^r^ Í^O IpŤ Gorenjski časnik od leta 1947 C^^ I C'y Prvi pssohodnîk tïpnik Gorenjec ieta iooo PETEK, 24. APRILA 2009 Leto LXI1. št. 32. cena 1,35 EUR, lo HRK Odgovorna urednica: Mariia Volčjak Časopis izhaia 09 torkih ik ob petkih nakíada: 22.000 izvodov WWW.COREN ÎSKJGLAS.SI Zadnji postopki razlastitve zemljiSč za poljansko obvoznico in pridobitev evropskega razvojnega denarja zanjo so Ločanom za korak približali gradnjo obvoznice. Zgrajena bi bila lahko do leta 2012. Danica Zavrl Žlebir na 1,9 milijona, je na novi- na Suhi, kjer je predvidena ..............................................................................narski konferenci povedal gradnja prve faze obvozni- Škpfla Loka • V Škofji Loki župan Igor Draksier. Razli- ce. Gre za podetapo, ki za- so predstavili trenutne ak- ka do končne vrednosti pro- deva gradnjo kro^šča v tej tivnosti in končne postopke jekta pa je bila že porabljena vasi in je bila doslej najbolj pri najdražjem projektu v v dosedanjih postopkih, sporna na tem delu trase. občini. Poljanska obvozni- smo slišali. Poljanska ob- Zoper njo se je pritoževal ca, ki jo načrtujejo že vsaj tri voznica bo razbremenila ne le lastnik zemljišč, tem- desetletja, se je s pridobitvi- mesto sedanjega prometa, veČ tudi civilna iniciativa, ki jo evropskega denarja (2 od- odpravila "mitnico", kjer se bi na tem mestu želela nad- ločbo vladne službe za lo- sedaj na poti v Poljansko voz namesto krožiSča in ki kalno samoupravo S. aprila) dolino zaustavlja promet. še vedno ostaja aktivna s za korak približala uresni- Druga pomembna infor- čitvi. Od 43 milijonov evrov, macija je pri uresničitvi kolikor je vreden ves pro- tega projekta odločba, ki jo jekt, bo Evropa dala 22,; mi- je marca izdala upravna lijona, država deset in obči- enota o razlastitvi zemljišč , zah teva mi ba zoper to odločbo ne zadrži Izvršitve, so povedali na občini. ^ 6. stfdn Na trasi obvoznice od predora do Zmlnca se tudi ukvarjajo z razlastitvenimi postopki Cenjene kupce obveščamo, da bodo med prvomajskimi prazniki odprti naslednji naši nakupovalni centri: Mercator Center Kranj - Primskovo ^ Mercator Center Kranj Savski otok ^ Mercator Center Jesenice ^ Mercator Center Kamnik Mercator Center Škofja Loka po naslednjem delovnem času: ponedeljek, 27. aprila petek, 1. maja sobota, 2. maja od 8.00 do 13.00 ure ZAPRTO od 8.00 do 13.00 ure Mercator Center Kamnik Mercator Center Škofja Loka po naslednjem delovnem času: ponedeljek, 27. aprila petek, 1. maja sobota, 2. maja od 8.00 do 13.00 ure ZAPRTO od 8.00 do 13.00 ure Želimo vam vesele prvomajske praznike ercdlor lihi IV. Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.gbkr.sl GorenjskA^^ Banka Blejski odbojkarji so prvaki - I ' K^',' m l m:« iS? " ft i M. , ! i- !» ^ r 5 5? L •ifi a y m_ . lílJ^lÉ?' Po tretji zmagi v velikem finalu državnega prvenstva v odbojki so se Igralci ACH Volleyja in njihovi navijači (na sliki) v radovljiški športni dvorani veselili petega zaporednega in skupaj šestega naslova najboljše ekipe v driavi. Zasluženi pokal je prejel kapetan Matija Pleško. V. S. / >=oro: Tin« dou ► 7. Stran 32 CO AKTUALNO Gradbišče še sameva Upravna «nota Kranj je konec preji* nj«^a meseca potrdila gradbeno do* volienje na t. i. Prntsrjcvi zelentd pred blokom na Mrakovi i. stanovalci pa so se nato pniožiíi na mmistrsNo za okolje in prostor. Gradnja se zato ne sme nadaljevati. GORENjSKA Na jezeru tudi "plastika" Blejski občinski svet je sprejel odlok o plovnem režimu na Blejskem jezeru, ki pa je znova razdelil občinske svetnike. Po jezeru bo možna plovba plastičnih Čolnov na vesla, kanujev, kajakov, jadrnic in čolnov na elektríč* ni pogon. cc + Svoboda duha nam manjka Pred nedavnim je izšla nova knjiga dr. Frsnceta Bi/Čarja z naslovom Stoverv ci in prihodnost. Ob prihajajočem dnevii upora smo se 2 avtorjem pogo' vd'jati o aktualnem polotaju naroda, tudi o tem, zakaj je miselna svoboda bistvena za njegovo preživetje. ZADNjA Kočo na Doliču podrl plaz letoSnja zima je terjala tudi hud da* vek na m O t i I i 4 i » 2 POLITIK k n da n ica^avri Kranj Praznujemo dan upora proti okupatorju V ponedeljek, 27. aprila, je drjiavni praznik. Slovenija praznuje dan upora proti okjpatorju. Na praznični dan bo ob 20. url v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani osrednja državna proslava. Govornik na slovesnosti bo predsednik vla» de Borut Pahor. Sicer pa slovesnosti ob ten prazniku prirejajo tudi v nekaterih lokalnih okoljih. V Škofji Loki bosta obiina in Združenje borcev za vrednote NOB že drevi ob i8. url v dvorani osnovne šole Ivana Groharja priredila slavnostni koncert Partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Franca Gornika. Slavnostni govornik bo Ivan Kristan. Območno združenje borcev za vrednote NOB Kranj pa prireja že tradicionalni pohod prijateljstva in spomina Udin- boršt 2009, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, z začetkom pred Utfvvbkim centrom na Kokrici od 8. do 10. ure. D. Ž. Kranj Upor v nasprotju z idejo sprave Združeni ob lipi sprave, ki jih vodi Kranjčan Stanislav Klep, pred praznovanjem dneva upora proti okupatorju sporočajo svoje stališče do tega praznika. Slavljenje upora naspro* tuje Ideji sprave, ki jo brani to združenje, kjer menijo, da je v demokratični Sloveniji in članici Evropske zveze izgubilo tudi vsak smisel. Združenje tako slavljer>ju dneva upora pro- ti okupatorju odločno nasprotuje. D. 2. Lukovica Radovan Žerjav kandidat za predsednika SLS Poslanec SLS Radovan Žerjav je v svojem pozdravnem nagovoru na petem rednem kongresu Nove generacije, podmladka Slovenske ljudske stranke, ki je potekal v Lukovici, napovedal svojo kandidaturo za položaj predsednika SLS. Predčasni volilni kongres stranke bo 16. maja v Krškem. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Gias i Avtokarto prejme LOJZKA KOZJEK i; Medvod KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu V prelepem pomladnem jutru sem na Koritnem pri Bledu obiskala zakonca Pepco in Stanka Smit Stanko, ki je bil tu tudi rojen, je odraščal v družini s petimi otroki, kjer za Časopise ni bilo denarja. Pri osemnajstih si je prislužil prvo vaje-nilko pla£o> ko se je učil za pleskarja, in se naročil na Gorenj- iski g\nfi. <0 je moral v vojsko v NIŠ v Srbtjo, ga je kmalu začel pogrešati in zato pisal, naj mu ga pošiljajo kar v vojašnico. Pepca je po rodu iz Dolenjske, s Stankom sta se spozna-a v Radovljici na kino predstavi, se poročila, dokončala hišo, ki jo je začel graditi Stankov oče. In dobila dva sinova, (mata tudi dva vnuka. Poleti imata veliko dela na vrtu, ukvarjata se tudi s turizmom, saj oddajata sobe. Povesta, da je konkurenca močna. K njima prihajajo stalni gostje in predvsem družine iz mest, ki si želijo počitnice preživeti na vasi. Pepca rada kolesari. Enkrat na leto se odpravita v toplice, za letošnji do- pust pa načrtujeta morje z vnukinjo, ki še ne hodi v šolo. Tudi Glasovih izletov se rada udeležujeta, saj se imata vedno lepo. Povesta, da z Glasom živita že 47 let. D. K. Zakon za vse socialno ogrožene Parlament ni sprejel predloga zakona o enkratnem pokojninskem dodatku, ki ga je predlagala SDS. Danica Zavrl Žlebir va premoženjskega stanja tistih, ki naj bi dodatek dobili, vkda pa želi tudi, da bi do a-plačil socialno ogroženim prišlo še lètos in ne šele 3eta 2010. Koalicijski in opo2ddi-ski pDsland so vztrajali vsak pri svojem. Tako je denimo MiJenko Ziheri (SDS) iz Škofje Loke dejal, da ne more ranimeti, da vlada, ki zase trdi, da je socialno usmerjena, ne more najti 54 milijonov evrov, kolikor bi bilo potrebno za olajšanje položaja upokojencev z nizkimi prejemki. Po drugi strani pa da ima veiik posluh za novelo zakona o subvencio- voo tem, aii želi vlada odpra- zidje, da je koalidja pozabila dajanje jamstva bankam, iz Tiiranju študentske prehra- viti brezplačno dijaško pre- na lastne obljube iz koaiidj- katerih bodo lahko črpale 2a Ljubljana • V državnem zbora ta teden poteka redno zasedanje, na njem pa so poslanke in posland prvi dan zasta^jali vprašanja ministrski ekipi, drugi dan pa tudi premieru Borutu Pahorju. Slednji je v parlamentu zatrdil, da se vlada uspešno spopada s krizo, âani opozidj-sfcih strank so se zavzeli za razširjeno razpravo o ukrepih vlade zoper krizo, česar pa večina ni podprla. Poslan- d so se lotili več zakonskih predlogov. Tako so sprejeli teden ne, kjer je novost pri eviden« hrano. ske pogodbe, dejal, da je v tako imenovane "tajkunske cah, ki jih vodi izvajalec sub- Veliko polemike pa ie njej zapisano, da bo enkra- kredite". Tomaž Tom Men* vendoniranja. Tu sc dodaja sprožil predlog zakona o cn- ten pokojninski dodatek iz- dnger (SD) z Jesenic se je EMŠOštudenta.karboomo- kratnem pokojninskem do- plačan v primeru, če bodo to zavzel, da bi za Slovenijo godio vpogled v to, ali je štu- datku, ki ga je vložila opozi- dopuščale gospodarske raz- iskali rešitve, ki bi bile res r^ dent zaposlen ali ne, saj v pr-vem primem do subvencije djska SDS, podporo pa izrazili še SNS in SLS. Stranke mere. Opozoril je, da v zad- šitve, podprl pa je predlog ti« njem obdobju prihaja do re- stih, Id se zavzemajo za reše- ni upravičen. Zaostrujejo se -koalidje so menile, da mora alnega padca plač, in lahko vanje vseh slojev sodalno tudi sankdje za kršitve, po- rešitev biti boij sistemska, za- se zgodi, da se bo razlika ogroženih, med katerimi so nudniki prehrane pa bodo jeti bi morala vse ogrožene med rastjo plač in pokojnin tudi mladi, brezposelni, za- morali oddajati mesečna po- skupine prebivalstva in ne ^ celo povečevala v korist po- posleni... Za predlog zakona ročila miniscrstvu. Zakonsko samo upokojencev. Takšno kojnin. Po nj^ovem opozo- je naposled fasovalo 27, pro- noveb so posland soglasno razmišljanje podpira tudi rilu predlagani zakon izklju- ti njemu pa 47 poslancev, podprli, nekateri opozidjski stranka DeSUS. Minister čuje posamezne ranljive sku- takodanegrevnadaljnjoob- pa so skušali odpreti razpra» Ivan Svedik je na očitke opo- pins prebivalstva, ne upošte- ravnavo. Pahor: Vlada ni krizi Dantca Zavel Zlebir Ljubljana - Ta teden je predsednik vlade Borut Pahor sklical vrh koalidje, sestal se je tudi svet stranke Zares. V slednji so namreč obsodili ravnanje Nove ljubljanske banke, ki je reprogramirala dolg Infond Holdingu, zara» di česar je gospodarski mini« ster Matej Lahovnik cdo za» grozil z odstopom. Predsednik stranke Gr^or Golobič je dejal, da stranka ne grozi z izstopom iz vlade, je pa zelo kritična do odnosa vlade v primeru reprogramiranja kredita. Na srečanju koalidj- skega četverčka sta si glede tega najbolj nasprotovala Go- Tri četrtine vladnega četverčka: nič več tako složni kot n« začetku / Conzd icav<g'gias.si 3 Gradbišče še sameva čeprav je Upravna enota Krar^ imenovani Pintarjevi zelenici pred blokom na Mrakovi i, so se stanovalci pritožili, zato se gradnja sme nadaljevati. ne Vilma Stanovnik Kranj - Prejšnji mesec je mi« niio leto dni, odkar so na lenid pred blokom Mrakova I v Kranju zahrumeli gradbeni stroji, gradbinci so poža- gali drevje, z bagri izruvali naprave za sušenje perila in uničili zasajeno cvetje. Ob bloku so izkopali zemljo, na majhni zeienid. ki so jo stanovalci kasneje poimenovali kar Pintarjeva zelenica {kupil jo je podjetnik Erazem Pin-tar), pa naj bi zraslo kar pet vrstnih stanovanjskih hiš. Zelenica ob Mrakoví ulici je še vedno gradbišče» stanovalci sosednjih blokov pa bodo Prebivalci sosednjih blokov, zlasti Mrakove 1 ter Mlakar- naredlll vse, da je ne bodo pozidali. / ^ot« Tim Dok jeve i in 2, ki so 45 let prebi- in prostor, vendar je bila nje- cionalnem zemljišču. Ker Ministrstvo za okolje in pros- vali v urejenem naselju, so sova pritožba zavrnjena, vse kaže, da pri tem gre za tor, minister Kari Eriavec pa nejevoljni spremljali hrume- Tako se je postopek za izdajo nje strojev in tresenje blokov, gradbenega dovoljenja obno- začetek poskusov pozidave zelenic v KS Vodovodni je obljubil tudi pogovor s stanovalci. Ti so tudi prepričani, predvsem pa so bili začude- vil, konec marca pa je UE stolp, saj so praktično vse po- da bi na občini s sprejetjem ni, ker • kot neposredni me- Kranj znova izdala odločbo, kupili prekupčevalci, ni nik- odloka, da na parcelah, kjer jaši • niso bili stranka v po- da gradbeno dovoljenje osta- jer več mogoče postaviti par- stojijo večstanovanjski objek- stopku pri izdaji gradbenega ne v veljavi- Idrišč in tudi ne organizirati ti, ki jim ni določeno pripa- dovoljenja. Zato so s posre- 'Obdni zelo zamerimo, da zbirališča odpadkov," opo- dajoče zemljišče k stavbi, ni dovanjem sostanovalke in se niso zavzeli za nas, da#naš zarja predstavnik prizadetih dovoljena gradnja, dokler je v hlaati odvetnice Jelke Sajovic problem nikogar ne zamma. stanovalcev Peter Čolnar, postopku uveljavljanje Zako- pri UE Kranj vložili predlog Dejstvo je, da UE Kranj pri njegovo skrb pred pozidavo na o vzpostavitvi etažne last- za obnovo postopka izdaje izdaji dovoljenja ni upošteva- pa je potrdil tudi predsednik nine, lahko olajšali problem gradbenega dovoljenja in do- la veljavnega Prostorsko ure- KS Vodovodni stolp Ludvik in predvsem poskrbeli, da se bili skJep, da so stranka v po- ditvenega plana (PUP), kar Gorčane. Kot je povedala Jel- podobna napaka pri izdaji slovku. Inveslilot se je piilo- puineiii, da iiaj bi se gadilo ka Sajovic, so se zalo v začel- gtadbenega dovoljenja ne bi žil na Ministrstvo za okolje na nam pripadajočem funk- ku tega tedna že pritožili na več ponovila. Ob sobotah zgolj dežurstva V okviru varčevalnih ukrepov pri ministrstvu za javno upravo med drugim razmišljajo o ukinitvi sobotnega dela upravnih enot Mateja Rakt Kranj - O ukinitvi oziroma zmanjšanju obsega sobot- en© postaviti tudi