavljali že tolikokrat slišane besede. Gotovo so cene kruha, kvaliteta hrane in vrsta v menzi vedno aktualne stvari. Vsaj v Naselju! Pa vendar bi bilo pametneje, ko bi vsi ti prizadeti diskutanti tudi kaj storili, ne pa le iz leta v leto ponavljali stare, neduhovite stvari. Sem mnenja, da bi morala mlada inte-ligenca, ki stanuje v Naselju, drugače reševati svoje pro-bleme, probleme svojega življenjskega okolja. To so ven-darle zreli ljudje, ali naj bi bill zreli ljudje, ki bodo kmalu stopili v življenje, v prakso in se bodo na delovnih mestih srečevali z podobnimi vprašanji. In nedvomno bo vsak preprost delovni človek kmalu izgubil spoštovanje do take nesposobne ali indiferentne inteligence, kakršna danes sta* nuje v Naselju.
Gotovo je prijetno zabavati občinstvo z zabavnimi in pikrimi besedami, ki Iahko pomenijo to ali pa tudi dru-go. Toda tak humor je mogoče pokazati drugje, ne ravno na skupščini, ki bi vendarle morala nositi pečat resnega, delovnega telesa, ki naj bi sprejelo določene smernice za delo študentskega kolektiva v Naselju v prihodnje. Tega namena zadnja skupščina v Naselju kljub prizadevanju nekaterih ni dosegla. Morda se je preveč zakoreninilo tnnenje, da bodo že drugi naredili, kar je potrebno.
Milan
Nl DRZAVA V DRZAVI
(- ampak nekaj drugega)
V   »Tribuni« št. 13 z dne 17. oktobra je neznani avtor napisal članek z naslovom   »Zakaj   država   v državi   v   Naselju?«.   To   »veliko   delo«   anonimnega avtorja sem nekajkrat prebral in sploh ne morem ver-jeti, da se lahko tako enostavno in pristransko rešu-jejo stvari, iz katerih so posamezniki s svojimi izja-vami, s pomočjo, nažalost, prostovoljno angažiranega našega študentskega časopisa, naredili problem. Začeli so pravo hajko s tem, ko so naredili v svojih glavah fronto, ki se imenuje blok VI in proti kateremu se je treba najodločneje boriti. S svojim enostranskim pri-kazovanjem stvari so posamezni tovariši prikazali nas stanovalce šestega bloka kot skupino neodgovornih ljudi, ki hočejo iz tega bloka napraviti trdnjavo ne-odvisnosti v študentovskem Naselju.
V  želji, da se te sivari enkrat za vselej razjasnijo, bom stoišal navesti prava dejstva.    Uprava   študentskega  nase-Ija je zahtevaia, da se ji do konca junija dostvijo sledeča potrdila: potrdilo o izpitih, potrdilo o osebnih dohodkih študentov kakor tudi potrdilo o dohodkih staršev. Kar se tiče potrdbla o izpiUh, ni nihče med stanovalci šestega bloka imel ničesar proti, dejstvo, da tega potrdila posamezniki niso oddali, tie moremo objasniti z bofkotiranjem, ampak v njihovo nemarnostjo, vendar pa  taki niso bili samo v VI. bloku. V VI.  blok smo se  vselili  v začetku oktobra 1961 in takrat  smo dostavili upravi Naselja vsa potrdila. Ker od takrat ni niti polno leto dni in ker se naši dohod-fci, kakor tudi dohodki naših staršev, niso mogli spreme-niti v tolikšM meri, da bi to vplivalo na pravico bivanja v študentovskem naselju, smo bili prepričani, da za nas ne bi moglo veljati to pravilo. Razen tega ni tako enostavno dobiti potrdila, saj  bi moralo   precej   naših kolegov   iti osebno v svoje mesto, če bi jih hoteli dobiti. Torej ni to bojkotiranje niti boj proti birokraciji, kakor so to neka-teri razumeli, ampak po mojem mišljenju — gledenaoko-liščine — naše upravičene zahteve, ki jih uprava Naselja ni sprejela. Kajti do sedaj ie bila v študentovskem naselju praksa, da se vsa ta potrdila oddajo   ob sprejemanju štu-dentov in veljajo za ves čas bivanja v njem.  Toda sedaj potrdila, stara samo eno teto, niso več dobra. No, po do-ločenem oklevanju so bila potrdila na koncu predana.
V članku avtor napada nadalje stanovalce VI. bloka, češ bolj veseli«. To je še en primer enostranskega obravnava-nja stvari. Jaz ne trdim, da steklenice nismo metali in iskreno priznam, da to ne odobravam, toda želel bi, da se pogleda tudi druga stran medalje. Mi smo v začetku tova-riše, ki so ponoči peli in rogovihli, opominjali in prosili, da ne rušijo miru v Naselju, toda to je bilo zaman. Na-sprotno, oni so še povečali svcjo aktivnost. To v glavnem niso bili kolegi in kolegice, ki so naredili nek izpit alj di-plomirali fkot trdi avtor članka), ker gredo oni naravnost v svoje bloke, ampak nekoliko skupinic študentov, ki so noč za nočjo prihajali v Naselje pijani fin po možnosti čim bliže  VI. bloku), da bi tu po dve uri tulili in peli.
Oni so, čeprav pijani, dobro račundU: v Naselju smo svo bodni. Lahko delamo, kar hočemo. V mestu ne smemo, ker bi imeli na prvem koraku opravka z miličniki. Toda tu v Naselju ni milice. To so oni dobro vedeli in videti je, kot da za takšne slučaje ni disciplinske komisije Nase-Ija, kar tudi mi prav dobro vemo. Izpostavljeni smo bili žalitvam in najvulgarnejšim psovkam teh »nočnih juna-kov«, toda kazni, fci jih je disciplinska komisija' Naselja izrekla zaradi enega takega slučaja, so fih samo apogumtie.
To so torej argumenti v obrambo VI. bloka, bloka, ki je, kot je vid&li, postal mnogim »trn v očeh«, bloka, ki je dobil neuradno mnogo nazivov in med katerimi je naj-bolj znan blok »Balkan«. Ne poskušam ga popolnoma opravičevati, toda veriemite, krivd nismo samo mi, kakor to mnogi mislijo.
Kdor ne verjame tem mojim argumentom, naj pride, posebno zdaj v »eri brucavanj«, k nam na obisk, pa se bo prepričal. Sprošujem se, ali smo stanovalci VI. bloka tisti, ki se moramo borvti proti takim pgjavom, kolikor se bodo dogajcdi tudi to leto, ali nekdo drug? To samo zaradi spo-minjanja. Upajmo, da takih pojavov letos ne bo, ker je to tudi želja nas, stanovalcev VI. bloka, kajti tudi mi hočemo živeti v miru, ket ie to, verjemite, veliko bolje, kakor bu-diti se vsako noč v »drobnih urah«.
Telebak Nikola, stanovalec VI. bloka
OPOMBA UREDNIŠTVA
Polemika, pričeta okrog vprašanja 6. bloka, kaže, da stvori vendarle niso tako jasne in eno-stavne, kot izgleda to mordo po obeh objavljenih člankih. Po našem mnenju so stanovalci 6. bloka stanovalci Študentskega naselja z vsemi pravi-cami, pa tudi dolžnostmi, ki jih imojo tudi vsi drugi. če je sprejemna komisija letos želela pre-veriti podatke vseh stanovalcev in je zato zahte-vala potrdila, skorajda dvomimo, da je šlo za birokratizem ali nerazumevanje. Prepričani smo, da železarska stolpnica tudi ni nikomur trn v očesu, pač pa so določene stvari, ki bi se ver-jetno lahko reševale na drugačen, predvsem pa tovariški način. Jasno pa je, da vseh teh vpra-šanj, posebej še vprašanje discipline v ŠtuJent-skem naselju, stanovalci 6. bloka sami ne bodo rešili. Vsekakor ne s steklenicami!
