Norveška poezija Tukaj je tako čudno Antologija moderne norveške poezije — 1 — Elektronska knjižna zbirka $ Slika na naslovnici: Edward Munch, Bela noč, 1901, Nasjonalgalleriet, Oslo Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2008 COBISS.SI-ID= 243026176 ISBN 978–961–6519–30–4 Tukaj je tako čudno Antologija moderne norveške poezije Iz norveščine prevedla Marija Zlatnar Moe Ljubljana 2021 Elektronska knjižna zbirka $ e–70 Urednika zbirke Gorazd Kocijančič in Vid Snoj Tukaj je tako čudno Antologija moderne norveške poezije Prevod in spremna beseda Marija Zlatnar Moe Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za kud Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2021 Elektronska izdaja e–70 Elektronski vir (epub, pdf) Način dostopa (url): http://www.kud-logos.si/e-knjige/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 75436803 ISBN 978-961-7096-92-7 (PDF) ISBN 978-961-7096-93-4 (ePUB) Kazalo 12 Sigbjørn Obstfelder Jeg ser 13 Gledam 16 Rolf Jacobsen Signaler 17 Znaki 20 André Bjerke Du skal være tro 21 Zvest moraš biti 24 Claes Gill Maria 25 Maria 26 Halldis Moren Vesaas Tung tids tale 27 Govor za težke čase 28 Halvor J. Sandsdalen Bøn 29 Molitev 30 Magli Elster Erklæring 31 Izjava 32 Rolf Jacobsen Landskap med gravemaskiner 33 Pokrajina z bagri 34 Olav H. Hauge Du var vinden 35 Ti si bila veter 36 Georg Johannesen Oppslag i en obosblokk (Tirsdag) 37 Obvestilo v bloku stanovanjskega sklada (Torek) 38 Credo piscis 39 Credo piscis 40 Olav H. Hauge Det er den draumen 41 To so te sanje 42 Ernst Orvil Gyldiggjørelse 43 Potrditev 44 Jan Erik Vold Amper juli blues 45 Zlovoljen julijski blues 46 Tale for loffen 47 Govor za belo štruco 50 Oskar Stein Bjørlykke Visjon 51 Vizija 52 Inger Hagerup Mauren 53 Mravlja 54 Superboy 55 Superboy 56 Forleden dag 57 Oni dan — 6 — 58 Marie Takvam Ein av dei kalde klåre dagene 59 Lepega mrzlega dne 60 Stein Mehren Jeg holder ditt hode 61 Objemam tvojo glavo 62 Jens Bjørneboe Om steder på jorden og mat jeg liker 63 O krajih na zemlji in hrani, ki jo imam rad 88 Kolbein Falkeid Privat huskeregel 89 Osebni spominski pripomoček 90 Lars Saabye Christensen det barn du var skal du aldri bli 91 nikoli ne boš otrok kot si bil 92 Rolf Jacobsen Snu dere bort. — Tenk på noe annet! 93 Obrnite se stran. — Mislite na kaj drugega! 94 Arild Nyquist Ensomhet 95 Osamljenost 96 Gene Dalby Nynn til metalltrommen 97 Mrmraj ob pločevinastem bobnu 98 Laila Stien Til Ellen Anna 99 Za Ellen Anno 100 Nils Aslak Valkeapää Buore beaivvi ráhkis ustiban 101 Pozdravljen dragi prijatelj — 7 — 102 Goddag min kjære venn 103 Pozdravljen dragi prijatelj 104 Jan Erik Vold dråpen 105 kaplje 106 Olav Angell Coltrane forvandler ellet till en nystemt saksofon 107 Coltrane začara goro v uglašen saksofon 108 Kurt Narvesen Det er bare meg 109 Samo jaz sem 110 Eivor Bergum Myrsnipedikt 111 Kokljina pesem 116 Eva Jensen Framfor meg ... 117 Pred mano ... 118 Marit Tusvik Flytt deg litt da 119 Daj, malo se premakni 120 Einar Økland Åleine 121 Sam 122 Gene Dalby I det øyeblikket 123 V trenutku ko 124 Leopardene 125 Leopardi 126 Sigmund Mjelve Den unevnelige katten 127 Neomenljiva mačka — 8 — 128 Bertrand Besigye Og du dør så langsomt at du tror du lever 129 In umiraš tako počasi da misliš da živiš 136 Gro Dahle Si at du stapper moren din opp i en koffert. Hva får du da? 137 Recimo, da stlačiš mamo v kovček. Kaj dobiš? 138 Ann Kavli Oss, retning 139 Midva, smer 140 Øystein Wingaard Wolf Kvinners makt 141 Moč žensk 142 Odd Børretzen In the morning 143 In the morning 146 De store gamle byene 147 Velika stara mesta 150 Redd 051 Prestrašen 156 Rune Christiansen En telefonsamtale 157 Telefonski pogovor 158 Johann Grip Hentet 159 Prišli so 162 Kjell Heggelund Diktet om den svarte katten 163 Pesem o črni mački — 9 — 164 Ingvill Solberg Jeg skal ... Ne bom te ... 167 Bibliografija 168 O pesnikih 179 Spremna beseda — 10 — Her er så underligt ... Tukaj je tako čudno ... — 11 — Sigbjørn Obstfelder Jeg ser Jeg ser på den hvide himmel, jeg ser på de gråblå skyer, jeg ser på den blodige sol. Dette er altså verden. Dette er altså klodernes hjem. En regndråbe! Jeg ser på de høie huse, jeg ser på de tusende vinduer, jeg ser på de erne kirketårn. Dette er altså jorden. Dette er altså menneskenes hjem. De gråblå skyer samler sig. Solen blev borte. Jeg ser på de velklædte herrer, jeg ser pa de smilende damer, jeg ser på de ludende hester. — 12 — Gledam Gledam belo nebo, gledam sivomodre oblake, gledam krvavo sonce. To je torej svet. To je torej dom planetov. Dežna kaplja! Gledam visoke hiše, gledam tisoče oken, gledam cerkveni stolp. To je torej zemlja. To je torej dom ljudi. Sivomodri oblaki se zbirajo. Sonca ni več. Gledam urejene gospode, gledam nasmejane dame, gledam sključene konje. — 13 — Hvor de gråblå skyer blir tunge. Jeg ser, jeg ser ... Jeg er vist kommet på en feil klode! Her er så underligt ... — 14 — Kako težki so sivomodri oblaki. Gledam, gledam ... Očitno sem na napačnem planetu! Tukaj je tako čudno ... — 15 — Rolf Jacobsen Signaler Det er ikke bilhjulets smatt over regnvåt asfalt som er byens signaler. Det er ikke melkevognenes gniss mot fortauskanten i overskyede morgener. Pilende tog. Det er ikke lysreklamenes stille flam-flam over de levende elver eller buelampenes glitrende perlebånd. Ikke glassets klirr i store larmende restauranter. Dampskibenes rå tut på havnen, to korte og et langt, to korte og et langt. Det er ikke natt-trikkens døvende sang mot gater du ikke kjenner. Saksofonen i femte etasje. — 16 — Znaki Ni drvenje avtomobila po mokrem asfaltu znak mesta. Niti drsanje vozička za mleko ob rob pločnika v oblačnih jutrih. Drveči vlaki. Ni neslišno mežikanje svetlečih reklamnih napisov nad živimi rekami ali bleščeča ogrlica cestnih svetilk. Niti žvenket kozarcev v velikih hrupnih restavracijah. Surovo trobljenje parnikov v pristanišču, dva kratka in en dolg, dva kratka in en dolg. Niti oglušujoča pesem nočnega tramvaja proti ulicam, ki jih ne poznaš. Saksofon v šestem nadstropju. — 17 — Nei – Byens signaler, byens jagende pulsslag vil du fornemme en natt: – den natt du første gang går ensom og uten håp, – stige som gjallende hån bak dig fra gatenes sten: – Dine egne klaprende forttrin. — 18 — Ne – znake mesta, preganjavi utrip mesta začutiš neko noč: – tisto noč, ko greš prvič v samoti in brez upanja – in se za tabo dvigne prezirljivi odmev s cestnega tlaka: topot tvojih korakov. — 19 — André Bjerke Du skal være tro Du skal være tro. Men ikke mot noe menneske som i gold grådighet henger ved dine hender. Ikke mot noe ideal som svulmer i store bokstaver uten å røre ved ditt hjerte. Ikke mot noe bud som gjør deg til en utlending i ditt eget legeme. Ikke mot noen drøm du ikke selv har drømt ... Når var du tro? Var du tro når du knelte i skyggen av andres avgudsbilder? — 20 — Zvest moraš biti Zvest moraš biti. Pa ne človeku ki v praznem pohlepu visi na tvojih rokah. Ne idealu ki oteka z velikimi črkami ne da bi se dotaknil srca. Ne zapovedi zaradi katere postaneš tujec v lastnem telesu. Ne sanjam ki jih nisi sanjal sam ... Kdaj si bil zvest? Si bil zvest ko si klečal v senci tujih malikov? — 21 — Var du tro når din handling overdøvet lyden av ditt eget hjerteslag? Var du tro når du ikke bedrog den du ikke elsket? Var du tro når din feighet forkledde seg og kalte seg samvittighet? Nei. Men når det som rørte ved deg gav tone. Når din egen puls gav rytme til handling. Når du var ett med det som sitret i deg da var du tro! — 22 — Si bil zvest ko so tvoja dejanja preglasila bitje tvojega srca? Si bil zvest ko nisi prevaral kogar nisi ljubil? Si bil zvest ko se je tvoja strahopetnost preoblekla v vest? Ne. Ampak ko se je nekaj zganilo v tebi in se oglasilo. Ko je tvoj srčni utrip dal ritem dejanjem. Ko si bil eno s tistim, kar je drhtelo v tebi takrat si bil zvest! — 23 — Claes Gill Maria Du er død. Levende menn har forlængst vendt sine hænders vold og strør sine drømmers vilde prakt annetsteds hen. Fordi du er død. Og glemt for et hvilketsomhelst glass vann. Men dine døende ord om livets sold ånder i høstdages røk fra en gjemt katarakt: om dette å dø hvirvlende hen. Fra et spill av skygger på rinnende vann. — 24 — Maria Mrtva si. Živi moški so že davno obrnili nasilje svojih rok in trosijo divjo sijajnost svojih sanj drugje. Ker si mrtva. In pozabljena za katerikoli kozarec vode. A tvoje zadnje besede o povračilu življenja dihajo v dimu jesenskega dne iz skritega slapa: o tem umiranju v vrtincu. Iz igre senc na tekoči vodi. — 25 — Halldis Moren Vesaas Tung tids tale Det heiter ikkje: eg – no lenger Heretter heiter det: vi. Eig du lykka så er ho ikkje lenger berre di. Alt det som bror din kan ta imot av lykka di, må du gi. Alt du kan løfte av børa til bror din, må du ta på deg. Det er mange ikring deg som frys, ver du eit bål, strål varme ifrå deg! Hender finn hender, herd stør herd, barm slår varmt imot barm. Det hjelper da litt, nokre få forfrosne, at du er varm. — 26 — Govor za težke čase Zdaj se ne reče – jaz Odslej se reče: mi. Če si slučajno srečen, ne bodi tak zgolj ti. Vse, kar lahko brat ima od tvoje sreče, naj dobi. Če lahko dvigneš bratovo breme, ga moraš prevzeti. Okrog tebe jih mnogo zmrzuje, ti bodi ogenj, moraš jih pogreti. Dlan najde dlan, rama podpre ramo, Prsi ob prsi bijejo gorko. Tistim, ki jih zebe, kaj malo pomaga, da tebi je toplo. — 27 — Halvor J. Sandsdalen Bøn Herre! Lat sinne mitt eldast med åri så eg ser mot slutten med fred. Eg bed ´kje om ubleikt hår og slette kinn, eller rett rygg. Det er vakkert med grått lav og skrukna bork på gamle tre. — 28 — Molitev Gospod! Naj se moj um z leti stara da bom zrl na konec v miru. Ne prosim te za neposivele lase in gladka lica ali vzravnan hrbet. Lep je siv lišaj in zgrbančeno lubje na starem drevesu. — 29 — Magli Elster Erklæring En tyrkisk pike i Zagreb ble forelsket og fortalte det til sin elskede ved å stå på hendene ved å gå på hendene flott rundt hele gulvet før hun begeistret kastet seg i sengen. Kunne jeg gå på hendene jeg gikk på hendene for deg rundt hele stuen og bortover veien og slo kolbøtter for og baklengs og spiste tyve boller uten saft eller vann eller brus og hinket til Drammen på ett ben -- da ville du vel forstå at jeg elsket deg? — 30 — Izjava Turška punca v Zagrebu se je zaljubila in je to povedala svojemu ljubemu tako, da je stala na rokah da je hodila po rokah lepo po celi sobi in se navdušeno vrgla na posteljo. Če bi znala hoditi po rokah bi zate šla po rokah po celi sobi in po cesti in delala bi prevale naprej in nazaj in pojedla bi dvajset kruhkov brez soka in vode in limonade in po eni nogi bi skakala v Drammen -- potem bi menda razumel, da te ljubim? — 31 — Rolf Jacobsen Landskap med gravemaskiner De spiser av skogene mine. Seks gravemaskiner kom og spiste av skogene mine. Gud hjelpe mig for en skapning på dem. Hoder uten øyne og øynene i baken. De svinger med kjeftene på lange skaft og har løvetann i munnvikene. De eter og spytter ut, spytter ut og eter, for de har ingen strupe mer, bare en diger kjeft og en rumlende mave. Er dette et slags helvete? For vadefugler. For de altfor kloke pelikaner? De har blindede øyner og lenker om føttene. De skal arbeide i århundrer og tygge blåklokkene om til asfalt. Dekke dem med skyer av fet ekshaust og kald sol fra projektører. Uten struper, uten stemmebånd og uten klage. — 32 — Pokrajina z bagri Moje gozdove jejo. Šest bagrov je prišlo in moje gozdove so jedli. Bog se jih usmili, kakšni so! Glave brez oči in oči pod hrbtom. Z gobci na dolgih kljukah mahajo in v kotičkih ust imajo regrat. Žrejo in pljuvajo, pljuvajo in žrejo, zato ker nimajo več grla, samo še velik gobec in kruleč trebuh. Je to nekakšen pekel? Za vodne ptice. Za prepametne pelikane? Zaslepljene oči imajo in verige na nogah. Še stoletja bodo delali in prežvekovali zvončnice v asfalt. Jih pokrivali z oblaki mastnega izpuha in mrzlim soncem iz žarometov. Brez grl, brez glasilk in brez pritožb. — 33 — Olav H. Hauge Du var vinden Eg er ein båt utan vind. Du var vinden. Var det den leidi eg skulde? Kvem spør etter leidi når ein har slik vind! — 34 — Ti si bila veter Ladja sem brez vetra. Ti si bila veter. Bi moral v to smer? Koga briga smer ob takšnem vetru! — 35 — Georg Johannesen Oppslag i en obosblokk (Tirsdag) Jeg knekker nakken i hvert trappetrinn Jeg blir forgiftet på hvert kjøkken Jeg henger på loftet Jeg henger på knaggen ute i entreen Jeg drukner på badet, men når jeg trekker i snoren hører jeg en hul hoste: du kan ikke komme ut Men jeg spør: Hvorfor strømmer to fine striper blod ut av kontakten — 36 — Obvestilo v bloku stanovanjskega sklada (Torek) Na vsaki stopnici si zlomim tilnik V vsaki kuhinji se zastrupim Visim