vprašanje, koliko si takšne sobote lahko privoščimo - mesečno nas namreč vsaka sobota stane prijavno odjavnih zadev in li število zaposlenih, tako da osebnih dokumentov. so zdaj ob sobotah zaposle- S tem, da bi bilo smiselno ni le trije uslužbenci." Podo-obdržati sobotna dežurstva bno je na Jesenicah, kjer se nega dela upravnih enot in okrog štiristo evrov fiksnih zgolj v Kranju, Id je največja sobotno delo prav tako ni iz- davčne uprave, s čimer bi stroškov, ki jih ni mogoče upravna enota na Gorenj- kazalo za upra\ičeno. "Lani prihranili olaog 130 tisoč ev- zmanjšati," je še dodala skem, se je strinjal tudi vod- je ob sotiotah povprečno de- rov, se je ministrica za javno Olga Jambrek. V minulem ja oddelka za občo upravo . lalo osem sodelavcev za 21 upravo Inria Pavlinič Krebs letu 50 ob sobotah našteli od pri upravni enoti Tržič Ja- strank. Število strank se je pred časom pogovarj^d tudi 50 do 60 strank, delalo pa je nez Paiovšnik. Pojasnil je, letos še zmanjšalo, saj jih je z načelniki upravnih enot. od 15 do 17 zaposlenih. Letos da so v prvem letu, ko so bilo v prvih štirih sobotah v Poudarila je, da ne želijo so števijo zaposlenih zmanj- uvedli sobotno delo upra- povprečju 13," je pojasnila okrniti pravic strank, ki bi te šali na pet, saj se je izkazalo, vnih enot, ob sobotah naŠte-storitve upravičeno potrebo- je pojasnila Olga Jambrek, li 208 strank, že naslednje načelnica uprame enote Jesenice Alenka Bumik. Tudi vale. Zmanjšali naj bi le da je največje povpraševanje leto pa se je njihovo število pri njih so se stranke ob so- opravljanje storitev, po kate- po hitrih postopkih, se pravi razpolovilo. "Podoben trend botah najpogosteje oglasile rih ob sobotah ni povpraše* po raznih dokumentih, potr- se nadaljuje tudi letos. Naj- zaradi izdaje osebnih izkaz- vanja. Po nekaterih storitvah ob dilih, overitvah in podobno, večje povpraševanje je bilo Letos se je število strank še po upravnih overitvah, ki pa nic in potnih listov ter overitve dokumentov. Izredno sobotah ni velikega povpra- zmanjšalo, stranke pa še jih lahko stranke opravijo majhno zanimanje, je deja- Sevanja tudi na upravnih vedno največ povprašujejo na katerikoli upravni enoti," la Alenka Bumik. pa je za enotah po Gorenjskem, po enostavnih postopkih, je še dodal Palovšnik. O storitve s področja posegov Kljub temu se načelnici Zato so ministrstvu za javno smiselnosti sobotnega deta v prostor in kmetijstva. Za- upravne enote Kranj Olgi upravo predlagali, naj se dvomi tudi vodja oddelka za radi izredno majhnega zani- Jambrek zdi nekakšno de- ohrani nekakšno sobotno občo upravo in druge upra- manja za njihove storitve ob žurstvo majhnega števila za- dežurstvo v sprejemni pisar- vne naloge pri upravni enoti sobotah tudi načelnik upra- poslenih ob sobotah še ved- ni, kjer sprejemajo vloge za Radovljica Irena Jan. Ob so- vne enote Škofja Loka Bran- postopke, botah njihove storitve potre- ko Mumik meni, da bi bile no primerno, saj so tret)a vse upravne največja upravna enota v opravljajo upravne overitve buje precej manj strank kot delovne sobote smiselne Sloveniji. "Ker smo v času in izdajajo vsa potrdila iz ob običajnih delovnih dne- predvsem v času večjih za-recesije, ko varčujemo na uradnih evidenc, na podro- vih. "Zato smo že lani sep- menjav dokumentov in dru-vseh kondh, si moramo vse- čju prometa ter na področju tembra ob sobotah zmanjša« gih listin. Omejitev hitrosti Gorenjska avtocesta. Via- zamenjavo ploŠČ po končani dukt TržiŠka Bistrica. Zoženje zimi. Aprila letos je isti mot voznih in prehitevalnih pasov priznal, da je prihod pomladi v obeh smereh vožnje. Omgi- res omogočil začetek del. Žal še tev hitrosti na 60 kilometrov Čakajo na nove plošče, ki so jik na uro. Vzrok? Poškodbe ko- naročili pri češkem proizvajal- vinskih plošč, oblečenih z cu. Omenil je napačno odioá- gumo, na stiku ceste in viaduk- t€v projektanta objekta pri iz- ta na obeh straneh. Od kdaj? hiri prvih plošč. Druge naj bi Odjulija 2008, Kmalu bo torg bile boljše in tudi manj hrup- leto dni! ne. Vgrajevati naj bi jih začeli Delavci Družbe za avtocesta maja, obnovo cestišča na ohe\y RS (DARS) so komaj pet let polovicah viadukta pa naj hi po odprtju odseka avtoceste končali do letošnje poletne tu-Naklo-Podtabor odkrili po- ristične sezone. Skodbe dilatacij. Gume je za- Uporabnikom avtoceste naj- čela odstopati s plošč, ki so pri hrt ni mar, ali se vozijo prek ve^ih hitrostih postale nevarne italijanskih cdi čeíkih plošč na za vozila. Ker sose plošče dvi- stikih viadukta. Voznikom, ti gale irv poškodovale veČ vozil, imajo na avtih drage nalepke so morali omgiti hitrost na vi- za uporabo avtocest, pa gotovo aduktu. DARS je začel iskati ni vseeno, koliko Časa potrebu- krivca za poškodbe, ki si jih je jeta DARS in SCT za odpravo avg^ista lani o^^edal cù> teda- banalne napake! Pri obnovi nji minister za promet Rado- sta omejila svojo hitrost čez ravan Žeijav. Tedaj so ugibali, zumno in dovoljeno mqo. Go-ali je za poíkodbe plošč krivo renjci dokazujemo svojo strp- pluženje ali p a gre za slab o nost že ob vsakdanjem čaka nju kvaliteto materiala. S tem naj v kolonah na obeh straneh se ukvarja podjetje SCT kot iz- manjkajočega odseka avtocete, vajalec del, je menil prometni kjer se bo končanje gradnje minister, Ob ugotovitvi, da gre zavleklo do konca leta 2021. za izdelek italijanskega proiz- Stanje na viaduktu je nevzdrž- vajaka po naročilu, so previd- no z vidika prometne varnosti, no napovedali trajanje omait- saj večina voznikov ne upošte- vt hitrosti do tri mcsete. Pu jih je čas prehitel! Jeseni je Marjan Koler iz službe DARS za komunicira- va omejitve kljub obvtsiilom o radarski kontroli hitrosti rva tem odseku. Ali se bo morala zgoditi nesreča s hudimi posle- nje dejal, da bo podjetje SCT dicami, da se bodo odgovorni odpravilo napako na objektu, zganili in nam le vrnili del ie ki je Še v garanciji. OUjubilje zgrajer\e gorenjske avtoceste? Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vdć^k Î^JAMESTWIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik. Danica ZavH Žle^r UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Bošt^ Al?nka Brun, Igor Kavčič Suzana P. Kc^či^ Uria Petemel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vrlma Stanmnik. Simon Šubic, CvelD Zapkitnik, Dan^ Zavri Žlebir, Štdán Žar^; stalni sodelavd: Mar>ana AhaCč, Maja Bertoncelj, Ms^ Gr^orič. Ana Hartman, Jože KoSnjek, Milena Mildavâà, MiHa Naglič, jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Voirai* OBLIKOVNA ZASNOVA )emej Stritar, I tovarStritar d .o.o. TtHNIČNI UREDNIK Gr^ Flajnik FOTOGRAFIJA lina Dold, Gorazd Kav^Č LEKTORICA Marjeta Vc^id VODJA OG LAS N EGA TRŽE N| A Mateja Žvižaj COl^ENJSKi CLAS (ISSN \é r^istri^'ana blagovna m storitvena ZAamks $t 9771961 pri Uradu RS 28 int«klrtu a I no iaslnmo, Uslanovitelj in izdaj9l«IJ: CoreAj&ki glas, d.e.o., Kran) / Diœlrtofica: Maria VoKjak / Naslov: Slenveisov» casts 4, 4000 Krartj / Tťl.': 04/20> 42 00, favt 04/20^ 4213.«•mail Ínfo^g>g1a$.sÍ; malt oglasi m osmrtnice; tel.; 04/201 42 47 / (as: od ponede^ks do četrtka nep^lrtj^no od t. da 19. ure, petek od 8. do 16. ure. sobote, ntdelje In pruniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nak(Adi 22.000 izvodov / Redne priloge: Meja Co/arrj$ka, Letoprs Gore/ijSka {•nkrat lemo) in devet lokalnih pnlog / TIsk: Druck Carlr>ihia GmbH &C0KC. St VeH/Glan (it. Vid na ChniJ, Avstnja / NaroCnma: tel.: 04/20142 411 Cena itvoda: lesna n»- ro^nina. 140^0 EUR: Aedni p^a^rrlkl imajo 10% popusta, polletni 20% popusta, letni 2^% popusta; v cene ]ev/a£unan DOV po stopnji g,^ nai^nina «e upo^Reva od lako^ ite«il* ka časoptsa de pisnega prak ta. k^ vel|a od začetka nasMnfega obračunskega Oglasne storitve: po ceniku: oglasno teženje, tel.: 04/ soi 42 4^- V ř J v 4 GORENJSKA .51 Zelena luč za Mivko Radovljica ima pripravljene prostorske pogoje za gradnjo turističnega kompleksa na Mivki pri Šobcu. Marjana Aha^i^ visne povrSine, vključno s ...................................... parkiriščem, naj bi bile po Lesce • Radovljiški občinski načrtih zgrajene pod zemljo. svet je v sredo na seji soglas- Na prehodu med obema te- no potrdil spremembe pros- rasama in robom terase hipo- torskih aktov, ki omogočajo gradnjo načrtovanega turi- droma je obsežno območje zavarovanih habitatov - mo- stičnega kompleksa med hi- kiiSč in vodnih virov, ki mora podromom in kampom Šo- biti ohranjeno v naravni po- bec v Lescah, ter za območje, dobi. Ohranjen zeleni pas poimenovano Mivka, sprejel predstavlja naraven prehod tudi podroben prostoreld na- med obsežnim kompleksom črt. Gre za območje na dveh ohranjenih zelenih površin savskih terasah med hipo- na robu Sobca in površinami dromom in kampom Šobec na robu golfskih igrišč nad re- v Lescah, v katerega bo inve- gionalno cesto, Poleg vloge stiialo podjetje Tinex, d. o. o., ohranjanja zavarovanih živ- iz Šenčurja. Na gornji terasi Ijenjskih prostorov ima tudi naj bi stal hotel visoke kate- Rinkdjo prehoda divjadi med gorije z do 220 sobarni, kon- obema območjema. Svetniki grešni center s kapaciteto radovijišk^ občinskega sve-dvoran do petsto sedežev ter ta so ob sprejemanju doku-ob vstopu v kompleks manj- mentov opozôrili še na cestno ša športna dvorana z dodat- povezavo načrtovanega kom- nimi programi trgorine in pleksa - predvsem v luči dej- gostinstva. Spodnja terasa bo namenjena gradnji desetih stva, da jc odsek regionalne ceste med .Lescami in Ble-apartmaiskih objektov s dom, na katerega se priključi skupno zmogljivostjo do 150 cesta na Šobec, med najne- apartmajskih enot. Vse ser- varnejšimi v občini. Napovedujejo referendum Ker minister Kari Erjavec ne stori ničesar za odpravo težav z dimnikarji, so stekle priprave referendum. Simon Šubic Kranj • Vseslovenska dvilna pobuda Dimnik je začela priprave na referendum o razveljavitvi uredbe o dimnikarskih koncesijah in koncesijskih pogodb. "26. marca je minister za okolje Kdrei Erjavec obljubil ustanovitev posebne komisije, ki bo pregledala dimnikarsko zakonodajo in pripravila predlcg sprememb. Komisija naj bi začela delati takoj, a do sedaj ni bilo narejenega piav ničesar," je včeraj pojasnil predsednik Dimnika Tone Tone Kristan Kristan. V Dimniku opozarjajo, da so se letos tudi skrivnostno Čeprav se v dvilni inidati- vi zavedajo, da je za zmedo z povišale globe za občane, ki dimnikarji kriv nekdanji mi-dimnikarjev ne spustijo v nister Janez Podobnik, pa svoje domove. "Obveščeni vseeno razmišljajo, da bi vo- smo o več primerih, ko je in- livce pred evropskimi voiifva- špektor na prijavo dimnikar- mi pozvali, naj ne glasujejo ja izdal odločbo o prekršku za Karla Erjavca, ker ničesar in izrekel šeststo evrov globe, ne ukrene za odpravo nepra-poleg pa še zaračunal deset vilnosti. "|ezi nas tudi minis- odstotkov stroškov postopka, trov izgovor, da država nima Višina te kazni je bila še lani denarja za odškodnine, če bi dvesto evrov; kateri organ jo razveljavili koncesijske po-je povišal, se sploh ne ve. Po godbe. Kakšne globe morajo našem prepričanju se te od- plačevati državljani, ga pa ločbe izdajajo nezakonito," prav nič ne zanima," dodaja pravi Kristan, prepričan, da Kristan. Prav včeraj so v je potTojitev kazni odgovor Dimniku tudi izvedeli, da so "mafije dimnikarskih mono- bi]e koncesijske pogodbe leta polistov" na vse aktivnejše 2004 podpisane za štiri Jeta delovanje dvilne pobude. in ne osem, kot trdi Erjavec. Pogrešajo prireditveni prostor Mladi na Bledu očitno nimajo večjih težav, vsaj če sodimo po izredno slabi obiskanosti okrogle mize o problematiki mladih. Mateja Rant občina in poskrbeia tudi za ..............................................................................obnovo. V začetku aprila so Bled « Okroglo mizo Mladi tako uradno odprli Blejski in občina Bled je v okviru ob- mladinski center, kjer se činskega praznika pripravil mladi, ki bi želeli sodelovati Blejski mladinski center, ki pri njihovih dejavnostih, lah- se je pred časom preselil v ko oglasijo vsak dan med 17. prostore nekdanjega vrtca, in 19. uro. Še vedno pa bi po- Zato jih je predvsem zani- trebovali večji prostor, v kate- malo, kakšne načrte ima ob- rem bi lahko izvajali različne i^na s to stavbo, saj so v seda- prireditve in bi otrokom njih prostorih lahko uredili omogočili kakovostno pre- zgolj nekakšno informacij- življanje prostega časa. Pri sko točko, za izvedbo delav- tem so imeli v mislih redmo nic in predavanj pa morajo tudi dodatne prostore v stav- ponavadi prostor iskati drug- bi, kjer domujejo zdaj, a jim je. Kot kaže, pa se mladi na župan Janez Fajfar glede Bledu s tem ne obremenju- tega ni dal upanja. "Inte- jejo pretirano, saj razen so- resov je tu veliko," je bil kra- delavcev mladinskega centra tek. Strinjal pa se je, da bi in svetnika Antona Mežana prišla v poštev dvorana ne- na okroglo mizo ni bilo niko- kdanjega kina, ki je v lasti gar. Zato je vse skupaj izzve- župnije. Obljubil jim je tudi nelo boli kot klepet z župa- vso pomoč pri dogovarjanju Pred časom je na Bledu zaživel mladinski center nom. z lastniki, da bi jim dvorano Prostor v nekdanjem vrt- odstopili za različne priredit- gram. Tudi župan se je stri- lokadje za njihove dejavno- cu, v katerem sta tudi glasbe- ve. Anton Mežan jih je ob njal, da mora pobuda priti z sd je omenil še dvorano Tri- na in baletna šola, je mladin- tem opozoril, naj pred tem njihove strani, saj jih sam ni- glavskega narodnega parka skemu centm lani odstopila pripravijo konkreten pro- hče ne bo prosil. Kot možne in galerijo. Sindikat nima denarja Potem ko je že kazalo, da prvomajskega srečanja na Pristavi nad Jesenicami etos sploh ne bo, je organizacijo prevzel kar gostinec iz Doma Pristava. Urša Pffernel