Posamea
Dolžnostni izvod.
I P. n. Licejska knjižnica.
Naročnina	______ j/ui teta
30 din., čeirt leia 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem iaseriranju primeren popust. Uprevnišivo sprejema naročnino, inseraie in reklamacije.
Telefon interurban št. 113.
politiien list za siossssks ljudstvo
Poitnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišlvo je v Mariboru, Koroška cesta št. ,5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. are.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
UT. štev.
Maribor, clixe ^5. oktobra 192B.
Imetnik XV.
Ob zaključku zasedanja naredne skupščine.
Ta leden se zaključi sedanje izredno zasedanje narodne skupščine v Beogradu. V soboto, dne 20. oktobra, se otvori, kakor to zahteva ustava, novo izredno zasedanje. Prejšnje redno zasedanje, ki se je začelo 20. okt. preteklega leta, ni trajalo niti cela dva meseca, ker mu je razboj demokratsko-radikalne vladine koalicije priredil prerani grob, Koalicijski vladi je sledila samo-radikalna, ki je izvršila volitve, katerim je sredi aprila sledilo izredno zasedanje skupščine, koje se je sedaj nagnilo v zaton.
Volitve 18. marca so med Slovenci prinesle ogromno večino Ljudski stranki, med Hrvati Radičevi stranki, med Srbi pa radikalom. Nakana, ki jo je Pašič zasledoval- z razbojem koalicije z demokrati, je izvrstno uspela. Demokrati so bili decimirani. Tako je bilo Pašiču j omogočeno nadaljevanje samoradikalne vlade.
Ne odgovarja istini in dejanskim razmeram, ako demokrati, samostojneži in drugi nasprotniki avtonomistov in zlasti SLS raznašajo po javnosti, da je takozvani Markov protokol, podpisan v •Zagrebu med revizijonističnim blokom in dvema zastopnikoma radikalne stranke, omogočil samoradikalsko vlado. Ta vlada je nastala iz parlamentarnih razmer, povzročenih vsled propada demokratov, samostojnežev in socijalnih demokratov pri volitvah. Markov protokol — imenovan po glavnem zastopniku radikalov Marko Gjuričičem — je imel namen, da dokumentuje pred svetom voljo Hr vatov in Slovencev za sporazum s Srbi in v to svrho ugotovi najnujnejše zahteve. Radikali pod vodstvom Pašiča bi bili ohranili vlado v svojih rokah tudi brez Markovega protokola.
Vlado more premagati in zrušiti samo številno jaka in po svojih ciljih homogena opozicija. Take pa v beograjski ndrodni skupščini žalibog ni. Avtonomistične stranke so v Beogradu zastopane samo po Jugoslovanskem klubu in po bosarisko-hercegovskih muslimanih, torej po 42 poslancih. Radič s svojimi 70 poslanci se ne udeležuje v Beogradu aktivne parlamentarne borbe proti centralizmu, marveč strelja iz Londona v obliki pisem, ki jih pošilja v Zagreb, papirnate kroglje zoper centralizem in srbski hegemonizem. Opozicija demokratov pod vodstvom Pribičeviča ima namen, pomnožiti centralistično fronto, ki je sedaj na vladi, z demokratsko stranko ter tako ojačili na eni strani centralizem, na drugi pa lastno stranko, ki je v opas-nem stadiju razpadanja. Zemljoradniki pa so stranka, ki se še ni razvila do jasnih ciljev, marveč operira z demagoškimi frazami, svojega centralističnega mišljenja pa ni nikdar tajila niti zakrivala.
Tako je Pašičeva radikalna stranka s težavo se ohranila na krmilu s pomočjo Nemcev in Turkov. Tej radikalsko-nemško-turški kompanji se ima država zahvaliti za vse zakone, ki so'bili storjeni v tem parlamentarnem zasedanju: za vojaški, uradniški in železničarski zakon, za povišanje neposrednih davkov, za kuluk, za povišanje taks itd. Opozicija je sicer pri raznih prilikah složno nastopala proti vladi, pa je ni mogla premagati niti preprečiti imenovanih zakonov, ker je bila po številu preslaba. Nemci in Turki se niso dali odcepiti od radikalov.
Edini pozitivni in pomenljivi rezultat letošnjega zasedanja narodne skupščine pa je ta, da se je pokaza- ■ la vsa pogubnost na vidovdanski ustavi zgrajenega ’ centralizma in iz njega izvirajočega srbskega hegemonizma. Ta hegemonizem je tako sebičen in samogolten,
: da celo dela razliko med Srbijanci in Srbi ter hoče eksploatacijo države rezervirati samo za Srbijance. Tako . so se začele oči odpirati tudi nekdanjemu zagrizenemu centralizatorju Svetozarju Pribičeviču, da počasi uvi-deva, kam vodi centralizem v naši državi. Ne vodi do enakopravnosti in na njej temeljujoči konsolidaciji, marveč do zavzetja cele države po Srbiji in do izkoriščanja državljanov, zlasti prečanov, od strani Srbijan-cev.
Jugoslovanski klub je ostal zvest svojemu programu ter je vodil najostrejšo borbo zoper centralistično radikalsko vlado. Kako ostri so bili njegovi udarci, se vidi iz tega, da je sam Pašič moral večkrat povzeti besedo v obrambo centralizma in srbske radikalije. S svojo obrambo Pašič ni uspel, marveč je odkril pred celim svetom nakane, ki so jih radikali in sploh vse srbske stranke zasledovale z ustanovitvijo in ureditvijo naše države. Ko mu je poslanec dr. Hohnjec na seji narodne skupščine očital, da so Srbi prevarili Hrvate in Slovence, ker so pogazili ženevsko pogodbo z mesca novembra 1918, ki je zajamčila avtonomistično, odnosno federalistično ureditev države, Pašič tega ni zanikal. Izjavil je, da je na ženevsko pogodbo pristal na zahtevo takratnega predsednika francoske republike Poincareja, kateri je to nujno zahteval v brzojavu, ki mu ga je dopo-slal. Vsled francoskega pritiska je pristal na zahteve Hrvatov in Slovencev, toda ni imel namena, da bi svojo
obljubo tudi držal. Ta Pašičeva izjava je vzbudila v javnosti pravo senzacijo ter je z bengalično lučjo posvetila v one tajnosti, v katere je bila zavita ustanovitev naše države.
S tega vidika je treba presajati vso notranjo in zunanjo poiitiko srbskih strank in srbskih dosedanjih vlad. V tem najdemo tolmačenje, zakaj niso poedine srbske vlade, ki so bile na krmilu, storile svojo dolžnost, da bi obranile in ohranile slovensko in hrvatsko zemljo naši državi. Tako se ne moremo čuditi, da smo izgubili Koroško, Gorico, Trst ter bomo izgubili tudi še Reko. Ne moremo pa se tudi čuditi, da so Hrvati in Slovenci izgubili srce za tako'urejeno in tako vladano državo.
Takšna je torej bilanca, s katero zaključuje sedanje zasedanje narodne skupščine. Turobna je ta bilanca in žalostna je perspektiva za bodočnost..Naloga našega na roda je, da. ostane, složen, da strne svoje vrste ter v največji .složnosti vodi borbo za svojo samostojnost in avtonomijo. Parlament v Beogradu ni kos svoji nalogi. Živel parlament avtonomne Slovenije!
Politični položaj.
