rottniaa plačana v gotovini — IMe Pottgebohr bu becakft Preb • C6H8 L 1 SLOVENEC nr Oradniltva • oprava, Ljubljana. Kopitarjeva «. Telefon «001-400«. Meaeiua naročnina » Ur, u inozemstvo <0 Ur. - Cek. rai. LJubljana 10.650 ia naročnino ln 1010« u lnaerate. • Izključno tastopatvo ta oglase t« Italije ta Inozemstva« DPI 8. A. Mllano. Eokopltov na »raSama. Bolschewistische Durchhruchsversuche am Dnjestr und nordlich Jassy gescheitert Hohe Verluste des Feindes - Eigene Stellungsverbesserungen im Landekopf Nettuno - Drei feindliche Schnellboote im See-gebiet nordlich Elba versenkt - 49 Terrorbomber iiber Reichsgebiet abgeschossen Boljševiški prodorni poskusi ob Dnjestru in severno od Jašija izjalovljeni Velike sovražne izgube - Izboljšanje naših položajev na nettunskem predmostju - 3 sovražni hitri čolni potopljeni na morskem področju severno od Elbe - 49 strahovalnih bombnikov sestreljenih nad nemškim ozemljem Fiihrerjev glavni stan, 27. aprila. DNB Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na področju Sebastopola so Sovjeti tudi včeraj izvedli zgolj brezuspešne krajevne napade. Neka skupina bojnih letalcev pod poveljstvom majorja Franka je oničila od 12. do 26. aprila na Krimu v letalskih bojih 106 sovražnih letal in uničila 28 nadaljnjih na zemlji. Ob spodnjem Dnjestru so boljše-viki nadaljevali svoje napade. Vsi prodorni poskusi so bili z velikimi izgubami za sovražaika razbiti. Oddelki letalstva so učinkovito posegali v te boje. Severno od Jašija so prešli Sovjeti z močnimi silami v napad. Ob žilavem odporu nemških in romunskih čet se je ta napad Izjalovil. Krajevni vdori so bili zajezeni. Na tem bojišču se je dne 25. aprila posebno odlikoval oddelek naska-kovalnih topov oklepno grenadirske divizije »Grossdeutschland« pod poveljstvom nadporočnika Diddensa. Na nettanskem predmostju smo s svojimi krajevnimi napadi izboljšali postojanke. Sovražni protisunki so ostali brez uspeha. Z južnega bojišča poročajo zgolj o obojestranskem delovanju udarniških oddelkov. V noči na 25. april je prišlo na morskem področja severno od Elbe do ponovnih hudih spopadov med lahkimi pomorskimi silami in sovražnimi rušilci, hitrimi čolni in lovskimi bombniki. Pri tem so bili potopljeni trije sovražni hitri čolni, dva od teh od bojnih brodov vojne mornaric«. Dvoje sovražnih letal je bilo sestreljenih. Po hudih bojih je bil otok Ml je t očiščen komunističnih tolp. Severnoameriški bombniki so prileteli včeraj nad področje Braunschweiga in metali ix strnjene oblačne odeje kar na slepo srečo bombe ki so povzročile zgolj malenkostno škodo. Navzlic težkim obrambnim pogojem je bilo sestreljenih 8 sovražnih letal. V pretekli noči so prodrla posamezna sovražna letala nad srednje io severno nemško področje. Angleški bombniiki oddelki so izvedli strahovalne napade proti krajem na rorskem področju in v jugozahodni Nemčiji. Deloma je nastala občutna škoda in to pred vsem v E s s c n n in Schvreiniurtn. Prebivalstvo je imelo izgube. Letalske sile so uničile 41 štirimotornih strahovalnih bombnikov. V noči na 26. april so naletele nemške torpedovke zahodno od zaliva S t. Malo na oddelek angleških križark in rušilcev. V hudem boju so bile sovražnikovim edi-nicam s torpednimi in topnUkimi zadetki zadane težke poškodbe. Izgubili smo eno torpedovko. Oddelki težkih nemških bojnih letal so nadaljevali v pretekli noči z dobrim očinkom napade na zbirališča ladij ob angleški južni obalL Poživitev letalske vojne Berlin, 20. aprila. Pristojna berlinska mesta pozorno zasledujejo in proučujejo angloameriško metodo za poživitev letalske vojne. V vojaških krogih nemške prestolnice opozarjajo, da so nemški obrambni uspehi prav v aprilu nedvomno pokazali stalni razvoj nemških protiukrepov. Do 25. aprila je nemška protiletalska obramba uničila 1204 angloameriških letal. Ta številka je vsekakor zelo zanimiva. Čeprav manjka do konce mof>era še pet dni, predstavlja ta številka dose-dnj najvišje število mesečnih sestrelitev. Vsak dan v aprilu so Angloamerikanci izgubili povprečno 50 letal, ako ne štejemo onih letal, ki so jih nemški lovci ali pa nemško protiletalsko topništvo tako poškodovali, da so morala pristati na nevtralnem ozemlju, oziroma se niso vrnila s poleta domov, ker so strmoglavila v morje ali pa se poškodovala pri pri- stanku. Na la način izpadla letala so verjetno zvišala nemške številke navedenih dnevnih izgub Se za kakih 25 do 30 strojev. Pri pregledu številk o sestrelitvah vidimo, da je fvrainik v aprilu štirikrat izgubil dnevno preko 100 letal. Angleško-ameriška sporočila označujejo udeležbo letalstva pri bližajočem se vdoru z razmerjem 73% ameriških in 277o britanskih letal. To je pomembno zaradi lega, ker razberemo iz sestave teh odstotkov in iz nemških številk o sestrelitvah, da je znašal doslej angleški delež le 15%, dočim so Amerikanci udeleženi pri skupnih izgubah s 85%. V krogih nemškega letalstva opozarjajo, da so Angloamerikanci v preteklih 25 dnevih izgubili skuniio 10.000 mož letalskega osebja; ta cenitev je zelo previdna in bo prei prenizka kot previsoka ker zopet niso bile upoštevane tihe izgube angloameriškega letalstva. Neki vdor uspešno očiščen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 27. April. DNB. Das Oberkommando der Welirmaclit gibt bekannt: Im Raum von Sovastopol liihrten dio Sowjets auch gestern nur vergeblielie ortliehe Augritle. Eine Schlachtlliegergruppe unter Fiihrung des Majors Frauk vernichlete in der Zeit vom 12. bis 26. April iiber der K r i m in Lultkumpfen i06 leindliche Flugzeuge und zcrstiirte 28 weitere am Boden. Am unteren Dnjestr setzten ilie Bolsrhetvisten ihro Angriife lort. Alle Durchbruchsversuche wurden unter hohen Verluste« Ilir den Feind zerschlagen. Verbiiude der Lultvvnffe grilleu wirk-sam in diese Kampfe ein. Nordlich Jassy traten die Snnjets mit starken Kriiften zum Angrifl an. Sie seheiterten am ziihen Widerstand der deutschen und rumiinischen Truppen. Ortlicho Einbriiche wurden ahgeriegelt. In diesem Kamptraum hat sich am 25. April ein Sturmgesi-hiitzverband der Pan-zcrgrenadierdivitiion Grossdeutsrhland unter Fiihrung von Oberleutnant Didilens besonders ausgezeichnet. Im Landekopl von Nettnnn fiihrten ortliehe eigene Angrille zu Stcllungs-verbesserungen. Fcindlirhe Gegenstosso blieben ohne Erlolg. Von der Siidfront \vird nur beiderseitige Stosstruppptatig-keit gcmeldet. In der Nacht zum 25. April kam es im Seegehiet norillirh Elba zu wieder-hnlteo harten Gelechten zwischen leich-ten Scestreitkriilten und leindlichen Zer-sliirern Schnellbnnten und Jaedbomhern. llierbei vvurden drei leindliche Srlinell- hoote versenkt. zwci davon durch Kampl-liihren der Kriegsmarine. Zwei leindliche Flugzeuge vvurden zum Absiurz gc-bracht. Die Inscl Mljet im Adriatischen Meer wurde nach harten Kiimpfen von komniunistischen Banden gesaubert. Norduiuerikunisrhe Bomber llogen gestern in den Raum von Braunsrhweig ein und vvarlen aus einer geschlossenen Wolkendecke planlos Bomben, die nur geringe Srh&den anrirhteten. Trotz schwieriger Abwehrbedingnngen wurden arht leindliche Flugzeuge zum Absturz gebrarht. In der vergangenon Nacht drangen einzelne feindliche Flugzeuge in den mittel- und norddeutsehen Raum ein. Britisehe Boniberverhiinde liihrten Terrorangrilfe gegon Orte im Ru lir gebiet und in Siidvvestdeutsrhlaud Es entstanden zum Teil erhebliche Srhiiden, vor allem in Essen und Srhvvein-furt. Dio Bevolkerung hatte Verluste. Luftstreitkralte vernichteteu 41 viermotorige Terrorbomber. In der Nacht zum 26. April stiesecn deutsche Torpedoboote westlicli des Gol-fes von S t. Malo auf einen Verband britiseher Kreuzer und Zerstorer. In hur-tem Kampf vvurden den leindlichen Ein-heiten schvvere Beschadieuncen durch Torpedo- und Artillerictreller zugeliigt. Ein eigenes Tnrpedoboot ging verloren. Schvvere deutsche Kampflliegerver-I biinde setzten in der vergangenen Nacht die Angrille gegen Schiffsansammlungen I an der engliseken Siidkiiste mit gu-1 ter Wirkung fort. Berlin, 27. aprila. Na južnoitalijanskem bojišču je bilo v torek ponovno živahno obojestransko delovanje izvid-niških čet in topništva Pri Massa Alba-nese je prodrl nek nemški udarniški oddelek v sovražne črte, zadal nasprotniku občutne izgube in sc vrnil s številnimi ujetniki. Južno od Cassina so uničili nemški padalski lovci v bližini kolodvora nek sovražni oklopnik. Tudi severno od Orsogne so bili nemški udarniški oddelki uspešni. V silovitem sovražnikovem obrambnem ognju so sc prebili do neke hiše, ki je bila izgrajena v oporišče, ter jo s posadko vred pognali v zrak. Na nettunskem predmostju je obojestransko naraslo delovanje izvidniških in udarniških oddelkov. Po močnem topniškem ognju je sovražnik v jutranjih urah dne 25. aprila izvedel močan, z oklepniki Sovjeti in mednarodna delavska organizacija Berlin, 27. aprila. «Exch.