GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK UDK 528=863 ISSN 0351-0271 EISSN 1581-1328 Letnik 63, št. 4, str. 465-646, Ljubljana, december 2019. Izidejo štiri številke na leto. Naklada te številke: 1200 izvodov. Prosto dostopno na spletnem naslovu: http://www.geodetski-vestnik.com. Vol. 63, No. 4, pp. 465-646, Ljubljana, Slovenia, December 2019. Issued four times a year. Circulation: 1,200 copies. Free on-line access at http://www.geodetski-vestnik.com. IF JCR (2018): 0,606 IF SNIP (2018): 0,543 Geodetski vestnik je odprtodostopna revija. Recenzirani objavljeni članki so indeksirani in povzeti v: Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) in Journal Citation Reports/Social Sciences Edition (JCR/SSE) Geodetski vestnik je indeksiran in povzet tudi v bibliografskih zbirkah: GEOBASE(TM), ICONDA - International Construction Database, DOAJ - Director of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences Geodetski vestnik is an open access journal. The reviewed papers are indexed and abstracted in: Social Sciences Citation index (SSCi) Social Scisearch (SSS) and Journal Citation Reports/Social Sciences Edition (JCR/SSE) Indexed and abstracted is also in those bibliographic data bases: GEOBASE(TM), iCONDA - international Construction Database, DOAJ - Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBiSS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences Izdajanje Geodetskega vestnika sofinancira: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Geodetski vestnik je vpisan v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 526. Geodetski vestnik is partly subsidized by the Slovenian Research Agency. Geodetski vestnik is entered in the mass media register at the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia under No. 526. I 465 | | 63/4| GEODETSKI VESTNIK GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA dr. Anka Lisec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 1 4768 560 e-naslov: urednik@geodetski-vestnik.com PODROČNI UREDNIKI dr. Božo Koler, področni urednik za inženirsko geodezijo dr. Mojca Kosmatin Fras, področna urednica za fotogrametrijo dr. Božena Lipej, področna urednica za upravljanje in evidentiranje nepremičnin dr. Krištof Oštir, področni urednik za daljinsko zaznavanje in geoinformatiko dr. Bojan Stopar, področni urednik za geodezijo in geofiziko dr. Alma Zavodnik Lamovšek, področna urednica za načrtovanje in urejanje prostora MEDNARODNI UREDNIŠKI ODBOR dr. Ivan R. Aleksic (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Janja Avbelj (Eumetsat, Darmstadt, Nemčija) dr. Branislav Bajat (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Tomislav Bašic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Zagreb, Hrvaška) Sandi Berk (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Giuseppe Borruso (Univerza v Trstu, DEAMS, Trst, Italija) Miran Brumec (Inženirska zbornica Slovenije) dr. Raffaela Cefalo (Univerza v Trstu, Oddelek za inženirstvo in arhitekturo, Trst, Italija) dr. Vlado Cetl (EK, Skupno raziskovalno središče, Ispra, Italija) dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgija) dr. Marjan Čeh (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Walter Timo de Vries (Tehniška univerza München, München, Nemčija) dr. Urška Demšar (Univerza St. Andrews, Velika Britanija) dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) mag. Erna Flogie Dolinar (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Thomas Kalbro (Kraljevi inštitut KTH, Stockholm, Švedska) dr. Dušan Kogoj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Žiga Kokalj (ZRC SAZU, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Ljubljana, Slovenija) dr. Miran Kuhar (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Reinfried Mansberger (Univerza za naravoslovne in biotehniške vede, IVFL, Dunaj, Avstrija) dr. Leiv Bjarte Mjos (Visoka šola v Bergnu, Bergen, Norveška) dr. Gerhard Navratil (Tehniška univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija) Tomaž Petek (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Dušan Petrovič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Alenka Poplin (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, ZDA) dr. Andrea Podör (Univerza Obuda, Szekesfehervar, Madžarska) dr. Anton Prosen (Ljubljana, Slovenija) dr. Dalibor Radovan (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Fabio Remondino (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italija) dr. Miodrag Roic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Zagreb, Hrvaška) dr. Baläzs Szekely (Univerza Eötvösa Loranda, Budimpešta, Madžarska) dr. Bojan Šavrič (ESRI Ltd, Redlands, Kalifornija, ZDA) dr. Maruška Šubic Kovač (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Joc Triglav (Geodetska uprava RS, Murska Sobota, Slovenija) dr. Mihaela Triglav Čekada (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Arvo Vitikainen (Univerza Aalto, Aalto, Finska) dr. John C. Weber (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, ZDA) dr. Klemen Zakšek (Rosen Group, Lingen, Nemčija) | 466 | GEODETSKI VESTNIK I 63/4 I EDITOR-IN-CHIEF Anka Lisec, Ph.D. University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Phone: +386 1 4768 560 E-mail: editor@geodetski-vestnik.com FIELD AND SUB-FIELD EDITORS Božo Koler, Ph.D., field editor for Engineering Geodesy § Mojca Kosmatin Fras, Ph.D., field editor for Photogrammetry Božena Lipej, Ph.D., field editor for Real Estate Management and Recording Krištof Oštir, Ph.D., field editor for Remote Sensing and Geoinformatics Bojan Stopar, Ph.D., field editor for Geodesy and Geophysics § Alma Zavodnik Lamovšek, Ph.D., field editor for Spatial Planning INTERNATIONAL EDITORIAL BOARD Ivan R. Aleksic, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Janja Avblej, Ph.D. (Eumetsat, Darmstadt, Germany) Branislav Bajat, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Tomislav Basic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Zagreb, Croatia) Sandi Berk (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Giuseppe Borruso, Ph.D. (University of Trieste, DEAMS, Trieste, Italy) Miran Brumec (Slovenian Chamber of Engineers) Raffaela Cefalo, Ph.D. (University of Trieste, Department of Engineering and Architecture, Trieste, Italy) Vlado Cetl, Ph.D. (EC, Joint Research Centre, Ispra, Italy) dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgium) Marjan Čeh, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Walter Timo de Vries, Ph.D. (Technical University of Munich, München, Germany) Urška Demšar, Ph.D. (University of St. Andrews, St. Andrews, Scotland, United Kingdom) Samo Drobne, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Erna Flogie Dolinar, M.Sc. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Thomas Kalbro, Ph.D. (Royal Institute of Technology, Stockholm, Sweden) Dušan Kogoj, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Žiga Kokalj, Ph.D. (ZRC SAZU, Institute of Anthropological and Spatial Studies) Miran Kuhar, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Reinfried Mansberger, Ph.D. (University of Natural Resources and Life Sciences, IVFL, Vienna, Austria) Leiv Bjarte Mjos, Ph.D. (Bergen University College, Bergen, Norway) Gerhard Navratil, Ph.D. (Vienna Technical University, Vienna, Austria) Tomaž Petek (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia) Dušan Petrovič, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Alenka Poplin, Ph.D. (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, USA) Andrea Podör, Ph.D. (Obuda Univerity, Szekesfehervar, Hungary) Anton Prosen, Ph.D. (Ljubljana, Slovenia) Dalibor Radovan, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Fabio Remondino, Ph.D. (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italy) Miodrag Roic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Zagreb, Croatia) Baläzs Szekely, Ph.D. (Eötvös Lorand University, Budapest, Hungary) Bojan Šavrič, Ph.D. (ESRI Ltd, Redlands, California, USA) Maruška Šubic Kovač, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Joc Triglav, Ph.D. (Surveying and Mapping Authority, Murska Sobota, Slovenia) Mihaela Triglav Čekada, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Arvo Vitikainen, Ph.D. (Alto University, Aalto, Finland) John C. Weber, Ph.D. (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, USA) Klemen Zakšek, Ph.D. (Rosen Group, Lingen, Nemčija) I 467 j | 63/4| GEODETSKI VESTNIK IZDAJATELJ Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: info@geodetski-vestnik.com IZDAJATELJSKI SVET mag. Blaž Mozetič, predsednik Zveza geodetov Slovenije mag. Erna Flogie Dolinar, Zveza geodetov Slovenije dr. Anka Lisec, glavna in odgovorna urednica Sandi Berk, urejanje rubrike Strokovne razprave dr. Mojca Foški, tehnično urejanje in oblikovanje TEHNIČNO UREJANJE IN OBLIKOVANJE dr. Mojca Foški, e-naslov: mojca.foski@fgg.uni-ljsi Barbara Trobec, e-naslov: barbara.trobec@fgg.uni-lj.si dr. Teja Koler Povh, e-naslov: teja.povh@fgg.uni-ljsi LEKTORIRANJE Manica Baša UREJANJE SPLETNIH STRANI dr. Klemen Kozmus Trajkovski e-naslov: web@geodetski-vestnik.com TISK SIMPRO d.o.o., Brezovica DISTRIBUCIJA mag. Janez Goršič, e-naslov: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si TRŽENJE (OGLASNO TRŽENJE) Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com NAVODILA AVTORJEM http://www.geodetski-vestnik.com PUBLISHER Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: info@geodetski-vestnik.com PUBLISHING COUNCIL Blaž Mozetič, M.Sc., president and Erna Flogie Dolinar, M.Sc., the Association of Surveyors of Slovenia Anka Lisec, Ph.D., editor-in-chief Sandi Berk, editor of the section Professional Discussions Mojca Foški, Ph.D., technical editor and design TECHNICAL EDITOR AND DESIGN Mojca Foški, Ph.D., e-mail: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-mail: barbam.trobec@fgg.uni-lj.si Teja Koler Povh, Ph.D., e-mail: teja.povh@fgg.uni-lj.si SLOVENE PROOFREADING Manica Baša WEB PAGE EDITING Klemen Kozmus Trajkovski, Ph.D. e-mail: web@geodetski-vestnik.com PRINT SIMPRO d.o.o., Brezovica DISTRIBUTION Janez Goršič, M.Sc., e-mail: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si MARKETING (ADVERTISING) Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com INSTRUCTIONS FOR AUTHORS http://www.geodetski-vestnik.com | 468 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | VSEBINA CONTENTS UVODNIK | EDITORIAL Anka Lisec ALMA MATER LABACENSIS 471 ALMA MATER LABACENSIS Blaž Mozetič ODLOČITVE 473 DECISIONS RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES Ajda Kafol Stojanovic, DanielKozelj, Maruška Šubic Kovač 479 OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA LOKALNI RAVNI ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar 491 VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MRE2E V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 Klemen Ritlop, Niko Fabiani, Katja Oven, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar, Mihaela Triglav Čekada 514 POVEČANJE ZANESLJIVOSTI GNSS-OMREŽIJ SIGNAL IN 0. RED INCREASE OF RELIABILITY OF THE SIGNAL AND ZERO-ORDER GNSS NETWORKS Sanja Tucikešic, Dragan Blagojevic 525 MODELIRANJE ČASOVNE VRSTE KOORDINAT GNSS IN NJIHOVE INTERAKCIJE S POVPREČNO MAGNITUDO POTRESOV MODELLING OF THE TIME-SERIES OF GNSS COORDINATES AND THEIR INTERACTION WITH AVERAGE MAGNITUDE EARTHQUAKES Leyla Cakir, Berkant Konakoglu 541 VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMACIJO 2D-KOORDINAT PRI POSPLOŠENI REGRESIJSKI NEVRONSKI MRE2I GRNN THE IMPACT OF DATA NORMALIZATION ON 2D COORDINATE TRANSFORMATION USING GRNN | 469 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK ^ STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS Marko Rotar, Kristina Murovec 554 LOKACIJSKA IZBOLJŠAVA ZEMLJIŠKOKATASTRSKEGA PRIKAZA POSITIONAL ACCURACY IMPROVEMENT OF LAND CADASTRE INDEX MAP Joc Triglav 568 KATASTRSKI DIGITALNI ARHIV 'NA KRO2NIKU' CADASTRAL DIGITAL ARCHIVE 'ON THE PLATE' Blaž Barborič, Irena Ažman, Raffaela Cefalo, Alessandra Chiarandini, Silvano De Zorzi, Tomaž Petek, Roberto Previato, Martin Puhar, Tatiana Sluga, Agostino Tommasi, Umberto Trivelloni, Mauro Zanardo 579 PROJEKT HARMO-DATA: USKLADITEV PODATKOV ZA ČEZMEJNO UPRAVLJANJE PROSTORA PROJECT HARMO-DATA: DATA HARMONIZATION FOR CROSS-BORDER SPATIAL MANAGEMENT Sandi Berk 589 50. OBLETNICA PRISTANKA NA LUNI IN POMEN OSVAJANJA VESOLJA ZA GEODEZIJO 50th ANNIVERSARY OF THE MOON LANDING AND THE IMPORTANCE OF CONQUERING SPACE FOR GEODESY Joc Triglav 601 GALILEO, LADM IN KATASTER GALILEO, LADM AND CADASTRAL SURVEYING NOVICE IZ STROKE | NEWS FROM THE FIELD 605 DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES 617 RAZNO I MISCELLANEOUS 629 MIHA KONJAR - NOVI DOKTOR ZNANOSTI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG DIPLOME IN MAGISTERIJI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG, OD 1. 8. 2109 DO 31. 10. 2019 Slike na naslovnici: »Izbor iz preglednih grafičnih vsebin digitalnega arhiva zemljiškega katastra za elaborate novih izmer v Idposih 0 - primer k.o. 105 Murska Sobota. Večja slika: pregledni prikaz upravnih statusov mej iz januarja 2019. Desno zgoraj: Razrez skic fotogrametrične izmere okolice mesta Murska Sobota iz leta 1974. Desno spodaj: Razrez skic ortogonalne izmere ožjega območja mesta Murska Sobota iz leta 1967. Avtor slik: Joc Triglav, OGU MS. I 470 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | ALMA MATER LABACENSIS ALMA MATER LABACENSIS ¡T Anka Lisec glavna in odgovorna urednica | Editor-in-chief V predhodni izdaji Geodetskega vestnika smo se v uvodniku spomnili 100-letnice visokošolskega izobraževanja na področju geodezije na Slovenskem, tokrat uvodne besede posebej namenjam še naši Almi MaterLabacensis, Univerzi v Ljubljani, ki je 3. decembra uradno zaznamovala svoj 100. rojstni dan. Na ta dan je namreč v tedanjem Kranjskem deželnem dvorcu, kjer je še danes sedež Univerze v Ljubljani, jezikoslovec dr. France Ramovš predaval o historični gramatiki slovenskega jezika. Prvo predavanje v okviru na novo ustanovljene Univerze v Ljubljani je takrat devetindvajsetletni predavatelj začel z besedami »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več.« Univerza v Ljubljani, prva slovenska univerza, je bila ustanovljena v času, ko je bilo minilo že skoraj štiristo let od natisa prve slovenske knjige. Mnogo svetlih trenutkov za razvoj znanosti in umetnosti je preteklo v obdobju od prve knjige do prve univerze na Slovenskem, a tudi mračna obdobja so bila prisotna, obdobja, ki so zavirala svobodno razmišljanje, s tem pa splošni napredek. In vendar sta ne glede na vse zmagala znanje in razum. V začetku 20. stoletja smo tako dobili slovensko univerzo, katere temeljno poslanstvo je bilo od vsega začetka prispevati k razvoju znanosti in umetnosti, s tem da se zagotovi okolje za kakovostno raziskovanje in izobraževanje ter podpirajo svobodne in kritične javne razprave. Rektor novoustanovljene Univerze v Ljubljani je postal Josip Plemelj, znan matematik z začetka 20. stoletja. V prvem študijskem letu 1919/1920 je bilo vpisanih 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. Ženske so bile takrat tako med študenti kot znanstveniki močno v manjšini. Zanimivo pa je, da je bila prva oseba, ki je zagovarjala doktorat na novoustanovljeni ljubljanski univerzi, ženska, in sicer kemičarka Anka Mayer iz Lož pri Vipavi. Da ustanovitev Univerze v Ljubljani ni bila niti enostavna niti samoumevna, je bilo izpostavljeno tudi na slavnostni akademiji 3. decembra v Cankarjevem domu, kjer je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Univerzi v Ljubljani podelil najvišje državno odlikovanje: red za izredne zasluge za prispevek k duhovnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda, uveljavitvi slovenskega jezika ter za vrhunske dosežke na področju znanosti in izobraževanja. Geodeti Univerzo v Ljubljani štejemo za svojo AlmoMater, saj je od leta 1919, ko je bila ustanovljena, pa I 471 j | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK vse do danes to edina visokošolska izobraževalna institucija na Slovenskem, ki izvaja študijske programe ¡o na področju geodezije. V stotih letih univerzitetnega izobraževanja je področje geodezije doživelo vzpone S in padce. Slednje ne velja le za visoko šolstvo in raziskave, ampak tudi za stroko. Tudi danes se geodeti H srečujemo z mnogimi izzivi, ki so med drugim povezani z izrazito hitrim tehnološkim napredkom na > področju geodezije in geoinformatike ter spreminjajočimi se zahtevami uporabnikov naših izdelkov in storitev. Mnogi od teh izzivov so predstavljeni v pričujoči številki Geodetskega vestnika, ki prinaša zelo pester nabor raziskovalnih in strokovnih člankov. Verjamem, da se vam bo ob prebiranju vsebine tokratne praznične številke utrnila kakšna nova zamisel, ki jo boste morda delili z nami v kateri izmed naslednjih številk Geodetskega vestnika. Lepo vabljeni! Ob koncu leta se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli prispevali k rednemu izdajanju Geodetskega vestnika, vključujoč bralce in bralke, ki ste mnogokrat delili zamisli za izboljšave revije z nami. V luči stoletnice slovenske univerze pa vam v novem letu želim predvsem svobodnega in kritičnega razmišljanja ter odprtosti za sodelovanje in spremembe! I 472 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | The previous editorial of Geodetski vestnik mentioned the 100th anniversary of university land-surveying studies in Slovenia, so allow me to dedicate this one to our Alma Mater Labacensis, the University of g Ljubljana, which officially celebrated its 100th birthday on December 3rd. This is the day on which Dr £3 France Ramovš, an expert in Slavic languages, held a lecture on the historical grammar of the Slovenian |g language at the then Provincial Assembly of the Carniolan Provincial Manor, which has served as the § premises of the University of Ljubljana to this day. The then 29-year-old lecturer began the very first lecture on the newly established University of Ljubljana with these words: "On this day, as we are expecting a new era, a new life, as we are establishing a Slovenian university, allow me to greet you as the first students of our Almae Mater. In this holy moment, our nation is entering history that can never be erased." The University of Ljubljana, the first Slovenian university, was established almost four hundred years after the first Slovenian book was printed. Many bright moments for the development of science and art passed in the period between the first book and the first university in Slovenian territories, also intersected with darker periods, when freedom of thought, and the overall development with it, were inhibited. Yet, knowledge and reason prevailed. So, the beginning of the 20th century was marked by the establishment of the Slovenian university, whose primary calling from the very beginning was to help develop science and thus pave the way for high-quality education and free and critical public debate. The rector of the new University of Ljubljana was Josip Plemelj, one of the most important mathematicians of the early 20 th century. In the first academic year of 1919/1920, 942 students enrolled in the University: 28 women and 914 men. The number of men among the scientists and students greatly surpassed the number of women. However, it is interesting that the first doctorate of the new university in Ljubljana was awarded to Ana Mayer, a chemist form Lože near Vipava. The fact that the establishment of the University of Ljubljana was far from simple and obvious was also stressed at the formal ceremony held on 3rd December in Cankarjev dom in Ljubljana. The President of Slovenia, Borut Pahor, conferred on the University of Ljubljana a national decoration: the Order of Merit for Distinguished Service for contributions to the spiritual and cultural development of the Slovenian nation, promotion of the Slovenian language, and outstanding achievements in science and education. Surveyors may freely regard the University of Ljubljana as their Alma Mater, since it has been the only university-level educational institution in Slovenia that offer land-surveying study programmes. Our field of expertise has seen its brighter and darker days through the hundred years of education. This does not only refer to high education and research but also to the profession itself. Today, surveyors are faced with numerous challenges that are also connected with exceptionally rapid technological advancements in the fields of geodesy and geoinformatics, as well as the changing needs for our products and services. Many of these challenges are described in this issue of Geodetski vestnik, which brings a wide variety of research and scientific papers. I am confident that this festive issue will ignite some new ideas that you might be willing to share with us in one of the future issues of our journal. You are kindly invited to contribute! I would like to express my thanks to everybody who has made their contribution to the regular publishing of Geodetski vestnik, including the readers, many of whom were prepared to share their thoughts on I 473 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK the improvement of the journal with us. In the spirit of the Slovenian university centenary, I wish you numerous free and critical thinking in the coming year, as well as an openness to cooperation and change! O I 474 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | ODLOČITVE DECISIONS ¡T Blaž Mozetič predsednik Zveze geodetov Slovenije | president of the Association of Surveyors of Slovenia Sprejemanje odločitev je prijetno opravilo, če ga opazuješ iz varne razdalje in odločitve sprejemajo drugi, včasih celo namesto tebe. Ali je slednje dobro, prepuščam vaši presoji. Seveda si potem vzamemo pravico, nekateri menijo, da je to celo dolžnost, da iz vseh zornih kotov preverimo in pretehtamo, ali je bila sprejeta odločitev primerna. Polni smo zamisli, kaj vse bi morali pred sprejetjem odločitve še upoštevati, premisliti, prespati in da bi odločitev morebiti morala biti drugačna. Ampak večino našega izvajanja gre v smeri, da bi tisti, ki so sprejeli odločitev, morali sprejeti drugačno, pravilnejšo odločitev. Za vrhunec dodamo še tisto skoraj ponarodelo izjavo: »Če bi se jaz odločal ...« Ampak se nisi! Če želiš odločati, je treba stopiti iz množice, dvigniti glavo, pogledati čez plot in se dostikrat obrniti tudi proti toku. Najprej moraš sam pri sebi sprejeti odločitev, da se želiš odločati. Ko preteče nekaj časa po sprejetju odločitve, si dostikrat izprašujemo vest z besedami: »Če bi takrat vedel, bi .« Presojanje smotrnosti preteklih odločitev iz časovne razdalje ter z novimi, svežimi in bogatimi izkušnjami ter informacijami odsvetujem, saj se takoj ujamemo v zanko »Kaj vse bi, če bi ...«. Trdim, da je v danem trenutku, z informacijami, ki so na voljo, znanjem in izkušnjami ter ne nazadnje tudi instinktom in kančkom božje pomoči, sprejeta odločitev najboljša in najbolj optimalna. Ne verjamete? Poskusite! Uspešnost ali neuspešnost rezultatov te odločitve je v nadaljevanju večinoma odvisna od dejavnikov, ki se pojavijo po njenem sprejetju in niso več pod nadzorom odločevalca. Vsaka odločitev je pravilna. Napačna je le ne-odločitev. In da ne bo tale zapis izzvenel tako na okrog, tako malo mimo geodetske stroke, kot da se nam v geodeziji ni treba veliko odločati, mogoče se včasih najraje ne bi in upamo, da se bo kdo namesto nas, pa naslednji praktični primer iz 200-letne prakse geodezije za ponazoritev zgoraj zapisanega. V postopku ureditve meje mora geodet sprejeti odločitev. Kakšen bo rezultat te odločitve — beri: ali se bosta morebiti mejaša skregala ali ne — pa ni več v njegovi domeni, seveda upoštevaje dejstvo, da je geodet strokoven, moralen in pokončen človek, vreden nosilec dolžnosti in odgovornosti, ki mu je zaupana. Spoštovane kolegice in kolegi ter sopotniki geodetske stroke že danes sprejmite odločitev, da se boste udeležili 48. Geodetskega dneva z naslovom Geodezija za kakovostne odločitve v prostoru in času, ki bo potekal 12. in 13. marca 2020 v Ljubljani, ker je to prava odločitev in odlična strokovna pomoč pri prihodnjem odločanju v duhu »Kaj bom jaz naredil, da bo bolje ...«. Blagoslovljene božične praznike in vse dobro ter srečno v letu 2020! I 475 j | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK Decision-making can be a pleasant exercise if observed from a safe distance and if the decisions are made ČČ R by others, sometimes even instead of you. I'm leaving it to your judgment as to whether this is good or E ~ bad. It is human nature that we later often reserve the right — some even consider it a duty — to assess NI o the decision from different angles and judge its wisdom. The ideas regarding what else should have been taken into account, considered, and slept on flood in, with the likely conclusion that the decision should have been different. Much of our reasoning suggests that the decision-makers should have decided differently, more correctly. And one should not forget the words that could be considered a piece of the national lore: "If it had been me..." But it wasn't! Decision-making requires that we step out of the shadows, that we raise our heads, look over the fence, sometimes even turn against the current. This is the issue of a decision made at the very beginning: the decision that you want to make. Some time after the decision has been made, doubts begin to flood our minds: "If I had known that then, I would have." We get quickly trapped into the loop of "what would have been if it had." when we try to judge the wisdom of our previous decisions through the perspective of new, fresh, and rich experiences and new information, so this is not advisable. I am positive that a decision that we make at any given moment, with all the information available then, with all the knowledge and experience, and, last but not least, with the use of our instincts and a bit of divine help, is the best available and optimal. You don't believe me? Try it! The future success of a certain decision mostly depends on factors that emerge only later, and the decision-maker usually has no influence over them. Every decision is the right one. The only thing that is really wrong is a non-decision. Allow me to give you an example from the 200-year-old land surveying tradition to avoid the impression that this writing serves itself and that it has little relevance with land surveying, that our profession does not involve much decision-making, that we tend to avoid it or even hope that somebody else would do it instead of us. A land surveyor must make a decision in every boundary determination process. The consequences of his decision — i.e., if the neighbours will quarrel of not — are out of his field of expertise, of course presuming the land surveyor is an expert with high morals and integrity, a worthy carrier of duties and responsibilities that have been placed on him. Dear land surveyors and everybody else who follows our steps, make a decision to take part in the 48 th Land Surveying Day under the title Geodesy and (Quality of Geo-spatial Data for Good Decision-making, which will take place on 12 and 13 March 2020 in Ljubljana. This is the right decision and an excellent professional input for your future decision along the lines of "What will I do to make things better." May the peace and joy of Christmas be with you and throughout 2020! I 476 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | I 477 | j 63/4 j GEODETSKI VESTNIK I 478 j G V GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 63 | št. / No. 4 | 9 OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA LOKALNI RAVNI ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISIONMAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL |63/4| Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Šubic Kovač UDK: 349.414:628.1:711.4 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01 Prispelo: 14. 8. 2019 Sprejeto: 4. 11. 2019 DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2019.04.479-490 SCIENTIFIC ARTICLE Received: 14. 8. 2019 Accepted: 4. 11. 2019 IZVLEČEK Razvoj naselij je odvisen od številnih dejavnikov, med drugim od razpoložljivosti komunalne infrastrukture. V zvezi s tem znanstveniki ugotavljajo, da le integrirano načrtovanje komunalne infrastrukture in načrtovanje razvoja naselij ustvarjata razmere za trajnosten in ekonomičen urbani razvoj, kar pa se v praksi prostorskega načrtovanja v Sloveniji ne upošteva. V članku smo iskali odgovor na raziskovalno vprašanje: Na podlagi katerih podatkov in na podlagi kakšnega modela lahko v Sloveniji ocenimo zmogljivost vodovodnega sistema, ki je strokovna podlaga za odločanje o razvoju naselij na lokalni ravni? V ta namen smo analizirali rezultate že izdelanih raziskav z obravnavanega področja in oblikovali integriran dinamični model za oceno zmogljivosti vodovodnega sistema, ki izhaja iz simulacije gradnje na nepozidanih stavbnih zemljiščih in potreb novih porabnikov na teh zemljiščih po vodi. Hidravlična preveritev za oceno zmogljivosti vodovodnega sistema je izvedena z računalniškim programom Aquis 7.0. Glede na rezultate hidravlične preveritve so predlagani ukrepi in ocenjeni stroški ustreznih izboljšav obstoječega vodovodnega sistema oziroma njegove dograditve. Model za oceno zmogljivosti vodovodnega sistema je bil apliciran na primeru mestne občine Kranj. KLJUČNE BESEDE ABSTRACT _ Settlement development depends on many factors, including the availability of municipal infrastructure. Scientists find that only integrated municipal infrastructure planning and settlement-development planning create conditions for sustainable and economical urban development. This is not taken into account in spatial ^planning practise in Slovenia. This paper seeks a response to the research question: Based on what data, and based on what model can the capacity of the water supply system in Slovenia be assessed, which constitutes the expert basis for settlement development decision-making at the local level. To this end, we analysed the results of relevant existing research and devised an appropriate integrated and dynamic model for assessing the capacity of the water supply system, which was generated from a simulation of construction on vacant building land and relevant water requirements of new water consumers. In assessing the capacity of the public water supply system, the Aquis 7.0 Software was applied in accomplishing the hydraulic system validation. In line with the hydraulic system validation results, the respective measures are proposed, and the costs of necessary improvements of the existing water supply system or its upgrading are envisaged. The model was applied on the example of the Municipality of Kranj. KEY WORDS _ prostorsko načrtovanje, strokovne podlage, razvoj naselij, spatial planning, expert basis, settlement development, water zmogljivost vodovodnega sistema, komunalno gospodarstvo distribution system capacity, municipal economics jda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Šubic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | | 479 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK 1 UVOD Slovenija je enako kot številne druge vzhodnoevropske države na začetku 90. let prejšnjega stoletja prešla na sistem tržnega gospodarstva. Na prehodu iz tako imenovanega »dogovornega« sistema prostorskega načrtovanja v sistem prostorskega načrtovanja v tržnem gospodarstvu bi morala spremeniti tudi izhodišča glede izdelave strokovnih podlag za odločanje v procesu prostorskega načrtovanja. Ne le, da tega ni naredila, tako kot ugotavljata tudi Niedzialkowski in Beunen (2019) za Poljsko, poleg načel in orodij za integralno prostorsko načrtovanje na lokalni ravni je zanemarila tudi dolgoročni vidik prostorskega načrtovanja, ki je bil prisoten v prostorskih aktih prejšnjega družbeno-ekonomskega sistema. 2 Šele 27 let po prehodu v nov sistem je bil v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP - 2, 2017) poudarjen S pomen strokovno utemeljenega prostorskega načrtovanja z jasno opredeljeno etapnostjo načrtovanja. ^ Uveden je bil elaborat ekonomike (Pravilnik o elaboratu ekonomike, 2019), s katerim se v vseh fazah priprave prostorskih izvedbenih aktov preverja ekonomičnost načrtovanih prostorskih ureditev, tudi komunalne infrastrukture, oceni se investicija, določi vir finančnih sredstev ter etapnost izvajanja načrtovanih ureditev. Take strokovne podlage omogočajo preglednejše odločanje glede usmerjanja razvoja naselij, pri čemer se upošteva tudi stanje komunalne infrastrukture in njena zmogljivost. V zvezi s tem je bilo v raziskavi postavljeno naslednje raziskovalno vprašanje: Na podlagi katerih podatkov ^ in na podlagi kakšnega modela lahko v Sloveniji ocenimo zmogljivost vodovodnega sistema, ki se uporablja E č^ kot strokovna podlaga za odločanj e o razvoj u naselij na lokalni ravni, že v procesu prostorskega načrtovanj a? Metoda dela in struktura članka sta zasnovani v skladu z raziskovalnim vprašanjem. Najprej so prikazane že izdelane raziskave s tega področja. Z upoštevanjem rezultatov obstoječih raziskav ter stanja v Sloveniji je prikazan način ocenjevanja zmogljivosti vodovodnega sistema. Opredeljene so morebitne izboljšave in dograditve vodovodnega sistema ter s tem povezani stroški in predvidena etapnost gradnje. Tovrstne ocene se v Sloveniji v fazi priprave prostorskih aktov do zdaj niso izdelovale, so pa pomembna strokovna podlaga pri načrtovanju razvoja naselij in nasprotno (Kafol Stojanovic, 2018). 