Odmev srbskih občinskih volitev v parlamentu. V
četrtek je prišla na vrsto interpelacija predsednika demokratskega kluba Ljube Davidoviča o nasilju radikal-'ne stranke in vlade povodom občinskih volitev v Srbiji. Burna debata je prešla v divjaški hrup in prepir. Notranji minister, ki je interpelacijo dolgo odlagal z izgovorom, da še «išče podatke«, je kratko odgovoril, da terorja- sploh ni bilo. Interpelant Davidovič je pa nato v svojem govoru navajal nebrojne primere nečuvenega nasilja, ki so ga izvajale radikalske politične oblasti nad državljani, katerih krivda je bila edino to, da niso bili pristaši radikalske stranke. «To ljudstvo«, je izvajal Davidovič, «ki je toliko žrtvovalo za svobodo, je sedaj dočakalo, da mu svobodo krši in gazi radikalska vlada.« Davidovič je pred vsem opozarjal na razmere v južni Srbiji, kjer vlada splošna brezpravnost. Tamošnje ljudstvo je dobro in pošteno, ra pod sedanjim režimom trpi večje muke, kakor jih je trpelo pod turškim jarmom. V te kraje je radikalska vlada poslala korumpirane uradnike, ki izmozgavajo narod, ki je radi tega izgubil zaupanje v pravičnost vlade in države. Ti brezvestni uradniki so proglasili vsakogar, ki ni hotel biti radikalec, za neprijatelja države. Postopali so s pristaši drugih strank nadvse brutalno. — Davidoviču je odgovarjal minister — za stavbe Uzunovič, ki je pa kmalu prišel v hud prepir z demokratskim poslancem Agata-novičem radi stvari — iz solunske fronte. V to so se naenkrat zagrizli še drugi radikali in demokrati. Drug drugemu so očitali, da so se na 'fronti skrivali, da so kradli, «zaradili« itd. Demokrati so na vso moč klicali: Davidoviču je sin padel za domovino, Pašič je pa svojega sina vojaščine oprostil in ga na Krfu ženil z bogato Grkinjo. Klici: sramota, škandal ni bile ne konca ne kraja. Kar je radikal Uzunovič prej rekel, naj se pre-čani ne brigajo za srbske stvari, je rekel poslanec Že-bot: Pa na j bo, pa naj se pere srbski veš v Srbiji, hrvatski v Hrvatski, slovenski pa v Sloveniji. Naglasil je pa še, da smo vsi nezadovoljni. O obljubljenih in hvalisa-nih samoupravnih teles ni ne duha ne sluha. Vlada se boji občinskih volitev pri nas, ker bi povsod zmagala ideja avtonomije. Občinam se nalagajo silna bremena in župani postajajo navadni hlapci, posebno vojnih oblasti. — Muslimanski bosanski poslanec Ajanovič je tudi povdaril, da jemlje radikalna vlada državljanske pravice vsem, ki niso pristaši režima, da ne izvršuje, ampak tepta obljube bivšega regenta v proklamaciji na narod. Ko govori o bosanskih občinah, ga predsednik hitro prekine, češ, te niso na dnevnem redu, pač pa srbske občinske volitve. Poslanec ga dobro zavrne, da tudi solunska fronta ni na dnevnem redu. Med radikali in demokrati pa o «vešu« iz Soluna ni hotelo biti konca. Radikalu Aleksiču se je očitalo, da je bil vojni begunec, Rankoviču so pa klicali: špijon, krivoprisežnik, ubijalec povodom solunskega procesa. Rankovič je za to Pribičeviču metal pod nos Tiszino prijateljstvo in Her-cigonjo, Pribičevič je pa to kvitiral s psovkami: lump, lažnjivee. — Radikalom se je nadalje očitalo, da zločince iz ječe nastavljajo za načelnike, Turki iz južne Srbije pa so demokratom očitali Orjuno. Nastal je tak peklenski hrup, da se več govornikov ni dalo razumeti. Ob najhujšem hrupu so radikali s pomočjo južnih Turkov tudi izglasovali prehod na dnevni red. Tako so se centralisti zopet enkrat lepo pozabavali med seboj ter temeljito prali svoj veš od solunske fronte pa do sedaj in beograjska skupščina se je zopet enkrat grdo rogala prlamentarizmu.
Demokrati za opozicijonalni blok. Opaža se tendenca za osnovanjem opozicijonalnega bloka, ki naj bi vrgel radikalno vlado ter stopil na njeno mesto. To tendenco nekateri demokrati vedno bolj naglašajo, vprašanje je pa, če se demokratom lahko zaupa posebno še
z ozirom na to, da sta med njimi dva tabora, od katerih eden še vedno misli na zvezo z radikali.
Vojvodinski Nemci bodo zapustili radikale. List «Morgen« javlja, da sta prepotovala te.dni nemška poslanca Neuner in Schuhmacher občine: Červenka, Petro varadiu in Novi Vrbas, a tudi okolico teh nemških občin, ker so imeli v teh krajih radikali med Nemci zelo veliko pristašev. Tema dvema poslancema se je posrečilo, da sta pregovorila Nemce, ki so izstopili iz radikalne stranke in se priklopili Nemcem. Nemci smatrajo to uspelo agitacijsko potovanje kot veliko zmago nemštva.
O poljedelskem ministrstvu poroča «Obzor«: Poljedelsko ministrstvo ima 13 načelnikov, 9 inšpektorjev, 21 sekretarjev, skupaj 188 oseb z mesečno plačo 239.370 D 97 p. Poleg tega je ravno to ministrstvo zelo razsežno z ozirom na svoje uradne prostore, štiri ulice so polne njegovih uradov za — vode. Za poljedelstvo se to ini-nistrstvo, kakor je bilo dosedaj opažati, ne briga veliko, pač pa za vode. Vsako leto porinejo v državni proračun nekaj deselmiiijonov za reguliranje in niveliranje rek. Po dosedaj proračunanih svotah, ako bi se bile uporabile v določene jim namene, bi že bili lahko prisilili prav vse reke in potoke iz svojih dosedanjih strug. Vendar do danes niso uravnali niti enega potoka, kaj še le reke. Edino se je to vodno ministrstvo brigalo za vse tri Morave. Tik vsakega sela, ki so raztrošena- ob teh rekah, . so bile zapičene nekake tablice, na katere so nekaj zapisavali. To je bilo opravilo enega direktorja, e-nega načelnika Rusa, celega urada, .celega bataljona ruskih inženerjev, tehnikov, ki so dobivali mesečno plačo od 4—5000 D, razne dnevnice in honorarje za. terensko delo. Za regulacijo teh treh Moray je bil nastavljen še neki Rus hidrotehnik, ki se je vozil po'valovih' Morav par let z motornim čolnom in prav po nepotrebnem porabil nekaj hektolitrov bencina. Ti regulatorji Morav so seljake podučevali in jim plačevali 100 D mesečno, da so se udeleževali poduka. Vode je dolgo časa uravnaval tudi naš g. Pucelj- in baš pod njim se je korupcija tega ministrstva najbolj razplodila in razpasla.
Čehoslovaška trgovska politika proti naši državi.
Vrednost čehoslovaškega uvoza v našo državo tekom osmih mseev l. 1. znaša 850.000.000 D, kar znači, da se bo dosegla do, konca leta 1 milijarda D. Istotako visok je bil tudi lanski uvoz. Naš izvoz v Čehoslovakijo ne znaša niti 100 milojnov D. Razloge za tako razliko med obema uvozoma je iskati v-čehoslovaški trgovinski politiki. Čehoslovaška trgovinska politika stoji na stališču, da čim bolj razmahne svoj izvoz, a na naše izvozne proizvode pa je vrgla razne prohibitivne uvozne carine. Tem potom je skoro.popolnoma onemogočila, da bi mi izvažali: slive, žilo, vino,.grozdje, sadje, jajca itd., ker je carina pri vsakem kilogramu večja nego tržna cena. Naši poljedelski krogi, so zelo nezadovoljni s čehoslo-vaško trgovinsko politiko in zahtevajo, da se mora med nami in čehoslovaško skleniti posebna trgovska pogodaka, ki bo onemogočala tako zlorabo, od strani Cehov.
Po svetu.
Lakota in nemiri po celi Nemčiji. Prehrana prebivalstva zlasti velikih mest povzroča nemški vladi vedno večje težkoče. Kruh, ki se dobiva na izkaznice stane sedaj že 600 milijonov, funt sirovega masla 2 milijardi. Meso se bo od poiideljka naprej: prodajalo le za zlate marke. Moka in krompir sta pošla. Prihodnji teden peki ne bodo več imeli moke za kruh na izkaznice. K temu prihaja še grozno pomanjkanje plačilnih sredstev. Denarja ni, tako, da ima industrija težkoče pri izplačevali ju mezd, kar povzroča ogromno razburjenje med delavstvom Vsled teh silno težkih življenskih razmer, so po celi Nemčiji demonstracije brezposelnih in gladnih ter zlasti po Poruhrju še navali na živilska skladišča.
Eksplozija numicijskega skladišča v Varšavi. V soboto dopoldne proti 9. uri je v skladišču smodnika v trdnjavi nastala silna eksplozieija. Do opoldne so našli 28 mrtvih, 48 težko, 110 lahko ranjenih. Preiskava je dognala, da gre tu za zločin. Vlada je začela zapirati komuniste in Ukrajince. Poznejša poročila pravijo, da je vsega skupaj 180 mrtvih in 300 težko, ter par sto lahko ranjenih.