->nge« poroča iz Philadelphije: Članek, priobčen nedavno v listu »Izvestja« proti mednarodni delavski organizaciji, je bil predmet posvetovanja delegatov, ki se udeležujejo mednarodnega zborovanja Ti smatrajo članek kot »hladno odklonitev prisrčnega povabila« in pripominjajo, da je sovjetski predlog, po katerem naj bi ILO postala izključen dokument vseh Združenih držav, praktično kaj malo vreden, ker so fašistične države itak obsojene na brezdelnost. Spremeba struktkure mednarodne delavske organizacije pa bi bila vrh tega možna zgolj od znotraj. Bukarešta, 27. aprila. Zavezniška delavska konferenca v Philadelphiji je bila kaj ponižana od Sovjetov, izjavlja »Cu-rentul« v zvezi z odklonitvijo Moskve, da se udeleži mednarodne Labour konference. Dejstvo, da so Sovjeti udeležbo, tako nadaljuje list, bili odklonili, dokazuje, da hočejo s tem svojim množicam dokazati odvisnost zapadnih velesil in svoj močan položaj. Rooseveltovi nalogodajalci istega mnenja kot Patton, ki hoče, da se tudi Anglija udeležuje nadvlade sveta, ne vemo Na vsak način ne dopuščajo izjave vodilnih ameriških politikov nobenega dvora«, da ameriški imperializem ne namerava delili e Anglijo svojo zahteve po nadvladi, temveč da si prizadeva, da bi jo uresniil ne račun svojega angleškega zaveznika. podprt sunek na področju Coli del Poz-zo. Nemški grenadirji so odbili ta napad z veliki izgubami za nasprotnika in uničili en oklepnik. Nek drug močan napad proti našim stražnjim položajem je propadel že v nemškem zapornem ognju. Tudi čiščenje vdora v oporišče na severni konici gozda pri Vallizzelle Grandi, ki ga je sovražnik dosegel 24. aprila, je dovedlo do novega uspeha. Nemški grenadirji so vrgli nasprotnika, ki se je bil zameglil, nazaj in zopet osvojili v hudih bojih iz bližine stare postojanke. Izgube Angloamerikancev so bile pri tem tako hude, da so zaprosili za premirje zaradi odstranjenja njihovih številnih mrtvih in ranjenih. Skupno je sovražnik izgubil 7 oklepnikov. Daljnostrelne baterije so obstreljevale iztovarjališča, skladišča streliva in nasprotnikove prometne zveze na področju Anzia in Nettuna. Petain obiskal Pariz Pariz, 20. aprila. Državni poglavar maršal Petain je danes zjutraj prispel iz Vichvja v Pariz, da bi v katedrali No-tre Dame udeležil svečane službe božje za žrtve zadnjih strahovalnih napadov. To je prvi uradni obisk maršala Petaina v stari Irancoski prestolnici. Pred katedralo se jo zbrala republikanska garda v svojih starih uniformah, dočim so v katedrali sami pričakovali maršala kardinal Suhard in vladni predsednik Laval ob prisotnosti vseh ministrov. Nemškega veleposlanika je zastopal poslanik von Bar-gen, ki ga je spremljal poslanik von Rentlie-Fink ki je že nej SLOVENEC«, petek', 28. aprila 194*. Star. 97. Prisega domobrancev na Vrhniki Tudi vrhniški domobranci so pretekli četrtek slovesno prisegli komunizmu boj, slovenski domovini pa večno zvestobo Vrhnika, 26. aprila. Pretekli ?rtrtek, ko je Ljubljana po dolgem času zopet doživela pravi narodni praznik in so odmevale po ljubljanskih cestah koračnice in domobranske himne, se je vršila pri nn« kar tiha, a zelo pomembna slovesnost. An der Fhrcnkompanie voriiber — Mimo častne četo Domobranski častniki z Vrhnike in bližnjih postojank ter moštvo so prisegli, da bodo branili vero naših očetov in naš narod. Kakor že nekajkrat, tako so tudi tokrat spremenili vrli domobranci kasarniški prostor v en sam zeleneč in cvetoč vrt. Sredi dvorišča, med puškami v piramidnem sestavu in poleg topa ter sredi košatih oleandrov je bil postavljen oltar i veliko Marijino sliko, ves ozuljšan s cvetjem vrhniških trat in vrtov, |>o zidu pa so sc vili dolgi spleti zelenega smrečja. Ob pol desetih, ko so dospeli povabljenci z dekanom Cirilom Milav-cem iu županom Hrenom na čelu, jih je sprejel kot domačin tamošnji nemški poveljnik. Po predstavitvi častnikov in pozdravih se je začela slu/ba božja, ki jo je bral vojni kurat g. Žavbi. Slovesnost službe bo/jo so povečale velikonočne in Marijine pesmi ob spre Minevanju harmonija. Dva domobranca v svetio/elenili uniformah sta stresla, vojaštvo pa je z vso resno pobožnostjo sledilo svetemu opravilu, ki je bilo zaključeno s skupno molitvijo in z lepim in prigodnini govorom g. kurata. Po končanem opravilu je sprejel poveljnik od najstarejšega častnika raport, si ogledal četo in nostroj častnikov ter [»zdravil z vzklikom »Ileil Kamera-den!« nakar so mu vsi navzoči strumno odzdravili z »Zdravo!« VojaSki sodnik Je prečilol spominsko besedilo, na mrlvo nemške in blovenske bojno tovariše.. Za njim jo povzet besedo nemški poveljnik in prečital nemško besedilo prisege, ki ga jo v slovenščini ponovil vojni kurat. Svojci tistih, ki so jim banditi pomorili starše in sestre — in teh je bilo kar veliko število v tem malem kraju — >o obstopilj top iu se ga oprijeli, vsi ostali pa so z dvigom rok prisegli, dn se bodo borili za svobodo slovensko domovine do zadnje kaplje krvi. Po prisegi se je oglasila iz grl vseh domobranska himna, potem pa so prisedli tako povabljenci kakor častniki in moštvo k belo pogrnjenim mizam in izpili čašo vina v pozdrav in na slovesnost dogodka. V prijateljskem razgovoru, ki ga je poživil prihod vrlih prijateljev iz Polhov, gradca in voda junaških Hoten-cev so so pomudili vsi šo dobro uro na dvorišču, nakar so se ponsno razšli v zavesti podane priscce. la dan je bil praznik za vojaštvo. Ki ga je tudi Vrhnika pravilno razumela in so bili naši fantje povsod prav nrisrčuo pozdravljeni. Še pozno popoldne se je tu pa tam glasila domobranska pesem, ki so jo peli fantje v najdostojnejšem in pri juteljskem razpoloženju. V. P. Naročajte ,Slovenca'! Gospodarstvo Brez maske in brez vsakega sramu Slovenska OF na Goriškem se je zvezala z italijanskimi komunisti Gorica, 23. aprila 1944 Ob nastanku je kom. OF brezvestno napadala vse politične slovenske skupine in ugledne posameznike, ki ji niso hoteli slediti. Grozila jim ie z uničenjem in jih psovala z izdajalci. Sebe je poveličevala za nositeljico neomadeževanega slovenstva, katerega hoče osvoboditi. Zaradi lahkovernosti sc ji je posrečilo del ljudstva preslepiti in prevarati. Zlasti pri nas na Goriškem, kjer smo desetletja trpeli pod savojsko vladavino, ji je goljufija uspela, je imela bogato žetev. Nekateri ljudje so kot začarani drveli v Wahrend der Vereidung — Med prisego E Komunisti tožijo nad Ljubljaa, 27. aprila. Komunisti so ustvarili velik propagandni aparat in mu dali nalogo, da s spretnimi lažmi prikrije njihove poraze ter napihne in postoteri njihove morebitne, neznatne uspehe. Od časa do časa a priznajo, posebno če so med sabo, ako trda jim prede. Prinašamo ponatis »izrednega poročila« okrajnega komiteja KPS iz St Jerneja. Poročilo je bilo izdano 20. marca letos in se glssl: »Oblastnemu K. KPS. Novo meste izredno poročilo. Zaradi vsakodnevnega patruljiranja sovražnika skoro po vseh vaseh našega okraja je politično delo zelo otežkočeno. Prav tako je naša vojska utrpela hud udarec. — Dne 16 marca se je belim in Nemcem posrečilo pritihotapiti v okolico Javorovice, kjer se je nahajal bat. Cankarjeve brigade, vas obkoliti, nakar se je razvila borba. Doznali smo, da jc bila pogreška štaba bataljona, ker ni pravočasno in pravilno osigural položaja bat Vse patrole so bile poslane prepozno, tako da je avoroviškim porazom sovražnik na lahek način obkolil vas z vseh strani. Pri štabu sta se nahajala tudi nam. komandanta brigade in načelnik štaba brigade. Izgube na naši slrani so velike, kakor smo dognali doslej, preko 100 naših tovarišev. Naši politični dclavci in kurirji, 6 po številu, so se rešili Morala prebivalstva v našem okraju je zaradi te nesreče zelo padla in je politično delo zelo otežkočeno. Pred to nesrečo smo se kretali po dolinskih vaseh vsaj ponoči, sedaj pa to ni mogoče, ker sovražnik kontrolira vasi tudi ponoči, kar naša vojska zaradi maloštevil-nosti ne moro preprečiti.« Sledi običajen zaključek: S. F. - S. N. Nečitljiv podpis sekretarja in žig. Nato poročilo navaja imena raznih domačinov, katere dolži, da so sodelovali pri napadu na komuniste, da so napad celo povzročili in vodili Vse to je seveda izmišljeno, ker so domobranci sami, brez pomoči in obvestil civilistov dobili v pest bataljon Cankarjeve brigade in ga čisto uničili. Poročilo je zanimivo, ker »osvobodilni« tabor, prisegali na njegove besede in bili gluhi za vsa svarila in opomine. Ta zaslepljenost in zaverovanost sta bili komunističnim voditeljem voda na njihov mlin. Izkoristili so jo do dna in zagospodarili s terorjem nad deželo. Ko so imeli pokrajino pod peto, so pričeli izvajati svoj protislovenski komunistični program. Med staro šaro so odložili borbo za slovensko pravdo, razpeli pa rdečo bandero s srpom in kladivom in sc pobratili z italijanskimi komunisti. Nekdaj tako zavedna goriška dežela naj bi postala branik italijanskega boljševizma, naša zdrava slovenska zemlja naj bi utonila v vrtincu italijanske komunistične internacionale. Tako so sklenili tesno povezani slovenski in italijanski komunisti. Zgovorni dokazi tega sklepa so številna žalostna in zločesta dejanja, ki smo jih doživeli v zadnjih mesecih: pobijanje poštenih slovenskih ljudi, uničevanje narodnega premoženja, gonja proti slovenski upravi in slovenskemu šolstvu, nasilja, ki jih uganjajo po deželi komunistični valpti, mnogokrat zločinski ovaduhi iz prejšnjih dob. Te žalostne in usodne ugotovitve pa lahko podkrepimo še z novim dokumentom, ki nam jc prišel v roke. Slovenski goriški mestni odbor OF je v februarju izdal letak z naslovom: »Goričanil Slovcnci in Italijani!« Letak najprej zapoje slavospev Titovi vojski, notem pa nadaljuje: »Pod vodstvom KPI (Italijanske komunistične partije) so se zganile tudi množice italijanskega naroda... Slovenski in italijanski narod sta se tako našla na isti poti v borbi proti istemu sovražniku, v borbi proti fašizmu ...« Zaključuje letak z vzklikom: »Živel skupni boj slovenskega in italijanskega naroda!