2 PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA V preteklosti je obstajala dilema, ali je komunalna infrastruktura ena izmed podlag za dimenzioniranje različnih funkcij in velikosti naselja ter za določanje rabe prostora ali velja nasprotno. Danes znanstveniki (Brown, Keath in Wong, 2009) ugotavljajo, da ne velja prvo ne drugo. Z zaporednostjo upoštevanja posameznih dejavnikov pri načrtovanju razvoja naselij se ne ustvarjajo pogoji za trajnosten in ekonomičen urbani razvoj, kar danes potrjujejo dela številnih avtorjev (Kathlene et al., 2010; Beckwith, 2014; Grimaldi Pellecchia in Fasolino., 2017; Sproul, 2017). Ti v svojih raziskavah poudarjajo pomembnost integriranega načrtovanja komunalne infrastrukture in načrtovanja razvoja naselij. Težave se pogosto pojavljajo predvsem zato, ker se v sistemu načrtovanja komunalne infrastrukture ne upošteva načrtovana raba prostora na nekem območju, pri ocenjevanju prihodnjih potreb po storitvah se ne upoštevajo predvideni prostorski načrti glede razvoja naselij, primanjkuje prostorskih podatkov o razporeditvi potreb po storitvah in prihodnjih investicijah (Grimaldi Pellecchia in Fasolino, 2017). Podobno je treba pri prostorskem načrtovanju upoštevati in v prostorske načrte vključevati elemente upravljanja komunalne infrastrukture (Kathlene et al., 2010). Gradnja komunalne infrastrukture je povezana z relativno visokimi stroški, zato je za smotrno in ekonomično načrtovanje izredno pomembno upoštevati ne le njeno fizično prisotnost, temveč tudi njeno Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Šubic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA | 480 | LOKALNI RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | zmogljivost, vključno s primerno predimenzioniranostjo. Zmogljivost komunalne infrastrukture, s tujko jo lahko imenujemo tudi kapaciteta, je v našem primeru opredeljena kot sposobnost komunalne infrastrukture za zagotavljanje določenega obsega potreb. Zmogljivost komunalne infrastrukture je lahko večja oziroma manjša od obstoječih oziroma predvidenih potreb ali pa jim je izjemoma enaka. V postopku načrtovanja komunalne infrastrukture je pomembna tudi ocena izvedljivosti različnih možnosti razvoja komunalne infrastrukture, kar pomeni bolj trajnosten pristop k načrtovanju in odločanju o nadaljnjem razvoju naselij (Mitchell, Mein in McMahon, 2001; Hardy, Kuczera in Coombes, 2005; Mitchell in Diaper, 2005; Brown, Keath in Wong, 2009). V ta namen so bili razviti številni modeli načrtovanja vodovodnih sistemov, ki vključujejo različne elemente, ki vplivajo na njihovo vodno bilanco. Najprej so se razvijali statični modeli načrtovanja vodovodnih sistemov, ki ne vključujejo dolgoročnega vidika razvoja naselij zaradi spremembe števila prebivalstva in sprememb v gospodarstvu. Modeli, ki so primerni za dolgoročno načrtovanje vodovodnih sistemov, morajo biti dinamični ter vključevati tudi socialne in ekonomske spremenljivke (Mitchell et al., 2007). Willuweit in O'Sullivanu (2013) v dinamičnem modelu načrtovanja vodovodnih sistemov, apliciranem v Dublinu, povezujeta koncepte urbane vodne bilance z modelom dinamike rabe tal in podnebnim modelom, kar zagotavlja platformo za dolgoročno načrtovanje mestne oskrbe s pitno vodo in povpraševanja po vodi. Obstajajo tudi integrirani modeli načrtovanja komunalne infrastrukture, ki vključujejo različne spremenljivke in modele z drugih področij (Schönhart et al., 2018). Kot primer integriranega modela je v študiji avtorjev Mair et al. (2014) uporabljen model DynaMind, ki primerjalno analizira vpliv novih priključkov na spremembe obstoječega kanalizacijskega sistema. Pomembno vlogo na področju modelov za načrtovanje komunalne infrastrukture in rabe prostora imajo modeli VIBe (angl. Virtual Infrastructure Benchmarking) in DynaVIBe (angl. Dynamic Virtual Infrastructure Benchmarking). Z orodji je mogoče generirati mrežo mestnih vodovodnih sistemov za neko območje, pri čemer se upoštevajo podatki spreminjanja prebivalstva in rabe prostora. Modeli omogočajo tudi vključitev analize verjetnostnih scenarijev v prihodnosti (Sitzenfrei et al., 2010; Sitzenfrei, Möderl in Rauch, 2013). Praksa v Sloveniji glede vključenosti komunalne infrastrukture v proces prostorskega načrtovanja je še v začetni fazi razvoja. V veljavnih občinskih prostorskih načrtih (Zakon o prostorskem načrtovanju. ZPNačrt, 2007) večinoma ni ustrezno opredeljena predvidena komunalna infrastruktura, vključno s predvideno dinamiko njene izgradnje kot posledice potreb prostorskega razvoja. Ta se običajno načrtuje šele v naslednjih fazah podrobnega prostorskega načrtovanja oziroma ob izdelavi idejne zasnove ali projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja (MOP, 2018), finančni in časovni vidik je pogosto zanemarjen (Štravs, Dekleva in Ivanič, 2010). Zato je v nadaljevanju prikazan prvi poskus vzpostavitve ustreznih podatkov in oblikovanja integriranega dinamičnega modela za odločanje o prihodnjem razvoju naselij na lokalni ravni glede na stanje in zmogljivosti vodovodnega sistema. 3 METODOLOGIJA ZA OCENO ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O RAZVOJU NASELIJ Metodologija oblikovanja modela za oceno zmogljivosti vodovodnega sistema je zasnovana v več korakih. Najprej je treba vzpostaviti nove podatke o predvidenih površinah za prostorski razvoj naselij in predvideni porabi pitne vode. Izvede se hidravlična preveritev zmogljivosti vodovodnega sistema in glede na Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Subic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA LOKALNI RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | | 481 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK -=c ^ rezultate hidravlične preveritve se odloči o ustreznih ukrepih za izboljšanje zmogljivosti ter oceni stroške E teh ukrepov. Zmogljivost vodovodnega sistema, ustrezni ukrepi in z njimi povezani stroški so eno izmed ^ meril za opredelitev namenske rabe prostora in etapnosti razvoja naselij. Preveritev zmogljivosti se peri-g odično ponavlja glede na dinamiko spreminjanja razvoja naselij. E cc 3.1 Predpostavke in omejitve Model za oceno zmogljivosti vodovodnega sistema sloni na več predpostavkah in omejitvah. — V raziskavi smo se omejili le na dejavnost oskrbe s pitno vodo in oceno zmogljivosti vodovodnega sistema. Objekte in omrežje vodovodnega sistema delimo na magistralno, primarno in sekundarno, ki so v celoti v javni lasti. Priključki v zasebni lasti (terciarno omrežje) v raziskavo niso vključeni. l_l_J — V nasprotju s številnimi študijami iz bolj sušnih območij sveta (Kathlene et al., 2010; Urban Water Management Plan, 2010; Sproul, 2017) smo predpostavljali, da so na obravnavanem območju, to je na območju izbrane lokalne skupnosti, vodni viri dovolj izdatni, zanimala nas je le zmogljivost vodovodnega sistema. Sicer bi morali v model vključiti tudi oceno zadostne količine vode za oskrbo novih porabnikov. — Ključna vhodna podatka za oceno zmogljivosti sta obstoječa in predvidena poraba vode v izbranem oziroma predpostavljenem obdobju. Poraba vode ni konstantna, ampak je odvisna od številnih dejavnikov, spreminja pa se tekom letoa, meseca in dneva. Na porabo vode močno vplivata tipologija poselitve in gostota pozidave (Rakar, 1980; Urban Water Management Plan, 2010; Kenway et al., 2013). Poraba vode je v veliki meri odvisna tudi od dejavnosti oziroma skupine porabnikov, spremembe števila prebivalstva, podnebnih razmer, vpliva staranja infrastrukture, gospodarskega razvoja, tehnološkega napredka, sprememb v rabi tal, velikosti naselja, življenjskega standarda in vedenja porabnikov (Petrešin, 1980; Panjan, 2005). Pri dimenzioniranju vodovodnega sistema smo upoštevali nihanja porabe vode čez dan, izračunana na podlagi koeficienta neenakomernosti urne porabe, ki predstavlja razmerje med maksimalno dnevno in srednjo dnevno porabo vode. — Izhodiščni podatek za odločanje o razvoju naselij na lokalni ravni so tudi predvidene površine nepozidanih stavbnih zemljišč in površine, kjer je predvidena zgostitev, prenova ali prestrukturiranje. V analizo so vključena nepozidana stavbna zemljišča, ki v obstoječih občinskih prostorskih aktih oziroma drugih evidencah o stavbnih zemljiščih niso opredeljena. V raziskavi smo pri njihovi opredelitvi upoštevali podrobno namensko rabo prostora, prostorske izvedbene pogoje, velikost in pravne režime na obravnavanih območjih nepozidanih stavbnih zemljišč. Iz predvidene velikosti in dejavnosti nepozidanih stavbnih zemljišč izhaja ocena predvidene porabe vode, upoštevajoč predpostavko, da se relativna obstoječa poraba vode na prebivalca v prihodnosti ne bo povečala. — Zmogljivost obstoječega vodovodnega sistema je ključno izhodišče v procesu prostorskega načrtovanja in razmeščanja dejavnosti v prostoru (Haynes et al., 1984). Zmogljivost vodovodnega sistema se lahko preveri s hidravlično preveritvijo obstoječega vodovodnega sistema, torej s simuliranjem dejanskega delovanja vodovodnega sistema z matematičnimi modeli. Osnovni pogoj za izvedbo različnih simulacij je vzpostavljen in umerjen model vodovodnega sistema (Walski et al., 2003). Za oceno zmogljivosti vodovodnega sistema smo v raziskavi uporabili računalniški program Aquis 7.0 (Petrol, d. d., 2018). — Pomemben element pri preveritvi hidravličnih razmer v omrežju v prihodnosti, ki pogosto predstavlja neznanko, je etapnost prihodnjega razvoja naselij na območju lokalne skupnosti (Haynes et al., Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Šubic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA | 482 | LOKALNI RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | 1984). Od predvidene etapnosti so odvisni scenariji, za katere se hidravlično preverja zmogljivost vodovodnega sistema. Z modeli za načrtovanje vodovodnega sistema se običajno analizirajo različni načrtovani scenariji glede zmogljivosti vodovodnega sistema: obstoječe stanje, predvideno stanje čez pet let, deset let, dvajset let in stanje, ko so predvidene zmogljivosti vodovodnega sistema dosežene v celoti (Planning Guidelines ..., 2010). Mutschmman in Stimmelmayr (2011) navajata, da naj se za scenarije izberejo obdobja, ki sovpadajo z državnimi in občinskimi načrti. Smiselno je najprej analizirati zmogljivost vodovodnega sistema ob pogoju, da se v trenutku izvede vsa predvidena gradnja. Če zmogljivost vodovodnega sistema ni zadostna za vso predvideno gradnjo, potem se izvede preverjanje vsaj za vsakih pet let. Od tega, kdaj so vse kapacitete sistema zapolnjene, je odvisno ¡g cc nadaljnje načrtovanje etapnosti razvoja naselij. E — V oceni stroškov za izvedbo ukrepov, ki omogočajo predvideno poselitev, se upoštevajo samo inve- ^ sticijski stroški za izvedbo ukrepov in gradnjo novega omrežja v vodovodnem sistemu. 3.2 Model za oceno zmogljivosti vodovodnega sistema in odločanje o razvoju naselij v izbrani lokalni skupnosti 1. korak: Ocena predvidene porabe vode glede na etapnost pozidave Najprej je treba določiti obseg nepozidanih stavbnih zemljišč v lokalni skupnosti. Tega podatka v obstoječih evidencah ni na voljo, zato smo za namen te raziskave v skladu z zakonom (ZUreP-2, 2017) opredelili nepozidana stavbna zemljišča. To so zemljišča, na katerih je mogoča gradnja objektov, ki za delovanje potrebujejo komunalno infrastrukturo (ZUreP-2, 2017) oziroma v našem primeru oskrbo s pitno vodo. Območja, kjer podrobna namenska raba prostora ne predvideva gradnje stavb (na primer območja zelenih površin in območja prometne infrastrukture), niso obravnavana. Prav tako niso obravnavana območja, kjer pravni režimi, velikost območja ali drugi prostorski izvedbeni pogoji iz prostorskega akta ne dopuščajo gradnje stavb. Za vsako območje nepozidanih stavbnih zemljišč se predvidena poraba vode oceni na podlagi obstoječe povprečne letne porabe vode na primerljivih že pozidanih območjih. Primerljivost območij je določena glede na lego območja, predvideno namensko rabo prostora, prostorske izvedbene pogoje, velikost območja, predvidene dejavnosti in tip pozidave. 2. korak: Hidravlična preveritev obstoječega vodovodnega sistema glede na ocenjeno porabo vode Hidravlična preveritev se izvede z računalniškim programom Aquis 7.0 (Petrol, d. d., 2018). Izdela se točkovni sloj novih porabnikov vode (pridobljeno v 1. koraku), potem se točke povežejo z najkrajšo razdaljo z obstoječim vodovodnim omrežjem po načelu Thiessenovih poligonov. Opredelijo se nihanja porabe vode čez dan, torej koeficienti neenakomernosti urne porabe. Hidravlična preveritev se izvede za uro v dnevu, ko je poraba največja oziroma ko je koeficient neenakomernosti urne porabe največji, in sicer v naslednjem vrstnem redu: — Hidravlična preveritev obstoječega vodovodnega sistema (brez novih porabnikov). — Hidravlična preveritev obstoječega vodovodnega sistema z dodanimi novimi porabniki vode. — Preveritev ustreznosti zmogljivosti vodohranov z vidika dodatne porabe vode. — Preveritev ustreznosti obstoječega vodovodnega sistema v primeru požara ob srednji dnevni porabi vode v dnevu z najvišjo letno porabo vode, tj. najvišjim koeficientom letne neenakomernosti. Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Subic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA LOKALNI RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | | 483 | GEODETSKI VESTNIK -=c 3. korak: Odločanje o ukrepih za kritje potreb po vodi in ocena stroškov Rezultat hidravlične preveritve obstoječega vodovodnega sistema pokaže, ali njegova zmogljivost ustreza povečanim potrebam tudi po priključitvi predvidenih novih porabnikov vode. Če zmogljivost vodovodnega sistema kot celote ni zadostna, se predvidi gradnja novega vodovodnega omrežja, lahko tudi vključitev novega vodnega vira v sistem. Če na nekem delu omrežja zmogljivost ni zadostna, se tam predvidijo konkretne izboljšave, kot so vgradnja ali zamenjava črpalnih agregatov, zamenjava posameznega cevovodnega odseka s cevmi večjega premera in podobno. Vsi ukrepi so povezani s stroški. V raziskavi so za oceno stroškov upoštevani rezultati iz študij (Rakar, 1979; Rakar in Makuc, 1985; Komunala Kranj, 2018), ki odražajo razmere v Sloveniji. Strošek izgradnje vodovoda je sestavljen iz stroškov materiala, izkopa, zasutja ter polaganja (dela). Odvisen je od lokacije posega in tipa zemljine ter dolžine cevi in njenega premera. 4. korak: Vključitev rezultatov ocenjene zmogljivosti vodovodnega sistema in stroškov v odločanje o razvoju naselij na lokalni ravni Rezultati glede ocenjene zmogljivosti vodovodnega sistema, ukrepov in stroškov za zagotavljanje predvidene porabe vode se upoštevajo pri opredelitvi nove namenske rabe prostora ali prostorskih izvedbenih pogojev v procesu prostorskega načrtovanja ter pri načrtovanju etapnosti razvoja naselij. Z ustrezno načrtovano etapnostjo razvoja naselij se lahko krijejo potrebe po predvideni porabi vode in optimizirajo stroški za zagotavljanje predvidene porabe vode, tako da so predvidene potrebe pokrite z minimalnimi stroški. Navedeni štirje koraki se ponovijo vsaj za vsakih pet let, s čimer se v model vključi dinamika spreminjanja razvoja naselij na lokalni ravni. 4 APLIKACIJA MODELA ZA OCENO ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA: PRIMER VODOVODNEGA SISTEMA V MESTNI OBČINI KRANJ Ocena zmogljivosti obstoječega vodovodnega sistema ter stroškov za njegovo izboljšavo in morebitno razširitev je bila izdelana za mestno občino Kranj. Mestna občina Kranj je ena izmed enajstih mestnih občin v Sloveniji, stoji v gorenjski statistični regiji na zahodu Slovenije, ima površino 151 km2 in v njej je leta 2018 živelo 55.795 prebivalcev (SURS, 2019). Za oskrbo s pitno vodo v občini skrbi javno podjetje Komunala Kranj, ki je upravljavec 19 vodovodnih sistemov v sedmih občinah (mestna občina Kranj, občine Naklo, Preddvor, Šenčur, Jezersko, Cerklje na Gorenjskem in Medvode). Najprej so bila po navedenih merilih določena nepozidana stavbna zemljišča v mestni občini Kranj, ocenjena je bila predvidena poraba vode na teh zemljiščih. Izdelana je bila hidravlična preveritev sistema, če bi bili na obstoječi vodovodni sistem priključeni vsi obstoječi in predvideni novi porabniki vode na nepozidanih stavbnih zemljiščih. Hidravlična preveritev sistema je bila narejena na podlagi preveritve tlačnih razmer v obstoječem vodovodnem sistemu in preveritve ustrezne zmogljivosti vodohranov. Poleg tega je bila narejena dodatna hidravlična preveritev tlačnih razmer ob simulaciji požarnih odvzemov. V hidravlični preveritvi obstoječega vodovodnega sistema smo ugotavljali razliko med tlakom v sistemu pri obstoječih in po priključitvi predvidenih novih porabnikov vode. To je pomemben podatek, na podlagi katerega opredelimo morebitne neustrezne dele sistema glede na tlak in razloge za neustrezne Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Šubic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA | 484 | LOKALNI RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | lastnosti (slika 1). V večini vozlišč vodovodnega sistema so bile te razlike minimalne (največ 0,1 bara), tlaki pa znotraj ustreznega območja od 2,5 do 6 barov. Večje razlike so bile le v vozliščih v delu omrežja pri poslovno-proizvodni coni Hrastje, kjer je tlak po priključitvi novih porabnikov padel za med 0,86 in 0,78 bara. Opazna razlika med tlakoma se je pokazala tudi na majhnem območju v severnem delu mesta Kranj, kjer se je tlak povečal za 0,25 bara. V hidravlični preveritvi tlačnih razmer ob simulaciji požarnih odvzemov se je pokazalo, da se na enem območju zaradi velikih pretokov skozi sekundarno cev manjšega premera (DN 80) povečajo energijske izgube v cevovodnem odseku, posledica česar je prenizek tlak v sistemu. Zato je treba v cevovodnem odseku, ki izkazuje neustrezno prevodno sposobnost, obstoječe cevi zamenjati s cevmi večjih premerov. cc -=c D cc ck Slika 1: Razlika med obstoječim in simuliranim tlakom v vodovodnem sistemu, ki nastane po priključitvi novih porabnikov s še nepozidanih stavbnih zemljišč. V raziskavi smo na podlagi hidravlične preveritve ugotovili, da obstoječi vodovodni sistem v mestni občini Kranj prenese povečanje porabe pitne vode tudi, če se nanj v trenutku priključijo vsi novi porabniki. Tako Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Šubic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA VNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 I 485 | GEODETSKI VESTNIK ni potrebe po graditvi novih magistralnih vodov, primarnih vodov ali vključevanju novih vodnih virov ^ v vodovodni sistem. Zato dodatna preveritev kratkoročnih scenarijev, to je na pet let, v tem primeru ni jg bila smiselna. Za priključitev novih porabnikov je potrebna le zgraditev priključka na omrežje, izboljšava 111 obstoječega sekundarnega omrežja ali dograditev obstoječega sekundarnega omrežja. u_i Za posamezna območja nepozidanih stavbnih zemljišč so bili, na podlagi rezultatov hidravlične preveri- u_i tve in povprečnih dolžin vodovodnega omrežja na hektar bruto stavbnega zemljišča, izračunani stroški ^ predvidenih ukrepov. Slika 2: Območja nepozidanih stavbnih zemljišč glede na razred ocenjenih stroškov gradnje sekundarnega vodovoda. Območja (slika 2), označena s številkami 1—4, so območja z največjo predvideno porabo pitne vode. Zanje so ocenjeni stroški investicij v obstoječe vodovodno omrežje navedeni v preglednici 1. Kar za 78 % območij nepozidanih stavbnih zemljišč v mestni občini Kranj ni potrebnih dodatnih investicij, omogočena je priključitev na omrežje z izgradnjo priključka in po potrebi regulacijske naprave za uravnavanje Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Šubic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA | 486 | LOKALNI RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | tlaka na odjemnem mestu. Na preostalih 22 % območij nepozidanih stavbnih zemljišč je treba zgraditi ali zamenjati sekundarno vodovodno omrežje, za katero je bil ocenjen tudi strošek izgradnje na podlagi lokacije ter tipa zemljine ter dolžine in premera cevi. Preglednica 1: Ocena ukrepov, vključno s stroški, za območja s predvideno največjo porabo vode. 1. Poslovno-proizvodna cona Hrastje 2. Izobraževalne in druge centralne dejavnosti Zlato polje 3. Večstanovanjska soseska Planina 4. Poslovne, trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti Struževo Povprečna poraba pitne vode (l/s) 2,03 1,69 0,78 0,73 Predviden vodovod — dolžina cevi (m) 3.585 2.563 347 624 Predviden vodovod — DN cevi (mm) 125 in 100 125 in 100 100 100 Okvirni stroški 430.720 316.500 64.000 71.500 (EUR) V preglednici 1 so prikazana območja s predvideno največjo porabo pitne vode ter predvidenimi ukrepi in stroški, ki zagotavljajo kvantitativno podlago za medsebojno primerjavo območij ter strokovno podlago tako za odločanje o etapnosti razvoja posameznih območij oziroma naselij kot tudi za načrtovanje razvoja vodovodnega sistema. Poleg skupnih stroškov bi lahko pri odločanju o etapnosti razvoja naselij opredelili tudi relativne stroške glede na število novih oskrbovanih prebivalcev po območjih nepozidanih stavbnih zemljišč in druge podobne relativne stroške, odvisno od ciljev prostorske politike v lokalni skupnosti. 5 RAZPRAVA IN SKLEP Raziskava daje odgovor na vprašanji: (1) na podlagi katerih podatkov in (2) na podlagi kakšnega modela lahko v Sloveniji ocenimo zmogljivost vodovodnega sistema, ki se uporablja kot strokovna podlaga za odločanje o razvoju naselij na lokalni ravni že v procesu prostorskega načrtovanja, in sicer: 1. Za oceno zmogljivosti vodovodnega sistema potrebujemo podatke o predvidenih površinah nepozidanih stavbnih zemljišč in predvideni porabi pitne vode predvidenih prebivalcev na teh površinah. Predvidenih površin nepozidanih stavbnih zemljišč ni mogoče pridobiti iz nobene obstoječe baze podatkov, zato smo jih za namene te raziskave ocenili. Ocena predvidene porabe vode na posameznih območjih je v zgodnjih fazah procesa prostorskega načrtovanja težavna zaradi nepoznavanja predvidenega števila prebivalcev oziroma porabe vode na nekem območju. Povezana je z negotovostjo in tveganjem. Število prebivalcev oziroma njihove potrebe po vodi smo zato ocenili na podlagi podatkov o površini nepozidanih stavbnih zemljišč za posamezno podrobno namensko rabo prostora, o predvideni dejavnosti in o sedanji povprečni porabi vode na primerljivih območjih. 2. Na podlagi predstavljenega integriranega dinamičnega modela lahko ocenimo zmogljivosti vodovodnega sistema. Model je zasnovan tako, da omogoča stalno spremljanje zmogljivosti sistema in njegovih prostih zmogljivosti. Uporaben je tudi za načrtovanje etapnosti razvoja naselij ter preveritev ekonomičnosti načrtovanih ureditev. Rezultati hidravlične preveritve v modelu zagotavljajo podlago za oceno ukrepov in stroškov za njihovo izvedbo. Poleg tega so ustrezna strokovna podlaga za odločanje v procesu prostorskega načrtovanja. Smiselno je, da strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja pri interpretaciji dobljenih rezultatov sodelujejo tudi s strokovnjaki s področja projektiranja in upravljanja vodovodnih sistemov. Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Subic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA LOKALNI RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | | 487 | GEODETSKI VESTNIK ^ Ključna dodana vrednost hidravlične preveritve v predstavljenem modelu je opredelitev šibkih točk Cj vodovodnega sistema kot celote ob različnih obremenitvah z novimi porabniki. Prav to je v fazah ^ podrobnejšega prostorskega načrtovanja, ki se osredotoča na posamezno območje, pogosto prezrto. Zato g je smiselno, da se hidravlična preveritev izdela v več ponovitvah za različne scenarije razvoja v prostoru, £ in to obenem z nastankom prostorskega akta in načrtovanjem poselitve ter drugih dejavnosti v prostoru 25 na ravni celotne lokalne skupnosti. Zmogljivost vodovodnega sistema sicer ni edini dejavnik, ki vpliva na odločanje o razvoju naselij, zato so rezultati analize zmogljivosti vodovodnega sistema le ena izmed 3 strokovnih podlag za odločanje v procesu prostorskega načrtovanja. Sama odločitev o razvoju naselij je H namreč odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov (Fischel, 1999). Poleg tega je po Deng et al. (2013) g zaradi podnebnih sprememb in hitre urbanizacije odločanje o dolgoročnih projektih, kot so infrastruk-E uj turni, težko oziroma je povezano z negotovostjo in tveganjem. Za vključitev tovrstnih modelov v prakso prostorskega načrtovanja in načrtovanja vodovodnih sistemov bi bilo torej treba vzpostaviti ustrezen, primerljiv in dostopen nabor vhodnih podatkov, in to vsaj za: površine območij nepozidanih stavbnih zemljišč, količino obstoječe porabe pitne vode glede na dejavnost na pozidanih stavbnih zemljiščih in stroške gradnje/zamenjave posameznih delov vodovodnega sistema. Postopek hidravlične preveritve bi bilo treba približati širšemu krogu strokovne javnosti in zagotoviti interdisciplinarno ekipo strokovnjakov za interpretacijo rezultatov v povezavi z razvojem naselij v lokalni skupnosti. Predstavljeni model bi lahko bil del strokovnih podlag pri izdelavi občinskega prostorskega SI načrta, na primer elaborata ekonomike (Pravilnik o elaboratu ekonomike, 2019), v okviru katerega bi se v povezavi z evidenco stavbnih zemljišč (ZUreP-2, 2017) tudi vzpostavili ustrezni podatki za uporabo navedenega modela. Na primeru analize zmogljivosti vodovodnega sistema v mestni občini Kranj je bilo ugotovljeno, da se na obstoječi vodovodni sistem lahko priključijo vsi novi porabniki vode. Etapnost pozidave z vidika zmogljivosti vodovodnega sistema bi se lahko izvedla le glede na različne stroške investicij v obstoječi vodovodni sistem ali glede izgradnje novega (sekundarnega) vodovodnega omrežja. Če pa zmogljivost obstoječega vodovodnega sistema ne bi zadoščala, bi morali postopek ponoviti s predpostavljanjem različnih scenarijev razvoja naselij in analizirati, v katerem časovnem obdobju bi bila zmogljivost vodovodnega sistema dosežena. To bi vplivalo na odločitev, katera območja se lahko pozidajo prva. Pred vključitvijo ocene zmogljivosti komunalne infrastrukture v postopke prostorskega načrtovanja za namen smotrnega razvoja naselij je treba v nadaljnjih raziskavah preveriti še način izdelave ocene tudi za območja prenove, zgostitve in prestrukturiranja, ki so pomembne z vidika spremembe potreb po komunalni infrastrukturi v prihodnje. Smiselno je razviti in preizkusiti ocene zmogljivosti tudi za druge vrste komunalne infrastrukture, predvsem za kanalizacijski in elektroenergetski sistem. Zaradi narave komunalnih sistemov, ki presegajo meje občin, je smiselno načrtovanje komunalne infrastrukture in preveritve njihove zmogljivosti tudi na regionalni ravni. Zahvala Raziskava je nastala v sodelovanju z javnim podjetjem Komunala Kranj, d. o. o., in podjetjem Petrol, d. d., ki sta omogočila dostop do podatkov in uporabo računalniškega programa Aquis 7.0. Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Šubic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA | 488 | LOKALNI RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Literatura in viri: Beckwíth, D. (2014). Integrating land use and water planning. Journal - American Water Works Association, 106 (9), 75-79. DOI: https://doi.org/10.5942/ jawwa.2014.106.0131 Brown, R. R., Keath, N., Wong, T. H. F. (2009). Urban water management in cities: historical, current and future regimes. Water Science & Technology, 59 (5), 847-855. DOI: https://doi.org/10.2166/wst.2009.029 Deng, Y., Cardin, M.-A., Babovic, V., Santhanakrishnan, D., Schmitter, P, Meshgi, A. (2013). Valuing flexibilities in the design of urban water management systems. Water Research, 47 (20), 7162-7174. DOI: https://doi.org/10.1016/j. watres.2013.09.064 Fischel, A. W. (1999). Zoning and Land Use Regulation, Boudewijn, Bouckaert and Gerrit De Geest, (ur.) Encycolopedia of Law and Economics, Volume II. Civil Law and Economics, Cheltenham, Edward Elgar, ISBN 1 85898 985X, https://www. dartmouth.edu/~wfischel/Papers/WAF-zoning%20ELEpdf.pdf, pridobljeno 12. 4. 2019. Grimaldi, M., Pellecchia, V., Fasolino, I. (2017). Urban Plan and Water Infrastructures Planning: A Methodology Based on Spatial ANP Sustainability, 9 (5), 1-23. DOI: https://doi.org/10.3390/su9050771 Hardy, M. J., Kuczera, G., Coombes, P. J. (2005). Integrated urban water cycle management: the UrbanCycle model. Water Science and Technology, 52 (9), 1-9. DOI: https://doi.org/10.2166/wst.2005.0276 Haynes, K. E., Krmenec, A. J., Georgianna, T. D., Whittington, D., Echelberger, W. F. (1984). Planning for Water Capacity Expansion. Journal of the American Planning Association, 50 (3), 359-364. DOI: https://doi. org/10.1080/01944368408976604 Kafol Stojanovic, A. (2018). Ocena kapacitete vodovodnega sistema kot strokovna podlaga v procesu prostorskega načrtovanja [Estimation of Water Distribution System Capacity as an Expert Basis for Spatial Planning Process]. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. =103594, pridobljeno 18. 2. 2019. Kathlene, L., Lynn, J., Greenwade, A., Sullivan, W., Lung, Q. (2010). Colorado Review: Water Management and Land Use Planning Integration. Denver: Center for Systems Integration. Kenway, S. J., Turner, G. M., Cook, S., Baynes, T. (2013). Water and energy futures for Melbourne: implications of land use, water use, and water supply strategy. Journal of Water and Climate Change, 5 (2), 163-175. DOI: https://doi. org/10.2166/wcc.2013.188 Komunala Kranj (2018). Stroški gradnje in obnove vodovoda. Osebna komunikacija, pridobljeno 30. 5. 2018. Mair, M., Mikovits, C., Sengthaler, M., Schöpf, M., Kinzel, H., Urich, C., Kleidorfer, M., Sitzenfrei R., Rauch,W. (2014).The application of aWeb-geographic information system for improving urban water cycle modelling.Water Science &Technology, 70 (11), 1838-1846. DOI: https://doi.org/10.2166/wst.2014.327 Mitchell, V. G., Mein, R. G., McMahon, T. A. (2001). Modelling the urban water cycle. Environmental Modelling & Software, 16 (7), 615-629. DOI: https://doi. org/10.1016/S1364-8152(01)00029-9 Mitchell,V. G., Diaper, C. (2005). UVQ: A tool for assessing the water and contaminant balance impacts of urban development scenarios. Water Science STechnology, 52 (12), 91-98. DOI: https://doi.org/10.2166/wst.2005.0435 Mitchell,V. G., Duncan, H., Inman, M., Rahilly, M., Stewart, J.,Vieritz, A., Holt, P, Grant, A., Fletcher, T. D., Coleman, J., Maheepala, S., Sharma, A., Deletic, A., Breen, P (2007). State of the Art Review of Integrated Urban Water Models. V Novatech 2007, Workshop 2, GRAIE, Lyon, France,. http://hdl.handle.net/2042/25394, pridobljeno 15. 1. 2019. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (2018). Elaborat ekonomike. Osebna komunikacija, pridobljeno 4. 6. 2018. Mutschmman, J., Stimmelmayr, F. (2011). Taschenbuch der Wasserversorgung. Wiesbaden: Vieweg Teubner Verlag. Niedziatkowski, K., Beunen, R. (2019). The risky business of planning reform - The evolution of local spatial planning in Poland. Land Use Policy, 85, 11-20. DOI: https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2019.03.041 Panjan, J. 2005. Osnove zdravstveno tehnične infrastrukture: vodovod in čiščenje pitnih voda, odvodnjavanje in čiščenje onesnaženih voda in komunalni odpadki. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za gradbeništvo. Petrešin, E. (1980). Vodovodni sistemi. Ljubljana: [s. n.]. Petrol d. d. (2018). Vodovodni sistem v Mestni občini Kranj in hidravlični model vodovodnega sistema Kranj. Osebna komunikacija. (1. 3. 2018, 10. 3. 2018, 28. 3. 2018, 15. 5. 2018 in 8. 6. 2018.) Pravilnik o elaboratu ekonomike (2019). Uradni list RS, št. 45/2019, 12. 7. 2019. Rakar, A., Makuc, J. (1985). Valorizacija objektov in naprav komunalne hidrotehnike na osnovi podatkov GPKN - primer mesta Maribor. Geodetski vestnik, 29 (23), 91-104. Rakar, A. (1979). Nekateri vidiki rasti urbanih aglomeracij [Some aspects of urban agglomeration growth]. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Schonhart, M., Trautvetter, H., Parajka, J., Blaschke, A. P., Hepp, G., Kirchner, M., Mittera, H., Schmida, E., Strennb, B., Zessner, M. (2018). Modelled impacts of policies and climate change on land use and water quality in Austria. Land Use Policy, 76, 500-514. DOI: https://doi.org/10.1016/jJandusepol.2018.02.031 Sitzenfrei, R., Moderl, M., Rauch, W. (2013). Assessing the impact of transitions from centralised to decentralised water solutions on existing infrastructures -Integrated city-scale analysis with VIBe. Water Research, 47 (20), 7251-7263. DOI: https://doi.org/10.1016/j.watres.2013.10.038 Sitzenfrei, R., Fach, S., Kleidorfer, M., Urich, C., Rauch, W. (2010). Dynamic virtual infrastructure benchmarking: DynaVIBe. Water Science and Technology: Water Supply, 10 (4), 600-609. DOI: https://doi.org/10.2166/ws.2010.188 Sproul, K. (2017). Chapter 594: Making California's Water Supply Planning Process More Fluid with Large-Scale Development Projects. University of the Pacific Law Review, 48, 647-669. SURS (2019). Statistični urad RS. SiStat. https://pxweb.stat.si/SiStat, pridobljeno 20.5.2018 Štravs, L., Dekleva, J., Ivanič, L. (2010). Opremljanje stavbnih zemljišč. Komunalni Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozelj, Maruška Subic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA LOKALNI RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | | 489 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK -=c prispevek, pogodba o opremljanju. Ljubljana: GV založba. Urban Water Management Plan. Section 2: Land Use and Water Demand. (2010). Vallecitos Water District, 1-15. https://water.ca.gov/LegacyFiles/ urbanwatermanagement/2010uwmps/Vallecitos%20Water%20District/F_ Section_2_Land_Use_and_Water_Demand_Final.pdf, pridobljeno 20. 5. 2018. Walski, T. M, Chace, D. V, Savic, D. A, Grayman, W., Beckwith, S., Koelle, E. (2003). Advanced Water Distribution Modelling and Management. Civil anc Environmental Engineering and Engineering Mechanics Faculty Publications, 18. https://ecommons.udayton.edu/cee_fac_pub/18, pridobljeno 20. 5. 2018. Wllluwelt, L., O'Sulllvan, J. J. (2013). A decision support tool for sustainable planning of urban water systems: Presenting the Dynamic Urban Water Simulation Model. Water Research, 47 (20), 7206-7220. DOI: https://doi.oig/10.1016/). watres.2013.09.060 ZPNačrt (2007). Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUUJFO in 61/2017 -ZUreP-2. ZUreP-2 (2017). Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS, št. 61/2017. Kafol Stojanovic A., Kozelj D., Šublc Kovač M. (2019). Ocena zmogljivosti vodovodnega sistema kot strokovna podlaga za odločanje o usmerjanju razvoja naselij na lokalni ravni. Geodetski vestnik, 63 (4), 479-490. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2019.04.479-490 izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač, univ. dipl. inž. gradb. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: maruska.subic-kovac@fgg.uni-lj.si I 490 j Ajda Kafol Stojanovic, mag. prost. načrt. Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: ajda.kafol@gis.si asist. dr. Daniel Kozelj, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: daniel.kozelj@fgg.uni-lj.si Ajda Kafol Stojanovic, Daniel Kozel), Maruška Šubic Kovač | OCENA ZMOGLJIVOSTI VODOVODNEGA SISTEMA KOT STROKOVNA PODLAGA ZA ODLOČANJE O USMERJANJU RAZVOJA NASELIJ NA RAVNI | ASSESSMENT OF WATER DISTRIBUTION SYSTEM CAPACITY AS SETTLEMENT-DEVELOPMENT DECISION-MAKING EXPERT BASIS AT THE LOCAL LEVEL | 479-490 | G V GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 63 | št. / No. 4 | 8 VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |63/4| Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar UDK: 528.3(497.4)"2016-2018" Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.02 Prispelo: 28. 8. 2019 Sprejeto: 22. 1 1. 2019 DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2019.04.491-513 REVIEW ARTICLE Received: 28. 8. 2019 Accepted: 22. 11. 