na podstrešju Visim na kljuki pri vhodu Utapljam se v kopalnici, ko pa potegnem za vrvico slišim suh kašelj: ne moreš ven Pa vprašam: zakaj tečeta dve tanki črti krvi iz vtičnice? — 37 — Credo piscis Credo piscis – hva fiskene tror: Gud har en robåt med påhengsmotor Gud elsket oss slik at han sprang overbord Piscis Deo – i hav som på jord. Vår beste makrell, vår laks i en foss Gud svømte bedre enn noen av oss Det regnet i verden, himmelen ble vann Gud fisket Gud, Gud kom på land Gud sløyet Gud, Gud sluttet fred Fisk kan gå opp, fisk kan gå ned Det tenkes i tang og sies i siv: Gud satt i noten og ofret sitt liv Piscis Deo – hva fiskene tror Gud springer snart igjen overbord Fisk skal få robåt med påhengsmotor Credo Piscis – i hav som på jord — 38 — Credo piscis Credo Piscis – kaj riba veruje Da Bog v motornem čolnu pripluje Tako nas je ljubil da je skočil čez krov Piscis Deo – na zemlji in v objemu valov Morje skušo in lososa slap premetava A bolje od nas vseh naš ljubi Bog plava Je dež lil po svetu in voda v nebo Bog ujel je Boga in prišel na zemljo Bog zajel je Boga, Bog sklenil je mir Riba skoči v zrak in dol v izvir Že širi po algah in travi se mnenje Bog sedel je v mrežo in za nas dal življenje Piscis Deo – vera ribjih rodov Bog se bo kmalu spet vrgel čez krov Vsaki ribi podaril čoln bo nov Credo piscis – na zemlji in v objemu valov — 39 — Olav H. Hauge Det er den draumen Det er den draumen me ber på at noko vedunderleg skal skje, at det må skje -- at tidi skal opna seg at hjarta skal opna seg at dører skal opna seg at berget skal opna seg at kjeldor skal springa -- at draumen skal opna seg, at me ei morgenstund skal glida inn på ein våg me ikkje har visst um — 40 — To so te sanje To so te sanje, ki jih sanjamo da se bo zgodilo nekaj čudovitega, da se mora zgoditi -- da se bo doba odprla da se bodo srca odprla da se bodo vrata odprla da se bo gora odprla da bodo izviri izbruhnili, da bomo nekega jutra zdrseli po poti, ki je nismo poznali — 41 — Ernst Orvil Gyldiggjørelse Bien lukket seg en kveld, forundret var den saktens død. Så er det knapt møyen verd å foretrekke livet. kunne bien tenkt, da alt var tapt. Ofte hisset av min egen skygge, har jeg merket deg med mørke ord. Kan vi gyldiggjøre våre veier mot høsten, om vi ennå tror? — 42 — Potrditev Čebela se je zaprla, nekega večera, začudena je bila pač mrtva. Torej je komaj vredno truda, da imaš raje življenje. Bi lahko pomislila čebela, ko je bilo vse izgubljeno. Pogosto podžgan od lastne sence sem te zaznamoval s temnimi besedami. Lahko potrdiva svoje poti v jesen, če še verujeva? — 43 — Jan Erik Vold Amper juli blues Det vi ventet på kom ikke. Eller kom det var det som sommerens lenge ventede grønt: hvem faen har bedt om så mye, hvor ble våren av, den spede begynnelse, hva er nå å si om vår forventning, bjørkenes museører av lysegrønt et skvalende berg av noe læraktig hardt, ja en merker det selv på raslelyden når vinden går i trærne, her er intet å vente, her er sommer. (God sommer! God jul!) Dra til kjøpmannen og kjøp mat! Jordbæra blir ikke billigere. — 44 — Zlovoljen julijski blues Kar smo čakali, ni prišlo. Ali je prišlo in je bilo kot dolgo pričakovano poletno zelenje: kdo hudiča je hotel tako veliko, kam je šla pomlad, slabotni začetek, kaj naj zdaj rečemo o pričakovanju, o bukvinih ušescih svetlo zelene pljuskajoči kup nečesa usnjeno trdega, res, to opaziš, celo v šuštenju ko veter hodi po drevju, ničesar ni pričakovati, poletje je tu. (Veselo poletje! vesel božič!) Pojdi k trgovcu in nakupi hrano! Jagode se ne bodo pocenile. — 45 — Tale for loffen Jeg vil holde en tale for de tykke og de smale – nei det vil jeg ikke, jeg vil snakke om loffen, vår alles venn i brødveien, loffen sprø og fersk og rykende varm like fra butikken, som man stakk fingeren inn i og grov ut varmt deilig hvitt loffestoff og kom opp med etter handelen, loff åpnet av papiret i den ene enden og utminert alt hva en tiårs pekefinger formår, skorpens gylne nybakthet lå vernende omkring og skjulte loffhulens åpning et stakket sekund – hva min mor kunne ha sagt i sakens anledning er glemt, levende tilbake står loffens varme innside, man blir tykk av å spise loff, sies det, det er ikke sunt – mulig det mulig det! men viktigere er det (som jeg tror) at man blir blid — 46 — Govor za belo štruco Zdaj bom govor imel pa če si suh ali debel – ne ne bom, govoril bom o štruci, prijateljici vseh kruharjev, o štruci, hrustljavi in sveži in še topli naravnost iz trgovine, v katero si vtaknil prst in izkopal toplo slastno belino sredice in si po nakupih prišel gor, s štruco na enem koncu odvito in izkopano kolikor je zmogel kazalec desetletnika, zlata novopečenost skorje jo je ščitila in skrivala luknjo v štruci eno celo sekundo – kaj bi mama ob tej priložnosti lahko rekla je pozabljeno, živa pa ostaja topla notranjost štruce, zredimo se, če jemo štruco, pravijo, ni zdrava – že mogoče že mogoče! ampak pomembneje je (mislim jaz) da postanemo dobrodušni — 47 — av å spise loff, spør nå det første blide menneske du treffer om han liker loff. Vent så bare på svaret. (Eller spør meg!) — 48 — če jemo štruco, kar vprašaj prvega dobrodušneža, ki ga vidiš če ima rad štruco. In samo počakaj na odgovor. (Ali pa vprašaj mene!) — 49 — Oskar Stein Bjørlykke Visjon Då eg såg over såpeskummet snøella bli gylte av raud aprilsol, kunne det andre verset bli slik: Den som kan gni sitt ansikt mot slik ein morgon vil alltid like å leve — 50 — Vizija Ko sem gledal čez milnico kako zasnežene hribe zlati rdeče aprilsko sonce, bi lahko bila druga kitica taka: Kdor lahko podrgne obraz ob takšno jutro, bo vedno rad živel. — 51 — Inger Hagerup Mauren Liten? Jeg? Langtifra. Jeg er akkurat stor nok. Fyller meg selv helt på langs og på tvers fra øverst til nederst. Er du større enn deg selv kaskje? — 52 — Mravlja Majhna? Jaz? Kje pa. Ravno prav sem velika. Čisto se napolnim po dolgem in počez od vrha do dna. Si ti mogoče večji od sebe? — 53 — Superboy Superboy er en liten hvit hund. Glede og gress. Glede og sjø. Glede og fullmåne. Glede uten lenke rundt halsen. Jeg bjeffer glede! Bjeffer Superboy. — 54 — Superboy Superboy je majhen bel pes. Veselje in trava. Veselje in morje. Veselje in polna luna. Veselje brez ovratnice okoli vratu. Lajam veselje! Laja Superboy. — 55 — Forleden dag Forleden dag flyttet Galdhøpiggen på seg nesten to centimeter. Det var et tiltak den hadde gruet seg for en million år minst. — 56 — Oni dan Oni dan se je Galdhøpiggen premaknil skoraj dva centimetra. Tega ukrepa se je bal že milijon let najmanj. — 57 — Marie Takvam Ein av dei kalde klåre dagene Eg gøymer hendene mine under bordet. Ikkje i skam over skitne negler eller visnande hud over høge, mørke blodårar. Nei, eg gøymer dei i redsle over å sjå at dei er tome. Sjå denne venstre! Kvilde ho eingong mot min eigen mage kjende at barnet der inne levde? Og denne høgrehanda! Kor mange tusen gonger har ho ikkje stroke over panna til den eg elska. Om eg nå famla etter eit andlet eller ei hand ville mennesket rykke seg hastig bort. Nei, desse hendene kan aldri meir kjærteikne varm hud. — 58 — Lepega mrzlega dne Roke skrijem pod mizo. Ni me sram umazanih nohtov ali ovenele kože čez visoke temne žile. Ne, skrijem jih v strahu da bom videla, da so prazne. Poglej to levo! Je res slonela na mojem trebuhu in čutila, da otrok v njem živi? Pa desna roka! Kolikokrat je pobožala čelo tistega, ki sem ga ljubila? Če zdaj grabim po roki ali po obrazu, se bo človek ustrašil in odskočil. Ne, te roke ne morejo več ljubkovati tople kože. — 59 — Stein Mehren Jeg holder ditt hode Jeg holder ditt hode i mine hender, som du holder mitt hjerte i din ømhet slik allting holder og blir holdt av noe annet enn seg selv Slik havet løfter en sten til sine strender, slik treet holder høstens modne frukter, slik kloden løftes gjennom kloders rom Slik holdes vi begge av noe og løftes dit gåte holder gåte i sin hånd. — 60 — Objemam tvojo glavo Objemam tvojo glavo s svojimi dlanmi, kot ti objemaš moje srce s svojo nežnostjo kot vse objema in je objeto v nečem drugem od sebe Kot morje privzdigne kamen k svojim obalam, kot drevo objema zreli sad jeseni, kot se planet dviguje med planeti tako sva midva objeta v nečem in dvignjena tja, kjer uganka v dlani drži uganko. — 61 — Jens Bjørneboe Om steder på jorden og mat jeg liker På Nordishavet ved de store banker tok vi på et kvarter torsk til et ferskt måltid. Vi åt den en time efterpå, og de store, snehvite skiver var krøllete og stive der de lå som fajancer på fatet. Dette kjøtt var hårdt og frydefullt og sprellet mot ganen. Vi overgjøt det med smeltet smør og pepret forsiktig. Dertil leveren! Kokt i eddikvann, saltet, pepret. Aldri så jeg på norsk båt frommere mannskap. Nordishavets dybde og — 62 — O krajih na zemlji in hrani, ki jo imam rad Na Severnem ledenem morju, ob velikih plitvinah smo si v četrt ure ujeli trsko za svež obrok. Pojedli smo jo uro pozneje in veliki snežnobeli kosi so bili zviti in trdi, ležali so kot fajanse na krožniku. To meso je bilo jedro in veselo in je kar brcalo po ustih. Prelili smo ga s stopljenim maslom in previdno popoprali. Potem pa jetra! Kuhana v okisani vodi, sol, poper. Še nikoli na norveški ladji nisem videl pobožnejše posadke. Okušali smo globino — 63 — uhyre mysterier smakte vi der. Ved Stureplan i Stockholm åt jeg et torskehode så stort som et syvårs barn, rykende varmt og med iskoldt Jägarebrännvin og ungt øl. Det torskehode stirret på mig som et fakultet. Derpå spiste jeg det: Tungen, nakken, det ufattelige bak øynene, hjernen! Jeg skrek da jeg spiste dette. I Würzburg åt jeg en karpe, blau gesotten, i dens eget fett. Den passerte ganen, streifet tårekjertlene og gikk i et lynglimt gjennem hjernen. Til det drakk jeg Mosel. Under dette måltid var jeg bevisstløs. — 64 — in neskončne skrivnosti Severnega ledenega morja. Pri Stureplanu v Stockholmu sem jedel glavo trske, veliko kot sedemletni otrok, bila je še vrela, in z Jägarebrännvinom in mladim pivom. Trskina glava je strmela vame kot fakulteta. Potem sem jedel: jezik, vrat, nepopisno za očmi, možgane! Vpil sem, ko sem to jedel. V Würzburgu sem jedel krapa, blau gesotten, v lastni maščobi. Šel je mimo neba in se dotaknil solznih mešičkov, nato pa bliskovito skozi možgane. Zraven sem pil mozelčana. Med tem obrokom sem bil nezavesten. — 65 — På øen Sylt i Nordsjøen åt jeg en sjøtunge som opveiet meget av mitt ellers forspilte liv. I det hele tatt kan man i Sønderjylland, Schleswig og Ditmarsken godt våge et måltid. I Ribe på Hotel Dagmar spiste jeg en bouillabaisse som trøstet mig. La mig ikke fortie et måltid i Freiburg av hvite vinbergsnegler, flytende i fett og hvitløk, skyllet ned i en åpen vin fra stedet. I den vin smakte man jordbunn, sol, regnvær og sten. I Basel fikk jeg en kald novemberdag en rykende pot au feu som ikke skal glemmes. — 66 — Na otoku Syltu v Severnem morju sem jedel morski jezik ki je odtehtal precej mojega sicer zaigranega življenja. Sploh si lahko človek na južnem Jyllandu, v Schleswigu in Ditmarsknu kar privošči obrok. V Ribeju, v hotelu Dagmar, sem jedel buillabaisse, ki me je potolažil. Ne smem zamolčati kosila v Freiburgu, beli polži so plavali v masti in česnu, poplaknil sem jih s tamkajšnjim odprtim vinom. V tem vinu sem čutil zemljo, sonce, dež in kamen. V Baslu sem mrzlega novembrskega popoldneva dobil pot au feu, ki se je še kadil in ki ga ne gre pozabiti. — 67 — Min tapte ungdom gjenvant jeg i den. I en fransk småby ved havet åt jeg fiskesuppe av krabber og havsnegler! I Paris påtraff jeg en kalvehjerne som ikke skal hemmeligholdes. Men stort sett foretrekker jeg kysten. I Venezia spiste jeg fiskesuppe av blåskjell, østers, reker, hummer, albueskjell, scampi, blekksprut, sjøhest og flere slags fisk, satt sammen som det fineste immaterielle mosaikkarbeide fra byen Ravenna. Der spiste jeg også en languster -- et halvkilos stykke snehvitt og rosenrødt krepsedyr. Salat. Vin. Olje. Citron. Ved dette måltid — 68 — V njem sem znova našel svojo izgubljeno mladost. V francoskem mestecu ob morju sem jedel ribjo juho iz rakovic in morskih polžev! V Parizu sem srečal telečje možgane ki jih ne smem zamolčati. Ampak večinoma imam raje obalo. V Benetkah sem jedel ribjo juho iz klapavic, ostrig, kozic, jastoga, latvic, škampov, lignjev, morskih konjičkov in več vrst rib, sestavljenih kot najfinejši mozaiki iz mesta Ravenne. Tam sem jedel tudi raroga -- polkilski kos snežno belega in rožnato rdečega raka. Solata. Vino. Olje. Limona. Pri tem obroku je — 69 — mistet døden sin brodd. På vestsiden av Apeninnene i en fiskerby ved navn Comoglie fikk jeg samme år en in salato del mare av kolde sprøstekte reker blekksprut små som vårens