« Letak je dvojezičen, na eni strani je slovensko, na drugi italijansko besedilo. Pod italijanskim tekstom se je slovenski goriški mestni odbor OF podpisal kot »II comitato OF per la cittži di Gorizia«. Ali je mogoče bolj krvavo žaliti goriške Slovence? Ali jih je žc kdo bolj nesramno za-sužnieval mednarodnemu, protislovenskemu komunizmu, ki pomenja za nas tudi gospodarski pogin, kot ie to storil slovenski goriški mestni odbor OF po naročilu vrhovnega vodstva sleparske »osvobodilne fronte«? potrjuje sijajno zmago domobrancev na Javorovici, pove da je padel tudi »načelnik štaba brigade« in njegov namestnik. Posebna zanimivost pa je v tem, ker so komunisti vendar enkrat odkrito priznali svoj velik poraz in tožijo, kakšne slabe posledice je prinesel. Vsa komunistična propagandna spretnost včasih odpove vpričo preočitih neuspehov njihovih tolp. Poročilo ludi pravi, da so se politični delavci rešili. »Politični delavci«, ki igrajo pri komunistih tako važno vlogo, delajo vse pač le iz ozadja in če se pokaže kdaj nevarnost, znajo pravočasno zbežati. Mogoče štejejo tudi to k »političnemu delu«! Nemška politika cen Nemška politika cen stoji sedaj v znamenju kontrole cen, ki bi se dale znižati. Obstoječe in določeno cene so vedno rovidirajo v cilju, da bi so nioro-blti doseglo So znižanje. To je veliko delo. Pomisliti je treba, da gre za 22 tisoč skupinskih cen, ki se rividirajo vsakih 6 mesecev. Delo se razvija po naslednlih vidikih: Prvič kotroiirajo cene onih izdelkov, pri katerih je dana kot podlaga natančna kalkulacija stroškov. Na osnovi te kalkulacijo se lahko hitro vidi, kje in v kakšnem obsegu je možno izvesti znižanje cen. Nadalje se ugotovi seznam onih predmetov, pri katerih zaradi trenutnega položaja ni mogočo misliti na znižanje. Končno obsega tretja skupina one dobrine, pri katerih ni točnih podlag za kalkulacijo. Tu se izvede 5 odstotno znižanje. Pregled kaže, da se lahko pri vseb skupinskih conah doseže znižanje. Pri nekaterih proizvodih je bilo izvedono celo dvakratno znižanje. Tako so nemške oboroževalne dobave vedno cenejše. Novost pri določanju cen je uvedba lakozvanih fakultativnih skupinskih cen. Urad, kateremu je poverjeno določanje cen, lahko določi, ali naj se za nekatere obrate predpiše, naj zanje veljajo določene skupinske cene. Ce obstoja več skupinskih cen, potem si lahko podjetniki izbero, v katero tkupino cen bi prišli. Lahko pa tudi pristojni urad določi, da mora podjetje, ki ni pri nobeni skupini cen, stopiti v izvestno določeno skupino cen. Vendar se to dogaja lo v redkih primerih. Zelo zanimive so tudi izkušnje pri lakozvanih koncernih. Koncerni streme za to, da bi bila podjetja uvrščena glede cen v skupino 1, kjer ne obsloja dolžnost odvajanja dobička. Zato kon-cerni rajši interno zaračunajo manjši dobiček za take proizvode, pri katerih bi pri izoliranem postopku prišla v skupino višjih cen. Francu Žugiču v slovo Ni Se ove-nel spomin na hrabre kočevske junake, med katerimi si se boril tudi Ti, naS nadvse ljubljeni prijatelj France, doma iz Svetega Križa pri Kostanjevici — pa smo v ponedeljek, 14. t m., žal. tudi Tebe položili k njim a nreranl grob, v najlepši do-ga življenja. v častni bi svojega Ljubezen do zelene Krke tn ob njej Dobrave, Tvoje rojstne vasice, kateri si hotel priboriti s pomočjo svojih sobor-cev leošo bodočnost ter mirno življenje po božjih zapovedih in naravnih načelih, je bilo lo, kar Te je gnalo v boj, v katerem si izkrvavel po dveletnem trpljenju. Žaluje zdaj za Teboj Dobrava, žaluje mati, ki si ji bil vse, bratje in sestre ter vsi, ki smo Te poznali. Tvoj svetli vzgled pa nas bodri in Tvoj spomin, še vedno živ med nami, nas uči, da »večje liuhezni nima nihče kakor tisti, ki da življenje za svoje prijatelje«. Naj tudi nam Tvoja žrtev da tiste moči in ljubezni do Boga in do svojih tovarišev, kot si jo imel Ti do njih, pri katerih 6i našel večni počitek. Nova imena prihajajo na dan Slovenski komunisti v gozdovih se še kar dalje gredo »vlado« in »ministrstva«. »Slovenski poročevalec« objavlja v tej zvezi nekatera nova imena. Tako so postali člani »ministrstva za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev« Maks šnudrl, bivši mariborski odvetnik in pisatelj raznih dramskih poskusov: dr. Danilo Dougan, sodni pripravnik, ki je bil včasih sorjunaš«; Fedor Košir, bivši sodni pripravnik in bivši uslužbenec ljubljanskega magistrata; politično je pripadal nekoč tako imenovanim krščanskim socialistom. Dalje so med njimi Vida Tomšičeva, ki jo bila zaradi komunističnega delovanja večkrat zaprta; Lojze Ude, publicist, ki je včasih pripadal tistemu liberalnemu krogu, ki so je naslanjal na tako imenovano »masarikovsko ideologijo«, ter jurist dr. 2iga Vodušek. Enolne in skupinske ceno veljajo v glavnem tudi za oboroževalno proizvode. Za ostalo proizvode pa jo treba vpošlevatl blokiranje cen ali pa kalku-liratl po predpisanih normah. Merodaj-na pa so šo druga načela. Podjetja, ki ugotove v svoji bilanci dobičke, morajo sama od sebe poskrbeti za znižanje cen. Znižanja cen so različna, po obratih. Zato so cene lahko po raznih obratih različne Tudi so za določanje cen zelo merodajni predelovalni predpisi za posamezne obrate. Ce neko podjetje dela v serijah, so pri njem strofki manjSi kot pri drugih obratih. Tako se lahko zgo^ di, da so cene pri nekaterih obratih za en in isti proizvod nižje kot v drugih obratih. V prejšnjih časih jo to razliko izenačevala takozvana tržna cena. Tu jo bila zlasti pomembna trgovina. Tega pa sedaj ni, zato so za vodstvo gospodarstva nastali novi problemi. Politika cen pa se ne peča samo s kontrolo cen, temveč stremi tudi za tem, da se predpisi o ugotovitvi stroškov m o kalkulaciji vedno bolj poenostavljajo. Zlasti hoče odpraviti nepotrebne stvari v kalkulaciji. V tem oziru je za srednjo in manjšo obrate pričakovati olajšanja. Tretje polje delovanja politiko cen pa jo ludi pouk o cenah. V posebnih poučnih tečajih se seznanjajo trgovci z glavnimi predpisi o cenah. Praktike pri tem poučujejo praktiki. To velja zlasti za številno Irgovce in obrtnik«, torej za ona podjetja, ki nimajo posebnega knjigovodstva, v katerem se spozna strokovnjak za cene. To izobraževalno delo jo v zvezi s strogostjo, ki vlada v pravu o cenah. Zaposlenost delavstva v marcu 1944 Po statistiki Zavoda za socialno zavarovanje je znašalo število zavarovanega delavstva v marcu 1944 23.901, od tega je bilo 14.605 rooSkih in 9.296 žensk. Število bolnikov je enašalo 697 ali v odstotkih 2.92. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla na 29,58 lir, t. j. skupna mezda 706.906.40. Po strokah so se zavarovanci meseca marca razdelili takole: kmetijstvo 84, javni promet 1.013, casebni promet 462, industrija kamenja in zemlje 554, kovinska 1.131, gradba prevoznih sredstev 221, kemična 474 centrala za proizvajanje sile 152, tekstilna 694, industrija papirja 715, industrija kože in gume 113, predelovanje kože 514, gozdnožagarska industrija 412, predelovanje lesa 532, hranila in pijače 752, industrija tobaka 555, gostilne, kavarne itd. 829, oblačilna 766, gradnje železnic, cest itd. 1.869, visoke gradnje 1.552, grafična industrija 703, higijena 760, občinski obrati 1.344, trgovine 2.504, denarni ii^zavarovalnl zavodi 1.007, gledališča, Svobodni poklici itd. 1.512, gospodinjske pomočnice 2.676. SP0RT, SE ŽabJak. V petek, 2«. t. m., bo v klubski sobi pri Ražmu vaien članski sestanek I. moStva. Pričetek ob 19. Ker so bodo obravnavale važne stvari i ozirom na pred-stojoče tekmovanje, so vljudno vabi celokupno I. uioStvo, da se sestanka zanesljivo udeleii. — Načelnik. V Haarlemu so nastopile najboljše nizozemske prvakinje. V plavanju na 100 m hrbtno je nastopila kot gost nemška svetovna prvakinja Grne Westhelle, ki pa jo bila lotos prvič poražena. Gaillardova jo zmagala v č.asu 1:16.2 min. Dobro je uspelo tek-raovanjo dam na 200 m prsno, kjer jo zmagala \Vllly Uaverlag v času .1:02,6 min. Le desotinko sekunde za njo jo ostala Tony Bij. land; trotja je bila van Vliotova. V plavanju na 100 m prosto je zmagala Bop von Schain v času 1:09,4 min pred A. Fcldhulze-novo (1:13.0) in Theo Snoks (1:14,0), V plavanju molkih na 100 m prosto jo zmagal Moolemaar v času 1:02,2 min; Slikkor pa v plavanju na 100 m hrbtno v času 1.1S.2 min., potreboval jo torej isti čas ko odlična Gaillardova. V rokobnrbl uicfl Dunajem In Bratislavo «o zmagali Dnnajčanl v Bratislavi nad Bratislavo s rezultatom 4:3. Srečanje na Dunaju jo končalo z istim rezultatom. Dobri čast plavalcev. V plavanju na 100 metrov prosto v Stutlgartu je zmagal Laus-witz v izvrstnem času 1:00,6 min. Danski prvak Erik Chrlstoffernsen Je v Frorlerlkshergu dosegel v plavanju na 200 m prosto izvrsten čas 2:18,6 min. Na ifrtl prireditvi je zmagala Kristeu Ove-Potorsen v plavanju na 200 m prsno v času 3:12.1. Kir-steo Ovo-Petersen je ena najboljših plavalk prostega sloga. T) skupni cilji, da bi se pred vsem glede na Sudete potem pa glede na Cdansk našla pretveza, ki bi v imenu demokracije in svobode izzvala vojno proti osnim državam. Na takšni podlagi je bila osnovana tajna družba, ki je rovarila z namenom, da izzove vojno. Bili so to možje, ki so hoteli vojno za v«ako ceno, da bi se tako maščevali nad osnimi državami in da bi zajezili silen razmah arijske rase. V Angliji so delovale za vojno prav iste judovske, verske in plemenske ločine, mešetarji in denarni mogočneži, prav kakor leta 1914. V Franciji so prav isti ljudje položili svojo roko na ljudsko premoženje. Židom, ki imajo v rokah največ zlata in so lastniki časopisov, pač ni bilo težko vplivati na politiko, da jim je služila. Ko so dosegli rnoč, oziroma večino, jim jc bilo lahko nadzirati in vplivati na »Oomite dos Forgest, oz. na težko industrijo, ki je prav za prav oboroževalna industrija. Ker so ti možje hoteli, da bodo delale njihove tovarne, prevažali njihovi parniki vojni material, so izzvali vojno. tn lako so prav isti trgovci s topovi, kakor L 1919 do 1936, in od 1. 