2019 IZVLEČEK ABSTRACT V prispevku so predstavljeni razlogi za vzpostavitev ter aktivnosti pred in med izgradnjo kombinirane geodetske mreže ter prvi rezultati obdelave časovnih vrst koordinat nekaterih točk te mreže. Kombinirana geodetska mreža ali geodetska mreža 0. reda je geodetska mreža najvišje kakovosti in zagotavlja ogrodje za realizacijo enotnega državnega prostorskega geodetskega sistema, saj povezuje horizontalno in vertikalno komponento koordinatnega sistema. Od vzpostavitve naprej v kombinirani geodetski mreži poteka dnevna obdelava opazovanj GNSS, kar omogoča vzpostavitev in analiziranje časovnih vrst koordinat točk mreže. Trenutno vzpostavljene časovne vrste koordinat kažejo, da se na točkah kombinirane geodetske mreže uporablja kakovostna merska oprema, da so opazovanja visoke kakovosti, daje stabilizacija točk ustrezna ter da so lokacije za vse postaje pnmerne. Ponovljivost koordinat je na ravni nekaj milimetrov za horizontalne koordinate in na ravni približno petih milimetrov za višino. Vzpostavljene časovne vrste koordinat omogočajo prvi vpogled v oceno lokalne stabilnosti točk kombinirane geodetske mreže. Za zanesljivejše rezultate bo treba počakati še nekaj let, da bodo časovne vrste omogočale identifikacijo različnih vplivov na stabilnost posamezne postaje. V prihodnje načrtovane aktivnosti na kombinirani mreži so vezane na uporabo opazovanj vseh satelitskih sistemov GNSS in vključitev postaj GNSS kombinirane geodetske mreže v mrežo stalnih postaj EPN, ki bodo omogočale kakovostno in neprekinjeno povezavo slovenskega koordinatnega sistema z vsemi realizacijami koordinatnih sistemov ITRS ali ETRS. This paper presents the reasons for the establishment, activities prior to and after the construction as well as the first results of coordinate time-series of points of the Slovenian combined geodetic network. The so-called zero-order geodetic network is of the highest quality, and since it connects the horizontal and vertical components of the coordinate system, it represents a framework for the realization of a unified national geodetic spatial system. From the establishment on, daily GNSS processing is performed for the analysis of time-series of coordinates of the network points. Currently, the time-series oof coordinates confirm the satisfactory quality of equipment observations and stabilization of stations. The repeatability of the coordinates is at a few-millimetre level for horizontal coordinates and at a five-millimetre level for the heights. However, the current time-series oof coordinates allow only thefirst insight into the stability of the network points. For more definitive conclusions, it will take a few more years to acquire longer time-series of coordinates for identification of the disturbing effects for theparticular station. The future activities are related to the inclusion of all satellite GNSS systems and the integration of combined geodetic networks GNSS stations into the EUREF permanent station network, EPN, which will enable quality and continuous connection of the Slovenian coordinate system with all the ITRS andior ETRS realizations. KLJUČNE BESEDE KEY WORDS kombinirana geodetska mreža, geodetska mreža 0. reda, GNSS, državni geodetski referenčni sistem, časovne vrste koordinat, zanesljivost delovanja combined geodetic network, zero-order geodetic network, GNSS, national geodetic reference system, coordinate time-series, operational reliability Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| | 491 | GEODETSKI VESTNIK ^ 1 UVOD E p= Koordinatni sistemi v geodeziji so realizirani z geodetskimi mrežami, ki jih predstavlja množica fizično 2 stabiliziranih geodetskih točk, s katerimi so na podlagi geodetskih meritev določene koordinate v izbranem S koordinatnem sistemu. Geodetske mreže se delijo glede na kakovost določitve koordinat točk in jih splošno oc delimo na horizontalne in višinske. Razlog, da mreže obravnavamo posebej, izhaja iz drugačnega vpliva uj neznane geometrije težnostnega polja Zemlje in atmosferske refrakcije na meritve, ki jih uporabljamo za g določitev horizontalnih koordinat in višin. Uveljavljena delitev na horizontalne in višinske mreže je smiselna, ker geometrija težnostnega poljaZemlje (odklon navpičnice) in atmosferska refrakcija mnogo bolj H vplivata na meritve za določitev višine kot na meritve za določitev horizontalnih koordinat. Posledica ločene g vzpostavitve posameznih državnih koordinatnih sistemov je šibka povezanost obeh koordinatnih sistemov. Državni koordinatni sistem je realiziran z geodetskimi mrežami, ki jih vzpostavlja in vzdržuje državna geodetska služba oziroma Geodetska uprava Republike Slovenije. Državni horizontalni koordinatni sistem je realiziran s horizontalno geodetsko mrežo, državni vertikalni sistem pa z nivelmansko in gravimetrič-no mrežo. Zaradi praktičnih razlogov so državne geodetske mreže razdeljene v redove, pri čemer so v geodetskih mrežah najvišjega reda meritve opravljene z najvišjo kakovostjo ter obdelane po najstrožjih merilih. V preteklosti je bila državna horizontalna geodetska mreža najvišjega reda tako imenovana astro-geodetska mreža in nanjo so se navezovale trigonometrične mreže nižjih redov, poligonometrične mreže, = navezovalne mreže, poligonske in linijske mreže (Stopar in Kuhar, 2001). Državni vertikalni koordinatni sistem je v preteklosti sestavljala osnovna državna nivelmanska mreža, medtem ko prave gravimetrične mreže v Sloveniji nismo imeli (Koler et al., 2019). S pojavom sistemov GNSS (angl. Global Navigation Satellite System) so klasične horizontalne geodetske mreže, vzpostavljene na podlagi terestričnih meritev, začele nadomeščati geodetske mreže, vzpostavljene z meritvami GNSS. V prvem obdobju uporabe tehnologije GNSS so se v klasično vzpostavljenih horizontalnih geodetskih mrežah začele koordinate točk določati z meritvami GNSS. Geodetske točke v teh mrežah so tako poleg koordinat, določenih v državnem koordinatnem sistemu, pridobile koordinate tudi v terestričnih koordinatnih sistemih (Stopar in Kuhar, 2001). Glavni namen določitve koordinat točk državne horizontalne geodetske mreže v terestričnem koordinatnem sitemu je bila vzpostavitev povezave (možnost izvedbe transformacije) med državnim horizontalnim koordinatnim sistemom in terestričnimi koordinatnimi sistemi (Stopar in Kuhar, 2001). V kasnejšem obdobju uporabe sistemov GNSS v nalogah visoko natančnega določanja položaja so se začela vzpostavljati omrežja stalno delujočih postaj GNSS. Ta tako imenovana aktivna omrežja GNSS so začela nadomeščati državne horizontalne geodetske mreže najvišjih redov. V Sloveniji je takšno omrežje poimenovano z okrajšavo SIGNAL (SI-Slovenija, G-Geo-dezija, NA-navigacija, L-lokacija) in operativno deluje od 1. januarja 2007 (Stopar, 2007). Vzpostavitev aktivnega omrežja postaj GNSS je prinesla številne spremembe, tako glede praktične realizacije državnega horizontalnega koordinatnega sistema kot glede možnosti dostopa uporabnikov do državnega koordinatnega sistema. Aktivna omrežja stalno delujočih postaj GNSS danes praviloma opravljajo obe nalogi: realizirajo državne horizontalne koordinatne sisteme in omogočajo uporabnikom dostop do državnega koordinatnega sistema. Navedeno v Sloveniji sicer še ne velja, kajti slovenski državni horizontalni koordinatni sistem je realiziran z 49 tako imenovanimi temeljnimi državnimi geodetskimi točkami, najenostavnejši dostop do državnega horizontalnega koordinatnega sistema pa je zagotovljen Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 492 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | z uporabo omrežja SIGNAL (Medved et al., 2018). Razlog za takšno stanje je dejstvo, da se postaje omrežja SIGNAL nahajajo na objektih, ki praviloma niso v lasti Geodetske uprave Republike Slovenije, lastnice omrežja SIGNAL. Večinoma tudi niso znane konstrukcijske lastnosti ter lastnosti tal in izvedba temeljenja objektov, zato stabilnost postaj omrežja SIGNAL ni dovolj dobro poznana. Posledično ni znana stabilnost omrežja SIGNAL oziroma stabilnost državnega horizontalnega koordinatnega sistema. S široko dostopnostjo tehnologij za določitev položaja v prostoru so se pojavile zahteve uporabnikov za hkratno določitev položaja v trirazsežnem prostoru, brez (zanje) nepotrebnega ločevanja na horizontalno in vertikalno komponento. Državni koordinatni sistem naj bi zagotavljal pogoje za določitve horizontalnih koordinat in višin z enako kakovostjo na celotnem državnem ozemlju, kar naj bi bilo zagotovljeno ž z vzpostavitvijo državnih koordinatnih sistemov homogene kakovosti ter kakovostnimi povezavami 2 med njimi. Najzanesljivejše povezave med koordinatnimi sistemi je mogoče vzpostaviti, če kakovostno ^ določimo koordinate točk v vseh koordinatnih sistemih, ki jih želimo povezati. Za izpolnitev te naloge se je ob koncu 90. let prejšnjega stoletja pojavila zamisel za vzpostavitev tako imenovanih kombiniranih geodetskih mrež oziroma omrežij (Pearlman in Plag, 2009). Točke oziroma postaje kombinirane geodetske mreže naj bi bile vzpostavljene po zgledu sodobnih geodetskih observatorijev, v okviru katerih se z uporabo razpoložljivih tehnologij določajo koordinate v različnih koordinatnih sistemih. Zaradi precej šibke povezave med posameznimi državnimi koordinatnimi sistemi in težav s stabilnostjo g lokacij postaj GNSS v omrežju SIGNAL se je tudi v Sloveniji pojavila potreba po vzpostavitvi državne ^ kombinirane geodetske mreže oziroma geodetske mreže 0. reda, s katero naj bi odpravili večino težav v omrežju SIGNAL. Točke kombinirane geodetske mreže naj bi vzpostavili na zemljiščih, ki so v državni lasti, stale naj bi na območjih z ustrezno geološko sestavo, stabilizacija točk naj bi zagotavljala stabilnost točk v prostoru in času. Na lokacijah točk kombinirane geodetske mreže naj bi bila zagotovljena oskrba z električno energijo in povezava z internetom. Na izbranih lokacijah naj bi bilo mogoče, poleg meritev GNSS, izvajati tudi nivelmanske in gravimetrične meritve ter klasično-terestrično geodetsko izmero. Ker bi bila na točkah kombinirane geodetske mreže omogočena povezava horizontalne in vertikalne komponente državnega koordinatnega sistema, bi kombinirana geodetska mreža postala podlaga za realizacijo enotnega geodetskega prostorskega referenčnega sistema, ki bi bil temelj prostorske podatkovne infrastrukture Slovenije (Stopar et al., 2015; Stopar et al., 2016; Medved et al., 2018). S stalnimi meritvami bi lahko ugotavljali kakovost in morebitne časovne spremembe realizacije državnega koordinatnega sistema ter po potrebi ustrezno ukrepali (Sterle et al., 2009; Sterle, 2015; Stopar et al., 2015; Stopar et al., 2016; Medved et al., 2018). V okviru projekta Izdelava projektne dokumentacije za točke kombinirane mreže 0. reda, ki je bil izveden v okviru podprojekta Geodetski referenčni okvir (GRFR), enega od štirih podprojektov projekta Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav, so bile določene lokacije geodetskih točk kombinirane geodetske mreže, in sicer Korada, Kog, mareografska postaja Koper, Šentvid pri Stični, Prilozje v Beli krajini in Areh na Pohorju (Stopar et al., 2013, 2014a, 2014b). Fizična gradnja točk kombinirane geodetske mreže je potekala od leta 2014 do konca leta 2015. Na petih točkah so bili na novo zgrajeni geodetski stebri, v Kopru so bile privzete obstoječe geodetske točke mareografske postaje (Režek, 2015). Točke kombinirane geodetske mreže ustrezajo smernicam EUREF za vzpostavitev mrež stalno delujočih postaj GNSS ter višinske in gravimetrične mreže (Stopar et al., 2016). Vsako točko kom- Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-493| | 513 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK ^ binirane geodetske mreže sestavlja več fizično stabiliziranih točk, in sicer glavna referenčna točka, ki stoji LJ_J Cd ob vznožju stebra, referenčna točka v osi stebra, ena ali dve referenčni točki GNSS na stebru, tri referenčni ^ reperji za nivelmansko in gravimetrično izmero ob vznožju stebra ter tri ali štiri točke zavarovalne geodetske g (terestrične in nivelmanske) mreže. Točka kombinirane geodetske mreže v Kopru, ki je hkrati stalna postaja ^ omrežja SIGNAL, pa ima vzpostavljene referenčne točke v okviru geodetskih mrež mareografske postaje. ck L1_J £ V prispevku predstavljamo izgradnjo kombinirane geodetske mreže, analizo zanesljivosti delovanja ter kali kovost določitve koordinat stalnih postaj GNSS v mreži od njenega začetka delovanja do danes. Osnovni ^ cilj vzpostavitve kombinirane geodetske mreže je zagotovitev spremljanja stanja in kakovosti državnega ž koordinatnega sistema. Ker je slovenski horizontalni koordinatni sistem realiziran kot del evropskega ^ koordinatnega sistema ETRS89 na ozemlju Slovenije, je pomembna njegova povezanost s tem sistemom. L1_J V prihodnje je tako predvidena vključitev nekaterih postaj GNSS kombinirane geodetske mreže Slovenije v EPN (EUREF Permanent Network) ter vključitev v evropske in mednarodne pobude, kot so evropska kombinirana geodetska mreža ECGN (angl. European Combined Geodetic Network) ali globalni geodetski opazovalni sistem GGOS (angl. Global Geodetic Observing System) (Poutanen et al., 2014; Baucer et al., 2015). 2 IZBOR LOKACIJ IN GRADNJA Izbor lokacij točk kombinirane geodetske mreže je potekal na šestih makrolokacijah v velikosti krogov z radijem 25 kilometrov z naslednjimi središči (Berk et al., 2012): — severozahodna makrolokacija: y = 396578 m, x = 119653 m — jugozahodna makrolokacija: — osrednja makrolokacija: — jugovzhodna makrolokacija: — severna makrolokacija: — severovzhodna makrolokacija: y = 411405 m,x= 50732 m y = 487352 m,x= 101618 m y= 522373 m,x= 44010 m y= 509386 m,x= 161221 m y= 600176 m,x= 152824 m (Kamno v občini Tolmin) (Socerb v občini Koper) (Litija v občini Litija) (Bedenj v občini Črnomelj) (Trbonje v občini Dravograd) (Gibina v občini Razkrižje) Slika 1: Prikaz šestih makrolokacij za izbor geodetskih točk kombinirane geodetske mreže (vir: Berk et al., 2012). Pri izbiranju lokacij so bile upoštevane smernice EUREF za vzpostavitev postaj GNSS, višinskih mrež, gravimetričnih geodetskih mrež in kombiniranega omrežja ter dodatna merila. Slednja so vključevala preveritev lokacij glede na reliefne in podnebne danosti, vegetacijo ter glede na geološke, hidrološke in geotektonske danosti. Proučena so bila tudi priporočila, zahteve in smernice IGS (angl. International Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 494 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | GNSS Service) (Stopar et al., 2013). Preverjanje priporočil, zahtev, smernic in dodatnih meril je večinoma potekalo neposredno na terenu z izvedbo geodetskih meritev, preverjanje prostorskih omejitev pa na podlagi pridobljenih lokacijskih informacij na občinah. Zemljišča so morala izpolnjevati tudi ustrezna geološka merila in biti v lasti države ali občine. Na območju makrolokacije v jugozahodnem delu Slovenije je bila za točko kombinirane geodetske mreže privzeta obstoječa stalna postaja GNSS omrežja SIGNAL v Kopru, KOPE, ki deluje v okviru mareografske postaje Koper (slika 2). en ck en Slika 2: Lokacija stalne postaje omrežja SIGNAL v Kopru, KOPE (levo, vir: GI), meteorološka postaja v Kopru (desno, vir: Berk et — al., 2012). 2.1 Potresne opazovalnice ARSO Prvotno je bilo predvideno, da bo gradnja točk kombinirane geodetske mreže potekala na lokacijah potresnih opazovalnic Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), saj so bili tam že določeni prostorski pogoji za gradnjo, imele so znano geološko strukturo tal in ustrezno lastništvo. Zato so bili na dvanajstih izbranih potresnih opazovalnicah izvedeni terenski ogledi in opravljene testne meritve, na podlagi česar je bil izdelan ožji izbor petih lokacij potresnih opazovalnic: BOJS-Bojanci, ZAVS-Zavodnje, GBRS-Gornja Briga, KOGS-Kog in LJU-Ljubljana. Med samo izvedbo projekta pa je bil z Arsom sklenjen dogovor le za izgradnjo točke kombinirane geodetske mreže na lokaciji potresne opazovalnice KOGS na Kogu (slika 3). Slika 3: Lokacija potresne opazovalnice KOGS (levo, vir: GI), zemljišče potresne opazovalnice KOGS pred gradnjo (desno, vir: GURS). Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-495| | 513 | GEODETSKI VESTNIK ^ Zemljišča, potrebna za gradnjo točke kombinirane geodetske mreže in točk zavarovalne mreže na Kogu, Cj so bila v lastništvu Arsa in fizične osebe. Z Arsom je bil sklenjen sporazum o uporabi zemljišča za potre-^ be vzpostavitve, obratovanja in vzdrževanja točke kombinirane geodetske mreže, z lastnikom okoliških Si zemljišč pa pogodba o ustanovitvi stvarne služnostne pravice. Z geološkega vidika je bila lokacija sprays jemljiva, saj je podlaga na globini 2—5 metrov trdna, sama lokacija pa ni v neposredni bližini tektonske 2S prelomnice. Na podlagi lokacijske informacije, ki jo je izdala občina Ormož, zemljišča niso bila del ^ zavarovanih območij (Stopar et al., 2013). NK -=c ^ Za iskanje preostalih štirih lokacij smo se v nadaljevanju usmerili na območja letališč in izvedli analize lastništva. NI -< cc § 2.2 Analiza lokacij letališč in drugih zemljišč E cc Izbor lokacij za štiri makrolokacije je potekal v več fazah: 1. izbor na podlagi lastništva (državno/občinsko) — izvedba ustreznih analiz, 2. izbor na podlagi geodetskih meril — izvedba terenskih ogledov in testnih geodetskih izmer, 3. izbor na podlagi prostorskih omejitev — pridobivanje lokacijskih informacij in 4. izbor na podlagi geoloških meril — izdelava geoloških študij. Lastništvo: Analize lastništva so bile opravljene na podlagi podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige za vsa zemljišča na posamezni makrolokaciji, s čimer bi določili zemljišča v državni ali občinski ^ lasti, ki bi bila primerna po geodetskih merilih. Pri analizi lokacij je bilo treba preveriti, ali obstajajo ovire za sklenitev pogodbe o uporabi, najemu, skupnem upravljanju, vzdrževanju uporabljene infrastrukture ali zemljišč, pridobiti soglasja in pogodbe za dobavo električne energije in telekomunikacijskih storitev ter z lastniki zemljišč urediti medsebojne pogodbene odnose. Geodetska merila: Med terenskimi ogledi za ovrednotenje lokacij je bilo treba preveriti možnosti izvajanja različnih geodetskih meritev na lokaciji točke oziroma do točke, ustreznost reliefa in dostopnost z vozilom. Izvesti je bilo treba meritve ovir za sprejem signala GNSS, preveriti prisotnost izvorov elektromagnetnega sevanja, ki bi lahko motili sprejem signala GNSS (radijski in drugi oddajniki, daljnovodi ipd.), ter oceniti, ali je v bližini moteča prometna infrastruktura in drugi objekti, ali obstaja možnost hitrih intervencij in ali je v prihodnosti predvidena gradnja novih objektov v bližini. Pri izbiri lokacij na letališčih je bilo treba preveriti, kateri del območja je najmanj obljuden (ljudje, letala ...), in oceniti, kako pogosti so preleti letal oziroma ali obstaja možnost morebitnih zbiranj večjih množic ljudi na mitingih, turističnih prireditvah in podobno. Prostorske omejitve: Ker nam je točke kombinirane geodetske mreže, skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013, 24/2013, 26/2013), med projektom izgradnje uspelo uvrstiti v kategorijo enostavnih objektov št. 22: »Pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov«, za gradnjo točke ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, temveč le lokacijsko informacijo za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih. Pridobljene lokacijske informacije so bile podlaga za nadaljnje pridobivanje soglasij, če so bile na izbranem zemljišču prisotne prostorske omejitve. Geološke študije: Izdelane so bile za lokacije, ki smo jih uvrstili v ožji izbor. V njih so podane geološke ocene glede sestave tal, predvidene globine trdne podlage, hidroloških razmer, tektonskih struktur in Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 496 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | drugo. Na podlagi geoloških študij je bil izbran tudi ustrezen način in globina temeljenja (Stopar et al., 2013, 20l4a, 20l4b). 1.2.1 Letališče Prilozje na območju makrolokacije v jugovzhodni Sloveniji Letališča so bila zanimiva predvsem zaradi ugodne geomorfologije območij. Ustreznost letališč smo preverjali na vseh štirih območjih makrolokacij po vseh navedenih merilih, in sicer: letališče v Bovcu, Murski Soboti, Prilozju in Slovenj Gradcu. Zahtevanim merilom je ustrezalo le letališče v Prilozju v Beli krajini, ki je bilo tudi izbrano za lokacijo točke kombinirane geodetske mreže na območju jugovzhodne Slovenije (slika 4). or -< D or or -=C _J E or Slika 4: Lokacija letališča Prilozje (levo, vir: GI), testne meritve GNSS na lokaciji (desno, vir: GURS). Zemljišča, predvidena za gradnjo, so bila v lasti občine Metlika, s katero je bila kasneje sklenjena pogodba o ustanovitvi stvarne služnostne pravice in pogodba o ustanovitvi stavbne pravice na podlagi predhodno pridobljenega sklepa občinskega sveta občine Metlika, ki je Gursu dodelil stavbno pravico. Ugotovitve preliminarnega poročila o litostratigrafskih in hidroloških značilnostih lokacije so pokazale, da je ob ustrezni prilagoditvi temeljenja lokacija z geološkega stališča sprejemljiva. Na podlagi lokacijskih informacij, ki ju je izdala občina Metlika, zemljišča niso bila del zavarovanih območij (Stopar et al., 2013). 2.2.2 Naselje Šentvid pri Stični v osrednji Sloveniji Za makrolokacijo v osrednji Sloveniji smo na podlagi analize lastništva določili devet potencialnih lokacij: tri v okolici gradu Bogenšperk, dve na območju Golovca in po eno v Šentvidu pri Stični, Muljavi, Krumperku in Dolskem. Po preverjanju meril je bila izbrana lokacija v Šentvidu pri Stični (slika 5). Zemljišča, predvidena za lokacijo točke, so bila v lastništvu Republike Slovenije (upravljavec Center za zdravljenje bolezni otrok), občine Ivančna Gorica in Rimokatoliškega župnijstva Šentvid. Z vsemi so bile sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnostne pravice, s Centrom za zdravljenje bolezni otrok pa dodatno še pogodba o ustanovitvi stavbne pravice. Geološka študija lokacije je pokazala, da je ugodna za točko kombinirane geodetske mreže, saj leži na trdni podlagi in je malo verjetno, da bi aktivne tektonske deformacije v prihodnje vplivale na stabilnost točke. Na podlagi lokacijske informacije, ki jo je izdala občina Ivančna Gorica, so bili pridobljeni kulturno-varstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Stopar et al., 2014a). Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-497| | 513 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK Slika 5: Lokacija naselja Šentvid pri Stični (levo, vir: GI), testne meritve na izbrani lokaciji (desno, vir: GURS). 2.2.3 Hrib Korada v severozahodni Sloveniji Za območje točke v severozahodni Sloveniji smo na podlagi analize lastništva določili pet potencialnih lokacij: dve v Bovcu in po eno na Koradi, Šentviški planoti in v Tolminu. Po preverjanju meril je bila Slika 6: Lokacija na Koradi - najvišji vrh v zaledju Goriških brd (levo, vir: GI), testne meritve na izbrani lokaciji (desno, vir: GURS). Zemljišča, predvidena za gradnjo na Koradi, so bila v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. S slednjim je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi stvarne služnostne pravice in pogodba o ustanovitvi stavbne pravice. V neposredni bližini lokacije točke kombinirane geodetske mreže na tem območju stoji tudi trigonometrična točka 1. reda Korada. Rezultati geološke študije so pokazali, da je lokacija primerna za točko kombinirane geodetske mreže, analiza struktur in tektonike pa, da v bližini izbrane lokacije ne potekajo pomembni tektonski prelomi. Na podlagi lokacijske informacije, ki jo je izdala občina Kanal ob Soči, je bilo pridobljeno naravovarstveno soglasje, v katerem so bile opredeljene ustrezne usmeritve med gradnjo. ARSO je izdal sklep, da za predvideni poseg v prostor vodno soglasje ni potrebno. Pridobljeno je bilo tudi strokovno mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, v katerem so bile podane zahteve za prilagoditev gradnje (Stopar et al., 2014b). Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 498 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | 2.2.4 Planota Areh v severovzhodni Sloveniji Za makrolokacijo v severni Sloveniji smo na podlagi prostorske analize lastništva določili devet potencialnih lokacij: dve na letališču Slovenj Gradec in po eno na Rogli, Arehu, Hrastovcu, Mislinji, Slemenu, Narovskem vrhu in Navrškem vrhu. Po preverjanju meril je bila izbrana lokacija na Arehu (slika 7). cc ck en Slika 7: Lokacija planote Areh (levo, vir: GI), testne meritve na izbrani lokaciji (desno, vir: GURS). Zemljišča, predvidena za gradnjo na Arehu, so bila v solastništvu Planinske zveze Slovenije in ^ Planinskega društva Ruše, od katerih smo pridobili soglasje za postavitev točke kombinirane geodetske mreže. S solastnikoma je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi stavbne pravice in pogodba o ustanovitvi stvarne služnostne pravice. Rezultati geološke študije in preliminarno opravljeni strojni izkop sta pokazala, da je trdna kamninska podlaga na globini 2,5 metra in da je lokacija primerna za gradnjo. Na podlagi lokacijske informacije, ki jo je izdala občina Slovenska Bistrica, je bilo pridobljeno soglasje krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju za poseg v prostor na predvidenih zemljiščih (Stopar et al., 2014b). 2.3 Izgradnja - stabilizacija točk kombinirane geodetske mreže Slovenije Vzporedno s postopkom izbora mikrolokacij so bili raziskani načini stabilizacije oziroma temeljenja in izgradnje stalnih postaj GNSS v tujini. Analizirane so bile relacije med geološkimi značilnostmi lokacij in njihovo stabilizacijo nekaterih obstoječih stalnih postaj omrežij GNSS v tujini: FreDNet (it. Friuli Regional Deformation Network), GREF (nem. Integriertes Geodätisches Referenznetz Deutschlands), izbrane postaje EUREF, APOS (angl. Austrian Positioning Service) in AGNES (angl. Automated GNSS Network for Switzerland) (Stopar et al., 2013). Načini stabilizacije in temeljenja točk kombinirane geodetske mreže v Sloveniji so se prilagajali predhodno ugotovljenim geološkim značilnostim posameznih lokacij. Načrti za gradnjo so bili izdelani v okviru projektov za izvedbo (PZI), kjer so bile opredeljene podrobne tehnične rešitve in detajlni načrti temeljenja, gradbenih konstrukcij in električnih inštalacij ter opreme za vsako točko (slike 9-11). Izdelalo jih je podjetje TERRAS, s. p., na podlagi izhodišč, ki so bila podana v gradbeni zasnovi stabilizacije točk kombinirane geodetske mreže na Kogu in v Prilozju. Gradbeno zasnovo so izdelali na Katedri za mehaniko tal z laboratorijem UL FGG v sodelovanju z Oddelkom za geodezijo UL FGG (slika 8). S PZI smo zagotovili predvidljivo, kakovostno in natančno gradnjo, ki je bila stalno pod nadzorom nadzornika gradnje.Gradnjo točke kombinirane geodetske mreže v Prilozju prikazuje slika 12. Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| | 499 | GEODETSKI VESTNIK -=c Slika 8: Gradbena zasnova stabilizacije točke kombinirane geodetske mreže v Prilozju (levo) in točke zavarovalne mreže (desno) (vir: Logar et al., 2013). Slika 9: Načrt (PZI) točke kombinirane geodetske mreže v Prilozju (vir: Popovic et al., 2013). Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 500 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Slika 10: Armaturni načrt stebra (PZI) točke kombinirane geodetske mreže v Prilozju (vir: Popovič et al., 2013). Slika 11: Načrt točke zavarovalne mreže (PZI) (levo, vir: Popovič et al., 2013) in točka zavarovalne mreže v gradnji v Prilozju (desno, vir: GURS). Slika 12: Betoniran krožni temelj in armatura stebra (levo), steber pred izolacijo (sredina), točka kombinirane geodetske mreže v Prilozju po izgradnji in v obratovanju (desno) (vir: GURS, 2014). Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčlč Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| I 501 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK cc -=c cc ck en Izdelava projektov za gradnjo je bila pri vseh točkah kombinirane geodetske mreže podobna. Gradnja se je razlikovala predvsem v načinih temeljenja in nekoliko v izvedbi stabilizacije. Tako imamo na lokacijah Prilozje, Šentvid pri Stični, Areh in Korada na stebru po dve točki GNSS, na lokacijah Kog in Koper pa po eno. Gradnjo točk kombinirane geodetske mreže na preostalih štirih lokacijah prikazujejo slike 13—16. Slika 13: Gradnja točke kombinirane geodetske mreže na Kogu (levo vir: TERRAS, s. p., desno vir: GURS). Slika 14: Gradnja točke kombinirane geodetske mreže v Šentvidu pri Stični (levo vir: TERRAS, s. p., desno vir: GURS). Slika 15: Gradnja točke kombinirane geodetske mreže na Koradi (levo vir: TERRAS, s. p., desno vir: GURS). Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 502 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Prostorsko umeščenost vseh točk kombinirane geodetske mreže, skupaj s stalnimi postajami omrežja SIGNAL in postajami omrežij sosednjih držav, prikazuje slika 17. m, •as'4, Slika 17: Razporeditev stalnih postaj SIGNAL in kombinirane geodetske mreže (vir: GI, 2019). 2.4 Meritve pred začetkom obratovanja točk kombinirane geodetske mreže V sklopu projektov Razvoj geodetskega referenčnega sistema 2014 in Implementacija kombinirane geodetske mreže in višinske komponente ESRS v državni geodetski referenčni sistem, ki sta bila izvedena v okviru na- Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-503| | 513 | GEODETSKI VESTNIK -=c ^-J — vedenega podprojekta Geodetski referenčni okvir (GRFR), je bil izdelan projekt povezave vseh šestih točk kombinirane geodetske mreže na horizontalni, višinski in gravimetrični sistem ter izvedba terestričnih, GNSS, nivelmanskih in gravimetričnih meritev. V neposredni bližini vsake točke kombinirane geodetske mreže je vzpostavljena geodetska mikromreža, ki je namenjena kakovostni določitvi medsebojnih relacij (horizontalnih kotov, zenitnih razdalj, poševnih razdalj in višinskih razlik) med referenčnimi točkami in točkami zavarovalne mikromreže (Stopar et al., 2015). Kakovostna določitev relacij med vsemi naštetimi točkami omogoča: — izvedbo kakovostnih redukcij geodetskih opazovanj, opravljenih z različnimi meritvami (GNSS, klasične meritve, niveliranje, gravimetrija) med posameznimi referenčnimi točkami, ponovno vzpostavitev referenčnih točk ob morebitni poškodbi ali uničenju in — spremljanje stabilnosti posameznih referenčnih točk skozi čas. Na vseh šestih točkah kombinirane geodetske mreže smo tako izvedli tako imenovano ničelno terestrično in izmero GNSS mikromreže. Za spremljanje stabilnosti posameznih referenčnih točk je bila izvedena tudi prva ponovna terestrična in izmera GNSS zavarovalne mikromreže. Poleg terestričnih in meritev GNSS so bile opravljene tudi nivelmanske in gravimetrične meritve. Nivelman do točke kombinirane geodetske mreže je potekal od reperjev nivelmanske mreže 1. reda, gravimetrična izmera se je izvedla z relativno gravimetrično izmero (Stopar et al., 2016). Na vseh šestih točkah kombinirane geodetske mreže je bila izvedena ločena izravnava meritev v okviru mikromrež, ločeno po komponentah (višinska, horizontalna mreža), ter izravnava terestričnih meritev v okviru trirazsežnih geodetskih mrež. Na podlagi meritev GNSS so bile izračunane koordinate točk kombinirane geodetske mreže v koordinatnem sistemu D96/TM ter njihove elipsoidne in geoidne višine (Stopar et al., 2016). V nadaljevanju članka je predstavljena zanesljivost delovanja stalnih postaj GNSS kombinirane geodetske mreže in kakovost točk kombinirane geodetske mreže na podlagi dvoletnih opazovanj GNSS. 3 OCENA ZANESLJIVOSTI DELOVANJA STALNIH POSTAJ GNSS KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE Točke GNSS v kombinirani geodetski mreži so opremljene z namenskimi sprejemniki in antenami GNSS za stalno delujoče referenčne postaje. Vse na novo zgrajene točke so opremljene tudi s senzorjem nagiba, s katerim se spremlja stabilnost temeljne plošče, na kateri stoji steber točke. Štiri izmed petih na novo zgrajenih točk (Areh, Korada, Prilozje in Šentvid pri Stični) so opremljene tudi z meteorološkimi postajami, ki stalno merijo zračni tlak, temperaturo, relativno vlažnost, smer in moč vetra ter količino padavin. Podrobnejši pregled instrumentarija posameznih stalnih postaj GNSS je podan v preglednici 1. Podatki stalnih postaj GNSS kombinirane geodetske mreže se v realnem času prenašajo in shranjujejo v arhiv kombinirane geodetske mreže. Nadzor kakovosti njihovega delovanja se izvaja neprekinjeno, za kar skrbi programski paket Alberding GNSS Status Software. Skrbniku stalnih postaj GNSS kombinirane geodetske mreže so v realnem času na voljo številni podatki o delovanju posamezne postaje — dosegljivost postaje, število opazovanih satelitov, število izvedenih in število možnih opazovanj, razmerje med signalom in šumom za posamezno nosilno valovanje, faktorji DOP, število izpadov signala, velikost večpotja, Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 504 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK I 63/4 j zakasnitev pridobitve podatkov itd. Z modulom Alberding PPP Monitoring se na podlagi dnevnih določitev koordinat postaj z metodo PPP (angl. Precise Point Positioning) spremlja stabilnost vseh točk GNSS kombinirane geodetske mreže. Preglednica 1: Instrumentarij posameznih stalnih postaj GNSS kombinirane geodetske mreže. Lokacija točke Ime referenčne točke GNSS Sprejemnik GNSS Antena GNSS Senzor nagiba Meteorološka postaja Areh ARA1 Leica GR30 Leica AR20 / / ARA2 Leica GR25 Leica AR20 Leica Nivel 210 Vaisala WXT52G Korada KDA1 KDA2 Leica GR30 Leica GR25 Leica AR20 Leica AR20 / Leica Nivel 210 / Vaisala WXT52G Kog KGA1 Leica GR25 Leica AR20 Leica Nivel 210 / Koper KOPE Leica GR25 Leica AR20 / / PZA1 Leica GR25 Leica AR20 Leica Nivel 210 Vaisala WXT52G Prilozje PZA2 Leica GRX1200 PRO Leica AR20 / / Šentvid pri Stični STA1 Leica GRX1200 PRO Leica AR20 / / STA2 Leica GR25 Leica AR20 Leica Nivel 210 Vaisala WXT52G -=c Služba za GNSS na Geodetskem inštitutu Slovenije v okviru nadzora delovanja vodi evidenco vseh težav pri delovanju stalnih postaj GNSS kombinirane mreže. Od pričetka njihovega operativnega delovanja, tj. od 1. 1. 2016, do 31. 12. 2018 je bilo zabeleženih 67 dogodkov (preglednica 2). Vidimo lahko, da je daleč največ težav (55) povezanih s telekomunikacijsko infrastrukturo. Najpogosteje se zgodi, da telekomunikacijska oprema (modem ali usmerjevalnik) postane neodzivna in posledično postaja izgubi povezavo z glavnim strežnikom. V teh primerih se o težavi obvesti telekomunikacijskega operaterja, ki težavo odpravi. V obravnavanem obdobju sta s stabilnostjo podatkovne povezave največ težav imeli postaji na Arehu in Koradi (preglednica 2). Podatkovna povezava postaje na Arehu je od oktobra 2018 naprej boljša in od takrat naprej ni več zaslediti prekinitev v povezavi. Podatkovna povezava do postaj na Koradi je vzpostavljena le prek mobilnega omrežja, pri čemer je bila postaja do maja 2019 opremljena z modemom, ki je podpiral le omrežji 2G in 3G. Signal omrežja 3G je na lokaciji postaje lahko izredno slab, signal 2G pa ima premalo pasovne širine. Težavo smo rešili z namestitvijo modema, ki podpira tudi omrežje 4G. Na postaji Kog se je leta 2017 pokvaril senzor nagiba, zato ga je bilo treba zamenjati. Trikrat se je tudi zgodilo, da je zaradi težav na električnem omrežju prišlo do izpada električne energije na Geodetskem inštitutu Slovenije in je za krajši čas prenehal delovati glavni strežnik kombinirane geodetske mreže. Ostale zabeležene težave niso imele večjega vpliva na kakovost delovanja stalnih postaj GNSS. Stalne postaje GNSS kombinirane geodetske mreže niso namenjene uporabi v realnem času. Njihova naloga je zagotavljanje niza čim bolj neprekinjenih opazovanj GNSS, ki bo omogočal vzpostavitev časovne vrste koordinat točk najvišje kakovosti. Kakovost oziroma zanesljivost delovanja stalnih postaj GNSS tako lahko ocenimo tudi na podlagi popolnosti arhiva opazovanj GNSS. V preglednici 3 podajamo stanje arhiva za prva tri leta operativnega delovanja postaj GNSS kombinirane geodetske mreže, in sicer za leta 2016, 2017 in 2018. Katja Oven, Klemen DELOVANJA V Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlov« Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA 2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| j 505 j | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK S E Preglednica 2: Pregled evidentiranih težav stalnih postaj GNSS kombinirane geodetske mreže v obdobju od 1 31. 