Ob zaključku redakcije smo prejeli tudi odgo-vor predsednika 6. bloka, ki pa ga zaradi tehnič-nih ovir nismo mogli uvrstiti v to številko. Ker tudi v njegovem članku niso vsa dejstva točna, bomo v prihodnji številki objavili odgovor pred-sednika 6. bloka in odgovor uredništva na vsa netočna in nepreverjena dejstva.
r
PRIUUBLJENOST
PROVINCIALNEGA BALETA
Balet  je   morda   najtežja  veja   odrskih
umetnosti.   če  poslušamo  na   pr.   nastop
glasbenega    umetnika,    ga    občudujemo,
aplavdiramo, vemo, da je postal umetnik
' po  neki  začrtani  poti   svojih  predhodni-
I  kov. Vemo tudi, da je ta postal umetnik
.  zato, ker je glasbeno nadarjen in ker je
i mnogo vadil,  tako  kot  so  vadili  njegovi
f predhodniki. A baletnik? So tudi šole, ki
j  skušajo  dati  človeku  neko  osnovno  zna-
I nje. Do sedaj so bile te šole zelo redke in
i nepopolne.  Posameznik  je  bil  prepuščen
:  samemu sebi in je uspel le,  če je poleg
1  svojega talenta ogromno vadil. To  pa ni
,  bil edini pogoj. Moral je imeti tudi ogrom-
no  sreče,  da  je  lahko  svoj  talent nekje
razvil.
Baletniki so v veliki družini umetnikov najskromneje zastopani. Morda zato, ker je najlažje spoznati »kvaziumetnika«. Le-ti vede ali nevede kvarijo ugled zelo lepi umetnosti. Podobno kot pri glasbi skuša moderna oblika baleta zamenjati klasično. Dve smeri se bijeta za obstoj, pa čeprav
Doris   Hering,  urednik   časopisa »Dance Magazine«
je zmagovalec že znan. Dve smeri, ki sta si tako nasprotni, a se vendar nekje ujemata. Njuna stična točka je umetnost.
Baletne šole pri nas so še vedno »Ahi-glova peta«. Morda zato, ker starši gledajo zaradi mnogih namišljenih umetnikov vso stvar kot nekaj negativnega. Videti je, da so v drugih državah prebrodili podobno krizo in število strokovnih baletnih šol raste iz dneva v dan. Ponekod imajo celo študentske baletne festivale. V naslednjem sestavku boste lahko spoznali baletno šolo in študentski festival v državi Pensil-vaniji v ZDA. Napisal ga je Doris Hering, urednik rubrike o pokrajinskih baletih pri časopisu »Dance Magazine«, v katerem ga je tudi objavil.
Hotel na najprometnejši ulici mesta Erie v Pensilvaniji je izobesil plakat, na katerem piše: »Baletni festivaJ severo-vzhodnih pokrajin ZDA«. No, ta plakat ni edini, ki spominja na festival. V tej ulici krasijo ure za parkiranje lesene skulp-ture balerin.
IZ
KOLEDARJA
Precej časa je bilo videti, da »NAACP« (Narodna zveza za napredek barvno-poltih ljudi«) ne priznava jazzu in jazz godbenikom njihovega velikega boja proti rasni diskriminaciji, pa čeprav so se borili že vse od prvih začetkov jazz glasbe, torej že celo prej, kot je bila NAACP ustanovljena.
To stališče so spremenili julija 1959. Vsako leto namreč ta zveza podeli odliko-vanje ameriškemu črncu in ga proglasi za »vzornika mladini«. Jidija 1959 so že 44. podelili to odlikovanje in prvič ga je dobil jazz godbenik Duke Ellington. Ob neki priložnosti je izjavil naslednje:
»Meni je vseeno, ali igram jazz ali ne. Toda kar igram, je glasba ameriškega črnca.«
Pred hotelom se ustavljajo avtobusi, ki so pripeljali mnogo veselih in glasnih deklet in dečkov med dvanajstim in osem-najstim letom starosti. To so člani enaj-stih pokrajinskih baletnih skupin, ki so prišle na štiridnevni festival. Pokrajinski balet obstaja že zelo dolgo, morda petde-set let, morda še več, vendar je v zadnjih petih letih dosegel še poseben polet. V pričetku tridesetih let so bili skoro vsi baletni učitelji tujci, baletne šole pa so bi-le samo v velikih mestih, kot je New York. Toda sčasoma je prišla nova gene-racija profesorjev, večinoma Američanov, ki so prevzeli svoja delovna mesta po vsej državi. Ko so pričeli z delom, so vi-deli, da bodo morali nadarjenim učencem dati priložnost pokazati se pred javnostjo. S tem bi izpolnili praznino, ki nastane med prehodom iz šole v profesionalno baletno skupino.
Te grupe .niso profesionalne in nosijo ime »pokrajinske« zato, ker ne potujejo na turneje, temveč prirejajo predstave v svojem mestu in okolici. Niti nastopajoči niti režiserji teh skupin ne prejemajo de-narja. Toda po disciplini in obliki dela se nikakor ne ločijo od profesionalnih sku-pin. V ZDA je trenutno blizu 100 podob-nih baletnih skupin. Nekatere nastopajo samo nekajkrat letno, a ostale, kot n. pr. »Civic Ballet«, najstarejša amaterska ba-letna skupina, ter »North« iz Detroita, imajo mnogo več nastopov.
Priznana ameriška baletna akademija-gledališče je* 200 km severovzhodno od New Yorka in nosi prav čudno ime Ja-kob's pillow (»Jakobov vzglavnik«). Gle-dalci, ki to gledališče obiskujejo, nikakor ne dremajo med predstavo.
Preden zavzamejo baletne skupine svoja mesta v gledališču Teda Shavna, le-to je dobilo ime po ustanovitelju in prvem di-rektorju festivala, morajo prikazati svoje znanje v tej vrsti umetnosti. Vsakdo, ki je pripravljen iti na dolgo pot po nočni temi iz senovite Berkshirske planine, pri tem pa mora paziti na vsak prometni znak, ali če hočete, da se povzpne po lest-vici, ki vodi do vzglavnika, je dokazal, da ga stvar zanima.
2e devetnajst let stoji gledališče, kakor pravi Ted Shawn, in je sestavni del aka-demije v Jakob's Pillowu. Le-to služi štu-dentom, da vidijo ustvarjena dela, katerih tehniko in teorijo proučujejo v učilnicah. Občinstvo v dvorani je dobrodošlo, ker pač le s tem pridejo dela do polnega izraza.