1956 do (9^9 po svojih lastnih listih in s podkupljenim časopisjem, raztrobili v svet, da je vojna potrebna, francoski davkoplačevalci pa so jim morali verjeti! Milijarde frankov so zahtevali voditelji in njihovi slamnati možje za olioroževanje: ogromno vsoto 564 milijard je moralo plačati francosko ljudstvo v petih letih, od 1956 do 1940. Toda kljub tej ogromni vsoti je bila francoska armada le slabo oborožena. Iu ni zalegla niti vojaška sposobnost niti požrtvovalnost posameznika vojaka, kajti vse oboroževanje je temeljilo na dobičkarski podlagi. Vse je bilo v rokah mešo.taricv: topovi, strojnice, tanki in celo Maginotova črtal Dobičkarji so gradili po svoje, brez nadzorstva. ozirajoč se le na svoj lastni dobiček. Z državnim in ljudskim denarjem so se okoriščali židje okrog visoke banke in oni od družbe plavžarjev, »Comitč des Forges«. Preden razmotamo tajne niti, ki so se prepletale v rokah židovskih pijavk in zapletale v zanke parlamentarce, vladne predstavnike, voditelje strank in njihove [»močnike, časopisje in urednike, ki so pod tajnim priliskom, hote ali nehote, pomagali pripravljati vojno, z vojno pa poraz Francije, 6e moramo seznaniti tudi z življenjem in delovanjem trgovcev s topovi in židovskih bankirjev in akcionarjev fužin, >Comiteja des Forges« in visoke banke. Zanimivo je tudi, da so se ti ljudje, ki so si bili pred vojno veliki prijatelji, po vojni silno zasovražili. Zanimiv je tudi razplet bojev, ki so pripomogli visoki banki do zmage in, lsa-ko je zaradi te zmage porastlo nadzorstvo judovstva glede na politiko, na finance in industrijo ter 6e raztegnilo tudi na inteligenčne stanove Tretje republike. Ta tajna kontrola je pospeševala, organizirala, izzivala in pripravljala vojno, kar je pospeSilo poraz Francije. II. Volnena nogavica. Kadar govorimo o francoski varčnosti, se nehote spomnimo na nogavico, »bas de laine«, na ta preprosti »špa-rovček« srednjega in malega meščana onkraj A1 p. Toda v novejšem času jc vbas de laine« izgubila svoj čar, saj se je Frnncoz že od sredine prejšnjega stoletja posluževal železnih blagajn, bank in hranilnic. Veliko hitreje in v večjem številu kot Anglež in Nemec, je Francoz poskušal svojo sreča v finančni špekulaciji. Ko so je po revoluciji pričela naglomn razvijati velika industrija, ko so pričeli graditi že- leznice, ladje in parnike, in ko se je razvijala trgovina, je bil Francoz takoj pripravljen vložiti svoj prihranjeni denar v industrijska, trgovska in javna podjetja: pozneje pa je kaj kmalo prisluhnil vabilom k posojilu tujim državam in dal na razpolago svojo skoraj neizčrpno zlato zalogo. Francozu očitajo, da je skop. Res je bil skop pred svetovno vojno, toda na poseben način. Njegova skopost pa se zelo razlikuje od vzhodnjaške in židovske skoposti. Francoz namreč ni stiskač. Iz popolnega sebičneža, kakršen je postal zaradi vpliva enciklo-pedistov, se je prelevil v individualista, ki si je domišljal, da se suče ves svet le okoli njegove lastne osebe, zato tudi ni podcenjeval ugodnega življenja in uživanja, rrijala mu je udobnost, rad je dobro jedel, rad se je zabaval. Toda vse te dobrote si je privoščil v skladu s svojimi življenjskimi, oz. premoženjskimi razmerami. V tem pogledu je Francoz bolj moder kot An-" —"'-ava niti v »red vojnega osas; Francoz ne pretirava niti v jedi niti v pijači. Od predvoji ruskega človeka pa narja, ampak se drži prorsčuua, ki si ga jo bil postavil za lo priliko, Nobc- vrtoglavost; oo niti v razigranosti ne pozabi na lepoto varčevanja. na stvar ga ne vede v nespamet in vrtoglavost; ~ : " pozabi na 1 Da bi nadomestil, kar jc slučajno zapravil, se bo takoj razgledal za uo-vim zaslužkom. Ta njegova varčnost ga je tudi dovedla do špekulacije. Toda v džungli finančnih špekulacij je predstavljaj francoski varčevalec gazelo, ki je v večui nevarnosti, du jo raztrgajo divje zveri. Ker povprečen Francoz nI bil izvež-ban v denarnem poslovanju, je imel večkrat izgubo tudi zaradi toga, ker ni znal razlikovati poštenih kupčij od umazanih Hkrati zaupen in lahkoveren, boječ in drzen, je včasih delal po svojem preudarku, ali pa sc je na slepo prepuščal usodi. Za opomin dobrega prijatelja je bil večkrat gluh. nasprotno pa ga je poročilo v časopisu navdušilo in oglas privabil. Njegovo načelo je bilo: uživali dohodke, a se ne dotakniti glavnice. V tem idealnem razmerju je bil skoraj slep. Ni polagal računa ne sebi nc drugim. Tako se je zgodilo, da je francoski mali varčevalec kljub svoji varčnosti, ki je mejila skoraj na skopost, izgubil pred svetovno vojno s posojili tujim državam 40 milijard zlatih frankov in še kakšno stotino milijarde vrednostnih papirjev, za katere jo bi] opeharjen po vojnL Kaj bomo dobili na nakaznice za maj Delitev racioniranih živil za mesec ma] — Zvftanle obroka živil za juho Predvsem opozarja Prevod potroinlko, naj ji b pri majskih živilskih nakaznicah ne moti datum io Število dni. ker ao bile predvidene te nakaznice prvotno za 4 tedne i28 dni), veljajo pa sedaj — enako kot vse dosedanje — meseo dni, L j. od 1. do 31. maja, razen dodatnih mladinskih, ki bodo veljavno predvidoma več mesecev. Manjkajoči od rezki pri osnovni in dodatnih delavskih na-kaznloah za dneve 29., 30. ln 31. maj bodo nadomeščeni s številčnimi odrezkl, ki bodo določeni v nadaljnjem bosedilu za vsako nakaznico posebej. Naročilnice osnovne živilsko nakaznice naj potrošniki takoj, Se pred 1. majem (ne pred >29. 5.« kot glasi pogreSno na naročilnici) oddajo svojemu trgovcu oz. gostinskemu obratu, če »e hranijo tam. Trgovci naj na pozabijo pritisniti svoj žig na zato določenem mostu v glavi nakazulce. Izročllnica za meso je sedaj IzpuSčena in bo nadomeščena s posebnim odrezkom, kot bo Se posebej objavljeno. Racionirana živila za mc«eo maj bodo dolili trgovci v Ljubljani samo svojim vpisanim stalnim odjemalcem na sledeči način: 1. Na osnovno Hvllsko nakaznico, kl Jo je izdal mestni preskrbovalni urad v Ljubljani: dnevno 225 gr kruha ali po 18» gr enotne moke na 26 dnevnih odrezkov (t. j. skupno 4.831 gr enotno moke) ter po 337.5 gr koruzne muke na 5 dnevnih odrezkov (t. j. skupno 1.(87 g koruzne moke). Tri deluo že rabljenih nakaznicah naj delijo trgovci na 5 odrezkov enotno ln na 1 odrezek koruzno moko. Za nabavo kruha ali moke za 29., 30. In 31. maj so določeni odrozki »Ma—21«, »Ma 27« in »Ma—28«. vendar pripominjamo, da ti odrezkl niso deljivi na tretjino kot ostali odrezkl za kruh, temveč se z njimi lahko nabavi samo celodnevna količina kruba ali moke. Nadalje bodo delili trgovci mesečno: 2 kg testenin in 1 kg rila na en dnevni odrezek za riž ali testenine odpade 96.8 gr riža oz. testenin. Za nabavo riža ali testenin za 29., 30. in 31. maj so določeni odrezkl »Ma—23«. »Ma—24« ln »Ma—23«; tudi U odrezkl niso deljivi na manjSe delo in so z njimi lahko nabavi le colodnovna količna. 3.5 del olja; od tega odpadeta 2.5 del na 31 že določenih odrezkov (od 1. do 21. maja) ter na 3 nadomestne odrezko >5-Mii, »7— Ma« in »8—Ma (določoni za dneve 29.. ,10. In 31. maj) ter 1 del na 7 preostalih odrezkov (od 22. do 28. maja); pri obračunavanju posameznih odrezkov predstavlja prvih 24 odrezkov dnevno po 1 del olja. zadnjih 7 pa duevno po 1.4 del olja. Prašičjerejci, ki so ddall Prevoda predpisano količino slanine, prejmejo torej 1 deciliter olja. vsi ostali potrošniki v Ljubljani pa po 8.5 dol. 5N gr sladkorja; na vsak odrezek, označen r. >''««, odpade po 62.5 gr sladkorja. 3(8 gr soli; na vsak odrezek, označon z »1/4« . odpade po 75 gr soli. III gr pralnega mila; na vsak odezek, označen z »i/t«, odpade po 50 gr mila. Meso. Za nakup mesa so določoni odrezki »1—Ma« do »4—Ma«, »I—Ma«, »I—Ms« ter »Ma— II« do »Ma—II«. Dolitev mesa in vso • tem v zvezi bo objavljeno vsakikrat posebej v časopisih. 2. Na tlvllsko nakaznico za nabavo krom plrja: 1 kg graba na odrezko it. 28, 29, 31, 31 in 41; na vsak posamezni teh odrezkov odpade po 211 gr graha. 3. Na dodatno živilsko nakaznico za roč-ne delavce (R. D.): dnevno na žo določenih 28 odrezkov ter na 3 nadomostno odrezke »R. D. 4«, »R. D. 5« in »R. D. I« (za dneve 29., 30. in 31. maj) po 150 gr kruha ali 124 gr enotne moke, t. j. za vee uiesoc 3.844 gr enotne moke. 4. Na dodatno živilsko nakaznico za de. lavee pri tetklb delih (T. D.): dnevno na ie določenih 28 odrezkov ter na 3 nadomestne odrezke »R. D. 4«. »R. U. 5« in »R. U. i« (za dneve 29., 30. in 31. maj) po 151 gr krn-ba ali 121 gr enotne moke, t. j. za vee moseo 3.844 gr enotne moke. 4. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri teikih delih (T. D.): dnevno na ie določenih 28 odrozkov ter na 8 nadomestno odrezko »T. U. ti«, »T. D. 11« in »T. D. 11« (za 29., 30. io 81. maj) po 251 gr krnha ali 211.5 gr enotne moke, t. J. za ves meaeo MIC gr enotne moke, ter mesečno KM gr riža na vseh Seet odrezkov za riž ali testeulue; na vsak posamezen odrezek odpado po 110 gr rlia. 5. Na dodatno tivlljko nakaznico za delavce pri najtežjih delih (N. T. U.): dnevno na že določeuih 28 odrezkov ter 3 nadomostno odrezke »T. U. I« ,»N. T. D. 11« in »N. T. D. 12« (za 29., 30. ln 31. maj) po 351 gr kruba ali 281.3 gr enotne moke, t. J. za ves meseo 8.9(8 gr enotne moko tor mesočuo (U gr riža ua vseb Sest odrezkov za rii ali testenine; na vsak najmanjši odrezek odpade toroj po lil gr rlia. 6. Na posebno dodatno ilvllsko nakaznico (za zavodarje »Z« In noseče iene »N«) ter na dodatek k nakaznici: dnevno na ie določenih 28 odrezkov ter na 3 dodatne odrezke za 29., 30. ln 31. maj, kl so priloženi kot poseben listek vsaki teb nakaznic, po 151 gr kruha ali 124 gr enotne moko, t. j. na vseh 31 odrozkov skukaj 3.844 gr enotne moke. 7. Na dodatno ilvllsko nakaznico »Oo Ma« (za otroke do 3 let starost4): Ki«« gr riža na odrezek »a 1« ter 5 ln >Do. Mc« skrbno čuvajo, ker bodo vviavnt predvidno vee mesoeev. 10. Na dodatno živilsko nakaznico zs krnh za bolnike: duevoo tO« gr kruha ali 85.4 gr enotne moke, tj. za ves mesec 2.56« gr enotne moke. 11. Na dodatno živilsko nakaznico /a meso zs bolnike: dnevno 100 gr mesa pri inesarjih, ki so določeni za delitev mesa bolnikom. 12. Na družinsko nakaznico »A<: 5 škatlic vžigalic na odrezek »A S«. 13. Na Jruiinsko nakaznico >B<: 10 Škatlic vžigalic na odrezek »B 5«. 14. Na drniinsko nakaznico »C<: 15 skat lic ožigalic na odrezek »C 5«. Vfc tri orufinskc nakaznice naj potroSniki skrbno čuvajo, ker bodo veljavno šo v nadalj njih mesecih. 15. Na »Posebno nakazilo« izdano od Pre voda ali mestnega preskrbovalncga urada v Ljohljani ter na »Bolniško nakazilo«, smejo trgovci izdajati racionirana živila, v količini, ki , jc na nakazilu vpisana. Nakazovanje bolniških dodatkov za maj Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrhovalne-ga urada delil bolniška nakazila za mesec maj vsako dopoldne od 8 do 11.45 v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15, po naslednjem razporedu: Od 1. do 8. maja samo bolnikom, ki imajo pravico tndi za meso, lako da pridejo na vrsto v ponedeljek, 1. maja bol- niki z začetnicami A do D, v torek, dne 2. maja bolniki z začetnicami E do J, v sredo, 8. maja bolniki z začetnicami K, v četrtek, 4. maja bolniki z začetnicami L do N, v pelek. 5. maja bobiiki z začetnicami O in P, v soboto, 6. maja bolniki z začetnicami R do T in v ponedeljek, 7. maja bolniki z začetnicami U do Ž. Od 9. do 17. maja drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v torek, 9. maja bolnikom z začetnicami A do Č, v Za danainjl dan Koledar Petek, 18. malega travna: Pavel od Krt-ia, spoznavaieo in ustanovitelj reda; VI- tal, mučenec; Valerija, muienica. Sobota. 21. malega travna: Robert, opat In ustanovitelj reda; Poter Sanel, mučenec; Tortuta, dovloa ln mučenloa. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Akrobat 8eh-B6-8.»« ob II ln 19. Kino Union »Švedski slavček« ob 16 ln 19.15. Kino Sloga »Prijeten dan« ob 16 ta 19. !| Lekarniška služba Notno si ni bo Imajo lekarn e< I mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ka- g mor, MikloStčova ceata 20, ln mr. Mor- i mayer. Sv. Petra cesta 78. « Novi grobovi -f- Marija Kotar. Za vedno jo zatisnila oči gospodična Marija Kotar. V zadnji dom jo bodo pospremili v petek oh pol štirih iz kapele sv. Marijo na Žalah. + Mihael Gabrijel?!*. V visoki starosti je v Bogu zaspal dvorni svetnik v pokoju gospod Mihael Gabrijelčič. Blaperra rajnega bodo pokopali v soboto ob petih popoldne iz kapele sv. Andreja nn Žalah. Sveta maša zadušnica bo v torek maja, ob pol devetih v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. •f Josipina Blaion. V četrtek zarana je v 86. letu starosti izdihnila vdova železniškega uradnika gospa Josipina Bla-ion. Rlajo mater bodo pokopali v soboto ob pol štirih popoldne Iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj rajnim svett rečna Inf, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Osebne novice Promocija. Danes bo promoviran na ljublj. univerzi ea doktorja tehniških ved g. inž. Poniž Roman, doma iz Idrije in asistent na elektrotehniškem institutu tehniške fakultete v Ljubljani. Mlademu znanstveniku iskreno čestitamo. sredo, 10. maja bolnikom z začetnicami D do H, v četrtek, 11. maja bolnikom z začetnicami I do K, v petek, 12. maja bolnikom z začetnicami L do N, v soboto, 13. maja bolnikom z začetnicami O in P, v ponedeljek, 15. maja bolnikom z začetnicama R in S. v torek, 16. maja bolnikom z začetnicami Š do U in v pre-do, 17. maja bolnikom z začetnicami V do 2. Od 19. do 27. maja bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v petek, 19. maja bolniki z začetnicami A do C, v soboto, 20. maja bolniki z začetnicami D do H, v ponedeljek, 22. maja bolniki z začetnicami I do K, v torek, 23. maja bolniki z začetnicami L do N, v sredo, 24. maja bolniki z začetnicama O in P, v četrtek 25. maja bolniki z začetnicama R in S, v petek, 26. maja bolniki z začetnicami Š do U in v soboto, 27. maja bolniki z začetnico V do 2. Zdravstveni zavodi, ki sx> upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. maja dopoldne. Bolnike, ki dobivajo dodatek mesa opozarjamo, da prinesejo s seboj živilsko nakaznico za mesec maj z neodre-zano naročilnico in odrezki za meso. Kdor ne predloži omenjenih odrezkov, ne dobi bolniškega nakazila. Zdravniška spričevala za pridobitpv bolniškega nakazila je treba predložiti mestnemu tizikatu od 1. do 20. v mesecu. Vsi upravičenci, ki po predloženem zdravniškem spričevalu dobe prvii bolniško nakazilo, naj se z njim zglase na Prevodu, Novi trg 4-II., zaradi potrditve trgovca. Bolniški odsok bo bolniška nakazila delil strogo po tem razporedu. KULTURNI OBZORNIK II. matineja »Sloge« »Glasbeno društvo Sloga« je priredilo preteklo nedeljo II. glasbeno matinejo, na kateri sta izvajala g. Albert Dermelj (violina) in g Marijan Lipovšek (klavir) tri sonate iz klasične dobe. Slišali smo po eno Mozartovo, Beethovnovo in !>chubertovo sonato, v katere nas je v uvodni besedi vpeljal g. ravn. Heribert Svetel, Poučnosti takih intimnih prireditev zlasti za naže doraščajoče glasbenike ni treba posebej poudarjati, saj poslušalec ob taki priliki iz največje bližine podoživlja in opazuje delo skladatelja in izvajalcev. Taki nastopi mu predstavijo skladateljevo snovanje od začetnega do-misleka pa vse do končne izdelave v V6ej jasnosti in nazornosti. Ce pa sliši izvajati skladbe s tako dovršenostjo in popolnostjo, kot sta to storila oba naša umetnika, potem ima pri tem dvojni užitek. Posebno pohvalno je treba omeniti, da sta oba izvajalca ostro ločila slogovne posebnosti posameznih skladateljev: Mozartovo lahkotno igrivost, Beethovnovo tehtno, v globine segajoče snovanje in Schubertovo lagodno melodijoznost. Številni poslušalci so vsa izvajanja toplo pozdravili, M. T. VIII. sinfonični koncert Vrsta sinfoničnih koncertov se ob nezmanjšanem zanimanju občinstva nndVljuje. Vsak koncert seznani poslušalce z novimi deli, ki jih drugače težje in redkeje slišimo, zato je vsak s svoje strani privlačen; tako smo mogli na zadnjem koncertu slišati Beethovnovo VI. sinfonijo s pridevkom »Pastoralna«, Čajkovskega uverturo »Romeo in Julija« in Lisztovo sinfo-nično pesnitev »Mazeppa«. Beethovnova »Šesta« zavzema med ostalimi sinfonijami slavnega mojstra posebno mesto; s svojim idiličnim, mirno premišljevalnim značajem izrazito izstopa iz vrste svojih sovrstnic, ki nosijo heroično, bojevito, usodnost-no, ostro ritmično ali idealizirano plesno obeležje. Kljub naslovom posameznih odstavkov, po katerih bi jo prištevali v vrsto programske glasbe, je bilo Beethovnu glasbeno slikanje tuje: zato tudi v tej sinfoniji, razen majhnih epizod, suuje in preobraža svoje domisleke po načelih čiste glasbe. Isto bi lahko trdili o Čajkovskega uverturi »Romeo in Julija«, katere razumevanju pridejana razlaga 6icer ne škodi, pa tudi koristi ne veliko. V to skladbo je položil skladatelj toliko skrbnega dela kot v malo katero drugo; delo je prepolno bogatih melodičnih domislekov. ima mestoma tudi nekaj močnih dramatičnih poudarkov, odlikuje gti nezadržnn pesniški polet-Pač pa zadnja skladba sporeda, Lisz-tov »Mazeppa« v resnici slika z glasbenimi sredstvi čisto zunanje dogodke: ježo po stepi — predsmrtne vizije v mr/.ličtto blocfncm umiranju — rešitev. Na svoj račun pride ne samo uho, lahko bi rekli, da tudi oko. Dirigent Drago Mario šijanec, ki je vodil koncert, je skušal dati imenovanim skladbam svojsko lice. Pri Beethovnu mu je šlo bolj za notranje glasbeno delo, pri Čajkovskem je zajci in prikazal pretežno lirično nastroje-n'je skladbe, pri Lisztu je pa z veliko gesto in s poudarjenim patosom postavil pred nas junaka Mazeppo. V splošnem lahko rečemo, da je svoje delo dobro opravil. Bila so sicer mesta, ki bi v tehničnem ali v glasbeno izvajalskem pogledu dopuščala še kake želje, vendar je koncert kot celota zapustil v občinstvu, ki mu ni za drobne posameznosti, ugoden vtis. Svoje priznanje dirigentu in orkestru je izražalo s toplim odobravanjem. M. T. Nove skladbe Hvali, Sion, Rešenika! štiri cerkvene pesmi za mešani zbor. Priredil Franc Premrl. Vse štiri pesmi so priredbe starih ljudskih cerkvenih nape-vov, in sicer na besedilo: Hvali, Sion, Rešenika — Praznika svetega — Vere, upanje, ljubezen — Zahvalna pesem. Prvi dve sta v prvi vrsti namenjeni za praznik sv. Rešnjega Telesa, tretja je istotako porabna za ta dan, poje se pa tudi lahko kot evliaristična pri službi božiji; zadnja bo služila prenvsem kot zahvalna, sai ji je tudi tekst povzet po znani zalivalni pesmi. Harmonizi-cija pladko teče, kakih težav pevcem pe6iui ne bodo povzročale, pač pa bodo imeli z njimi veliko veselje. Nekaj tiskovnih napak, že na prvi pogled zaznavnih, se je vrinilo v tisk. Pesmi zhorom za omenjene prilike priporočamo. Cena izvodu 6 lir. M. T. Zimska pomoč — odsek za tombolo se zahvaljuje neimenovanemu gospodu za 2.000 lir, s katerimi j« odkupil 200 tom-bolskih tablic, ki jih je oddelek odstopil Kmečki pisarni, da jih bo, po želji gospoda razdelila otrokom begunskih družin Ljubljančani in drugi, posnemajte! Iz postne službe Pri poštah Bela cerkov na Dolenjskem in ŠL Peter pri Novem mestu se uvede s 1. majem t. 1. blagajniška služba. Izreden nebesni pojav Niso samo lunini in sončni mrki izreden nebesni pojav, Tudi planet Jupiter lahko »mrkne«. To ae bo zgodilo prihodnjo nedeljo zvečer ob 23 31 po sedanjem letnem času. Tedaj bo luna pokrila planet Jupiter, kar bo vidno v nekaterih evropskih krajih. Tudi pri nas bo verjetno ta izredni mrk viden. To je odvisno pač od vsakokratnega opazovališča Zgof*«vin«ki paberki 28. mali traven*. 