Pogajanja med Rusijo in Francijo. Med zastopstvom sovjetske vlade in med francoskimi gospodarskimi in finančnimi zastopniki se že dalje časa vršijo pogajanja za obnovo gospodarskih odnošajev med Francijo in Rusijo. Po raznih poročilih potekajo pogajanja ugod no.
Beležke.
Bleerovo posojilo. To posojilo, ki ga je Pašičeva vlada sklenila z Bleerovo grupo, je v Ameriki, kjer je poznat pod imenom Jugo-lon (jugoslovansko posojilo), na zelo slabem glasu. Dasi je grupa «Blarix comp.« po-
Stran 2.
znana kot zelo soliden in močen denarni zavod, vendar «otirajo danes v Ameriki akcije Jugo-lona globoko pod nominalno vrednostjo. Tako se n. pr. plačujejo obveznice za 100 dolarjev po 60 ali celo po 50 dolarjev. Na tako slab glas so prišle akcije lega posojila vsled silnega boja amerikanskega časopisja proti naši državi. Že pred sklepom posojila so vodili ameriški listi živahno kampanjo proti nam, po zaključku posojila pa se je la kampanja še poostrila. V vseh gospodarskih centrih, ker je ljudstvo imelo prišleden denar, so napadali a-meriški listi na besen način Jugoslavijo, da bi odvrnili denarne kroge od nakupa obveznic Jugo-lona. Dovolj je bilo pogledati samo naslove novinskih člankov v velikih čikaških, vašingtonskih in newyorskih časopisih, pa se je videlo, kako velik kredit uživamo v inozemstvu in koliko držijo od države SHS odločilni gospodarski in politični amerikanski krogi. Dnevno so izhajali v omenjenih novinah članki z naslovi: «Jugoslavija razpada«, V Jugoslaviji je revolucija«, «Država je v plamenih« itd. Srbsko časopisje sedaj napada vlado, zakaj ni v Ameriki ničesar ukrenila za našo korist in da ni skrbela za boljšo reklamo za državo SHS. Glavni krivec je pa po mnenju srbskih listov naš konzulat v Ameriki. Beograjske «Novosti« pravijo v svojem napadu na vlade» o slabih predstavnikih v Ameriki: «A tam (v Was-hingtonu) postoji naše poslaništvo, pet do šest konzulatov, izseljeniška pisarna, oddelek za časopisje in prof. Pupin s tolikimi našimi društvi in narodnimi organizacijami. V naših amerikanskih časopisih se je tako mimogrede od naših poslanikov nekoliko pisalo o celi stvari. Znano nam pa je, da smo prej imeli kredit, ko smo pošiljali v Ameriko bivše avstrijske špici je- da bra m jo srbstvo pred Hrvati. Znano nam je, da se je gotovim uradnikom naklonilo podporo, da upoznavajo inozemstvo z novo državo. Vemo, da gre v te države precej zdrave valute za hvalisanje naših državnikov po francoskih časopisih. Tako se je spremenil kurs beograjskega časopisja. Nekdaj so bili krivi Hrvati-izse-Ijenci, da posojilo ni uspelo, sedaj pa se meče krivda na naše predstavnike in konzule. To pa menda samo vadi tega, ker se kakemu «detetu« izvoljenega ljudstva dopada poslal riško mesto v Washingtonu, katerega zaseda sedaj Hrvat Tresič-Pavičič. Zato se ga napada kot glavnega krivca, ki ni dovolj pobijal amerikanske proti agitacije proti posojilu. Po mnenju srbijanskih listov bi bilo vse dobro, da nas je v kritičnem času zastopal Srbin mesto Hrvata. Da pa temu ni tako, da je glavna krivda celega fijaska na naši vladi, ne pa na poslanikih, nam priča izjava našega zastopnika v Washingtonu. On je na vprašanje, zakaj ne začne z agitacijo >po ameriškem časopisju za posojilo, odgovoril: «Vidim celo stvar, toda da bi jo bilo mogoče uspešno izvesti, zato je potreba mnogo denarja, katerega pa nimam. Nam se ne odobravajo niti pisarniški stroški, celo na samo plačo moramo čakati po več mescev.« Potem je razumljivo, da uživamo tako sijajen sloves v Ameriki. Sploh je čudež, da smo dobili še ta del Bleerovega posojila. Vlada mesto da je pošiljala razne svoje episkope v Ameriko, da agitirajo proti Hrvatom ter jun dajala tako visoke plače za njihovo ničevno delo, kakor je ni imel niti sam predsednik Združenih držav Severne Amerike, hi morala gledati na to, da s pomočjo poslanikov dvigne ugled države v inozemstvu. Morala bi jim dati na razpolago sredstva za agitacijo v časopisju, pa bi bila cela stvar za nas ugodno izpadla.
Zakaj vse trošijo držav™ denar? Hrvatsko časopisje poroča: Ministrstvo za vere je dobilo kredit od 2 mil. din. na račun reparacij, a v resnici pa hočejo s tem denarjem urediti patrijarhovo metropolo, razne pravoslavne cerkvene institucije ter urade. Patrijarhova rezidenca pa nima nobenega pravnega vzroka, da bi lahko svojo razkošno ureditev tirjala od države. Radi preureditve patrijarhove rezidence je odpotoval jeden inšpektor v Karlovce. Kakšen krik bi zagnali Srbijanci, ako bi ljubljanski ali zagrebški škof zahteval iz državne blagajne kredit za preureditev svoje rezidence.
Profesor na univerzi in podporočnik. Neki beograjski profesor, ki je dovršil univerzo z odličnim uspehom in ravno s takim uspehom položil profesorski izpit ter ima že devet službenih let, prejema 1550 D mesečne plače z dokladami vred. Njegov brat, ki je 15 let mlajši od njega, pa je ravno letos dovršil vojno akademijo, je prejel kot podporočnik dne 1. oktobra 2666 D plače, ne računajoč pri tem drv, ki mu pripadejo. Danes je profesorju gotovo žal, da ne more iti v vojno akademijo ter poslati podporočnik.
----------------------------------------------------II
Dnevne novice.
Imenovanje lavantinskega škofa upraviteljem delov sekovške škofije v državi SHS. Sv. stolica je imenovala z datumom 27. septembra 1923 upraviteljem onim delom sekovske škofije, ki so pripadli po mirovni pogodbi naši državi. Ti deli so: župnija Kaplja, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Apače, del Cmureka.
\ Gornji Radgoni je bil včerajšnjo nedeljo shod Slovenske ljudske stranke. Obisk je bil zelo številen. Predsedoval je načelnik krajevne organizacije Lančič. Poslanec dr. Hohnjec je zborovalcem tolmač,il najvažnejša vprašanja zunanje in notranje politike. Zavrnil je vse laži, ki jih nasprotniki v svoji hudobnosti trosijo proti naši stranki, ter pokazal v pravi luči tiste stranke, ki so krive sedanjih, obžalovanja vrednih razmer v naši državi. Pokazal je, kakšna mora biti naša borba, da se bo zmagonosno končala s pridobitvijo avtonomije naše Slovenije. Tajnik strankine organizacije Roman Bende je predložil resolucije v katerih se poslancem SHS izreka popolno zaupanje s pozivom, da vztrajajo v borbi proti centralizmu; protestira se zoper upeljavo kuluka v Sloveniji, zoper preložitev: jesenskih počitnic
S i RAZA.
v ljudskih šolah na deželi ter zoper poizkušano ukin-jenje teološke in medicinske fakultete na ljubljanskem vseučilišču. Resolucije so bile sprejete enoglasno in z velikim odobravanjem.
Dr. Hohnjec ima v nedeljo, dne 21. oktobra, po ranem cerkvenem opravilu političen shod v Čadramu. — Shod bo v Orlovskem domu.
Shodi SLS na Kranjskem. V nedeljo, 14. t. m. se je na Kranjskem vršilo veliko število političnih shodov SLS. Poročali so poslanci. Večina teh shodov se je vršila na Dolenjskem. Iz štajerskega sla govorila na teh shodih poslanca Krajnc in Žebot. Prvi je govoril v Št. Jerneju a drugi v Semiču, Ljudstvo stoji kljub lažem in hujskanju samostojnežev in demokratov zvesto na strani SLS.