blåveis! Stekt på spidd bitte små fisk stekt i olje blåskjell, ukjente muslinger stekt i olje, men koldt med saften av en citron krystet over sig ramsalte oliven og hvitvin! Aldri var jeg mer opphisset enn ved dette måltid. Bannende sprang verten i kjelleren og fylte min vinkanne gang efter gang. Derpå: Stekt blandet småfisk med hvittingkjøtt — 70 — smrt izgubila svoje želo. Na zahodni strani Apeninov, v ribiškem mestu z imenom Comoglie sem isto leto dobil in salato del mare iz mrzlih, hrustljavih rakov, in lignjev, majhnih kot spomladanske vetrnice! Pečenih na ražnju majcenih ribic, ocvrtih v olju, klapavic, neznanih školjk, pečenih na olju, ampak mrzlih, z limoninim sokom, presoljenimi olivami in belim vinom! Nikoli nisem bil tako vznemirjen kot pri tej jedi. Preklinjajoč je gostitelj skočil v klet in vedno znova napolnil vrč za vino. Potem pa: pečene mešane ribice z osličem — 71 — og rovdyrhoder. Salat. Ost. Sort, arabisk kaffe. Ferskener med brennevin. I innlandet Sienna, bak domen åt jeg fra spidd oksekjøtt dryppende, rødt tomater, olje, citron rød vin ost Bel Paese og en ubeskrivelig røkt fåreost fra ellene. Denne middag kostet mig min forstand. Jeg har også en gang i Pisa fortært en indrefilet svidd av levende ild utenpå og rød som det flammende helvete innvendig. Bistått av en liter gammel Chianti undlot den ikke å nedsenke mig — 72 — in glavami zveri. Solata. Sir. Črna arabska kava. Breskve z žganjem. V notranjosti, v Sieni, za stolnico sem jedel govedino na ražnju, sočno, rdeče paradižnike, olje, limono, rdeče vino, sir Bel Paese in neopisljiv prekajen ovčji sir iz hribov. Ta obrok me je stal razuma. Nekoč sem tudi v Pisi zaužil pljučno pečenko, zunaj ožgano od živega plamena in znotraj rdečo kot žareči pekel. Zraven me je liter starega chiantija uspel potopiti — 73 — i sløvsind uten evne til å tale sammenhengende. Til den sortviolette kaffe: myke valnøtter, frukt ferske dadler, fiken og mere kaffe for å gjenvinne den tapte balanse. Men i Pavia spiste jeg oliven sprø kylling, salat og hvitvin, -- derpå med hud og hår en englenderinne. Hun pep av fryd. Ai, men jeg glemmer de enklere gleder: rett og slett kastanjer i en liten ellby, og fårekjøtt i glørne lukten av brent tre, hvitløk, tomat og olje! Pærer og vin fra landsbyen. — 74 — v topoumnost brez sposobnosti povezanega govora. K črno vijoličasti kavi: mehke orehe, sadje sveže datlje, fige in še več kave, da bi spet našel izgubljeno ravnotežje. V Paviji pa sem jedel olivno hrustljavega piščanca, solato in belo vino – potem pa s kožo in kostmi še Angležinjo. Cvilila je od radosti. Joj, pozabljam pa preprostejše radosti: navadne kostanje v gorski vasici, in ovčetino v žarečem vonju ožganega drevja, česen, paradižnik in olje! Hruške in vino iz vasi. — 75 — Så enkel mat rystet ofte mitt hjerte. Levende skalldyr åt jeg fra vogn i Napoli, fikk dem i hånden, åpnet dem med kniv, presset citron over dem og drakk dem ut av skallet, ustø på føttene av salighet. Som saltvann, vind og stjernenetter smakte dette. (Jeg blev blind efterpå. Men angret ikke et sekund. Efter noen uker fikk jeg da også synet igjen. Hvad jeg nu skulle med det. Jeg har sett nok.) Middelhavet! Dine fullkomme måltider pryder min kjærlighet — 76 — Takšna preprosta hrana je pogosto pretresla moje srce. Žive školjke sem jedel z vozička v Neaplju, dobil sem jih v roko, odprl z nožem, nanje stisnil limono in jih popil iz lupine, majavih nog od blaženosti. Imele so okus po slani vodi, vetru in zvezdnatih nočeh. (Potem sem oslepel. A mi ni bilo žal niti za sekundo. Čez nekaj tednov se mi je povrnil vid. A kaj naj bi z njim. Dovolj sem videl.) Sredozemlje! Tvoji popolni obroki krasijo mojo ljubezen — 77 — til dig! Selv det enkleste: oliven, brød, vin i den varme natt med fred i sjelen, måneskinn og det gamle vannhjul! Å, borgere av Bonassola! Husker dere stadig den kolossale latter min danske venn slog op ved synet av månen i Liguria? I Amerika åt jeg skoldhete maiskolber i rørt smør, solgt på gaten fra vogn som pølser i Tyskland kastanjer i Milano muslinger i Napoli. I Brooklyn staten New York spiste jeg gin og Irish Stew inntil jeg ikke lenger var — 78 — do tebe! Celo najpreprostejše: olive, kruh, vino v topli noči, z mirom v duši, mesečina in staro mlinsko kolo! O, meščani Bonassole! Še pomnite gromki smeh mojega danskega prijatelja ob pogledu na mesec v Liguriji? V Ameriki sem jedel vroče koruzne storže v stopljenem maslu, na stojnici na cesti kot klobase v Nemčiji kostanje v Milanu školjke v Neaplju. V Brooklynu, zvezna država New York, sem jedel gin in Irish Stew, dokler me ni bilo več — 79 — til å skjelne fra stuingen! Også til kineserne gikk jeg og spiste Chop Sui med glede. I hansabyen Hamburg fortærte jeg kanadisk whisky røkelaks, kaukasisk hummerkrabbe vodka og kaviar inntil jeg våknet på toget i København med en flaske vodka i hånden, til forargelse for sovevognskonduktøren. I Rom har jeg engang nydt en artisjokk hvorpå alt var spiselig. Den var som kjærligheten. Skoldhet lutefisk, hvit som Hardanger- jøkelen gjennemsiktig, skjelvende klar badet i smør, engelsk sennep og pepper — 80 — mogoče ločiti od obare! Tudi h Kitajcem sem šel in jedel Chop Sui z veseljem. V hanzeatskem mestu Hamburgu sem zaužil kanadski whisky, dimljenega lososa, kavkaško rakovico, vodko in kaviar, da sem se zbudil na vlaku za København s steklenico vodke v roki, kar je jezilo sprevodnika v spalniku. V Rimu sem nekoč užival v artičoki, na kateri je bilo vse užitno. Bila je kot ljubezen. Vrelo lutefisk, belo kot Hardangerski ledenik, prozorno, drhteče jasno, okopano v maslu, angleški gorčici in popru — 81 — åt jeg i ti dager hos skalden Gabriel Scott med øl og sprit. Lutefisken var som en lavine gjennem mitt hode. Og verten den gamle løve mol med strittende bart en fenomenal skipperløgn om en fremragende lutefisk han en gang hadde spist langt inne i det mørkeste Bayern med Steinhäger og Edelbräu. Jeg trodde ham der jeg satt. Videre har jeg i det gamle, regnvåte Norge spist de to ting som har opphøyet landet til kulturnasjon: Rakørret og gammelost. — 82 — sem jedel deset dni pri skaldu Gabrielu Scottu s pivom in žganjem. Lutefisk mi je šla kot plaz skozi glavo. In gostitelj, stari lev, je s svojo ščetinasto brado predel fenomenalno mornarsko laž o sijajni lutefisk, ki jo je nekoč jedel nekje globoko na najtemnejšem Bavarskem, s Steinhägerjem in Edelbräuom. Na mestu sem mu vse verjel. Poleg tega sem na starem, razmočenem Norveškem jedel dve stvari, ki sta deželo povzdignili med kulturne narode: Rakørret in gammelost. — 83 — Mat for hertuger og frie bønder! Ofte åt jeg også i mitt fedreland: Selvfisket ellørret, rå, filert, med ernet ryggrad, bare en natt gammel, tilbragt i salt, pepper, sukker, salpeter og et hav av dill, til frokost. Eller avkokt, med nye poteter (i dill!) med agurksalat og smeltet smør. Ofte drev det tårene frem! Meget av den livets metafysiske uhygge som ellers omklamrer vår eksistens har jeg siden for kortere stunder fordrevet ved hjelp av lutefisk. Hvilken lykke er det ikke å ha en fordøyelse som min! — 84 — Hrana za kneze in svobodne kmete! Pogosto sem tudi jedel v svoji domovini: gorsko postrv, ki sem jo sam ujel, surovo, narezano, brez hrbtenice, staro komaj eno noč, v soli, popru, sladkorju, solitru in morju kopra za zajtrk. Ali kuhano, z mladim krompirjem (v kopru) s kumarično solato in stopljenim maslom. To mi je pogosto priklicalo solze! Veliko metafizičnega nelagodja življenja, ki sicer objema naš obstoj, sem odtlej za kratek čas odgnal s pomočjo lutefisk. Kakšna sreča je imeti prebavo, kot je moja! — 85 — Desto mere besynderlig er det at jeg alltid har lidt av uforklarlig sorg og uhelbredelig tungsind. — 86 — Toliko bolj obžalovanja vredno je, da že od nekdaj trpim za nerazložljivo žalostjo in neozdravljivo potlačenostjo. — 87 — Kolbein Falkeid Privat huskeregel Du skal ikke klistre fine øyeblikk opp på veggene i tankene og forgylle dem med lengselen din. Du skal kjøre spettet hardt innunder arrete hverdager og vippe dem opp. En etter en. Det er derfor livet har deg på mannskapslista. — 88 — Osebni spominski pripomoček Ne lepi prijetnih trenutkov na zidove misli in ne pozlati jih s hrepenenjem. Podstavi kol pod brazgotine vsakdana in jih prevrni. Drugo za drugo. Zato te je življenje sprejelo v posadko. — 89 — Lars Saabye Christensen det barn du var skal du aldri bli det barn du var skal du aldri bli ingen kan hente frem de drømmer som formet deg de bilder som fylte sommernatten med grønn sol og gule slanger det barn du var skal du aldri bli ingen kan åpne dørene til de rom du har forlatt du har lagt noe bak deg du har mistet noe du holdt av rom som var varme rom fulle av vann og blomstertapet det barn du var skal du aldri bli ingen kan ta deg med til dagene da klokken var et mysterium da du visste alt om angst og kjærlighet ingen kan gi deg den kvelden da lek og latter fulgte deg inn i søvnen og ingenting var umulig det barn du var skal du aldri bli den du er skal du snart glemme — 90 — nikoli ne boš otrok kot si bil nikoli ne boš otrok kot si bil nihče ne more poiskati sanj ki so te oblikovale podob ki so napolnile poletno noč z zelenim soncem in rumenimi kačami nikoli ne boš otrok kot si bil nihče ne more odpreti vrat v sobe ki si jih zapustil nekaj si pustil za sabo izgubil si nekaj dragega sobe ki so bile tople sobe polne vode in rožastih tapet nikoli ne boš otrok kot si bil nihče te ne more odpeljati v dni ko je bila ura misterij ko si vedel vse o strahu in ljubezni nihče ti ne more dati tistega večera ko sta te smeh in igra pospremila v spanje in nič ni bilo nemogoče nikoli ne boš otrok kot si bil to kar si danes boš kmalu pozabil — 91 — Rolf Jacobsen Snu dere bort. — Tenk på noe annet! — Snu dere bort. Tenk på noe annet. Tenk på alt dere kan kjøpe. Tenk på bilen din. Alt det som står i annonsene. Lekre saker. Ikke stå der og se hitover hele tiden. Snu dere. Tenk på noe annet, har vi sagt. Ja, men så snu dere da. Se i butikkvinduene. Svære greier. Siste nytt i alle bransjer. Selskinnskåper. Er ikke det noe? Ny dress. Det er våren snart. Tenk på supre jenter. Tenk på hu-hej. Næmmen så snu dere da. Vi har ikke bedt om vitner her. Gå på kino ikveld eller innom en kirke, hvis du er sånn. Vær med i salmesangen, vær som de andre, for helvete. Nei, hør nå. For siste gang. Se ikke hitover. Og tenk på noe annet. Nå har vi sagt det — vi skal ikke ha noen tilskuere her. Kjøp deg en tjukk avis eller et ukeblad. Se på alle farvebildene, og husk at dette er siste advarsel. — Sånn ja. Det er fint. Og så snakker vi om noe annet da. NEI, for svingende. Bli stående. Ellers skyter vi. — 92 — Obrnite se stran. — Mislite na kaj drugega! — Obrnite se stran. Mislite na kaj drugega. Mislite na vse, kar lahko kupite. Misli na svoj avto. Na vse, kar je v reklamah. Krasne stvari. Ne pogledujte ves čas sem. Obrnite se. Mislite na kaj drugega, smo rekli. Ja, obrnite se, no. Glejte izložbe. Mega reči. Najnovejše na vseh področjih. Plašči iz tjulnjega usnja. To je pa že nekaj, ne? Nova obleka. Kmalu bo pomlad. Mislite na super punce. Mislite na juhuhu. Dajte, obrnite se že. Nismo vabili prič. Pojdite zvečer v kino ali se oglasite v cerkvi, če ste takšne sorte. Pridružite se petju psalmov, bodite no takšni kot vsi, jebenti. Ne, poslušajte zdaj. Zadnjič. Ne glejte sem. In mislite na kaj drugega. Povedali smo vam — nobenih gledalcev ne bomo imeli tukaj. Kupi si kakšen debel časopis ali tednik. Oglej si vse barvne slike in si zapomni, da je to zadnje opozorilo. -- Tako ja. To je v redu. In zdaj bomo govorili o čem drugem. NE, zaboga. Stoj. Drugače streljamo. — 93 — Arild Nyquist Ensomhet Ensomhet, sier du. Det er greit med litt ensomhet bare det ikke blir for mye. Da åpner jeg døren og roper ut i natten: kom inn kom inn – her er ensomhet nok for to! ja for fire! Og på riktig ille dager brøler jeg: her er ensomhet nok for et helt orkester! — 94 — Osamljenost Osamljenost, praviš. Včasih ne škodi malo osamljenosti, samo ne preveč. Takrat odprem vrata in zakličem v noč: vstopi vstopi – tu je dovolj osamljenosti za dva! ja, za štiri! In če imam res slab dan, rjovem: tu je dovolj osamljenosti za cel orkester! — 95 — Gene Dalby Nynn til metalltrommen Før du får sjansen Til å synge Blir du tvunget Til å lese alle bøkene i Det nådeløse biblioteket Og etterpå kan du ikke synge Bare nynne til metalltrommen — 96 — Mrmraj ob pločevinastem bobnu Preden lahko Zapoješ Te bodo prisilili Prebrati vse knjige V neusmiljeni knjižnici In potem ne moreš več peti Samo mrmraš lahko ob pločevinastem bobnu — 97 — Laila Stien Til Ellen Anna Fly jente fly du er en fugl og jeg har sett verden i dine trassige øyne. Fly når vi kommer i store klebrige flokker