12. 2018. . 1. 2016 do cc D E s IE Lokacija Merska oprema stalne postaje Programska oprema omrežja Telekomunikacijska infrastruktura Elektroenergetska infrastruktura Skupaj Areh 1 0 25 0 26 QC QC EE Korada 0 0 15 0 15 KI Kog 2 0 9 0 11 N Koper 0 0 0 0 0 NI Prilozje 1 0 4 0 5 cc Šentvid pri Stični 1 0 1 0 2 N E E GI 0 4 1 3 8 cc Skupaj 5 4 55 3 67 Preglednica 3: Arhiv opazovanj stalnih postaj GNSS kombinirane geodetske mreže za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018. m _________Operativni pričetek ~ „ , , Število shranjenih Odstotek popolnosti Točka GNSS r Število možnih epoh ' f v delovanja epoh arhiva ARA1 2. 12. 2017 1.137.600 1.102.364 96,9026 % ARA2 1. 1. 2016 3.156.480 3.155.251 99,9611 % S KDA1 2. 12. 2017 1.137.600 1.102.640 96,9269 % KDA2 3. 1. 2016 3.150.720 3.150.671 99,9984 % KGA1 1. 1. 2016 3.156.480 3.153.982 99,9209 % KOPE 1. 1. 2016 3.156.480 3.156.340 99,9956 % PZA1 1. 1. 2016 3.156.480 3.154.139 99,9258 % PZA2 1. 1. 2016 3.156.480 3.144.452 99,6189 % STA1 28. 1. 2016 3.156.480 3.064.895 99,6442 % STA2 1. 1. 2016 3.156.480 3.156.034 99,9859 % Analiza popolnosti arhiva podatkov opazovanj GNSS pokaže, da je ta za večino točk višja od 99,5 %. Večina težav v delovanju stalnih postaj GNSS kombinirane geodetske mreže ne vpliva na popolnost arhiva, saj se opazovanja, poleg tega, da se v realnem času prenašajo in shranjujejo v arhiv, shranjujejo tudi neposredno na spominsko kartico v sprejemnikih, kar omogoča naknadno dopolnitev vira. 4 ČASOVNE VRSTE KOORDINAT STALNO DELUJOČIH POSTAJ GNSS V KOMBINIRANI GEODETSKI MREŽI Opazovanja GNSS vseh stalnih postaj kombinirane geodetske mreže se dnevno obdelujejo v okviru razvojne naloge Analitični center mreže 0. reda in njen vpliv na geodetski referenčni sistem (Fabiani et al., 2018). V obdelavo so poleg stalno delujočih postaj GNSS kombinirane geodetske mreže vključene še vse stalno delujoče postaje omrežja SIGNAL, stalno delujoče postaje z obmejnih območij sosednjih držav in stalno delujoče postaje omrežja EPN v vseh sosednjih državah ter stalno delujoče postaje omrežja IGS z območja celotne Evrope. Namen naloge je ocena (določitev) koordinat vseh stalno delujočih postaj za vsak dan za celotno obdobje delovanja vseh postaj. Tako pridobljene časovne vrste koordinat postaj nam zagotavljajo podlago za spre- Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 506 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | mljanje stanja geodetskega referenčnega koordinatnega sistema v daljšem časovnem obdobju, kakor ga realizirajo koordinate postaj kombinirane geodetske mreže (Sterle, 2015). Seveda podajajo tudi vpogled v kakovost stabilizacije stalno delujočih postaj in v kakovost opazovanj GNSS. Obdelava opazovanj poteka na dva načina. V prvem primeru uporabljamo programski paket Bernese GNSS Software, Version 5.2 (Bernese, 2019) (Dach et al., 2015), ki deluje na podlagi dvojnih faznih razlik, torej na relativni način. V drugem primeru uporabljamo programsko opremo lastne izdelave (Oddelek za geodezijo UL FGG), program gPPP, ki deluje po načelu metode Precise Point Positioning (PPP), torej na absolutni način (Sterle et al., 2014; Sterle, 2015). Oba postopka obdelave temeljita na najkakovostnejšem modeliranju sistematičnih vplivov in pogreškov v opazovanjih GNSS, zato zagotavljata rezultate z visoko stopnjo kakovosti. Postopka obdelave sledita navodilom obdelave opazovanj GNSS omrežij EPN (http://www.epncb.oma.be/_documentation/guidelines/guidelines_analysis_centres.pdf, pridobljeno dne 28. 3. 2019) in IGS (ftp://ftp.igs.org/pub/center/analysis/, pridobljeno dne 28. 3. 2019), ki zagotavljajo najkakovostnejšo obdelavo opazovanj GNSS pri statični izmeri na podlagi dnevnih datotek opazovanj GNSS. Ker se rezultati med seboj statistično ne razlikujejo (Sterle, 2015), bomo v nadaljevanju predstavili le rezultate metode PPP. Rezultat obdelave opazovanj GNSS z metodo PPP so ocenjene koordinate stalno delujočih postaj GNSS za vsak dan, za celotno obdobje delovanja postaje oziroma izvajanja opazovanj GNSS. Za stalno delujoče postaje GNSS kombinirane geodetske mreže imamo trenutno določene koordinate za obdobje od sredine leta 2016 do sredine leta 2018 (Fabiani et al., 2018; Oven et al., 2019). Ocenjene koordinate so določene v zadnji realizaciji koordinatnega sestava ITRF, to je ITRF2014 (Altamimi et al., 2016), kjer se na območju Slovenije koordinate spreminjajo za približno 3 cm/leto v smeri proti severovzhodu. Primera časovnih vrst koordinat za postaji KDA2 (Korada 2) in PZA1 (Prilozje 1) sta na sliki 18. cc -=c D cc ck en Slika 18: Časovne vrste koordinat stalno delujočih postaj KDA2 (levo) in PZA1 (desno), predstavljene v smereh N, E in h v koordinatnem sestavu ITRF2014. S slike 18 je razvidno, da se položaj točke spreminja za približno 3 cm/leto in da točka »potuje« proti severu in vzhodu. Ker je to gibanje v večini le posledica gibanja evrazijske litosferske plošče glede na telo Zemlje (globalni koordinatni sistem), premika točke po višini (skoraj) ni. Kakovost stalno delujoče postaje je zaradi velikega premikanja točke v času s slike 18 težko razbrati. Zato časovne vrste obdelamo tako, da vsaki postaji z metodo najmanjših kvadratov ocenimo konstanten vektor hitrosti (Brockmann, 1996) in časovne vrste predstavimo kot odstopanje koordinat točke od linearnega trenda gibanja točke Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčlč Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| I 507 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK cc -=c D cc ck en v globalnem koordinatnem sestavu. Kakovost ocenjenega vektorja hitrosti je bolj odvisna od dolžine časovnega intervala časovnih vrst koordinat, ki je trenutno dve leti. Dveletno časovno obdobje je prekratko za pridobitev kakovostnih vektorjev hitrosti, saj se zaradi prisotnosti sistematičnih in slučajnih pogreškov v časovnih vrstah priporoča časovni interval vsaj treh let (Santamaría-Gómez et al., 2011). Primeri časovnih vrst koordinat, kjer so odstranjene vrednosti vektorjev premika, so podani na grafih slik 19—23. -H- 0 K " -5 5 J. 0 * f°° <8!° ; -5 C 1 «« • * » T 15 1- 0 < -15 2016.5 2017 2017.5 2018 2018.5 Čas [Leto] Slika 19: Časovne vrste koordinat stalno delujočih postaj ARA1 (levo) in ARA2 (desno), predstavljene v smereh N, E in h, po odstranjenem vektorju hitrosti. Slika 20: Časovne vrste koordinat stalno delujočih postaj KDA1 (levo) in KDA2 (desno), predstavljene v smereh N, E in h, po odstranjenem vektorju hitrosti. Slika 21: Časovne vrste koordinat stalno delujočih postaj KGA1 (levo) in KOPE (desno), predstavljene v smereh N, E in h, po odstranjenem vektorju hitrosti. Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 508 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | POSTAJA GNSS ARA1 ARA2 KDA1 KDA2 KGA1 KOPE PZA1 PZA2 STA1 STA2 [mm] 1,9 1,7 0,9 1,4 1,1 1,9 1,3 1,3 2,.3 2,1 [mm] 1,5 1,8 1,7 1,3 1,4 1,8 1,7 2,1 2,1 1,7 [mm] 3,9 4,5 3,0 3,5 3,6 3,4 4,4 5,7 5,5 4,6 cc -=c D cc ck en Slika 22: Časovne vrste koordinat stalno delujočih postaj PZA1 (levo) in PZA2 (desno), predstavljene v smereh N, E in h, po odstranjenem vektorju hitrosti. Slika 23: Časovne vrste koordinat stalno delujoči postaj STA1 (levo) in STA2 (desno), predstavljene v smereh N, E in h, po odstranjenem vektorju hitrosti. Slike 19—23 prikazujejo časovne vrste koordinat po odstranitvi vektorja hitrosti za vse stalno delujoče postaje GNSS kombinirane geodetske mreže. Razvidno je, da postaje niso operativne enako časovno obdobje, saj sta bili postaji ARA1 in KDA1 vzpostavljeni šele konec leta 2017. Razpršenost koordinat točk okoli srednje vrednosti (linearnega trenda-vektorja hitrosti) je predstavljena s standardnimi odkloni v preglednici 4. Od tod je razvidno, da je ponovljivost (razpršenost) koordinat velikosti milimetra po obeh horizontalnih koordinatah in nekaj milimetrov za višino. Sklepamo lahko, da so ocenjene koordinate točk kombinirane geodetske mreže visoke natančnosti. Preglednica 4: Natančnost ocenjenih koordinat postaj GNSS kombinirane geodetske mreže po posamezni koordinatni komponenti. Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčlč Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| I 509 | GEODETSKI VESTNIK -=c Iz grafov časovnih vrst (slike 19—23) lahko opazimo nekaj razlik. Zaželena »oblika« časovnih vrst je samo časovna vrsta za postaji ARA1 in ARA2, saj predstavljata časovni vrsti koordinat, ki so konstantne v času, kjer so dnevne koordinate naključno (normalno) razpršene okoli srednje vrednosti. Takšna odstopanja dnevnih koordinat postaj od srednjih vrednosti so v večini posledica le slučajnih vplivov. Podobni sta tudi časovni vrsti koordinat postaj KDA1 in KDA2, z izjemo zadnjega pol leta za komponento N na postaji KDA2, kjer se časovne vrste razlikujejo od točke KDA1. Vse ostale postaje pa že na pogled vsebujejo sistematične pogreške v časovnih vrstah, tudi v nezveznosti (postaja PZA1). Vzrokov za zdaj ne poznamo, v splošnem pa jih iščemo v vplivih, kot so zamenjava opreme, atmosferska refrakcija, večpotje, lokalni premiki točk, nihanje podtalnice in podobno (Gazeaux et al., 2013; Sánchez et al., 2018). Iskanju vzrokov za sistematične vplive na ocenjene koordinate točk v času bo treba v prihodnosti posvetiti kar nekaj pozornosti. Primer časovnih vrst postaj STA1 in STA2 prikazuje časovne vrste, pri katerih so v ocenjenih dnevnih koordinatah prisotni sistematični vplivi, ki so za obe postaji enaki (levi in desni graf na sliki 23 sta skoraj enaka). Ker je na postajah nameščen različen instrumentarij, lahko ugotovimo, da ta ni vzrok za pogreške koordinat. Verjetno tudi večpotje ni vzrok, saj ga različni sprejemniki in antene GNSS različno obravnavajo in odpravljajo. Ker so časovne vrste obeh postaj skoraj enake, so vzroki zelo verjetno v neposredni okolici, v atmosferi, v tleh ali v izvedbi stabilizacije ali temeljenja točke. Pri postajah PZA1 in PZA2 je najprej treba analizirati vpliv instrumentarija in njegove zamenjave, saj sta časovni vrsti na postajah različni. Ker sta točki GNSS stabilizirani na istem stebru, je verjetnost, da se točki dejansko različno premikata, majhna. Pri postaji KGA1 je razvidna nelinearnost le pri komponenti N, medtem ko se časovni vrsti komponent E in h zdita v redu. Če gledamo postajo KOPE, jasno vidimo sinusno obliko spremembe ravninskih koordinat (E in N), a stabilno višinsko komponento. Tu gre zelo verjetno za lokalne premike ali/in atmosferske vplive. V prihodnosti bodo postaje GNSS kombinirane geodetske mreže, skupaj s postajami omrežja SIGNAL, zagotavljale ogrodje državnega koordinatnega sistema. Če želimo zagotoviti kakovost državnega koordinatnega sistema in nanj navezanih prostorskih podatkov, je treba zagotoviti visoko kakovost koordinatnega sistema oziroma določitve koordinat postaj kombinirane geodetske mreže in omrežja SIGNAL. To lahko zagotovimo le prek vzpostavljenih in analiziranih časovnih vrst koordinat vseh postaj. 5 SKLEP V članku je podan pregled aktivnosti pri izboru lokacij, postopkov pred začetkom gradnje, same gradnje, pregled delovanja, določitev koordinat na dnevni osnovi za prvi dve leti obratovanja postaj GNSS, predstavljena je prva analiza stabilnosti vseh točk kombinirane geodetske mreže Slovenije. Zasnova stabilizacije, geološke lastnosti lokacije, višina podtalnice in ovire v bližini točke lahko pomembno vplivajo na dolgoročno kakovost koordinat ter tudi na stabilnost posamezne točke. Pregled delovanja postaj GNSS kaže, da merska oprema za izvajanje meritev GNSS in programska oprema, ki nadzira delovanje postaj GNSS, delujeta brezhibno. Vzpostavljene časovne vrste koordinat kažejo tudi na kakovostno stabilizacijo in lokacijo točk. Ponovljivost koordinat je na nekajmilimetrski ravni za horizontalne koordinate in približno 5-milimetrski ravni za višino. Z analizo časovnih vrst koordinat točk kombinirane geodetske mreže trenutno lahko podamo le prvo oceno stabilnosti točk, medtem ko bo na zanesljivejše rezultate treba počakati še nekaj let, da bodo časovne vrste dovolj dolge in bo iz njih mogoče identificirati moteče vplive. Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 510 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Kombinirana geodetska mreža sestavlja ogrodje koordinatnega sistema, a to ne pomeni, da ni treba vzdrževati tudi omrežja SIGNAL, ki je uporabniško omrežje in uporabnikom omogoča neposreden dostop do državnega horizontalnega koordinatnega sistema prek produktov in podatkov, ki so v omrežju na voljo. Prav tako ne smemo pozabiti na temeljne državne geodetske točke in ostale točke, namenjene za uporabo drugih merskih tehnik, predvsem pri klasični terestrični geodetski izmeri. V nadaljevanju nas v okviru delovanja kombinirane geodetske mreže čaka še precej aktivnosti, predvsem bo treba vzpostaviti časovne vrste za daljše časovno obdobje, opraviti obsežne analize časovnih vrst, na podlagi katerih bo poleg določitve vektorjev hitrosti mogoče ovrednotiti tudi druge vplive. Treba bo zagotoviti vključitev meritev GNSS vseh satelitskih sistemov (evropski Galileo, kitajski BDS, mogoče tudi SBAS) ter ugotoviti njihov vpliv na koordinate, časovne vrste in realizacijo državnega horizontalnega koordinatnega sistema. Ena od pomembnih nalog, ki je bila opredeljena že pred samim začetkom vzpostavljanja kombinirane geodetske mreže, je vključitev postaj GNSS kombinirane geodetske mreže v EPN, s čimer bomo zagotovili neprekinjeno kakovostno koordinatno povezavo slovenskega državnega ozemlja z vsemi realizacijami koordinatnih sistemov ITRS in ETRS. Tako bo izpolnjen tudi osnovni cilj vzpostavitve kombinirane geodetske mreže, to je zagotovitev najvišje kakovosti državnega koordinatnega sistema ter vseh podatkov, ki so vanj vključeni. Zahvala ^ Predstavljeno delo v članku je bilo opravljeno v okviru podprojekta Geodetski referenčni okvir (GRFR), ki je bil eden od štirih podprojektov projekta Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledicpoplav. Slednji je bil vključen v Memorandum o soglasju (MoS) za izvajanje Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora za leta 2009—2014 (FM EGP), izvajala ga je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter s projektnima partnerjema norveško geodetsko upravo Statens Kartverk in islandsko geodetsko upravo Landmaelingar Islands. Nekatera dela so bila opravljena še v okviru ciljnih raziskovalnih projektov V2-1096 Zasnova temeljne večnamenske državne geoinformacijske infrastrukture in V2-1729 Povečanje zanesljivosti javnih omrežij GNSS SIGNAL in 0. red, ki sta bila izvedena v okviru različnih ciljnih raziskovalnih programov, sofinanciranih od Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Geodetske uprave Republike Slovenije. Nekaj aktivnosti je bilo izvedenih tudi s finančno podporo ARRS v okviru raziskovalnega programa P20227 Geoinformacijska infrastruktura in trajnostniprostorski razvoj Slovenije. Projekt izgradnje geodetskih točk kombinirane geodetske mreže je izvajalo več institucij. Ključni za izvedbo sta bili Oddelek za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (prof. dr. Bojan Stopar in doc. dr. Božo Koler) ter Geodetski inštitut Slovenije (mag. Katja Oven, Sandi Berk, Niko Fabiani in mag. Vasja Bric). V projektu so sodelovali še Oddelek za geologijo Naravoslovnoteh-niške fakultete Univerze v Ljubljani (izr. prof. dr. Marko Vrabec) z namenom izdelave geoloških študij mikrolokacij, Katedra za mehaniko tal z laboratorijem UL FGG (izr. prof. dr. Janko Logar) z namenom izdelave gradbene zasnove izgradnje točk kombinirane geodetske mreže ter podjetje TERRAS, s. p. (Zdenka Popovic in Nikola Popovic), ki je izdelalo načrte za izgradnjo in izvajalo nadzor izgradnje geodetskih točk kombinirane geodetske mreže, medtem ko je bilo podjetje Grča gradnje d.o.o. zadolženo za izvedbo gradbenih del. Projekt izgradnje geodetskih točk kombinirane geodetske mreže je vseskozi Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-511| | 513 | GEODETSKI VESTNIK ^ potekal v tesnem sodelovanju z Geodetsko upravo LJ_I d Komadina in mag. Jurij Režek). -< Literatura in viri: i i i > Altamímí, Z., Rebischung, P, Metívíer, L., Collílíeux, X. (2016). ITRF2014: A new release of the International Terrestrial Reference Frame modeling nonlinear station LJ_I motions. Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 121 (8), 6109-6131. DOI: https://doi.org/10.1002/2016JB013098 ,5 Bernese. http://www.bernese.unibe.ch/docs/DOCU52.pdf, pridobljeno 11. 1. 2019. H Brockmann, E. (1996). Combination of Solutions for Geodetic and Geodynamic Applications of the Global Positioning System (GPS). Doktorska disertacija. Bern, Švica: Astronomski inštitut Univerze v Bernu. Dach, R., Lutz, S., Walser, P., Fridez, P. (2015). Bernese GNSS Software Version 5.2. Astronomski inštitut Univerze v Bernu, Bern, Švica. Fabiani, N., Ritlop, K., Oven, K., Sterle, O., Stopar, B. (2018). Služba za GNSS 2018. Končni elaborat, 2000 str. Gazeaux, J., Williams, S., King, M., Bos, M., Dach, R., Deo, M., Moore, A. W., Ostini, L., Petrie, E., Roggero, M., Teferle, F. N., Olivares, G., Webb, F. H. (2013). Detecting offsets in GPS time series: first results from the Detection of Offsets in GPS Experiment. Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 118 (5), 2397- 2407. = DOI: https://doi.org/10.1002/jgrb.50152 Koler, B., Stopar, B., Sterle, O., Urbančič, T., Medved, K. (2019). Nov slovenski višinski sistem SVS2010. Geodetski vestnik, 63 (1), 27-40, DOI: https://doi. org/10.15292/geodetski-vestnik.2019.01.27-40 Medved, K., Berk, S., Sterle, O., Stopar, B. (2018). Izzivi in dejavnosti v zvezi z državnim horizontalnim koordinatnim sistemom Slovenije. Geodetski vestnik, 62 (4), 567-586. DOI: http://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2018.04.567-586 Oven, K., Ritlop, K., Triglav Čekada, M., Sterle, O., Stopar, B. (2019). Analiza kakovosti operativnega delovanja točke kombinirane geodetske mreže Kog. Raziskave s področja geodezije in geofizike. Zbornik del. Ljubljana, 2019. Pearlman, M., Plag, H. P (ur.), 2009. Global Geodetic Observing System: Meeting the Requirements of a Global Society on a Changing Planet in 2020. Springer. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-642-02687-4 Poutanen, M., Amalvict, M., Bruyninx, C., Francis, O., Ihde, J., Kallio, U., Kenyeres, A., Liebsch, G., Mäkinen, J., Shipman, S., Simek, J.,Williams, S.,Wilmes, H. (2014). Future and Development of the European Combined Geodetic Network ECGN.V: C. Rizos (ur.), P. Willis (ur.), Earth on the Edge: Science for a Sustainable Planet, International Association of Geodesy Symposia, 139, Springer. DOI: https:// doi. org/10.1007/978-3-642-37222-3_15 Režek, J. (2015). Odprtje prve državne geodetske točke 0. reda - Prilozje. Geodetski vestnik, 59 (3), 634-636. Sánchez, L., Volksen, C., Sokolov, A., Arenz, H., Seitz, S. (2018). Present-day surface deformation of the Alpine region inferred from geodetic techniques. Earth System Science Data, 20 (3), 1503-1526. DOI: https://doi,org/10.5194/ essd-10-1503-2018 Republike Slovenije (mag. Klemen Medved, Žarko Sterle, 0. (2015). Časovno odvisne geodetske mreže In koordinatni sistemi. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Sterle, 0., Pavlovčič Prešeren, P, Kuhar, M., Stopar, B. (2009). Definicija, realizacija in vzdrževanje modernih koordinatnih sistemov. Geodetski vestnik, 53 (4), 679-694. Sterle, 0., Stopar, B., Pavlovčič Prešeren, P. 2014. Metoda PPP pri statični izmeri GNSS. Geodetski vestnik, 58 (3), 466-481. DOI: https://doi,org/10.15292/geodetski-vestnik.2014.03.466-481 Stopar, B., Kuhar, M. (2001). Moderni geodetski koordinatni sistemi in astrogeodetska mreža Slovenije. Geodetski vestnik, 45 (1/2), 11-26. Stopar, B. (2007). Vzpostavitev ESRS v Sloveniji. Geodetski vestnik, 51 (4), 763-776. Stopar, B., Koler, B., Ambrožič, T., Pavlovčič Prešeren, P., Kuhar, M., Sterle, 0., Štebe, G., Urbančič, T., Oven, K., Janežič, M., Bajec, K., Berk, S., Bric, V. (2013). Izdelava projektne dokumentacije za točke kombinirane mreže 0. reda. Projekt 2433-130003. Elaborat: 1. faza, 2. faza. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 166 str. Stopar, B., Koler, B., Ambrožič, T., Pavlovčič Prešeren, P, Kuhar, M., Sterle, 0., Štebe, G., Urbančič, T., 0ven, K., Janežič, M., Bajec, K., Bric, V., Berk, S. (2014a). Izdelava projektne dokumentacije za točke kombinirane mreže 0. reda. Projekt 243313-0003. Elaborat: 3. faza: točka Šentvid pri Stični. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 46 str. Stopar, B., Koler, B., Ambrožič, T., Pavlovčič Prešeren, P, Kuhar, M., Sterle, 0., Štebe, G., Urbančič, T., 0ven, K., Janežič, M., Bajec, K., Bric, V., Berk, S. (2014b). Izdelava projektne dokumentacije za točke kombinirane mreže 0. reda. Projekt 2433-130003. Elaborat: 3. faza: točke Areh, Koper in Korada. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 43 str. Stopar, B., Koler, B., Kogoj, D., Ambrožič, T., Pavlovčič Prešeren, P., Kuhar, M., Sterle, 0., Kregar, K., Štebe, G., Urbančič, T., Goršič, J., Mencin, A., Berk, S., Fabiani, N., Mesner, N., Caserman, M., Bric, V., Triglav Čekada, M., Karničnik, I., Janežič, M., 0ven, K. (2016). Implementacija kombinirane geodetske mreže in višinske komponente ESRS v državni geodetski referenčni sistem. Projekt št. 2433-130003. Končno poročilo: sklop 1. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 216 str. Stopar, B., Koler, B., Kogoj, D., Ambrožič, T., Pavlovčič Prešeren, P., Kuhar, M., Sterle, 0., Kregar, K., Štebe, G., Urbančič, T., Goršič, J., Mencin, A., Berk, S., Fabiani, N., Mesner, N., Caserman, M., Bric, V., Triglav Čekada, M., Karničnik, I., Janežič, M., 0ven, K. (2015). Razvoj geodetskega referenčnega sistema 2014. Projekt št. 2433-13-0003. Zaključni elaborat. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 295 str. Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA | 512 | DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Oven K., Ritlop K., Triglav Čekada M., Pavlovčič Prešeren P, Sterle O., Stopar B. (2019). Vzpostavitev kombinirane geodetske mreže v Sloveniji in analiza njenega delovanja v obdobju 2016-2018. Geodetski vestnik, 63 (4), 491-513. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2019.04.491-513 mag. Katja Oven, univ. dipl. inž. geod. Geodetski inštitut Slovenije Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: katja.oven@gis.si Klemen Ritlop, mag. inž. geod. geoinf. Geodetski inštitut Slovenije Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: klemen.ritlop@gis.si doc. dr. Mihaela Triglav Čekada, univ. dipl. inž. geod. Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: mihaela.triglav@gis.si doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: polona.pavlovcic@fgg.uni-lj.si doc. dr. Oskar Sterle, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: oskar.sterle@fgg.uni-lj.si prof. dr. Bojan Stopar, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: bojan.stopar@fgg.uni-lj.si Katja Oven, Klemen Ritlop, Mihaela Triglav Čekada, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar | VZPOSTAVITEV KOMBINIRANE GEODETSKE MREŽE V SLOVENIJI IN ANALIZA NJENEGA DELOVANJA V OBDOBJU 2016-2018 | ESTABLISHMENT OF THE SLOVENIAN COMBINED GEODETIC NETWORK AND ITS OPERATION ANALYSIS FOR THE PERIOD 2016-2018 |491-513| | 513 | |63/4| G V GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 63 | št. / No. 4 | 9 POVEČANJE ZANESLJIVOSTI GNSS-OMREŽIJ SIGNAL IN 0. RED INCREASE OF RELIABILITY OF THE SIGNAL AND ZERO-ORDER GNSS NETWORKS -=c Klemen Ritlop, Niko Fabiani, Katja Oven, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar, Mihaela Triglav Čekada UDK: 528.28 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.04 Prispelo: 19. 11. 2019 Sprejeto: 30. 11. 2019 DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2019.04.514-524 PROFESSIONAL ARTICLE Received: 19. 11. 2019 Accepted: 30. 11. 2019 IZVLEČEK ABSTRACT Služba za GNSS na Geodetskem inštitutu Slovenije že več kot desetletje operativno upravlja državno omrežje stalno delujočih GNSS-postaj SIGNAL, od leta 2016 pa ima v upravljanju tudi stalno delujoče postaje kombinirane geodetske mreže. Vtem obdobju smo se srečali z različnimi težavami v delovanju vseh segmentov omrežja stalno delujočih GNSS-postaj in si nabrali mnogo izkušenj na celotnem področju upravljanja in nadzora kakovosti delovanja GNSS-omrežij. Tako smo se leta 2018 v sodelovanju s Katedro za matematično in fizikalno geodezijo ter navigacijo UL FGG in Geodetsko upravo Republike Slovenije dogovorili za izvedbo raziskovalnega projekta Povečanje zanesljivosti javnih omrežij GNSS SIGNAL in 0. red, v katerem smo na podlagi vseh pridobljenih izkušenj oblikovali metodologijo za posodobitev in izboljšanje veljavnih postopkov za celostno upravljanje obeh omrežij, s poudarkom na povečanju zanesljivosti in izboljšanju nadzora kakovosti njunega delovanja. V tem prispevku predstavljamo rezultate navedenega projekta. For more than a decade, the GNSS Service at the Geodetic Institute of Slovenia has been managing the national GNSS CORS network SIGNAL, and since 2016 also the GNSS part of the national Zero-Order Geodetic Network. During this period, different problems in the operation of CORS networks have been encountered, and much experience in the field of management and quality control of CORS networks has been gained. In cooperation with the Chair of Mathematical and Physical Geodesy and Navigation at the UL FGG and the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, a research project named The increase of reliability of public GNSS network SIGNAL and combined zero-order geodetic network was carried out in 2018 and 2019. Based on all the experience gained, a methodology for upgrading and improving the current procedures for management of both national CORS networks, with an emphasis on improving operational reliability and the quality control of both networks, was developed. In this article, the results of that project are presented. KLJUČNE BESEDE KEY WORDS omrežje SIGNAL, kombinirana geodetska mreža, geodetska mreža 0. reda, GNSS-omrežje, zanesljivost delovanja, nadzor kakovosti SIGNAL network, combined geodetic network, zero-order geodetic network, GNSS network, operational reliability, quality monitoring Klemen Ritlop, Niko Fabiani, Katja Oven, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle, Bojan Stopar, Mihaela Triglav Cekada | POVEČANJE ZANESLJIVOSTI GNSS- | 514 | OF RELIABILITY OF THE SIGNAL AND ZERO-ORDER GNSS NETWORKS | 514-524 | J SIGNAL IN 0. RED | INCREASE GEODETSKI VESTNIK |63/4 | ■Cj (Miyazaki et al., 1996) provided some of the first reliable results of seismic deformations based on high-precision GNSS measurements (Bock et al., 1993). y Crustal deformation analysis in seismogenically active areas is one of the most important applications of GNSS. The territories of Bosnia and Herzegovina and Serbia, our study region, are poorly studied in terms of their geodynamics, based on GNSS techniques allowing the estimation of the crustal deformation at different scales both in time and in space. Serbia and Bosnia and Herzegovina are located between the Carpathian-Balkans mountain system and the compressive geotectonic contact of the Dinarides and the Adriatic microplate. The Dinarides absorb the motion of the Adriatic microplate which causes present-day deformation. The seismicity of our study region occurs at the g low level but it frequently suggests the continual tectonic activity of the Dinarides. Similar studies in other active regions are commonly based on the analysis of time-series from GNSS permanent stations. For the purpose of this research, we used time-series data from the station SRJV (Sarajevo) for the period from June 1999 to March 2019, and the BEOG station (Belgrade), for the period from August 2014 to March 2019. Coseismic deformation is investigated using these stations. Daily GPS time series data from SRJV and BEOG stations in the IGS08 reference frame are available from the Nevada Geodetic Laboratory at http://geodesy.unr.edu/NGLStationPages/GlobalStationList/. 2 MATHEMATICAL MODEL OF TIME SERIES OF GNSS COORDINATES Any arranged series of measurements, realized in different epochs, usually in identical time intervals, is called a time series. A time series allows monitoring of statistical changes of some physical phenomena. Models of time series have different forms and can represent different4stochastic processes. Time series are usually classified as models in the time or frequency domains. A model in the time domain is based on time series monitoring as a time function. On the other hand, a model in the frequency domain analyzes mathematical functions, or a signal, with regard to frequencies. A time series consists of four components (Mann, 1995): trend component T(t), cyclic component C(t), seasonal component S(t), with E(t) representing a component of other random or systematic instabilities. A time-series aims at the statistical investigation of each of the mentioned four components and how effective the value is on the event. Interaction between these components helps to understand the time series. This interaction between them is classified as either additive or multiplicative. In a multiplicative time series, the components multiply together to make the time series (if the trend is increasing, the amplitude of seasonal activity is increasing). In an additive time series, the components Sanja Tucikesic, Dragan Blagojevic | MODELIRANJE CASOVNE VRSTE KOORDINAT GNSS IN NJIHOVE INTERAKCIJE S POVPRECNO MAGNITUDO POTRESOV | MODELLING OF THE TIME-SERIES OF | 526 | GNSS COORDINATES AND THEIR INTERACTION WITH AVERAGE MAGNITUDE EARTHQUAKES | 525-540 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | add together to make the time series (if the trend is increasing, the absolute value is growing, but changes stay relative). Therefore, a time series can be expressed in the following manner: X(t) = T(t)xC(t)xS(t)xE(t), (1) X(t) = T(t)+C(t)+S(t)+E(t) where the argument t is the time of the series observation. Traditional methods of the time series analysis mainly work on the decomposition of the trend change, and on identifying seasonal and cyclic changes. Any other remaining signal can be attributed to other unidentified accidental or systematic instabilities. The spectral analysis used to determine the predominant noise in the time series of GNSS coordinates 9£ actually refers to the analysis of the E(t) component (Li et al., 1999). DC In geophysical research, the trend estimation of GNSS time series represents a starting point. Apart from significant episode deformations, such as major earthquakes, a linear trend may represent a good indicator of the way the site moves inter-seismically. In time series describing geophysical processes, noise is usually time-correlated, which can seriously affect the accuracy of the linear trend estimation, e.g. velocity and its standard deviation (Langbein, 2004). Linear changes can be explained through tectonic plates motions, whereas non-linear changes are mainly caused by unidentified internal errors related to the GNSS equipment, as well as by external geophysical effects such as coseismic earthquakes. A mathematical model (2) that can be used in analyzing the coordinate components of GNSS daily time series is (see e.g. Dingcheng, 2017): n np y(t,) = a + X bi(ti -10 y + X sin(2n / p,) +d, cos(2n. / p)) + i=1 i=1 , (2) ng nA t. —1 n +ZgjH(t, -tj ) + X(ca + AHln(1 + -!