Radikalski teater. Shod, ki ga je Stefanovič za petek zvečer napovedal v Ljubljani, je policija prepovedala. «Akcijski odbor« ali velikožupanski in bančni radikali so poprej sicer obljubili, da pridejo na shod, da se ves spor pred «maso« razčisti, potem pa so se le rajši poslužili policije. Stefanovič je imel kakih 50 svojih ljudi, par sto pa je bilo radovednežev vseh barv, da si ogledajo radikalni teater. Stefanovič je pred mestnim domom naznanil, da je shod prepovedan ter začel napadati svoje nasprotnike. Njegovi trabanti so vpili: dol z njimi! — publika je pa popravljala: vse skupaj naj vrag vzame! Stefanovič je pozival k protestu pred vladno palačo in ko se je povorka pomikala po ulicah, so njegovi pristaši klicali: Doli Lukan! — Živijo Pašič! — spremljevalci so še pa med smehom pristavili: Živijo Rade Pašič! Pred viafino palačo je Stefanovič zopet govoril ter razlagal, kakšni lumpje so nasprotni radikali, ljudje so pa zbijali šale na račun obeh moraiičnih front.
Prosvetni minister Trifunovič in izvrševanje' verskih dolžnosti. Naš prosvetni minister je poslal vsem šolskim vodstvom okrožnico, v kateri med drugim naroča vzgojiteljem naše mladine, da naj tudi oni sami vedno hodijo v cerkev. V cerkvi naj oskrbujejo lepo pet je in spremljajo dijaške pevske zbore pri cerkvenih obredih. Šolski nadzorniki bodo morali odslej poročati, ali so šolski vzgojitelji res tudi izvršili in se ravnali po dobrih naukih te ministrske okrožnice. Ta okrožnica bo posebno v živo zadela naše svobodomiselno učiteljstvo, ki se je'najbolj protivilo nadzorovanju otrok in učencev pri raznih verskih vajah.
Nekaj o poštnih razmerah. Beda poštnih uslužbencev, posebno neuradniških kategorij je dosegla svoj vrhunec. Dan za dnem jih je več bolanili, krivda temu so preslabe življenske razmere, prenaporno delo in raznovrstne skrbi. Tega nekateri uradni zdravniki nočejo priznati, še manj pa poštna uprava. Jasno je, da je poštna stroka težka in ođgovrna služba. Zato je treba zdravih in čvrstih ljudi, pa ne kot jih imamo danes, da je več kot polovico osobja bolanega in še to se sili v službo. Poštna direkcija zahteva zdaj že prvi dan, ko uslužbenec zboli, bolniško spričevalo in še le potem se mu pripozna samo polovico v spričevalu navedenega bolniškega dopusta. Pripominjamo k temu, da po starem predpisu ima direkcija pravico še le v osmih dneh zahtevati spričevalo od privatnega zdravnika in v šestih tednih pa od uradnega. Nobena poštna direkcija ne var čuje in šikanira tako svojih ljudi, kakor ljubljanska. Navedimo en slučaj: Mariborsko ambulanco spremlja-preobloženo od Zagreba do Beograda poduradnik sam, vse na lastno odgovornost, drugo poštno ambulanco pa od Zidanega mosta do Broda, tudi poduradnik sam. Kdo bode odgovarjal za posledice, ki se znajo pripetiti na takšni dolgi progi in sam v vozu, naj ga zadene kap ali naj na potu umrje, to je seveda gospodom deseta briga. Veliko se je že pisalo in moledovalo samo za gluha ušesa. Primerjajmo pa z zagrebškimi ambulancami; tam vozijo po veliko krajših progah po dva do trije uradniki in dva poduradnika, sarajevska direkcija pa ima že osobja preveč, a vkljub temu se še sili Slovence v Bosno. Ravno isto je tudi z dopustom, katerega nekateri uslužbenci že po več let niso dobili. To se je posebno ukrenilo na mariborski pošti. Tu so hoteli celo skrčiti pismonoše, kar se jim pa ni posrečilo, ker že pri polnem številu primanjkujejo. Slišali so se tudi glasovi, da, kdor ne bode hotel delati čez osem ur, se ga bo bacnilo iz službe. Staro-avstrijsko geslo, katero so podedovali naši možakarji se glasi: «službo opravljati ali poginiti«. Na ta način jim hočejo odvzeti ves prosti čas in še tiste mizerne pravice, kater so uživali pod penzijonirano Avstrijo. Koliko šikan in zla morajo pretrpeti nekateri državni uslužbenci ne samo v službi, ampak tudi doma, je nepopisno. Po krivdi naše vlade so se družinske razmere tako poslabšale, da skoraj ne bodo dobili več kredita, zgubili bodo tudi ves ugled in nazadnje se jih še začne preganjati in šikanirati izven službe, ker si bodo razni elementi mislili, če državnoslužbenska para pred oblastjo in predstojništvom nič ne velja, potem še lahko mi teptamo po njej.
Izza kulis redukcije uredništva. Radikalna vlada si je stavila nalog, da bo reducirala odvišno uradništvo radi štedenja z državnim denarjem. Kako zgleda ta radikalna redukcija, nam kaže najbolje njena bilanca. Službena statistika kaže, da je bilo tekom enega leta reduciranih 28.000 raznih uradnikov, a na novo je bilo sprejetih pa 50.000. Ravnokar omenjeno je tudi redukcija, a ne iz državnega, nego iz strankarskega stališča. Iz državne službe je po južnih krajih odpuščeno vse, kar se ni hotelo prekrstiti v radikale, a sprejeto v državno službo vse, kar se je podpisalo na radikalno karto. Kakor pri policaj demokratih je tvjdi pri radikalih stranka nad država.	*
Sijajna ustanovitev Sokola v Rogatcu. Dne 7. t. m. smo imeli priložnost videti sijajno ustanovitev Sokola v Rogatcu. Že v zgodnjih jutranjih urah je mrgolelo
!.T oktobra 1923.
radovednih ljudi po trgu gor in dol, meneč, kot je bilo že mesec dni poprej razbobnano, da bodo videli šetati in pripravljati se za popoldan same rdečesrajčne Sokole. Tudi na kolodvoru pri vlaku so se gnetli radovedneži na prihod ogromnih množin Sokolov, ali glej ga spaka: nobenega ni bilo ne tu ne tam, ja kaj pa je to, so povpraševali? O ie počakajte na popoldan, ko bo «vinska trgatev« pri Brezinšeku. Tam jih bo gotovo prav dosti, je nekdo dejal. A zopet smola! Ljudstvo, že razburjeno, se smeje in zabavlja: «Na plakatu imajo tiskano, da bo ustanovitev Sokola in da tudi Sokol priredi «vinsko trgatev z veselico pri Brezinšeku, pa ni niti enega Sokola. Pač prava predpustna šala!« so dejali, čez nekaj časa ko bi se že veselica morala začeti, pa vidimo v celem 2, beri in piši: dva v Sokola preoblečena gospoda, katera sta si nekje kroj izposodila. Aha, sedaj pa že bo nekaj! A žalostno, res nekaj. Veselica, ples, pijančevanje in prepevanje ter kričanje v enomer, nazadnje pa seve še pretep, kateri je pozno v noči «ustanovitev Sokola« v Rogatcu zaključil. «Sic transit gloria mundi!«
Iz Poljčan. Slučajno sem dobil v roke «Jutro« štev. 236, «Tabor« št. 226 in «Stražo« št. 115 obenem. Zabolelo me je srce, ko sem prebral dopise iz Poljčan, v katerih naravnost divja medsebojno sovraštvo. Brez preudarka na posledice si mečeta Čitalnica. Zvonu, Zvon Čitalnici očitke v obraz, da se mora res narodnemu človeku ta gonja gabiti. Danes, ko so tako kritični časi, posebno za nas Slovence na severni meji, se nekateri tako daleč spozabljajo, da v svoji lahkomiselnosti ne vidijo, kako se tretji (Nemec) smeji. Končajte, za božjo voljo, gospodje krog Čitalnice in Zvona, z medsebojnim podtikava» jem, podajte si bratski roke in delujte skupno za stvar; ako pa že nočete skupaj, tekmujte z resnim delom v prospeh našega naroda, ki vam bo za to resnično hvaležen. Naj vas ne vodi pri tem ničemurnost, častihlepnost ali koristolovstvo, temveč le resno ljubko delo za narod, iz katerega ste izšli, na tisto delo, katerega. ste si v začetku tudi pošteno in z veseljem začrtali. Uverjeni bodite, da se bodo potomci s ponosom spominjali na vas! Ako imate kaj med seboj, popravite tudi med seboj; ne nosite pa stvari v javnost, kamor ne spada. Ozrite se z bistrim očesom krog sebe in videli boste režeče se žrelo germanskega zmaja, ki komaj čaka u-godne prilike, da nas vse skupaj zmane. Nehajte danes, ker jutri je prepozno. To bodi čitalničarjem in zvonarjem resen opomin zmučenega popotnika, ki želi, da pod slavno slovensko lipo živi in se razvija pravo slovansko bratstvo. — Popotnik.