Parola festivala je raznovrstnost! Zato sestavlja festivalski večer nekakšno mani-festacijo treh zvrsti plesa: baleta, sodob-nega in folklornega plesa. Sedaj pa pride včasih do odstopanja od tega načina in pride večer, ki je posvečen izključno so-dobnemu plesu. Tri grupe različnih ples-nih karakteristik so prikazale, kako širok obseg ima sodoben balet. V programu smo lahko zasledili lirske in dramske elemente, jazz in folkloro. Manjkal je le humor. Najdinamičnejša figura festivala je bila Valerie Bettis, ena izmed največjih ameriških koreografov-plesalk, ki je na-stopila s svojo obnovljeno skupino. Le-ta je nastopila v dveh delih. V scenah iz dela »Prvi potniki« (Early Voyages), baletne drame, ki je pod vplivom romana Truma-na Capote: »Drugi glasovi, druge sobe« (Other Voices, Other Rooms), se je zopet poslužila s svojo znano tehniko edinstvene igre (z dialogi) in baletnega gibanja. Vse-bina dela pripoveduje o mladem dekletu, ki je skušalo izvabiti bojazljivega fanta iz njegove dekadentne rodbine.
Videti .je bilo, da je bil tokrat dialog preveč v ospredju, mislim v odnosu do plesa, čeprav so Valerie Bettis kot Deklica, Grove Dale, talentirani mladi plesalec s Brodwaya kot Mladenič in Marija Karni-lova kot slaboumna nesrečnica iz njegove rodbine, odlično odplesali svoje vloge.
Drugo delo Valerie Bettis »Zlato kolo« (The Golden Round) je bil zanimiv ekspe-riment razširitve iz prejšnjega solo plesa Ladie Magbeth v baletni trio. Posebno ne-pozaben je bil duo, v katerem Ladie Mag-beth nagovarja moža k umoru, pa tudi ironična dvorna igra, v kateri so nastopili Ladie Magbeth, njen mož ter njuna bodo ča žrtev. S svojimi solo plesi je Valeria
Bettis nedvomno navdušila gledalce, ki pa so tudi mnogo prieakovali od nje.
Podobno navdušenje je izzvala skupina Talley Beattyax z jazzovsko (klasičen jazz) izvedbo o progovnih delavcih. »The Boad of the Phoebe Snow«, kot se imsnuje že-lezniška proga, mojstrsko prikazuje razpo-loženje in aktivnost skupine mladih Ijudi y mnogih medsebojno povezanih plesih. Dvorjenje, ljubosumje, velik pretep — vse to je izraženo v gracioznih premikih spro-ščenih udov, ki so tako karakteristični za večino afriških plesalcev. Bilo je tudi pre-cej elegance v mačjih skokih deklet in v stiliziranih bojih med ljubosumneži. To delo, ki traja blizu trideset minut, je po polnoma zaslužilo navdušene ovacije šte-vilnih gledalcev.
Z odra je vela lirika, ko sta umetnika Robert Cohan in Matt Turney nastopila ˇ dveh točkah v koreografiji Roberta Coha-na. Ples »Seaborne«, ki je bil popolnoma brez cilja, podobno kot morje, je vsebo« val nekaj neverjetnih fluidno izvedenih figur. Do izraza je predvsem prišla na videz prikrita moč izvajalcev.
Druga točka, balet »Pass« se dogaja v stari Tebi. Koreograf je prikazal zlo, ki preti izza zunanjih Ijudskih čarov. »čare« sta predstavila Sfinga in njen partner, ki je v pričakovanju Sfingine prve žrtve po-skušal zapeljati istočasno neko drugo ose-bo. V trenutku, ko je člari baletne skupine skušal spustiti zavese, se je iz dvorane zaslišal pritajen krik. Umetniki so s pri-rojeno eleganco odplesali ta grozen ples, tehnično dovršeno in z nesluteno dramsko močjo.
Huraor v Buletu je zastopala Myra Kinofh, ki se je usmerila v satiro in nastopila v treh baletnih točkah. Prva je bila satira na legendo o Adamu in Evi, ki je imela od vsega samo zanimiv konec. Druga dva baleta sta žela mnogo več smeha in pri-znanja. To je bilo že precej znano delo Myre Kinch »Gisele s revenge« ali Gizelino maščevanje in pa »Grob zza dva«, izvrstna satira na Aido. Nadarjenost Myre Kinch ni niti toliko presenetila. Toliko bolj pa njen novi partner Alonso Castro, mpo rodu iz Peruja, ki je šele pred nedavnim pričel plesati v ZDA, zasenčil s svojo umetnostjo mnoge plesalce v komičnih vlogah. Ta par je v skupnih točkah prinesel v spored neko prijetno lagodnost in dopolnil raznolikost v sodobnem baletu.
Stran 9
u
JA
Nevsakdanji ..HOBBY"
L čim vse se ukvarja študent! Mnogo jih je, ki skrbno, Ijubosumno skrbno gojijo vsak svojega konji-čka. In zaljubljeni so vanj. Na po-seben način zaljubljeni. — študenie je mogoče najti, ko se pode po ne-bu. Najdeš jih pa tudi v globokih, mrcčnih breznih, polnih teme in grozljivosti, vidiš jih, kako strmijo
V  čudoviti kapniški svet podiemelj-skih jam, kako brskajo po razpokah zemeljske skorje in sta jim karbi-dovkr in iskra navdušenja v očeh edini luči v podzemeljski temi.
Car Jože študira geologijo. Krepkemu, na zunaj zadržanemu fantu se je vnela čudna svetloba v očeh, ko smo načeli po-govor o jamah in jamarstvu. Ta strast se mu po krvi ne pretaka zaman že od peto-šolskih klopi sem. Njegov osebni prija-telj in jamarski tovariš Podobnik Rafael — Jek, stomatolog, je vedra narava. Ko pa je pripovedoval o kapniškem bogastvu domačega podzemlja, se je skoraj razne-žil.
Oba doma iz istega konca, Jože iz idrij-skega kotla, Jek iz cerkljanskih grap, sta bila duša jamarske sekcije že na gimna-ziji v Idriji. Ob nedeljah, da o počitnicah niti ne govorimo, si ju težko našel doma. Otovorjena z nahrbtnikom, karbidovko, čelado, vrvmi si ju lahko srečaval, ko sta kresala po grapi navzgor, da bi si to pedeljo temeljiteje ogledata brezno, ki sta ga zadnjič le »otipavala«.
Vprašam Jeka, kako doživlja, v čem Tidi smisel tega svojega konjička. Na-smehne se, češ ti seveda tega še nisi oku-Sil:
»Zame je jamarstvo najbolj zanimiv, vzburljiv in po doživetjih bogat stik z naravo. Naravo imam rad. Vendar nobeno planinarstvo ali taborništvo ne odtehta občutkov, ki me obhajajo, ko se spuščam
V   jamo,   ko me   obdaja   spokojna  tišina Hemih   kapnikov   in   skal.   Opijanja   me grozljivost, ki diha iz vsakega brezna. Ta konjiček ni  le lep po lepotah, ki ti jih nudi, lep je tudi zaradi nevarnosti, napo-rov, ki jih zahteva,« je povedal Jek.
Jože  je  nasprotno  bolj   znanstven   tip.
»Speleolog ni turist niti nedeljski izlet-nik. Res me podzemeljski svet vsega prev-zame, čustveno razgiblje. Ne morem pa Sl kaj, da bi se obenem tudi ne zahimal za probleme geneze, geološke sestave brez-na in sploh jamskih tvorb. Dober spele-olog mora združevati v sebi nekaj geolo-ga, biologa, hidrologa, metereologa iji šele na koncu je prostor tudi za -- avanturi-sta.«
Jek od nekod privleče na dan stare beležnice iz svoje dolgoletne jamarske kariere. Strani polne opomb in opisov, Vmes se prepletajo skice raznih brezen in jam na Idrijskem in Cerkljanskem; razlagata mi na skici rešitev problema Zaganjalke. Na Cerkljanskem je namreč pod tem imenom redek primer izvira, ki »utriplje«, ko priteka iz zemlje. V enako-mernih časovnih preslebdkih bruhne vo-da močneje iz zemlje, potem spet upade in spet utripne. Ne vedo točno vzroka temu. Ta trdi oreh že dolgo skušata raz-ložiti.