av gammel fornuft. Du huser ferske tanker bak din steile panne. Fly før vingene visner under glatte vaner, stivner under krav om smilende overgivelse, lammes av høflige håndtrykk. Fly jente fly fra våre finmaskede nett. Spre dine tanker som kvasse piler, gylne aks. Beskytt din panne, din trass. Fly. — 98 — Za Ellen Anno Zleti, deklica, zleti, ptica si in videla sem svet v tvojih trmastih očeh. Zleti, ko prideva v velikih lepljivih jatah starega razuma. Za tvojim upornim čelom bivajo sveže misli. Zleti preden ti krila ovenijo pod gladkimi navadami otrdijo pod zahtevami po nasmejani predaji ohromijo pod vljudnimi stiski rok. Zleti, deklica, zleti iz najine drobno spletene mreže. Razpri svoje misli kot ostre puščice, zlato klasje. Obvaruj svoje čelo, svojo trmo. Zleti. — 99 — Nils Aslak Valkeapää Buore beaivvi ráhkis ustiban Buorat ain ráhkis oabbá buorat viellja ráhkis Vel bessen vouinnastit du jurdagiid báldii goarddáhallat du dovdduid lieggasis Bures bures, ráhkis viellja bures, ráhkis oabbá Man suohtas fas deaivvadit duinna oaidnit du Ja čalmmiid mat čuvget Lehkos ráffi duinna Veaháš áigái báhtaran du lusa veaháš áigái váimmu raban suonjan du jurdagiid liegga sallii Veaháš áigái atte munnje dorvvu sojiid lebbe — 100 — Pozdravljen dragi prijatelj Pozdravljena, draga sestra pozdravljen dragi brat Spet lahko počivam v tvojih mislih se pogrejem ob žaru tvojih čutov Bures bures dragi brat pozdravljena draga sestra Tako lepo je spet srečati videti tebe in oči ki sijejo Mir ti želim za kratek čas si pri tebi poiščem zavetje za kratek čas ti odprem srce smuknem v toplo naročje tvojih misli za kratek čas mi daj varnost razpri krila — 101 — Goddag min kjære venn Goddag min kjære søster goddag kjære bror Igjen får jeg hvile i dine tanker varme meg ved dine sansers glød Bures bures kjære bror goddag kjære søster Så fint å møte deg igjen se deg Og øyne som skinner Fred ønsker jeg deg Ei lita stund søker jeg ly hos deg ei lita stund åpner jeg mitt hjerte smyger inn i dine tankers varme fang ei lita stund gi meg trygghet bre vingene ut prevod: Laila Stien — 102 — Pozdravljen dragi prijatelj Pozdravljena, draga sestra pozdravljen dragi brat Spet lahko počivam v tvojih mislih se pogrejem ob žaru tvojih čutov Bures bures dragi brat pozdravljena draga sestra Tako lepo je spet srečati videti tebe in oči ki sijejo Mir ti želim za kratek čas si pri tebi poiščem zavetje za kratek čas ti odprem srce smuknem v toplo naročje tvojih misli za kratek čas mi daj varnost razpri krila — 103 — Jan Erik Vold dråpen henger der ikke — 104 — kaplje tam ni več — 105 — Olav Angell Coltrane forvandler �ellet till en nystemt saksofon Ord teller ikke lenger løfter gjelder ikke lenger bare kjærtegn forklaringer holder ikke lenger unnskyldninger godtas ikke lenger bare blikk som varmer forhåpninger er skumtopper den ene vakrere enn den andre fossiler av ømhet lever videre i stenene langs strandkanten — 106 — Coltrane začara goro v uglašen saksofon Besede ne štejejo več obljube ne veljajo več samo izrazi ljubezni pojasnila ne držijo več izgovori se ne sprejmejo več samo pogledi, ki grejejo upi so vršički pene eden lepši od drugega fosili nežnosti živijo naprej v kamnih na obali — 107 — Kurt Narvesen Det er bare meg Det er bare meg som kommer: meg og mitt rastløse hjerte. Vil deg egentlig ingenting -- Vil bare være hos deg en stund, veksle ord, veksle alt som kan være mellom ord av befriende kommaer, av plutselig varme tankestreker når to mennesker har kjent hverandre lenge. — 108 — Samo jaz sem Samo jaz sem: jaz in moje nemirno srce. Saj ti nič nočem -- Samo pri tebi bi bil malo, izmenjal besede, izmenjal vse, kar je lahko med njimi, vejice svobode, nenadoma topli pomišljaji, ko se dva človeka poznata že dolgo. — 109 — Eivor Bergum Myrsnipedikt grim va du men æ elska dæ hode som rønkat eple knyttnevva med tre nommer førr stor hud fem fingra inn i fuglegapet på en gang — — — hastig telte æ: ti tær ti fingra to øra og øya — 110 — Kokljina pesem grd si bil pa sem te mela rada glava k zgrbančen jabuk pest z za tri cifre prevelko kožo pet prstov naenkrat v odprtem klunu — — — na hitr sem preštela pet prstov na nogi pet prstov na roki dva ušeska in učka — 111 — sjøl hadde æ ti bankandes hjerta og gledeståra førr et mangeøyd uhyre du drakk mæ overlegent like tørst va vi begge men du ga ei gońatt i det fylte kvite kluta når du hadde fordøyd mæ nu e du høger enn mor di go´ kamerat fleipe med mæ sende oversanselige telegram over bordet om vreden sinne ditt ønskan — 112 — js sm mela pa deset src k so razbijala in jokala sem se od sreče nad to večoko pošastjo nesramno si me pil enak žejna sva bla oba ampak na to si se posral napolnu belo cuno k si me prebavu zdej si viši k js dobr kolega me zezaš mi pošilaš nadčutne telegrame čez mizo o besu svojih mislih željah — 113 — ømhet tar og gjer du i kyss som morsesignal sos sos når ingen ser det og treffes vi på veien e vi fremmen førr hverandre utanpå grim e du ikke lenger sveisen i dongeri og høyhalsa genser morsmelk har du aldri hørt om men æ kjenne det sprenge i brøstet mitt — 114 — nežnost daš in vzameš z lubčkom k morsejev znak sos sos k noben ne vid če se vidva na cest sva si k tujca na zunej grd nisi več dobr zgledaš v džinsu pa puliju za materin mlek še slišu nisi js ga pa čutm kako mi šprica v joških — 115 — Eva Jensen Framfor meg på bussen sat ein mann med gult hår. Eg bøygde meg sakte fram og kyssa han i nakken. Det var akkurat så godt som eg hadde trudd. Han lét avisa falle ned i fanget. Sjåfør! Få ho ut! Eg lente meg like sakte tilbake og så ut. Eg meiner det var sol den dagen. — 116 — Pred mano na avtobusu je sedel tip z rumenimi lasmi. Počasi sem se sklonila naprej in ga poljubila na tilnik. Bilo je prav tako super, kot sem mislila. Časopis mu je padel v naročje. Šofer! Spravite jo ven! Enako počasi sem se naslonila nazaj in gledala skozi okno. Mislim, da je bilo takrat sonce. — 117 — Marit Tusvik Flytt deg litt da Å la meg berre få strekke meg litt Det verker i alle musklar av å sitte ihopkrøkt og vente Ta armene vekk så eg kan tøye meg heilt til månen og slenge han i hovudet på deg — 118 — Daj, malo se premakni Da se bom vsaj malo pretegnila. Vse mišice me bolijo, ko tako zgrbljena sedim in čakam Umakni roke, da bom lahko segla vse do lune in ti jo vrgla v glavo. — 119 — Einar Økland Åleine Første gang eg var åleine med deg var eg redd Nå er eg redd for å bli åleine utan deg. Slik kan det gå. Det tenker jeg på. Tenk å bli redd på ein så god måte. Forresten er det berre deg eg tenker på nå. Slik kan det gå. — 120 — Sam Prvič, ko sem bil sam s tabo, sem se bal. Zdaj se bojim biti sam brez tebe. Je pač tako. Zdaj mislim na to. Da me je lahko strah na tak dober način. Sicer pa zdaj mislim nate samo. Tako je to. — 121 — Gene Dalby I det øyeblikket Jeg tar av meg skoene Om kvelden Regner det flodhester inn av vinduene Derfor hender det Selv i varme sommernetter At jeg sover for lukkede vinduer Med skoene på — 122 — V trenutku ko Zvečer Sezujem čevlje Se skozi okna ulijejo nilski konji Zato pogosto celo v poletnih nočeh spim pri zaprtih oknih in obut — 123 — Leopardene Trekker vekk Asfalten Blir for varm Mot potene — 124 — Leopardi Se umikajo Asfalt Je prevroč Za tace — 125 — Sigmund Mjelve Den unevnelige katten Når alle land er øde, alle mann er døde, streifer en villkatt omkring, møter en gjemglemt gudinne som verken er katt eller kvinne, men katt — 126 — Neomenljiva mačka Ko vsi so kraji prazni in vsi ljudje prikazni se divja mačka klati naokrog, se v pozabljeno boginjo zaleti ki niti mačka niti ženska ni ampak mačka — 127 — Bertrand Besigye Og du dør så langsomt at du tror du lever Og du dør så langsomt at du tror du lever skoene er fortsatt varme av morgenturens skritt utenfor flyr en ravn, ennå med den forlatte greinens tykkelse i sine krumme klør om du kunne bevege deg som den for du beveger deg i sirkel men fortere framover slik to sykkelpedaler langsomt dreier framover i lufta like over asfalten du har lenge kjent hvordan ravnen hvesser sitt nebb mot kulden og du dør så langsomt at du tror du lever — 128 — In umiraš tako počasi da misliš da živiš In umiraš tako počasi da misliš da živiš čevlji so še vedno topli od korakov jutranje poti zunaj leta krokar, še vedno z debelino zapuščene veje v skrivljenih krempljih če bi se vsaj lahko gibal tako ti pa se giblješ v krogu a hitreje naprej kot se pedala na kolesu počasi vrtijo naprej v zraku tik nad asfaltom že dolgo čutiš kako si krokar brusi kremplje ob mraz in umiraš tako počasi da misliš da živiš — 129 — II. Og du dør så langsomt at du tror du lever digitalklokka skifter fra 17:55 til 17:56 du klarer ikke å gjøre noe hver bevegelse er en tom bevegelse svøpt om din kropps fylde og i vinduskarmen står flua livskraft pumpes gjennom dens hårtynne bein digitalklokka skifter fra 17:56 til 17:57 knyttneven av opplagra ro dunkes i stolarmens stoff du klarer ikke å gjøre noe flua trekkes mot skinnet fra øynene dine du våkner så langsomt at du tror du sover du har to tynne tåresekker som gjemmer seg i begge øyekrokene i redsel for å fylles du har lenge kjent hvordan søvnen frykter lukkede øyne hvordan panna minnes grublerynker — 130 — II. In umiraš tako počasi da misliš da živiš digitalna ura se premakne s 17:55 na 17:56 ničesar ne zmoreš vsak gib je prazen gib ovit okoli polnosti tvojega telesa in na okenski poli stoji muha življenjska moč se črpa skozi njene kot las tanke noge digitalna ura se premakne s 17:56 na 17:57 stisnjena pest shranjene tihote se potopi v blago naslonjala ničesar ne zmoreš muha se podrgne ob sij tvojih oči prebujaš se tako počasi da misliš da spiš dva tanka solzna mešička imaš ki se skrivata v očesnih votlinah v strahu da se bosta napolnila že dolgo veš kako se spanec boji zaprtih oči kako se čelo spominja zaskrbljenih gub — 131 — du har lenge kjent hvordan flua stikker sin snabel gjennom en tåresekk du våkner så langsomt at du tror du lever Og du dør så langsomt at du tror du sover III. Og du dør så langsomt at du tror du lever digitalklokka skifter fra 17:57 til 17:58 du klarer ikke å gjøre noe du begynner å skjelve et tomrom surrer som en flue inni redselen stolen kjølner og panna koker redselen har fluas oppdelte blikk redselen titter inn i deg fra fem forskjelige vinkler samtidig du klarer ikke å gjøre noe hårveksten kravler ut av neseborene flua kryper over øret ditt du legger høyrehånden forsiktig over øret det knaser, den summer, det blir stille og du klarer ikke å gjøre noe pulsen haler redselen etter seg du forsøker å onanere vekk redselen men ingenting hjelper — 132 — že dolgo veš kako muha vtakne rilček v solzni mešiček prebujaš se tako počasi da misliš da živiš In umiraš tako počasi da misliš da spiš III. In umiraš tako počasi da misliš da živiš digitalna ura se premakne s 17:57 na 17:58 ničesar ne zmoreš začneš drhteti praznina brenči kot muha v bojazni stol se hladi in čelo žari strah ima mušji razdeljeni pogled strah škili vate iz petih različnih kotov hkrati ničesar ne zmoreš poraščenost sili iz nosnic muha ti leze po ušesu desno roko previdno položiš na uho hrešči, brenči, utihne ničesar ne zmoreš utrip vleče strah za sabo poskusiš odmasturbirati strah pa nič ne pomaga — 133 — du bare hører hvordan det forsiktige orgasmestønnet måler klangdybden i din fortvilelse og toneskarpheten i din livgnist du håper livsgnisten i det minste vil brenne stearinlyslenge i vinduskarmen står ei flue livskraft spruter i syltynne stråler ut til vingenes vibrering hvis ingenting oppløftende skjer innen klokka seks snitter du pulsåra over digitalklokka skifter fra 17:58 til 17:59 Og du dør så langsomt at du tror du lever — 134 — samo slišiš kako previdno orgazmično stokanje meri nižino tona v tvojem obupu in ostrino tona v tvoji iskri življenja upaš da bo življenjska iskra gorela vsaj za celo svečo na okenski polici stoji muha življenjska moč brizga v tankih curkih proti trepetu kril če se ne zgodi nič spodbudnega do šestih si prerežeš žile digitalna ura se premakne s 17:58 na 17:59 In umiraš tako počasi da misliš da živiš — 135 — Gro Dahle Si at du stapper moren din opp i en koffert. Hva får du da? En håndbagasje du må slite med opp trappene inn gatene over plassene gjennom byene Kanskje vil du sette kofferten din igjen glemme den på flyplassen låse den vekk i oppbevaringen Som du virkelig skulle gjøre det Som om det ville være nok Ta en buss eller løpe Bytte navn Skifte adresse Som om det ville hjelpe Moren din er der Moren din ser deg Du trodde du la henne igjen med kofferten men hun er fortsatt med halvt skjult mellom øyebrynene dine — 136 — Recimo, da stlačiš mamo v kovček. Kaj dobiš? Ročno prtljago ki jo moraš vlačiti po stopnicah po cestah