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca oktobra t. 1. sledeča pie-davanja na Štajerskem in v Prekmurju: V nedeljo, dne
21.	t. m.: 1. Velka Poljana, Prekmurje, o kmetijstvu, Vojsk. 2. Stanjevci, Prekmurje, o sadjarstvu, Pavlica. V sredo dne 24. t. m.: Dobova, o vzgoji mlečne živine, M. Zupanc. V nedeljo, dne 28. t. m.: 1. Škale pri Velenju, o živinoreji, Wemig. 2. Kapela, o živinoreji, Mat. Zupanc. 3. Radenci, o kmetijstvu, Pavlica.
Lepa odškodnina. V Subotici je neka dekla Terezija Vereš, koje oče je bil že nekaj let zaposlen v tovarni v Ameriki. Te dni je prejela od amerikanskega konzulata v Beogradu obvestilo, da se je njen oče v tovarni ponesrečil, a njej je nakazala firma 28.000 dolarjev odškodnine za ponesrečenega očeta.
Reka Tisa je v okolici Vršaca zelo nevarno narasla in grozi z opasno poplavo večim vasem in občinam.
Za znižanje železniških tarifov. Iz Beograda poročajo, da se bo sestala te dni v ministrstvu za trgovino in industrijo posebna konferenca. Na tej konferenci se bo razpravljalo o prošnji poljedelcev in izvozničarjev, ki so naprosili trgovinsko ministrstvo za intervencijo pri železniškem ministru, da bi naj ukinil železniške tarife, ki so bili uvedeni dne 25. septembra t. L Ti tarifi so namreč neznosno povišani napram prejšnjim in naravnost onemogočujejo vsak prevoz blaga. Radi tega .se bodo sestali na tej konferenci predstavniki poljedelskih krogov in izvozničarjev iz cele naše države. Ti bodo zahtevali ne samo, da se uvedejo prejšnji tarifi, ampak da se uvede za dobo izvoza posebna sezonska tarifa. Iz-vozničarski in poljedelski krogi so trdno iprepričani, da bo trgovinsko ministrstvo zastavilo vse svoje moči, da pride glede znižanja železniških tarifov do popolnega uspeha.
Kako naslajajo železniške nesreče? Na železniški progi Semizovac,—Čevljanoviči v Bosni se je te dni dogodila velika železniška nesreča, pri kateri sta izgubili dve osebi življenje. Potniški vlak je vsled slabih tračnic skočil s tira ter se prevrnil preko nasipa v globok jarek. Strojevodja in kurjač sta bila ubita, mnogo potnikov pa težje ranjenih. Oblasti so odredile posebno preiskavo, da se ugotovijo glavni vzroki tako pogostih železniških nesreč v Bosni. Tudi ta slučaj je preiskala preiskovalna komisija, ki je ugotovila, da je glavni vzrok nesreče silno slaba proga, 'katere ne nadzira in popravlja noben strokovnjak. Pred prevratom in par let po njem je bil za nadzornika strokovnjak-inženir, ki pa je bil Nemec. Sedanji režim je seveda hotel to mesto nacijonalizirati za kakega Srba. Ker pa med Srbi niso še dosedaj našli pravega strokovnjaka, stoji proga že nad pol leta brez fsakega nadzorstva in popravljanja. Zato je razumljivo, da je v tako slabem stanju, da bi se moral sploh promet na njej ustaviti, ker je skrajno nevaren za potnike. Tako je redukcija in nepotrebno protežiranje rodilo lep sad; pa ne samo v Bosni, ampak tudi drugod se bodo posledice takega postopanja kmalu maščevale.
Iz Dunaja izposojeni vagoni. Prometno ministrstvo si je izposodilo od dunajske tvrdke Metzer 200 tovornih vagonov. Te vagone namerava uporabiti ministrstvo za zboljšanje notranjega prometa. Poljedelski krogi nikakor niso zadovoljni s tem korakom saobračajnega mi-
nistrstva, ampak zahtevajo, da se morajo ti izposojeni vagoni uporabiti v dobi izvoza za prevoz razne robe v inozemstvo.
So ga vendar izslediti. Svojčas smo poročali, kako je bila na skrivnosten način oropana blagajna na železniški postaji v Vršacu. Iz blagajne je bilo na skrivnosten način ukradenih 350.000 D. Policija se je trudila reJih šest mescev, da bi'izsledila krivca, a vsa njena prizadevanja so bila zaman. Te dni pa so prijeli pravega vlomilca čisto slučajno. Aretirali so neko tatico in ta je izdala pravega vlomilca, magacinerja Popoviča. Ta je priznal rop, našli so pri njem še 90.000 D, a drugi denar je zapravil s svojimi tatinskimi tovariši.
Hmelj iz Bačke. Letošnji izkupiček za hmelj v Bački je veliko večji nego lansko leto. Hmeljske kupčije se ■sklepajo samo na veliko in kupci so izključno le Čehi. Dosedaj je bila cena za 1 metercent bačkega hmelja 10 tisoč D. Čehi izvažajo od nas kupljeni hmelj na razna ( inozemska tržišča.
Zavarovanje potne prtljage in ekspresne robe proti izgubi, zmanjšanju in poškodbi. V predvojni dobi je za-I varovala «Evropejska akc. družba za zavarovanje potne prtljage« na zahtevo potnika vsako pošiljko prtljage, ki je bila železnici predana v prevoz, preti poškodbi ali izgubi. Potnik je lahko poljubno določil višino zavarovanja in se mu na ta način ni bilo nikogar treba bati materijalne škode, tudi če je bila prtljaga med pre vozom po železnici poškodovana ali sploh ni dospela v namembno postajo. Radi preobilice prevoznih težkoč iti "tatvin je la družba med vojno prenehala s svojim j poslovanjem. Nedavno pa je začela z zavarovanjem : potne prtljage «Zavarovalna družba v Beogradu«, ki i zopet prevzema v zavarovanje vsako prtljažno pošli j -! ko, in sicer vrše to zavarovanje v njenem imenu prt-, ljažne blagajnice vseh železniških postaj v naši kralje-i vini. Ker so prtljažne pošiljke radi raznih neprilik pri prevozu po železnici še vedno izpostavljene poškodbam in tatvinam, nudi to zavarovanje mnogo ugodnosti, po-I tujcčeinu občinstvu. Bočim povrne železniška uprava za vsak kg poškodovane ali izgubljene prtljage po najnovejši določbi z dne 15. septembra 1923 največ znesek 25 D, povrne zavarovalna družba pri zavarovanih pošiljkah vos resnično škodo do one višine, za katero je j pošiljka zavarovana. Pristojbine za zavarovanja se rav-i najo po višini zavarovane svote in po oddaljenosti med j predajno in namembno postajo pošiljke, in znašajo za ; krajše razdalje do 400 km za vsakih zavarovanih 1000 din. malenkostni znesek D 1.50 do 3.—. Ta pristojbina I se pri večji oddaljenosti primerno zviša in doseže pri oddaljenosti preko 1200 km najvišji znesek D 9.— za D 1000.— zavarovane vrednosti. Razvezi za poškodbe med prevozom po železnici zavarujejo potniške blagajnice vse pošiljke tudi proti izgubi ali poškodbi za čas prevoza z ladjo, avtomobilom in drugimi prevoznimi sredstvi, ter za dobo shranjevanja po hotelih, prenočiščih, carinarnicah in javnih skladiščih. To zavarovanje velja za potovanje po celi Evropi in se vrši s posebnimi policami, ki veljajo 60 dni od dneva izročitve stranki. Med tem časom pa potnik lahko tudi opetovano vozi domov in menja svojo prtljago, ne da bi veljavnost zavarovanja radi tega ugasnila. Zavarovalna premija znaša pri tem zavarovanju začasno D 10.— za vsakih zavarovanih D 1000.—. Natančna pojasnila vsebujejo posebni oglasi, ki so izvešeni pri vseh železniških biagajnicah, ki prevzemajo prtljažne pošiljke.