Oba mlada študenta-jamarja sta nave-zana le bolj na domače območje. Ne pre-tiravam, če rečem, da poznata ves domači podzemeljski svet kot svoj žep.
Jože je še posebej navdušen zanj: »To ni kras v starem pomenu besede. To je kras idrijskega področja, kjer se poslavljajo elementi Dinaridov in se uveljavlja že vpliv Julijcev. To področje je zato pov-sem izvirno po podzemeljskih objektih, ni gola varianta kakega istrskega krasa.«
Njuna »zlata jama« pri raziskovanju je pa brez dvoma argonitna Ravenska jama pri Cerknem, edina tovrstna v Jugo-slaviji in redka v svetu po bogastvu ara-gonitnih tvorb.
Jek mi zaljubljeno pripoveduje o nje-nih nežnih snežnobelih aragonitnih »jež-kih«, ki rastejo naravnost iz ilovnatih tal. Njihove iglice bodejo v zrak na vse strani navkljub vsem pravilom nastajanja kap-niškfh tvorb. čutim intimni odnos, ki ga ima do teh krhkih kameninskih figur.
Pozanimam se, čs sta imela zmeraj opra viti le s slikoviti nedolžnimi jamami. »Kaj res misliš,« se smehlja Jek, »da je jamar stvo zmeraj tako lepa pravljivca. Res je dolgo, odkar sem preživel jamarski krst, pa mi še sedaj ni nobeno brezno pravljica.
Spuščati se vanj po ozki, žični lestvici ni isto, kot voziti se z dvigalom. Ne veš, kaj imaš pod sabo. Včasih nebogljeno zabin-gljaš na vrteči se lestvici, ki je pogrez-njena v temo. Objame te čuden srh, ko zadiši po nevarnosti. Bi se vrnil? Karbi-dovka medlo osvetljuje odurne skalnate stene. Dna ne vidiš. 2ene te globlje. Kaj boš dobil na dnu: samo grobljo ali vodo, jezerce, kapnike. če imaš srečo, se na kakšni polici odpočiješ. Spuščanje kot plezarijazahtevata nemalo moči in spret-nosti. — In ko si na dnu. — Prostora je malo. Od zgoraj se prebijajo k tebi po-šastno zmrznjeni glasovi tovarišev. Nekje v steni se sproži kamenček. Odbija se od previsov in skal. Od nekod monotono kaplja voda. Ostudno vlažna je.
Neredko se moraš plaziti po vodi in blatu, pod nizkimi oboki sten. Revež si, če se ti tedaj izneveri karbidovka. Pot naprej ti lahko mimogrede prestreže še sifon. Vrniti se moraš. Brezna so mrzla za telo in srce. Dolgo ne zdržiš v njih. Sam še posebno ne. Osvajanje brezen je zmeraj ekipno delo.«
»Kateri pa je tvoj najvzburljivejši do-godek, odkar laziš po zemeljskih nedrih, Jože?«
Dogodek mu je še svež v spominu. Bilo je leta 1959 v črni gori, na zvezni jamar-ski akciji. Bil je v sedemčlanski ekipi Slovenije.
»Slovencem kot najbolj izkušenim spe-leologom so za »poslastico« prepustili zloglasno brezno Duboki do, globoko 320 m proti peklu. Bilo nas je odločno premalo za takšen podvig. Vseeno nam je spust še nekako šel od rok. Zavozlalo pa se je pri vračanju. V breznu smo bili že polnih 15 ur. S stisnjenimi zobmi smo se dvigali s police na polico. Z zunanjim svetom nismo imeli .nobenih vezi. Tako smo   se   znašli,   utrujeni do   smrti, pred
gladko 10 metrsko steno. Kdo gre prvi? Tisti bi nas potem od zgoraj varoval pri vzpenjanju. Nekdo iz ekipe se je odločil, da bo naskočil steno. Srečno je preplezal 7—8m, ko se je zgodilo. Noga se mu je zapela pod klin na lestvici, da je obvisel le na rokah. Ni bilo pomoči. Kmalu so mu otrpli prsti popustili in zgrmel je v globino. Kakor pa je imel smolo, tako ga tudi sreča ni zapustila. Padel je na hrbet. Nosil pa je nahrbtnik, poln aluminijastih škatel za hrano, ki so odlično odigrale vlogo »amortizerja«. Razen zmečkanih škatel, pččene lobanje in majhnega pre-tresa možgan mu je ostalo življenje celo.
Nekoč drugič sem stal na pol metra ozki polici globoko sredi brezna. Pod mano je zijala še nekajmetrska globina, s kloko-tajočo vodo na dnu. Brezno je bilo ozko. Moj tovariš se je kaminsko spuščal nekje nad mano. Po nesreči je v steni sprožil ogromno skalo. Slišal sem njegov svareč krik. Nisem se imel kam umakniti. Instik-tivno sem se prižel k steni in razkoračil noge. Skala mi je treščila ravno mednje in zgrmela v vodo, ne da bi me opraskala.
Požrl sem slino, medlo zavpil onemu zgoraj, da »ni bilo nič«, in se tresoč po vsem telesu sesedel. V ušesih mi je še zmeraj žvižgal smrtni piš padajoče ,gmo-te<.
Dolgo smo klepetali. Polno malho do-godivščin bi lahko nabral. Vendar sem ju pobral samo še po načrtih. — Povezana sta z institutom za raziskovanje krasa v Postojni. Računajo nanju. Izdelala sta že čudovito lep film v Ravenski jami. Pre-davala bosta o njem. Obdelati pa mislita vso domačo jamarsko zakladnico. Jek je kot izkušen fotograf z dobrim posluhom za jamarsko motiviko, Jože pa bo poskrbel za bolj znanstveno, strokovno stran. — In ne nazadnje: hočeta ostati Še naprej do-bra študenta.
Za slovo sta mi krepko stisnila roko in me povabila, da se jima pridružim pri prvem breznu, ki se ga mislita spomladi lotiti. Pravočasno sem se spomnil »zmeč-kanih aluminijastih škatel« in sem pova-bilo prijazno odklonil.
Tavčar Marjan
Druga ekipa Zenice zmagala
Stran 10
Študentski delovni brigadi sta v le-tošnjem poletju končno dokončali športna igrišča v naselju pred tretjim blokom. Prve dni septembra so spod-njo ploščad tudi asfaltirali. Tako ima-mo zdaj v Študentskem naselju edino res študentsko igrišče za rokomet in mali nogomet. Na igrišče pa je mo-goče postaviti tudi mrežo za odbojko, v naslednjih dneh bodo postavili še koše.
Nerazumljivo pa nam je, zakaj zgor-njega igrišča niso asfaltirali. Denarja je bilo menda dovolj,
Tako pa bodo zdaj nogometaši na spodnjem igrišču ovirali odbojkaše in košarkaše, če športnih želja deklet niti ne upoštevamo.
že tako lahko trdimo, da je igranje nogometa postalo nekak privilegij ko-legov iz drugih republik. Morda med ostalimi prebivalci naselja ni tako go-rečih  privržencev   nogometa,  vendar
sem, ob večkratnem obišfcu igrišča, dobil občutek, da bi tudi kdo z bolj skromnim znanjem hotel kdaj igrati.