čez trge skozi mesta Mogoče hočeš kovček odložiti pozabiti na letališču zakleniti v omarico Kot da bi to res šlo Kot da bi bilo dovolj Odpelji se z avtobusom ali steci Spremeni si ime Zamenjaj naslov Kot da bi to pomagalo Mama je tu Mama te vidi Zdelo se ti je, da je ostala s kovčkom a je še vedno zraven na pol prikrita med tvojimi obrvmi — 137 — Ann Kavli Oss, retning Eg veit Ikkje kvar Vi skal Men eg gler meg Medan vi kjem dit — 138 — Midva, smer Ne vem kam greva Se pa veselim po poti — 139 — Øystein Wingaard Wolf Kvinners makt Kvinner holder verden fast i et hemmelig grep. Alt fra de ble født var de herskerinner og fikk menns oppmerksomhet i alle seremonier de kastet seg ut i på veien til de store rollene. De lærte seg like godt å beherske subjektet som objektets posisjoner, bygget hus, farget tøyer spilte karneval for å bli som Garbo eller Goldmann, finslipte minespillet for å miste barndommen fort og øvde på åtte-ti replikker som holder et helt liv. Jeg elsket min bestemor, elsket min mor, elsket min søster, så i dem fortroppene til lærerinner, elskerinner, prestinner, modeller for gudinner i kamp og krigerske engler. Uten kvinnene orker jeg ikke mitt manuskript som jeg fyller med overraskelser og sidesprang for å være nærmere, trofast mot det jeg elsker. Kvinnene er påskuddene og alibiene for å skrive og skriften tatoverer dem som lyset fra en måne bare en mann kunne erobre. — 140 — Moč žensk Ženske trdno držijo svet v skrivnostnem prijemu. Vse od rojstva so bile vladarice in so privlačile moško pozornost v vseh obredih, ki so se jih udeležile na poti do velikih vlog. Enako dobro so se naučile obvladati subjekte kot položaje objekta, gradile hišo, barvale blago, igrale na karnevalu, da bi bile kot Garbo ali Goldmann, izpilile izraze na obrazu, da bi hitro izgubile otroštvo in vadile tistih osem, deset replik, ki so dovolj za celo življenje. Ljubil sem staro mater, ljubil mater, ljubil sestro, v njih sem videl izvidnico učiteljic, ljubic, duhovnic, modelov za boginje v boju in angele vojne. Brez žensk ne zmorem svojega rokopisa ki se polni s presenečenji in odmiki, da bi bil bliže, zvestejši temu, kar ljubim. Ženske so pretveze in alibiji za pisanje in pisava jih tetovira kakor mesečina, ki jo lahko osvoji samo moški. — 141 — Odd Børretzen In the morning Jeg har mange mange ganger, mange mange mange ganger, hatt lyst til å skrive en vise om livet, in the morning altså: skrive en vise om Livet om morgenen. Det er særlig om morgenen jeg tenker på det, men, jeg mener: det er ikke lett. Å skrive viser. Og om Livet? Det er, naturligvis, forferdelig vanskelig, D.v.s. Jeg fikk til refrenget. Det er sånn: tatatatatatatatatatata-tatatata-tatatatatatat in the morning. Visa skulle altså handle om Livet. Men jeg mener: Livet? Det er jo svært. Og langt. Jeg tenkte at jeg kunne sammenlikne Livet med å være i båt. Om sommeren. Jeg har ganske god greie på det for jeg er ganske mye i båt om sommeren. Det er ofte forferdelig og ubehagelig. Og sånn er livet også. Ofte. Særlig om morgenen. Når det regner. Det regner mye om sommeren. I båt. Og i Livet. Da drypper det fra dekket og ned på loffen og det er skorpe på leverposteien og alt er ikke bare vått det er dertil totalt hensiktsløst. Og dyrt. Og jeg tenker da: Hvorfor er jeg egentlig her? Langt fra folk. Omgitt av stein og vann og fisk. Hvorfor er jeg ikke et annet sted. På Theatercafeen kanskje hvor du kan sitte helt tørt ved bordet og se på folk i regnværet ute i Stortingsgata — 142 — In the morning Že zelo velikokrat, zelo zelo zelo velikokrat me je imelo da bi napisal pesem o življenju, in the morning Torej: napisati pesem o Življenju zjutraj. Posebej zjutraj razmišljam o takih rečeh, ampak, hočem reči: ni lahko. Pisati pesmi. In to o Življenju? To je, seveda, grozovito težko. Mislim, refren sem že imel: tatatatatatatatatatatatatatata-tatatatatatat in the morning. Pesem bi bila torej o Življenju. Ampak, pomislite: Življenje? Saj je vendar ogromno. In dolgo. Mislil sem, da bi lahko primerjal Življenje z bivanjem v čolnu. Poleti. To kar obvladam, ker sem poleti kar precej v čolnu. Pogosto je grozno in neudobno. In tudi življenje je takšno. Pogosto. Posebej zjutraj. Kadar dežuje. Poleti veliko dežuje. V čolnu. In v življenju. Takrat kaplja s palube in na kruhu in na pašteti je skorja in vse skupaj ni samo mokro ampak tudi popolnoma nesmiselno. In drago. In takrat pomislim: le zakaj sem tukaj? Daleč od ljudi. Obdan z vodo in kamni in ribami. Zakaj nisem nekje drugje. Mogoče v kavarni, kjer lahko popolnoma suh sediš pri mizi in gledaš ljudi v dežju — 143 — som løper etter trikken hvis den trikken i det hele tatt kommer sannsynligvis er den lagt ned for mange år siden men kelneren kommer med det du ber om. Og måker. Jeg har sagt det før og jeg sier det igjen: Jeg hater måker. De skriker og oppfører seg som dyr og jeg tenker: Sånn er livet. Som en våt morgen med dyr som skriker og drypper og det er skorpe på leverposteien og skorpe på det ene og det andre. Sånn er Livet og sånn er det å være i båt også særlig om morgenen. Noen ganger — men noen andre ganger — eller, for å si det på en annen måte: Noen ganger i BÅT OM MORGENEN — og i Livet også — forsåvidt: NOEN GANGER ER DET ALL RIGHT — NOEN GANGER ER DET ALL RIGHT NOEN GANGER ER DET HELT ALL RIGHT — IN THE MORNING. — 144 — zunaj na Stortinški, kako tečejo na tramvaj, če tramvaj sploh pride, najbrž so ga že pred leti ukinili, ampak natakar pride s tistim, za kar ga prosiš. In galebi. Povedal sem že in spet ponavljam: sovražim galebe. Kričijo in se vedejo kot živali in mislim si: takšno je življenje. kot mokro jutro z živalmi, ki kričijo in kapljajo in na pašteti je skorja in skorja na tem in onem. Tako je Življenje in tako je tudi v čolnu, posebej zjutraj. Včasih – ampak v kakšnih drugih časih – oziroma, če se izrazim drugače: Včasih v ČOLNU ZJUTRAJ – in tudi v Življenju – pravzaprav: VČASIH JE PA ČISTO V REDU -- VČASIH JE PA ČISTO V REDU VČASIH JE PA PRAV ALL RIGHT – IN THE MORNING. — 145 — De store gamle byene I noen timer, når det er på det mørkeste, hvisker de store byene. Ellers brøler de og hyler noen ganger og glefser og skummer mot fortauskantene I de store byene ammer mødre sine barn mens de jages over gata I de store byene går noen i krig som til en slagmark hver dag – seier eller redsler og flykter inn og ut av bussene og biter seg fast en spiser mens han løper og blør tomatketchup nedover skjorta. Men i noen timer når det er på det mørkeste er det så stille i de store byene at du kan høre at eldgamle trær synger i parken I noen timer, når det er på det mørkeste, drømmer millioner mennesker — 146 — Velika stara mesta Nekaj ur, ko je najtemneje, velika mesta šepetajo. Sicer rjovejo in včasih vreščijo in grizejo in se penijo ob pločnike v velikih mestih matere dojijo otroke, medtem ko jih preganjajo čez cesto V velikih mestih gredo nekateri v vojno kakor na bojišče vsak dan – zmage ali grozote in pobegnejo na avtobuse in z njih in se zagrizejo nekdo med tekom je in krvavi ketchup po srajci. Ampak nekaj ur, ko je najtemneje je v velikih mestih tako tiho da lahko slišiš prastara drevesa peti v parku. Nekaj ur, ko je najtemneje milijoni ljudi sanjajo — 147 — milioner lydløse drømmer bak millioner svarte vinduer. Kanskje noen tusen ligger, to og to slynget sammen — og lager barn noen dør mens de sover, når det er på det mørkeste men du kan ikke høre deres siste, private, sukk Bare noen timer, mens det er på det mørkeste. Etter noen timer brøler de store byene som i går og hyler og gatene er rasende elver hvor det renner millioner ferske kyllinger og tusenvis paraplyer og litervis hot curry og rød ketchup og slips og konvolutter og symaskiner og elskende par svømmer stille mellom forgassere og frossenfisk og noen drukner og blir skylt på land og der ligger de som vannsykt drivgods ved husveggene en blek mann står med armene ut, som korsfestet, og roper over mot den annen bredd, kanskje noe om Gud og undergang? Og bremsene skriker rasende etter ham Men i noen timer, når det er på det mørkeste, er det så stille i de store byene at du kan høre at gamle trær synger Da flagrer flokker av flaggermus over parken Og når du følger dem med øynene oppdager du at det er en himmel over hustakene — 148 — milijone neslišnih sanj za milijoni temnih oken. Nekaj tisoč jih morda leži, prepletenih po dva in dva — in delajo otroke nekateri med spanjem umrejo, ko je najtemneje, a ne moreš slišati njihovega zadnjega, zasebnega vzdiha Le nekaj ur, ko je najtemneje. Čez nekaj ur rjovejo velika mesta kot včeraj in vreščijo, in ceste so besneče reke po katerih tečejo milijoni svežih piščancev in tisoči dežnikov in litri pekočega curryja in rdečega ketchupa in kravate in kuverte in šivalni stroji in zaljubljen par nemo plava med uplinjači in zmrznjenimi ribami nekateri utonejo in jih vrže na kopno in tam ležijo kot naplavljeno blago ob zidovih hiš. Bled moški stoji z iztegnjenimi rokami, kakor na križu, in vpije proti nasprotnemu bregu, mogoče gre za Boga in pogubljenje? In zavore besno kričijo za njim Ampak nekaj ur, ko je najtemneje, je v velikih mestih tako tiho, da lahko slišiš stara drevesa peti. Takrat nad park prifrčijo jate netopirjev In če jim slediš z očmi, ugotoviš, da je nad strehami nebo. — 149 — Redd Som barn var jeg meget fryktsom. Jeg er det ennå. Jeg skal komme tilbake til det, men altså: Et fryktsomt barn. Jeg var redd for en rekke ting: Kirkegårder. Fulle menner. Ukjente eldre damer. Vi hadde en smijerns stålampe hjemme som jeg alltid var redd for. Den sto foran vinduet og dannet en mørk, kantete kontur mot himmelen utenfor. Like før jeg sovnet fikk den horn og begynte å bevege seg sakte fram og tilbake mens den hvislet svakt. Det er bare en lampe, sa de voksne. Det er vel ikke noe å være redd for, sa de og slo i smijernet for å bevise i hvilken grad det var en lampe. Som om det var noe bevis? Du er vel ikke redd for en stålampe, sa de. Nei, sa jeg. Men det var ikke sant. Nå vet jeg at jeg visste like godt som dem, naturligvis, alt den gang, at det bare var en lampe. Det var ikke det. MEN HVA SÅ? Jeg mener: det er grunn til å være redd for en stålampe som begynner å hvisle og bevege seg alt før du har sovnet. Det er umulig å vite hva den gjør mens man sover. Det ville vært dumt å ikke være redd når man vet at man har en vanvittig smijerns-lampe gående omkring i rommet. Det var umulig å vite hva den VILLE. Jeg mener: Natta er lang. Hva er det som drar seg forsiktig fram og tilbake oppå bokreolen? Er det noen som ligger og blør under gyngestolen? — 150 — Prestrašen Kot otrok sem bil zelo boječ. Še vedno sem. O tem pozneje, zdaj pa: boječ otrok. Bal sem se vrste stvari: pokopališč. Pijancev. Neznanih starih gospa. Imeli smo kovano stoječo svetilko, ki sem se je od nekdaj bal. Stala je pred oknom in ustvarjala temno oglato silhueto na nebu zunaj. Tik preden sem zaspal, je dobila rogove in začela se je premikati sem in tja, zraven pa je tiho piskala. Saj je samo svetilka, so rekli odrasli. Tega se pa ja ni treba bati, so rekli in brcnili v železo, da bi dokazali, kako zelo je le svetilka. Kot da je to kakšen dokaz? Pa se ja ne bojiš stoječe svetilke, so rekli. Ne, sem rekel. Ampak ni bilo res. Zdaj vem, da sem prav tako dobro kot oni vedel, že takrat, da je samo svetilka. Ni bilo to. Pa kaj? Hočem reči, jasno, da se bojiš stoječe svetilke, ki začne piskati in se premikati, preden zaspiš. Ne moreš vedeti, kaj počne, medtem ko spiš. Neumno bi bilo, če se ne bi bal, če veš, da imaš poblaznelo kovano svetilko, ki se sprehaja po sobi. Ni bilo mogoče vedeti, kaj hoče. Hočem reči: noč je dolga. Kaj se previdno vleče sem in tja po knjižnih policah? Ali pod gugalnikom nekdo leži in krvavi? — 151 — Hvor kommer den sukkende lyden fra? Fra taket? Fra badet? Hva var det den så? Hva er det hun mener, hvem det nå er? Hvem tar på seg skoene borti kroken der? Hvem sukket nå? Var det symaskinen? Hvem er det som står borte ved vinduet jeg kan se beina stikke fram under gardinene. Redd redd nedi senga. Redd med all mulig grunn rommet er tungt av navnløse skygger sitter det noen i den stolen eller er det kurvstolen selv som tygger og tygger? Hva er det det skal, det under badekaret? Eller har det tenkt å bli der, under karet, og ha det bare? Rasler og stønner svakt med stolsetene klirrer med bladene drypper det ikke fra tapetene? Redd. Jeg er redd ennå. Jeg er naturligvis redd for politifolk. Særlig tyske politifolk, men norske også. Jeg er redd for folk som snakker høyt — redd for damer som kommer flagrende fra fremmede bord på Theatercafeen og griper meg i armen – hva mente du med det, sier de med skingrende stemmer – og vil ikke — 152 — Od kod prihaja