Bolgarski begunci v Nišu. Pred terorjem Cankove vlade v Bolgariji je pribežalo na naše ozemlje veliko število bolgarskih beguncev.. Največ jih je v Nišu in okolici. Rešili so golo življenje ter prišli na naše ozemlje brez vseh sredstev in mnogi celo brez zadostne obleke. Vlada je poslala v Niš šefa javne varnosti Laziča, da begunce zasliši ter poskrbi za njih eksistence. V Nišu se je osnoval' pomožni odbor, ki zbira za begunce prispevke. Po poročilih beograjskih listov je med temi begunci precej inteligence in sicer od profesorjev in u-radnikov pa do študentov. Že to pobija vse samohvale Cankove vlade, da je ona «rešila inteligenco.« Tudi to je laž, da bi bil upor zgolj komunističnega značaja. Bolgarska vlada to laž širi z namenom, da hi pred svetom pok«zala veliko komunistično prevratno nevarnost ter «opravičila svoje strašno nasilje. Begunci zatrjujejo, da so se upirali vsi delavni sloji, ker pod strašnim terorjem ne morejo živeti. Z uporniki je bila tudi poštena inteligenca, kar je pa na vladi, to je pa vredno svoje edine opore in zaslombe — hajdukov in komitov. Bolgarski komilski režim je požgal in razdejal cele vasi. Zločini se nadaljujejo in velik delež pri njih imajo tudi Wranglovci. Po Sofiji proslavljajo in odlikujejo najstarejše hajduke, ki se borijo proti Srbiji, zverinskemu morilcu Stambolijskega so pa dali važno oblastniško mesto.
Razbojništvo v Banatu. Po naših najbolj bogatih in žitorodnih krajih se je razbojništvo zelo razpaslo. Vse polno tolovajskih band se klati po teh pokrajinah in ogroža osebno varnost. Sedaj poročajo o tolovajstvih banatskega razbojnika Marinka Periča. Ta Perič je pobegnil iz zaporov v Veliki Kikindi in ropa po okolici Kikinde. Zbral je krog sebe celo četo razbojnikov in ropa z njimi po bogatih banatskih selih. Iz raznih krajev Banata prihajajo vesti o najdrznejših tolovajskih napadih.
Tombola Zveze bivših salezijanskih gojencev je častno končala. Glasom 4. zapisnika finančne kontrole je odločil žreb kolo g. Klemenčič Mariji, Vodmat štev. 78, vagon premoga g. Špur Mimi, Celje, Na okopih 1; zaboj sladkorja g. Selmi Kürner, Št. Vid nad Ljubljano štev. 47; blago za moško obleko g. Samobor Ernst, Maribor (priglašen potom I. del. konz. društva); g. Zider I Milan, Vogelna ulica, Ljubljana. Dva cinka izmed tridesetih, dasi strankama naznanjena, sta še nedvignjena.
Tablice, izročene varstvu odbora, niso zadele, razven one kvaterne, katere smo obvestili in so jo dvignili. — Vsem darovalcem dobitkov, vsem, ki so požrtvovalno oddajali in kupovali tablice, zavestno podpirajoč Mladinski dom v svojem težkem začetku, kliče prisrčen: «Bog plati!«, hvaležno Mani — odbor.
Iz Maribora.
IZ SEJE MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA 12. OKTOBRA.
Zamude pri sejah.
Župan otvori sejo s polurno zamudo. Dr. J e rov še k se takoj oglasi k besedi ter izvaja: V zadnji seji, katere se nisem udeležil je g. Bahun čutil potrebo, poleg drugih napasti tudi mene, češ, da ne hodim k sejam posebno ne k sejam odsekov, ki so zaradi tega večkrat nesklepčni. V odgovor na ta neosnovani napad konstatiram predvsem, da mora lista slavna večina, ki danes gospodari v občini, skrbeti za sklepčnost odsekov. Odseki so tako sestavljeni, da imajo demokrati in socijaldemokrati, ako vsi pridejo k seji, potrebni ktoru-m za sklepčnost. Ako kateri odsek ni bil sklepčen, je to dokaz, da so zastopniki večine izostali, zato naj se gospod Bahun obrne pred vsem proti tem svojim prijateljem. Da pa jaz ne zahajam k sejam odsekov, je vzrok ta„ ker se 1 seje nikdar ne začnejo pravočasno. Treba je čakati po pol ure, da celo po celo uro, predrto gospodje iz dične večine pridejo k seji. To je velikanska potrata časa, ki ga jaz nimam na razpolago. Potem pa še pridejo plenarne obč. seje, ker smo čakali že po celo uro na otvoritev seje. In ker se ?na in ista seja nadaljuje po tri do štirikrat, se pri vsaki seji s čakanjem potrati štiri do pet ur dragega časa samo s tem, ker se mora čakati na malomarne, počasne občinske svetnike iz demokratov in socialdemokratov. Zato pa poživljam gospoda župana, da napravi red pri obč. svetnikih svoje dične večine, da bodo malo 'bolj pridno in bolj točno zahajali k sejam, potem bom tudi jaz zopet z veseljem sodeloval. Na to gospod župan pokrega svojo večino, češ, zdaj, ko ni več tako vroče, naj prihajajo bolj točno k sejam.
Poročilo župana.
Gospod župan se potem v toplih besedah spominja pokojnega dr. Serneca, ki mu obč. svetniki stoje zakličejo «slava«. Nato predstavi kot namestnika g. dr. Serneca g. dr. Rosino, ter ga silno toplo pozdravi, seveda, ker vidi v njem tisti lun, ki bo držal skupaj sedanjo večino.
V mestni šolski svet kandidirajo demokrati znanega «odgojitelja in šolnika« Voglarja kot namestnika dr. Serneca. No, g. Voglar jo je polomil že v višjem šolskem svetu, zdaj bo poskusil svojo srečo še v mestnem šolskem svetu v Mariboru. Mestni šolski svet je pač dobil slabo zameno.
Češke industrijalce bodo pozdravili župan in zastopniki klubov.
Avtonomija mestne občine je v nevarnosti, ker hoče vlada v Sloveniji dati avtonomijo le Ljubljani. Za dosego občinske avtonomije bo delal posebni odsek pod vodstvom gospoda župana. Seveda, veliko ni pričakovati, dokler ne bomo imeli avtonomne Slovenije, katere pa demokrati in socijalisti ne marajo.
Tlakarino pobira carinarnica v Mariboru že 4 leta.
S to tlakarino bi se morale tlakati vse dovozne ceste do carinarnice. Obč. svetnik Kejžar zato predlaga, da se sprejme v proračun tlakanje Meljske ceste in Erjavčeve
Bahun dolgočasi.
O plinarni referira gospod Bahun. Rad bi bil povedal, da bi bilo treba izpopolniti plmarno z nekaterimi stroji, pri čemur bi imela občina le dobiček, ker bi se pridelalo več plina in se prištedilo mesečno najmanj 15.000 D. Naprava pa bi stala okroglo 200.000 D, bi se torej plačala skoro v enem letu le z dosegiim dobičkom. Gospodu Bahunu pa je šlo pri tem referatu zelo slabo. Premetaval je uboge listeke sem in tje, da se je moral smiliti potrpežljivi papir že vsakomur. Pravijo sicer, da je gospod Bahun dr. Vseznal, pa glede plinarne se v seji ni obnesel. Končno mu je pomagal g. župan, da se je izkopal iz mučne situacije. Plinarna pa bo dobila stroje, ki si jih želi.
Topničarska vojašnica je razbita. Manjka opeka na strehi, šip ni, vrata so polomljena; zima pa se naglo približuje. Vojaška komanda za to zahteva, da mesto to popravi. Občina pa pravi, da so ji vojašnice samo v zgubo in nadlogo. Popravila se bo streha in žlebi, občina da kit za šipe, vojaška oblast pa naj kupi steklo.