Ne vem, kako namerava študentski svet poskrbeti za urnik na igrišču, predvidevam pa, da bo zaradi tega še precej hude krvi.
V nasprotju s trditvami o stanoval-cih 6. stolpnice v prejšnji številki, so prav ti — študentje iz Zenice, poka-zali precej volje za bolj razgibano živ-ljenje v naselju. Organizirali so prvi turnir v malem nogometu. Zvedeli smo sicer, da so tik pred koncem tur-nirja (končati bi se moral v nedeljo), prepustili izvedlio študentskemu sve-tu, ki je baje ponudil prehodni pokal in diplome najboljšim ekipam.
Turnir je lepo uspel, saj so tekme potekale v zavidljivem redu, če jih primerjamo z ostalimi športnimi pri-reditvami pri nas. Seveda publika je pri tem izvzeta; poleg pristne študent-
ske šegavosti je bilo moč slišati tudi neprimerne, celo prostaške ocene sod-nika, igralcev  in poteka igre.
Na turnirju je poleg ekip vseh blo-kov nastopila še druga ekipa Zenice in ekipi Mariborčanov in Makedon-cev. V nedeljo je druga ekipa Zeni-ce, kljub porazu v tekmi s prvo ze-niško ekipo dosegla prvo mesto, na-daljnja uvrstite\ ekip pa še ni znana, ker zaradi slabega vremena turnirja še niso odigrali do konca.
Pretekli četrtek je bilo tudi neurad-no srečanje med ekipama predsedstva univerzitetnega odbora in uredništva Tribune. Ob diletantski igri večine na-stopajočih so imeli številni gledalci lepo zabavo. Končni rezultat: 6:6 (4 : 4), odlikovala sta se le napadalca Samardžija (UO) in Štrakl (Tribuma). Slednji je dosegel tudi vseh 6 golow za Tribuno.
NOVOSTI   DOMA   IN   PO   SVETU:
Danes je, kot smo izvedeli iz dobro obveščenih krogov, izšla prva šte-vilka Škorpjončkov. Glasilo bo izha-jalo v večjem ali manjšem obsegu enkrat na teden, urejal pa ga bo Joahim, ki mu bo stal ob strani s helebardo in s čopičem na tuš Pij, ontipapež in risatelj. Govori se, da je odgovorni urednik »siva eminen-ca humorja«, »športni Florjan«. Ta bo baje sprejemal vse pritožbe, za-vedajoč se svoje kondicije in prav-niških sposobnosti. Prva številka je izšla v zmanjšanem obsegu, ker ni lahKo, kot smo izvedeli od našega tajnega dopisnika, izdajati glasilo. Laže je npr. iz starih žebljev se-sfavljati take elektronske možgan-čke, ki vedo vse, kako in zakaj. Laže je npr. Mariborčanom prema-gati profesionalne nogometaše v Kaselju kot pa diplomirati. Naš do-pisnik poroča tudi o tem, da pri-naša prva številka informacije, ki jih je mogoče dobiti samo »pod roko«.
BRUCOVANJA: Zvedeli smo, da se je začela »epoha« brucovanj. Nekateri jo imenujejo tudi »era brucovanj«. Baje bodo gozdarji prvi zaorali ledino v leto-šnjo tovrstno obliko študentovske rekre-ačije. Naš tajni dopisnik je izvedel, da so le-ti (namreč gozdarji) nekje na severu naše dežele  iznašli  izredno kapljico,  ka-
teri se ne bi odpovedal tudi bog oče, sin, sveti duh pa bi se ob duhu tega rujnega vinca od sramu skril, češ saj lepo diši, ampak požrli te bodo, pa boš fuč! No-vince obveščamo, da je prepovedano raz-bijanje steklenice in da naj kozarce pri-nesejo s seboj. Dobre so tudi konzervne škatlice ali pa naprstniki za Sivanje. Sta-rejši rodovi pa, zavedajoč se pomanjkanja steklenine (do katerega pride na vsakem brucovanju po polnoči, obljubljajo, da bodo pili kar iz steklenic. In še nekaj: ženščine pustite doma. Tri »brucike«!!! ! VREME: Frontalne motnje se s precej-Snjo hitrostjo premikajo od arhitekture proti filozofski fakulteti in bodo v krat-kem zajele še pravno, elektro, da o strojni in medicini (tej pa sploh) ne govorimo. Padavine je pričakovati posebno v izpra-ševalnicah. Vendar pa kolegicam priporo-čamo, naj se oblačijo letno, kajti le tako bodo pri »izpitovalcih« dvignile tempera-turo in sledilo bo splošno izboljšanje vremena, ki ga bodo množice z veseljera izkoristile.
POŽIVITEV DELA: Janez Salid, sedaj Johan špehič, piše iz inozemstva, da še vedno upa, da bo pripeljal »avtek« čez mejo. Uredništvo škorpjončka se mu ob tej priložnosti zahvaljuje za njegov dopis in mu sporoča, da je Ietos absol-viral.   (Pripomba   uredništva:   fant   ima
srečo, ker študira še po starem, nerefor-miranem programu!) Drug dopisnik pa sporoča, da je Johan špehič zopet Janez Salič in da tlači travico nekje daleč, »pro-pisno zakopčan«  s puškico na rami.
NI RES: V zvezi z vašim člankom pou-darjam, da ni res, kar je res, ker je res, kar je res, in da je res tisto, kar ni bilo res, ker sploh ni res vse, kar je res, čisto zares.
Užaljen Naseljaš
MEDNARODNI DOGODKI: Govori se, da je akademik Peter trenutno v Jugosla-viji. Kdor ga hoče obiskati, bodisi uradno ali neuradno, naj to naredi čimprej. V kratkem menda zopet potuje. (To vest je uredništvu škorpjončka poslal sodelavec škorpjončkove mednarodne strani.)
CLAVDIA CARDINALE PREDLAGANA: Da bi poživili delo UO-ja, je nekdo med drugimi predlagal znano filmsko igralko za člana te ustanove. Predlog je bil so-glasno — ovržen.
SPORT IN ŠAH: Pred nedavnim so se v študentskem naselju začeli športni tur-nirji. Med njimi moramo omeniti tistega, v katerem so Mariborčani nastopili proti profesionalni ekipi in v katerem so se hrabro borili. Posebno se je izkazal Ajvo, ki je dal gol z levim očesom.
Med drugim sta se lepega popoldneva zbrali tudi ekipi Tribune in UO-ja. Jaz, športni dopisnik, sem bil krepko na strani Tribune, trdno upajoč, da se bom s tem prikupil tovariššem, ki so »čez vse objave«. Pri tem sem se zameril onitn drugim, ki so »čez vse honorarje« V za-dregi sem nehal navijati in sem gledal sijajno igro Ajvota, ki tokrat ni dal gola z levim očesom, pač pa je izvajal druge ekshibicije iri tako motil pri delu Janeza in Milana na oni strani. Mac je fantastično spustil prvi gol, drugega pa je spustil manj fantastično. Kulturni Jože je zapu-stil igro že po nekaj minutah. Na bojnem polju sta bila tudi dva šefa Tribune, ven-dar sodim, da se njuna igra ni dobro uje-mala. O rezultatu pa molčim. Med gle-dalci je bila tudi ena lepa navijalka.
KULTURA: Na sporedu vsako popDl-dne v študentovskem Naselju, ko se zbe-rejo šefi naseljaškega nogometa. Zanimivo gradivo za slaviste. Folklorni izrazi!
DRAMA: V predavalnici številka štiri je predvčerajšnim hrabro padel Filozofič Tone. Repriza čez en mesec.