roniju, sindikat nima denar- lile težke gospodarske raz- dolgoletna tradicija druženja delavcev ob prvem maju v jeseniški občini letos prekinjena, ie kazalo še minulo sredo ziutraj. A na koncu se je najemnik Doma Pristava Alojz fanc odločil, da bo organizacijo prevzel kar sam. "Tradicije ne smemo ..............................................................................ja za organiziranje srečanja, mere. Prvomajsko srečanje prekiniti, sicer prvomajskih lesenice - Tradidonalno pr- "Situadja je izredno težka, v je v zraku viselo že lani, ko je srečanj na Jesenicah ne bo vomajsko srečanje na Prista- Acroniju prehajamo na 32- Zveza svobodnih sindikatov nikoli več! Zato bomo sreča- vi v Javomiškem Rovtu nad umi delavnik, mnogi delavd Slovenije, ki je običajno nje speljali sami!" je odločen Jesenicami vendarle bo. še dobijo manj kot štiristo ev- organizirala srečanje, odsto- J^nc. Kot je povedal, so že pred dnevi je kazalo, da bo rov plače, poleg tega morajo piJa 'od organizadje. Tako je priskrbeli šotor za petsto lju» dolgoletna tradicija prvomaj- odplačevati visoke kredite, na koncu ob pomoći Občine ^i» dogovorili so se s Pihal- skih druženj prekinjena, saj Zato bomo denar raje name- Jesenice prvomajsko sreča- nim orkestrom Jesenice- nobeden od sindikatov ni bil nili za pomoč našim danom nje organiziral Acronijev Kranjska Goia, za zabavo iii pripravljen prevzeti organi- pri plačilu položnic," je po- sindikat SKEÎ. Lani je sreča- ples bodo igrali Triglavski zadje prireditve. Kot je pove- vedal 2urman. Ob tem je nje tudi prvič potekalo na muzikantje, seveda pa bo dai Maijan Žurman, pred- poudaril, da jim je v sindika- Pristavi v Javomiškem Rov- poskrbljeno tudi za gostin- sednik sindikata SKEl v Ac- tu zelo žal, a v to so jih prisi- tu in ne na Poljanah. Da bo sko ponudbo. Markov smn' vsako leto bolj pester Ana Hartman ske in Dolenjske, pa tudi s Marka nastopili ljudski pevd moški kvintet KD dr. France ..............................................................................Primorske. Zanimanje se iz Kranjski furmani, Mladins- Prešeren in Mešana pevska Vrba • Minuli konec tedna je leta v leto povečuje, zato je ka pevska skupina Pojem.si, skupina dr. France Prešeren, dogajanje v Vrbi zaznamoval zelo dobrodošlo, da občina tradidonalni Markov smn', namerava povečati razstavni ki ga prireja Kultumo društ- prostor v Vrbi," je povedal vo dr. France Prešeren (KD). predsednik KD Jože Res- Na nedeljskem, sejemskem man, ki upa, da se bo pri-delu prireditve se je pred- hodnje leto na Markovem stavilo 22 obrtnikov in smn'u predstavilo več razs-rokodelcev. Na ogled so bili tavljavcev iz domače, lončarski, slamnati, lectarski žirovniSke občine. Organiza-in pekovski izdelki, dražgoš- torjem jo je letos nekoliko kd knahki, lesene skulpture, zagodlo le slabo vreme, kljub izdeOd iz soli in zelišč, rib- temu pa so bili z obiskom niška suha roba, predstavili zadovoljni. V sklopu so se Še Čevljarji, nogavičar, Markovega smn'a so letos usnjar ... "Toliko razstavi- drugič pripravili tudi srečan- javcev nismo imeli še nikoli, je pevskih skupin. V soboto Na Markovem smn'u se je letos predstavilo 22 največ jih je bilo iz Gorenj- so tako pred cerkvico sv. razstavljavcev. / ^ot« Kaj^ ^g«^«' L i GORENJSKA .si 5 Na jezeru tudi // plastika // Odlok o plovnem režimu na Blejskem jezeru je znova razdelil svetnike. Mateja Rant pripombe, ki so jih v odloku poudarila Aleksandra Žu-....................................... poskušali upoštevati, če je to mar. Kljub temu so bili nuio- Bled • 'Tovrsten odlok smo dopuščala zakonodaja. Pripo- gi svetniki prepričani, da ne pripravljali že dvakrat, a do mbe so se nanašale predvsem bi smeli kar "izbrisati" tistih, njega zaradi velikega kon- na vr^to dovoljenih plovil, pri id se z izposojo Čolnov ukvarjajo že vrsto let, pri Čemer so imeli v mislih zlasti družino flikta interesov nikoli ni čemer nekateri zagovarjajo prišlo," je še pred obravna-odloka o plovnem vo zgolj lesena plovila, drugi bi dovolili skoraj vse, in Polak in tako imenovane la-režimu na Blejskem jezeru določitev pristanišč, kjer je bodke. Župan Janez Fajfkr je ná zadnji seji občinskega mogoče oddajati plovila. Po zatrdil, da tega ne bodo storili, a bi bilo zanje treba opre-deliti novo pristanišče z sveta opozorila svetovalka za novem so tako recimo dovo- pravne zadeve pri občini Bled Aleksandra Žumer. To lili tudi plovbo plastičnih čolnov na vesla, kanujev, ka- novim prostorskim načrtom, se je izkazalo tudi tokrat, saj jakov, jadrnic in čolnov na za kar imajo eno leto časa. mnogi svetniki niso želeli električrJ pc^on, medtem ko Aleksandra Žumer pa je še podpreti predloga odloka, je možr.a izposoja izključno opozorila, da na Blejskem ker naj bi s tem števiinim lesenih čolnov, javni prevoz jezeru obstaja močan konflikt čolnarjem onemogočili pa je mogoče izvajati le s plet- interesov med razvojem opravljanje dejavnosti. Od njo in električnim hidrobu- turizma in varstvom narave, 18 prisotnih svetnikov je som. Burno razpravo pa je pri čemer se jé oprla na tako odlok« podprlo u svetnikov, sedem pa jih je glasovalo proti. znova izzvala določitev pris- mnenje inšpektorja za plovbo tanišč in privezov za čolne, po celinskih vodah, ki je iz- ki so namenjeni izposoji. postavil, da je Blejsko jezero Na osnutek odloka, ki so "Za ureditev pristanišč je glede prometa med najbolj ga obravnavali na prejšnji potrebna skladnost s pros- obremenjenimi celinskimi seji, so po besedah Aleksan- torskimi akti, čemur smo vodami v Sloveniji, celo bolj dre Žumer prejeli številne sledili rudi v odloku," je kot morje. Pas najprej zategniti pri sebi Kranjski svetniki so na sredini seji sprejeli odlok o rebalansu proračuna za letošnje leto, vodilne na občini pa so opozarjali predvsem, da naj bodo zgled pri zategovanju pasu. Vilma Stanovnik situacije občina ne namera- prodajalci (IC DOM) do 15. ....................................... va prodati delnic Gorenjske maja predstavili dokončen Křanj - Čeprav takrat še niso barike. Po drugi strani obči» terminski načrt del do zaslutili recesije, so kranjski na potrebuje več denarja ključka investicije, sporna svetniki večinoma že ob (okoli Šeststo tisoč evrov) vprašanja pa bodo reševali do-sprejemanju proračuna za zaradi spremenjene zako- govorno. Svetnike je zanimalo letošnje leto slutili, da bodo nodaje uveljavitve brez- tudi, kako je občina pripravlje-•potrebne spremembe. Pred- plačnega varstva za starše za na na dejstvo, da naj bi po i. log zanje so dobili na sredini drugega in naslednje otroke, juliju kranjske smeti prene- seji, ko so izvedeli, da naj bi več denarja pa bo šlo tudi za hali voziti v Tenetiše in kaj to v občinsko blagajno letos plače v javni upravi. Ravno finančno pomeni za občane, prišlo za okoli 7,2 milijona stroški za plače in stroški za Kot je pojasnil podžupan evrov manj od načrtovanega izobraževanje zaposlenih na Stane Štravs, je cena odlagan- (namesto 54,6 le 47,4 mili- občini pa so povzročili kar ja odpadkov v Kranju trenut- jona), vzrok za to pa so predvsem prihodki zaradi investicijske cene, ki so se zaradi spremenjene zakonodaje zmanjšali, manj od načrto- nekaj slabe volje med svetniki, ki so predlagali, da bi morali biti ravno na občini no precej nižja kot (v povprečju) drugje, saj znaša le 26 evrov za tono, drugje pa je zgled in pri stroških najprej okoli85evrov.Strošekbovečji zategniti pas pri sebi, nato tudi v primeru, če jih bodo po vanih pa naj bi bilo zaradi pa so vendarle potrdili pred- i. juliju vozili v Kovor. Če pa v ekonomske situacije tudi lagani rebalans. Tržiču ne bodo sprejeli kranj- prihodkov iz komunalnega prispevka. Prav tako zaradi spremenjene ekonomske Glede gradnje knjižnice v skih odpadkov, jih bo treba nekdanji blagovnici Globus voziti drugam {pripravljajo so svetniki izvedeli, da bodo rezervne možnosti). Se zadnjič Škofjeloški pasijon Danica Zavw.Žlebir dei, nam sporočajo Iz pasi« .........................................................................jonske pisarne v Škofji Loki. Skoija Loka • Zadnja pred- Doslej je bilo sedem predstava bo v nedeljo, 26. aprila, stav Škofleloškega pasijona, ob 16. uri. Naslednje uprizo- tista minulo soboto pa je ritve pa bodo znova šele leta bila še posebej zanimiva. V 2015 in 202Î. Za nedeljsko sedmem prizoru so namreč predstavo je na voljo še ne- sodelovali zamejski Sloven- kaj vstopnic na vseh prodaj» cl. Igralec, ki predstavlja Jenih mestih, obenem pa ve- zusa, je iz Standreža, rojst» Ijajo vstopnice, ki so jih nega kraja avtorja ákof^elo- ljud|e kupili za predstavo škega pasijona. patra Ro* 29. marca, ko je pasijon za- mualda, Lovrenca Marušiča. radi slabega vremena odpa- Angeli v tem prizoru pa so doma iz Sel na Avstrijskem Koroškem. Ta predstava je simbolično povezala slovenske ljudi iz različnih krajev, ne le z nekdanjega Freisin-škega gospostva. Sodelovanje z zamejskimi Slovenci je ideja režiserja Boruta Gart-nerja, saj ravno ti kljub bivanju zunaj meja matične domovine slovenski jezik še posebej visoko vrednotijo in se zavedajo njegove pomembnosti. Kranjska GoaA Kolesarska pot od Rateč do Belce Da so lahko odprli kolesar-sko pot od Rateč do Belce, so morali delavci Komunale Kranjska Gora na senčnih predelih dvaindvajset kilometrov dolge proge preorati in odstraniti ostanke snega, s katerim je bila letošnja zima v Zgornjesavski dolini več kot radodarna. V teh dneh bodo pot na trasi do 8dce dokončno preplastili z asfaltno prevleko, kot je povedala direktorica lokalne turistične organizacije Kranjska Gora Mirjam Žerjav, pa bodo kolesarsko stezo še letos potegnili vse do vhoda v vas Mojstrana. Prav tako naj bi letos zgradili nov most v Martuljku, kjer se morajo kolesarji zs zdaj na delu kolesarske poti še priključiti na nevarno glavno cesto. V dolgoročnih načrtih pa je seveda vzpostavitev urejene kolesarske povezave vsaj do jesenic. Kolesarska pot je sicer povezana s podobnimi potmi po Avstriji in Italiji; v slednji jo je mo* goče nadaljevati vse do trideset kilometrov oddaljene Pontebe, a je bila pot do nedavnega zaradi snega v okolici Trbiža §e neprevozna. M. A. Bistrica p«i Tržiču Novi krvodajalci v Tržiču Prejšnji četrtek in petek je Območno združenje Rdečega kri« ža Tržič pripravilo v sodelovanju s Transfuziološkim oddelkom Bolnišnice Jesenice spomladansko krvodajalsko akcijo. V gasilski dom Bistrica je prišlo 215 prostovoljcev, ki so se odločili za darovanje krvi. Kot je dejala zdravnica Zoja Zalo- kar z jesenic, je bilo drugi dan med udeleženci veliko novih krvodajalcev, česar so bili še posebej veseli. Spodbudno je, da se odziv krvodajalcev v triiški občini spet povečuje. Ivan Mlinarič je povedal, da so lani našteli spomladi in jeseni prek petsto udeležencev. Prva akcija letos je dosegla običajno povprečje. S. S. Smlednik Colfsko igrišče tik pred odprtjem Pred dvema letoma so pri Smledniku začeii graditi golfsko igrišče z 18 luknjami. Dela se bližajo koncu in Go!f igrišče Diners Club Ljubljana bo odprto maja. "V terminu od 1. do 7. maja bodo igrišče lahko preizkusili VIP člani Diners C&CC Ljubljana, teh je okrog 250, za javnost pa bo igrišče odprto od 9. maja dalje. Od 14. do 17. maja bo potekal teden golfa, sklop štirih turnirjev," je povedal Marko Štirn, predsednik uprave družbe Golf Projekti. M. B. B isce najstarejši kote Zadenite energijo za življenje vvrednostiC 10.000 KWB specialist za ogrevanje na pelete, sekance in polena Več o nagradni igi izveste na www.kwb.si tel. 03 839 30 80 KWB Classicfire (Id pOluOřI 60 kVV V á 6 GORENJSKA Največ tulipanov doslej V Arboretumu Volčji Potok se jutri, v soboto, začenja tradicionalna pomladna razstava cvetja. Jasna Paladin stal pred drugo svetovno voj- ..............................................................................no. "Park je bil z dvorcem Volčji Potok - Tradicionalna tesno povezan, saj je oblika že 18. pomladna razstava tu- gredic in razvoj parka vezan lipanov, cvetličarstva, dreves- prav na to čudovito baročno ničarstva in vrtne opreme ter stavbo. Na ministrstvu so vrtnarski sejem bo letos na nam prisluhnili, zato smo že ogled do}. maja, v Arboretu- začeli pripravljati projekte. V mu pa so parkovne povrSine dvorcu bomo v prvi fazi ure- po lanskem neurju» ki je dili večnamensko dvorano povzročil ogromno škode, za predavanja, koncerte in uredili še bo!} bogato kot leta druge dogodke." pre). "Posledice lanskega neur- V parku v prihodnjih dneh pričakujejo okoli petdeset ti-ja smo odstranjevali vso soč obiskovalcev iz vse Složimo, veliko drevja smo mo- venije in Evrope. "Spomladansko cvetje se letos prvič bohoti na kar tridesetih hek- rali požagati, smo pa zato tudi zasadili približno tristo sort drevja, ki bo do izraza si- tarih parkovnih površin in cer prišlo šele čez deset let. tulipanov bo na ogled največ Pred vhodom smo utrdili doslej. Skoraj dvesto sort iih tudi dodatna parkirišča, vse bo letos prvič cvetelo tudi v več pozornosti pa z novimi zgornjem angleškem parku, igrali in tematskimi delavni- Kot kaže, bodo v najlepšem cami posvečamo najmlajšim razcvetu prav v času razsta- obiskovalcem," je povedal ve,'' je povedala Melita Miš direktor parka Aleš Ocepek Strgar. Na ogled bo vseh tri- in dodal, da vsako leto pro- najst skupin tulipanov, med dajo več letnih kart, lani že njimi tudi najbolj posebni več kot tri tisoč, tudi ob fi- papagajski in polnjeni, prvič nančni pomoči sosednjih letos pa tudi petdeset sort občin. Predstavil je tudi na- botaničnih tulipanov. črte s starim Souvanovim V steklenjaku za staro dvorcem, ki bi si ga v prihod- upravno stavbo bo razstava njih petih letih ob pomoči ministrstva za kulturo želeli orhidej, v parku pa bodo na ogled tudi dela študentov Ji- postaviti na mesto, kjer je kovne akademije. Ponosni na Alpe Izšla je knjiga, polna prečudovitih fotografij. Že njen naslov: Alpe, kot jih vidijo ptice, pove vse. Dina Kavčič iiii« čili, dá želimo ta neverjetni ..............................................................................