1. 1001. je rimsko-nemški cesar Oton III. podaril oglejski cerkvi »polovico gradu, ki se imenuje Solkan ter polovico vasi, ki se v jeziku Slovencev imenuje Gorica«, ter polovico vsega, kar leži v Solkanu in Gorici ter v vseh krajih med Sočo, Vipavo, Vrtovskim potokom in Alpami. Drugo polovico je prejel furlanski grof Vcrihen, po njem i o je podedoval Henrik, začetnik rodu ;asnejših »goriških grofov«. Mala slovenska naselbina, ki se v tej Otonovi darovnici prvič omenja, se je zaradi ugodne lege širila in se z naselbino, ki je nastala na vrhu hriba ob gradu in se imenujo trg prvič I. 1210., mesto pa 1. 1398., obzidje ima šc od I. H29., združila v enotno mestno naselbino — L 1797. se je na povratku iz štajersko po premirju v Leobnn Napoleon ustavil v spremstvu generalov Massene in Murata v Ljubljani, pa še istega dne odpotoval proti Trstu. To je bil prvi obisk kasnejšega francoskega cesarja našemu mestu — 1. 1849. ie pruski kralj Fritferik Viljem j V. odklonil nemško cesarsko krono. Nemški narod je bil s politično razkosanostjo svojega ozemlja bolj in bolj nozadovoljen. stremel je za enotno narodno državo. Revolucionarnega leta 1848. se je sešel v Frankfurlu nemški narodni zbor, ki si ie nadel, da bo to nalogo rešil. Ustanovljena je bila provizorična ccntrulna oblast, avstrijski nadvojvoda Ivan pa je bil izvoljen za državuega upravitelja. Vlada ni imela prave moči. Parlament pa se je ob priliki sklepanja o ustavi razcepil v Velikonemce, ki so zagovarjali zedinjeno Nemčiio z Avstrijo vred in pod vodstvom habsburške dinastije ter v Malonemce, ki so zahtevali združitev Nemcev pod pruskim vodstvom in samo zvezo z Avstrijo. Zmagali so Malo-nemci in izvolili pruskega kralja in nemškega cesarja. Tedaj je Avstrija odpoklicala svoje poslance in izjavila, da se avstrijski cesar nikdar ne bo podredil kakemu nemškemu knezu. Pruski kralj ni maral spora z Avstrijo. zato je krono odklonil in prav tako poklical poslance domov. Isto sta storila še Saška in llannoverska, nadvojvoda Ivan je odložil državno upravi-teljstvo. Ostanek poslancev, ki so se preselili v Stuttjrart, je wiirtemberška vlada razgnala. Tako so bili pokopani upi za zedinjenje Nemčije, dokler se ni našel mož, ki je bil odfločen izvesti svoj načrt, če treba tudi a silo — Oto Bismarck — I. 1921. je reparaeijska komisija zaključila svoje delo in znhtevnla od Nemčije 1>2 milijard zlatih mark vojne odškodnine. - 80 letnik Danes pred 80. leli, torej 28. 4. 1864 «o je rodil v Podrečah občina Mavčiče na Gor. kot sin ugledne kmečke rodbine naš današnji slavljenec g. Jakob Jerala, paznik v pok. Ker jo bilo na kmetiji veliko otrok, so jo kot mlad ln podjeten dečko odločil, da si išče svoj kruh kje drugod. Našel jo službo v nekdanji Kiglerjevi pivovarni. Tam je bil kot vo-sten in priden delavec zaposlen vso do 1910. leta, nakaT ga jo sprejela ljublj. mestna občina v evojstvu doh. paznika, Dolga leta je opravljal svojo službo polteno in brezhibno na »Gmajni« (na Opekarski cesti), odkoder ga šo poznajo in ga še imajo v najboljšem spominu vsi, ki so imeli z njim opravka. Z Junijem 1934 je po trudapolnem in vsestransko zadovoljivem uradovanju kot dohod, nad paznik stopil v pokoj. Se vedno čvrst in zdrav Se kaj rad obdeluje svoj vrtiček na Gerbičevi cesti — in dal Bog, da bi ga če obdelaval dolgo. K danagnjemu dne65-Ap« der Aprilgrniidlebcmmittclkarte. SSmtllche Mctzgcr hahrn sich am Frelfag. den 2S. d. M. Ponkt 45 Uhr ia (ttldlischrr Schlsrhtallc zveks Znleilnng vom Fleiseh umi Fleischcrzcngnisscn eiaznlinden. Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa Potrolniki bodo prejeli v soboto, do« S';, t. m. pri svojih mesarjih 15 dkg govedine proti odvzemn odrezkov Jt. 18, 19, 20 Ap« aprilske živilske nakaznice izdane od mednega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Potrošniki prijavljeni pri mesarjih od K do 2 dobijo na iste odrezke tndi 5 dkg motnih izdelkov. Upravičeni potroSnikt t občinah: P. M. Polje, Dobrunje, Jriics in Rndnik bodo prejeli 29. t m. (0 dkg govejega me«a proli odvzemu odrezka »65 Ap« aprilske živilske nakaznice. Vsi mesarji morajo biti v petek, dne I1), t. m. tofao ob 15. orl aa mestni klovalci. zaradi dodelitve mesa in mesnih izdelkov. Obvestila Rdečega križa Zahvsle: Slovenskemu Rdečemu krilu sla darovala g. Smerdo Marijan, nadporočnik v Grosupljen. Lir 100 v ime indnstrijrs g. V. Hriborja in ga. Nenherger Erno Lir aoi v počastitev spomloa blegopokojne gospe Manicc Milavec. Prisrčna hvolal Pozivi: V glavni pisarni, Marijin trg 1 n«j se eglasi bivSa nčiteljica meščanske Solc g. Piškur Angela; v poizvedovalnem odsekn, Marijin trg 5, naj sc javijo pri referenta llil. naslednji: Blatnik K&rel, roj. 2. It. 18X3: Cerbrr Vilma roj. Blatnik, roj. 8. 12. 1912; llartman Oton Herman; Jeličič Dobrila In Miljntin: svojci Malnarji Antona, roj. 28. 8. 1921: So-kolovič Tumislar, roj. |00S. Paketi za Dacbaas Svoje obvestilo glede poSiljanje paketov v Drichan izpolnjujemo toliko, da sprejemamo pnkete za to taboriiic Se nadalje, ako svojci to izredno želo. Oddelek zs podpore ne sprejema strank od tetrlks 27. do nedelje V>. aprila 1944. Izšla je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« František Skacelik: »Podeželski zdravnik« Krasna zgodba idealnega zdravnika, ki ja svoj poklic doumel, kl so je veega predal bolnikom, s katerimi je živel. Zgodba o njegovi resni, globoki ljubezni, s tragičnim znpletkora In 6refnim koncem, vas bo zgrabila z vso silo. Knjigo hi moral prebrati vsak zdravnik! — Ta knjiga mora priti v vašo knjižnico! — Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah! Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Tečaj mladinskih voditeljic v Gozdu. Pred nedavnim so se zbrale v Štiridnevnem tečaju v Gozd-Martulkju mladinske voditeljico iz Gorenjske in voditeljice iz celovškcga okrožja Vadilo so sc v petju, igranju na instrumente, telovadbi ter sc pripravljale na športne tekme. Lep pogreb v Kranju. Pred nedavnim so prepeljali strankinega predstojnika iz Mošcnj Hansa Warmutha v Kranju in ga pokopali na kranjskem pokopališču. Pred tremi tedni «0 prav lam pokopali tudi njegovega sina. Sedaj počivata v gaju junakov Proslava Hitlerjevega rojstnega dne v Tržiču je bila zelo slovesr.a. Slavnostni yovor je imel vodja propagande radovljiškega okrožja Oberdorfcr. Nato so dekleta uspelo nastopila, nakar je bilo tudi nekaj glasbemh točk. Ves Tržič je bil v zastavah. Na Bledu je bila s prisrčno slovesnostjo otvorjena pisarna krajevne ženske organizacije. Krajevna voditeljica žen-s!va Raunacher je pozdravila zastopnico pokrajinske voditeljice ženstva, gospo Goritschnigg, okrožno voditeljico ženstva Kronlhalcr ter krajevnega vodja skupine Schuroija. Ob otvoritveni slovesnosti je bilo izrečeno posebno priznanje blejskemu ženstvu. S Spodnje Štajerskega Torkova številka »Tagespost« r. dne 25. aprila prinaša na prvi strani veliko poročilo o podelitvi 83 praporov bram-bovskini skupinam, ki so se posebej izkazale. Zastave jc delil zastavonošem sam Gauleiter dr. Uibcrreither. Podelitev zastav je bila na Trgu Adolfa Hitlerja. Zastave so pred podelitvijo držali stari bojevniki iz prve svetovne vojne Med njimi so bili sami taki, ki so bili večkrat odlikovani. Vsega skupaj se je te slovesnosti, na kateri je imel velik govor Gauleiter in ki sc je končala z mimohodom, udeležilo 25.000 ljudi. Časopis prinaša tudi učinkovite slike. Proslava Hitlerjevega rojstnega dne ▼ Rogaški Slatini je bila v zdravilišču Začela se je z zbornim petjem, nato pa je bil slavnostni nagovor, nakar je bilo pet brambovcev odlikovanih z vojnim zaslužnim križcem druge stopnje z meči. I* vozečega vlaka je padel 24-letni Janez Verbič iz Tezna pri Mariboru. Poškodoval si je levico ter potolkel po glavi. Trpin piše prošnjo Cestni železnici ostal čil in zdrav, pa si boni sedaj na- Ljubljana, 27. aprila. Ko so mnoga prevozna sredstva odpovedala 111 se jo sam ištetletencug« zelo podražil z ozirom na to, da je pogonskih snovi težko dobiti v zadostni količini in jo velika težava s podplati, nam je ostala edina tolažba v teh dneh naša draga (prosim, da tega ne razumele napak, ampak le srčno-draga) cestna železnica. Za boro lirico te jiotegne od N iča do Rakovnika ali celo do remize. Pomislimo samo na to, koliko prehladov nas je obvaroval naš tramvaj v zimskih mesecih t Marsikatero obuvalo bi premočila snežnica ali mrzla deževnica in če >o noge mrzle, bo