IZ NAŠIH KRAJEV: Dopisniki nam poročajo, da je stanje z izrednimi štude-nti po naših krajih večkrat zelo vroče. Tako je naš dopisnik izvedel, da Jo direktor nekega podjetja nagnal svojega uslužbenca na popoldansko honoramo delo rekoč: »Dela naj fant, dela, ne pa študira!« Pravijo tudi, da se zgoraj neime-novani direktor boji za svoj ležalni stol-ček na sončku.
KRONIKA NESREC: Zaradi posebnih in izrednih razlogov ne bomo v našera škorpjončku objavljali kronike nesreč. Vendar pa smo se potrudili in dosegli, da si lahko vsak naš bralec ogleda kroniko nesreč v fakultetnih pisarnah. Obenein predlagamo, da bralci škorpjončka Ia kolegialnosti in solidarnosti eno uro ne gtudirajo.
Florijan piše svoje
memoare
Minilo je kar precej <tnl, odkar sem s strani Tribune kramljal z vami, Ijubi brav-ci. Marslikdo je morda že mislil, da se nlk-dar vec ne oglasim. No, celo Joahim me je v cwii 5tev'Jlci skoro' že pokopal.
Kot vidite, kopriva ne pozebe, pa tudiFlo-rijan ne. Tokrat vam povem zgodbo iz mojih ranih dni; ko sem bil res še nadebuden bruc v ko& znanosti. Jesen je v deželi, v jesen pa se je nagnilo tudi že moje žitje akadem-skega državljana ocziroma pasrdon — občana, ' Na jesen živl;enja pa marsikomu pade na um pisanje memoarov. Po domače bi lahko rekli tudi spominov, a vsaka malo boljša osebnosl rabi za opisovanje »dobrih, starih 6asov«   - memoare. Tako tudl jaz,   Florijan.
Se majhno pojasnilo. Zadnje čase nisem več tako sam. Poleg vseh onih Florijanov 6 prodeOij gasivnih domov poznamo v zadnjem Času še enega; le-ta je proizvod vinarske hiše iz Sioke v Ljubljani. V mislih imam pi.-ačo Florian. alkoholno seveda, 6aj druga za naše rojake tako ne prlde v poštev. Oseb-no ga še ne poznam. Ostal sem kar še pri pelinkovcu, ki je, kot je znano, še vedno pijača širokih študentskih množic. No, zdaj pa  k stvari.
Njegd dni smo se na univerzo vpisali brez večjih težav. Nič m bilo treba predhodnih . prijav, nihče tudi nl preverjal kaj in koiiko iimaš v butici. torej tudi niso omejenim ome-jevali vpisa na ta ali oni faks. Za vpis si potreboval nekaj denarcev in zvrhano mero božje mastl — potrpl^enja. To se še do danes nl spremenilo. Menda pa je to tudi edino, kar se ni.
Po vplsu je bilo nekaj več akademske svobodie, kot je je sedaj. Predavanja se nam-reč niso začeLa tako zgodaj v oktobru kot dandanes.
V onem času modnl študij še ni bil v modi. Vsak se je vpisal kamor ga je bila volja. Kljub vBemu ee nas je na pravu zna-šlo prece Vsaka generacija je (v skladu s potrebami praks^ - baje) avtoritativno dolo-čila. čemu smo izbraU prav ta faks. Mi smo VBi hoteli postati pravni referenti, kolegi pred nami so siiili v diplomacijo. No, nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha; tako so ae tudi moji kodegi in oni drugi po diploml unesli. Razkropili so ee na sodnijo,
advok«tom; le štipendisti so odšli nepo-sredno v proizvodnjo, B€veda, če jim štipen-ditor ni  prej  preminul.
Ona jesen nam študentom ni bila naklo-njena. Megla in mraz marsikomu nista dala, da bi navsezgodaj obiskal predavanje. Tudi repertoarna politika ljubljanskih kinemato-graiov -e bila boljša kot sedaj, tako, da se je predavalnica protl deseti uri vidno praz-nila. Gotovo bi imel profesor v Unionu ^eč študentov na razpolago, da bl jim predavaL
Kmalu pa ee je pričela naša družba dife-rencirati. Razdellli smo s« na tri dele: pre-oejšen dei je biilo onih, ki so vztrajno hodili na faks, dan za dnem; ostali pa smo omejlil
obiek predavanj na najnižjo možno mero, to je štirikrat v letu: dve insk,ripciji in dve frekvenci.   Drugi so se osuli.
Ko emo že malo spoznali študentsko živ-ljenje, sta prišli nad nas študentska organi-zacija in Tribuna, Stare:ši kolegi so na6 lepo pozdravill, popisall in postali smo člani Zve-ze študentov. Seveda so nam potlej takoj ponudlli najvidnejSe prostore na brucovanju, ki je bllo še v Kotnikovi ulici.
Trlbuna pa s€ je kar potiho priplazila na dom. Poštar Jo J« prinesel. Ker sem bil pravi zeleni bruc, za katerega se ne spodobi, da bi vse vedel in znal, s«veda nisem vedel, da sem ob vplsu plačal tudi naročnino za Tri-buno. Kot ml je znano, je tako tudi sedaj. Lahko pa rečem, da smo bill tedaj brud bolj odprte glave kot so - kakor slišim -&edan;i bruci in oelo starejši kolegi (baje ria medicini). Njihov krik vpijočega v pu-ščavl zaradi Tribune tam v Sentpetru ni bil dosti prida. Potruditi se bodo morali čez vo-do na Poljane in normalno povedati, kaj jim ni prav. »Lepa beseda lepo mesto najde.« Tako pravi Ijudska modrost. Razburjenje pa škoduje, tudi zdiravju, če jim že za lepoto nl.
No, povrnimo se k brucovanju. Po tradi-clji je bdlo na&e, pravniško prvo v sezoni. Zelo sem vesel, da .^e bilo doslej še vedno tako. Naj vidi O6tala raja, katera takulteta ]e r€8 prva  in  najimenitnejša.
Vedei sem že vnaprej, da za bruca ni dobro, 6e se na brucovanju kaj dos« sili v ospredje. Tako lahko hote ali pa nehote sodelujt v programu, ki naj bi bU zabaven. VCasih je, še rajši ne.
Zvedel sem, da obstoji zdaj forum, kl da svoj kulturni Žegen na vsak prognam za bruoovanje. Podeg kulture da poskrba tudi za moralo. No, saj da poskrbi za njo, je kar prav, zdaj, ko je, kot vse kaže, že spet na psu. Oziroma smo zdaj spet opazili, da nl tako visoko, kot bl bilo treba.
Takrat za vs« to niemo in nlso blll tako natanfini. Važen je bil predvsem finančni učinek, ki pa je na naših brucovanjih le redko lzostaL Kot sem že zgoraj omenil, se nisem silil v prve vnste, ne pri programu, §e manj pri pijači, zato tudi nisetn že v prvem letniku spoznal vseh čarov brucova-nja. Pa je bllo v kasne;ših letih še dovolj prilike   za  to.
Sedaj pa še malo o študiju, da ne bi kdo napak sklepal, da smo počell res v&e drugo 1« študirali ne. Celo pogoj smo Lmeli, r«6 cla le enega za vpis v četrti semester, a ven-dar dovolj, da je komu zagrenil počitnice (meni ne) oziiroma, <Sa je poekrbel za selek-.ujo.