čudež - Alpe, čim bolj ohrani- Ideja znanega slovenskega ti in ubraniti pred vsalašnim alpinista in fotografe Matevža onesnaževanjem. To je pr/a Lenarčiča o tem, da bi pred- knjiga, ki tako podrobno in stavil Alpe iz zraka, je začela vsebinsko konsistentno pred- zoreti pred tremi leti. Do da- staWja Aipe v osmih državah, nes, ko knjigo že lahko obču« od Frandje do Slovenije, j dujemo, je s fotoaparatom katerimi živi 13 milijonov Iju- preživel 350 ur v ultralahkem di. Knjiga je izšla v sloven- letalu Pipistrel, Id porabi naj- skem in angleškem jeziku, v manj goriva, doseže pa višino velikem formatu, tehta pa več šest tisoč metrov. "Najboljše kot pet îdlogramov. Kupite in fotografije sem posnel ^odaj ogledate si jo lahko tudi na zjutraj ali zvečer, saj hribišele Gorenjskem glasu, kjer takrat dobijo svoj pravi zna- bomo v mesecu maju pripra- čaj," je povedal Matevž na vili predstavitev za Gorenj- predstavitvi Imjige. Monogra- sko, avtorja pa boste lahko fija, ki so jo s tekstom, ki ga ni tudi spoznali. Za konec Še veliko, opremili le strokovnja- misel, tí še kako dra: "Lepo- ki, želi dokazati dvoje: da bi se ta Alp je kapital, ki nima zavedeli privilegija lepote na- cene, ima pa neskončno vred- rave, ki nas obdaja, in se odlo- nost" Matevž Lenarčič z monografijo gg naročnine 04/201 42 41 e-po§tâ: narocnine@g-glas.si www.Qorenjskiqlds.si dipózn SířSSS®^' «i FIKSNA OBRESTNA MERA FIKSNO ZADOVOUSTVO. 9 UiftiTin« oQiiCfío o&r«»tno toero v ko padajo ii> imajt* doatop do •r«as in zMovoipi Doatai Let's start. ^ UniCredit Bank V Sopotnid čistili okolico Danica Zavrl Žlebir V združenju za promocijo prostovoljstva Slovenska filantropija si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljnega dela» zato od 20. do 2Ć. aprila v več slovenskih krajih poteka že deseti festival prostovoljstva. Temu se je z akcijo čiščenja okolja pridružila tudi terapevtska skupnost Projekt človek v Sopotnici. Okoli 30 udeležencev (uporabnikov in delavcev v skupnosti) je v torek kljub slabemu vremenu či- smeti, nam je povedal dežur- delovali tudi s krajevno ' t- - '.v . stilo okolico in v krogu štirih kilometrov okoli sedeža ni delavec skupnosti Sopotnica, sicer športni pedagog skupnostjo Zminec, ki je poskrbela za odvoz zbranih od- skupnosti nabralo več kupov Matjaž Kodrič. Pri tem so so- padkov. Poljanska obvoznica že bližja spet omogoča pritožbe in ► 1. stran upravm spor, tretji je napo-Sedaj pričakujejo, da bodo sled prenos lastništva. V pri- v kratkem dobili še manjkajoče gradbeno dovoljenje za meru poljanske obvoznice je bila zahteva za razlastitev to podetapo obvoznice. Za dana že junija 2006 in posto-vse druge v prvi fazi jih že pek se je zavlekel vse do letos, imajo, prav tako za predor ko je pred upravnimi oi^ani pod Stenom, za tretjo fazo od končan, le še sodišče mora predora do Zminca pa je vložena še ena zahteva za razla- določiti pravi6io odškodnino. Ob tem ugotavljajo, da je stitev, tako da končno grad- zasebni interes pravno za-beno dovoljenje pričakujejo šdten močneje od javnega. poleti. Kako potekajo postop- Kdaj se bo torej gradnja ki pridobivanja zemljišč, je obvoznice začela? Župan podrobno razložila skrbnica Draksler pravi, da je soinve- projekta Zdenka Lukančič. stitor (direkcija za državne Odkupi zemijišč od več kot ceste) za prvo fazo že izbrala sto lastnikov so \ispešno po- izvajalca, o čemer pričakuje- tekali, za tiste, ki tega niso že- jo, jih bo obvestila maja. Ta- ieli, pa je državno pravobranilstvo zahtevalo razlastitev. krat bo tudi razpis za izvajalca za predor. Pridobitev in Na odločbo o razlastitvi so koriščenje evropskega de- mogoče pritožbe in še mož- narja pa zagotavlja, da bo ob- nost upravnega spora, na- voznica zgrajena leta 2012 slednji korak je parceladja, ki ali 2013. Pod b rez) e Čistili gozd in travnike člani Gorenjskega ekološkega društva In krajani Pod-brezij so pripravili 18. aprila že drugo čistilno akcijo letos v vasi in okoiici. Marca so skupaj s člani TVD Partizan očistili okolico nogometnega igrišča in doma kulture. Tokrat so Čistili gozdne in travniške površine ob lokalni cesti na zahodu Podbrezlj. Več kot petdeset udeležencev je napolnilo skoraj toliko vreč z raznimi odpadki. Vreče so naložili na traktorsko prikolico in jih odpeljali na deponijo Kovor. Kot je sporočil tajnik društva jernej )e- glič, so si z obžalovanjem ogledali več območij s trajno uničeno naravo. Nova dostopna cesta v separacijo peska je načela stabilnost brežine, ogroženo je rastišče zavarovane tise, v onesnaženem potoku Lešnica pa ni več življenja. S. S. ^ - i k 4 •• •• o •••••• •• •• :: •••••• •• v Uma .sta novnik 1 Vsak pokal ima svojo zgodbo Tako pravi kapetan blejskih odbojkarjev Matija Pleško, ki se je skupaj s soigralci v torek zvečer v radovljiški športni dvorani veselil novega naslova najboljših v Sloveniji. Vilma Stanovnik Rddo^iicâ • S finaJniini tekmami med ekipama ACH VoUeyja in Salonitom iz An-hovega se je končala letošnja domaČa odbojkarska sezona. V treh obračunih naj-boijših slovenskih moštev so zanesljivo slavili člani blejskega moštva, za pogovor pa smo po torkovem siavju prosili 33-letnega kapetana ACH VoUeyja Matijo Plešká. kar kiubu daje vse možnosti za razvoj. Če naslova državnega prvaka ne bi potrdili, bi se lahko nadaljevalo tudi driigače. Tako pa smo igralci na igrišču naredili, kar je bilo v naših močeh» in s tem sem zadovoljen." Je bil po vaši oceni letošnji veliki finale državnega pr« venstva vreden tega imena^ "Mislim, da je bil. Na dru» gi strani mreže je bila ekipa, ki se je zasiiiženo uvrstila v finaJe slovenskega državnega prvenstva in tudi po njihovi zaslugi mislim» da so na vseh treh tekmah gledalci videli zelo solidno odbojko z nekaj lepimi potezami na vsaki strani. Na koncu se je pač izšlo tako, da smo potr* Kapetan blejskih odbojkarjev Matija Pleško se je izkazal dili svoj primat v Sloveniji in tudi na zadnji finalni tekmi minuli torek zvečer v domači dejstvo, da je ACH Volley radovljiški dvorani./Fe^T'"»^©" trenutno pač prvo odboj kar- Ali že razmišljate o novi sezoni, ostajate v blejskem moštvu? "Trenutno sem bil osredotočen na finalne tekme, o drugem nisem razmišljal. V prihodnjih dneh pa bo treba seveda začeti misliti tadi na novo sezono, sprejemati odločitve kako naprej." Ali še štejete naslove dižav» nih prvakov? "Seveda, vsak naslov prva« kov je lep, vsak osvojen pokal ima svojo zgodbo. Jaz sem se naslova državnega prvaka veselil že osemkrat. Trikrat v Kamniku in sedaj že petkrat z ekipo Bleda." sko moštvo pri nas. To me seveda zelo veseli." rodnih tekmah pa tudi nekaj sbbših? Čin, z zmago v državnem prvenstvu. Želeli smo si res ne- Kaj si boste v minuli sezoni najbolj zapomnili? "Cela sezona je bila nekaj posebnega, niČ pa ni bilo takega, kar bi si posebno za- "Res se je letos v našem kaj več, zastavili smo si še pomnil. Ker pa sem po nara- Cela sezona pa ni šla pov- klubu marsikaj dogajalo, višje cilje, toda na koncu vi optimist, vedno sku5am iz sem po načrtih. Bilo je veliko vendar pa se je sezona kon- smo vseeno zadovoijni, saj glave izločiti slabše stvari in dobrih trenutkov, na medna- čala na najlepši možen na- smo postali državni prvaki, se spominjati prijetnih. " Kranjčani niso bili kos Koprčanom Vaterpolisti so odigrali tretji krog drugega dela prvenstva^ v derbiju med Triglavom in koprsko Rokavo pa so v kranjskem bazenu slavili gosti iz Primorske. Vilma Stanovnik Kranj • Potem ko so v gosteh najprej premagali ekipo Branika, nato pa minuli konec tedna še ekipo Slovana Olimpije, so se vaterpolisti kranjskega Triglava minulo sredo ZN'ečer v domačem bazenu prvič v drugem delu letošnjega državnega prvenstva predstavili domaČim gledalcem. Precej pomlajeno domače moštvo, v katerem je manjkal tudi oboleli Čedomir To-dič, se je sicer dobro upiralo favorizirani ekipi Rokave Ko- V derbiju so se domači vaterpolisti Triglava bolj izkazali v obrambi kot v napadu./Feto: Tiru oou pra, v kateri igrata tudi ne- kdanja Triglavana Teo Galič današnjo tekmo smo že vna- državnih prvakov. z ekipo čakajo spet dnigi ko- in Erik Bukovac, na koncu prej vedeli, da so gostje iz "Koprčani so ktos nasto- nec tedna v maju. "V nada- pa so za zmago z u : 7 mora- Kopra favoriti. To pa pred- pali v jadranski ligi, kjer so Ijevanju rednega dela doma li čestitati gostom. "Na prvi vsem zato, ker imajo kar odigrali 22 močnih tekem, igramo z Branikom ir. Slova-tekmi v Mariboru smo viso- osem kupljenih igralcev iz mi pa smo odigrali le nekaj nom Olimpijo, v gosteh pa s ko zmagali s 16:7, v Ljublja» drugih slovenskih klubov in tekem slabe lige Alpe Adria, Koprom. Ce bo šio vse po ni pa nam je minuli konec tujine. Kljub temu se je naša poleg tega pa smo se udele- načrtih, se bomo v velikem tedna ekipa Slovana Olimpi- mlada ekipa dobro izkazala v žili dveh turnirjev. Tako tre- finalu porrierili s Koprom, je pripravila presenečenje, obrambi, slabše pa nam je nutno nismo v najboljši for- Čeprav so Koprčani boljša saj so v moštvo poklicali nc- šlo v napadu," je po tekmi mi, vendar pa je do velikega ekipa» se bomo za finale do-kdanje igralce, katerih odpor povedal trener Aleš Komelj, finala še daleč," napoveduje bro pripravili in skušali dobismo štrli šele v drugem delu ki se zaveda prednosti Pri- kranjski strateg Komelj» ki ti vsaj kakšno srečanje," še igre in zmagali z 12 : 8. Za morcev rudi v boju za naslov ga nove tekme drugega dela dodaja Aleš Komelj. Jubilejna veslaška regata na Bledu Jutri in v soboto bodo na Blejskem jezeru pripravili že 50. prvomajsko regato, na njej pa bomo lahko videli tudi vse najboljše domače veslače. Vilma Stanovnik tudi slovenski čota med dvojnimi četverci z Janezom in Bled • Letošnja tekmovalna Jernejem Juršetom, Gašper- sezona se je za veČino sloven- jem Fistravcem in Janezom skih veslačev začela 4. aprila v Zupanœm. Na tretje mesto se Kopru, konec minule^ tedna je uvrstila nova blejsko-izolska pa so naši veslači nastopili posadka z bratoma Janoni in tudi že na prvi mednarodni r^ Lukom Špikom. Janezom Žugati, na odprtem državnem panom in Andražem Kre-prvenstvu na zagrebškem Ja- kom.Tudimeddvojdbrezkr- runu. Tam sta v konkurenci enojcev prvi dan nastopila marja in mladinkami so se naši veslači dobro održali, tudi Iztok Čop in Luka Špik. Še več zanimivih obračunov Iztok je osvojil drugo mesto za na vodi gre pričakovati jutri in mladim Hrvatom Sinko\i- v nedeljo na Blejskem jezeru, čem, Luka Špik pa je osvojil ' kjer je že vse pripravljeno na šesto mesto. V dvojcu brez kr- jubilejno 50. prvomajsko rega-marja sta nastopila tudi Miha to. Jutri dopoldne bodo na Piiih in Rok Koiander in osv> sporedu predtekmovanja, pojila tretje mesto. Dru^ dan pr- poldne med 15. uro in 17.30 pa venstva, v nedeljo, je v četver- finalne vožnje. Prav tako bodo cu brez krmarja zmagala naša v nedeljo dopoldne med 10. in olimpijska posadka z Mihom 12.30 predtďanovanja, finalne in Tomažem Pirihom, Ro- vožnje pa se bodo začele ob kom Rozmanom in Rokom Rolandrom, najboljši pa je bil 14.50 in predvidoma končale okoli 18. ure. Andraž in Sofi prvaka med mladinci Minulo soboto je pod kupolo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v latinsko ameriških plesih. Na njem se je pomerilo 82 parov iz trinajstih sloven-skih plesnih klubov. V kategoriji članov sta zmagala jurij Batagel in Kranjčanka jagoda Štrukelj (PK Fredi), velik uspeh pa sta dosegla tudi člana kranjskega kluba Studio Ritem Andraž Erzin in Sofi Shutkina (nas sliki), ki sta postala državna prvaka med starejšimi mladinci. Za nagrado bosta septembra odšla na svetovno prvenstvo na Kitajsko. Odlično sta nastopila tudi Aljaž Erztn m Urša Aleksič, ki sta osvojila tretje mesto med mladinci. V. S. ROKOMETNI KLUB SAVA KRANJ vabi na ogled rokometne tekme 1 A DRŽAVNE ŽENSKE ROKOMETNE LIGE RK SAVA KRANJ in ŽRK BREŽICE v soboto, 25.4. 