vzdihovanje? S strehe? Iz kopalnice? Kaj je bilo to? Kaj hoče reči, kdo sploh je ta? Kdo se obuva na pručki v kotu? Kdo je pravkar vzdihnil? Je bil šivalni stroj? Kdo stoji pri oknu, pod zaveso vidim noge. Prestrašen prestrašen v postelji. Prestrašen z vsemi mogočimi razlogi soba je težka od senc brez imen sedi kdo na stolu, ali pleteni stol sam žveči in žveči? Kaj hoče tisto tam pod banjo? Ali pa misli kar ostati tam pod banjo in pač biti? Ali tiho rožljajo in ječijo sedala pri stolih? Škripajo listi, kaj ne kaplja s tapet? Prestrašen. Še vedno sem prestrašen. Seveda se bojim policajev. Posebej nemških policajev, ampak tudi norveških. Bojim se ljudi, ki glasno govorijo — bojim se dam, ki prifrčijo k moji mizi v kavarni in me zgrabijo za roko – kaj — 153 — slippe med vann rundt munnen og forvridde ansikter som hvite gribber i svart cordfløyel. Jeg er redd for Tollvesenet noen ganger. Jeg er redd for å dø. Når jeg hører, i mørket, en mann med trebein som går fram og tilbake, med beinet, på loftet hele natta, da går jeg ikke opp på loftet for å se etter. Det har jeg aldri gjort. Jeg går inn under dyna og blir der til morgenlyset kommer og erner uvesenet. Som jeg alltid har gjort. Men nå vet jeg at hvis jeg hadde gått opp der og „sett etter“, som skal være så bra og ikke sett noen mann med trebein på loftet, ikke sett noe levende der, og så gått ned igjen og lagt meg og så hørt mannen med trebeinet da hadde jeg visst at det var en usynlig mann med trebein på loftet. Og hva er det som er så mye bedre med det? Jeg mener: Natta er lang. — 154 — ste mislili s tem rečejo z vreščečimi glasovi – in me nočejo spustiti, penaste so okoli ust in spahnjenih obrazov kot bele spake v črnem žametu. Včasih se bojim Carinske uprave. Bojim se umreti. Ko v temi slišim moškega z leseno nogo, ki hodi sem in tja z nogo, vso noč, ne grem na podstrešje pogledat. Tega nisem nikoli počel. Zlezem pod odejo in tam ostanem, dokler ne pride jutro in prežene nestvor. Vedno naredim tako. Ampak zdaj vem, da če bi šel gor „pogledat“, kar je menda tako dobro, in ne bi videl moškega z leseno nogo na podstrešju, sploh ničesar živega, pa bi šel dol in legel in spet zaslišal moškega z leseno nogo, potem bi vedel, da je na podstrešju neviden moški z leseno nogo. In zakaj neki je to toliko bolje? Hočem reči: noč je dolga. — 155 — Rune Christiansen En telefonsamtale Kjære lille ekorn, kan du høre meg, forstår du hva jeg sier når jeg snakker til deg, kjenner du at jeg løfter deg, at vi sammen krysser plassen for å begrave deg i grøften der jorden er myk og svart, hører du insektene, vindpustet, tenker du: hva er evigheten? Hva betyr den, evigheten? Kanskje den hastige skyggen når et fly passerer, det langsomme regnet. Merker du at jeg tenker på deg, tenker at du ikke fins, at du ikke fins i alle de andre; du var den eneste, slik vi alle er den eneste. Jeg f. eks. tror jeg er far, tror jeg er sønn. — 156 — Telefonski pogovor Draga veverička, me slišiš, razumeš, kaj ti pravim, ko govorim s tabo, čutiš, da te dvigam, da greva skupaj čez trg, da bi te pokopala v jarku, tam kjer je zemlja mehka in črna, slišiš žuželke, šum vetra, si misliš: kaj je večnost? Kaj pomeni večnost? Mogoče naglo senco, kadar gre mimo letalo, počasen dež. Opaziš, da mislim nate, mislim, da ne obstajaš, da ne obstajaš v nikomer drugem; bila si edina, tako kot smo vsi edini. Jaz npr. mislim, da sem oče, mislim, da sem sin. — 157 — Johann Grip Hentet Barn har en egen måte å bruke språket på. I barnehagen der sønnen min går, blir de for eksempel «henta». Sunniva, du er henta! Roper de, når for eksempel Sunniva blir hentet, og Sunniva slipper det hun har i hendene løper hvinende nedover skråningen rett i armene på den — 158 — Prišli so Otroci govorijo na poseben način. V vrtcu, kjer je moj sin, npr. »pridejo« ponje. Sunniva, prišli so! Vpijejo, ko pridejo npr. po Sunnnivo in Sunniva spusti vse iz rok in cvileč steče po klancu naravnost v objem tistemu — 159 — som står ved porten og er kommet for å hente. Når også jeg en gang får øye på at noen står i porten og skal hente meg da håper jeg at det vil skje nøyaktig slik. — 160 — ki stoji pri vhodu in je prišel ponjo. Ko bom tudi jaz nekoč zagledal da je nekdo pri vhodu in je prišel pome upam, da se bo zgodilo natančno tako. — 161 — Kjell Heggelund Diktet om den svarte katten Hva var det den svarte katten ville ha ikke ville den ha fiskepudding og ikke ville den ha pølse Den ville ha rått kjøtt og så ville den ligge på ryggen og leke — 162 — Pesem o črni mački Kaj je hotela črna mačka ni hotela ribjih kroglic in klobase ni hotela Hotela je surovo meso in hotela je ležati na hrbtu in se igrati — 163 — Ingvill Solberg Jeg skal ikke lede deg på villstrå, kjære, jeg skal ikke favne deg for vidt eller bredt. Jeg skal ikke tegne opp En sirkel rundt oss, kjære, du skal få slippe Å gå i ring. Du skal bare Være her, jeg skal bare Gi deg ly. — 164 — Ne bom te zavedla, dragi, ne bom te zaobjela preširoko ali preobsežno. Ne bom zarisala črte okoli naju, dragi, ne bo ti treba hoditi v krogu. Samo tukaj boš, dala ti bom samo zavetje. — 165 — — 166 — Bibliografija — Brattli Aaserud A., M. Børja, E. Johansen. A. Ruste (ur.) 2005. Dikt i hundre. Folkets favoritter 1905 –2005. Stamsund: Orkana. — Andersen, P. T. 2001. Norsk Litteraturhistorie. Oslo: Universitetsforlaget. — Bjørneboe J. 1977. Samlede dikt. Ur. André Bjerke. Oslo: Gyldendal Norsk Forlag. 119–129. — Børretzen O. in G. Hammarlund. 2005. Odd Børretzen & Gøsta Hammarlund. Kunstglede. Oslo: Andersen og Butenschön. 13–15, 37–42, 65–67. — Dalby G. 1986. Med månnen som monokkel. Oslo: Aschehoug. Brez oštevilčenih strani. — Hagerup I. 1998. Samlede dikt. Oslo: Aschehoug & Co. 151–152. — Johannesen G. 2004. Dikt i samling. Oslo: Cappelen. 42. — 167 — O pesnikih Bjørn Obstfelder (1866 – 1900) Rodil se je v Stavangerju, umrl pa v Københavnu za tuberkulozo. Izdal je zgolj eno pesniško zbirko, Digte (Pesmi), ki je izšla l. 1893. Pesem V idim iz te zbirke velja za prvo modernistnično pesem v norveški književnosti. Poleg pesmi je pisal tudi novele, dva romana in različna druga besedila, od katerih je najpomembnejše nedokonočano delo En prestes dagbog, ki je izšlo po njegovi smrti. Ernst Orvil (1989 – 1985) Njegovo rojstno ime je bilo Ernst Nilsen in je bil pesnik, pisatelj in dramatik. V njegovi umetnosti je močno prisoten vpliv Freudove psihoanalize. Debitiral je z romanom Birger l. 1932, njegova prva pesniška zbirka pa je izšla l. 1940, z naslovom Bølgeslag. Pesem Potrditev je iz zbirke Idyl er (1967). Rolf Jacobsen (1907 – 1994) Rodil se je v Hamarju in velja za prvega norveškega modernistič- nega pesnika. Njegova pesniška pot je trajala več kot pet desetletji, njegova prva pesniška zbirka, Jord og jern (Zemlja in železo), pa je izšla l. 1933. Ena glavnih tem njegove poezije je ravnotežje med naravo in tehnologijo, znan pa je tudi po tem, da je napisal le nekaj ljubezenskih — 168 — pesmi, pa še te v poznejših letih. Znaki je iz zbirke Jord og jern (1933), Pokrajina z bagri iz zbirke Hemmelig liv (1954), Obrnite se, stran pa iz zbirke Tenk på noe annet (1979). Inger Hagerup (1905 – 1985) Norveška pesnica, pisateljica in dramatičarka. Najbolj znana je po svoji liriki, čeprav je napisala tudi več pomembnejših dramskih del. Njena prva zbirka Jeg gikk meg vill i skogene je izšla l. 1939. Vse tri pesmi v tem izboru so iz zbirke Den sommeren (1971). Haldis Moren Vesaas (1907 – 1995) Rodila se je v Trysilu. Pesnica, prevajalka, posebej pomembna za razvoj nove norveščine in novonorveške kulture. Osrednja tematika njene poezije so izkušnje ženske v različnih obdobjih življenja. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Harpe og dolk je izšla l. 1929. Govor za težke čase je iz zbirke z istim naslovom, Tung tids tale (1945). Olav H. Hauge (1908 – 1994) Todil se je v Ulviku, v hardangerskem ordu, kjer je živel in delal kot vrtnar. Štejejo ga za enega najpomembnejših modernistov 20. stoletja. Hardangerska pokrajina in narava sta močno prisotni v njegovi poeziji, ki pa kljub temu ni omejena na Hardanger ali Norveško. Deloval je tudi kot književni prevajalec. Prvo pesniško zbirko, Glør i oska, je izdal l. 1946. Obe pesmi v zbirki sta iz knjige Dropar i austavind (1966). — 169 — Claes Gill (1910 – 1973) Rodil se je v Oddi, odraščal pa v Bergnu. Pisatelj, novinar, pesnik in igralec. Leta 1939 je debitiral z zbirko Fragment av et magisk liv, iz katere je tudi pesem Maria. Navdih je iskal v francoskem simbolizmu, njegovo delo pa se uvršča med zgodnje primere modernizma. Halvor J. Sandsdalen (1911 – 1998) Njegova prva zbirka je izšla l. 1946 in nosi naslov Mannen er melodi. Najbolj znan je kot lirik, pisal pa je tudi romane in dramatiko ter otroš ko književnost. Njegove pesmi so pogosto napisane v preprič- ljivem in večkrat ironičnem kmečkem jeziku, saj je tudi sam živel življenje malega kmeta in je poznal njegove skrbi in težave. Molitev je iz zbirke Ved val arå (1951). Magli Elster (1912 – 1993) Rodila se je v Oslu, pesnica, prevajalka in literarna kritičarka, po poklicu pa je bila psihoanalitičarka. Njena prva zbirka, Trikker går i engen je izšla l. 1952. Njeno poezijo uvrščajo v smer modernizma, posebej značilne pa so njene vedre, optimistične ljubezenske pesmi. Izjava je iz zbirke Med hilsen fra natten (1953) . André Bjerke (1918 – 1985) Rodil se je v Oslu, pisatelj, pesnik, prevajalec, eden najpomembnej- ših predstavnikov norveške književnosti po drugi svetovni vojni. Pisal je poezijo za odrasle in otroke, kriminalne romane in esejistiko, poleg — 170 — tega pa sodi med pomembnejše norveške književne prevajalce po drugi svetovni vojni (med drugimi je prevajal Shakespeara, Racina, Moliera, Goetheja, Poeja). Zvest moraš biti je iz njegove prve pesniške zbirke Syngende jord (1940). Jens Bjørneboe (1920 – 1976) Rodil se je v Kristiansandu. Dramatik, pisatelj, pesnik, esejist. Najbolj znan je kot avtor romanov z močno družbenokritično noto. Njegova prva pesniška zbirka Dikt (Pesmi) je izšla leta 1951. Pesem O krajih na zemlji in hrani, ki jo imam rad, je prvič izšla l. 1977 po njegovi smrti, ko jo je v pesnikovi zapuščini našel njegov bratranec A. Bjerke. Odd Børretzen (1926 –) Rodil se je v Fisterju, odraščal pa v Oslu. Pesnik, pisatelj, ilustrator, prevajalec, pevec. Debitiral je z otroško knjigo Byen som laget brannbil, ki jo je tudi sam ilustriral, l. 1959. Prvo glasbeno ploščo je izdal l. 1974. Svojo poezijo praviloma izdaja na zgoščenkah (prej na gramofonskih ploščah), na katerih jo sam recitira ob glasbeni spremljavi. L. 2005 je izbor poezije izšel tudi v knjižni obliki. Pesem In the morning je izšla l. 1997, Velika stara mesta in Prestaršen pa l. 2000. Sigmund Mjelve (1926 – 1995) Rodil se je na Kitajskem, kjer je preživel prvih dvanajst let svojega življenja. To dejstvo je močno vplivalo tudi na njegovo poezijo, tako skozi podobe in metaforiko kot tudi skozi prepletanje zenovske misli s krščansko in zahodno filozofijo. Prvo pesniško zbirko, Landskap, je — 171 — izdal l. 1978, skupaj pa je izdal enajst zbirk. Neomenljiva mačka je iz zbirke Langsomt (1990). Marie Takvam (1926 – 2008) Rodila se je v Ørsti. Pesnica, pisateljica igralka. Debitirala je s pesniško zbirko Dåp under sju stjerner l. 1952. Lepega mrzlega dne je iz zbirke Auger, hender (1975). Georg Johannesen (1931 – 2005) Rodil se je v Bergnu. Pesnik, pisatelj, profesor retorike na Univerzi v Bergnu. Debitiral je z romanom Høst i mars l. 1957, njegova prva pesniška zbirka pa je izšla l. 1959 pod naslovom Dikt 59 in je napove-dala prelom z poznosimoblistično poezijo petdesetih let. Tematsko se njegova poezija pogosto navezuje na krščanstvo, mitologijo in stara besedila. Credo Piscis je iz zbirke Nye dikt (1966), Obvestilo v bloku stanovanjske sklada pa iz zbirke Ars moriendi (1965). Olav Angell (1932 – ) Rodil se je v Trondheimu, odraščal pa v Oslu. Debitiral je l. 1966 s pesniško zbirko Burlesk. Odtlej je izdal več romanov, novel, pesniških zbirk in en kriminalni roman. Je tudi književni prevajalec in jazzovski glasbenik. Coltrane začara goro v uglašen saksofon je iz zbirke Tiden er en korketrekker som forvandler kjærligheten til konkylier (1982). — 172 — Kjell Heggelund (1932 – ) Rodil se je v Hamarju. Pesnik, prevajalec, kritik, literarni zgodovi-nar. Prvo pesniško zbirko, Reisekretser, je izdal l. 1966. Njegove tri pesni- ške zbirke s konca šestdesetih let so ga uvrstile med najpomembnejše norveške lirike. Pesem o črni mački je iz zbirke Samlede dikt (2004). Kolbein Falkeid (1939 –) Rodil se je v Haugesundu. Pesnik, debitiral je z zbirko Gjennom et glass–skår leta 1962. Njegova poezija sodi v tradicijo modernizma, njegov slog pa je blizu vsakdanjemu, ljudskemu