Poslušall snio med drugim tudl rimsko pravo, ki je bilo še meni všeč. Na vajah smo forcnirali oelo študijske grupe, ki so preoej pripomogle k dobremu uspehu. Vodja grupe je bil študent, ki fe končal klasično gimnazijo. Na  podlagi Izkušenj iz gimnazijej
smo se potlej vsi oeflcrbeli z njegovim zna» njem.
Pohvaliti se n« morem, da emo Uneli prav za vse predmet« primeme učn« pripomočkej saj smo morali nekaj snovl študirati eelo H zajetnih tiskanih učbenikov. Vsekakor paso najbistrejši uspešno opravljaJi izplte tudl a znanjem »izvlečkov iz izvlečkov«.
No, bodi tako all tako, v prvem letniku se me na fakulteti niso iznebili in se me še 6.0 danes niso. 2al se tudl ]az 8e nisem takultete. Prav oni dan sem od »Mraka« po spremil zadn4ega, ki ml ]e v zadnjem času deilal družbo. Res ie, da se morda kje na dežell ili kje drugje skriva še kdo iz moje generacije, ki ima š€ podobne obvezno&tl do faksa kot 1az sam, vendar prikriva s« dobroi vsaka mu  6ast.
Protl koncu prvega leta mojega študent-skega živlienja pa j« pri§lo do bistvenih sprememb. Na razpis, ki je bil objavljen v Tribuni, sem odšel v majhno kočo poleg Uniona, k^er  je zdaj  parklng ln. ..
To, kar se ]€ zgodilo potl^j, pa _berite drugič.
Stran 11
PO SKUPŠČINI MEDICINCEV:
REVNO
V začetku druge polovice oktobra so imeli študentje me-dicine v domu Maksa Perca svojo (zapoznelo) letno skup-ščino. Začetek se je zavlekel za pol ure, ker smo se pač že navadili, da prihajamo in za-čenjamo z zamudo. Za skup-ščino so bili vsi študentje obveščeni štiri dni prej s primernimi plakati, v prvem tetniku pa so objavili še ustno. Povabljen je bil tudi ves peda-geški kolektiv. Vsaj tako je bilo slišati pred začetkom za-sedanja.
Pa začnimo z udeležbo, ki je merilo resnosti. Skupščine se je udeležilo 271 štu-dentov, kar je skoraj premalo. Znano je, da je na medicini vpisanih 430 slušateljev in če prištejemo še absolvente (tiste, ki imajo še staž in po predpisih status štu-denta), res ne moremo biti povsem zado-voljni. Ali naj tako udeležbo prepišemo nezainteresiranosti študentov ali organiza-torjev skupščine> ni vprašanje, ki bi ga dvojno reševali. Prireditelj je potegnil za krajši konec.
Že dolgo nismo slišali tako Kratkega poročila o delavnosti medicincev in od-bora združenja kot ravno na tej skupščini. Poročilo ni nakazalo glavnih problemov, ki naj bi jih reševal bodoči odbor, ker se je najbrž poročevalec zanašal na razpravo, ki je sledila. Diskusija pa je bila nepri-pravljena, medla in se je šele proti koncu Oaalce razživela, ko so študentje, ko so posegli v razpravo sprožili vprašanje štu-dijske reforme, vpisa in vprašanje lan-skega prvega letnika, kjer je 70 odstotkov izgubilo polovico leta, ker niso opravili izpitov iz predmetov, ki so se predavali v II. ciklusu, o čemer smo že pisali v na-šem listu. V diskusiji so posamezni poro-čevalci naštevali funkcije in naloge komi-sij in sveta letnika, niso pa poročali o njihovem delu in o smernicah za delo svetov letnikov ter njihovih komisij. Pre-prosto razpravljanje, ki še zdaleč ni bilo na akademski višini, je prekinil študent lanskega prvega letnika, ki je pokazal na osrednji problem — vprašanja ponovitve II. cikla, ko študentska organizacija v lanskem letu ni storila vsega, kar je bilo v njeni moči.
FORMALNOSTI
Pred zaključkom skupščine niso na podlagi poročila in razprave objavili nikakšnih sklepov, ki bi »utegnili« vplivatl na delo v bodoče. Morda so to storili pozneje na podlagi zapisnika, kar pa ni znano. Pa še nekaj, kar je bilo smešno: volitve. Volivna komisija ni objavila rezul-tata volitev. Na kandidatni listi je bilo 19 delegatov in od teh so udeleženci skup-ščine izvolili 10 študentov za novi odbor združenja. Kdo je na podlagi demokra-tičnih volitev postal član novega odbora in kdo je odpadel, je ostalo odprto vpraša-nje. Pred skupščino je delovno predsed-stvo objavilo le to, da se bosta stari in novi odbor sešla, ko bo skupščina kon-Čala zasedanje.
NA DRUGI STRANI
Ne moremo pa zanikati, da Zveza štu-dentov na medicini ni odigrala v prete-klem letu svoje pozitivne vloge. Pohvaliti je treba dejavnost svobodne katedre in kvalitetnih predavanj, ki so bila smotrno izbrana, pohvaliti je treba organizacijo na področju mednarodne izmenjave medicin-cev, pa še to, da so študentje na lastno iniciativo ob pomoči združenja prevedli tuje strokovne knjige in si tako oskrbeli Skripta.
Pohvaliti je treba delo medicincev na področju telesne kulture, saj je znano, da so medicinci prvi na naši univerzi začeli S smotrno vadbo. O tem priča udeležba pri rednih vajah. Dobro je delovala soci-alnoekonomska omisija, ki je poleg športne lahko za vzor vsem ostalim komi-sijam na univerzi.
Ne dvomimo o tem, da je Zveza študen-tov na medicini odigrala v preteklem letu pomembno vlogo, saj je bilo njen vpliv čutiti med študenti. Toda vse premalo in nebogljeno. študentska organizacija bi morala v lanskem letu stalno bdeti nad kreacijo študijske reforme, vplivati na proces študija in biti pripravljena na vse pojave, ki bi utegnili škodovati reformi. Za to je imela in ima na razpolago glas svetov letnika, moralni vpliv in druge inštitueije.
Na skupščini študentov medicine so torej marsikaj prezrli.
— de —
DVA ZA DVE IN DVE ZA DVA
mOCGN NASTOt iTUOarrSKC MMMMUZACUfl NA TOCSTIUfl FAKULTETI
Niodstopanja od statuta
S tekstilne fakultete v Ljub-Ijani je prišla kratka vest: štu-dentje so organizirali sestanek s profesorji, ker se je na drugo stojno študija na tekstilni fakulteti vpisalo nekaj diplo-mantov višjih tekstilnih šol. Profesorji so se strinjali, da se poslužijo vseh določb sta-tuta šole, da bi s tem ohranili renome fakultete in študijske reforme.
Poglejmo, v čem je problem in ozadje takega (hitrega) ukrepanja študentov... Osnovno vprašanje je status višje tekstil-ne šole kjerkoli v državi: ali pridobijo diplomanti višje šole res tako izobrazbo, da se njihova strokovnost meri z diplo-mantom prve stopnje na fakulteti. Ta problem, ki se nehote sproža ob opisova-nju dogodka na tekstilni fakulteti, je širo-ko zastavljen in o njem razpravljajo tudi na drugih fakultetah, kjer so v praksi višje šole. Tako je na pravni in ekonomski fakulteti. Mnenje je, če smemo operirati s preprostimi izrazi, kot je »lažje« in »težje«, da je vsaka višja šola v primer-javi s fakulteto nekaj »lažjega« in da je znanje diplomantov višjih šol dokaj revno v primerjavi s prvo stopnjo na fakulteti v Ljubljani. To pa velja tudi za tekstilno.