2009, ob 20.00 uri v Športni dvorani na Planini! SHIKL ârUniOeditBartc OraftASLOVINK Gorenjski Glas fm Obsežno reševalno delo Lani so imeli slovenski gorski reševalci 296 intervencij. Kot ocenjuje Miro Pogačar, so ponekod zelo obremenjeni. Stojan Saiê hinj pa jih je imela samo av-....................................... gusta 19. Odmevno je bilo re- Ljubelj • 0b6ii ztx>r Gorske Ševanje belgijske mladine v reševalne zveze Slovenije, ki naših gorah. Gorsld reievald je bil v ponedeljek na Ljube- so se izkazali pri delovni ne- l)u. so začeli s podelitvijo pla- sreči v HE Avče in odstranje- ket za 4o-letno reševalno vanju razbitin našega letala delo, listin za častno članstvo na Komld Veliko so imeli izobraževanj, zato so pridobUi 22 novih reševalcev. Kadra in spominskih plaket svojcem ponesrečenih reševalcev. Priznanja so Ic skromna jim siccr nc nwijka, nimajo zahvala za trud in tveganja, pa jasne vizije razvoja gorske-na katera so pripravljeni reševalci. ga reševanja» je ugotovil Pogačar. Lanski izredni občni Predsednik zveze Miro Po zbor ni potrdil odstopa pred- ga^ je v poročilu o lanskem sednika« a na Ljubelju ni do- delu ocenil, da pri sedanji bil podpore za predlagane organiziranosti nimajo re- spremembe statuta zveze, zerv. Obremenjenost posa- Vseeno je menil, da bo treba meznikDvjenamejizmožne- urediti status gorskega reše- ga, kar potrjuje analiza akdj. valca, povečati število reševal- Vseh intervencij so imeli cev v krajih z nevarnimi špor- to je 52 manj kot leto ti, v odločanje vključiti in- prej. Največ so jih našteli v štruktorje GRS in poenotiti Bovcu (54), postaja GRS Bo- poglede na letalsko reševanje. Plaketo za življenjsko delo je dobil tudi janež Brojan iz Mojstrane; ob njem Dušan Polajnar In Miro Pogačar. KRAN) Drogo prodajali v bližini šol Kranjski policisti so ta teden prijeli tri ulične preprodajalce, ki so drogo prodajali v okoli izobraževalnih ustanov v Kranju. Povečano aktivnost preprodajalcev so zaznali že pred časom, zato so okoli srednjih šol in Fakultete zadnja dva meseca povečali nadzor. Na Zlatem polju so tako ta teden zasačili az-letnika iz okolice Kranja» ko je sovrstniku prodajal conopljo. V vozilu je imel precizno tehtnico za tehtanje droge in 40 gramov konoplje. V bližini nekdanje mlekarske šole na Planini so zalotili 24^letnika iz okolice Kranja, ki je imel v vozilu vrečko amfetamina, prav tako tudi tehtnici, ki sta bili najbrž namenjeni tehtanju droge, in ponarejena stoevrska bankovca. V centru Kranja pa so policisti prijeli 32'letnega Kranjčana, ki je posedoval enajst zavojčkov heroina, pakiranega v količinah za enkraten odmerek. Zoper vse tri osumljence so policisti spisali kazenske ovadbe. S. Gorenjcem prodajali heroin Gorenjski policisti so ta teden odločno stopili na prste domnevni kriminalni združbi, ki je z drogo oskrbovala velik del odvisnikov na Gorenjskem. Simon Šuferc Kranj • "Iz do sedaj zbranih obvestil je združba osumljena izvršitve prek štiristo kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, saj je pretežno s heroinom oskrbovala odvisnike na območjih Kranja, Tržiča in Ško^e Loke. Združba je v času preiskave preprodala skupno okoli pet kilogramov heroina, s preprodajo pa so si pridobili za okoli 130 tisoč evTOv protipravne premoženjske koristi." je včeraj razložil Andrej Zakrajšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj. Zaključno akdjo kriminalistične preiskave zoper domnevno združbo so kriminalisti in potítisti izvedli v Domnevne člane kriminalne združbe, ki je oskrbovala odvisnike v Kranju, Tržiču in $koi]l ponedeljek. Pridržali so de- Loki, so kriminalisti v sredo pripeljali k preiskovalnemu sodniku. / Feio;Tina OûW set oseb iz Kranja, Tržiča in Škoi]e Loke, starih od 22 do nega gradiva, med drugim ženskimi ovadbami v sredo valne ukrepe. "Gre za naj-49 let, med njimi tudi do- tudi telefone, tehtnice in go- privedli na zaslišanje k pre- večji uspeh gorenjske polici-mnevni vodji zdnižbe, 22-in tovino. Zasegli so jim tudi iskovainemu sodniku, ki je je na področju prepovedanih 44-letnega Kranjčana. Pri heroin in konopljo, pakirana za vse odredil pripor. drog v tem letu. Ali bo zara- osimiljenih, ki so vsi policiji v zavitkih za nadaljnjo pre- Kriminalistična preiskava di razbitja združbe na 20 zaradi pečanja z drogami prodajo. Na podlagi zbranih je stekla sredi lanskega de- renjskem heroinskem trgu znani že od prej, so opravili obvestil so kasoeje zoper tri cembra, pri preiskavi pa so zazijala luknja, pa bo poka« tudi deset hišnih preiskav, v osebe pridržanja odpravili, kriminalisti uporabljali tako katerih so našli veliko dokaz- preostalih sedem pa so s ka- klasične kot prikrite preisko- zal čas,*' je še dejal Zakrajšek. CORrČANE Rop sredi ceste V ponedeljek nekaj pred polnočjo sta neznana storilca na lokalni cesti pri Goriča-nah ustavila vozilo 34*letne* ga voznika iz Ljubljane. Ljubljančanu in sopotniku sta zagrozila z noŽem, zato sta jima izročila denar in mobilni telefon. Policija išče suhega moškega, visokega od 180 do 1S5 centimetrov, in mlajšega moškega s temno rjavimi in rahlo skodrani-ml lasmi, tudi suhe postave. Kranj Dokumente in denar v torek popoldne je nekdo vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred trgovskim centrom v Kranju. Tat je odnesel poslovno torbo, v kateri so bili razni poslovni in osebni dokumer^ti ter 3200 evrov gotovine. S. Š. www>tlakovec.sl ínfo@tlakovec.sí teh: 02 / 450 38 60 ^ É v J lAMTI»2tP Ka j j e modi pri tožilcih? Na kranjskem sodišču se je v sredo nadaljevalo sojenje zaradi domnevne organizacije prevoza desetih kilogramov heroina. Simon Šubic Kranj « Že februarja je okrožna sodnica Andrijana Ahačič napovedala konec sojenja 29-letnemu Mateju Omanu, njegovemu 27Jetnemu bratu Juretu (oba iz Žabnicel in 26-ietnemu Albancu Ardia-nu Canu (prebiva v Avstriji), a se bo sodni proces na kranjskem okrožnem sodišču zoper domnevne člane hudodelske združbe, ki naj bi avgusta lani s Kosova v Slovenijo pretihotapila deset kilogramov heroina, zavlekel vsaj do junija, ko je napovedana nova obravnava. V sredo, na zadnji obravnavi, so mogli (drugič) zaslišati le Boštjana Glaviča s Policijske nekaj dodatnih prič, če jih bo kar naenkrat izmislili itali- Privedba obdolženih na sodišče / Foto Tina oeki uprave Kranj, pa še ta po seveda našlo. Vodja kianj- mnenju obrambe ni povedal skega tožilstva Irena Kuzma ničesar otipljivega. 7,ato ho je predloge obrambe po do- sodišče na njen predlog na- datnih zaslišanjih označila slednjič zaslišalo vodjo sek- za zavlačevanje, kar je ozrač- torja kriminalistične polidje je v sodni dvorani - ne prvič v Kranju Boštjana lindava, na tem sojenju • nekoliko se- ki je bil v času aretacije ob- grelo. Za jezo tožilke je na- dolžene trojice vodja oddelka mreč tudi tokrat poskrbel za organiziran kriminal na Milan Kistič, zagovornik pr- Polidjski upravi Kranj. Sodišče bo na predlog voobtoženega Mateja Omana. "Da lahko opravičujejo janske vire, kai je postal hit v državi," je dregnil odvetnik. Kuzraova je zaradi namiga, da si tožilstvo dokaze izmišljuje, seveda takoj protestirala. nakar je Krstič dodal, da je v zadnjem času tudi moda, da so tožila užaljeni. "Odvetnik, s komentarji že malo prekoračujete meje dovoljenega. Zadržite se," je besedni dvoboi ustavila obrambe na naslednji obra- uvedbo posebnih ukrepov predsednica sodnega vnavi (8. junija) zaslišalo še zoper obtožene, so si sedaj Ahačičeva. Gorenjski Glas wvw.corenjsxîglas.si AKTUALNO POGOVOR REPORTAŽA NA ROBU SLOVENCI PO SVETU Pogovor Dr. France Bučar pravi: "Svoboda duha nam manjka." Reportaža Beograd je še vedno priljubljen izletniški cilj Slovencev. Pogovor Tomaž Gantar, umetniški vodja Folklorne skupine Sava Aktualno Rado Pintar, vodja oddelka za infrastrukturo na Občini Radovljica: "Za postopno prilagajanje Javna osvetljava največji svetlobni onesnaževalec Erika Pogačnik iz Podbrezij je na Filozofiki fakulteti v Ljubljani diplomirala na temo Svetlobno onesnaževanje v Triglavskem narodnem parku. Javna razsvetljava je največji onesnaževalec, problem so tudi pretirane in nepravilne okrasne osvetlitve objektov in celo stanovanjskih hiš. Suzana P. Kovačič nja okolja za veČino svetilk prepoveduje svetenje nad vo- zahtevara Uredbe o mejnih vrednostih svetlobne- Osredotočili ste se oa sve- doravnico v vesolje in zahteva ga onesnaževanja je v radovljiškem občmskem proračunu za leto 2010 zagotovljenih 25.800 evTov. Skupni strošek funkcioniranja obstoječe javne razsvetljave je približno 189 tisoč evrov na leto. Z novimi varčnimi svetilkami in Uredbi prilagojeno javno razsvetljavo bi ta strošek znašal približno 131 tisoč evrov na leto. Ocena vrednosti investicije celotne obnove javne razsvetijave zna- ša 329.500 evrov brez DDV." tlobno onesnaževanje v Tri- uporabo popolnoma za^enče-glavskem narodnem parku. nih svetâk. Občine morajo Kaj ste ugotovili? osvetljevati površine z okoli- Triglavski narodni park sko prijaznimi svetilkami, ka- fTNP) je že nekoliko svetlobno terih delež svetlobnega loka, onesnažen, glavni vzroki za to ki seva navzgor, je enal< nič izhajajo iz večjih bližnjih in odstotkov. Uredba zahteva daljnih mest, kjer pre\4aduie tudi zmanjšanje porabe ener- prekomerna in neustrezna gije za javno razsvetljavo, kar javna razsvedjava. Svedoba se pomeni, da bodo občine mo- namreč pod majhnimi koti širi več sto kilometrov daleč. rale poskrbeti za radonalno rabo enermje, in sicer tako. da NaobmočjuvsehosmihobCin se bodo osvedjevale le povrSi- (Kranjska Gora, Bled, Jeseni« ne, ki so potrebne, v konáni, ce, Gorje, Bohinj. Tolmin, Ko- k) je potrebna, in v času, ko barid, Bovec), ki imajo del po- svedobo potrebujemo. vršine v parku, je skupno oko- Sicer pa uredba predpisuje li 7100 svetilk javne razsveflja- ciljne vrednosti in načine ve, res pa jih od tega le pet od- osvetijevanja tudi za razsvet« stotkov leži neposredno v par- Ijavo proizvodnih objektov, ku, V nobeni od teh občin poslovnih sta^i), stanov, 6- občini delež popolnoma za- sad, kulturnih spomenikov, senčenih svetilk ne presega 10 športnih objektov, objektov za odstotkov in prav takšen je c^laševanje,..." tudi delež popolnoma zasen- Miro Koželj, župan občine Šenćtu: "Pripravljavec Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja verjetno ni razmišljal, koliko denarja je potrebno za zamenjavo vseh svetlobnih teles. Uredbo zato upoštevamo, kolikor zmoremo, in v občini Šenčur sveti že kar nekaj novih svetilk, katerih svetlobni tok je usmerjen samo navzdol. Nova svetila so sicer precej ekonomična, saj z njimi privarčujemo do 70 odstotkov energije." čenih svetilk v parka Kaj bi denimo Bled moral na- V turistično usmerjenih rediti za zmanjšanje svetiob- središčih je vse več osN'ed jenih nega onesnaževanja, ali pa hotelskih objektov, reklamnih panojev, kulturnih spomenikov, cerkva... Tudi število sve- Rianj kot prestolnica Gcren}-ske? "Pomembno je zavedanje, Erika Pogačnik I Foto: Tina Dok tilk V TNP narašča predvsem da za zmanjšanje svetlobne na račun turizma. Tako bo na onesnaženosti ni potrebno Kaj lahko storimo za zmanj* različnih živalskih vrstah in si- stanje nočnega neba in na ugasniti vseh luči, temveč le ševan^ t^ problema doma? cer lahko povzroâ dezorienta- druge geografske dejavnike vzpostaviti dobro razsvetljavo. "Prihranimo lahko pri po- djo, poleg t^ je čas živali, ki vplival tudi športno relaeadj- To je razsvetljava, ki ni pre- rabi električne energije 2 varć- so aktivne v nočnem času, sld center Pokljuka, ki je že v močna, ne osvetijuje neba in nefšim načinom osvedjevanja skrajšan zaradi svetlobnega fezi izgradnje. je energetsko varčna. Tudi z tako notranjih kot zunanjih onesnaževanja, zato imajo Le v občini Gorje, ki je do ustreznimi sijalkami lahko površin. V zadnjem času je manj časa za prehranjevanje, nedavnega imela malo javne zmanjšamo porabo električne opaziti porast osvetijenih fa- razmnoževanje, spremeni se razsvedjave, je bila leta 2007 energije. Najustreznejše so si- sad, saj ljudje velik poudardc tudi njihovo vedenje. povprečna poraba električne jalke, ki imajo poudarien tu» dajejo tudi zunanji osvetlitvi Uporaba nezasenčenih sve- energije za javno razsvetijavo meni in rdeči spekter svetiobe. hiš in vrtov, predvsem iz estet- tilk povzroča bleščanie, kar manjša od dljne vrednosti Glede na to, da je gostota skega razloga. Razl(^ je naj- občutijo predvsem starejši (44,5 kWh na prebi\'a]ca na prometa v nočnem času, od verjetneje v tem, da premab ljudje. Izpostavljenost umet-leto), Id jo določa istega leta enajste ure zvečer do pete ure vedo o tej tematiki, zato je po- ni svetlobi v času spanja lah-sprejeta Uredba o mejnih zjutraj manjša, priporočamo membno ozaveščanje ljudi." ko povzroči, da se zmanjša vrednostih svetlobnega one- tudi ugašanje svetil oziroma snaževanja okolja. zmanjšanje svetlobnega toka Glede na podatke javne raz- pri osvetijevanju kulturnih Slovenija je v Evropi velika s vetlobn a ones n aževaika. izločanje hormona melato-nina, kar lahko vpliva na spa- nje in sploino poňifie, zato svetljave, terenskega opazova- spomenikov» predvsem cer- menda takoj za Bdgjjo. Kako je pomembno, da zunanje nja ter meritve sija neba in po- kva, reklamnih panojev in to vpliva na zdravje ljudi, pa svetilke ne svetijo v prostore snetkov vsenebne kamere, drugih osvedjenih površinah, tudi na živali în rastline? za spanje. Raziskave so po- lahko rečemo, da največjo tudi glede na delovne dneve. "Umetna svetloba zaradi ka^e, da zmanjšana sinte- grožnjo za TNP predstavlja praznike, letne čase in druge spremenjene naravne razsvet- za melatonina lahko povzro- Marko Hočevar, vodja Oddelka za razvoj in inve- prekomerna in neustrezna omejitve sticije na MO Kranj: "Skoraj 95 odstotkov vseh razs>^java občinskih središč, II Ijenosti povzroča posledice pri či tudi rakasta obolenja.' svetilk v Kranju je namenjenih osvetljevanju javnih površin. Skladno z Uredbo imamo že nameščenih 1100 svetilk od skupno 5823, kar pomeni 20 odstotkov svetilk. Skupno bo MO Kranj morala zamenjati 4300 svetil, kar pomeni znesek 1.290.000 evrov. To bo mogoče doseči do konca leta 2016 s proračunskimi sredstvi ali s pomočjo zasebnega sektorja, ki bi vlagal v posodobitev javne razsvetljave in si investicijo povmij z doseženimi prihranki." S. K. k)er je nočno nebo ponekod že močno preosvetijeno." Največji vir svetlobnega onesnaževanja je torej javna razsvetljava. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega one* snaževanja okolja iz kta 2007 tudi občinam nalaga oeka j ot> veznosti. da se stanje popravi. "Uredba o mejnih vrednostih svetíobnega onesnaževa- Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja iz leta 2007 nalaga roke prilagoditve: DEJSTVA Razsvetljava Rok prilagoditve Razsvetljava cest in javnih površin do 31.12. 2016 Razsvetljava kulturnih spomenikov do 31. u. 2013 Razsvetljava objektov za oglaševanje do 31.12. 2008 Razsvedjava ustanov in športnih igrišč do 31.12. 2012 Razsvedjava poslovne stavbe do 31.12. 