govoru. Osebni spominski pripomoček je iz zbirke Vagabondering (1979). Stein Mehren (1935 – ) Rodil se je v Oslu. Pesnik, romanpisec, esejist in dramatik. Njegova prva pesniška zbirka z naslovom Gjennom stil heten en natt je izšla l. 1960. Sodi med pomembnejše avtorje druge polovice dvajsetega stoletja. Ena njegovih najpomembnejših tem je razmerje med naravo in zavestjo. Objemam tvojo glavo je iz zbirke Det oprinnelige landskapet (1976). Arild Nykvist (1937 – ) Rojen v Oslu, njegova prva pesniška zbirka nosi naslov Ringer i et sommervann (1963) in je v primerjavi s poznejšimi precej tradicionalna. Zaznamuje ga igriv, prizemljen, preprost slog, zato ga nekateri uvršča- — 173 — jo med t.i. nove naiviste. Osamljenost je iz zbirke Kelner! (1979). Jan Erik Vold (1939 – ) Lirik, prevajalec in esejist. S svojim pesniškim in prevajalskim de-lom je veliko prispeval k prenovi norveške poezije. Prizadeva si predvsem, da bi bila poezija napisana v vsakdanjem jeziku, pa tudi za poezijo, ki bi bila manj osredotočena na avtorja. Njegova prva zbirka Mel om speil og speil je izšla l. 1965. Zlovojen julijski blues in Govor za belo štruco sta iz zbirke Mor Godhjertas glade versjon. Ja, (1968), Kaplja pa iz Spor snø (1981). Oskar Stein Bjørlykke (1939 –) Rodil se je v Oslu. Pisatelj, pesnik, prevajalec, učitelj in teolog. Piše pesmi, romane, novele, molitvenike, knjige za otroke. Debitiral je s pesniško zbirko Det høyrer dagen til l. 1966. Vizija j e iz zbirke Futurum 1 (1970). Einar Økland (1940 –) Rodil se je v Sveju. Pesnik, dramatik, pisatelj in psiholog. Začel je kot pesnik, njegova prva pesniška zbirka z naslovom Ei gul dag je izšla l. 1963. Sam je iz zbirke Mel om himmel og jord, vers vrette og vrange (1986). Nils Aslak Valkeapää (1943 – 2001) Rodil se je v Enontekiöju, finsko–laponski vsestranski umetnik, pesnik, pevec, slikar. Po poklicu je bil učitelj. Njegova prva pesniška — 174 — zbirka z naslovom Terveisiä lapista je izšla l. 1971. Njegova umetnost je pogosto temeljila na joiku, tradicionalnem laponskem načinu petja. Očitna je tudi dediščina samijske kulture, tako glede vsebine kot barv in simbolov. Pozdravljen dragi prijatelj je iz zbirke Ruoktu vaimmus (1985), norveški prevod pa iz zbirke Vindens veier (1985). Eivor Bergum (1946 –) Rodila se je v Narviku. Pesnica in avtorica knjig za otroke. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Strenger i det ukjente je izšla l. 1979. Njena Kokljina pesem iz zbirke Holde varmen (1983) je med najbolj zna-nimi in priljubljenimi norveškimi pesmimi. Laila Stien (1946 – ) Rodila se je v Hemnesu. Pesnica sodi med najpombenjše norveške noveliste. Debitirala je kot novelistka, njena prva pesniška zbirka Fa-bler. Frost pa je izšla l. 1981, iz nje je tudi pesem Za El en Anno. Tematsko se pogosto ukvarja z vsakdanjostjo s poudarkom na izkušnjah žensk in otrok v severnonorveškem in laponskem okolju. V norveščino je prevedla tudi več laponskih avtorjev. Knut Narvesen (1948 – ) Pesnik, pisatelj, prevajalec. Prvo pesniško zbirko je izdal l. 1975. pesem Samo jaz sem je iz zbirke Gjenkomst (1982). — 175 — Marit Tusvik (1951 –) Rodila se je v Høyrangerju. Pesnica, pisateljica, dramatičarka. Njena prva pesniška zbirka je izšla l. 1979 z naslovom Reisa til mandarinlandet. Premakni se malo je iz zbirke I byen under byen (1985). Lars Saabye Christensen (1953 –) Rodil se je v Oslu. Znan je predvsem kot romanopisec (romani Be-atles, Halvbroren, Bisettelsen), čeprav je začel kot pesnik. Njegova prva pesniška zbirka, Historien om Gly, je izšla l. 1976. Nikoli ne boš otrok kot si bil je iz zbirke Jaktmarker (1979). Eva Jensen (1955 –) Pesnica, pisateljica, esejistka. Debitirala je l. 1984 z zbirko Dikt og Tekstar, iz katere je tudi pesem Pred mano na avtobusu. Značilno zanjo je, da podira in presega meje različnih žanrov, njeno poezijo pa močno zaznamuje tudi severnonorveška pokrajina in bližina oceana. Gene Dalby (1957 –) Rodil se je v Oslu. Debitiral je l. 1979 z zbirko Linedanser på piggtråd. Njegovo poezijo zaznamujeta neposrednost in ostrina. Mrmanje ob pločevinastem bobnu je iz zbirke Flammekaster (1981). Drugi dve pesmi sta iz zbirke Med månnen som monokkel (1986). — 176 — Øystein Wingaard Wolf (1958 –) Rodil se je v Oslu. Pesnik, pisatelj, pevec. Njegova prva pesniška zbirka Morderleken je izšla l. 1981. Moč žensk je iz zbirke Hun som gjør ørene mine røde (1996). Ann Kavli (1960 –) Rodila se je v Åndalsnesu, živi v Oslu. Novinarka, pesnica, pisateljica, urednica. Prva pesniška zbirka, Noko skal hende deg je izšla l. 1991. Poleg književnosti za odrasle piše tudi romane in drame za otroke. Midva, smer je iz zbirke Akvatinter (1996). Gro Dahle (1962 –) Rodila se je v Oslu. Pesnica in pisateljica. Debitirala je l. 1987 z zbirko Audiens. Slogovno sodi v smer naivizma, tematsko pa se v svoji poeziji pogosto osredotoča na psihološke probleme in medsebojne odnose. Recimo, da stlačiš mamo v kovček. Kaj dobiš? je iz zbirke Regnsværsgåter (1994). Rune Christiansen (1963 – ) Rodil se je v Bergnu. Pesnik in romanopisec. Prvo pesniško zbirko, Hvor toget forlater havet je izdal l. 1986. Telefonski pogovor je iz zbirke Om trær som vokser seg skakke i trange skyggeful e hager, men som likevel (el er nettopp derfor) gjør inntrykk og som man husker livet ut (2002). — 177 — Johann Grip (1964 – ) Pisatelj, pesnik in prevajalec. Prva in doslej edina zbirka Enkle dikt je izšla l. 2003, iz te zbirke je tudi pesem Prišli so. Poleg pesniške zbirke je napisal tudi dva romana o koroških zdomcih na Švedskem. Bertrand Besigye (1972 –) Rodil se je v Ugandi. Pisatelj, pesnik. Njegova prva zbirka Og du dør så langsomt at du tror du lever je izšla l. 1993, iz te zbirke je tudi pesem z istim imenom. Zbirka je takoj postala tudi prodajna uspešnica. Ingvill Solberg (1974 –) Rodila se je v Etiopiji. Po izobrazbi je psihologinja. Debitirala je leta 2001 s pesniško zbirko Gehør. Pesem Jeg skal ikke lede deg je iz zbirke Ly (2004). — 178 — Spremna beseda Marija Zlatnar Moe Od vseh književnih zvrsti je norveška poezija v Sloveniji najmanj znana: v slovenščino so prevedena tako nekatera najpomembnejša dela norveške dramatike (tudi dvajsetega stoletja), kot proze, pri prevodih poezije pa zija — z izjemo posameznih pesmi, ki so bile predstavljene na pesniških prireditvah — ža-lostna vrzel. Ta zbirka je prvi poskus, da bi se vrzel začela vsaj nekoliko polniti. Izbor pesmi obsega petdeset besedil petintride-setih različnih avtorjev. Temelji na „referendumsko“ sestavljeni antologiji norveške poezije, ki je izšla ob stoletnici osamosvojitve Kraljevine Norveške pred tremi leti. Antologija nosi naslov Pesmi stotih let (Dikt i hundre), nastala pa je z glasovanjem ljubiteljev poezije, ki so na enega od norveških dnevnikov pošiljali svoje najljubše pesmi. Izbor norveških bralcev dopolnjujejo nekatere pesmi, ki so sicer izpadle iz Pesmi stotih let, pa si vseeno želim, da bi jih slovenski bralci spoznali, saj so kljub temu pomembne in priljubljene. Ta knjiga vsebuje dostojen pregled vseh generacij od velike menjave rodov v začetku dvajsetega stoletju, ko so umrli Henrik Ibsen, Alexander Kielland in drugi, rodili pa so se Rolf Jacobsen, Inger Hagerup, Olav H. Hauge, ki so bistveno zaznamovali knji- ževnost 20. stoletja. Naslednja močna generacija, ki je vidno za- — 179 — stopana tudi v tej zbirki, se je rodila v tridesetih letih dvajsetega stoletja, potem ji je sledila še ena v petdesetih. Pozneje pesniki niso bili več tako močno generacijsko zaznamovani, vse do devetdesetih let, ko je umrlo več predstavnikov prvih rodov. Ta čas pa je še preblizu sedanjosti, da bi lahko povedali, ali je tudi ob prelomu dvajsetega in enaindvajsetega stoletja prišlo do tako pomembne menjave rodov kot stoletje pred tem. Pesniki, predstavljeni v zbirki, ne predstavljajo samo vseh rodov dvajsetega stoletja, poskušala sem vključiti tudi predstavnike različnih norveških regij – res je, da jih je veliko živelo v Oslu, toda prav tako jih je več iz Bergna, drugega največjega norveške-ga mesta, pa z idiličnega jugozahoda, kjer je narava videti skoraj srednjeevropsko prijazna, iz pravljičnega okolja Hamarja in Lil-lehammerja, kjer z malo sreče (ali pa morda smole) še dandanes lahko naletiš na trola, škrata, huldro ali junaka ene številnih pravljic, ki sta jih v 19. stoletju zbrala Asbjørnsen in Moe. Veliko je predstavnikov severnejših krajev, vse do pokrajine Finmark čisto na severu, kjer poleg Norvežanov živijo tudi (nekoč) nomadski Laponci. Ta raznolikost se odraža tudi v njihovih pesmih, ki izra- žajo tako urbano tesnobo prebivalcev edinega resnično velikega norveškega mesta Osla (pa brez zamere, Bergenčani), kot tudi umirjenost (ali nevzdržno osamljenost), ki jo je mogoče doživeti v zamaknjenosti gora ali ordov, ter vsakodnevno nežnost in veselje ob stikih z otroci, mačkami, dobro hrano. Pokrajinska raznolikost pa nas pripelje k jezikovni raznoliko-sti. Norvežani imajo do knjižnega jezika zelo ustvarjalen odnos. — 180 — Knjižna jezika sta dva, ne le eden. Eden je močno dansko zaznamovani bokmål (danska norveščina). Ta se uporablja v večini države, med drugim tudi v Oslu. Drugi je na zahodnih narečjih temelječi nynorsk (nova norveščina), ki se uporablja na zahodu. V tej zbirki sta predstavljena oba, kakor se tudi oba uporablja-ta v javnem prostoru — kadar ljudje tudi v javnem govoru ne uporabljajo kar svojih narečij. Tako je tudi v tej zbirki veliko število pesmi zapisanih v bolj ali manj narečno obarvanem jeziku. Razen v enem primeru sem se odločila za prevod v slovenski knjižni jezik, občasno obarvan z mestno govorico Ljubljane, ki je moj materni jezik. Le najbolj narečno zaznamovana pesem v zbirki ( Kokljina pesem), ki prihaja s severne Norveške, je tudi v slovenščini ostala v narečju oz. v ljubljanščini. Ena pesem je izvirno napisana tudi v laponščini. Ta seveda ni prevedena neposredno, posredi je norveški prevod pesnice Laile Stien. Pesmi so razporejene kronološko, po tem, kdaj so izšle, kar pomeni, da pesmi istega avtorja niso vedno skupaj. Prva pesem je, kljub temu da se knjiga osredotoča na poezijo 20. in (v manjši meri, ker je tudi stoletja še bolj malo) 21. stoletja, iz l. 1893. To je obdobje, ki je prineslo prve lastovke modernizma – tri zbirke pesmi različnih avtorjev, Nilsa Colleta Vogta, Vilhelma Kraga in Sigbjørna Obstfelderja, ki so izšle v letih 1887, 1891 in 1893. Vse tri so imele isti izvirni naslov: Digte (Pesmi). V tem izboru predstavljam pesem Obstfelderjevo Vidim, ki jo mnogi štejejo za prvo norveško modernistično pesem in jo po pomembnosti za norveško književnost postavljajo ob bok Hamsunovemu romanu Glad. Obstfelder prihaja z zahodne — 181 — Norveške, iz Stavangerja, njegovo življenje pa je bila razburljiva mešanica izseljenstva v ZDA, bivanja v psihiatrični bolnišnici in modernega nomadstva, ko je peš hodil med evropskimi mesti. Kljub vsemu se je proti koncu svojega življenja nekoliko ustalil in se poročil, rodila se mu je tudi hči, vendar šele po smrti. Pisal je tako poezijo kot prozo in dramatiko, tema, ki se ponavlja v vseh njegovih besedilih, pa je občutek odtujenosti, prepleten s trenutki izjemne bližine, napetost, ki se ustvarja med nasprotji prijateljstva in osamljenosti, ljubezenskega hrepenenja in sek-sualne tesnobe itn. Njegov obupani »Očitno sem na napačnem planetu!