Stran 98____________________VRTEC____________________Leto 48 Jožef Volc: Anton Kržič. IV. (vJ7W^?ft^J?3leset" ^e^a 1868. je vstopil Anton Kržič v Ijubljansko du- jTjt^ ~B~T\1 hovsko semenišče. Z vso vnemo se je sedaj lotil bogo- J/wW=~m4P slovnih ved; izmed gimnazijskih knjig mu je bila fran- ^Mj^* ^Jjp coska slovnica še tudi v semenišču ljuba prijateljica. Slo- ffifZJSjj^Sfjrfl venščino je pa ljubil posebno iz dragega spomina na vS^$$M'k3 profesorja Marna. Ondaj je delovalo v setnenišču literarno ^«wS§Lajlfc društvo »Slovenska Lipa« ; najbrž ga je ustanovil Marn kot bogoslovec. K temu društvu je Anton Kržič takoj pristopil. Pa tudi nazunaj je takoj pokazal zanimanje za slovstveno delo. Ondaj se \e pre- selil v Ijubljansko stolno župnišče silno marljivi slovstvenik Luka Jeran. Anton Kržič ga je že pridno obiskoval, ko je bil Jeran še kaplan v Tr- novem. Zdaj mu je bila pot do njega še krajša. Postal mu je priden so- trudnik pri »Zgodnji Danici«. Leta 1869. je objavil v tem listu daljša spisa: »Črtice iz življenja sv. očeta Pija IX.« in pa: »Kakšno moč ima rev- ščina in bogastvo do nravnosti in čednosti.« To drugo je razpravna snov, ki jo je Kržič menda prvo obdelal samodsebe ; saj šolske naloge mu je doslej nalagala v obdelavo le volja profesorjev. In lahko je pisal Kržič baš o tej tvarini: saj revščino je okušal sam vsa leta svojega šolanja; živ- ljenje v obilnosti je pa opazoval tuintam, koder je bival. A ni ga motilo nesoglasje na svetu in prav nič vznevoljalo, da bi bil tožil s Prešernom, ko je videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača, kak' veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibeli vid la je berača. Kržič je revščino cclo vzljubil, in draga družica mu je bila vse življenje. Bogastva ni nikdar nikoli iskal; kar mu je pa preostalo kesneje v njego-• vih službah, ob njegovi skoro puščavniški skromnosti, je pa spet razdal drugim. Koliko jc storil le za revne dijake in za druge revne ljudske sloje samo v Ljudski kuhinji! Za revne dijake, učiteljske pripravnike, je po-daril domala vse, kar je tekom let prihranil. Pričel je pa skrbeti Anton Kržič že v semenišču — podvojeno bolj še kot v gimnazijskih letih — za drugo bogastvo, ki ga molj in rja ne snesta: to je za svetost svoje duše in za plemenitost svojega srca. Eden njegovih sošolcev je dejal pisatelju teh vrstic o Kržiču-bogoslovcu: »Ob njem smo se učili, kaj se pravi: vcdro pobožen biti.« Nikoder se ni Kržič nič skazoval, vsako občudovanje in hvalo jc šegavo odklanjal. Molil pa toliko in tako prisrčno, da se ni mogel ločiti v kapeli od molitve, ko so bili njegovi tovariši že v živahnih pogovorih zunaj po mostovžih. A ko je došel šc tudi »Zakotkarjev« (tako je podpisoval Kržič svoje prve spise), Leto 48____________________VRTEC_____________________Stran 99 je brž zadonela vesela pesem v družbi; če druga ne, pa vsaj tista, koder je tudi vsak nepevec lahko pomagal: Barčica po morju plava — ¦ • o le naprej, o le naprej, dokler je še vetra kaj. In fako se je približal tudi Kržiču čas — sam ni skoro vedel, kako in kdaj — da zavozi njegova barčica na visoko morje življenja in da sprejme mornar nase jarem Gospodov. In nič se ga ni plašil Anton Kržič; celo z vese-ljem ga je pričakoval, saj je vedel, da je lahek in sladak. V 3. letu bogoslovnih ^ , , ^ \\ I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin | // M ^^ . M | f» * 1 I / š ^l ,: - = Anton Kržič kot bogoslovec. študij, dne 31. julija 1871. je prejel Anton Kržič zakrament svetega mašni-škega posvečenja. Preden je pa stopil pred oltar Gospodov, se je pa ozrl še enkrat nazaj na to trdo, gruščevo pot, ki jo je prehodil od onih tihih rakitniških pašnikov pa do skrivnostnega miru stolnega velikega oltarja, In videl je ob tej poti vesčas poleg sebe vidnega angela-variha v rjavi, raskavi meniški obleki — brata svojega, patra Andreja. Prepolno mu je bilo ondaj srce, da bi bil šel k njemu v celico in mu v globoki hvalež-nosti poljubil zadnjič dobrotno roko. Ne — ni šlo! Stopil je rajši k pultu, Stran 100 VRTEC Leto 48 pa mu napisal pisemce, dihajoče iskreno hvaležnost, pa malo preveto tudi šegavosti — kakor pač ni bilo pri Antonu Kržiču nikoli drugače mogoče. Glasi se — objavljeno naj bo v luč mladini! — tako-le: Preljubi f Ko bi bil zdajle pri Tebi, stavim, da bi po svojt zanikrni navadi — molčal. Ali, ker z molčanjem vendar ne more biti vselej vse opravljeno, zlasti v tako imenitnem položaju, v kakršnem sem jaz sedaj, se drznem vsaj pismeno na dan izvabiti neko-liko čutil iz dna svojega zdaj polnega, naprej in nazaj se ozirajočega srca. Zdaj se čutim — in mislim, da po pravici — na meji, sedečega na osodepolnem mejniku, in v enem tednu je prestopek gotov: zato se mi hote ali nehote vriva dolžnost, da ne-koliko nazaj, pa tudi naprej pogledam. (Nazaj:) Zdaj šele viditn, kako trnjeva pot je bila izpeljana od moje zibelke, po kateri mi bi bilo iti v ničesto žalostno prihodnost Zares kakor deseti brat sem bil izpahnjen; sicer ljubljen od svojih predobrih staršev, znabiti da še najbolj — ali kaj, ko et jllis defuerunt vires'. Toda glej, ob času, ko še moje otročje oko ni videlo sivih oblakov temačne prihodnosti, ko še ni slutilo moje priprosto srcc ostrega Demoklejevega meča nad glavo: takrat pride nekdo, takrat prideš-----------Hvala, tisočera hvala, prisrčna hvala, preblagi, srčno ljubljeni Andrejček, za vse! Ko bi kdaj prišle skušnjave, česar me Bog -varuj — da bi, kakor ima G. na-vado rekati glede staršev: »saj sem vse sam storil, vse sam pridobil,« da bi kdaj tudi jaz — pravim — relate ad Te2 kaj enacega mislil ali rekel: že zdaj z vsemi štirimi protcstujem in ta tukaj podpisani protest naj bo vselej veljaven, ne pa kaj druzega. Če sem Tvojo dobroto kdaj napak rabil, ali se je nevrednega storil, prosim, spreglej mi — zlasti pri nakupovanju bukev sem bil preveč hlasten, da ne rečem strasten. Toda v tem, da se Ti za nazaj tolikanj zahvaljujem, sem pač podoben pijancu, ki tirja račun od krčmarja in plača, potem pa le še prav naprej »žehta«. V denarni potrebi me boš, če Bog da, kmalu spravil in sestavil na lastne noge; a koliko drugih potreb, ki se bodo še le zdaj prikazale, ali ki so bile znabiti tudi do zdaj, pa se nisem ravno drznil Te interpelovati, Ti sam od sebe pa tudi nisi hotel kaj posebno: menim dušni napredek i. t. d. Prosim tedaj, da se naj še nikakor ne sklene račun, temuč še nekoliko prostorčka pusti v zapisniku praznega za prihodnje dni. Te dni — prosim — se me pa še posebej spomni pri sv. maši s tem le name-nom: v zahvalo Jezusu, da me ni le samo že tolikrat kot »centesimam ovem3 k 99tim ostalim nazaj pripeljal, temuč me hoče sedaj po svoji neskončni milosti še drugim za p a s t i r j a dati — in da bi se prav izvršilo. Tvoj Tone. Na sveto veliko Gospojnico potem je zapel Anton Kržič svojo novo mašo v • frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Pridigal mu je priljubljeni ljubljanski propovednik Karol Heidrich. Tovariši-bogoslovci so mu pa oskr-beli krasno petje. O, kako je bil srečen ob tej slovesnosti novomašnik, še bolj pa pater Andrej, ko je videl, kako se mu je čisto izpolnilo, kakor je želel: z lastnimi žrtvami je pripomogcl najmlajšemu bratcu, da je stopil prcd Gospodov oltar. Da je bila vsa blažena ta dan tudi dobra sestra Micka, uboga služkinja, se razume. Bil je dan, ki ga je za to dobro trojico sam Bog naredil. Po končani novi maši je hodil Anton Kržič rad pomagat v dušnem pastirstvu patru Andreju v prisilno delavnico. Ondi je tudi prvič pridi-goval. Dostavi pa še danes rad: »Ravnal sem modro: ko bi se bilo kaj skazilo, ne bi bili mogli uni tam doli tako raznesti.« Gotovo se je pa zgo-dilo največ patru Andreju na ljubo. (Konec) 1 t. j. »manjkalo jim je moči (sredstev)«. 2 t. j. »z ozirom nate«. 3 t. j. »sto-to ovco«.