2012 Pogovor Svoboda duha nam man D V PVUHCC ^^^ nedavnim je pri založbi Didakta izšla nova knjiga dr Franceta Bučarja z naslovom Slovenci in prihodnost. Ob prihajajočem Bučar dnevu upora proti okupatorju sva strnila nekaj misli o aktualnem položaju države in naroda^ avtor pa razlaga tudi, zakaj je človekova miselna svoboda, ena temeljnih tez njegove knjige, tako bistvena za preživetje slovenskega naroda. Igor Kavčič V vaši novi knjigi Slovenci in prihodnost med drugim zagovarjate povezavo med narodnoosvobodilnim bojem v 2. svetovni vojni in osamosvojitvijo Slovenije ieta 1991. Oba upora je vodila želja po narodovi avto* nomnosti in svobodi. Mnogi se danes najbrž ne bi stri* njali s podobno povezavo ali primerjavo» da je vendar* le šlo za nek drug čas. V čem VÎ vidite to podobnosti "Seveda je obakrat šlo za drug Čas, a vendarle tudi za neko isto stvar. Pri tem mislim na dovekovo miselno in intelektualno svobodo. Leta 1941 nam je ta upor, pa ne toliko zoper Italijane in Nemce, tudi ne zoper našo tako imenovano "reakcijo", omogočila predvsem zavest, da je naša usoda odvisna predvsem od nas samih in če hočemo v prihodnosti kaj narediti, se moramo najprej samj osvoboditi lastne hipo- Or. France Bučar» avtor knjige Slovenci in prihodnost, ki bi jo Slovenci lahko imeli za učbenik. 1 ^ototCobazokav^ić teke starega mišljenja. Ta« ~ problem je potem ostaJ do mosvojiti. Pomembno pa je, dlj smo dose^, uresničen je smem tako reči. Biti enako- kot je, ena največjih preprek " OsUTKOSVOiitCV današnjega dne. V letih da so nosilci ist^a mišljenja, naš tisočletni sen in podobne praven, je bilo za Slovence za njihovo neumno politično , M J v7 1990-91 smo bili spet pred ki so vodili upor v letih floskule ... V resnici pa je to vedno nekaj tujega. Ne mis» orientacijo." J6 ulici psihološko popolnoma enakim vpraša- 1941/45, vodili tudi upor v le- šele izhodiščna točka, izstre- lim toliko kulturne avtono- njem. ali smo pripravljeni tih 1990/91. To je bistvo lišče, ki našo raketo lahko po- mije, kot biti enakopraven v Mnogi politični komenta- gledano tisti trenutek, ko smo se tako rekoč oddahnili, češ svoj glavni cilj smo dosegli, uresničenje naš tisodetni sen in podobne floskule ...V resnici pa je to šele izhodiščna točka, izstrelišče, ki našo raketo lahko požene v vesolje. " svojo usodo vzeti v svoje moje teze. žene v vesolje. Mi pasmo se odločanju. To je potekalo lorji so si edini, da je prav roke. če se izrazim 2 znano Nekateri pravijo tudi, da zadovoljili s svojo državo in na Dunaju ali kasneje v Be« vaš nastop decembra lani frazo. To pomeni, da bomo o smo lahko ieta 1991 uspeli na tej točki ostali Ena od po- ogradu. Tudi v slovenskih na TV Slovenija, ko ste de-sebi odločali mi sami in ne zato» ker smo zmagali v od- sledic takega stanja je tudi ljudskih modrostih je bilo jali, da je cagavost Slovenije drugi. Ce hočemo to doseči, poru proti letu 1945. To je razpad Demosa. Trenutno pojmovanje "bodi skromen do Hrvaške pogubna» vpli-moramo najprej .imeti svojo miselno svobodo. Osvobodi- popolna miselna zmeda, kaj- nimamo nobene vizije, kaj in ponižen" lepa čednost in val na bolj pokončno držo ti kdo je bil nosilec osamo- zdaj. Smo brez kakršnega prednost pravega lepo vzgo- slovenske vlade... tev torej najprej pomeni svojitve in konstituiranja slo- koii koncepta." osvoboditev lastnega duha in venske državnosti? Ne tisti, jenega človeka. Ne se siiiti "Saj ne vem, ali je to vpli- med gospode, kamor ne so- valo na boli pokončno držo to je bistvo. ki so se med 2. svetovno voj- ... ker smo se ustavili, kjer diš. Že upor leta 1941 je bil vlade. Kje jo pa vidite, saj je Danes smo spet pred isti- no borili proti Osvobodilni bi morali začeti? nekaj takega kot, kaj se pa ni. No, vsaj enkrat smo se mi problemi» ki so novi le v fronti in so bili nosilci še "Natančno tako. Brez osa- zdaj ti, ki so bili vedno po- postavili zase, predvsem ko smislu, da se je medtem po- zmeraj zadržanega odpora mosvojitve bi se odločitve še nižni, tako napihujejo. Ta je Pahor reke!, dokler se udarek z evropske razširil na proti lastni svobodi. In danes vedno sprejemale drugod, miselnost je globoko zasi- bodo šli Hrvati tako politiko, svetovno raven, Zato je danes miselna svoboda toliko govoriti o tem, da smo prav- Osamosvojitev je bila torej drana v narodni biti, zato zaprav šele zdaj dosegli tisto, šele izhodiščna točka, Id pa moramo enakost internaci« bolj pomembna, saj je pritisk kar smo doslej zatajevali, je je nismo znali ne izkoristiti, na nas toliko večji, ne le iz popoln nesmisel. Tudi če oni ne koncipirati, ne miselno onalizirati najprej pri samem sebi. Osvoboditi se se z njimj ne moremo pogovarjati. Žal pa nadaljevanje zdaj manjka. Stojimo in nadaljujemo defenzivno politi- Evrope, ampak so tu ZDA, ki trdijo, mi smo se borili za dojeti in posledica tega je da- moramo narodnega našega ko. Naša politika bi morala pritiskajo na Evropo, ta pa na svobodo in zoper komuni- našnje stanje. Moja analiza značaja, če hočemo v Evro- biti politika v smeri sukcesi- nas. M zem, je dejstvo, da so to svo- gre zato v smeri ponovnega bodo dosegli komunisti." doseganja miseîne svobode in iz tega bomo potem lahko pi živeti kot enakopraven narod." Oba upora sta vsak v svojem smislu uspela, čeprav se po Je v tem kontekstu smisel- določili naprej neko, naj toliko letih odkrivajo tudi na primerjava med takratno temu rečem, vizijo." Hrvati v sad njih dvesto letih niso imeli tako zelo dru« je nekdanje Jugoslavije. Po pokojnem je namreč treba narediti zapuščinsko razpravo. Treba se je dogovoriti med vsemi člani nekdanje negativne strani prvega... "Moja teza ne govori o dveh uporih, gre za en sam upor, Prvi del tega upora» ki OF in "osamosvojitvenim" Demosom? "Skoraj bi dejal, da gre za neke vrste kontinuiteto delo- gaČn^a zgodovinskega raz- družine, kajne. Tako bi tudi V knjigi pišete tudi o tem, voia, pa so vendarle manj ustvarili neko vzdušje aktiv- da so pomembni temelji "Boga boječi" kot mi... ne politike." naroda, ki želi biti konku* "Hrvati v teh sporih z je bil med letoma 1941 in vanja. Ce je pri OF izostal ne- renčen ostali Evropi in sve- nami hočejo kompenzirati O čem naj torej Slovenec ob 1945, so izkoristili tudi ko» kak širši koncept, zato so se tu, utemeljitev lastne go« svoj kompleks manjvredno- dnevu upora proti okupa- munisti in zato tistega, kar ostali tudi pustili tako "raz* spodarske mod, političnega sti. Imajo kompleks, da ho- torju razmišlja kot pripad* smo želeli takrat, praktično mazati" s strani partije, je bil vpliva in kulturne samoza- čejo postati lokalna velesila nik naroda, ki ima svojo dr- nismo mogli izvesti, ker smo pri Demosu koncept širok, vesti. Ampak že v sloven- in čim je to uradno izhodišče žavo? bili pod mišljenjskim priti- po letu 1991 pa se je zgodilo skem značaju je majhnost njihove politike, potem je to "To je popolnoma jasno, o skom, pritiskom totaiitariz- podobno. Osamosvojitev je in poslušnost. Za take se politika zdra^djenja komplek- čem naj razmišlja, O tem, ma. Kot sem rekel, dokler v bila psihološko gledano tisti največkrat tudi imamo sa in je popolnoma jasno, da kako bomo preživeli. Še ved- sebi nisi miselno svoboden, trenutek, ko smo se tako re "To je posledica naše zgo- je Slovenija v primerjavi z no smo namreč najbolj ogro- se tudi fizično ne moreš osa- koč oddahnili, češ svoj glavni dovinske hipoteke, če njimi svobodna in je taka, ženi zaradi samega sebe." Reportaža Veliko poti vodi v Beograd Sevema vrata so todca, kjer nas ob vstopu v Beograd pričaka še vedno veličastna dvojna stolpnica. V Novem Beogradu se bohotijo številni stolpiči, ki so pretežno v lasti tujih bank, na njihovih strehah pa so najbolj zanimivi napisi slovenskih podjetij. • f » r- > Ob sotočju Save in Donave so številni splavi, ki so se spremenili tudi v bolj luksuzne bare in restavracije. Tja Beograjčani radi vodijo številne turiste, ki obiščejo mesto. Prave prijatelje povabijo na bol) avtentične splave s cigansko glasbo. V Natovem bombardiranju zrušeni generalštab jugoslovanske vojske je še vedno v ruševinah in tako bo verjetno tudi ostalo. Zaenkrat namreč še ni idej in verjetno tudi ne denarja za ureditev, hkrati pa lahko turistom tudi pokažejo posledice napadov. Pod Avalo bo kmalu dograjen nov televizijski stolp, ki je bil prav tako porušen v Natovih zračnih napadih. To je po mnenju Srbov eden od dokazov, da "agresorji" niso imeli poštenih namenov. Prestolnica nekdanje skupne države je še vedno priljubljeni izletniški cilj številnih Slovencev. Pri Srbih smo kljub vsemu, kar se je zgodilo, očitno še naprej dobro zapisani» bolj kot vse drugo pa si prebivalci Beograda želijo konca mednarodne izolacije. s4atjaž GregoriČ deloval s slovenskimi pod- zimo, da se je v mestu hkra- nekdanje jugoslovanske voj- jetji. Po hitrem panoram» ti spremenilo veliko in hkra- ske verjetno sploh ne bodo Slabih pet ur vožnje po ne- skem ogledu nekdanje ju- ti nič. Na Dedinjah, kjer je obnovili, kitajsko veleposla- kdanji avtocesti Bratstva in goslovanske prestolnice me živel tudi zadnji srbski dik- ništvo bo morda dobilo nove enotnosti, dvakratni prestop gostitelj zapelje pod Avalo. tator Slobodan Milošević, se lastnike, nekaj zgradb v me» meje in še nekaj manj kot kjer je ena najboljših resfâv- bohotijo razkošne in z za- stu vendarle prenavljajo, sto kilometrov po skoraj racij z avtentično srbsko sebnimi varnostniki varova- Pod Avalo bo kmalu ograjen prazni srbski avtocesti nas hrano. V nekaj minutah je loâ od nekdanje jugoslovan- bilo na mizi polno dobrot, ne vi]e najbogatejših Srbov, med katerimi so znamenita nov televizijski stolp, ki so ga prav tako zbombardirala ske prestolnice. od pečenih in ocvrtih paprik Ceca, vdova pokojnega zlo- "sovražnikova" letala, novo Beograd je in ostaja eden z nadevom, do mesnin in glasnega Arkana^ ali nič podobo bo pod novimi gr- od priljubljenih dijev števil- različnih sirov ter kajmaka manj razvpiti bratje Karič. škimi lastniki dobil tudi nih Slovencev, med njimi pa in kosov okusno skisanega Vmes je tudi nekaj velepos- znameniti, vendar dotrajani je seveda tudi vse več poslov- zelja, ki gre odlično skupaj z laništev, na drugi strani gri- hotel Jugoslavija. V bližnjih nežev, ki oživljajo in utrjuje- eno od sadno obarvanih ča, ki bi bil lahko srbski objektih kongresnega centra jo gospodarske vezi dveh ne- žganjic. In niti ni trefca ome- Manhattan, pa je arhitekton- Sava, kjer se je nekoč snova- kdanjih jugosJovanskih re- njati različnih slastnih kruh- sko atraktivna poslovna stav- la politika pokojne države, publik. Da je gospodarskega kov, od katerih ima človek ba televizije Pink, ki jo ima- so zdaj naseljene srbske sodelovanja med obema dr- mastne roke, cmokajoča ta v lasti Lepa Brena in njen vladne ustanove in ministr- žavama vse več, dokazujejo usta in poln trebuh. "Kako Boba Živojinovič. su zadovoljni brača Slovenci?" nas po preobilnem obroku, v katerem nismo kateri je videti reklamne na- uspeli priti niti do glavnih tudi reklamni napisi na veličastni dvojni stolpnici, okrogli stolpnici ob severni, na Zdkaj je bilo treba tega? stva. Dobršen del beograjskih objektov, med njimi tudi številne meščanske vile, so Srbi prodali svojim Čeprav je od Natovega tradicionalnim zaveznikom pise slovenskih podjetij Tuš, jedi, vpraša gostoljubni na- bombardiranja Beograda in in prijateljem Rusom, med- Merkur, Gorenje in drugih. takar, Id je pripravljen ustre- nekaterih drugih srbskih tem ko so poslovne stolpni-Še nekaj minut vožnje do či vsem žeijam, vljudno od- mest minilo že deset let, so ce v Novem Beogradu pre-Novega Beograda, polnega pira vrata, se zahvaljuje in spomini na 78 dni strahu in težno v lasti tujih bank. In novih poslovnih zgradb, ba- večkrat ponovi "dodjite nam rakarsko naselje na desni opet". Niti v enem trenutku negotovosti med Srbi Še vedno živi in boleči. More- čeprav povprečna plača v Beogradu ne presega 300 strani, arhitektonsko bahava nismo dobili občutka, da bi bitno slovensko prepričanje, evrov, si očitno v Beogradu Arena, slavni most Gazela in nas Srbi zaradi vsega, kar se da je bilo takrat prav, da so mnogi obetajo dober posel; že smo blizu centra milijon- je zgodilo, sovražili; prav na- jih Srbi dobili za svojo nepo- pred mesecem so namreč skega mesta, ki se zadnja sprotno, povsoá dajejo vede- slušnost mednarodni skup- na Ušću odprB nov velikan- leta vse bolj duši v prometni ti. da se kljub koncu "brat- nosti, hitro usahne ob po- ski nakupovalni center gneči. stva i jedinstva" ni zgodilo gledu na razrušene zgradbe Ob vračanju proti Slove- nič takega, kar bi nam za- v središču mesta in še bolj niji me srbski policist na Slovenci še vedno priljubljeni merili. In bolj kot vse drugo ob pretresljivih zgodbah in si Beograjčani želijo, da bi bilo že vendarle konec med- številu žrtev, med katerimi meji vpraša, kako to, da sem ostal samo dva dni in so bili zaradi takratne Milo- ali je bilo ob poslu še kaj za- "Gde ste prijatelji Sloven- narodne izolacije, da bi lah- ševičeve politike tudi otroci, bave. "El znate kako se zove ci," me vesel pozdravi ne- ko po Evropi potovali brez Beograjčani so pravzaprav Beograd za novu godinu?", vpraša in ko odkimam, ob smehu še dveh kolegov kdanji sošolec Dragan, ro- vizumov in da bi vsestran- prepričani, da razpad lugos jen Beograjčan, ki je zaradi sko napredovali- lavije sploh ni bil potreben očeta, nekdanjega trgovske- Otrod socializma, ki smo in za situacijo, v kateri so se pove: "Mala Slovenija." Ob ga zastopnika radovljiške bili v Beogradu morda pred znašli, krivijo svoje vladarje. trumah mladincev, ki se v Almire, obiskoval srednjo dvajset in več leti, ko smo še VeČina v Natovih napadih Beograd odpravljajo v času družboslovno šolo v Škof^i častili lik pokojnega jugoslo- porušenih stavb je Še vedno novoletnih praznikov, bo Loki in kasneje tudi sam so- vanskega maršala Tita, opa- v ruševinah, generalštaba najbrž kar držalo. Beograd je živahno mesto In v centru je vedno veliko ljudi. Nočno življenje se začenja šele po deseti url zvečer. Pogovor Včasih y folklora TomaŽ Gantar Tomaž Gantar je umetniški vodja pri folklorni skupini Sava že več let, pohvali se lahko tudi z različnimi odrskimi postavitvami, med katerimi je največ gorenjskih plesov. Trenutno biva na Krasu, vendar se vedno vrača v n^dni Kranj k svoji folklorni skupini. Ker skupina letos praznuje 6o-letnico obstoja, bo Tomaž Gantar to izkoristil tudi za praznovanje 10« obletnice svoje prve odrske postavitve. "Pri Folklorni skupini Sava sem začel kot Kristina Dželilović Nekoč ste izjavili, da naj bi bila folklora le nadgradnja vaše prvotne ljubezni do režije in gledališča? Kako to zdaj povezujete s folkloro? ' Tega mi ni potrebno usklajevati, saj se z gledališčem ne ukvarjam več. Režijo vldjučujem v odrske postavitve, tako da svojo režisersko žilico izražam t\idi v folklorni dejavnosti. To je še bolje kot tisto, kar sem prvotno pričakoval od režije." Prvo odrsko postavitev vzhodnoštajerskih plesov ste postavili leta 1999. Kako je bilo s tem? "Ti plesi so bili pravzaprav moja seminarska naloga. Postavil sem jih, ko je folklorna skupina Sava praznovala 50- letnico. Bilo jih je zanimivo Ton^až Gantar / Poro; cowzo lUvciť gledati na odru, saj sem plese opazoval iz sobe za lud. V Kateri plesi so vam najljubši? Zakaj si želite, da bi bila kako vidimo razvoj folklore v prikazati, kako mi vidimo, da tej odrski postavitvi so bili "Nimam najljubših. Zame vaša vloga čim manjša? Če prihodnje (op. p. Moto pro- se bo folklorna dejavnost raz-uporabljeni namreč tudi sve- so zanimivi tisti, ki so tehnič- ste umetniški vodja, bi mo- jekta je: 60 let - gremo na- vijala v prihodnosti. Ker smo tlobni efekti, še bolj zanimi- no zahtevni in imajo zanimi- rala biti čim večja. prej), Ni bistveno, da bi bile vo mi je bilo slišati glasbo, vo glasbeno podlago, torej ti- "Predvsem zato, da bi k na koncertu le moje odrske si izbrali tak moto, potem težko kažemo stare stvari. Če saj je biia to hkrati moja prva sti, ki imajo osnovno melodi- ustvarjanju spodbudil tudi postavitve. Drži pa, da sem pa bi izbrali koncept krono glasbena priredba." jo tako, ki nudi potencial za drugè, morda mlajše člane pripravil koncept, ki bo pred- logiie, kaj vse je skupina na- Pri Savi ste začeli kot plesa- priredbo." skupine. )az bi bil tako le nji- stavljal interpretacijo ljudske- redila, potem ne bi dosegli hov mentor oz. povezovalec ga izročila. Ker folklorna sku- želenega pomena konceila." lec. Zanima me, kakšen je Že nekajkrat sva omenila njihove in moje aktivnosti pina Sava v preteklosti taldh bil občutek, ko ste pred svc^ soplesalce stopili kot vodja? savsko tradicijo. Dejstvo je, pri oblikovanju programa." da letos Folklorna skupina točk ni imeia, to pomeni, da Torej ne gre za samopro* bodo odrske postavitve pre- močijo? ' S skupino Sava sem v za- Sava praznuje 6o-letnico Kakšna je ideja koncepta težno nove, torej moje." četku sodeloval kot prevaja- koncerta? bili na turnejo v Anglijo. Po- prevajalec, postal [f.^; plesalec in se razvil v umetniškega vodjo, kjer sem "Ne, ne gre, saj je dejansko ne potrebujem. Že tako de- "Na koncertu bomo pred« Kako pa je s plesi, ki naj bi lam preveč in ne vem, kaj bi "Osebno bi rad videl, da bi stavili povsem nov koncept jih plesali nekdanji plesalci promovira] oz. kaj bi s tem delovanja. Kakšna in kolikšna bo pri tem vaša vloga? tem sem začeí plesati, kasne- bila čim manjša. Znotraj fol- prikazovanja ljudskega izro- oz. veterani? promoviranjem pridobil." je tudi igrati harmoniko in klome skupine smo ustano- Čils v okvinj folklorne dejav- "Uporabijeni bodo kot t. j. prehod v umetniškega vodjo vili projektno skupino, ki bo nosti. Ne bomo več toliko inspirativně točke, torej tako, Česemaloodmakjievaodóo- se je zgodil nekako sam po skrbela za celoten projekt, Id uporabljali poustvarjalnega da predsta\imo. kje sem do- letnice. Zvone Gantar, pred» sebi. Občutil sem večjo odgo- ne vključuje samo slavnost- koncepta, pač pa se bomo bil navdih za interpretacijo sednik folklome skupine, je vomost, saj sem takrat učil nega koncerta, ampak tudi posvetili interpretaciji ljud- ljudskega izročila oz. nove zdaj v pokohi Mislite, da bo to starejše in bolj izkušene ple- več podprojektov. Eden iz- skega izročila. Ne bomo po- odrske postavitve." lanko razvijal ^alce od sebe. Vsekakor je med teh je tudi izdelava nove skuiali poustvariti nekega re- ^r % t« % t* \ % D* «II svojo strast do režije in gledališča. " bila to priložnost pokazati celostne podobe skupine, Id alnega dogodka iz preteklo-neko novo znanje in ideje, vključuje npr. izdelavo splet- sti, ampak bomo predstavili M islim, da so bili mo j i sople- ne strani in snemanje pro- avtorske interpretacije ples- Torej vi svoje plese istoveti te z jugoslovanskimi plesi? vplivalo tvdi na njegovo dejavnost pri foUdori? Kako? "Upam, da to ne bo vplivalo. Vem, da bo vsaj še do 60- ")az povezujem odrske po- letnice predsednik skupine. sald veseli, da je nekdo začel mocijskega DVD-ja. Drugo nega in glasbenega izročila, stavitve, gre torej za koncept Njegov naslednik bi bil lahko postavljati nove odrske po- področje zajema strokovno Glavni namen pa je postaviti prikaza." stavitve. Mogoče vsi niso bili vodenje, tako da sem umet- izreden scenski nastop. najbolj zadovoljni, da sem biJ niški del priprave koncerta nekdo, ki ima voljo prevzeti to odgovornost, predvsem pa Kake so se na ta vaŠ predlog ima podporo članov. Vendar tO jaz." prevzel sam. Ne nazadnje bo Koliko je resnice v tem, da odzvali v projektni skupini? je sedaj o tem še prezgodaj organiziran tudi Teden fol- si želite, da bi bile koreogra- "Projektni skupini sem govoriti." Zakaj ne? "Zato. ker sem sin predsednika skupine. Verjetno so nekateri mislili, da gre za \t-sto protekdje." klome skupine Sava, ki bo potekal teden dni pred koncertom in bo namenjen temu, da se predstavi pove- fije na 60-letnid večinoma predstavil več svojih predlo- vaše? Je res, da naj bi na 6o-letnici hkrati tudi vi praznovali 10. obletnico va- jim je zanimiv in atraktiven." gov - od vseh sem znal najbo- Pomeni, da bi to raesto lah* Ije utemeljiti tega in zdel se ' ko prevzeli tudi vi? "Ne. mislim, da to ne bi bilo zanost skupine z okoljem, v šega delovanja? primemo. Predvsem zato, ker katerem deluje. V okviru ted- To ni toliko moja želja, kot Se vam ne zdi malo ^oistič- ne živim v okol ju, kjer Folklor Če zanemariva dejstvo, da na bo npr. organiziran po- je to dejstvo. Ker je bila moja no. da želite 6o-letnico izra- na skupina Sava ddaje." Gorenjska hod, dobrodelna akdja, otvo- pna postavitev postavijena za biti za svoje praznovanje? kaj je bilo največ vaših no- ritev razstave, tudi javna vaja 50. obletnico skupine Sava, "Ne vidim problema v Za konec: je bolje biti ple- vih postavitev ravno gorenj« skih? in dan odprtih vrat v garde* robnih prostorih. Slavnostni bo tokrat 10 let mo)e prve postavitve. NaS namen in hloati tem, da bi bile moje točke na salec ali umetniški vodja? 60-letnid. Dejstvo je» da smo "Bolj me zanima vloga "To je potreba, ki jo ima zaključek bo koncert novem* moja želja je, da bi bil pro- si za 6o-letnjco izbraii moto: umetniškega vodja kot ple- Sava, da prikazuje plese oko- bra v Kranju, ki naj bi biJ v Ija, iz katerega izhaja." Prešernovem dedališčii." am na obletnid zanimiv in "60 let - gremo naprej". In s salca, ker skorajda ne plešem da bi s programom pokazali, tem 'gremo naprej' želimo več."' Na robu v rsnii otrok Zgodba o Bernardu, ki mu je uspelo preživeti materino ljubezen villena Miklavčič usode Bernardova mama ni vzdržala življenja, ki ga je živela. . Prerezala si je žile, Bernard jo je našel mrtvo v shrambi, kamor se je zavlekla. Odkril jo je povsem slučajno, ko je iskal rezervno zračnico za kolo. bi Š€ ujel, a do teh pa jaz nisem imel apetita. Nekaj časa sem preživel tudi med klo-šarji na obali, pa v Ljubljani. Zagrebu. Povsod me je bilo dosti, leta pa so tekla ..." Zaradi več vlomov v avtomo- bile je skoraj leto dni prebil ni nekdo vrgel pod nos, da na pol pismenih že ne bodo zaposlovali. "S težkim srcem sem stopil po nasvet k "moji" nekdanji socialni delavki, a se je že upokojila, tisti pa, ki jo je nadomeščala, pa se ni zdelo vredno, da bi se z menoj ê SODNA KRONIKA TEDNA Ko je ni bilo več. je tudi on tudi v zaporu. Pa mu ni bilo izgubil stanovanjsko pravi- slabo, vsaj tako mi je zatrdil, ukvarjala, ker nisem bil več co. Bernard se je, pa naj se sliši §e tako žalostno, v stiski najraje zatekaj v rejniško družino na Štajersko, pri katerih je bil komaj nekaj tednov, preden ga je socialna delavka spet odvlekla v "staro gnezdo". "Edino tam so z menoj rav- nali kot s človekom. Ona (rejnica) me je nahranila, me oblekla, lahko sem se naspal, umiril in odpočil od Ob obilici časa je začel zahajati v knjižnico, a kaj, ko je bral bolj slabo, nikoli ni biJ dovolj vztrajen, da bi lahko dlje čdsa sedel ob šolskih kn iigai. "Vseeno sem se, že zaradi v njihovi pristojnosti. Spet sem jo mahni] k svoji dragi rejnid, ki pa ni imela denarja. da bi mi kupila nova oblačila. Vseeno sem ostal pri njej približno pol leta, saj sem dobO službo v bližnji dolgočasja, potrudil, da sem mesni industriji. Vsak tolar buljil v knjige. Najprej le v sem dvakrat obrnil, preden stripe in kriminalke, potem sem ga zapravil za cigarete pa sem odkril knjigo o robotih in računalnikih. Napisal jo je neki amen Ski znanstvenik Asimov. Zazdelo se mi ali pivo. Ker sera bil spet zavarovan, sem si Sel popravit tudi zobe. Če sem pošten, se sam nisem niti zavedal, da Piše: Simok Šubic Kurir kradel sodne spise Na Okrajnem sodišču v Ljubljani so odkrili, da njihov kurir krade sodne spise, proti plačilu seveda. Osumljenca so kriminalisti prijeli v trenutku, ko je predajal enega od odtujenih spisov, zasegli pa so tudi denar, ki ga je prejel v ipodkupnino. Kot so sporočili ljubljanski kriminalisti, so s sodišča izginjali predvsem spisi, ki so se nanašali na prometne prekrške, podkupnine pa so znašale od tisoč do nekaj tisoč evTOV. Storilec prekrška bi se tako izognil kazni. Policijska preiskava je stekla maja lani. ko je nekdo predsednico sodišča Vesno Pavlič Pivk seznani], da lahko na njihovem oddelku za prekrške proti plačilu izgine spis. Z zaključkom policijske preiskave so osumljenega kurirja suspendirali, zoper njega pa začeli postopek za izredno odpoved delovnega razmerja. Poleg glavnega akterja so policisti zaradi dajanja Ikupnine ovadili še pet oseb. Na sodišču sicer ne vedo, koliko spisov je izginilo, Pavlič Pivkova lltTi življenja, ki sem ga živel. Bil je, da bi pa to bilo nekaj, s či- je z njimi kaj narobe. Še 1 pa poudarja, da zadeve kljub izginotju spisov sem že polnoleten in niko- mer bi se lahko ukvarjal, opazil nisem, da mi je smr- \\ // garšen. Prepuščen sem bil ulid in lastni iznajdljivosti. V življenju sem se naučil le tega, kako se dm hitreje izogniti udarcem in kako najlažje preživeti, ko te "zagrabi" želja po objemih in nežnostih. Imel sem kratke avanture z ženskami, niČ resnega, ljubiti sploh nisem znal, Bil sem izropan vsakega čustva. Predvsem pa občutka stalnosti in pripadnosti. Kakor hitro sem bil na nekem mestu več kot dva, tri mesece, sem se že naveličal in notranji glas me je začel preganjati in gnati naprej. Hitro sem menjal službe, pa še to le takrat, ko sem biJ popolnoma v riti, brez to* larja v žepu. Nek znancc jc poleti lovil turistke po obali, pridružil sem se mu, a kaj, ko nisem bil ravno lep in po- Prosil sem, aJi se lahko vpišem v računalniški tečaj, to sem tudi storil in moram reči, da sem prvič v življenju ob nečem užival. Ugotovil sem, da sploh nisem tako zabit, za kakršnega sem se imel. V zaporu smo imeli stai in dotrajan računalnik, ki je bil nenehno v okvari. Poskušal sem ga razdreti in na novo sestaviri, žal mi ni uspelo, še kaznovan sem bil za "poškodovanje inventarja". Komaj sem čakal, da pridem na svobodo, bii sem poln načrtov in v meni je kar vreio od velikih želja ..." Napisal je kar nekaj prošenj v takrat hitro nastajajoče računalniške firme. Povsod, kamor jc prišel, so zmajali z glavo, ko so ga, zanemarjenega, kot je bil, zagledali. Tudi njegov pravopis je bil delo iz ust. Na to neprijetnost so me opozorili na obveznem zdravniškem pregledu. Bil sem ceio zelo užaljen, ko so mi reldi, saj sem imel občutek, da me hočejo ponižati. A me je potem rejnica pomirila, češ, da bi bilo res bolje, Če se malo uredim, da sem kot kakšen zanemarjen cigan," se nasmehne Bernard ob Še ne tako davnih spominih. Od ostalih otrok, ki so bili v niso zastarale, saj v sistemu obstajajo podatki in se bodo zato zadeve obnovile. Predkazenski postopek še ni končan, saj kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil še za druge osebe, za katere sumijo, da so izvrševala tovrstna Hpiani;i. Spodbujali h kršenju avtorskih pravic staven, da bi se punce lepile več kot žalosten, a tega se njakov." tudi name. Kakšno starejšo sploh ni zavedal, dokler mu reji, se je poskušal naučiti i . ^^^^ spodbujanja kršenja neka) malega siovmce, toda . ' j.t . / i. avtorskih pravic obscKlilo stin ustanovitelje priljubljene spletne strani za izmenjevanje datotek The Pirate Bay. Vsakega od obtoženih je poslalo v zapor za leto dni, plačati pa bodo morali tudi 2,72 milijona evrov. Medtem ko so se številni založniki razveselili takšne sodbe, so obtoženi že napovedali pritožbo, oskrbniki sporne spletne strani pa so sporočili, da se zaiadi sodbe za uporabnike ne bo nič spremenilo nekaj malega slovnice, toda ne preveč uspešno. "V mojem znanju so bile prevelike luknje, zato sem kmalu obupal. Vseeno pa sem vsaj toliko zaupal vase, da sem Še naprej trkal na vrata. Končno sem imel srečo in me je poskusno vzel v službo nek lastnik več tovor- (se nadaljuje) Vlog^ očeta v družini Preden se začneta dva pogo- hovo veselje ob prvi sliki ci v oblačilih, Id so barvno Damjana Šmid moj pogled varjati o barvi poročnega šopka, je koristno tudi, če si razjasnita nekaj pojmov o tem, kaj pomeni biti zakonec in kaj starš. Da pa ne ostane samo pri besedah, je pamemo pogledati dejanja tudi v njunih družinah. Tako nam bosta vlogi matere in očeta povedali marši- bolj usklajena, otroci pa ponavadi jočejo. Pa ne zaradi oblačil, marveč zato, ker vedo, da se mame prej omehčajo in da jim bodo tako pustili večji ali manjši občutek krivde vsmislu "pustila si me samega, jaz ubogi revček". Saj ni treba verjeti in res ni vedno tako. Lah-kaj, mogoče celo zgodbe o ni kot mame in ne zavijajo ko pa se skrijete v vrtec in malega otročka, ki uživa v zavetju maternice, skrb za otroka, koriščenje očetovskega ali porodniškega dopusta ... vse to nam priča o bližini očetov, ki želijo biti veliko več kot neme priče odraščanja svojih otrok.