« pa je postal skorajda pregovor. Obdobje, ki ga začenjajo tri zbirke »pesmi« se v norveški li terarni zgodovini navadno imenuje obdobje »novega realizma«, kljub temu pa sta realistična in modernistična smer ves čas vztrajali druga ob drugi, večkrat je prevladal realizem, včasih pa modernizem. Najpomembnejši predstavnik tega zgodnjega obdobja je nedvomno Rolf Jacobsen, ki ga mnogi štejejo za prvega modernista norveške poezije, njegovo ustvarjanje pa pokriva skoraj celotno dvajseto stoletje. Prvo pesniško zbirko je izdal l. 1933, zadnjo l. 1985. Je avtor ene najbolj priljubljenih norveških pesmi Pokrajina z bagri. Rodil se je v Hamarju, živel v Oslu, pisal o napetosti med naravo in tehnologijo, delal je kot novinar in urednik, tudi med drugo svetovno vojno, kar ga je (zaradi ne-katerih komentarjev, ki jih je kot urednik napisal v tem času) privedlo do obsodbe zaradi izdaje domovine in treh let in pol prisilnega dela. Po odsluženi kazni je l. 1951 izdal naslednjo pesniško zbirko in se spreobrnil v katoliško vero. Ljubezenske pesmi — 182 — je začel pisati šele v starosti, pa še takrat bi jih lahko prešteli na prste ene roke. Še vedno je eden najbolj priljubljenih in cenje-nih norveških pesnikov. V tej zbirki ga predstavljamo s tremi pesmimi iz različnih obdobij, in sicer Pokrajina z bagri , Znaki in Obrnite se stran. — Mislite na kaj drugega!. Poleg Jacobsena v to generacijo sodijo še Ernest Orvil, ki je izdal kar 17 pesniških zbirk, poleg tega pa tudi dramatiko in prozo, pa Claes Gill ter dve pesnici, Inger Hagerup in Halldis Moren Vesaas. Claes Gill sodi med pozno simbolistične pesnike, značilno za njegovo poezijo pa je, da se vidno odmika od običajne rabe jezika in njegove uporabniške vrednosti. Značilna zanj je tudi mešanica intelektualnega ali celo svečanega knjižnega jezika, ki ga prekinjajo utrinki vsakdanje banalnosti, kar lahko vidimo tudi v pesmi Maria. Poezija Halldis Moren Vesaas za izhodišče jemlje žensko izkušnjo, pogosto povezano z življenjem, rastjo, zaščito, mirom. Kljub temu, da od leta 1955 do smrti l. 1995 ni izdala nobene pesniške zbirke, je ves čas sodila med najpomembnejše pesnike. Pesem Govor za težke čase je napisala med drugo svetovno vojno. Skupaj z njo med začetnice moderne ženske poezije sodi Inger Hagerup. Predstavljam jo s tremi krajšimi pesmimi iz sedemdesetih let, ki pa so kljub svoji kratkosti nabite s pomenom. Med drugo svetovno vojno je živela v Stockholmu kot begunka, vse svoje življenje pa je bila tudi prepričana komu-nistka. Sodi tudi med najbolj priljubljene otroške pesnike. Olav H. Hauge po starosti sicer sodi v isto generacijo kot Rolf Jacobsen, vendar pa je prvo pesniško zbirko izdal šele l. 1946, tako da se uvršča med pesnike druge polovice dvajsetega stoletja. — 183 — Rodil se je v Hardangerju, kjer je preživel tudi vse svoje življenje. Bil je sadjar, ki se je preživljal s pridelovanjem jabolk. Čudovita hardangerska narava — hardangerski ord je eden najlepših in drugi najdaljši norveški ord — v njegovi poeziji igra vidno, tako konkretno kot simbolno, vlogo. Hauge je bil literarni samouk, njegovo zanimanje pa je zajemalo tako evropske pesnike, ki jih je tudi prevajal, kot tudi npr. kitajsko poezijo. Zelo vidna književnika in kulturni osebnosti druge polovice dvajsetega stoletja sta bratranca, André Bjerke in Jens Bjørneboe. Bjerke je kot lirik debitiral leta 1940, značilno zanj pa je mojstr-sko obvladovanje jezika, užival je v igri rim in strogih pesniških oblik. Pisal je tako pesmi kot kriminalke, novele in esejistiko, prevajal je Goetheja, Petrarko, Shakespeara, Baudelaira in druge velikane evropske književnosti, poleg tega pa je v rime (za vajo) prepesnil tudi vrsto norveških ljudskih pravljic. Pisal je o ljubezni, ženski, otroku in otroštvu, o naravi in o Oslu, svojem rojstnem mestu. L. 1949 je še z dvema avtorjema izdal knjigo izvrstnih parodij norveškega in švedskega modernizma, ki je sprožila strastno in prav nič zabavno debato o dobrih in slabih plateh modernizma. Njegov dve leti mlajši bratranec Jens Bjørneboe se je rodil v Kristiansandu na južnem Norveškem. Najbolj znan je kot romanopisec, pa tudi kot lirik, dramatik in esejist. Med 2. svetovno vojno je študiral na prepovedani Umetniški akademiji v Oslu, potem pa je šel v izgnanstvo na Švedsko in tam študiral naprej. Po vojni je začel poučevati na waldorfski šoli v Oslu, kjer je ostal sedem let. Značilna zanj je po eni strani intenzivna ljubezen — 184 — do otrok in vsega majhnega in nemočnega, po drugi strani pa močan odpor do avtoritet, ki je včasih mejil na pravo alergijo. Sam zase je trdil, da ni bil od svojega petnajstega leta, ko je prebral knjigo o medvojnih koncentracijskih taboriščih (o vseh strahotah, ki so jih Evropejci med vojno počeli drug z drugim, je napisal tudi trilogijo Bestialitetens historie), nikoli več srečen. Je pa kljub temu pisal tudi o preprostih telsenih zadovoljstvih, npr. o hrani in erotiki. L. 1959 je pristal v zaporu zaradi vožnje v vinjenem stanju, in takoj ko je prišel iz zapora, je v norveškem tisku objavil zbirko člankov o zaporih, ki so povzročili pravi vi-har. Pa članki niso bili edina besedila, v katerih je izražal svoje mnenje o zaporih in avtoritetah. Tema zaporov se pojavlja tudi v več njegovih romanih, dramah in v poeziji. V isto generacijo sodita dve pesnici, Magli Elster in Marie Takvam, ki ju predstavljam v zbirki. Za obe je značilna radoživa erotična poezija, ki je pri Magli Elster še nekoliko bolj nazorna kot pri M. Takvam. Poleg erotične poezije je M. Elster pisala tudi dolge, tekoče pesmi o tramvaju v Oslu (naslov njene prve pesniške zbirke bi se v slovenščini lahko glasil Tramvaj skače po zeleni travi) , čeprav je vzdušje na njenem tramvaju precej drugačno od tesnobnosti Jacobsenove podzemne železnice in prej napoveduje tramvajske pesmi Jana Erika Volda v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Marie Takvam se je bolj kot z liričnostjo javnega potniškega prometa v Oslu ukvarjala s telesnostjo, čutnostjo, pogosto povezano z zemljo, krvjo in plesom. Nista je zanimali samo mladost in zaljubljenost, ampak tudi staranje in venenje. Od šestdesetih — 185 — let naprej je v svoje pesmi vse bolj vključevala feministične in politične tone in tako velja za predhodnico angažirane ženske književnosti sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Georg Johannesen je svojo prvo pesniško zbirko izdal l. 1959. Njegova poezija se precej razlikuje od poznosimbolistične smeri petdesetih let prejšnjega stoletja, zaznamuje pa jo strnjen in jedrnat slog. Njegova druga zbirka je tista, zaradi katere ima v norveški književnosti tako pomembno mesto. Zbirka nosi naslov Ars moriendi ali sedem načinov smrti, iz nje pa prihaja tudi pesem Obvestilo v bloku stanovanjskega sklada. Okvir zbirke predstavlja sedem smrtnih grehov krščanstva. Z njimi je povezano sedemkrat sedem pesmi, ki v kronološkem zaporedju, po ena za vsak dan v tednu pokrijejo 49 tednov leta. Vse pesmi imajo po tri kitice s po tremi vrsticami in vsaka ima kot naslov en dan v tednu. Jo-hannesenova zbirka se medbesedilno navezuje na srednjeveške knjige smrti, ki so obravnavale pogubljenje skozi sedem smrtnih grehov in odrešitev ob srečanju s smrtjo. V Johannesenovem primeru gre za moderno knjigo smrti brez religioznosti in ono-stranskosti. Leta 1999 je izdal še zbirko Ars vivendi, ki je oblikovno enaka prvi zbirki. V nasprotju s prvo knjigo pa tematike ne predstavlja sedem smrtnih grehov, ampak sedem vrlin, kot so vera, upanje, ljubezen itn. Stein Mehren sodi med najpomembnejše norveške pesnike, pri ljubezenski poeziji pa ga lahko štejemo celo za najvidnejšega. Po izobrazbi je filozof, kar je močno vidno tudi v njegovi poeziji, ki je polna povezav z evropsko filozofijo, čeprav za užitek ob njegovi poeziji filozofska izobrazba ni potrebna. Prvo pesniško — 186 — zbirko je izdal l. 1960, ena osrednjih tem pa je spreminjanje. »Vse, kar primem, se spremeni v nekaj drugega,« je zapisal v eni od svojih pesmi. Poleg tega se veliko ukvarja tudi z razmerjem med naravo in zavestjo, med stvarmi in človekom. Po letu 1965 njegovo poezijo zaznamuje vpliv fenomenologije in eksistenci-alistične filozofije, v sedemdesetih pa se je usmeril v mistiko narave, kar pomeni nov poskus, da bi z mističnim osvetljevanjem narave premagal prepad med naravo in zavestjo. Kolbein Falkeid sodi med pesnike, ki so z leti postajali vse bolj priljubljeni in po mnenju mnogih tudi vse boljši. Piše modernistično liriko, ki pa je hkrati tudi vsakomur vsakdanje razumlji-va. Od leta 1962, ko je izdal prvo pesniško zbirko, je napisal še dvajset knjig, tako poezije kot dramatike in prevodov. Tematika njegove poezije je pogosto vsakdanjost, podrobnosti navadnega življenja, ki pa so vendar tudi vzvišene in svetovljanske. Njegova poezija je dosegla veliko občinstva tudi zaradi sodelovanja z glasbeno skupino Vamp, za katero piše besedila. Z glasbo je povezan tudi pesnik Jan Erik Vold, prav tako predstavnik poezije vsakdanjosti. Več let je sodeloval z znanim saksofonistom Janom Garbarekom, skupaj sta v sedemdesetih letih izdala dvojni album zvonovi niča. Tudi Jan Erik Vold pripa-da generaciji samozavestnih in nadarjenih modernistov, ki so svojo umetniško pot začenjali okoli leta 1960. V drugi polovici šestdesetih let se je usmeril v poezijo vsakdanjosti, v kateri je upesnjeval banalno in vsakdanje ter razpesnjeval tradicionalno poetično. Med tipične pesmi sodi pesem o privijanju vijaka, pa tudi Govor za belo štruco. — 187 — Če govorimo o pesnikih, ki so svoje ustvarjanje navezali na glasbo, ne moremo mimo Odda Børretzena, ki svojo poezijo praviloma izdaja na ploščah oz. v zadnjih dveh desetletjih na zgoščenkah, ne pa v knjigah. Tako dosega izredno širok krog poslušalcev, ki jim je njegova poezija pri srcu, ker jih pesnik s svojim godrnjavim, nalašč monotonim glasom, kot pravijo, vedno spravi v dobro voljo. Einar Økland sodi v naslednji rod, predstavljen v tej zbirki. Zanj velja, da ni predvsem pesnik ali pisatelj, ampak preprosto umetnik jezika. V svojih delih združuje poezijo, prozo, družinske albume in ljudsko slovstvo, zdi se, da vse, kar napiše ali izreče, postane umetnina. Knjige je izdal že v večini književnih vrst (romane, novele, poezijo, eseje, otroške knjige), znana pa je tudi njegova literarnoteoretična študija Kabel, ki na različne književ-novrstne načine opisuje — električni kabel. Njegova prva pesniška zbirka je izšla l. 1963, odtlej pa je tako ali drugače (kot avtor ali urednik) povezan še z več kot šestdesetimi knjižnimi izdajami. Arild Nyquist je Øklandu blizu ne samo po tematiki pesmi, ki sem jo vključila v zbirko ( Øklandova pesem ima naslov Sam, Nyquistova pa Osamljenost), ampak tudi po veselju do mešanja žanrov. Je pa veliko bolj igriv, naivističen in burlesken od svojega kolega. Prvo pesniško zbirko je prav tako kot Økland izdal l. 1963, potem pa je pisal še romane, novele, poezijo in otroške knjige. Tako kot Jan Erik Vold, s katerim ga tudi pogosto primer-jajo zaradi blago melanholičnega tona njegove poezije, je tudi on negoval scensko plat poezije in je izdal več albumov poezije ob glasbeni spremljavi. — 188 — V sedemdesetih letih omenimo Sigmunda Mjelveja, ki sodi med najzanimiviješe avtorje tega desetletja. Ko je leta 1978 izdal svojo prvo pesniško zbirko, je bil star več kot petdeset let. Tej prvi zbirki jih je do njegove smrti l. 1995 sledilo še deset. Odraščal je na Kitajskem, zato so njegove pesmi nekakšno stičišče vzhoda in zahoda, tako oblikovno kot tematsko. Njegov slog je tako skromen, minimalističen, da pripovedovalca izniči, kar bralcu omogoča, da dejavno sodeluje pri posamezni pesmi. Še eden od najuspešnejših sodobnih norveških pisateljev, Lars Saabye Christensen, se v tej knjigi predstavlja kot pesnik. Kljub izjemno uspešni pisateljski karieri (njegov roman Polbrat je pred leti dobil Nordijsko književno nagrado in je bil pozneje preveden v vrsto jezikov), ves čas izdaja tudi pesniške zbirke (kot tudi dramatiko in otroško književnost). Napisal pa je tudi že besedila za rockovsko glasbo in prispeval besedila za znani festival jazza v Moldeju. Mlajši rod pesnikov, sodelujočih v tej zbirki, začenja Laila Stien, ki je debitirala l. 1979. V knjigi se predstavlja ne samo kot pesnica, pač pa tudi kot prevajalka laponske poezije. V svojih delih črpa prav iz severnonorveškega in laponskega okolja in raziskuje posledice politike »norvežanjenja« Laponcev. Svoje zgodbe pogosto pripoveduje z ženskega zornega kota. Istega leta je debitirala tudi Marit Tusvik, še ena predstavnica igrivosti in razposajenosti v norveški poeziji. Tudi ona, kot še nekateri drugi omenjeni pesniki, rada briše meje med književ- — 189 — nimi vrstami. V skladu s tem poleg poezije piše tudi otroško književnost, romane in dramatiko. V devetdesetih letih je umrlo veliko najvidnejših predstavnikov norveške poezije dvajsetega stoletja, npr. Hauge, Jacobsen, Haldis Moren Vesaas, prezgodaj je še reči, ali so jih nadomestili podobno vplivni mladi pesniki, kljub temu pa so devetdeseta zaznamovali številni zanimivi posamezniki, npr. Eva Jensen, Gro Dahle, Rune Christiansen in Bertrand Besigye. Devetdeseta leta sicer zaznamuje premišljena in preudarna, jezikovno disciplinirana poezija. Pa novo tisočletje? Pesmi iz naše zbirke — Telefonski pogovor, Iskat in Ne bom te zavedla — nakazujejo smer drobne poezije vsakdanjega, intimnega, nežnega, pa tudi zadovoljnega, optimističnega. Časi, ki so zahtevali angažirano poezijo so se nekoliko od daljili, čeprav verjetno ne za dolgo. Časi negotovosti in obupa zaradi nezadržnega tehnološkega napredka, zaradi napredova-nja civilizacije in umikanja narave sicer prihajajo, ampak ne še zdaj. Zdaj je še čas za pesem mrtvi veverički in za optimistično razmišljanje o smrti kot o koncu razburljivega dneva v vrtcu, za ljubezenska zagotovila pa je čas tako ali tako vedno pravi in to se verjetno ne bo spremenilo niti v naslednjih »stotih«. Zato morda lahko prva leta novega tisočletja najlepše povzamemo z besedami Odda Børretzena, ki jih je zapisal v pesmi ob koncu tisočletja: »Včasih je pa prav all right — in the morning.« — 190 —