kmalu vso narobe. Pride iahko do angine, gripe ali celo do pljučnice. Knako je s euknjieami iz ios-ne ali mlečne volne, o katerih biša-ljivec utegnil trditi, da so celo iz »žabje volne'. Kako naj bi to obvarovale l>«šce pred zimskim mrazom in vetrom? I>a ni bilo to zimo z zdravjem vse narobe, ima prav gotovo glavno zaslugo ••pel tramvaj, v katerem si jc človek ogrel premrle ude in ei nadomestil pre-pičle porrije kalorij. Ko človek »o premišljuje, pa se mu vseli v srce veliko začudenje. V vsem m< na?a ccslnn železnica zaveda svojih plemenitih dolžnosti kot socialna ustanova, vso zimo nas je obvarovala pred boleznimi in tegobami, sedaj ti pa tako zagode! Kaj mi pomaga, če sem doslej kopal kilo? Poslušajte Doslej je vozil tramvaj iz Ljubljane mimo remize prav do bloka. Na oni strani bloka te je že spet čakal tramvaj in te potegnil v št. Vid. Sedaj pa je tega konec. In to kljub temu, da je vsak dan več potnikov zapustilo Ljubljano z namenom, da spravijo v fet. Vid s pomočjo tramvaja tudi obilnejše zavoje in kovčege, namenjene za našo dolenjsko metropolo Novo mesto in okolico, ki je preko St. Vida zvezana z nami. Kdo s; more predstavljati, kdor ni tega sam skusil, kaj se to pravi, če te vsega otovorjenega izvagonirajo pri remizi in moraš potem peš krersatj do bloka, medtem ko si se šc pred nedavnim lepo po-1 jat. Prepričani smo, da je imela ceslna železnica kak tehten razlog, da je ukinila vožnje od remize do bloka. Spet pa smo prepričani, da so bo našel način, ki bo omogočil, da bo naša prošnja upoštevana. Saj tista pot tramvaja ne zamudi dosti, za otovorjenega pešaka je pa ravno prav dolga, da se spoti in potem prehladi ali pa celo kilo dobi. V nadi, da ne bodo pustili propasti reveža, ki 6e trudi, da bi naši Dolenjci dobili njim namenjeno stvari, tudi take, ki jim dvigajo duha v njihovi borbi s »komu-nejžinom«, se Ze v naprej zahvaljuje — Trpin Vsakdanja Ljobljana po kronistovih zapiskih Češnjcvo cvetje se osiplje V torek, ko je popoldne zavel 1110-i;in veter hi pozneje, ko je začelo de-žili, se je močno osulo češnjevo cvetje. Mnoge češnje, ki so prav zgodaj vzcvetele, so sedaj že izgubile lepi okras. Kaže, da bo letina za češnje kaj dobra, zlasti, ker so bile obvarovane pred močno slano. Čebele, ki so na češnjah našle svojo prvo hrano, so cvetje marljivo iu dobro oplodile. Trgovci s kurivom so vestni Pred kratkim so trgovci s kurivom razdelili nakaznice za kurivo in sedaj je bilo tudi že objavljeno, po koliko dobe posamezna gospodinjstva premoga za nie--ec april. Tako dobi gospodinjstvo, ki Dotrpela je naša zlata mati, gospa Ivano Matičič roj. istenič v 73. letu starosti. Pogreb bo v soboto, 29. aprila, ob 9 dopoldne na farno pokopališče Planina pri Rakeku. Garčerevec, Planina p. Rakeku, dne 27. aprila 1944. Rodbina Matičič in sorodniki. Is Hrvaške Nova ureditev prodaje kmetijskih strojev na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo je v sporazumu 6 kmetijskim ministrstvom izdalo zakonsko odredbo, s katero jo nanovo uredilo prodalo kmetijskega orodja in poljedelskih strojev. Po tej odredbi bodo smeli trgovci z železnino v bodoče prodajati železne pluge,' traktorje, mla-tilnice ter ostale vrste kmetijskega orodja in poljedelskih strojev samo tistim kmetom, ki so v polni meri izpolnili vse 6voje dolžnosti napram državi ter' ji oddali predpisane količine pšenice in masti. Za nakup raznih vrst modernih plugov bo moral n. pr. kmet ponuditi državi v nakup 100 do 200 kg pšenice in 50 kg masti, za traktor 11.000 kg pšenice in 3000 kg masti za mlatilnico pa 1500 kg pšenice in 25 kg masti. ima do dva člana, 60 kg, go?podinjslvo s tremi do šest 100 kg, večja gospodinjstva pa 150 kg. Stranko hodijo sedaj prav v obilnem številu naročat premog k trgovcem, pa ne samo zato, ker se boje, da bi jim premog za mesec april zapadel konec meseca, ampak tudi zato, ker je mnogo gospodinjstev v hudo veliki zadregi zaradi kurjave. Lahko rečemo, da je že nad 70% gospodinjstev v Ljubljani takih, ki nimajo prav nobene zaloge kuriva ter so sproti navezane na deleže, ki sc jim dodeljujejo na nakaznice. Trgovci s kurivom to posebej upoštevajo in skušajo ustreči strankam, kjer le morejo. Tudi je zanimivo, da trgovci s kurivom, ki imajo poseben sindikat, med vsemi svojimi člani niso imeli nili enega, ki bi prestopil kakršen koli predpis, tako da so doslej vsi nekaznovani, na kar so seveda ponosni. Zato seveda tudi ni res, da bi kak trgovec s kurivom kdaj kupil ukradena drva, kar smo pred ne-davnim poročali, ko sla bila dva delavca obsojena, ker sta odpeljala jelove odpadke, namenjene Zimski pomoči, in jih prodala skrivaj. Ukradena drva je kupil le prekupec. ki se je na skrivaj pečal s prodajo drv pod roko. Razne nesreče in poškodbe V Veliki Loki na Dolenjskem je sla-moreznica odrezala desno roko v zapestju 43-letni dekli Angeli Gabrijelovi. — V Dol. Logatcu si je pri podiranju koziolca zlomil levo roko posestnik, 03-lelni Ivan Rus. Oba poškodovanca se zdravita v splošni bolnišnici. Ob osemstoletnici Ljubljane Vas brez dvoma zanima njena pestra zgodovina. Posebno pisana jc bila njena baročna doba v prvih desetletjih 18. stoletja, ki jo jc zajela pisateljica lika Vašte-Burgerjeva v svojem obširnem zgodovinskem romanu »Umirajoče duše«, kjer govori o kiparju F. Robbi. Znameniti vodnjak tega odličnega kiparja, ki stoji pred ljubljanskim magistratom, jc vsakomur znan. Ta je priča visokih sposobnosti tega moža. Pisateljica je poleg tega romana znana še po drugih svojih delih. »Vražje dekle«, -.Pravljice«, »Mejaši«, posebno še »Roman o Prešernu«, jo kažejo kot kvalitativno pisateljico. Pred leti je izdala Vodnikova družba njeno zanimivo pisano povest »Rožna devica«, kjer opisuje burne Vodnikove čase. Pisateljica se z vsemi temi deli po pravici uvršča med priznane pisce zgodovinskih del, ki imajo vedno širok krog ljubiteljev. Roman »Umirajoče duše« bodo dobili igralci Knjižne tombole pri četvorkah. Poleg tega bodo dobili še 6 lepih knjig domačih pisateljev. Blizu je 7. maj, dan žrebanja, ko bodo objavljene številke za dvojke. Sc jc čas za nakup tombolskih tablic! Za Socialno pomoč Namesto venca na grob Pranja Piliha je (todaril Socialni pomoči Tertnik Ivan, strojni mojster iz Most, 500 lir. Za informacije glede '.Socialne pomoči« kličite: 47-57! Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski cesti 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč, ček. račun 1C.580«. Dramsko gledališče Petek. 28. aprila: Zaprto. Sobota, 29. aprila, ob 18: »Matura«, Bed So bo ta. Ij. Fodor »Matura«, komedija v 8 dejanjih. Osebe: ravnatelj dr. Dvornik — Dreno-vee. dr. Čebula — Dobevee, dr. Vidovič — Oorinšek, dr. Sirk — Nakrst, dr. Stika — Verdonik, dr. Vrtočnlk — Gregorin. prof. Mozoljčeva — Nablockn. prof. dr. Matejeva — Ukmar-Boltarjeva, Ema Zorovn — Gabrl-Jelčičeva. osmošolke: Slaparjeva — Lovarje-vn, Voglarjeva — Svotelova, Malljeva — Intlbarjeva. Kotnrjeva — Golieva, Anion, šolski sluga — rlut. Režiser C. Debovec. Operno gledališče Petek, 28. aprila: Zaprto. Sobota. 2S. aprila, ob 18: »Gorenjski slavfek«. Izvon. Ceno od 3S lir navzdol. Foerster »Gorenjski glaveek«, opera v 3 dejanjih. Osebe: inatl — Zamejlč-Kovičeva, Minka — Vldalljeva, Franjo — Llpušček. Cbansonette — Janko, Niuon — Kržetova, Francozinji — Baukartova In Saneinova, Štrukelj — Zupan. Rajdl — Bauovec, Lovro — Dolničar. krčmar — Gregorin, ael — Pia-neckl. Dirigent S. Hubad, režiser E. Frel.lb, koreograf P. Golovin. »Manon«. Opera, ki jo jo komponiral francoski skladatelj Jules Massenet, ima za osnovo sloviti Trevostov roman »Manon Lo-scaut«. Libreto «ta napravila znana parUka libretista Meilbae in Gllle. Delo ima štiri dejanja, ki se godo: pred krčmo v Amlensu, v des Grieusovem stanovanju v Parizu, na pariški promenadi, v govorilnici nekega seminarja, v igralnici ln na begu Manon. Prva uprizoritev te opero je bila lela IKM v Parizu. S. Tj. P0LAK 12 Urirna povest i* časov Keltov v naših krajih Zdajci stopi druid pred žrtvenik, se ozre po navzočih in jim da z rokama znamenje, naj obstopijo žrtvenik v krogu. Navzočni so ž-rtvenik obstopili. Kar da druid hlapcem znak, naj pripeljejo junč-ka pred žrtvenik. Hlapci so izvršili nemo povelje. Zdaj se obrne druid h kneginji in jo vpraša: »Kneginja, kaj želiš« — »Albarot, zdravja za kneza Tolisto-bnra,« poiasni kneginj«. »Zdravje dajejo samo bogovi,« pripomni druid. »Albarot, poprosi jih ti,« poprosi kne- ?Naj se zgodi tvoja volja,« reče druid svečano. »Potrpi malo; čas še ni prišel; zakaj bog, ki nam daje dan in noč, zdravje in moo, fe na vzhodu šele smehlja, a ni še pogledal s svojimi plamtečimi očmi na nas. Kneginja, potrpi malo!