—*-)) + £(t„ ) j=i ,=i T ,=i where: y - daily solutions of a time series of GNSS coordinates , a - position of the station, b. - linear velocity of the station, t - time, c. and d. - describes annual and semi-annual amplitudes of periodical motions (harmonic components are included into the model of annual, seasonal and higher frequency time-dependent phenomena), n = 2,p1 = 2 year,p2 = 0.5 year, ZgjH(t¡ — tg ) - describes j=i ' sudden phenomena caused by equipment or seismic events for any given number of deviations nof the element g and epoch t , using the Heaviside function (unit step function applied in signal processing in order to present the signal that changes its condition) , t - representing the time of earthquake (referring to the time of the main impact), c - co-seismic motion after the earthquake (represented by logarithmic or exponential function, data offset caused by post-seismic relaxation with a logarithmic or exponential decay), A - amplitude of simplified - Omori law, T- denoting the time delay of post-seismic deformation after the main impact and t^ - denoting measurement errors, namely, all remaining changes that can be attributed to other accidental or systematic instabilities. By least-squares adjustment, the model parameters are estimated assuming different models for the coloured noise. Sanja Tucikesic, Dragan Blagojevic | MODELIRANJE CASOVNE VRSTE KOORDINAT GNSS IN NJIHOVE INTERAKCIJE S POVPRECNO MAGNITUDO POTRESOV | MODELLING OF THE TIME-SERIES OF GNSS COORDINATES AND THEIR INTERACTION WITH AVERAGE MAGNITUDE EARTHQUAKES | 525-540 | | 527 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK ^ The most common stochastic models for i are those presented in Williams (2003) and Williams (2008). Cj In those papers, t is assumed to have a power spectrum that depends on the frequency f according to the form given in Williams (2003): -=c | 528 | Pf) = P0(f/ fo )a, (3) where: f - spatial or time frequency, f and P0 - normalisation constants and a - spectral index. Based on the value of a, different stochastic processes can be described with this model. If a is in the range -1 1, fractional Brown-ian motion, tr is non-stationary (Mandelbrot 1977). They represent a solid indicator of the noise source characterisation. Special cases of spectral indexes are white noise (a = 0), flicker noise (a = -1) and random-walk noise of Brownian motion (a = -2). Figure 1 illustrates the noise spectrum and the associated names given to the integer values. Figure 1: Spectral index of noise in geophysical phenomena (M. A. Goudarzi et al., 2015). We estimated spectral indices from post-fit residuals after removing linear, annual, and semi-annual signals as well as probable jumps in the position time series using Eq. (2). Generally, it is possible to fit the power-law function given in Eq. (3) to a periodogram obtained by Fast Fourier Transformation (FFT) and estimate P0 and a. The FFT is a traditional method for determining the power spectrum. It requires evenly distributed data. It cannot be used in data containing gaps, which is a common case with a time-series of GNSS coordinates. Using interpolation methods several artefacts are then introduced to the data in both time and frequency domains, especially when the gap is large (Press et al.,1992). Therefore, in this study, we use the Lomb-Scargle algorithm to calculate the periodogram of post-fit residuals per station per position direction (Lomb 1976; Scargle 1982). This method has the advantage of evaluating the data of a time series of GNSS coordinates only at measured epochs, gives periodic signals in unevenly distributed observations, and evaluates logarithmic Lomb-Scargle power spectrum of a time-series of GNSS coordinates. The normalized Lomb-Scargle periodogram (normalized spectral power as a function of frequency) Px of a time series of GNSS coordinates j(t) for i = 1, 2, ..., N is estimated by Mao et al. (1999): P (©) = 2ct2 N Z( yj- y) cosa(fj-t) j=i N Z( yj- y) sina(tj -t) j=i ^ cos2 a(tj - t) j=i ^ sin2 a(tj -t) j=i Sanja Tucikešic, Dragan Blagojevič | MODELIRANJE ČASOVNE VRSTE K GNSS COORDINATES AND THEIR INTERACTION WITH AVEI ORDINAT GNSS IN NJIHOVE INTERAKCIJE S POV ITUDE EARTHQUAKES | 525-540 | POTRESOV (4) NG OF THE TIME-SERIES OF 1 GEODETSKI VESTNIK |63/4 | I 1 N where: a-angular frequency (a = 2af> 0), a-root mean square (RMS) a = -^(x — x)2 and -1 p j 1 N N N x - means value x = — ^ x, the constant ris defined as an offset - tan(2® t) = ^ sin 2atj /^ s cos 2atj. N j=i j=i j=1 The periodogram is calculated in the range of the Nyquist frequency. The power of noise is plotted in dB using logarithm function to base 10 as: P Px (f) = 10 • log10( P), (5) Is where: Pv is the power spectrum of the post-fit residuals estimated from Eq. (4) andf is the sampling frequency with the unit of day-1. Then, the spectral index a of the power-law process (3) is estimated as the slope of the spectra in log-log space using Nikolaidis (2002): P( f) x (f) (6) ■cj movements. We used daily coordinate solutions of the stations SRVJ and BEOG, and performed analysis of those GNSS time series to obtain models of the series that fit best inter-seismic and co-seismic mo-g tions, taking into account trends and seasonal variations. The type of noise that flavours these data were ^ obtained using a white spectral domain analysis, the Lomb-Scargle method, and post-fit residuals after removing linear, annual, and semi-annual signals. The Lomb-Scargle method was used for the power spectrum analysis because it does not require evenly distributed data. The time series of GNSS coordinates frequently contain missing data because of malfunction of GNSS receivers, power failure, removal of abnormal results, etc. The time series of GNSS coordinates have a gap of 39.4 % for the station SRVJ and the gap of 5.8 %. for the station BEOG. ^ The clean inter-seismic velocities we obtained here were calculated using described models Eq. (2), also calculated by means of the least-squares estimation with seasonal model, taking into account the annual and semi-annual periodicities. For the SRVJ station our estimated clean inter-seismic velocity is 15.67 ± 0.01 mm/yr, 23.8 ± 0.01 mm/yr, -0.31 ± 0.03 mm/yr in the north, east and up, respectively. For the BEOG station our estimated clean inter-seismic velocity is 16.77 ± 0.05 mm/yr, 22.06 ± 0.04 mm/ yr, -3.69 ± 0.10 mm/yr in the north, east and up, respectively. For both stations, variations are almost perfectly linear for the horizontal components that are east and north, and this clearly shows the tectonic motion. As a result of the trend analyses of time series, it was determined that stations were moving in the northeast direction 28.50 mm/year and 27.71 mm/year, for SRVJ and BEOG, respectively. This finding is consistent with the region's tectonic plate movements. The vertical component includes significant seasonal variations. For the SRVJ station, our estimated annual periodicities are -1.59 ± 0.30 mm, 1.62 ± 0.29 mm of cycle sin and cycle cos, respectively. For the BEOG station our estimated annual periodicities are -2.15 ± 0.19 mm, -2.20 ± 0.19 mm of cycle sin and cycle cos, respectively. The coordinate time series of vertical components contain repeating annual cycles stemming from hydrological and atmospheric loading (Blewitt, et al., 2002). Without taking into account seasonal signals, it results in an increase in the auto-correlated or temporally correlated noise within a time series, which influences the stochastic model (Klos et al., 2018). Knowledge of the spectral index is fundamental because it allows identification of the type of noise present in the time series. The values of spectral indices determined for SRVJ and BEOG have a range that corresponds to the fractional Gaussian noise, which is stationary, uncorrelated with time, and has statistical properties that are invariant over time. The spectral indices for the east component of the site SRVJ also require a flicker noise component. However, the origin of this flicker noise is still unclear. Flicker noise may simply be intrinsic to the GNSS system, due to errors in the GNSS observations or in their modelling (Rebischung et al., 2017). Several authors have suggested that white noise and flicker Sanja Tuclkešic, Dragan Biagojevlč | MODELIRANJE ČASOVNE VRSTE KOORDINAT GNSS IN NJIHOVE INTERAKCIJE S POVPREČNO MAGNITUDO POTRESOV | MODELLING OF THE TIME-SERIES OF | 538 | GNSS COORDINATES AND THEIR INTERACTION WITH AVERAGE MAGNITUDE EARTHQUAKES | 525-540 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | noise, and to a smaller extent random walk, dominate GPS coordinate time series noise spectrum (Mao et al., 1999, Williams et al., 2004, Zhang et al., 1997). When processing available earthquakes of magnitude ~ 4, the obtained coseismic velocities do not show any significant changes in the time series of GNSS coordinates, and they are in the range from -1.72 to -18.28 mm. Also, the estimated spectral indices for the SRVJ and BEOG stations during four earthquakes near Sarajevo, Koran, Valjevo and Turija are in the range of fractional Gaussian motion described. At the BEOG station, some fluctuations in the interseismic phase can be observed (between Valjevo and Turi earthquakes). This phenomenon was also observed at the SRVJ station between Sarajevo and Koran earthquakes, but of smaller magnitude. In this study, we see that each earthquake generates coseismic deformations in the region surrounding its epicentre. However, earthquakes with an average magnitude of about 4 do not cause significant discontinuities in the time series of GNSS coordinates. Bosnia and Herzegovina, and Serbia have a history of earthquakes of magnitude ~ 4 related to the tectonic activity in the Dinarides. Our analysis of time series coordinates, conducted using described models for four specific earthquakes, has given estimated coseismic station velocities. In order to better understand these events and their geodynamics, it is fundamental to the study of cinematics. Perfect modelling of cosmic deformations would be extremely complex as it would strongly depend on the local topographic and geological characteristics of the region. These results indicate that stations SRVJ and BEOG located in Bosna and Hercegovina and Serbia, respectively are rather stable and reliable and this described technique may be useful to others studying bigger or nearer earthquakes. Literature and references: Beutler, G., Bauersima, I., Gurtner,W., Rothacher, M., Schlldknecht,T. (1987). Evaluation of the Alaska Global Positioning System Campaign with the Bernese Software. Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 92 (B2), 1295-1303. DOI: https:// doi.org/10.1029/jb092ib02p01295 Blewitt, D., Lavallee, D. (2002). Effect of annual signals on geodetic velocity. Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 107 (7). DOI: https://doi. org/10.1029/2001jb000570 Bock, Y., Agnew, D., C., Fang, P., Genrich, J., F., Hager, B., H. (1993). Detection of crustal deformation from the Landers earthquake sequence using continuous geodetic measurements. Nature, 361 (6410), 337-340. DOI: https://doi. org/10.1038/361337a0 Ding, K., Freymueller, J. T., Wang, Q., Zou, R. (2015). Coseismic and early postseismic deformation of the 5 January 2013 Mw7.5 Craig earthquake from static and kinematic GPS solutions. Bulletin of the Seismological Society of America, 105 (2B), 1153-1164. DOI: https://doi.org/10.1785/0120140172 Dingcheng, W., Haoming, Y., Yingchun, S. (2017). TSAnalyzer, a GNSS time series analysis software. GPS Solutions, 21 (3), 1389-1394. DOI: https://doi. org/10.1007/s10291-017-0637-2 Feigl, K., L., Agnew, D., C., Bock, Y., Dong, D., Donnellan, A., Hager, B., H., Herring, T., A., Jackson, D., D., Jordan, T., H., King, R., W., Larsen, S., Larson, K., M., Murray, M., H., Shen, Z., Webb, F., H. (1993). Space geodetic measurement of crustal deformation in central and southern California. Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 98 (B12), 677-712. DOI: https://doi. org/10.1029/93jb02405 Foulger, G. R., Bílham, R., Morgan,W., J., Eínarsson, P (1987).The Iceland GPS geodetic field campaign 1986. Eos, Transactions American Geophysical Union, 68(52), 1809-1813. DOI: https://doi.org/10.1029/eo068i052p01809-02 Hudnut, K. W. (2002). Continuous GPS observations of postseismic deformation following the 16 October 1999 Hector Mine, Cal ifornia,earthquake (Mw 7.1). Bulletin of the Seismological Society of America, 92 (4), 1403-1422. DOI: https://doi.org/10.1785/0120000912 Kaczmarek, A., Kontny, B. (2018). Estimates of seasonal signals in GNSS time series and environmental loading models with iterative least-squares estimation (iLSE) approach. Acta Geodynamica et Geomaterialia, 15 (2), 131-141. DOI: https:// doi.org/10.13168/agg.2018.0009 Kellogg, J., N., Dixon,T., H. (1990). Central and South America GPS geodesy- CASA UNO. Geophysical Research Letters, 17 (3), 195-198. DOI: https://doi.org/10.1029/ gl017i003p00195 Klos, A., Bos, M. S., Bogusz, J. (2018). Detecting time-varying seasonal signal in GPS position time series with different noise levels. GPS Solutions. 22 (1). DOI: https://doi.org/10.1007/s10291-017-0686-6 Langbein, J. (2004). Noise in two-color electronic distance meter measurements revisited. Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 109 (B4). DOI: https:// doi.org/10.1029/2003jb002819 Li, J., Miyashita, K., Kato, T., Miyazaki, S. (2000). GPS time series modeling by autoregressive moving average method: Application to the crustal deformation in central Japan. Earth Planets Space, 52 (3), 155-162. DOI: https://doi. org/10.1186/bf03351624 Sanja Tucikešic, Dragan Blagojevič | MODELIRANJE ČASOVNE VRSTE K GNSS COORDINATES AND THEIR INTERACTION WITH AVEI ORDINAT GNSS IN NJIHOVE INTERAKCIJE S POV ITUDE EARTHQUAKES | 525-540 | POTRESOV NG OF THE TIME-SERIES OF I 539 | GEODETSKI VESTNIK Lomb, N. R. (1976). Least-Squares Frequency Analysis of Unequally Spaced Data. § Astrophysics and Space Science, 39 (2), 447-462. DOI: https://doi.org/10.1007/ £ bf00648343 -=c S Mann, S. P (1995). Statistics For Business and Economics. Wiley. Mandelbrot, B. B. (1977). Fractals: form, chance and dimension. San Francisco, CA: Freeman. Mao, A., Harrison, C. G. A., Dixon,T. H. (1999). Noise in GPS coordinate time series. Ü" Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 104 (B2), 2797-2816. DOI: https:// 1 doi.org/10.1029/1998JB900033 s Metivier, L., Collilieux, X., Lercier, D., Altamimi, Z., Beauducel, F. (2014). Global ■¡g coseismic deformations, GNSS time series analysis, and earthquake scaling laws. Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 119 (12), 9095-9109. DOI: ^ https://doi.org/10.1002/2014jb011280 Miyazaki, S., Tsuji, H., Hatanaka, Y., Abe, Y., Yoshimura, A., Kamada, K., Kobayashi, K., Morishita, H., limura, Y. (1996). Establishment of the nationwide GPS array (GRAPES) and its initial results on the crustal deformation of Japan. Bulletin of GSI (Jpn.), 42, 27-41. Moreira, R. J. S. (2013). Análise das características de ruído em series temporais GPS. PhD thesis. Lisboa, Portugal:Universidade de Lisboa. Nikolaidis, R. (2002). Observation of geodetic and seismic deformation with the global positioning system. PhD thesis. SanDiego: University of California. Press,W. H.,Teukolsky, S. A.,Vetterling,W.T., Flannery, B. P. (1992). Numerical Recipes in C: The Art of Scientific Computing. 2nd edition. New York, USA: Cambridge University Press. Rebischung, P., Chanard, K., Metivier, L., Altamimi, Z. (2017). Flicker Noise in GNSS Station Position Time Series. American Geophysical Union, Fall Meeting 2017, abstract #G13A-04. Scargle, J. D. (1982). Studies In astronomical time series analysis. II— statlstlca aspects of spectral analysis of unevenly spaced data. The Astrophysical Journal, 263, 835-853. DOI: https://doi.org/10.1086/160554 Tregoning, P, Burgette, R., McClusky, S. C., Lejeune, S., Watson, C. S., McQueen, H. (2013).A decade of horizontal deformation from great earthquakes. Journa of Geophysical Research: Solid Earth, 118 (5), 2371-2381. DOI: https://doi. org/10.1002/jgrb.50154 Trubienko, O., Fleitout, L., Garaud, J.-D.,Vigny, C. (2013). Interpretation of interseismic deformations and the seismic cycle associated with large subductior earthquakes. Tectonophysics, 589, 126-141. DOI: https://doi.org/10.1016/j-tecto.2012.12.027 Williams, S. D. P (2008). CATS: GPS coordinate time series analysis software. GPS Solutions, 12 (2), 147-153. DOI: https://doi.org/10.1007/s10291-007-0086-4 Williams, S. D. P, (2003). The effect of coloured noise on the uncertainties of rates estimated from geodetic time series. Journal of Geodesy, 76 (9-10), 483-494. DOI: https://doi.org/10.1007/s00190-002-0283-4 Williams, S. D. P., Bock, Y., Fang, P, Jamason, P., Nikolaidis, R. M., Prawirodirdjo, L., Miller, M., Johnson, D.J. (2004). Error analysis of continuous GPS position time series. Journal of Geophysical Research, 109, (B03). DOI: https://doi. org/10.1029/2003jb002741 Wright,! J., Elliott, J. R.,Wang, H., Ryder, I. (2013). Earthquake cycle deformation and the Moho: Implications for the rheology of continental lithosphere. Tectonophysics, 609, 504-523. DOI: https://doi.org/10.1016/jtecto.2013.07.029 Zhang, J., Bock, Y., Johnson, H., Fang, P., Williams, S. D. P., Genrich, J., Wdowinski, S., Behr, J. (1997). Southern California Permanent GPS Geodetic Array: Error analysis of daily position estimates and site velocities. Journal of Geophysical Research Solid Earth, 102 (B8), 18035-18055. DOI: https://doi.org/10.1029/97jb01380 Tucikešič S., Blagojevič D. (2019). Modelling of the time-series of GNSS coordinates and their Interaction with average magnitude earthquakes. Geodetski vestnik, 63 (4), 525-540. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2019.04.525-540 Senior Teaching Assistant, Sanja S. Tucikešič University of Banja Luka Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy Stepe Stepanoviča 77/3,78000 Banja Luka, Bosnia and Herzegovina, e-mail: sanja.tucikesic@aggf.unibl.org Prof. Dr. Dragan M. Blagojevič University of Belgrade Faculty of Civil Engineering Bulevar kralja Aleksandra 73, 11000 Beograd, Serbia e-mail: bdragan@grf.bg.ac.rs Sanja Tucikešič, Dragan Blagojevič | MODELIRANJE ČASOVNE VRSTE K | 540 | GNSS COORDINATES AND THEIR INTERACTION WITH AVEI ORDINAT GNSS IN NJIHOVE INTERAKCIJE S POV ITUDE EARTHQUAKES j S2S-S40 j POTRESOV NG OF THE TIME-SERIES OF G V GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 63 | št. / No. 4 | VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMACIJO 2D-KOORDINAT PRI POSPLOŠENI REGRESIJSKI NEVRONSKI MREŽI GRNN 9 THE IMPACT OF DATA NORMALIZATION ON 2D COORDINATE TRANSFORMATION USING GRNN |63/4| Leyla Cakir, Berkant Konakoglu UDK: 528.235 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01 Prispelo: 16. 1. 2019 Sprejeto: 22. 1 1. 2019 DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2019.04.541-553 SCIENTIFIC ARTICLE Received: 16. 1. 2019 Accepted: 22. 11. 2019 _ IZVLEČEK Ena izmed pomembnejših tem raziskovanja napodročju geodezije so transformacije med koordinatnimi sistemi. Za vzpostavitev povezave med dvema koordinatnima sistemoma se je kot alternativna metoda uporabila umetna nevronska mreža ANN (angl. artificial neural network). Razvoj učinkovite nevronske mreže je odvisen od strukture in načina učenja mreže ter metode normalizacije podatkov. Pomemben korak pri uporabi nevronske mreže je podatek o načinu normalizacije podatkov. V pričujoči raziskavi je predstavljen učinek osmih vrst normalizacij podatkov na primeru dvorazsežne (2D) transformacije koordinat z uporabo posplošene regresijske nevronske mreže (GRNN). Predstavljene metode normalizacije so označene kot: najvišja (angl. maximize), najnižja-najvišja (angl. min-max), mediana, mediana in mediana absolutnih odstopanj—mediana MAD (angl. median-median absolute deviations—median-MAD), sredina in sredina absolutnih odstopanj—sredina MAD (angl. mean-mean absolute deviations — mean-MAD), statistični stolpec (angl. statistical column), uporaba funkcije tanh in z-vrednost (angl. z-score). Rezultati prikazujejo, da metode najnižja-najvišja, mediana MAD, sredina MAD, funkcija tanh in z-vrednost dosegajo boljše rezultate od drugih metod, vključenih v raziskavo. Izkazalo se je, da je GRNN učinkovito in praktično orodje za izvedbo transformacije koordinatnih sistemov v ravnini. KLJUČNE BESEDE umetna nevronska mreža, posplošena regresijska nevronska mreža, transformacija koordinat, metode normalizacije Leyla Cakir, Berkant Konakoglu | VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMACIJO 2D- NORMALIZATION ON 2D COORDINATE TRANSFORMATION USING GRNN | 541-553 | ABSTRACT _ The coordinate transformation has always been a hot topic in the field of geodesy. The artificial neural network (ANN) has been used as an alternative tool to determine the relationship between any two coordinate systems. Construction of an effective neural network depends on the network architecture, learning parameters and normalization technique used. Finding the best data normalization technique is an important step when designing a neural network. This study investigated the performances of eight normalization techniques on two-dimensional (2D) coordinate transformation using a generalized regression neural network (GRNN). The methods examined included the maximize, min-max, median, median-median absolute deviation (median-MAD), mean-mean absolute deviation (mean-MAD), statistical column, tanh, and z-score. Comparisons revealed that the min-max, median-MAD, mean-MAD, tanh, and z-score techniques achieved superior results compared to the other normalization techniques studied. In addition, the GRNN was found to be an effective, feasible and practical tool for 2D coordinate transformation. KEY WORDS _ artificial neural network, generalized regression neural network, coordinate transformation, normalization technique ■KOORDINAT PRI POSPLOŠENI REGRESIJSKI NEVRONSKI MREŽI GRNN | THE IMPACT OF DATA I 541 | GEODETSKI VESTNIK ^ 1 INTRODUCTION p= Currently, in Turkey, all geodetic networks, maps, and measurements are provided within two coordinate 2 systems: the European Datum 1950 (ED50) and the International Terrestrial Reference Frame 1996 £ (ITRF96). The former was used as the standard for the National Geodetic Network of Turkey until op 2005, whereas the latter was accepted as the standard in 2005 (TCSCE, 2005). This, of course, led to cc ud the necessity of coordinate transformation between the two coordinate systems. One-, two- or three- H dimensional (1D, 2D or 3D) coordinate transformation has been conducted in various studies to date 3 (Yang, 1999; Yanalak and Baykal, 2001; Kinneen and Feathstone, 2004; Felus and Schaffrin, 2005; | Soycan, 2005; Akyilmaz, 2007; Akyilmaz et al., 2009; Civicioglu, 2012; Sisman, 2014; Fazilova, 2017). g In recent years, an alternative to coordinate transformation has emerged through the use of numerical techniques such as artificial neural networks (ANNs). The ANNs are computer-based algorithms with the capability of learning the relationship between input and output data. Researchers have used ANNs as an alternative coordinate transformation approach (Zaletnyik, 2004; Kavzoglu and Saka, 2005; Lin and Wang, 2006; Tierra et al., 2008; Tierra et al., 2009; Turgut, 2010; Yilmaz and Gullu, 2012; Erol and Erol, 2013; Tierra and Romero, 2014; Konakoglu and Gokalp, 2016; Ziggah et al., 2016a; Kaloop et al., 2018). For example, Cakir and Yilmaz (2014) used the polynomials, radial basis functions, and multilayer perceptron neural networks with GPS/levelling measurements in local geoid determination. They observed that the ANN gave better results than the other two methods used. Stopar et al. (2006) proposed a method using the ANN approximation to obtain a trend surface in the Least Squares Collocation (LSC) for geoid determination. Konakoglu et al. (2016) used ANN methods for 2D coordinate transformation and concluded that this could be achieved by using optimum model parameters. Ziggah et al. (2016b) investigated the 3D coordinate transformation performance of the multilayer feed-forward (MLF) neural network, the radial basis function neural network (RBFNN), and multiple linear regression (MLR) and reported that all methods presented satisfactory results. Ziggah et al. (2017) proposed a novel approach to improve the geocentric translation model performance based on the MLF neural network, the RBFNN, and the generalized regression neural network (GRNN). The proposed model ANN-ECM (Artificial Neural Network-Error Compensation Model) was found to achieve better transformation accuracy than the geocentric transformation model. According to Elshambaky et al. (2018), 3D coordinate transformation using an MLF network provided more accurate results than the Helmert, Molodensky, regression, and minimum curvature surface transformation models. The GRNN is based on one-pass learning and its learning speed, consistency, and simple network structure are among its biggest advantages; therefore, this study used the GRNN for 2D coordinate transformation. Over the years, different kinds of data normalization techniques have been applied to normalize the dataset and some comparative studies for various machine learning algorithms such as ANNs and support vector machines (SVMs) can be found in several papers (Snelick, 2005; Al Shalabi and Shaaban, 2006; Kumar and Ravikanth, 2009). For example, Li and Liu (2011) compared the min-max and maximize normalization techniques for the improved classification of intrusion data using SVMs. The results indicated that the min-max normalization technique gave better results than the maximize normalization technique. Nawi et al. (2013) considered the effects of three normalization techniques on a multilayer perceptron (MLP) trained using a back propagation ANN (BPANN). A comparative analysis of the normalization techniques showed that they enhanced the efficiency of the ANN training process. Pan et Leyla Cakir, Berkant Konakoglu | VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMACIJO 2D-KOORDINAT PRI POSPLOŠENI REGRESIJSKI NEVRONSKI MREŽI GRNN | THE IMPACT OF DATA | 542 | NORMALIZATION ON 2D COORDINATE TRANSFORMATION USING GRNN | 541-553 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | al. (2016) investigated the effect of various normalization techniques for predicting a stock index and its movements by using an SVM. The experimental results showed that an appropriate data normalization technique should be chosen carefully because it has an impact on the prediction accuracy. The aim of this study was to investigate the effect of different normalization techniques on 2D coordinate transformation via a GRNN. In this work, the performance of GRNN models was evaluated using multiple performance metrics. The findings showed that the task of choosing an optimal normalization technique is essential in order to obtain an effective predictive model on the 2D coordinate transformation using a GRNN. Section 2 provides the details of the GRNN. A detailed description of the normalization techniques used in this study can be found in Section 3. Section 4 describes the study area and data used in this study. Section 5 presents some of the statistical tests used to evaluate the performance of the normalization techniques. Experimental results and discussions are covered in Section 6, and the last section provides the conclusions of the study. 2 GENERALIZED REGRESSION NEURAL NETWORK (GRNN) The generalized regression neural network (GRNN), proposed by Specht (1991), is a kind of Radial Basis Neural Network (RBNN) based on kernel regression networks. Unlike back-propagation (BP) learning algorithms, this neural network does not require iterative training procedures. It approximates any arbitrary function between input and output datasets directly from training data (Wang et al., 2016). A GRNN consists of four layers: an input layer, pattern layer, summation layer, and output layer (Fig. 1). The first layer, which is referred to as input, is connected to the pattern layer. The pattern layer is the second layer, where each unit represents a training pattern and its output is a measure of the distance of the input from the stored patterns. Each pattern layer is connected to two neurons: S-summation neuron and D-summation neuron. The S-summation neuron computes the sum of the weighted outputs of the pattern layer, while the D-summation neuron calculates the unweighted outputs of the pattern neurons. The output layer merely divides the output of each S-summation neuron by that of each D-summation neuron, yielding the predicted output value, expressed as Equation (1). V ",r exp f- Y (X) =--^ (1) V" ( D where n is the number of training pattern, Y is the training pattern output. D,2 is the squared distance between the input vector X and the training pattern vector X' as the following expression: D2 = (X - X')r(X - X') (2) y is a constant which is called the smoothing parameter, which directly affects the success of the GRNN, is the only "unknown" parameter in the GRNN training process. The optimal tvalue is generally determined experimentally (Tsoukalas and Uhrig, 1997). In addition, Antanasijevic et al. (2014) stated that the optimal value can be determined using an iterative or genetic algorithm. In this study, the trial-and-error process was applied to select the value of the spread parameter. Leyla Cakir, Berkant Konakoglu | VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMACIJO 2D-KOORDINAT PRIPOSPLOSENIREGRESIJSKINEVRONSKI MREZI GRNN | THE IMPACT OF DATA NORMALIZATION ON 2D COORDINATE TRANSFORMATION USING GRNN | 541-553 | | 543 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK -=c Figure 1: Generalized regression neural network structure. 3 DATA NORMALIZATION Data normalization is a crucial pre-processing step and plays an important role in the performance of ANNs. This step ensures that input and output data have a similar distribution so that higher valued inputs cannot dominate the lesser ones. This enables a fast process and convergence during training and minimizes prediction error. To obtain more accurate results, all data should be normalized before the training and testing of the network (Rojas, 1996; Sola and Sevilla, 1997; Jeong and Park, 2019). After training of the network is completed, the outputs are de-normalized into actual values. In data normalization, all data can be normalized to a range of [-1,1], [0,1] or another scaling criterion. Eight normalization techniques were described and performed in this study as follows. 3.1 Maximize Normalization This technique normalizes the data by dividing it with the maximum value of the input (Lachtermacher and Fuller, 1995), as defined in Equation (3). X =— (3) xmuxx where x.' designates ¿th normalized value, x. defines ith input value, and x specifies the maximum i o i L max L value of the input. 3.2 Min-Max Normalization This technique rescales the data to a new range of values, (i.e., from 0 to 1 or from -1 to 1), as defined in Equation (4) (Larose, 2005; Jayalakshmi and Santhakumaran, 2011; Han et al., 2012). ■ = + X - ( y - y . ) (4) i J min \J max J mm / Xmax — Xmin where x . is the minimum value of the input, x is the maximum value of the input, and y . and y min L max L J min J max parameters are also the minimum and maximum values of the selected range. In this study, y . and y min max were set as -1 and +1, respectively. Leyla Cakir, Berkant Konakoglu | VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMACIJO 2D-KOORDINAT PRIPOSPLOSENIREGRESIJSKINEVRONSKI MREZIGRNN | THE IMPACT OF DATA | 544 | NORMALIZATION ON 2D COORDINATE TRANSFORMATION USING GRNN | 541-553 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | 3.3 Z-score Normalization The z-score normalization technique uses the mean and standard deviation of the variables corresponding to each column in order to normalize the input vector, as in Equation (5) (Larose, 2005; Jayalakshmi and Santhakumaran, 2011; Han et al., 2012). x.' = (5) P where x and p denote the mean and standard deviation ith input value, respectively. mean ' 3.4 Median Normalization In this normalization technique, each sample is normalized by the median (xmidin) of all samples (Jayalakshmi and Santhakumaran, 2011) using Equation (6). ' x. ' x. — c x = -—x (0.1) (9) 3.8 Tanh Normalization This technique, which was proposed by Hampel et al. (1986), is implemented using Equation (10). i f ,r.....r x — x v> x. = — < tanh ' 2 I (0.01) P +U (10) v ri Jj . (6) Xmedian where x is the median of the input. median i 3.5 Median and Median Absolute Deviation (Median-MAD) Normalization This normalization technique uses the median and median absolute deviation (MAD) to transform the data (Zhang et al., 2009). The median-MAD is the median of the deviation values of the input data. The mathematical expression of the median-MAD technique is given in Equation (7). (7) ' median (|x - ) 3.6 Mean and Mean Absolute Deviation (Mean-MAD) Normalization The only difference between this normalization technique and the median-MAD technique is that this technique uses the mean instead of the median (Eesa and Arabo, 2017). The mathematical expression of the mean-MAD technique is given in Equation (8). ' mean (| xi — xman\) 3.7 Statistical Column Normalization This technique normalizes each sample with a column normalization value (cj. Each instance is calculated by dividing the normalized column value and multiplying by a small bias value (Jayalakshmi and Santhakumaran, 2011). The normalization is defined as follows in Equation (9). Leyla Cakir, Berkant Konakoglu | VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMACIJO 2D-KOORDINAT PRIPOSPLOSENIREGRESIJSKINEVRONSKI MREZI GRNN | THE IMPACT OF DATA NORMALIZATION ON 2D COORDINATE TRANSFORMATION USING GRNN | 541-553 | | 545 | cx GEODETSKI VESTNIK ^ 4 STUDY AREA AND DATA USED E p= This study was conducted in the city of Trabzon, which is located at 38° 30' - 40° 30' east longitudes 2 and 40° 30' - 41° 30' north latitudes (Fig. 2). The study area included a total of 94 points the positions £ of which were already known in the ED50 and ITRF96 systems. Of these points, 74 were randomly a- selected as the references for 2D coordinate transformation using the GRNN model. The remaining 20 cc ud points were used as the control points to evaluate the performance of the GRNN. In Figure 2, the blue s triangles and red circles indicate the control points and reference points, respectively. -< Figure 2: Location of the study area in Turkey and the distribution of the points. 5 EVALUATION OF THE MODEL PERFORMANCE The performance of the GRNN was investigated in terms of the root mean square error (Easting and Northing RMSE), horizontal accuracy value (RMSEH), model efficiency (ME), mean bias error (MBE), and mean absolute error (MAE), which are given in Equations (11) - (16). Root mean square error: ( 1 N 2 J ^ RMSE^ = ^-YXME'mg -P*"*) J (11) ( 1 N 2 J>2 RMSENanMng = YJMNonhmg - p.Nonhmg) J (12) Horizontal root mean square error: RMSEh =7 RMSE^2 + RMSENanhmg 2 (13) Leyla Cakir, Berkant Konakoglu | VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMACIJO 2D-KOORDINAT PRI POSPLOŠENI REGRESIJSKI NEVRONSKI MREŽI GRNN | THE IMPACT OF DATA | 546 | NORMALIZATION ON 2D COORDINATE TRANSFORMATION USING GRNN | 541-553 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | Model Efficiency: ! N N \ ME = 1 -|V (M, - p )2/V {M, - M )2 I (14) V i=i i=i ) Li—i Mean bias error: i n tt¡ MBE = — Y(M. - P) (15) ^ -=c Mean absolute error: -< en 1 ra MAE = — V\M. - P (16) S N ~Í ' '' where M,, P,, M, and N are the measured coordinate, predicted coordinate, an average of the measured coordinates and number of data points, respectively. The RMSE is the square root of the average value of the square of the residuals and indicates the absolute fit of the model to the data (the difference between the measured and predicted coordinates). The RMSEH is the horizontal root mean square error calculated by using the RMSE . and RMSEKr ,. (Paredes-Hernández et al., 2013). The RMSE . and J c Easting Northing * ' Easting RMSE„ ,. represent the RMSE in the Easting and Northing coordinates. A ME value of "0" indicates North ng a value no better than a simple average model, since negative values show poor performance, whereas an Lj-,_ ME value of "1" indicates a perfect agreement between the measured and predicted values. The MBE is the difference between the means of the measured and the predicted coordinates. A negative MBE and a positive MBE indicate under-prediction and over-prediction, respectively. The MAE uses the square of the difference between the measured and predicted coordinates. It must be noted that all these statistics should be close to "0". 