Palača Zadružne gospodarske banke pred frančiškansko cerkvijo bi rada imela električno razsvetljavo; mestno električno podjetje pa pravi, da temu poslopju ne more dati elektrike, ker je transformator že preobložen. Zato so modrijani v odseku, Bahun, Weixl sklenili, da si naj banka sama postavi lastni transformator, kar bi banko stalo okroglo 50.000 D, plačevati bi pa morala tok ravno tako drago, kakor druge hiše, ki niso na lastne stroške delale transformatorjev. Tudi župan toplo zagovarja ta predlog. Proti sta z vso ostrostjo nastopila dr. Leskovar in dr. Jerovšek ter ožigosala tako zahtevo kot skrajno krivično in sramotno za mestno električno podjetje posebno za to, ker bo falska elektrarna imela zopet en povod več, izpodbijati dobavno pogodbo z mestno občino, ki je tako revna in tako slabotna, da niti toliko ne zmore, da bi napeljala tok v navadno stanovanjsko hišo. Na predlog dr. Jerovšeka se končno sklene, da se stopi v stik z banko, ker mogoče banka da občini na razpolago potrebni denar, da si pomaga iz težavne denarne situacije.
Cenejše meso dobimo baje tudi v Mariboru. Izvoz-
ničarska tvrdka Markovič je obljubila, da bo zalagala mesto Maribor po mesarju Drofeniku z mesom, ki bo za 15 odstot. do 20 odstot. cenejše kakor dozdaj. V slučaju pa, da bo meso slabše kakovosti, bo povprečno za 10 D pri kilogramu ceneje. Pričakujemo, da b.o to nekaj trajnega in da bo tudi kakovost mesa res neoporečna! To meso se bo sekalo v mestni mesnici. Je pa to slič no podjetje, kakor v Celju, ki hoče s hrvatskim mesom napraviti konkurenco in znižati cene. Da je to zasluga Bahunova, je čisto navadna socijalistična laž. Kakor se je našel tale izvoznicar za Celje, tako ga je dobil tudi Maribor v osebi Markoviča, ki seveda tudi ne bo ostal brez dobička. Samo dvomimo, da nas bo dolgo osrečeval z dobrim in cenim mefom.
Knezoškof protektor akcije doma ubogih. Pod tem naslovom se je zadnjič pogrešno poročalo, da se vrši anketa jutri, vrši se pa v resnici v sredo, eine 17. t. m. z dnevnim redom: Namen akcije «Dom ubogih«, volitev širšega akcijskega odbora, volitev v izpopolnitev častnega odbora, predlogi in nasveti za delovanje akcije.
Predavanje o rešitvi pred splošnim gospodarskim polomom. V četrtek dne 18. t. m. ob 20. uri, ob priliki javne seje Kreditne in stavbene zadruge «Mojmir« se vrši v mali kazinski dvorani (Ljudska univerza) predavanje o rešitvi pred splošnim gospodarskim polomom j Predavatelj hoče dokazati, kako se jc v davni slični dobi kot je današnja, v boju proti organiziranemu velekapitalu porodila ideja, ki je tudi danes edino možna rešitev pred pretečim gospodarskim polomom. Predavanje je važno tudi za pridobitne sloje. Vstop prost tudi za nečlane.
Kat. izobraževalno društvo v Studencih pri Mari-boru priredi v nedeljo, dne 21. oktobra 1923 v novo-urejenih prostorih g, Štibilja (gostilna «Triglav«) v Stu dencih. Ciril-Metodova ulica 20 družinski večer z raznovrstnim sporedom. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 3 D, za družine do pet oseb 5 D. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Ker je prebitek namen jen za izpopolnitev društvene knjižnice, prosi za obilen obisk odbor.
Veselica v prid ubožnih učencev za Lajtersberg-Kreevino pri Mariboru. Pevsko društvo «Luna« in Šolsko vodstvo izrekata svojo zahvalo vsem, ki so pripomogli k izredno dobremu uspehu «vinske trgatve«, ki se je vršila dne 6. t. m. v gostilni Kramberger v prid revnim šolarjem in društvene blagajne. Posebno se zahvaljujeta še enkrat načelniku krajnega šolskega sveta g. Alojziju Peklar za njegov požrtvovalni vsestranski trud in stavbeniku g. A. Peklarju za nesebično podporo pri okrašenju veseličnih prostorov. Iskrena hvala za bogata darila pa tem potom še enkrat ravnatelju vinarske in sadjarske šole g. Andreju Žmavc, gg. dr. P. Turner, baron Twickel, županoma Škof in Požavko, tvrdkam Grobelšek, Rudolf Kiffmami, M. Kotnik, Lenardič, Paine, Matz, Tavčar, Welle, Wöge rer, Pošinger in rodbinam Beranič, Ipavec, Hitli, Kekec, dr. Kokoschinegg, Kolarič, Muraus, Novačan, Nasko, Polzi, Švare, Visočnik, gostilničarju g. Avg. Kramberger in gospej M. Cer-, novšek za posojene mize in stole.
Zahvala. Dneva 6 in 7. oktobra 1923, ko je praznoval mariborski Orel slavje petnajstletnice svoje ustanovitve in blagoslovitev bdsekovnega prapora, ’ ostaneta obmejnemu erlovstvu v trajnem spominu, posebno še članom orlovskega odseka v Mariboru. Vedrega lica je stopil Orel pred prijatelje in neprijatelje ter vsem določno izrazil svoje namene, ves svoj program. Orel v Mariboru je videl, da uživa splošno spoštovanje in ugled pri vseh razsodnih, kar mu bo velika podbuda pri delu v bodoče. Da pa se je moglo vršiti slavje na zunaj v tako zaokroženem obsegu, dolguje mariborski Orel iskreno hvaležnost in vdano zahvalo več činiteljem: Zahvaljeni naj bodo vsi oni izmed vrst bančnih zavodov, industrijalcev, trgovcev, obrtnikov in posameznikov, ki so darovali prispevke za nabavo prapora. Vsem tem: Rog plačaj! Darovali ste v blag namen, dasi marsikateri morda tudi težko. čč. šolskim sestram v Mariboru, ki so si postavile z umetnim ročnim vezenjem prapora lep spomenik neumornega dela, daje priznanje in zahvalo že prapor sam. Globoka vdanost nas veže do prevzv. nadpastirja dr. Andreja Karlin, ki je z osebno izvršitvijo cerkvenih obredov in s svojo soudeležbo pri celi slovesnosti izkazal svojo visokio naklonjenost in podporo orlovski organizaciji. Isto velja prevzv. vladiki ljubljanskemu dr. A. B. Jegliču, ki je s svojim visokim posetom izkazal izredno čast Orlu v Mariboru. Z veseljem ugotavljamo, da sta se udeležila slavnostne orlovske akademije namestnik velikega župana g. dr. Y. Pfeifer in mestni župan g. V. Grčar, «ločim je vojaška oblast smatrala za potrebno, da prezre prireditev največje slovenske mladinske organizacije, kar ji pač ni v posebno čast. Omenimo, da je bila zastopana pri slavju tudi Jugoslovanska matica po predsedniku prof. J. Ribariču in pa umetniški klub «Grohar« po dveh članih. Zahvala gre tudi vsem posameznim drugim odličnim gostom, ki so se odzvali našemu povabilu. Bratski: Bog živi! kličemo predsedstvu in vaditeljskemu zboru Jugoslovanske orlovske podzveze v Ljubljani, kakor vsem bratom in sestram, ki so aii poselili našo prireditev, ali pri njej celo dejansko sodelovali. Vsem skupaj brez izjeme bodi prisrčna hvala. Prezreti ne smemo nadalje dejanske pomoči, ki so nam jo nudili v tej ali oni obliki stolni župnik g. Fr. Moravec, administrator Vetrinjskega dvora g. J. Rožman, ravnatelj deškega semenišča g. Jožef Mirt. ravnateljstvo pivovarne T. Götz, Olepševalno in tujsko prometno društvo za Maribor, g. Fr. Mustek in Karničnik, g. J. Kovačič, ravnateljstvo podružnice Gospodarske zadružhe banke, Tiskarna sv. Cirila, g. K. Voller, čč. šolske sestre, g. Ivan Jemec, ki si je z okusno okrasitvijo dvorane dal najboljše izpričevalo, g. J. Völker, g. J. Sojč, in drugi skromni, tihi delavci za kar jim ne moremo bili dovolj hvaležni. Nič manjša zahvala ne gre godbi Kat. omladine v Mariboru in godbi iz Mladinskega doma v Ljubljani s kapelnikom g. Fr. Dolinarjem na čelu, ki sta pripomogli veliko do tolikšnega uspeha našega slavja. Mariborskemu Orlu je v ponos to vsestransko priznanje, ki pa naj velja celotni orlovski organizaciji in njenemu velikemu kulturnovzgojnemu delu. —• Bog živi! — Odbor orlovskega odseka v Mariboru.	1
momomomomo
1 OSRAH ■ I
I is v:n3iTikon;wano5iti žarnica | iw liwiniULiimm»;1
OSRAM
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orezy. Prevedel Paulus.