« — Mučen molk se je razlil po teh druido-vift besedah po v»ej okolici; ?:e keltskim vtljttihom, ki »o bili vajeni, gledati smrti v oči, ie brl i tem trenotkn tesno v dufl In okoli srca. Kar se prikaže na vzhodu izza hribovja zlato sonce v vsej svoji krasoti in oblije s svojimi žarki žrtvenik, druida in vse navzočne. V tistem trenolku je dvignil druid svoji roki, jih stegnil proti nebu, zamižal, dvignil obraz proti nebu in začel moliti — Ko je druid odmolil, je povesil glavo in roke, se obrnil proli navzočnim, odprl oči in se zagledal v junčka, ki je poskakoval nemirno sem ter tja kot bi slutil, da ga čaka smrt. Zdaj da druid z obema rokama hlapcem znamenje, naj privedejo junčka tik do žrtvenika- Ko so hoteli hlapci izpolniti to nemo povelje, se jim je začel junček upirati; vlekli so ga s povodci, ga rinili z rokami. toda junček se je upiral, skakat sem ler tja, sc spotaknil ob stopnico pri žrtveniku in padel na koleni. To se je videlo druidu dobro znamenje; zakai obrnil se je zopet proti soncu, dvignil roke, jih iztegnil, zaprl oči, dvignil obra« prutt soncu fiko. da mu jc sijalo sonce v obraz, in molil — Oddajalika iknptoa »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 28. april: 7 Poročila v noruščint — 7.10 Jutranji pozdravi vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — lž Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.4i Konoert maloga orkestra pod vodstvom A. Dermolja — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini iu slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trlo — 18.43 Ia našega loposlovjo, V. Beliči«: Cesmiuov grm — 19 Koncert komornega zbora — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Razgledi — 20 Poročila v nemščini 20.15 Iz opomoga sveta, sodelujejo: snpronlstka Nu-ša Kristan, tenorist Itudolf Franci, barito-nist Frane Langus — 22 Vsakemu svoje radio zapoje — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Gluslia zu lahko noč. POSTREZNICO polteno in snažno — vajeno pospravljanja in likanja sprejmem. Naslov v oprati Slovenca pod št. 3327. ~ IŠČEM DEKLE polteno, starejše, ki zna ludi kuhati, k 2 osebama. Nnslov pove uprava »Slovenca« pod it. 3523. ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, skoraj še nov, prodam. Resljeva eeslo 30, podpritličje. ŠIVALNI STROJ poprezljiv predvoini, v brezhibnem stanju, ugoduo prodom. Novo Irgovino, Dunajsko cesta 3b (nasproti Gospodarske zveze). PES VOLfJAK se ic zgubil. Kder ga najde noj go vrne prnti nagradi no naslov: Novak Jože, Zaloško cesta 133. SOBO zelo lepo, sončno oddam 9 1. mojem boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Slovencj« pod St. 3334. USNJENE KOVfEGE nerabljene in rabljene, tudi slabo ohranjene, vsake vrste, kupujemo po solidnih cenah. D. Ostrožnik, ticovino, Posa/a-nebo-tičoika. ŠIVALNA STROJA prvi original »Singer* ženski v zelo dobrem stanju, drngi zelo pripraven za domačo uporalm prodmn. — Pred škofijo 19, Ado-uiič. ZA RAZVAZANJE KURIVA potrebujem več ljudi, ki Imajo ročni vozi-fek, še bolje bicikelj. Stalen iu zelo dober zaslužek Predpogoj: zanesljivost In požte-nosi ler poznavanje ljubljanskih ulic. loviti se soroo dopoldne firi tvrdki Cebin, Wol-ova 3-1. KARFIJOI.O dobite pri Gospodar, ski zvezi na Dunajski cesti J^t id po v Maistrovi ulici 10. KUPUIFMO praso« cemenioa la slične papirnate »refe Pt IKONAH A fvrie va e. 33 a. PEGE IN LlšAJ »am zanesljivo od-strani »Al HA« kremo. DROGERIJA kAM., Židovska ulica t. STAR PAPIR in popiros odpadke v.nke vrne. velike in majhne količine, ku pnjeoio po nojvifji cenil Prevoz oskrliimo sumil Združene papirnice. pisarna: Dona), sko lb-11 (tel. 20-941, skladišče pri Kuverti. Ciril Metodova ulica št 67, nasproti slare mitnice. (k KROMPIR TOPINAM-Bl'R IN KORENJE je zopet no vo/polo. go pri »ZEGOZI«. Gat. lusovo nabrežje št. 33. RJljllE prvovrstno ohranjene, zelo močne, poceni prodom. Naslov pove uprava »Slovenca« pud šl. 3493. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi našega ljubega soproga iu varuha gospoda Antona Lauriča posestnika se vsem najlopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so se blagega pokojnika spomnili z dobrimi deli in ga spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica bo darovana v soboto, 29. aprila ob pol 8 v trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 28. aprila 1014. Žalujoči ostali Medtem so privlekli hlapci junčka tik do žrtvenika: kot bi trenil so mu predrli smrček, utaknili v predrti smrček kono-pec, in mu nategnili glavo tako, da je prišel vrat junčka na žrtvenik; in v tistem hipu je prerezal druid z ostrim nožem junčku vrat. Močan curek krvi je začel teči na žrtvenik ... Junček ee je začel tresti; poskočil je še enkrat in že se je zgrudil na tla pred žrlvcnikom; svetle oči upre v žrtvenik, odpre gobec in pomoli jezik iz gobca; še enkrat se strese, brcne s sprednjima in zadnjima nogama kot bi hotel uteči; brcne še parkrat z zadnjima nogama in se iztegne; bil je mrtev. K žrtveniku sta stopila dva Albaro-tova pomočnika; eden od pomočnikov zače s kuhalnico mešati kri v kotlu nad žrtvenikom, drugi pa veli hlapcem, naj obrnejo junčka na hrbet, ga primejo za noge in mu jih razkrenejo. Ko se je lo zgodilo, odpre leta pomočnik s spretnim zamahom z dolgim in ostrim nožem junčku vamp, in začne iz junčka pobirati drobovino. Ko je bilo to urejeno, naložita Alba-rolova pomočnika na žrtvenik suhe trave, na lo fratovja in nato oklaSke in polena v obliki male grmad; na grmado sla naložila junčkovo drobovje, a izločila od tega srce, pljuča, ledvice jetro in vampe! »aka| vse to ita razrezala na drobne kose, zmetala lete v kotel, kjer je bila ,IL KINO »UMON«r ^ Odlično pevka ostane pri svoji nmetnoafi, da more osrečevati vse liudi, in žrtvuje svojo lastno ljubezen, ki bi osrečila somo enega človeka. — To jo no krotko smisel prvovrstnega filma »Švedski slavček« v glavnih vlogah: lise AVerner, Kari Ludwig Diehl in Joahim Gotlscholk Prodstava ob delavnikih ob Hln ».» ,eL KINO »mATiCA«1141 Senueijonatna varljetejska bork«.ta Vratolomne akrobacije na trapezu ..a Plesne revija in moderna glasba... »Akrobat Seh-ii-o-o-n« V glavnih vlogah: iponskl komik CHARL1L RIVEL ln lepa CLARA rABODY Predstave ob delavnikih ob t« In ob 1» IEL KINO »SLOGA« VA> Provo, resno zoljubljeno igra iz današnjega čau. polna dovtipov in veselih epizod v lobisovem filmu »Prijeten dan« V glavnih vlogah: Gertrud Meyen, Volker von Collande. Predstave ob delavnikih ob U tn ob » Predstave ob nedellahi IS, 17 In it že kri, zalila vse z voda, dodala soli in zelišč vseh vrst, in zanetila ogenj. Zdai pristopi h grmadi, na kateri je bilo zloženo junčkovo drobovje, druid Albarot. Navzočni so uprli poglede v grmado; in v upu in slrahu so čakali, kaj se bo zgodilo .,. Dim se je začel dvigati iz grmade proti nebu; vijugasti plamen, podoben dvema dolgima jezikoma, je dim požrl; širiti se je začel neprijeten vonj po za-paljenih črevah; ali za keltske nosove je bil to občutek kot ga imamo mi ob prijetno dišečem kadilu. Druid začne peti z zateglim glasom; njegova pomočnika sta mu odgovarjala, mešala s kuhalnicama kri in drobovino, in dolivala zdaj in zdaj vode, da bi se jed ne prismodila. 12. Dolgo je trajal ta obred Navzočni so medtem obredom molčali, gledali na žrtvenik. na druida in njegova pomočnika, in vdihavali zanje tako prijeten vonj po zapaljenih črevah in po juhi iz drobovine. Tu m tam je ušel komu od vojnikov pogled na mrtvega junčka in rad vztrajal pri dolgočasnem obredu; zakai misel na to, kaj po obredu pride, mu je krajšala čas. Ko je bil obred končan, se |e obrnil druid proli navzočnim in rekel svečano; »Kneginja, doma te &ika veliko pre-scneJenje!« — Umrla je naša ljuba hčerka ia nečakinja, gospodična MARIJA KOTAR Togreb bo v petek, 2"?. aprila 1944. ob pol 4 popoldne z Zal iz kapele sv. Morije k Sv. Križu. Ljubljana, Litija, dne 26. aprila 1944. žalujočo mama ter o.lalo sorodstvo Sporočamo lužno vest, da nas je danes, 27. aprila, za vedno zapustila naša dobra mama in babica, gospa Josipina Blažon vdova železniškega uradnika v 86. letu starosti. Pogreb drage pokojnico bo v soboto, 29. apr. 1944, ob pol 4 pop. z Žal, iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, 27. apr. 1944. Globoko žalujoči: Fran in Davorin, sinova ter ostalo sorodstvo Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Mihael ja ■ ■■ ivsv Gabrijelcic dvorni svetnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 29. aprila 1944, ob 5 popoldne z Žal, iz kapelo sv. Andreja k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo daro3-ana v torek, 2. maja 1944, ob pol 9 v župni cerkvi Mar. Oznanjenja. Ljubljana, Celje, Beočin, Plave, dne 27. aprila 1944. Globoko žalujoči: Terezija Gabrijelčif. soproga, Milica por. Grčar. Milcua por. Putik, hčerki, in ostalo sorodstvo To naznanilo si je razlagal vsak po svoje; a večina tako, da bo knez ozdravel: in med temi je bila tudi kneginja Helvesvinta; zakaj prej tako otožni obraz se ji je nenadoma razvedril. Keltski vojniki so posedli krog žrtvenika, kneginja Helvesvinta pa jc odšla z dntidom Albarotom v kočo letega, da mu izroči darove. Da so vojniki na meso lažje počakali, je dobil vsak kos kruha, zajemalnico juhe iz drobovine in merico vina; ume se, da so imeli Kelti v ta namen male situle in pivske rogove vedno s seboj. Medtem sta pomočnika žrtvenik osna-žila in ga z vodo temeljito umila; sonce pa, ki se je v žrtvenik uprlo, ga ie hitro posušilo; samo voni po zapaljenih črevah, po juhi iz drobovine in krvi in mrtvi junček so pričali, da se je godilo v tej gozdni somoti nekaj posebnega. In sedaj je prišel na vrsto še junček; hlapci so ga dali iz kože in ga razsekali na kose. pripravne za raženj. Vsak kos mesa, ki so ga pekli, so natrli poprej s soljo in z različnimi zelišči in dišavami in ga namazali s svinjsko mastjo, ki so io imeli za take prilike, kot kruh in pijačo, vedno s seboj. Kruh za take prilike so pekli Kelti na poseben način in mu daiali tudi posebno obliko; bil je okrogel, nizek, okoli srede je imel včrtane pramene, ki naj bi pomenili sončne žarke; bil jc precej podoben našim mlincem. FUt »Ljudska tiskarn« - Za Ljudsko tUkarno; Jože Kramari« - iierausuebei, lz' jatelj; Ini. Jože Sodja - ScbrUUeUei, oieduiii; Janko Hala«.