6 RESULTS AND DISCUSSION A comparative analysis of eight normalization techniques was conducted to investigate their effect on a GRNN-based coordinate transformation. The GRNN model was constructed with two parameters in the input layer and two parameters in the output layer. The 2D ED50 coordinates of the points were used as the input parameters, while the differences between the 2D ITRF96 and 2D ED50 coordinates were used as the output parameters. A script was written in the MATLAB environment for generating, training, and testing the GRNN model. The spread parameters in the GRNN models were determined as 0.0006, 0.182, 0.741, 0.549, 0.494, 0.000006, 0.00201, and 0.408 for the maximize, min-max, median, median-MAD, mean-MAD, statistical column, tanh, and z-score normalization techniques, respectively. Figure 3 and Table 1 indicate the RMSE between the measured and predicted coordinates based on the reference points for two directions (Easting and Northing). It can be seen that all normalization techniques gave similar results in these two directions, with no significant RMSE differences. The minimum and maximum RMSE values based on the reference points for the Easting direction were observed for the median-MAD and z-score, as 1.05 and 1.30, respectively. On the other hand, based on the reference points for the Northing direction, the median and statistical column techniques had the minimum RMSE value (0.95 cm), while the maximum RMSE value (1.46 cm) was observed for the median-MAD. The tanh and min-max yielded the lowest RMSE values based on the control points for the Easting and Northing directions, respectively. When the Leyla Cakir, Berkant Konakoglu | VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMACIJO 2D-KOORDINAT PRIPOSPLOSENIREGRESIJSKINEVRONSKI MREZI GRNN | THE IMPACT OF DATA NORMALIZATION ON 2D COORDINATE TRANSFORMATION USING GRNN | 541-553 | | 547 | GEODETSKI VESTNIK RMSEh results based on the reference points were examined, all normalization techniques gave a similar RMSEh value of approximately 1.65 cm. According to the results for RMSEH based on the control points, the min-max, median-MAD, mean-MAD, tanh, and z-score had the lowest RMSEH of approximately 2 cm. The remaining normalization techniques also yielded an RMSEH of approximately 4 cm. In addition, the ME value of 0.99 was obtained from all normalization techniques for the reference and control points, which means that the GRNN exhibited a good potential for 2D coordinate transformation. -=c Figure 3: RMSE values for the reference and control points obtained by the GRNN method for different normalization techniques. Table 1: Approximation results of different normalization techniques for the reference and control points (cm). Dataset Normalization Methods RMSE„ RMSE,, RMSE,, Maximize mum. 1.23 Northing 1.00 h 1.58 Min-Max 1.19 1.06 1.59 int Median 1.15 0.95 1.50 dB e Median-MAD 1.05 1.46 1.80 c er Mean-MAD 1.28 1.18 1.74 Refe Statistical Column 1.16 0.95 1.50 Tanh 1.16 1.28 1.72 Z-score 1.30 1.17 1.74 Maximize 3.07 2.35 3.87 Min-Max 1.48 1.30 1.97 int oi Median 3.10 2.38 3.90 Median-MAD 1.48 1.38 2.03 olr nt Mean-MAD 1.47 1.31 1.97 o U Statistical Column 3.10 2.38 3.91 Tanh 1.31 1.47 1.97 Z-score 1.47 1.31 1.97 Leyla Cakir, Berkant Konakoglu NORMALIZATION ON 2D COORD VPLIV NORMALIZACIJE PODATKOV NA TRANSFORMAI 1INATETRANSFORMATION USING GRNN | 541-553 | ]JO 2D-KOOI RDINAT PRI POSPLOŠENI REGf ESIJSKI NEVRONSKI MR EŽI GRNN | THE IMPACT OF DATA I 548 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | The mean absolute error (MAE) and mean bias error (MBE) were also utilized to assess the effects on 2D coordinate transformation using the GRNN and the results are given in Table 2. The statistical MBE results show that the MBE reference point values were approximately "0" for all normalization techniques in both directions. All normalization techniques were found to underestimate the MBE values within the range of -0.62 to -1.14 cm for control points in the Easting direction. In addition, the MAE values for the reference points varied between 0.79 cm and 0.99 cm in the Easting direction, whereas they varied between 0.74 cm and 1.09 cm in the Northing direction. The MAE values for the control points in the Easting and Northing directions varied from 1.28 to 2.44 cm and 1.04 to 1.72 cm, respectively. Table 2: Mean absolute error and mean bias error for different normalization techniques (cm). Dataset Normalization Methods MAE, . Baiting MBE„ Odi t mg MAE Northing MBE Northing Maximize 0.99 -0.01 0.78 0.00 Min-Max 0.89 -0.02 0.77 -0.03 C Median 0.94 -0.01 0.74 0.00 'o odpravah Luna 17 in 21 (slika 7); obe sovjetski odpravi sta imeli reflektorje nameščene na že omenjenih o vozilih programa Lunohod. Slika 6: Reflektor na Luni za lasersko merjenje razdalj Zemlja-Luna, postavljen ob prvem pristanku človeka na Luni (vir: NASA, 2019). Lasersko merjenje razdalj do Lune (angl. Lunar Laser Ranging - LLR) je doseglo že milimetrsko natančnost. Postalo je ena ključnih geodetskih tehnik za raziskave v planetarni fiziki, potrjevanje Einsteinove splošne teorije relativnosti, določanje natančnih tirnic Lune, proučevanje zgradbe in dogajanja v notranjosti Lune, določanje parametrov orientacije Zemlje in vzpostavljanje referenčnih koordinatnih sistemov na Zemlji (Murphy, 2013). Po petdesetih letih merjenj razdalj do Lune je bilo med drugim ugotovljeno, da se njena povprečna oddaljenost od Zemlje povečuje za 3,8 centimetra na leto (Penry, 2019). GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Lasersko merjenje razdalj do Lune je skupaj z laserskim merjenjem razdalj do (umetnih) satelitov (angl. Satellite Laser Ranging - SLR), doplerskim in radijskim določanjem tirnic satelitov (angl. Doppler Orbitography and Radiopositioning Integrated by Satellite - DORIS) ter seveda sistemi globalne satelitske navigacije (angl. Global Navigation Satellite System - GNSS) postalo temelj sodobne satelitske geodezije. Pri GNSS so oddajniki na satelitih in sprejemniki na Zemlji, pri DORIS pa je ravno nasprotno. Skupaj s še drugimi sodobnimi vesoljskimi tehnikami, kot je dolgobazna interferometrija (angl. Very Long Baseline Interferometry - VLBI), so te merilne tehnike v temeljih spremenile geodezijo kot znanost. Slika 7: Lokacije reflektorjev za lasersko merjenje razdalj do Lune na krajih pristankov ameriških odprav Apollo 11, 14 in 15 ter ruskih odprav Luna 17 in 21 (vir: ILRS, 2019). Satelitski sistemi za merilne tehnike SLR so že v uvodu omenjeni ameriški Laser Geodynamics Satellites - LAGEOS 1 (slika 8, levo), izstreljen leta 1976, in njegov dvojnik LAGEOS 2 (1992), japonski Experimental Geodetic Payload - EGP (1986), ruska Etalon 1 in Etalon 2 (oba 1989), ruski Ball Lens In The Space - BLITS (2009), italijanski Laser Relativity Satellite - LARES (2012) in drugi. Tudi novejši GNSS-sateliti so že opremljeni z reflektorji za lasersko merjenje njihove oddaljenosti. Tehnike SLR so pomembne za določanje globalnih geodetskih parametrov, določanje tirnic satelitov, potrjevanje fizikalnih teorij ter seveda pri vzpostavljanju mednarodnih terestričnih referenčnih sestavov (angl. International Terrestrial Reference Frame - ITRF). K vzpostavitvi ITRF2014 so prispevali zgolj sateliti LAGEOS 1 in 2 ter Etalon 1 in 2, vendar pa bi bilo glede na rezultate nedavne študije primerno vključiti tudi SLR-opazovanja proti GNSS-satelitom (Sosnica in sod., 2019). I 597 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK Satelitski sistemi z vgrajenimi sprejemniki DORIS so francoski Satellite Pour l'Observation de la Terre - SPOT 1-7, izstreljeni v letih 1986 do 2014, ameriško-francoski TOPEX/Poseidon (1992) in sateliti Jason 1-3 (2001, 2008, 2016), evropski CryoSat 2 (2010) in drugi; vsi ti sistemi so sicer primarno namenjeni različnim tehnikam opazovanja Zemlje. K vzpostavitvi ITRF2014 so prispevali vsi sateliti, ki imajo vgrajene DORIS-sprejemnike (Altamimi in sod., 2016). Najbolj poznani tudi širši javnosti pa so sistemi globalne satelitske navigacije — GNSS. Prvi je bil ameriški Global Positioning System - GPS, ki so ga v okviru programa NAVSTAR GPS pričeli vzpostavljati že leta 1978, polno konstelacijo pa je dosegel leta 1993. Trenutno ima 31 delujočih satelitov. Sledil mu je sovjetski GLObal'naja NAvigacionnaja Sputnikovaja Sistema - GLONASS s prvimi sateliti leta 1982, trenutno pa jih deluje 24. Kitajski BeiDou Navigation Satellite System - BDS, za katerega je v rabi tudi prevedeno ime Kompas, so pričeli vzpostavljati leta 2000, trenutno pa ima 33 satelitov. Evropski Galileo, ki je poimenovan po italijanskem astronomu Galileu Galileiju, je dobil prvi testni satelit leta 2005, sistem pa je operativen od leta 2016; trenutna konstelacija ima 22 delujočih satelitov (slika 8, desno). Pri vzpostavitvi ITRF2014 so bila uporabljena samo opazovanja z GPS- in GLONASS-satelitov (Altamimi in sod., 2016). Slika 8: Levo satelit LAGEOS 1 (vir: NASA) in desno satelit iz serije Galileo FOC (vir: ESA). Poleg sistemov globalne poznamo tudi sisteme regionalne satelitske navigacije (angl. Regional Navigation Satellite System - RNSS). Najbolj znana sta indijski NAVigation with Indian Constellation - NAVIC s sedmimi geostacionarnimi sateliti ter japonski Quasi-Zenith Satellite System — QZSS z enim geosta-cionarnim in tremi sateliti z geosinhronimi tirnicami; za slednje velja, da se satelit vsakih 24 ur vrne na isto mesto na nebu, kjer sicer opisuje pot v obliki osmice. Med satelitskimi sistemi za izboljšanje absolutnega določanja položaja z GNSS (angl. Satellite-Based Augmentation System — SBAS) je v Evropi na voljo European Geostationary Navigation Overlay Service — EGNOS s tremi geostacionarnimi sateliti, ki trenutno zagotavlja podmetrsko točnost s 95-odstotnim zaupanjem. Podobni sistemi so še WAAS za območje ZDA, MSAS za Japonsko in CAGAN za Indijo. I 598 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Slika 9: Geodetski observatorij Wettzell: laserski teleskop (kupola levo) za merjenje razdalj do Lune in umetnih satelitov (LLR/ SLR), radijski teleskop (zgoraj desno) za dolgobazno interferometrijo (VLBI) ter (v ospredju) GNSS-antena (vir: Schlüter in sod., 2007). Najpomembnejši del infrastrukture današnje vesoljske geodezije (angl. space geodesy) na Zemlji so geodetski observatoriji, ki na isti lokaciji združujejo zgoraj omenjene komplementarne geodetske merilne tehnike in tvorijo tako imenovane kolokacijske VLBI-, LLR/SLR-, DORIS- in GNSS-točke. Nam najbližji takšen geodetski observatorij je Wettzell v Nemčiji (slika 9; Schlüter in sod., 2007), podobni pa so še v Materi (Italija), Greenbeltu (ZDA), Šanghaju (Kitajska), Hartebeesthoeku (Južna Afrika), Concepcionu (Čile) in Yarragadeeju (Avstralija). Sistemi za določanje položaja z navezavo na zemeljske GNSS-postaje (angl. Ground-Based Augmentation System — GBAS) so vzpostavljeni v obliki javnih in zasebnih državnih in regionalnih omrežij stalno delujočih referenčnih GNSS-postaj (angl. Continuously Operating Reference Stations - CORS), ki z ustreznim GNSS-sprejemnikom (roverjem) na delovišču zagotavljajo določitev položaja z nekajcentime-trsko točnostjo v realnem času. V Sloveniji je takšno državno omrežje SIGNAL (iz Slovenlja-Geodezija -NAvigacija-Lokacija), ki je operativno od leta 2007, pa tudi nekatera zasebna omrežja. 5 SKLEP Pol stoletja je minilo od dogodka, ki je nekakšen simbol človekovega pustolovskega in raziskovalnega duha. Sprožil je nesluteno znanstveno in tehnološko revolucijo. Vesoljske tehnologije danes uporabljamo pri najbolj vsakdanjih opravilih, od spremljanja satelitskih TV-programov do izogibanja prometnim zamaškom s pomočjo avtomobilske navigacije ali pametnega telefona in ne nazadnje pri določanju meje s sosedovo parcelo. Prodor človeka v vesolje je prinesel korenite spremembe v geodezijo kot znanost. Ze ob prvem pristanku na Luni so bili nanjo nameščeni tudi geodetski instrumenti za merjenje njene oddaljenosti od Zemlje in s tem njene tirnice, pa tudi njene oblike in velikosti, njenega težnostnega polja in magnetizma; geodezija I 599 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK je dobila sestrsko vedo — selenodezijo (Selena je grška boginja Lune). Vzpostavitev globalnih referenčnih koordinatnih sistemov in na njih temelječih realizacij državnih koordinatnih sistemov danes temelji na vesoljski geodeziji, a tudi zemljemerstva, na primer v zemljiškem katastru, si ne moremo več predstavljati brez satelitskih tehnologij. Žal se v jubilejnem letu ni izšlo z načrtovano utiritvijo prvih slovenskih nanosatelitov (Senica, 2019). V uteho pa imamo prvi satelit s slovenskim imenom. Satelit Galileo FOC FM19 (kot na sliki 8, desno), ki je bil izstreljen 25. julija 2018, nosi ime Tara - po zmagovalki likovnega natečaja Galileo v Sloveniji (Zajc, 2018). O K O Literatura in viri: Altamimi, Z., Rebischung, P, Metivier, L., Collilieux, X. (2016). ITRF2014: A New Release of the International Terrestrial Reference Frame Modeling Nonlinear Station Motions. Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 121 (8), 6109-6131. DOI: https://doi.org/10.1002/2016JB013098 Balažic, M. (2019). 50 let od prvega pristanka človeka na Luni. Spika, 27 (7-8), 302-306. Drake, N., Howe Verhovek, S. (2019). Na Luno in naprej (reportaža). National Geographic (slovenska izdaja), 14 (7), 24-73. Dyer, A. (2009). Misija na Luno (prevod dela: Mission to the Moon). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Ebbesen Jensen, A. (2019). Z jadralnim padalom do roba vesolja. Science Illustrated (slovenska izdaja), 25. september 2019, 119, 62-65. ESA (2019). Images. European Space Agency, https://www.esa.int/ESA_Multimedia/ Images/, pridobljeno 20. 11. 2019. Golia, N. N. (2017). Trenutek zmagoslavja se je dobesedno zataknil. Radar, december 2017, 471, 20-33. Golia, N. N. (2019). Na pragu katastrofe. Radar, oktober 2019, 493, 32-47. Huš, M. (2019). Vse debelejša odeja satelitov. Monitor (spletna izdaja), 26. februar 2019, https://www.monitor.si/clanek/vse-debelejsa-odeja-satelitov/189749/, pridobljeno 20. 11. 2019. ILRS (2019). Lunar Laser Ranging - LLR. International Laser Ranging Service, https:// ilrs.cddis.eosdis.nasa.gov/science/scienceContributions/lunar.html, pridobljeno 20. 11. 2019. Kluger, J. (2019). Inside the New Race to the Moon. Time, 29. julij 2019, 194 (4), 16-28. Moskowitz, C. (2013). Voyager 1 Finally Leaves Solar System - for Real This Time. Scientific American (spletna izdaja), 12. september 2013, https://www. scientificamerican.com/article/voyager-1-leaves-solar-system/, pridobljeno 20. 11. 2019. Moskowitz, C., Bell, E., Mann, A., Reset, S., Lock, S. J., Stewart, S. T., Jawin, E. (2019). 50th Anniversary of Apollo 11 (Special Report). Scientific American, julij 2019, 321 (1), 48-75. limeter Challenge. Reports on ittps://doi.org/10.1088/0034- urphy, T. W. (2013). Lunar Laser Ranging: The M Progress in Physics, 76 (7), 076901, 21 str. DOI: 4885/76/7/076901 NASA (2019). Apollo 11 Image Library, National Aeronautics and Space Administration, https://history.nasa.gov/alsj/a11/images11.html, pridobljeno 20. 11. 2019. Pavlovčič Prešeren, P, Harej, H., Kuhar, M. (2015). Ponesrečena izstrelitev satelitov Galileo in vesoljski odpadki. Geodetski vestnik, 59 (3), 473-485. DOI: https:// doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2015.03.473-485 Penry, J. (2019). Shoot the Moon.The American Surveyor, 16 (4), 6 str., https://archive. amerisurv.com/PDF/TheAmericanSurveyor_Penry-ShootTheMoon_April2019. pdf, pridobljeno 20. 11. 2019. Potočnik, H., Sitar, S. (ur.) (1986). Problem vožnje po vesolju (prevod dela: Das Problem der Befahrung des Weltraums). Ljubljana: Slovenska matica. Schlüter,W., Brandl, N., Dassing, R., Hase, H., Klügel, T., Kilger, R., Lauber, P., Neidhardt, A., Plötz, C., Riepl, S., Schreiber, U. (2007). Fundamentalstation Wettzell - ein geodätisches Observatorium. Zeitschrift für Geodäsie, Geoinformation und Landmanagement, 132 (3), 158-167. Senica, S. (2019). Slovenski sateliti letos še ne bodo leteli. Delo (spletna izdaja), 24. september 2019, https://www.delo.si/novice/znanoteh/slovenski-sateliti-letos-se-ne-bodo-leteli-231051.html, pridobljeno 20. 11. 2019. Sosnica, K., Bury, G., Zajdel, R., Strugarek, D., Droždžewski, M., Kazmierski, K. (2019). Estimating Global Geodetic Parameters Using SLR Observations to Galileo, GLONASS, BeiDou, GPS, and QZSS. Earth, Planets and Space, 71 (20), 11 str. DOI: https://doi.org/10.1186/s40623-019-1000-3 Zajc, S. (2018). Izstrel net, https://vesol 20.11.2019. Zidar, P (2019). 50 let od pristanka na Ariane 5 s slovenskim navigacijskim satelitom Galileo. Vesolje. je.net/navtika/novice/2018/07/25072018.htm, pridobljeno i. Življenje in tehnika, 70 (7-8), 14-15. Sandi Berk, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: sandi.berk@gov.si I 600 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | GALILEO, LADM IN KATASTER GALILEO, LADM AND CADASTRAL SURVEYING Joc Triglav o o 1 NOVICA Konec novembra so na več spletnih geoportalih (npr. GIM International, 2019) objavili novico, da je evropska komisija v okviru programov Obzorje 2020 — Vesolje (European Commission, 2019) evropskim raziskovalcem odobrila 3,4 milijona EUR za izboljšanje možnosti izrabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS) Galileo in vključitev terenskih satelitskih meritev v realnem času v katastrski delovni proces. Tako bodo postale katastrske meritve natančnejše, hitrejše in učinkovitejše. Kot geodeti vemo, nam v katastru ne zadošča točnost določanja položaja na nekaj metrov, temveč potrebujemo centimetrsko točnost, in to že na terenu, med meritvijo. 2 MEDKLIC Razvoj GNSS-sistema Galileo poteka že dobrih dvajset let. Ocenjena vrednost naložb vanj je 22,2 milijarde (!) EUR, kar ga uvršča med največje evropske projekte. Glede na tehnične značilnosti omogoča GNSS-sistem Galileo določanje položaja na terenu z višjo točnostjo kot GPS in drugi že dostopni sistemi, hkrati pa z izboljšanimi položajnimi in časovnimi informacijami pozitivno vpliva na številne evropske storitve in njihove uporabnike. Navedeno bo v celoti veljalo, ko bo sistem predvidoma do leta 2021 v celoti vzpostavljen in delujoč — trenutno je od 26 satelitov v orbitah delujočih 21, minimalno potrebnih je 24, načrtovanih je 30. Pri tem zaenkrat pustimo ob strani ogromen fiasko iz letošnjega poletja, ko sistem Galileo sredi julija zaradi napake ni deloval cel teden dni. Celovita preiskava dogodka še poteka na več ravneh, vsi vzroki in sosledje napak, ki je povzročilo neuporabnost sistema, še niso znani, so si pa vsi pristojni enotni, da se to nikoli ne sme ponoviti. Predpostavljajmo torej, da bo Galileo po kompletni vzpostavitvi stalno deloval, in to brezhibno. Držimo pesti tudi za to, da bo na svetu tudi v prihodnje toliko pameti med vodilnimi svetovnimi politiki, da bodo vsi danes delujoči globalni in regionalni navigacijski satelitski sistemi (ameriški GPS, ruski GLONASS, kitajski BeiDou, evropski Galileo, indijski Navic, japonski QZSS) in prihodnji novi sistemi (na primer po brexitu napovedani britanski sistem za države Commonwealtha) tudi v prihodnje delovali sodelujoče in ne izključujoče ali celo medsebojno si nasprotujoče. V nasprotnem primeru bi se vrnili v kameno dobo, v tehnološkem smislu in tudi sicer. I 601 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK o o 3 NAZAJ K NOVICI Triletni projekt z imenom GISCAD-OV (angl. Galileo Improved Services for Cadastral Augmentation Development On-field Validation) ima za cilj preseči sedanje omejitve v sistemu Galileo in odpreti poti za izkoriščanje možnosti sistema za hitro in točno izvajanje katastrskih terenskih izmer, med drugim tudi za urejanje mej, rekonstrukcije mej po naravnih nesrečah, parcelacije, evidentiranje stavb, vzdrževalne meritve v državnih koordinatnih sistemih ipd. V projektu sodeluje konzorcij več evropskih podjetij in ustanov: TU Delft: Geoweb, Exagone, Instituto Geografico Nacional, Sogei, Univerza Padova, Geo++, Novatel, Univerza York, Geoflex, Telespazio, VUGTK, CLGE in Univerza Roma Tre. Za ta zapis je zanimiv predvsem oddelek Geoweb na Tehniški univerzi v Delftu, na katerem se bodo v okviru projekta osredotočili na standardizacijo za kodiranje geodetskih merskih podatkov in določitev pravil za potek katastrskega dela. Po navedbah TU Delft je njihov cilj integrirano vključiti v projekt obstoječi ISO-standard 19152 LADM (angl. Land Administration Domain Model). Tak integrirani podatkovni model tesno povezuje načrtovanje zemljiškega upravljanja s tehnološkim razvojem in tako vzpostavlja standardizirani globalni pojmovnik zemljiškega upravljanja. Z združevanjem modela LADM in izboljšanih storitev Galileo bodo ne samo bistveno izboljšane katastrske geodetske meritve, temveč bodo te storitve brezplačno ali za nizko ceno postale široko dostopne po vsej Evropi. Znižane cene ter demokratizacija potrebne strojne in programske opreme bodo storitev v celoti izboljšale. 4 KOGA PA TO SPLOH ZANIMA? Zanima nas, geodete, ali bi nas vsaj moralo! Če ne prej, nas bo zanimalo čez nekaj let, ko bodo rezultati tega in še kakšnega podobnega projekta postali praktično uporabni za široko javnost. Ali ste v prejšnjem odstavku na primer zaznali izraze ,brezplačno', ,nizka cena' in ,demokratizacija'? To z drugimi besedami pomeni, da bo lahko vsakdo, ki bo imel pametni telefon z dvofrekvenčnim sprejemnikom signalov sistema Galileo, na terenu sam dovolj točno in v skladu z vgrajenim ISO 19152 LADM-standardom izmeril mejo svoje parcele. Da ga ne bi sosed sumničavo gledal, kaj počne na njuni meji, bo povabil k meritvi še njega. In družno bosta na lomnih točkah svoje meje vsak s svojim telefonom izvedla katastrsko meritev s potrebno točnostjo in v skladu z ISO-standardom. Aplikacija na telefonih bo izračunala srednje vrednosti koordinat, izmerjenih na obeh telefonih. Soseda bosta v mobilni aplikaciji le še potrdila, da grafična povezava mejnih daljic med izmerjenimi točkami predstavlja urejeno mejo med njunima parcelama. Podatke bosta vsak s svojega telefona s svojim digitalnim podpisom standardno kodirano po ISO 19152 LADM posredovala na geodetsko upravo in predlagala evidentiranje soglasno urejene meje v katastru. Katastrski sistem geodetske uprave bo po prejemu predloga in izvedbi standardnih kontrol urejeno mejo samodejno evidentiral v katastru in pošiljateljema poslal samodejno povratno sporočilo o evidentiranju. 5 POGLED NAPREJ Zgoraj zapisano se nam mogoče zdi čista znanstvena fantastika, skratka, nekaj nemogočega. A skokovit tehnološki razvoj zadnjih desetletij nas na področju geodetskih merskih in informacijsko-komunika-cijskih tehnologij vedno znova preseneča. Nove tehnologije so dejansko pred vrati. Pametni telefoni z dvofrekvenčnimi GNSS-sprejemniki so že na trgu. Tovrstne novice se v zadnjem letu množijo kot gobe I 602 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | po dežju, na primer v eni od zadnjih je podrobno opisano testiranje dvofrekvenčnih GNSS-telefonov v mirovanju ter pri počasnem in hitrem gibanju (slika 1). SS Slika 1: Vgrajeni dvofrekvenčni GNSS-sprejemniki in hkratna zmožnost obdelave surovih GNSS-meritev na pametnih telefonih z operacijskim sistemom Android že omogočajo podmetrsko točnost določitve položaja (Crosta in sod., 2019). Rezultati so že zdaj osupljivi, pa je to šele začetek. Kaj šele bo z novimi tehnološkimi izboljšavami pametnih telefonov, zmogljivosti procesorjev, softverskih GNSS-sprejemnikov, vgrajenih GNSS-anten, vgrajenih drugih merskih tehnologij itd.?! Zakonodajne ovire bodo mogoče lahko še nekaj časa zadrževale pravno veljavnost s takšno opremo izvedenih meritev položaja, a ,demokratizacije' na področju katastrskih meritev ne bo mogoče ustaviti. Utrla si bo pot v prakso, ne glede na to, ali je nam geodetom to všeč ali ne. Znanstvena fantastika je pravzaprav že resničnost (slika 2), pred nami pa je zahtevna naloga, da se jo bomo naučili sprejeti. I 603 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK Slika 2: Centimetrska točnost določitve položaja s pametnim telefonom, kot je bila zgovorno predstavljena leta 2015 (Pesyna in sod., 2015). Ampak geodeti smo že tisočletja na konicah tehnološkega napredka in smo skozi zgodovino vedno znali s pridom uporabiti zmogljivosti in prednosti vsakokratnih novih tehnologij. Nekaj časa še imamo za razmislek in ne dvomim, da bomo tudi tokrat znali najti najboljše poti do uporabe dosežkov tehnološkega razvoja v našo strokovno in široko družbeno korist! Literatura in viri: Crosta, P., Galluzzo, G., Rodriguez, R. L., Otero, X., Zoccarato, P., De Pasquale, G., Melara, A. (2019). Galileo Hits the Spot:Testing GNSS Dual Frequency with Smartphones. Inside GNSS (spletna izdaja), 23. september 2019. https://insidegnss.com/ galileo-hits-the-spot-testing-gnss-dual-frequency-with-smartphones/, pridobljeno 29. 11. 2019. European Commission (2019). Horizon 2020 - Space. https://ec.europa.eu/ programmes/horizon2020/en/h2020-section/space, pridobljeno 29. 11. 2019. GIM International (2019). Galileo Satellites to Enable More Efficient Cadastral Land Surveys. GIM International (spletna izdaja), 20. november 2019. https://www. gim-international.com/content/news/galileo-satellites-to-enable-more-efficient-cadastral-land-surveys, pridobljeno 29. 11. 2019. Pesyna, K. M., Jr., Heath, R. W., Jr., Humphreys, T. E. (2015). Accuracy in the Palm of Your Hand: Centimeter Positioning with a Smartphone-Quality GNSS Antenna. GPSWorld, 26 (2), 16-31. https://www.gpsworld.com/accuracy-in-the-palm-of-your-hand/, pridobljeno 29. 11. 2019. dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si I 604 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4| NOVICE IZ STROKE NEWS FROM THE FIELD iT REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE NOVICE GEODETSKE UPRAVE RS_ MNOŽIČNI ZAJEM PODATKOV O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH Namen vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč v Republiki Sloveniji je pripraviti učinkovito podlago za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ter podlago za podajanje informacij o razvojnih stopnjah nepozidanih stavbnih zemljišč in drugih lastnostih stavbnih zemljišč. Za vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč (slika 1) potrebujemo začetno stanje pozidanosti Slovenije, ki se v okviru programov eProstor vzpostavlja s projektom masovnega zajema poseljenih zemljišč. Rezultat množičnega zajema podatkov o stavbnih zemljiščih, to je predlog poseljenih zemljišč, bodo občine v nadaljevanju preverile ter pripravile dopolnjen predlog tako imenovanih poseljenih zemljišč. Hkrati bodo določile nepozidana stavbna zemljišča ter jih razvrstile v ustrezne razvojne stopnje. Skupaj s podatki o zemljiščih javnih cest in zemljiščih javne železniške infrastrukture bodo podatki o poseljenih zemljiščih zajemali podatke za vsa pozidana zemljišča in v nadaljevanju zagotavljali strokovno podlago za vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč. Slika 1: Pozidana in nepozidana stavbna zemljišča in njihove razvojne stopnje. Množični zajem podatkov se izvaja na območju celotne Slovenije in je razdeljen na enajst faz, ki logično sledijo izvajanju projekta Lokacijske izboljšavezemljiškokatastrskegaprikaza. Dokončanih je prvih pet faz, ki zajemajo območje Prekmurja, jugovzhodne Slovenije, Posavja, Zasavja, občin Piran in Izola, Koroške in dela Savinjske ter Podravske regije in Pomurja. Analiza podatkov iz tehničnih poročil v do sedaj zajetih občinah kaže, da preostala stavbna zemljišča, ki lahko predstavljajo potencialno nepozidana stavbna zemljišča, obsegajo približno 30 % vseh stavbnih zemljišč v občinah (slika 2). V potencialno nepozidana stavbna zemljišča so vključene tudi nekategorizirane ceste, ki nimajo določene ustrezne namenske rabe. V začetku oktobra 2019 se je začel zajem v dvajsetih občinah Savinjske regije (šesta faza). Vsa poseljena zemljišča bodo zajeta do konca decembra 2020. Predlog poseljenih zemljišč bo pripravljen do 30. junija 2021. Na spletni strani prostorskega informacijskega sistema — PIS (http://www.pis.gov.si) oziroma v pregledovalniku I 605 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK (http://storitve.pis.gov.si/pis-jv/evidenca_stavbnih_zemljisc.html) bodo skladno s časovnim načrtom zajema podatkov dostopni zajeti podatki o poseljenih zemljiščih. Trenutno so dostopni podatki vseh petih že zajetih faz. I stavbno zemljišče -površine cest in železnic* stavbno zemljišče -pripadajoča zemljišča objektov preostala stavbna zemljišča *Površine cest niso predmet množičnega zajema poseljenih zemljišč. Navedena vrednost je delež namenske rabe Površine cest — PC v vseh stavbnih Slika 2: Razdelitev stavbnih zemljišč po podatkih v doslej dokončanih fazah zajema. Vir: eProstor in Geodetska uprava RS IZVAJANJE ŠESTE FAZE IZBOLJŠAVE ZEMLJIŠKOKATASTRSKEGA PRIKAZA Izvedba projekta Lokacijska izboljšava zemljiškokatastrskegaprikaza, ki je časovno umeščen od marca 2018 do oktobra 2020, poteka skladno s sprejetim terminskim načrtom. Operativna skupina geodetske uprave Republike Slovenije, ki na podlagi podatkov iz evidence zemljiškega katastra in dodatno pridobljenih podatkov zunanjega izvajalca skrbi za izboljšavo po posameznih katastrskih občinah, bo do konca decembra 2019 končala obdelavo podatkov z območja 6. faze. Slika 1: Katastrske občine, v katerih je bila izboljšava ZKP že izvedena (december 2019; vir: Geodetska uprava RS). V okviru te faze bo lokacijsko izboljšan zemljiškokatastrski prikaz na območju 308 katastrskih občin, in sicer na območjih geodetskih pisarn Domžale, Grosuplje, Ljubljana, Logatec in delno Kočevje. V celoti je izboljšava že predhodno dokončana na območjih geodetskih pisarn: Murska Sobota, Lendava, Novo mesto, I 606 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Črnomelj, Brežice, Sevnica, Krško, Trbovlje, Litija, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Slovenske Konjice, Slo- ^ venska Bistrica, Gornja Radgona, Ljutomer, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec, dela geodetske ^ pisarne Koper in skoraj v celoti geodetske pisarne Kočevje (slika 1). Obdelava podatkov se z začetkom leta 2020 nadaljuje na območju 7. faze (območje geodetskih pisarn Maribor in Ptuj). Skupno število vseh § obdelanih katastrskih občin novembra 2019 je tako že 1560, kar pomeni 58 % vseh katastrskih občin. Rezultati lokacijske izboljšave se sproti vključujejo v evidenco zemljiškega katastra, tako v produkcijsko kot distribucijsko okolje. Vir: eProstor in Geodetska uprava RS 3. KONFERENCA PROGRAMA PROJEKTOV EPROSTOR V prostorih kongresnega centra Domus Medici je 4. 12. 2019 potekala 3. konferenca programa projektov eProstor, ki sta jo organizirala ministrstvo za okolje in prostor ter geodetska uprava Republike Slovenije. Širši strokovni javnosti so bili predstavljeni vmesni dosežki enega največjih projektov na področju prostorskega načrtovanja graditve in upravljanja nepremičnin. Cilj eProstora je zagotoviti večjo preglednost in učinkovitost pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin pod skupnim naslovom En prostor za vse. V uvodnem delu so številne udeležence nagovorili državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor ter vodja programskega sveta eProstora AlešPrijon, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Leon Behin, državna sekretarka službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko dr. Nevenka Ribič, generalni direktor geodetske uprave RS Tomaž Petek ter generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan. Tomaž Petek je v nagovoru poudaril, da je geodetska uprava Republike Slovenije letos že dokončala programiranje baznega dela nove informacijske rešitve katastra nepremičnin, ki je nameščen na državnem računalniškem oblaku. Z namenom odprave administrativnih ovir, pospešitve procesov ter posodobitve sistema je v medresorsko obravnavo posredovala nov zakon o katastru nepremičnin. Prav tako je bil dokončan digitalni arhiv zemljiškega katastra in katastra stavb, pri čemer je bilo poskeniranih več kot devet milijonov dokumentov, celoten arhiv zdaj obsega več kot 23 milijonov dokumentov. Na področju lokacijskega izboljšanja grafičnih podatkov zemljiškega katastra oziroma izboljšave položajne natančnosti katastrskih načrtov na območjih stavbnih zemljišč je bilo vključenih že 60 odstotkov območja Republike Slovenije. Dokončan je bil strokovno zahteven prehod v nov koordinatni sistem tudi za temeljne nepremičninske evidence. Namestnica generalnega direktorja geodetske uprave Republike Slovenije mag. Erna Flogie Dolinar je ob koncu uvodnih nagovorov izpostavila ključne rezultate projekta eProstor v tem letu, med drugimi razvoj prostorskega informacijskega sistema, v okviru katerega so bili pripravljeni primeri elektronskega poslovanja za postopek izdaje gradbenega dovoljenja (eGraditev) in priprave občinskega prostorskega načrta (ePlan); publikacijo Dediščina katastrov na Slovenskem in s tem povezano dokončanje zelo obsežnega in strokovno zahtevnega skeniranja 200-letnega arhiva zemljiškega katastra, katastra stavb in državnih prostorskih aktov; informacijsko prenovo nepremičninskih evidenc ter prehod v nov koordinatni sistem za temeljne nepremičninske evidence. I 607 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK Slika 1: Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo g. Leon Behin (levo) in generalni direktor geodetske uprave Republike Slovenije g. Tomaž Petek (foto: Anže Virant). Sledila sta dva sklopa strokovnih predavanj, v katerih so bili podrobneje predstavljeni rezultati in načrti projekta eProstor. Več informacij je na voljo na portalu eProstor https://www.projekt.e-prostor.gov.si/. Vir: eProstor in Geodetska uprava RS 5. SLOVENSKI DAN INSPIRE V torek, 19. 11. 