53
Suzana se ni obotavljala. Nežno je poljubila Margareto in 'odšla, vsa nema in zastrašena nad strahotno prepadlim obrazom svoje prijateljice.
Strežaj se je vrnil in z njim je prišel sel.
«Kdo vam je dal pismo?« ga je vprašala Margareta.
«Nek gospod v gostilni «Pri roži.« Dejal je, da bodete že razumeli.«
«V gostilni «Pri roži« —? In kaj je delal tam?«
«čakal je na voz, ki si ga je naročil.«
«V oz?«
«Da, gospa! Poseben voz si je naročil. Čul sem od njegovih ljudi, da potuje naravnost v Dover.«
«To mi zadostuje. Lahko od idete!« Obrnila se je k strežaju: «Moj voz in štirje najhitrejši konji naj bodo takoj pripravljeni za na pot!«
Odšla sta.
Sama je obstala Margareta na trati. Njena vitka postava se ni genila, njene oči so nepremične strmele v tla, roke je imela krčevito sklenjene na prsih, ustnice so se ji šepelaje premikale in obupno ponavljale:
«Kaj naj storim —? Kaj naj storim —? Kje ga naj najdem? O Bog, pošlji mi razsvetljenja!«
Pa za obup ni bilo časa.
Storila je — nevede — nekaj strašnega in groznega, najstrašnejši zločin, se ji je zdelo, ki ga ženska more zagrešiti, — izdala je v smrt lastnega soproga —. In njena slepota, da ni spregledala igre, ki jo je igral, — ta se ji je zdela nov, hud smrtni greh. Poznati bi bila morala svojega moža, bolje bi ga bila morala poznati!
Kako si je mogla mislili, da je človek, ki jo je ljubil tako strastno, da je ta človek zares listi trapasti bebec, za katerega se je izdajal. Ona vsaj, njegova žena, bi bila morala spoznati, da se le dela takega, da je njegovo vedenje krinka, — in to krinko bi mu bila morala sneli z obraza —.
Njena ljubezen do soproga je bila mlačna in slabotna, tako slaba, da jo je zadušil njen lastni neumni ponos. In on jo je še vedno ljubil, strastno, koprneče —. Koliko je grešila zoper to ljubezen!
-Toda — čemu misliti na preteklost! Grešila je s svojo slepoto in popraviti je morala, kar je zagrešila, pa ne s praznim obupavanjem, — naglih, odločnih dejanj je bilo treba.
Percy se je danes zjutraj vkrcal na «Zoro.« Ge bo imel ugoden veter, bo v 24 urah na Francoskem.
Tesno za petami pa mu je Cliauveiin. Tudi on se je danes zjutraj odpeljal, pa v Dover. Tam si bo najel jadrnico in bo prišel v Calais precej obenem s Perey-jem.
In v Calaisu ali kje v bližini čakajo na «Dušico«
, "Boljša,,
!uc bolj Se delo.
•-Zč
Jetik
Zdravnik dr. Pečnik zdravi bolne na pljučih vsaki petek, tudi. v četrtek v Celju, Cankarjeva ulica št. 11, II, čitajte njegove tri knjige o jetiki, v vseh knjigarnah. 522
XMXXXXXXXX
Širite „Stražo *1
XXXXXXXXXX
Sveže kislo zelje, znano najboljše kakovosti nudi M. Berdajs. Trg svobode. 629 3—1
Veliko skladišče v gradu so odda v najem. Reflektant! naj se oglasijo pri g. arhitektu Glaser, Maribor^ Meljski dvor.	.630 3—t
Kuharico išče župnišče. — Naslov v upra.vništvu. 1068 633 3-1
francoski begunci, zaupajoč vanj, da jih bo varno spravil čez mejo in na Angleško.
S Chauvelinom za petami, ki bo zalezoval vsako njegovo kretnjo, se bo Percy — «Dušica« — sešel z begunci, — in Chauvelin ga bo prijel iti z njim Suzaninega očeta grofa Tournay in druge. In tudi Armanda Življenje njenega moža, življenje vseh, ki «o čakali na njegovo pomoč, je bilo v njenih rokah. Rešiti jih je-morala, vse je morala storiti, kar se je dalo —.
Pred vsem je morala najti Percyja in ga posvaritL
(Dalje prihodnjič,)
Na letovišču išče bolehni penzijonisl malo sobo z dobro-pečjo ali štedilnikom, bilo tudi v oddaljenem ali samotnem kraju: Ponudbe s ceno pod «Za-744« na, Publicitas d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ulica 11.	637
Prva mariborska hitropopravljalnica in izdelovahiica
vsakovrstnih čevljev se najtoplejše priporoča. Gene zmerne, postrežba solidna. Ivan Pirc, Koroška cesta št. 1.	635 2—1
Na prodaj! Dobroidoča gostilna na jako prometnem kraju, k tej spadajoče posestvo K 5,000.000.—. Realitet-na pisarna «Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.	636
Pošten mladenič, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče delo kot pomožni delavec ali sluga. J. Er-vež, Tezno 28.	624 3—4
Kupim hišo v Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici. Gosposki ulici ali na Glavnem trgu ali v bližini, ki bi imela v pritličju večje, zračne prostore takoj ali' v kratkem na razpolago. — Pismene ponudbe na upravništvo «Straže».	612'
Fižol in suhe gobe
kupuje vsako množino trgovina
A. Požar, Maribor, Gosposka 4
Originalno angleško blago “““Sr
raglane in zimske suknje
je
došlo
Izgotovljene moške obleke po raznih cenah. Plašči za gospe in kostumi se izdelujejo po meri. Najnižje cene!	pri	Najnižje cene!
Aleks. Starini, Maribor, Trg svobode I.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«
Novo došlo!	Novo došlo!
v^eh vrst angleško in češko sukno in drugo manufakturno blago, za jesensko in zimsko sezono. Cene resnično nizke, blago iz priznano najboljših tovarn.
MASTER df	KARNIČNIK,MARIBOR,	TRG
JTsaU naj si ogleda zalogo In prepriča z enUratnim nahnpom!
riiiiiiniMWiniiihidHiiiiriMrilWMlH——■1—1111111 ■imwMMUW
AMT 30C TO 3P* TLJ 232 "Wm
s* vedno !e najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
XARfil WISCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Perje asm :pcm&©lj«s
_____ ______ ■ ________________ .______________________________________________
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB
,Ba Cesta pri državnem kolodvoru
ZAGREB
Podružnice: Beograd, Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj. Ivoševič, Karolinka c. 560. — Spit: Ante Buič, Dioklecijanova obala 18. — Gruž: Ivo Lovričevič. — Bitolj: Gjorje J, Dimitrijevič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra )&7. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj.
Mihajlovič, Trg Kralja Petra 3.
Potnike do Haroburp soremll* družbeni uradnik
Somišljeniki, širite naše liste!
Hamburg—Amerika Linija ]
In
liniied American Lines inc. |
Filijalks
mm KMETEC,	UIIBLJAMfi
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točita po jasnila in prodaja vozne liste,
Odhod Ise Ljubljane vsaki t«den,
DIAMALT
«DJAMALT« tvornice Hauser & Sobotka, Beč-Stadlau, je v predvojni kakovosti skozi 24 let najboljše sredstvo v pekarskem obrtu. Varujte se pred drugimi potvorina-rai! Originalni Diamalt se dobi edino pri Glavnem zastopstvu za Jugoslav’jo: Edvard Dužanec, Zagreb.
Pod zastopstvo za mariborski okrog in mesto Maribor: T. T. Matije Ziegler ja nasl.
Miloš Oset, Maribor, Glavni trg.