Torej: študentje na tekstilni fakulteti se tega prav dobro zavedajo. Ob vpisu prvih dveh diplomantov višje tekstilne šole iz Beograda na drugo stopnjo te-kstilne fakultete so študentje sklicali se-stanek z dekanom ia profesorji (seveda v sodelovanju s študijsko komisijo), kjer so študentje zahtevali, da se na fa-kulteti strogo držijo predpisov statuta in določb, ki govorijo o prestopanju in vpi-sih na posamezne stopnje reformiranega študija. S takimi ukrepi je edina možnost, da se zagotovi kvaliteta študija in obdrži sloves fakultete. Intervencija je bila po-trebna, saj bi se lahko zgodilo, da bi se, če se enkrat dovolijo odstopanja, iz leta v leto pojavljali isti prepusti. Fakulteta bi
postala odskočna deska in študij na prvi stopnji bi bil brez posebnega pomena, če upoštevamo preračunljivost mladega člo-veka: dve leti sta dve leti in je vseeno, če jih preživiš na fakulteti ali na višji šoli. Pa pustimo to, zanimivejše je, da se učni programi višjih tekstilnih šol v marsičem razlikujejo od programa prve stopnje. Pa tudi izpitni režim je najbrž milejši. Naj navedem primer, da je večina študentov višjih tekstilnih šol opravila izpite že v junijskem roku ali drugače: 21 izpitov v dveh letih. Na prvi stopnji fakultete pa so štirje važnejši in težji izpiti, ki jih študentje s težavo zmorejo.
Vse to govori v prid prve stopnje in če prištejemo še podatke, ki nam povedo, da se je v študijskem letu 1960-61 vpisalo v prvi letnik tekstilne fakultete 140 sluša-teljev in jih je naslednje leto ostalo le 81, ter da se jih je od teh lahko vpisalo na drugo stopnmjo samo 21 (do sedaj), res lahko govorimo o ostrem študijskem re-žimu na fakulteti. Zakaj bi si torej delali očitno krivico?
Takole smo slišali na sestanku: Niko-mur ne branimo, da se vpiše na našo fakulteto, a za vpis mora izpolnjevati po-goje, ki jih postavlja statut. Štatut ne sme biti mrtva črka, ki izpolnuje formal-nosti; nanj se opira in iz njega izvira zakonitost. študentje višjih tekstilnih šol, ki imajo študijske programe, ki se razli-kujejo od programa I. stgpnje na fakul-teti, se lahko vpišejo v II. stopnjo, če uspešno zaključijd svoje šolanje, opravijo določene izpite, ki jih profesorji ne pri-znavajo, če so bili opravljeni na višji šoli, ter dokončajo nekatere vaje, ki se na prvi stopnji zahtevajo. Poleg tega pa so nujni še diferencialni izpiti.
Ko že govorimo o nepriznanju nekaterih izpitov, naj omenimo primer profesorja matematike na tekstilni fakulteti v Beo-gradu, ki je poučeval matematiko tudi na višji tekstilni šoli in je študentu, ki ga je po diplomi na višji šoli srečal spet na fakulteti, odbil prošnjo, da bi miu priznal izp^t iz' matematike tudi na faktllteti z besedami: »Program predavanja matema-tike na višji tekstilni šoli se razlikuje od fakultetnega. pa tudi izpitna režima se, razlikujeta, zato vam, kolega, izpita iz mojega predmeta pri nas ne morem pri-znati...«
So morda študentje na tekstilni fakul-teti v Ljubljani zaradi svoje odločnosti in vstrajanja pri določbah statuta, zlasti pa njegovena,.-71, člf^pčka % ki gdvori o po-gojih za.vpis^nLf;li. stophjo, kruti in biro-kratski? Po načelnem mnenju — ne. čas je bil, da so sami posegli v ta problem, ki bi Iahko postal usoden, če bi reformo prepustili eksperimentiranju. Hitra inter-vencija študentske organizacije na tek-stilni fakulteti je zavrla daljnosežne nega-tivne posledice, ki bi utegnile nastati za-radi popuščanja, ali jasneje povedano — zaradi golega formalizma, ko se diplo-manti višjih tekstilnih. šol sklicujejo na svojo Izobrazbo, »... ki naj bi ustrezala prvi stopnji«. Morda pa bo akcija tekstil-cev ljubljanske univerze sprožila podobna vprašanja, o katerih se do sedaj še ni tako javno razpravljalo, tudi na drugih fakultetah, kjer se na drugo stopnjo vpi-sujejo študentje, ki so diplomirali na višji šoli in se študijski programi in kriteriji fakultete in višje šole ne ujemajo.
Tadej Munih
Maribora
OHRID: DiJak je iz šolske klopi prišel na "zatožno klop. Triintride-setletni Dimče Trajlovski, dijak srednje ekonomske šole v Ohridu, ni bil prav vešč svojega jezika in književnosti, zato je poskušal nave-zati prijateljske stike s profesorico, ki je bila nekdaj sošolka njegove soproge. Ker profesorica književno-sti ni pristala na to, da bi Trajkov-skemu dajala podatke o šolskih na-logah, ji je ta začel groziti tudi z orožjem, ko vsa moledovanja niso zalegla. Profesorica vsa v strahu več dnl ni zapustila stanovanja, čeprav so predavalnice oddaljene od njene-ga doma borih 50 metrov. Dogodek je v Ohridu vzbudil veliko zanima-nje, zlasti še zato, ker je turistična sezona že mimo. Jeznega mladeniča so varnostni organi priprli in ga ba-je dali na opazovanje.
LJUBLJANA: Skozi blagajno od-bora samopomoči pri univ. odbom ZŠJ je.šlo od januarja do avgusta letos okrog 110 milijonov dinarjev. Odbor samopomoči razpolaga s pri* bližno šestimi milijoni dinarjev, ki so bili razdeljeni med študente v obliki posojil in samopomoči, ves ostali znesek pa pripada študentom, ki so s posredovanjem odbora ho-norarno zaposleni pri raznih pod-jetjih v Ljubljani in se njihovi za-služki izplačujejo iz blagajne odbo-ra samopomoči. Poleg tega razdeli študentska organizacija vsako leto 25 milijonov dinarjev v obliki sub-vencij, ki predstavljajo redno pod-poro v obliki blokov za hrano.
BEOGRAD: Zmanjšali so šolnino za izredne študente. Uprava fakul-tete za tehnologijo v Beogradu je sprejela sklep, da izredni študentje pri vpisu ne bodo vpačevali več po 25.000 dinarjev kot doslej, temveč samo po 20.000 dinarjev narleto. Ta odločitev uprave fakultete predstav-Ija za študente veliko olajšavo, saj do sedaj nekatera podjetja niso ho-tela kriti dela stroškov svojih štu-dentov-usltjžbencev.
do Skopja
Tribuna - glasllo Zveze Studentov
— Izdiaja unjiverzitetni odbor ZSJ — Oreja uredniškl odbot - Odgovornl urednik Jože Sušmelj; giavnl urednlh Niko TlCar - Uredništvo ln uprava, Trtbuna Poljanska 6/n. telefon 30-12J - tekoM raCun 600-14/3-561 - Letna naročnlna *00 dlnarjev, posameznl Izvo-d 20 din -Rokoplsov ln fotografi} ne vrača-mo - Tisk: CP Delo. LJubliana. Tom^iSeva  l. tel   23-522
Irlbuna