2019, je v Kristalni palači v BTC-ju potekal 5. slovenski dan INSPIRE. Udeležilo se ga je 90 strokovnjakov iz različnih institucij, ki se srečujejo z uvajanjem direktive INSPIRE. Poudarek letošnjega dogodka je bil na večji uporabnosti in dostopnosti prostorskih podatkov prek spletnih storitev pregledovanja in prenosa podatkov. Dogodek sta odprla državni sekretar z ministrstva za okolje in prostor gospod Aleš Prijon ter generalni direktor geodetske uprave RS gospod Tomaž Petek. Slika 1: Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor g. Aleš Prijon in generalni direktor geodetske uprave RS g. Tomaž Petek med pozdravnima nagovoroma (foto: Nejc Balantič). Prvi sklop je bil namenjen predstavitvi storitev INSPIRE v Sloveniji, svetovnih smernic Združenih narodov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij (UN-GGIM) ter uporabi podatkovnih modelov INSPIRE v različnih evropskih projektih. V drugem sklopu so kolegi iz Hrvaške in Češke predstavili I 608 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | svojo nacionalno infrastrukturo za prostorske informacije ter možnosti dostopanja do zbirk podatkov prek ^ storitev pregledovanja in prenosa. V zadnjem delu je bil prikazan primer povezovanja direktive INSPIRE š in podatkov o kulturni dediščini ter prihajajoče spremembe in novosti na temo odprtih podatkov, ki ö bodo vplivale na vse upravljavce zbirk podatkov. Tuji in domači predavatelji so si bili enotni v ugotovitvi, da je za večjo uporabnost prostorskih podatkov ključno medinstitucionalno povezovanje na nacionalni in svetovni ravni, saj bodo le tako informacije pridobile na vrednosti. V okviru 5. dneva INSPIRE je nastala tudi brošura z naslovom Omrežne storitve za prostorske podatke, katere namen je prikazati uporabno vrednost infrastrukture INSPIRE na podlagi dostopa do prostorskih podatkov prek spletnih storitev. Več informacij je na voljo na slovenskem geoportalu www.geoportal.gov.si. Vir: eProstor in Geodetska uprava RS DELOVNA SKUPINA ISA2 ZA GEOPROSTORSKE REŠITVE V okviru programa za medopravilne rešitve za evropsko javno upravo ISA2 je evropska komisija kot aktivnost številka 10 opredelila evropsko interoperabilnost pri uporabi prostorskih podatkov, imenovano ELISE — European Location Interoperability Solutionsfor E-government (https://ec.europa.eu/isa2/actions/ elise_en). Aktivnost je namenjena subjektom iz javnega sektorja in zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijami, podatki, storitvami in procesi, pri katerih se tako ali drugače potrebujejo podatki in informacije o lokaciji. Informacije, povezane z lokacijo, namreč podpirajo vse večji delež politik na evropski in nacionalni ravni, so sestavni del tako rekoč vseh digitalnih storitev in aplikacij, ki jih uporabljajo javna uprava, podjetja in državljani. Aktivnost ELISE tako zagotavlja nabor pravnih, političnih, organizacijskih, semantičnih in tehničnih medopravilnih rešitev in usmeritev, ki omogočajo lažje, smotrnejše in učinkovite čezmejne ali medsektorske digitalne javne storitve in procese ob vključevanju informacij o lokaciji (lokacijska inteligenca). Za lažje izvajanje nalog ELISE je bilo ustanovljeno posvetovalno telo — ISA2 delovna skupina za ge-oprostorske rešitve, sestavljajo jo organi evropske komisije in predstavniki držav članic. Skupina ima pomembno svetovalno in pospeševalno vlogo pri prednostnih nalogah in vsebini delovnega programa ELISE ter pri razširjanju rezultatov. Dejavnosti ELISE potrjuje skupina, mnoge od njih so dejansko predlagali prav predstavniki delovne skupine. Člani delovne skupine neposredno prispevajo k posameznim temam ELISE prek vrste ukrepov (na primer odborov uporabnikov). Aktivnost ELISE temelji na načelih direktive INSPIRE, ki vzpostavlja infrastrukturo za prostorske informacije v Evropi, hkrati pa nadaljuje delo iz dveh akcij ISA: Lokacijski okvir Evropske unije (EULF), ki je razvil in promoviral politiko najboljših praks in smernice, ki jih podpira INSPIRE, s piloti v različnih državah in na različnih tematskih področjih, ter Referenčne platforme INSPIRE za večkratno uporabo (ARe3NA), ki je omogočila izvajanje INSPIRE v državah članicah z razvojem strukturiranega pristopa in rešitvami za medopravilnost, ki jih je mogoče večkrat uporabiti. Slovenija je dejavna članica delovne skupine in sodeluje v dveh odborih uporabnikov — LIFO (Location interoperability Framework Observatory) in EU Gazetteer. Na zadnjih sestankih skupine so bili člani sez- I 609 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK ^ nanjeni s tekočimi in načrtovanimi dejavnostmi ter pripravo programa ISA2 za leto 2020. Obravnavan š je bil tudi prehod s programa ISA2 na program DEP (DigitalEurope Program) v letu 2021, ki je ovojnica za morebitna prihodnja finančna sredstva, ter ustrezne dejavnosti za umestitev prostorske tematike v g prihajajoči program. Predstavljene so bile potekajoče in prihodnje dejavnosti v okviru programa ELISE, nekatere od njih podrobneje (blockchain — veriženje blokov v javni upravi, rezultati študije vloga IPI v transformaciji v digitalno javno upravo, GDPR in lokacijski podatki, EU Gazetteer, pilotni projekt EU za energijsko učinkovitost stavb). Obsežna in zanimiva je študija o možnostih uporabe tehnologije veriženja blokov, v kateri se na podlagi analize sedmih izvedenih projektov ugotavlja, da je mogoče s tehnologijo veriženja blokov zmanjšati birokracijo, povečati učinkovitost upravnih postopkov in povečati stopnjo zaupanja v javno vodenje evidenc. Čeprav se tehnologija še ni izkazala za ustrezno in dovolj zanesljivo, vsekakor odpira zanimive možnosti za prihodnji razvoj javne uprave in zagotavljanje storitev za državljane. Študija o vlogi infrastrukture za prostorske informacije je bila izdelana na podlagi podatkov iz 29 držav članic, pri čemer so bile nekatere obravnavane podrobneje. Zajemala je različne vidike IPI (koordinacija, zakonodaja, povezava z e-upravo, semantična in tehnična medopravilnost, izpolnjevanje priporočil OECD, tehnični vidiki). GDPR in lokacijski podatki: Podatki o lokaciji se vse bolj uporabljajo v javnem in zasebnem življenju. Pogosto so povezani s konkretno osebo, to je na primer naslov ali drugačna identifikacija lokacije posameznika. Z veliko rastjo mobilnih storitev in storitev na internetu (na primer internet stvari) se je povečalo tveganje za zagotavljanje in varovanje zasebnosti. S krepitvijo zavedanja in novo zakonodajo so v evropski zakonodaji o varstvu podatkov prvič izrecno vključeni tudi podatki o lokaciji. Navodila za zagotavljanje zasebnosti so objavljena na spletu. EU Gazetteer evaluation project: Projekt je sestavljen iz dveh delov — prvi del zagotavlja usklajene in povezane podatke o naslovih in zemljepisnih imen za EUROSTAT, drugi del je namenjen testiranju podatkov iz različnih imenikov zemljepisnih imen za potrebe ugotavljanja in raziskovanja evropske kulturne dediščine. Energijski pilotni projekt EU: Na podlagi podatkov o stavbah so bile dopolnjene metodologije za ocenjevanje porabe energije in energetske učinkovitosti od lokalne vse do regionalne ravni in ravni držav članic skladno z zahtevami evropske direktive na področju energetske učinkovitosti. Za potrebe ugotavljanja energetske učinkovitosti je bil razvit razširjen model INSPIRE za stavbe, ki je na voljo tudi vsem državam članicam in drugim uporabnikom. Delovni načrt ELISE 2020 temelji na zagotavljanju ustreznih in izdelanih rešitev, inovacijah, krepitvi zavedanja, evropskih politikah, digitalni usposobljenosti javne uprave, lokacijski inteligenci. Nove dejavnosti programa bi morale omogočiti prehod na program Digitalne Evrope. Predlagani so naslednji sklopi: i. novi operativni modeli IPI, dostop do podatkov in ponovna uporaba, ii. pretok podatkov G2B / B2G / G2C / C2G / G2G, iii. umetna inteligenca in lokacijske informacije za politiko in storitve, iv. medsektorska medopravilnost in sorodne rešitve, I 610 | GEODETSKI VESTNIK v. razvoj dokončnega dokumenta, ki je pomemben kot referenčni okvir za interoperabilnost lokacije (med specifičnimi področji), vi. konec programa ELISE s konferenco. Pomembne in uporabne rešitve, ki so bile do sedaj izdelane v okviru programa ELISE, so: dokument o projektu EULF (European Union Location Framework), programsko orodje za vodenje sistema registrov Registry INSPIRE, preverjevalnik Validator INSPIRE in orodje za spremljanje medopravilnosti lokacijskih informacij. Vir: Geodetska uprava RS Zapisala: mag. Irena Ažman, e-naslov: irena.azman@gov.si IZŠLA JE BROŠURA DEDIŠČINA KATASTROV NA SLOVENSKEM Na geodetski upravi Republike Slovenije so v letu 2019 uspešno pripeljali do konca večletni projekt digitalizacije arhivskih dokumentov nepremičninskih evidenc. V okviru projekta Zajem in izboljšava podatkov je izšla brošura, lahko bi rekli tudi knjiga, z naslovom Dediščina katastrov na Slovenskem. Avtorji zanimive publikacije, ki so mag. Janez Slak, dr. Jože Triglav, mag. Danijel Boldin, Majda Mavec in Mihael Fonda, so zbrali in zanimivo predstavili arhivska gradiva zemljiškega katastra, ki ne obsega le gradiv iz arhiva geodetske uprave RS, ampak tudi tista iz arhiva RS, ki se tematsko vežejo na področje zemljiškega katastra. Brošura nas tako popelje skozi bogato zgodovino katastrov na Slovenskem. Poleg tiskane različice je publikacija na voljo tudi na spletni strani projekta Program projektov eProstor: https://www.projekt.e-prostor.gov.si/skupno/novica/nova-brosura-dediscina-katastrov-na-slovenskem -the-cadastral-heritage-of-slovenia. Vir: Geodetska uprava RS Zapisala: dr. Anka Lisec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, e-naslov: anka.lsiec@fgg.uni-lj.si I 611 I | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK inmnanm ULIOD Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo NOVICE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO UNIVERZE V LJUBLJANI_ UNIVERZA V LJUBLJANI PREJELA NAJVIŠJE DRŽAVNO PRIZNANJE - RED ZA IZREDNE ZASLUGE Univerza v Ljubljani je svoj 100. rojstni dan zaznamovala s slavnostno akademijo v Cankarjevem domu. Vrhunec slovesnosti je bilo najvišje državno odlikovanje, ki ga je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ob tej priložnosti vročil rektorju Univerze v Ljubljani prof. dr. Igorju Papiču. Jubilejno leto najstarejše in največje univerze v Sloveniji, v okviru katere se od vsega začetka izvajajo tudi študijski programi na področju geodezije, je bilo obogateno s pestrim dogajanjem, osrednji dogodek pa je potekal 3. decembra 2019, na njen 100. rojstni dan. Slavnostna akademija v Cankarjevem domu, ki so si jo poleg gostov v Gallusovi dvorani lahko ogledali tudi gledalci nacionalne televizije v neposrednem prenosu, se je začela še posebej slovesno. Častni pokrovitelj dogodka predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Univerzi v Ljubljani ob stoletnici obstoja podelil najvišje državno odlikovanje: red za izredne zasluge za prispevek k duhovnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda, uveljavitvi slovenskega jezika ter za vrhunske dosežke na področju znanosti in izobraževanja. Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so zaslužni za nastanek univerze, njen obstoj in razvoj. Poudaril je, da je Univerza v Ljubljani skozi zgodovino, tudi v manj naklonjenih časih, ostala osredotočena na aktualne evropske ter svetovne raziskovalne in humanistične teme in jih vselej obravnavala celostno: v luči narave, družbe in posameznika. Kljub najširši dostopnosti študija pa ima slovenska družba še vedno težave pri razumevanju univerze kot avtonomnega, svobodnega laboratorija znanja, veščin in razmisleka, tudi kritičnega, je med drugim v svojem govoru povedal rektor. Slavnostni govornik prof. dr. Frederick Duncan Michael Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko in častni doktor Univerze v Ljubljani, je izpostavil, da tudi majhni narodi, kot je slovenski, lahko prispevajo k znanosti in tehnologiji sveta ter da postaja ustvarjanje znanstveno in tehnološko izobraženega dela prebivalstva vse pomembnejši cilj, saj je to pogoj za gospodarstvo, zasnovano na sodobni tehnologiji. Verjame, da je ključna vloga univerze v tem, da študente nauči razmišljati po svoje, saj bodo mogoče vnesli sveže zamisli za rešitve današnjega sveta. I 612 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Slika 1: Predsednik države RS Borut Pahor in rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič ob podelitvi reda za izredne zasluge Univerze v Ljubljan (Foto: STA). Vir: Univerza v Ljubljani in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo pri Univerzi v Ljubljani UNIVERZITETNA PREŠERNOVA NAGRADA RAZISKOVALNI NALOGI AJDE KAFOL STOJANOVIC ZULFGG Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je v četrtek, 5. 12. 2019, podelil Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani. Univerza z nagrado za najboljša dela spodbuja kakovost znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti študentov do dokončane 2. bolonjske stopnje izobrazbe in enovitega magistrskega študija. Pobudo za podeljevanje Prešernovih nagrad je pred sedemdesetimi leti dala univerza sama. Pri tem jo je podprlo tedanje ministrstvo za izobraževanje. Tradicionalna Prešernova proslava s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad študentom je bila nekoč v dneh okoli 8. februarja, leta 2001 pa so jo premestili v okvir dogodkov ob tednu Univerze v Ljubljani, to je v prvem tednu decembra. Ob letošnjem dvojnem jubileju — stoletnici Univerze v Ljubljani in sedemdesetletnici podeljevanja Prešernovih nagrad — je med dvanajstimi nagrajenci nagrado prejela tudi Ajda Kafol Stojanovic za zaključno delo na magistrskem študijskem programu prostorsko načrtovanje na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Nalogo z naslovom Ocena kapacitete vodovodnega sistema kot strokovna podlaga v procesu prostorskega načrtovanja je pripravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Maruške Šubic Kovač in somentorstvom asist. dr. Daniela Kozelja. Vir: Univerza v Ljubljani in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo pri Univerzi v Ljubljani Zapisala: dr. Anka Lisec, e-naslov: anka.lisec@fgg.uni-lj.si I 613 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK ~ MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM PROSTORSKO NAČRTOVANJE JE BIL NAGRAJEN S I CERTIFIKATOM ZA IZJEMNOST Združenje evropskih planerskih šol AESOP (angl. Association of European Schools of Planning) je Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pri Univerzi v Ljubljani podelilo certifikat za izjemnost kot priznanje magistrskemu študijskemu programu druge stopnje prostorsko načrtovanje, ki izpolnjuje standarde kakovosti in združuje več vidikov odličnosti načrtovanja izobraževanja. Akademski načrt magistrskega programa namreč zagotavlja ravnovesje med strokovnim znanjem prostorskega načrtovanja, širšim strateškim razumevanjem sorodnih področij in strokovnim usposabljanjem prek različnih učnih pristopov, kot so projektno učenje, strokovne ekskurzije, seminarji in uporaba infor-macijsko-komunikacijske tehnologije ter geografskih informacijskih sistemov. Slednji omogočajo interdisciplinarno raziskovanje različnih vidikov regionalnega in lokalnega prostorskega razvoja in upravljanja zemljišč. AESOP je kot posebnost programa prepoznal njegovo usklajenost s slovensko tradicijo interdisciplinarne prakse prostorskega načrtovanja ter praktično usmeritev k reševanju težav. Certifikat velja za obdobje šestih let. Slika 1: AESOP certifikat za izjemnost kot priznanje magistrskemu študijskemu programu druge stopnje Prostorsko načrtovanje na UL FGG. Zapisali: dr. Mojca Foški, dr. Alma Zavodnik Lamovšek, e-naslov: mojca.foski@fgg.uni-lj.si, azavodnik-lamovsek@fgg.uni-lj.si PRIZNANJE MAKSA FABIANIJA 2019 V Galeriji Lojzeta Spacala na gradu v Štanjelu so 16. 11. 2019 že sedmič podelili nagrado Maksa Fabianija za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja. Tokrat je priznanje in nominacijo za nagrado ECTP-CEU prejel projekt Vzpostavitev državne evidencefunkcionalno degradiranih območij v Sloveniji 2017, v katerem je sodelovala tudi katedra za prostorsko planiranje UL FGG. Avtorji projekta so bili: Barbara Lampič, Nejc Bobovnik, Dejan Cigale, Simon Kušar, Irma Potočnik Slavič z oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) kot nosilci projekta; Mojca Foški, Gašper Mrak, Alma Zavodnik Lamovšek s katedre za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) ter Blaž Barborič, Sebastijan Meža in Dalibor Radovan z Geodetskega inštituta Slovenije. I 614 | Slika 1: Na slovesni podelitvi na gradu Štanjel so priznanje Maksa Fabianija prejeli tudi sodelavci katedre za prostorsko planiranje UL FGG (foto: Rok Grobelšek). GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Dogodek je potekal pod pokroviteljstvom Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS), Ustanove Maks Fabiani in občine Komen ter v sodelovanju z ministrstvom za kulturo ter ministrstvom za okolje in prostor RS. Slika 2: Druga nagrada za projekt na 28. mednarodni razstavi urbanistov in prostorskih planerjev v Nišu. Projekt je bil med drugim predstavljen na 28. mednarodni razstavi urbanistov in prostorskih planerjev, ki je potekala od 8. do 13 novembra 2019 v Nišu v Srbiji. Na razstavi je projekt v kategoriji raziskovalnih študij in projektov prejel drugo nagrado (slika 2). Zapisal: dr. Gašper Mrak, e-naslov: gasper.mrak@fgg.uni-lj.si OBISK STROKOVNJAKOV Z NORVEŠKEGA URADA JORDSKIFTERETT Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) smo 14. in 15. novembra gostili strokovnjake z norveškega urada za katastrsko-pravno preurejanje zemljišč Akershus in Oslo Jordskifterett. Tako imenovano komasacijsko sodišče (angl. Land Consolidation Court), kot bi lahko prevedli ime te izredno zanimive institucije, združuje strokovnjake s področja upravljana zemljišč, kar vključuje področja geodezije, zemljiške administracije, prava, vrednotenja zemljišč in bonitrianja, prostorskega planiranja ter kmetijstva in gozdarstva. V četrtek, 14. novembra, so gostje z Norveške obiskali UL FGG ter geodetsko upravo Republike Slovenije. Kratkemu uvodnemu predavanju o sistemu zemljiške administracije v Sloveniji je sledila predstavitev dela in kompetenc norveškega komasacijskega sodišča, ki jo je pripravil vodja skupine dr. 0ystein Jakob Bjerva. Na geodetski upravi je direktor Tomaž Petek predstavil organizacijo in aktualne projekte slovenske javne geodetske službe, sledila je podrobnejša predstavitev sistem zemljiškega katastra ter projektov komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji. I 615 | GEODETSKI VESTNIK ^ Petkov program je bil namenjen strokovnemu obisku, kjer so se strokovnjakom z Norveške pridružili š slušatelji magistrskega študija geodezije in geoinformatike UL FGG. V okviru obiska Geodetskega zavoda Celje, d.o.o., je direktor podjetja Dominik Bovha s sodelavci predstavil izkušnje na področju komasacij g kmetijskih in stavbnih zemljišč, s kratkim uvodom v popoldanski obisk komasacijskega območja Haj-dina. Na občini Hajdina so pripravili predstavitev s poudarkom na izkušnjah na področju komasacij. Pod vodstvom komasacijskih strokovnjakov Geodetskega zavoda Celje, d.o.o., Emila Ratka in Jerneja Juraka smo obiskali komasacijsko območje, kjer smo se podrobneje seznanili s posebnostmi izvajanja komasacije v praksi. Vsem, ki ste prispevali k programu in izvedbi strokovnega obiska, se iskreno zahvaljujemo! Slika 1: Udeleženci petkovega strokovnega obiska Geodetskega zavoda Celje in občine Hajdina, komasacijskega območja Hajdina. Zapisala: Anka Lisec, e-naslov: anka.lisec@fgg.uni-lj.si I 616 I GEODETSKI VESTNIK DRUŠTVENE NOVICE NEWS FROM SOCIETIES NOVICA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE, MEDNARODNE DEJAVNOSTI_ SKUPŠČINA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE Člani geodetskih društev in preostali predstavniki geodetske stroke smo se malo pozneje kot prejšnja leta — že krepko v jesenskem času — zbrali na redni letni skupščini Zveze geodetov Slovenije. Skupščina je potekala 23. oktobra 2019 v prostorih gostilne Čad v Ljubljani. Predsednik Zveze geodetov Slovenije mag. Blaž Mozetič je v uvodu pozdravil vse navzoče ter preveril sklepčnost skupščine. Udeležba je bila izjemna, saj so bila zastopana vsa geodetska društva z delegati s pooblastili predsednikov društev. S tem je bila zagotovljena takojšnja sklepčnost skupščine. Po uvodnem pozdravu predsednika smo soglasno izvolili delovno predsedstvo (predsednik in dva člana) skupščine. V nadaljevanju je vodenje prevzel Milan Brajnik, predsednik delovnega predsedstva, ter podal predlog za dnevni red skupščine. Glavna tema je bilo poročilo predsednika Zveze geodetov Slovenije za leto 2018, v katerem je navedel ključne dejavnosti, izvedene v letu 2018. Poudaril je, da želi geodezija postati vodilna stroka, in se zahvalil za pomoč ter vzpodbude na vseh področjih; dejavnosti so bile odmevne, predvsem Geodetski dan, I 617 I | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK v okviru katerega so potekale tudi vzporedne aktivnosti. Seveda pa je treba tako kot v drugih panogah IE [f; tudi v naši stroki skupaj graditi prihodnost, slediti novostim in načrtovati. Tako je bil podan predlog 8 programa za leti 2019 in 2020, katerega prednostne naloge so organizacija 48. Geodetskega dneva, g izdajanje Geodetskega vestnika, delovanje sekcij in mednarodno sodelovanje s kolegi iz sosednjih držav. g Na skupščini je član društva predlagal, naj Zveza geodetov Slovenije nagovori s pobudo članom društev, ^ da bi odstotek od odmere dohodnine namenili za delovanje svojega društva oziroma zveze. E g Uradni del skupščine smo nadaljevali z druženjem, pogovorom, izmenjavo mnenj, idej, dilem ter iskali njem novih možnosti sodelovanja. E =3 Zapisala: Jožica Marinko, e-naslov: jozica.marinko@gov.si Zveza geodetov Slovenije LJUBLJANSKO GEODETSKO DRUŠTVO NOVICE LJUBLJANSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA_ IZLET ČLANOV LGD NA REKO ZRMANJO, NA OTOK ZLARIN IN V ŠIBENIK Prvi sončni žarki so nas pozdravili v Liki. Bil je zadnji petek v septembru. Nebo brez oblačka je obetalo lep dan. Veriga Velebita je bila jasno izrisana na nebesni modrini, ob njenem vznožju so se mistično vlekle meglice. Odtenki zgodnje jeseni so popestrili pokrajino. Jutranja kavica med medvedi in merjasci je pregnala še zadnje sledove zaspanosti. Ob izobilju geoloških in vodnogospodarskih podatkov smo prečkali Velebit in se spustili v Obrovac, depresivno mestece na obali reke Zrmanje. Lepotica in zver. Lepotica je zelena reka, ki izvira pod Velebitom in se po slabih 80 kilometrih toka izlije v Novigradsko morje. Na svoji poti je ustvarila več brzic in slapov. V spodnjem toku je v apnenčast svet zarezala globok kanjon. Pod mostom v Obrovcu se je približno polovica potnikov vkrcala na dve barki. Čolna sta rezala mirno gladino, od valov so se odbijali sončni žarki. V ločju ob reki so gnezdile ptice. Drseli smo mimo pokopališča, zadnjega znaka civilizacije. Kanjon se je ožil, stene so bile vse višje. Tvorile so različne oblike in se prelivale v premnogih barvnih odtenkih. Tišino je motilo le tiho brnenje ladijskih motorjev. Čez čas so se skale razmaknile in pred nami se je odprlo morje. Sredi morja, ki je nastalo kot potopljena rečna dolina, smo prebudili par labodov. Ponovno smo lahko občudovali visoke špice Velebita, skupino velikanov med njimi, imenovanih Tulove grede, trak avtoceste, ki vijuga po pobočju masiva, viadukte, ki jo podpirajo. Razkrila sta se nam maslenička mostova — »novi« avtocestni, ki je sive barve, in rdeči »stari«, ki je zamenjal prejšnjega, porušenega v zadnji vojni. Barki sta zapluli v pristanišče, kjer je že čakala druga polovica potnikov, ki je odplula proti Obrovcu. Razkropili smo se po malem pristaniškem mestecu. Eni so gasili žejo v najbližji konobi, druge je radovednost gnala na strme stopnice proti ostankom gradu iz 13. stoletja. Poplačani smo bili s prelepim razgledom. Odpeljali smo se nazaj v Obrovac po potnike, ki so pluli proti toku. Želodce smo napolnili v Mičanovih dvorih nad mestom. Mešano meso na žaru, riž, hrustljavo zapečen I 618 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | krompirček in »pita od rogača« v spremstvu domače kapljice ali piva so nam povrnili moči. IE Še tretjič smo se spustili do Obrovca ter pot nadaljevali do »vidikovca«, razgledne točke visoko nad ble- ^ O ščečo gladino reke Zrmanje. Razgled je bil fantastičen. Okoli nas je dišalo po materini dušici. Za nami se je pripeljala kolona terenskih vozil, polna turistov na fotosafariju. Medtem ko smo pešačili, so se turisti g; S pripeljali prav do roba pečin, poskakali ven, poslikali in odbrzeli naprej. Kraje, kjer so snemali Vinetouja in 3» jih je tod okoli kar nekaj, obiskujejo predvsem nemški turisti. Pozno popoldan smo prispeli v Primošten, majhno ribiško mesto na polotočku. Spopadli smo se s stopnicami hotela Zora, s treh strani obdanega z g morjem. Ob sončnem zahodu smo ujeli še kopanje v njegovem osvežilno toplem objemu. Nekaj potnikov 2 se je po večerji odpravilo v mesto, ostali smo v preostanku petkovih ur odpravljali posledice prekratke noči. pi Sobota je bila namenjena vzponu na Klepec, najvišji vrh otoka Zlarin. Otok, ki je del šibeniškega arhipelaga, § je slabe pol ure plovbe oddaljen od Šibenika. Na njem sta le dve naselji, Zlarin in Borovica, ki pa je že dolgo prazna. Arheološke najdbe pričajo, da je bil otok naseljen že v kameni dobi. Prebivalci so se menjavali — Iliri, Rimljani in Slovani. Ime Zlarin se v dokumentih prvič omenja kot del Šibenika leta 1245. O imenu je več teorij, ena od njih omenja Zlatni otok, druga se opira na feničanski izraz za otočje Zarim. Prebivalci so živeli od vinogradništva, oljkarstva, ribolova, ladijskih prevozov, pridelovanja zelišč, predvsem bolhača, ter nabiranja koral. Danes je otok razglašen za eko-otok. Je tudi eden najbolj zelenih, bogato poraščen z borovci. Plastika je tu nezaželena. Zlarinčani se po cestah vozijo s kolesi in v električnih vozilih, imenovanih »papamobili«. Preživljajo se predvsem s turizmom in obujanjem tradicije obdelave koral. Ohranjajo stare običaje in starinsko podobo mesta. Uredili in markirali so več pohodniških poti. V eno od njih smo zagrizli geodeti. Sprva smo uživali v senci borovcev, ki bogato prekrivajo otok. Kmalu so se nam odprli pogledi na Šibenik, Vodice in bližnje otoke. Na 169 metrov smo se povzpeli vsi, tudi najstarejši udeleženec, ki si je naložil že deveti križ. Vrh je označen s kupom kamenja, zraven je majhno zaklonišče. Pot smo nadaljevali po grebenu, ki na zahodni strani obroblja otok. Nagrajeni smo bili še z razgledom na odprto morje in najbolj oddaljene otoke Vis, Biševo in na vulkansko piramido Jabuke. Po rodovitni dolini smo se vrnili v mestece Zlarin in uživali v kosilu, počitku in plavanju. Zvečer nas je barka popeljala nazaj v Šibenik, narava pa nam je postregla z lepim sončnim zahodom. Tokrat smo si skoraj vsi privoščili še večerni sprehod po slikovitih ulicah Primoštena. Povzpeli smo se do cerkve sv. Jurija, zgrajene v 15. stoletju na najvišji točki otoka, ki so ga kasneje povezali s kopnim. Večer smo zaključili ob klepetu na terasah bližnjih konob. Nedeljsko jutro nas je ponovno razvajalo s sončnimi žarki. Kdor je dovolj zgodaj vstal, je še lahko zaplaval v morju. Na povratku smo se ustavili v Šibeniku, najstarejšem mestu na obali, ki so ga ustanovili Hrvati. Pravijo mu tudi Krešimirjevo mesto, po kralju Petru Krešimiru. Šibenik je rojstno mesto Dražena Petroviča, z njegovim spomenikom ob košarkarskem igrišču. Šibenik je mesto, ki je drugo na svetu dobilo ulično razsvetljavo, in to le dan po odprtju elektrarne na Krki. Šibenik je mesto s štirimi mogočnimi trdnjavami in mesto med dvema krajinskima parkoma — Krko na celini in Kornati na morju. Šibenik ima dva vpisa v Unescov seznam kulturne dediščine. Leži ob izlivu reke Krke v morje, s katerim ga povezuje Antejev kanal. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo slišali molitve, ki so ob močnem ozvočenju preplavile mesto. Prišli smo ravno na največji praznik, na god sv. Mihovila, mestnega zavetnika. Skozi mesto se je vila praznična procesija, maša je potekala na trgu ob katedrali. Zanimiv je bil pogled na prisotno množico, v kateri smo lahko opazili domačine v narodnih nošah in cerkvene dostojanstvenike z zastavami. Lokalna vodička Zvonka nas je vodila po labirintu ulic starega jedra in iskala najtišje med njimi, da nas je lahko poučila o mestu, njegovi I 619 I GEODETSKI VESTNIK zgodovini in zgodbah. Največji znamenitosti mesta sta gotsko-renesančna katedrala sv. Jakoba, zgrajena IE tf; iz belega bračkega kamna. Gradili so jo več kot sto let in pravijo, da je največja kamnita cerkev na svetu. Druga je trdnjava sv. Nikole, ki varuje mesto z morske strani. Obe sta na Unescovem seznamu. Izvedeli o smo, kako pomembna je bila v preteklosti mestna promenada, ki je zdaj delno zaprta, kakšne čepice so g> nosili nekoč oženjeni možje in kakšne vdovci, zakaj domačini ulico Kralja Tomislava poimenujejo »Kala larga« ali široka ulica, Ulico Jurija Sižgorica pa »Mastna«. Izvedeli smo tudi, kako so nekoč z dišavnicami ¡¿j označevali gostilne za nepismene, kaj nam povedo stebri na vogalih hiš ali »kantunih«, legendo o obrambi g mesta pred Turki. Videli smo kamnite pitnike za pse in mačke in še marsikaj. Se pred koncem maše so g topničarji ustrelili iz dveh topov izpred vhoda v obzidje. Očitno se je fantom mudilo na kosilo ... Slika 1: Čudovit pogled na reko Zrmanjo Slika 2: Reka Zrmanja v objemu skalnih previsov (foto: Matej Ažman). (foto: Matej Ažman). Slika 3: Opojni sončni zahod iz Primoštena (foto: Matej Ažman). Slika 4: Najboljša reklama za dobre ribice so site »micice« :) (foto: Milan Brajnik). S kosilom v neomejeni količini so nam postregli v prijetnem ambientu pri Agroturizmu Kalpic v Kalpicih pri Lozovcu. Povratek sta nam popestrila prenos rokometne tekme iz Pariza, ki se ni iztekla po naših I 620 I GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | željah, ter zaprta cesta v dolini naše Krke, ki je čas vožnje krepko podaljšala. Vsekakor si bomo izlet za- IE pomnili po nepozabnih trenutkih v objemih čudovite narave reke Zrmanje, Obrovca, Primoštena, otoka ¡33 ^ o Zlarina in starodavnega Šibenika. V nadaljevanju je prikazana še fotoreportaža našega izleta z najlepšimi SR in največjimi znamenitostmi. Slika 5: Na vrhu otoka Zlarin, ki je bil skorajda premajhen za vse (foto: Janez Dotti). Na izletu na jadransko obalo se vidimo naslednje leto. Pridruži se nam tudi ti! Zapisala: Vesna Mikek, e-naslov: vesna.mikek@gmail.com Foto: Matej Ažman, e-naslov:matej.azman@zrc-sazu.si Janez Dotti, e-naslov: dottijani@gmail.com Milan Brajnik, e-naslov:milan.brajnik@gis.si IZLET STAREJŠIH ČLANOV LJUBLJANSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA Na deževen dan, v četrtek, 10. oktobra 2019, smo se starejši člani Ljubljanskega geodetskega društva dobili ob 7. uri na Dolgem mostu, osem prijavljenih se je odjavilo zaradi napovedanega slabega vremena in lahko rečemo, da so bili resnično prikrajšani za udeležbo na prijetnem izletu. Z manjšo zamudo nas je šofer avtobusa odpeljal v smer Dolenjske. Na poti smo zavili na parkirišče v Ivančni Gorici, tam so se nam pridružili še zadnji trije potniki — člani društva. Zaradi slabega vremena se je I 621 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK o o nekoliko spremenil program in pot smo nadaljevali po regionalni cesti v Belo krajino. Peljali smo se po slikoviti cesti, zunaj je bilo oblačno, v avtobusu pa je bilo prijetno in slišalo se je kramljanje med starimi prijatelji. Mimo Vahti (gorski cestni prelaz) čez Gorjance smo se pripeljali v Jugor-je, tam smo doživeli carino na meji za vstop v Svobodno belokranjsko ozemlje (SBO). Avtobus se je ustavil, prvi počitek — kava, tu nas pričaka prijazna lokalna vodička. Stopili smo v gostišče Petra Badovinca, bili smo toplo sprejeti in postreženi z domačim zeliščnim žganjem, imenovanim Karampampoli, recept zanj so razvili predniki gostilničarja Petra pred davnimi leti in ga pozna le gostilničar sam. Postreženi smo bili s kavo in belokranjsko pogačo. Vodička in gostilničar Peter sta nas opozorila, da za potepanje po deželi med Kolpo in Gorjanci v SBO potrebujemo belokranjski »pasuš« in »vinojeto«, s katero lahko uveljavljamo razne popuste itd. Skupno z vodičko smo uredili carinske obveznosti in se odpeljali v SBO — deželo Belo krajino. Prvi postanek je bila Radovica, do tja smo slišali obširno razlago zgodovine in o sedanjosti Bele krajine, kako je razdeljena na tri občine, in sicer: Metliko, Črnomelj in Semič. Slišali smo, kako sta pridno delo človeških rok in narava ustvarila skozi čas slikovito belokranjsko krajino, ta je pretežno kraška, prepredena s kraškimi pojavi, na območju Gorjancev in Kočevskega roga se spušča do reke Kolpe. Kulturna krajina je izjemno pestra in je pomemben življenjski prostor, tako človeku kot rastlinam in živalim. Danes je Bela krajina s 27 tisoči prebivalci pomembna pokrajina, bogata z naravno in kulturno dediščino, ki se je izoblikovala skozi tisočletja v sožitju treh veroizpovedi ter petih etičnih pripadnosti. Tu srečamo znamenite steljnike, najvišji vrh je Mirna gora s 1047 metri, nahajališča boksita, črni močeril in druge znamenitosti. Bela krajina je prepletena z vinogradi, prej omenjenimi steljniki ob mogočnih belih brezah in reko Kolpo. Prispeli smo na Radovico, kjer smo vstopili v osnovno šolo Brihtna glava. V učilnici iz petdesetih let prejšnjega stoletja smo spoznavali Belo krajino na duhovit način. Stroga učiteljica je prisegala na palico in klečanje v kotu, nas pa je popeljala v ta skrivnostni svet in na koncu podelila izpričevalo kot dokaz osvojenega pozitivnega ali negativnega znanja o Beli krajini. Po prejetju izpričeval smo se odpeljali naprej do največjega belokranjskega mesta Črnomlja. Prvi pisni viri Črnomelj omenjajo 1228. leta, mestne pravice je dobil leta 1407, danes je sedež občine, mesto ima danes 6000 prebivalcev. V bližini je Muzej rudnika rjavega premoga Kanižarica, ki ga nismo obiskali, smo pa doživeli krožno vožnjo po mestu. Vodička nas je opozorila na župnijsko cerkev sv. Petra in gotsko cerkev sv. Duha. I 622 | o o GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Nadaljevali smo vožnjo proti Metliki, ob Rosilnici pri Metliki nas je vodička opozorila na Tri fare - ^ IE tri gotske cerkve, ki stojijo druga ob drugi. Ob regionalni cesti Črnomelj—Metlika pri vasi Otok smo zavili na polje in si ogledali letalo, ki je postavljeno v spomin na belokranjsko in slovensko letališče med 2. svetovno vojno. Od tu smo se odpeljali na Kočevsko. Vreme je bilo turobno in precej hladno. Novi vodič, ki je vstopil na avtobus v Kočevju, nam je razlagal o razvoju mesta Kočevje, o Kočevar-jih in prispeli smo do Kočevskega jezera. Izvedeli smo, da je Kočevje največja občina po površini v Sloveniji, da je Kočevska prepletena s številnimi zanimivostmi naravne in kulturne dediščine, da je v središču mesta znamenita cerkev sv. Jerneja, da je bilo mesto omenjeno že leta 1363. Omenil ga je oglejski patriarh Ludvik della Terra, v prvi polovici 14. stoletja so ga naselili s slovenskimi in nato nemškimi naseljenci Kočevarji, naselil jih je grof Otenburški. Zvedeli smo, da se jezero uvršča med najčistejša v Sloveniji, je sicer umetno in sega v leta 1973 do 1978, nastalo je po površinskem izkopu rjavega premoga. Območje jezera je gnezdišče za mnoge vrste ptic, nekatere med njimi so tudi ogrožene. Rastlinje je zelo pestro in si ga je mogoče ogledati, saj je okoli jezera speljana tri kilometre dolga učna pot. Ob jezeru nas je prišel pozdravit vodja geodetske uprave iz Kočevja. Zahvalili smo se obema, vodiču in vodji GU, ob jezeru smo spili topel čaj in se odpeljali naprej na Dvor pri Žužemberku, kjer smo si ogledali železolivarski muzej in galerijo. V prostorih nekdanje železolivarne na Dvoru, tik ob reki Krki, smo si ogledali in spoznali železolivarstvo na tem območju. V letih 1796 do 1891 je bila to največja železolivarna na tem delu Avstro-Ogrske. Zanimiv je tudi podatek, da je ta livarna prejela naročilo v letu 1806 od Karadordevica za 60 topov in možnarjev. V letu 1834 je železarna dobila naziv »Cesarsko-kraljeva priviligirana tovarna za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga«, zaposlovala je 500 delavcev. Na Dvoru so izdelovali serijske ulitke iz sive litine z lamelnim grafitom iz jekla. Naredili so tudi 4,2 metra visok spomenik mecenu Žigi Zoisu, ki stoji na ljubljanskih Žalah, vodnjak v Višnji gori in vodnjak v Žužemberku itd. Železarna je pogorela in potem je niso več obnovili, zaprli so jo leta 1891. Ohranjena je vrsta spomenikov, izdelkov te livarne. Pot smo nadaljevali na grad Žužemberk, kjer nas je sprejela vodička, popeljala nas je po gradu ter ob tem intenzivno razlagala njegovo zgodovino. Ta je ena najslikovitejših in najtipičnejših srednjeveških trdnjav na Slovenskem, njeni ostanki se dvigajo visoko nad reko Krko. Kdaj je bil grad postavljen, ni točnega podatka, omenjena je letnica 1000, vklesana nad vhodnimi vrati štirioglatega stolpa, zraven stoji tudi kapela sv. Urha. Grad je bil mnogokrat dozidan, v letih od 1526 do 1533 so ga utrdili s sedmimi stolpi — bastijami. Lastništvo se je menjavalo, postavil naj bi ga Viljem, mož sv. Eme, najbolj znani lastnik je bil Janez Vajkard Auersperg. V gradu so bile zgrajene tudi ječe. Stavba je po zadnji izselitvi leta 1893 počasi propadala in tako je ostalo vse do druge svetovne vojne, ko so grad 1945. bombardirala zavezniška letala. V 60. letih prejšnjega stoletja so začeli prenovo, ki še traja. Na gradu potekajo prireditve v okviru različnih praznovanj in občinskega praznika itd. Razlaga zgodovine gradu je bila podrobna in zanimiva. Nadaljevali smo pot do farne cerkve sv. Mohorja, ki je bila med vojno požgana. Stoji na griču, zgrajena je z dvema dominantnima zvonikoma, obnovljena je bila s prispevki darovalcev leta 1993. V cerkvi smo zapeli nekaj pesmi in potem odšli na ogled spomenika NOB na Cviblju, 305 metrov visoki vzpetini nad Žužemberkom. Spomenik NOB s kostnico je posvečen 1140 padlim partizanom in je delo arhitekta Marjana Tepine, postavljen je bil leta 1961. Ob spomeniku smo zapeli pesem Počivaj jezero v tihoti. Malo premraženi in tudi lačni smo se odpeljali naprej do gostišča, kjer nas je čakalo pozno kosilo. Tu I 623 | GEODETSKI VESTNIK smo se podkrepili in ogreli. Zadovoljni in veseli, da je za nami res zanimiv dan, polni lepih vtisov in IE t; prijateljskega druženja, smo se odpeljali proti Ljubljani. Program je bil skoraj prebogat za enodnevni SR izlet, a smo ne glede na to veliko videli, lokalni vodiči so nas popeljali skozi zgodovino krajev, ki smo g jih obiskali, veliko smo zvedeli o različnih dogodkih, ki so pomembni za te kraje. Kljub oblačnemu in s» deževnemu vremenu smo starejši člani društva preživeli lep dan, za kar smo dolžni zahvale organizatorjem, E ki poskrbijo za naše spoznavanje lepe domovine. Zapisala: Milena Prosen 7. GEODETSKI TURNIR V BOVLINGU 2019 V ponedeljek, 21. oktobra 2019, je Ljubljansko geodetsko društvo že sedmič zapored organiziralo turnir v bovlingu v Klubu 300 v Ljubljani. Tega športno-rekreativnega in hkrati družabnega dogodka se udeležujejo geodetska društva iz vse Slovenije. Tokrat je zbralo 40 tekmovalcev, ki so sestavili osem po spolu mešanih ekip. Vzdušje je bilo odlično. Tekmovanje je bilo razburljivo vse do konca, saj se do zadnjih metov ni vedelo, kdo bo letošnji zmagovalec in prevzemnik zmagovitega prehodnega pokala. Turnir smo sklenili z razglasitvijo rezultatov ter druženjem ob pici in pijači. Prehodnega pokala se je letos razveselila ekipa Ljubljanskega geodetske društva Vrženica, sledila ji je ekipa Društva geodetov Severovzhodne Slovenije — 1. ekipa, tretje mesto pa je prevzela ekipa GeoNARIS. Iskrene čestitke. Seznam vseh nastopajočih ekip in njihova razvrstitev sta prikazani v spodnji razpredelnici: I 624 I GEODETSKI VESTNIK Razvrstitev Ekipa S E 1 Ljubljansko geodetsko društvo — Vrženica l_l_l 2 Društvo geodetov SV Slovenije — 1. ekipa O S O OC 3 GeoNARIS 4 Društvo geodetov SV Slovenije — 2. ekipa S sS 5 Geodetski inštitut ena fi 6 Ljubljansko geodetsko društvo E VO 7 Geodetski inštitut dva E 8 LGB - Brez T E Slika 1: Najhitrejših in najboljših bovlarjev in bovlark ni mogel ujeti niti fotograf (foto: Miha Muck). Slika 2: Izkazalo se je, da so geodeti tudi dobri geometri . (foto: Borut Kermolj). Slika 3: Pokal, za katerega se splača priti in zmagati :) (foto: Milan Brajnik). Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk ter jim želimo obilo športnih in delovnih uspehov. Se vidimo naslednje leto. Zapisal: Borut Kermolj, e-naslov: borut.kermolj@gmail.com Foto: Miha Muck, e-naslov: miha.muck@igea.si; Borut Kermolj e-naslov: borut.kermolj@gmail.com; Milan Brajnik, e-naslov:milan.brajnik@gis.si I 625 I GEODETSKI VESTNIK o o 30 LET JE MINILO - KAM NAPREJ? Andrej Mesner Leta 2002 smo v Društvu študentov geodezije Slovenije v Ljubljani organizirali mednarodno srečanje študentov geodezije. Nepozabna izkušnja vseh, ki smo tako ali drugače sodelovali, saj smo pri tem postali kar mala družina. Takrat se je iztekalo tudi moje študentsko obdobje in počasi sem začel razmišljati o resni službi. Še dobro se spomnim, da sem imel prvi razgovor za službo na Igei ravno jutro po tem, ko je prvi v naši študentski družbi dobil sina. Priznati moram, da si takrat nisem predstavljal, da bom toliko let ostal v svoji prvi službi. Že od samega začetka sem se na Igei počutil dobro predvsem zaradi odprtega kolektiva in vodstva, ki je spodbujalo »razmišljanje zunaj okvirjev«. V vseh teh letih mi ni zmanjkalo izzivov. Pisalo se je leto 1989, ko je bilo ustanovljeno podjetje, ki je bilo od vsega začetka naravnano razvojno in usmerjeno v področje geografskih informacijskih sistemov. Sodelovali smo tako rekoč v vseh fazah razvoja informacijskih sistemov na področju nepremičninskih evidenc v Sloveniji. Vse se je začelo s temeljno nepremičninsko evidenco, to je zemljiškim katastrom, nadaljevalo s katastrom stavb in zbirnim katastrom gospodarske javne infrastrukture. Delovanje smo širili tudi na druga področja, kot so: urejanje prostora, gospodarjenje z nepremičninami, gospodarjenje s cestami, zaščita in reševanje, vojska, varovanje okolja, turizem, inženiring pri investicijah in še mnoga druga področja, s katerimi smo si nabirali izkušnje na državni, regionalni in občinski ravni. Pomembne izkušnje smo pridobili z izvedbo projektov, ki jih je financirala Svetovna banka in za katere smo pridobili evropska sredstva. Usmerjali smo se predvsem v prostorske podatke, poslovne procese naročnikov ter informacijske sisteme, prilagojene specifičnim naročnikovim potrebam. Vedno nam je bilo vodilo, da je treba dobro poznati predvsem uporabnike in njihove procese, če želiš zasnovati učinkovit informacijski sistem. Z operativnimi projekti smo si gradili znanje, potrebno za razvoj (informacijskih) sistemov. Pred več kot petnajstimi leti smo začeli dejavno delovati tudi v tujini, saj smo bili prepričani, da lahko tja prenesemo dragocene izkušnje, ki smo jih pridobili v Sloveniji. Od leta 2007 do danes smo sooblikovali državne informacijske sisteme na področju nepremičnin v Makedoniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Nepremičninski (informacijski) sistemi so zelo specifični in tesno povezani z družbeno ureditvijo, kulturo in zgodovino vsake države. Zaradi tega so projekti uvedbe tako pomembnih informacijskih sistemov, kot je nepremičninski, izredno kompleksni in dolgotrajni, saj gre razvoj informacijskega sistema večinoma z roko v roki z reformo nepremičninskega sistema. Prav zaradi tega smo še posebej ponosni, da vodimo in vzdržujemo katastrske informacijske sisteme v štirih državah. Podjetje Igea d.o.o. letos praznuje 30 let delovanja, kar nas uvršča med podjetja z daljšo tradicijo na področju geoinformatike v Sloveniji in širše v regiji. Danes lahko rečemo, da je naše največje bogastvo več kot 40 zaposlenih, ki s svojim znanjem, izkušnjami, inovativnostjo, zavzetostjo in predvsem iskrico v očeh sooblikujejo sedanjost in gradijo prihodnost podjetja. Podjetje se je razvijalo in rastlo, zato nam je po 30 letih postal premajhen tudi dom, v katerem smo bivali. Koprsko ulico 94 v Ljubljani smo zamenjali s Podpeško cesto 1 na Brezovici. Ljudje se na vse navadimo, na dobre stvari prej, na slabe nekoliko kasneje. Po 30 letih veliko stvari postane rutina, tako smo se tudi mi navadili na staro lokacijo, zato je po selitvi avtomobil marsikdaj kar sam zapeljal I 626 I o o GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | proti njej. Zavedamo pa se tudi, da rutina ubija ustvarjalni duh zaposlenih v podjetju. Željni nadaljnjega IE razvoja in napredka, smo z vsemi zaposlenimi pričeli pripravljati strategijo za naslednje srednjeročno obdobje. Na delavnicah smo slišali veliko mnenj, od bolj ambicioznih do težje izvedljivih, ki smo jih na koncu strnili v za zdaj še delovno različico naše poslovne vizije: »Iz vodilnega podjetja na področju katastrskih sistemov na Balkanu želimo postati vodilno podjetje na področju prostorskih informacijskih sistemov v jugovzhodni Evropi ter na posameznih področjih tudi širše. Pri tem bomo s tehnoloških in vsebinskim razvojem in izkušnjami ter zadovoljnimi in pripadnimi zaposlenimi postali ,trendsetter' v regiji in širili napredna znanja in sisteme o upravljanju prostora.« V poslanstvu smo zapisali še: »Državam bomo s svojim znanjem in sistemi pomagali znižati stopnjo korupcije in omogočili večjo preglednost delovanja.« Strategija je v nastajanju, zelo pomembno je, da bo to naša skupna strategija, ki jo želimo živeti v prihodnje. Ne razmišljamo o revoluciji, ampak želimo po poti evolucije razvijati podjetje. Naša prva skrb je močna in enotna ekipa zaposlenih. Želimo, da so naši zaposleni med najboljšimi na svojem področju dela, da so družbeno aktivni, zadovoljni na delovnem mestu in skupaj s podjetjem osebno rastejo. V prihodnjih letih se bomo osredotočili na naslednja področja dela: nepremičninske evidence na državni ravni, prostorski informacijski sistemi na državni in regionalni ravni, prostorski informacijski sistemi v digitalni preobrazbi družbe (na primer platforme pametnih mest), upravljanje cest in prometa. Razvoj v najširšem pomenu besede je naša druga skrb. Prihajajoče obdobje bodo zaznamovali okoljski izzivi in digitalna preobrazba in skupaj se moramo ustrezno odzvati na to. V prihodnje si želimo še več sodelovati s fakultetami in razvojnimi institucijami ter dejavno sooblikovati različne interdisciplinarne skupine, ki bodo sposobne prebojev na različnih ravneh. Izkušnje, ki smo jih pridobili doma in v tujini, nam dokazujejo, da znamo poslušati, da znamo sistemsko pristopiti k stvarem, da znamo uporabiti ZKP1, da znamo sodelovati v interdisciplinarnih skupinah, da znamo zadeve dobro zastaviti in predvsem, da jih znamo pripeljati do uspešnega konca. To mi vliva optimizem, da zmoremo in znamo korakati naprej po poti evolucije. Ponosen sem, da bom z novim letom prevzel vodenje podjetja, in verjamem, da bom ob odlični ekipi uspešno krmaril ladjo na poti do uresničitve naše skupne vizije. Tako kot podjetje smo tudi kot družba, država in geodezija pred velikimi izzivi. Prepričan sem, da zna geodetska stroka v procesu digitalne preobrazbe ter v spopadanju z okoljskimi izzivi ponuditi veliko. Smo na točki, ko nekateri v geodeziji komentirajo, da nižje več ne gre, da ne vidijo luči na koncu predora. Sam jo vidim, z evolucijo lahko v petih letih dosežemo veliko, v desetih pa ogromno, samo odločno moramo nadaljevati sestavo mozaika. Ob izteku leta se veselimo 30-letnice delovanja Igee, ki jo bomo skupaj s prijatelji, poslovnimi partnerji in znanci proslavili z zdravico novim zmagam v prihajajočem letu. Sredstva pa ob svojem jubileju namesto organizaciji proslave namenjamo Geodetskemu vestniku, saj menimo, da je zelo pomemben gradnik razvoja naše stroke. 1 Dr. Joc Triglav večkrat uporablja to kratico, ki mi je zelo blizu. Pomeni pa zdrava kmečka pamet. Andrej Mesner, univ. dipl. inž. geod. Igea d.o.o. Podpeška cesta 1, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani e-naslov: andrej.mesner@igea.si I 627 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK ^ DR. JURE BESENIČAR IN MEMORIAM (1946-2019) O S O Poleti nas je zapustil dr. Jure Beseničar, nekdanji profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in direktor raziskovalnega inštituta Geodetskega zavoda Socialistične republike Slovenije. Jure Beseničar je bil rojen 17. maja 1946 v Ljubljani. Na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je na študiju geodezije diplomiral leta 1971. Strokovno izpopolnjevanje je nadaljeval na mednarodno priznani raziskovalni in izobraževalni instituciji ITC v Enschedeju na Nizozemskem. Po vrnitvi v Slovenijo je na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani leta 1977 doktoriral. Po doktoratu je na isti fakulteti začel poučevati predmete s področja fotogrametrije, fotointerpretacije in izravnalnega računa. Leta 1984 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja. V obdobju 1983—1987 je opravljal naloge predstojnika Oddelka za geodezijo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Med letoma 1977 in 1983 je kot direktor inštituta vodil raziskovalno delo na Geodetskem zavodu Socialistične republike Slovenije. Z metodologijo kontrole in vodenja procesov, ki je vključevala fotograme-trične postopke, se je uveljavil tako v težki industriji kot v ladjedelništvu. Kot strokovnjak na področju fotogrametrije je bil uveljavljen doma, v Evropi ter Severni in Južni Ameriki. V 90. letih prejšnjega stoletja je vodil geoinformacijski center na takratnem ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora. Vodil je uvajanje digitalizacije geodetskih evidenc v Sloveniji. Po letu 2000 je sodeloval pri organizaciji in izvedbi izobraževanj s področja geoinformatike za občine in upravne delavce, raziskovalno pa je deloval v raziskovalno-razvojni skupini Geodetskega zavoda Celje. Objavil je več strokovnih in znanstvenih člankov ter učbenikov. Zapisal: dr. Bojan Stopar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo I 628 | GEODETSKI VESTNIK |63/4 | MIHA KONJAR - NOVI DOKTOR ZNANOSTI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG 18. novembra 2019 je v okviru doktorskega študija grajeno okolje, smer načrtovanje in urejanje prostora, na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG UL) doktorsko nalogo uspešno zagovarjal Miha Konjar, univ. dipl. inž. geod. Nalogo je pripravil pod mentorstvom prof. dr. Andreja Pogačnika s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter izr. prof. dr. Matjana Rav-barja z Geografskega inštituta Antona Melika pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Avtor: Miha Konjar Naslov: Stanje in težnje razvoja rabe prostora v Sloveniji in primerjava z evropskimi državami (angl. Land use and its changes in Slovenia compared to the European countries) Mentor: prof. dr. Andrej Pogačnik Somentor: izr. prof. dr. Marjan Ravbar URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113057 V doktorski nalogi kandidat obravnava stanje in težnje rabe prostora. Pri tem razume prostor kot končno in omejeno dobrino z razvojnimi potenciali in omejitvami, ki izhajajo iz naravnogeografskih, gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov. Zaradi številnih konfliktov interesov v prostoru in vse večjega pritiska kapitala na odločitve o umeščanju dejavnosti v prostor se v stroki vse bolj kaže potreba po stalnem spremljanju stanja v prostoru, učinkovitejšem nadzoru spreminjanja rabe prostora in usmerjanju prostorskega razvoja, ki temelji na kakovostnih raziskavah in podatkih. Glavni namen doktorske raziskave je bil raziskati razvoj rabe prostora skozi čas ter procese, ki vplivajo na ugotovljene spremembe. Pri tem je bil pomemben cilj dokazati, da je trajnostni prostorski razvoj v Sloveniji v veliki meri odvisen od stanja in trendov spreminjanja rabe prostora. Miha Konjar je v metodološkem delu razvil model raziskovanja rabe prostora, ki združuje sicer že znane metodološke pristope k raziskovanju stanja, sprememb in trendov spreminjanja rabe prostora, vendar z možnostjo uporabe različnih baz prostorskih podatkov na različnih prostorskih ravneh prispevka k celovitejšemu vpogledu v razvoj rabe prostora. Model je nato preizkusil na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni z uporabo podatkov o pokrovnosti, dejanski in namenski rabi prostora. Rezultati so pokazali na podobnosti sprememb in razvoja rabe prostora na evropski ravni, med izbranimi evropskimi državami. S poglobljeno analizo na nacionalni in lokalni ravni so rezultati raziskave pokazali na nekatere procese razvoja rabe prostora (na primer na razvoj pozidanih zemljišč ob avtocestnem križu, zaraščanje območij s slabšo dostopnostjo in demografskim praznjenjem), ki jih lahko pripišemo družbenim, gospodarskim in okoljskim dejavnikom, značilnim za Slovenijo. I 629 I |63/4| GEODETSKIVESTNIK Rezultati doktorske raziskave so pomembni tako s teoretičnega kot aplikativnega vidika. Zelo pomem-£3 ben je predlagani model raziskovanja rabe prostora, ki ga je mogoče uporabiti na različnih prostorskih 5 ravneh in z različnimi prostorskimi podatki. Čeprav model raziskovanja razvoja rabe prostora izkazuje l_l_J ¡2> tudi omejitve zaradi omejene razpoložljivosti, dostopnosti in kakovosti primernih prostorskih podatkov, ki bi zagotavljali primerljivost med opazovanimi obdobji kot tudi opazovanje rabe ali pokrovnosti ^ prostora v daljšem časovnem obdobju, so rezultati pokazali, da je model uporaben za stalno spremljanje cn stanja in razvoja v prostoru. Nadalje je bila razvita metoda klasifikacije prostora in tipologija pretežne rabe prostora kot podpora podrobnejšemu raziskovanju razvoja rabe prostora ter sprejemanju odločitev glede prostorskega razvoja na različnih prostorskih ravneh. Pomemben prispevek doktorske disertacije pa je tudi v izvedenih analizah in dobljenih rezultatih, ki po kar nekajletnem premoru spremljanja rabe prostora zapolnjujejo vrzel v podrobnem poznavanju razvoja rabe prostora v Sloveniji. prof. dr. Krištof Oštir, predstojnik doktorskega študija grajeno okolje Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: kristof.ostir@fgg.uni-lj.si I 630 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | DIPLOME IN MAGISTERIJI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO § ULFGG I 111 OD 1. 8. 2019 DO 31. 10. 2019 I MAGISTRSKI STUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA Valentina Ambrožič Analiza kakovosti podatkov in produktov v državnem omrežju GNSS SIGNAL Mentor: prof. dr. Bojan Stopar URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109347 Maša Arnež Oblikovanje spletnih kart na osnovi podatkovne baze Planinske zveze Slovenije Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentor: Roberto Degan URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110722 Špela Bratina Obdelava in interpretacija gravimetričnih meritev nad kraško jamo: primer Županove jame Mentor: doc. dr. Miran Kuhar Somentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110723 Kaja Kolednik Analiza vplivov okoljsko občutljivih trajnih travinj na komasacije kmetijskih zemljišč Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec Somentorica: Petra Recko Novak, univ. dipl. inž. geod. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110395 Blaž Lipuš Analiza časovnih vrst satelitskih posnetkov Sentinel-2 na vektorskih podatkih Mentor: prof. dr. Krištof Oštir Somentor: doc. dr. Žiga Kokalj URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110248 Klemen Lovenjak Uporabnost fotogrametričnega enoslikovnega postopka na primeru zajema podatkov o cestah Mentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras Somentor: mag. Tomaž Gvozdanovič URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110716 I 631 | |63/4| GEODETSKIVESTNIK o -< Blaž Mikl Analiza urbanega odtisa Mentor: prof. dr. Krištof Oštir Somentorja: viš. pred. dr. Mojca Foški, Klemen Zakšek, univ. dipl. inž. geod. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112565 Dominik Mlakar Zgodovina in razvoj geodetske merske tehnike Mentor: izr. prof. dr. Dušan Kogoj Somentor: asist. dr. Klemen Kregar URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110724 Marko Novak GIS-orodja v podporo odločanju pri izvajanju komasacij Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec Somentorja: doc. dr. Marjan Čeh, Darko Pahulje, univ. dipl. inž. geod. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110404 Jošt Rakovec Izmera geodetskih mikromrež Plaz in Vrtine za ugotavljanje premikov odlagališča Boršt Rudnika Žirovski vrh Mentorica: doc. dr. Simona Savšek Somentor: izr. prof. dr. Dušan Kogoj URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112567 Alen Šraj Študija možnosti uporabe koncepta GeoBIM v Sloveniji Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec Somentorja: doc. dr. Matevž Dolenc, Andrej Mesner, univ. dipl. inž. geod. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110408 Nina Vidic Analiza oblikovanja in razumevanja tematskih kartografskih znakov na slovenskih, poljskih in španskih turističnih kartah Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentor: viš. pred. dr. Jesús Manuel Palomar Vázquez URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111284 Tadeja Vok Določanje vidnosti satelitov na obzorju z dvovrstičnimi elementi NORAD Mentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren Somentor: prof. dr. Krištof Oštir URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110252 I 632 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE David Klepej Ukrepi za spodbujanje trajnostne, pametne in aktivne osebne mobilnosti Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek URL: https://repozitorij.uni-lj.si/!zpisGradiva.php?id=110242 UNIVERZITETNI STUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA Zala Ferlic Analiza uporabnosti nizkocenovnih sprejemnikov GNSS v navigaciji Mentor: prof. dr. Bojan Stopar Somentorja: doc. dr. Oskar Sterle, asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111330 Polona Hrovat Objektna klasifikacija s programom QGIS Mentor: prof. dr. Krištof Oštir Somentor: Alen Mangafic URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110954 Rok Jesenšek Kontrola koordinat in prikaza ARSO vzorčevalnikov za padavine Mentor: doc. dr. Miran Kuhar URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112561 Sara Joveska Uporabnost in ustreznost kartografskih prikazov spletnih kartografskih strežnikov Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentor: asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110714 Lucija Konda Prenos in obdelava radarske slike padavin za Slovenijo Mentor: prof. dr. Krištof Oštir Somentor: asist. Jernej Tekavec URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110398 Jan Mustavar Primerjava obdelave opazovanj GNSS v različnih programskih paketih Mentor: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110718 I 633 | |63/4| GEODETSKIVESTNIK Primož Skledar O g Mentor: g Somentorja: ■ URL: O N -=C Lucija Stanič Izmera geodetske mreže Vrtine-2 odlagališča Boršt Rudnika Žirovski Vrh Mentor: doc. dr. Aleš Marjetič Somentor: izr. prof. dr. Dušan Kogoj URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110717 Filip Viler Vpliv ločljivosti fotografij z letalnika na položajno točnost oblaka točk in ortofota Mentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras Somentor: doc. dr. Dejan Grigillo URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110720 Jernej Vipavec Določitev prostornine vrtače v vasi Tribuče Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: asist. dr. Tilen Urbančič URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110961 Iris Vračar Preizkus instrumenta Leica Nova MS50 po standardiziranemu postopku ISO 17123-5 Mentor: doc. dr. Aleš Marjetič URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110956 Analiza uporabnosti odprtokodnega programa Sentinel Application Platform za obdelavo satelitskih posnetkov prof. dr. Krištof Oštir doc. dr. Dejan Grigillo, asist. Urška Drešček https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110719 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN Tomaž Gnidovec Določitev obsega ledenikov iz kart 2. in 3. avstrijske vojaške izmere Mentorica: doc. dr. Mihaela Triglav Čekada URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110103 Matic Godnič Določitev primernih območij za postavitev vetrnih elektrarn v Sloveniji Mentor: doc. dr. Samo Drobne Somentor: izr. prof. dr. Mitja Lakner URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109122 I 634 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Matej Kosi Arhiviranje listov temeljnega topografskega načrta (TTN) O Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentor: asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110709 NO -< cc Katja Kovačič Mentorica: Somentorica: URL: Pregled evropskih finančnih instrumentov za namen prostorskega razvoja doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek viš. pred. dr. Mojca Foški https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111332 Katja Malc Vzpostavitev mreže točk za preizkus instrumentov RTK-GNSS na višji nadmorski višini Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič Somentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109571 Demi Mohorčič Vzpostavitev koordinatne osnove za izmero Županove jame Mentor: doc. dr. Aleš Marjetič Somentor: doc. dr. Oskar Sterle URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110710 Nejc Novak Analiza točnosti fotogrametričnih izdelkov iz fotografij z daljinsko vodenega letalnika Mentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras Somentor: doc. dr. Dejan Grigillo URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112564 Samo Podpečan Test sistema IMU v instrumentu Javad Triumph-LSA Mentor: doc. dr. Aleš Marjetič Somentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110957 Maruša Pucelj Mentor: Somentor: Vzpostavitev geodetske mreže na Ljubljanskem gradu doc. dr. Božo Koler asist. dr. Tilen Urbančič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110958 163/4| GEODETSKI VESTNIK o -=C NejcTancek Analiza vplivov na opazovanja GNSS Mentor: prof. dr. Bojan Stopar Somentor: doc. dr. Oskar Sterle URL: https://repozitorij.uni-lj.si/lzpisGradiva.php?id=111457 Miha Vičar Določitev primernih območij za postavitev sončnih elektrarn v Sloveniji Mentor: doc. dr. Samo Drobne URL: https://repozitorij.uni-lj.si/lzpisGradiva.php?id=111462 Rok Vodopivec Analiza razlik med prodajnimi cenami in posplošenimi tržnimi vrednostmi v Mestni občini Nova Gorica Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač URL: https://repozitorij.uni-lj.si/lzpisGradiva.php?id=110451 16361 Vir: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL FGG Za študijski referat: Teja Japelj GEODETSKI VESTNIK 163/41 an48 G EID LJUBLJANSKO '«V ^ A» GEODETSKO DRUŠTVO ^'OU slDtt^ Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo najavljata 48. Geodetski dan ter 9. Evropski dan geodetov in geoinformatikov, ki bo v četrtek, 12. marca, in petek, 13. marca 2020, v prostorih kongresnega centra Domus Medica na Dunajski cesti v Ljubljani. Tradicionalno dvodnevno srečanje bo ponudilo pester program, kar napovedujeta že četrtkovo popoldansko odprtje razstavnega prostora in slavnostna akademija. Strokovni petkov posvet z delovnim naslovom Geodezija za kakovostne odločitve v prostoru in času bo prinesel zanimiva predavanja priznanih tujih in domačih strokovnjakov, s katerimi se bomo dotaknili aktualnih tem v naši stroki. Geodetski dan s slovesno akademijo je tudi vaša priložnost, da se predstavite, kot razstavljavci, sponzorji ali donatorji, ter tako podprete naša prizadevanja, da bi bilo srečanje kakovostno in uspešno. Kolegice, kolegi, sponzorji, donatorji in razstavljavci! Vabljeni k sodelovanju na Geodetskem dnevu, zato si že danes rezervirajte čas za udeležbo na našem tradicionalnem srečanju 12. in 13. marca 2020. S podrobnejšimi podatki o vsebini in sami prireditvi boste seznanjeni v kratkem na spletnem mestu http://geodetskidan.si/. Vljudno vabljeni! Predsednica programskega odbora Predsednik Zveze geodetov Slovenije Predsednik organizacijskega odbora dr. Mihaela Triglav Čekada mag. Blaž Mozetič Milan Brajnik 16371 163/41 GFDnFTCKIVF^TNIK mrn^i CPU»* LJUBLJANSKO ~D GEODETSKO DRUŠTVO rttou slotted The Association of Surveyors of Slovenia and the Ljubljana Surveyors Society announce the 48th Slovenian Land Surveying Day and 9th Day of the European Surveyor and Geoinformation, to be held on 12 March and 13 March 2020, at the Domus Medica Congress Center in Ljubljana, Slovenia. On Thursday, March 12, there will be the official opening of a professional exhibition of companies and institutions, followed by a formal ceremony. A professional symposium on Friday with the workin title Geodesy and quality of geospatial data for good decision-making will include presentations provided by distinguished guests from abroad and recognised experts from Slovenia, on topics of current interest in the profession. Slovenian Surveying Day with the ceremonial academy is also an opportunity for you to advertise your activities as an exhibitor, sponsor, or donor, in support of our efforts to organise a high-quality and successful event. Dear Colleagues, Dear Sponsors and Donors, Dear Exhibitors! This invitation is just an announcement - we hope you will reserve the date and plan your participation in this traditional professional event on March 12-13, 2020. For more information, please visit the website http://geodetskidan.si/. You are cordially invited to attend. Chair of the Programme Committee President of the Association of President of the Organisation Committee Mihaela Triglav Čekada, PhD Surveyors of Slovenia Milan Brajnik Blaž Mozetič, MS I I GEODETSKI VESTNIK 163/4 o < 48. GEODETSKI DAN Geodezija za kakovostne odločitve v prostoru in času 48th SLOVENIAN LAND SURVEYING DAY Geodesy and quality of geospatial data for good decision-making ,th on O < ad PROGRAM / PROGRAMME Četrtek. 12.3.2020/Thursday March 12.2020 Odprtje razstavnega prostora / Opening of the exhibition Slavnostna akademija/Formal ceremony Petek. 13.3.2020/Friday March 13.2020 Program posveta /Programme of the symposium UVODNI POZDRAVI IN PLENARNA PREDAVANJA WELCOME SPEECHES, PLENARY LECTURES Pozdravni govori / Welcome speeches Dobro upravljanje za pametni svet Good governance for a smart world Prof. Dr. Joe p Crompvoets (EuroSDR in KU Leuven, Belgija / EuroSDR in KU Leuven, Belgium) Nove tehnologije za boljšo uporabnost uradnih prostorskih podatkov New technologies for better usability of official geospatial data Dr. Ing. Markus Seifert (Geodetska uprava Bavarske, Nemčija/ Landesamtfur Digitalisierung, Breitband und Vermessung, Bavaria, Germany) PREDAVANJA II / LECTURES II Korektna uporaba letalnikov v geodeziji Correct application of UAVs in geodesy Dr. Dejan Grigillo, dr. Dušan Petrovičdr. Klemen Kozmus Trajkovski, dr. Tilen Urbančič, dr. Mojca Kosmatin Fras (UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering) Nova evropska pravila v zvezi z uporabo brezpilotnih zrakoplovov New European rules on unmanned aircraft Ana Hožič (Javna agencija za civilno letalstvo RS/ Civil Aviation Agency Slovenia) Vzpostavitev in vzdrževanje prostorskih letalskih podatkov in informacij Establishment and maintenance of spatial aviation data and information Primož Kete (Geodetski inštitut Slovenije / Geodetic Institute of Slovenia) GeoBIM - izzivi za geodezijo in geoinformatiko GeoBIM - challenges for surveying and geoinformatics Alen Šrai (Igea d.o.o.), Jernej Tekavec, dr. Anka Lisec (UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering) 639 163/4| GEODETSKI VESTNIK GE&D ietski jan48 Koordinatni sistemi kot temelj za kakovostne odločitve v prostoru Coordinate systems as a basis for good decision making in physical space Mag. Klemen Medved, Sandi Berk (Geodetska uprava Republike Slovenije/Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia), dr. Božo Koler, dr. Oskar Sterle, dr. Bojan Stopar (UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering) Daljši odmor, predstavitve razstavljavcev Break for refreshment and presentations of exhibitors PREDAVANJA III / LECTURES III Modeli vrednotenja 2020 Valuation Models 2020 Mag. Martin Smodiš (Geodetska uprava Republike Slovenije /Surveying gnd Mgpping Authority of the Republic of Slovenig) Funkcionalne regije v Sloveniji Functional regions in Slovenia Dr. Sgmo Drobne (UL Fgkultetg zg grgdbeništvo in geodezijo / University of Ljubljgng, Fgculty of Civil gnd Geodetic Engineering) Uporaba ocene zmogljivosti komunalne infrastrukture pri pripravi prostorskih aktov Using the estimated capacity of municipal infrastructure in the drafting of spatial planning Aidg Kgfol Stojgnovič (Geodetski inštitut Slovenije / Geodetic Institute of Slovenig), dr. Dgniel Koželj, dr. Mgruškg Šubic Kovgč (UL Fgkultetg zg grgdbeništvo in geodezijo / University of Ljubljgng, Fgculty of Civil gnd Geodetic Engineering) eGraditev eConstruction Jurij Mlingr, Jgn Brezec (Ministrstvo zg okolje in prostor RS / Ministry of the Environment gnd Spgtigl Plgnning) Evidentiranje nepremičnin - novi predpisi in informacijske rešitve Real estate registration - new regulations and information solutions Mgg. Emg Pogorelcnik, Frgnc Rgvnihgr (Geodetskg uprgyg Republike Slovenije /Surveying gnd Mapping Authority of the Republic of Slovenia) Zaključek / Conclusion 16401 Programski odbor/ Programme Committee: • dr. Mihaela Triglav Čekada, predsednica / Chair, • Milan Brajnik, • Jožica Marinko, • mag. Tomaž Čeme, • mag. Blaž Mozetič, • mag. Erna Flogie Dolinar, • dr. Polona Pavlovčič Prešeren, • dr. Anka Lisec, • Matej Plešnar. GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Globalni inženiring za srečo ljudi #ahidroinženiring d.o.o Projektiranje in inženiring hidrotehničnih objektov, čistilnih naprav in drugih nizkih gradenj Slovenčeva 95,1000 Ljubljana, Slovenija •••••• •••••••• •• •• •• •• BED 5ERVI5 •••••••• •••••• Authorized Leica Geosystems Distributor 1993 - 201 8 I 641 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK KOLEKTOR I Z S INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE I 642 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | 30 let 30 let 40 mio parcel v produkciji .4 države 30 years 40 mio cadastral parcels in production 4 countries Upravljajmo s prostorom SKUPAJ Let's manage e-spatialy TOGETHER vi/Wwjgea.si I 643 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK svoje poklicne cilje uresničili Izberi si enega od poklicev pr "V ekipi Modri planet je trenutno zaposlenih šest strokovnjakov, imamo tri zunanje sodelavce. Kar polovica pa nas je doštudirala na ljubljanski FGG in prav vsak v ekipi je specialist za svoje področje." Marko Mesarič univ. dipl. inž. geodezije, član ekipe Modri planet 1 "Med študijem geodezije sem izkoristila vse mednarodne priložnosti, ki jih nudi fakulteta. Zaradi vseh pozitivnih izkušenj v tujini sem si tudi službo poiskala izven Slovenije." Ana Jeseničnik univ. dipl. inž. geodezije, zaposlena v švicarskem podjetju Gemetris SA Vabljeni na Informativo, ki bo v petek, 24. januarja, in soboto, 25. januarja, in na Informativni dan, ki bo v petek, 14. februarja, in soboto, 15. februarja. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo I 644 | GEODETSKI VESTNIK | 63/4 | Vesele praznike in srečno novo leto 2020 Merry Christmas and a Happy New Year 2020 GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana +386 1 200 29 00, info@gis.si, www.gis.si I 645 | | 63/4 | GEODETSKI VESTNIK GEODETSKI J»i| V E S T N I K Geodetski vestnik je odprtodostopna revija, ki izhaja štirikrat letno v tiskani in spletni različici. V Geodetskem ve-stniku objavljamo recenzirane znanstvene in strokovne članke, pregledne članke, strokovne razprave ter druga podobna dela s področij geodezije, geodetske izmere, daljinskega zaznavanja, fotogrametrije, geoinformatike, prostorske podatkovne infrastrukture in prostorskega podatkovnega modeliranja, sistemov v podporo odločanju v prostoru, upravljanja zemljišč in prostorskega planiranja. Kot glasilo Zveze geodetov Slovenije objavljamo tudi novice v geodetski stroki, kar vključuje novosti državne geodetske uprave, novosti nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenj, poročila o projektih in dogodkih, sporočila članom zveze in podobne zapise. Več informacij o reviji in navodila za pripravo prispevkov najdete na spletni strani revije www.geodetski-vestnik.com. Geodetski vestnik is an open access journal, issued quarterly in print and online versions. It publishes double-blind peer-reviewed academic and professional articles, reviews, discussions, and related works from the fields of geodesy, land surveying, remote sensing, photogrammetry, geoinformatics, spatial data infrastructure and spatial data modelling, spatial decision support systems, land management, and spatial planning. As the bulletin of the Association of Surveyors of Slovenia, the journal also publishes news in the surveying profession, including news from the surveying and mapping authority of Slovenia, news from national and international professional societies, reports on projects and events, communications to members, and similar reports. More information about the journal and instructions for authors is available at www.geodetski-vestnik.com. I 646 |