-Očetje so pri igri, predvsem gibalni pogosto bolj sprošče- vedenjskih vzorcih, ki jih bodo podedovali potomci. Ampak kdo bi si utrujal možgane s takšnimi malenkostmi ... Na to. kakšno vlo« go bo imel oče v družini, v največji meri vpliva sam. Danes že zdavnaj ne velja več, da je moški prvi tujec, ki ga vidi otrok. Prisotnost očetov na predporodnih tečajih in ob porodih ter nji- otrok v vato pred padci in poškodbami. Zato so kot takšni nujno ravnovesje za zaščitniške matere, ki vpije- opazujete jutranje in popoldanske ceremonije v garderobah. Oče z otrokom • pet minut, mati z otrokom • de- jo "pazi, padel boš ...". Tudi set minut. Mar kaže to na si ne belijo glave s tem, ali ljubeča dejanja, na odgovor- so rdeče hlače in roza majica barvno usklajene. Ko pripeljejo otroke v vrtec očetje, pridejo običajno dovolj zgodaj in otroci manj jokajo. Ko jih pripeljejo mame, so otro- no vzgojo, na učinkovito ali neučinkovito komunikacijo ali le na preproste trike, s katerimi nas preizkušajo malčki, pa je seveda že druga zgodba. Počasneje je predvsem varneje Hitrost je še vedno največji problem varnosti v cestnem prometu. Tudi prejšnji teden je v Celju terjala življenja treh osemnajstletnlkov, potem ko so po tridesetih metrih prehitevanja kolone vozil silovito trčili v avtobus. Opozorila policije» čeprav nenehna, ne zaležejo, morda bo delček k ozaveščanju voznikov pripomogla tradicionalna preventivna akcija Hitrost - počasneje je varneje, v okviru katere bodo policisti med 20. in 28. aprilom izvajali poostrene nadzore prometa (akcijo bodo letos ponovili še trikrat). Vozite torej raje počasi kot prehitro. Pa ne zaradi t radarjev, temveč lastne varnosti. In ne samo v času policijskih poostrenih nadzorov prometa, temveč vedno. Slovenci po svetu Z Lubnikom med ai^entinsldmi Slovend (24) Najširša reka in najdaljša mestna ulica Marija VolČJAK Morda bi se 2 našo pokojni- Id je ob sotočju obeh rek širo- prestolnice s pomočjo napla« - no lahko preselil v hišo z ba- ko 48 kilometrov, po 290 ki- vin naredila že na tisoče oto- Po dobri polovici leta proti zenom, ugiba pevec, ko ste- lometrov toka'pa je ob izlivu kov, ki jtm pravijo Tigre. Na Buenos Airesu pusto in gujeva vratova do letalskega široko 220 kilometrov. Leta- otokih je že več naselij, meš-prazno Patagonijo počasi za- okenca in paseva od na bo- lo pristane na rečnem bregu čani se tja odpravijo na oddih menjajo rodovitne pampe. gati mestni četrti. Če povpre- in ko vstopamo v avtobus, se ob koncu tedna. Travnate ravnice pokrivajo čna argentinska pokojnina vname prepir: je to ocean ali Ne samo skromen padec več kot pol milijona kvadrat- znaša 150 evrov, najvišja 400 reka? Će je bilo 2 letaJa še Srebrne reke, tudi velemesto nih kilometrov osrednje Ar- evrov, bi bil 2 dobro sloven- moč oceniti, kaj je reka in kaj Buenos Aires je nastalo na gentine, tam pridelujejo zna- sko pokojnino tukaj pravi go- ocean, je bil na deh pogled nižini, ki skoraj nima padca menito argentinsko govedi- spod. na hitro izračunava, na mogočno reko še najbolj proti morju. Zato je kanaliza-no, mleko in žito. V zadnjem Njegova misel spoh ni tako podoben pogledu na morje, dja velik problem, večino odletu je vlažne pampe prizade- nenavadna, kot se zdi na prvi Matjaž je bil kratek: gledate plak se izliva v rečne kanale la suša, najhujša v minulih pogled, saj se to že dogaja najširšo reko na svetu. in najbolj onesnaženi smrdi- dvajsetih letih, povzročila je tudi pri nas, ne samo v boga- Ime Srebrne reke ni povsem jo kot greznice, ogromno škodo, ki so jo oce- tih državah zahodne Evrope, pojasnjeno. Po eni razlagi Kdove če niso prav zaradi nili na milijardo dolarjev. Prav pred laatkim je starejši naj bi evropski osvajalci ver- najširše reke v Buenos Ai- Prizadeta je bila zlasti živino- zakonski par iz okolice Skof- jeli, da se ob njej nahajajo bo- resu zgradili tudi najširšo reja, saj je poginilo 7oo tisoč je Loke prodal hišo, za iztr- gate zaloge srebra. Po drugi mestno avenijo na svehi. glav govedi. žek sta kupila večjo v Brazili- naj bi bila rečna gladina ob poimenovali so jo Avenija Z vzhodne strani se približu- ji in se preselila tja, kjer bosta sončnih dopoldnevih v resni- devetega julija, v čast ar- jemo argentinsld prestolnici, s pokojninama živela precej d srebrne barve. Ob našem gentinskega dneva neodvis- travniki so vse bolj bujni, bolje kot pri nas, Če so vča- prihodu sredi popoldneva ni nosti 9. juiij 1816. V vsako Vreme je lepo in pogled na sih naši ljudje po svetu odha» bil prav nič srebrna, temveč smer ima kar šest voznih argentinsko prestolnico je jali s trebuhom za kruhom je bila rjava kot kava in skoraj pasov, tako široka je, da za veličasten. V enem največjih ali bežali pred komuniz- negibna, zato ni prav nič njeno prečkanje potrebuješ mest Južne Amerike živi tri mom, danes odhajajo pros- čudno, da smo jo zamenjali z najmanj dva zelena sema- milijone ljudi, skupaj s pred- tovoljno, v želji po udobnej- morjem. Reka je rjavo obar- forja» še pri dveh pa se mo- mestji kar štirinajst milijonov. Tudi z letala je moč opa« šem življenju. Buenos Aires leži ob rečnem žiti, kako različne so mestne ustju, ki ga imenujejo Rio de vana zaradi rjave mivke in raš podvizati, saj vozniki drugih naplavin, ki jih nosi s sabo. Reki Parana in Para- štartajo, kot bi vozili formulo ena. Buenos Aires se četrti, najbolj opazna jeseve- la Plata, kar v prevodu pome- gvay vsako leto s sabo prine- ponaša tudi z najdaljšo da bogataška četrt, Iqer imajo ni Srebrna reka. Tudi Argen- seta 57 milijonov prostornin- mestno ulico na svetu, to je vile večje in manjše bazene, tina je dobila inie po latinski sldh metrov mulja, ki se za- Avenija Riba, ki se vije ob Buenos Aires v prevodu po» besedi argentum, kar pome- radi majhnega padca nato najširši reki. In še z eno meni dober zrak oziroma do- ni srebro, plemenito kovino, nalaga tja do ustja, kjer blat- naj-stvarjo se lahko pohva- bri vetrovi, vendar to vsaj po- ki je bila povod za evropsko no vodo mešejo vetrovi in gi- lijo • v Buenos Airesu je kar leti ne drži, saj je zelo vroče kolonizadjo. Ustje Rio dela banje morja. Plovno pot 24 poklicnih nogometnih in soparno. Zato so poleg kli- Plata, ki ga ob izlivu v Atlant- med Buenos Airesom in klubov, kar je več kot v ka- matskih naprav bazeni pravo sid ocean tvorita delti rek Pa- Atlantikom tako vzdiÝujejo s teremkoli mestu na svetu, olajšanje, ki si ga seveda lah- rana in Urugvay, je še najbolj poglabljanjem, Srebrna reka Argentina je resnično deže- ko privoščijo le bogatejši. podobno morskemu rokavu, pa je v bližini argentinske la nogometa. v URUGVAJ tiMnoi Al« ARGENTINA HLWTSfq OŒm Slovenci v zamejstvu (139) Koroška v pesmi in besedi Zvočnost koroške govorice v kojeni učitelj, in Janez Škof pesmi in besedi je bil naslov iz MUnč/MuUnem v Pod ju- prireditve, ki jo je v okviru 7. ni, oba člana Slovenskega koroških kulturnih dni p^e- prosvetnega društva Danica tekli petek v Zavodu sv. Sta- iz Sentprimoža/St Prímus, nislava v Šentvidu nad Ljub- so predstavili številna, neka- Ijano organiziralo Društvo tera tudi že pozabljena koro- slovensko-aVstrijskega prija- ška narečja in običaje. Zaradi teljstva. To je bila ena naj- nareâj je najbolj znana Zilj- yyi p A cricp/^ï boijših prireditev, odkar pri- ska dolina, kjer je imda vča» ff oUoOi/ik rej amo v Ljubljani koroške sih skoraj vsaka vas svojo go- kultume diieve," je povedal vorico, zUjska narečja pa so Jože Košnjek na njenem zaključku predsednik Društva slovensko- segaia celo v bližnjo Kanalsko dolino v Italiji. Narečno avstrijskega prijateljstva dr. je bogat tudi Rož. Vpliv ro- Peter Vencd) iz Kranja. "Ko- žanskih narečij je segel tudi roška je prijazna dežela pri- preko Karavank v govorico jaznih ljudi. Mnogo Sloven- prebivalcev zgornjega dela cevvidi v njej še vedno nekaj Gorenjske. Tudi Podjuna, zgubljenega." najbolj vzhodni del dvojezič- Rožanski muzikanti Majda Fister, podpredsedni- nega ozemlja na Koroškem, ca Društva slovensko-avstrij- je jezikovno razgibana. Zara- ja/Hermagor v Ziljski dolini, vensko, poje tudi izvirne slo- Aleks Schuster. Podjunsko skega prijiiteljstva, Mila di soseščine imata veliko ki je zapel nekaj značilnih venske djske pesmi. Rožan- pesem pa so predstavili odlič- Krie^ iz Zahomca, ki se ljubiteljsko ukvarla z etnoicgi- skupnega narečji v avstrijskem in slovenskem delu jo, dr. Herta Maurer Uusse- Koroške. Za zvočnost koro- ziljskih pesmi v nemščini in sko pesem so izvrstno pred- ni pevci Okteta Suha iz slovenščini, ki je v tem delu Koroške že zelo redka. Raz- stavili Rožanski muzikanti. S ulic/N c uhaus v Podjuni, ki pri katerih pojeta tudi znani se uvršča med najboljše ^r, sodelavka Inštituta za ške pesmi v Zilji je poskrbel veseljivo je, da uradno nem- koroški zborovodja ]oško K{> manjše pevske skupine v Av- ški zbor, v katerem nekateri vačič in vsestranski kulturni striji in odhaja jeseni na obisk slavistiko Univerze v Celov- cu, Slavko Wakounigg, upo- na/Hemiat iz pevski moški zbor Doraovi- Šmohor- pevci vsaj še razumejo slo- delavec v Ločah in Rožeku k Slovencem v Argentino. OF Miha Naglič Mihovanja Trubarjevih slavnostih v letu ki ji je pripadal kot Ahac. 1908, vidimo, da so bili Slo- Eden redkih, ta so se od OF vend ob njem takrat še pov* odločno distancirali, je Ljubo sem razdeljeni na '^reforma- Sire» ki ji je pripadal kot član cijski" (svobodomiselni) in skupine Stara pravda (pozne- protireformadjski (katoliški) je izključene in obsojene na tabor. Pol tisočlc^a smo torej Nagodetovem procesu), v rabili, da smo premagali ide- NOB pa je sodeloval kot bo-oloSke delitve v poglediř. na rec prekomorskih brigad... eno najpomembnejših oMo- Slovwd smo se do 2. sv. voj-bij v slovenski zgodovini. Jih ne radi pnmenali s Cehi, s bomo za pomiritev v pogle- katerimi smo imeli dotiej dih na obdobje 1941-45-91 tudi podobno isodo. Čehe so kaj manj? si Nemd podredili že !eta Nekateri modrujejo: če ne bi 1938 in potem so vse do po« bib Partije in njene OF, po- mladi 1945 nemško okupad- tem ne bi bilo toliko mecvoj- jo dolgih sedem let v glav- riU» u\ povojrilî žrtev, tiage- nem potrpežljivo prenašali, dije v Dražgošah, povojnih Žrtev med moškimi je bilo pobojev in procesov, nado- tako gotovo manj, kot bi jih nalizacije in komunizadje, bilo. Če bi se uprli. Ko so na-manj bi zaosûli za nekateri- redili atentat na "protektorja" mi sosedi ... 2e mogoče, a Hevdricha in ga ubili, so dejstvo je, da je Partija bila. Nemd v vasi Lidice za kazen In Če se ne bi maloštevilnim komunistom v OF pridružili pobili vse odrasle moške. Čehi se niso osvobodili sami; številni nekomunisti, bi prvi svobodo jim je spomladi brez drugih nič ne opravili. 1945 na svojih bajonetih pri- Ti drugi" naj bi bili od prvih nesla Rdeča armada, hkrati z "zapeljani", a kolikor je meni njo pa še komunistično obznano, so bili le redki, ki so last, ki so jo morali prenašati po vojni in vse do danes svo- vse do ieta 1989. Slovenci jo odlodtev za upor skupaj s smo jo do pomladi 1990, ko komunisti javno obžalovali, smo izvolili novo. A tudi ko- Niso je obžalovali sokoli (Jo- munistično.kise je na oblast sip Ru5, Vitomil Zupan, priborila sama, smo prenaša- Ker je pred nami praznični Niko Kavčič), izjemno števil- li drugače kot Čehi, veČina jo teden, zapiáimo še katero o ni kulturniki in intelektuála je kljub njeni nedemokratič- praznifcih. Pri nas imamo v (Josip Vidmar, Dušan Pirje- ni naravi imela za svojo. Za- enem letu kar za štirinajst vec), krščanski sodalisti (Ed- njo se je velik del naroda dni državnih praznikov in vard Kocbek, Janez Stanov- opredelil že z vstopom v OF dda prostih dni Ob njih jav ne ustanove in mnogi zaved ni državljani izobesijo zasta ve. a sta med njimi vsaj dva taka, ki nekaterim ne sedeta tako se zgodi, da na dan upo* ú ", a inedvoluj zavezi in nje- mi zmagali, ie torej povsem ra proti okuptorju (27. apri la) in na dan reformadje (31 oktobra) zastav ne obesijo se mi, da smo se ob nj^n ze nik), pripadnice levo usmer« in s sodelovanjem v NOB. jenih ženskih organizacij Spraševati se zdaj o smislu (Angela Vode)... Nekateri od dejanj tistih, ki so se uprli in njih so po vojni od te dnišči- na koncu kljub žrtvam oziro- ne odpadli, postali "disiden- maravnozaradinjihinznji- nemu boju se niso odrekli, nesmiselno. Bojim se, da gre Kocbek jeTovariSiji postavil pri omalovaževanju OF in literarni spomenik, "nihili- NOB bolj za poskus, da bi za Lani smo počastili spomin stični" profesor Pirjevec je na na2aj osmislili držo tistih, ki na Primoža Trubarja in zdi predavanju (ki sem ga sam so pod idejnim vodstvom poslušal) vzrojil, ko je hotel Cerkve sodelovali z okupa- razgled Vaš razgled Dili Rehn na gorenjskih tirih • Evropski komisar za širitev EU ima zadnje mesece veliko dela s siovenskimi in hrvaškimi politiki, ki mu sivijo lase. Pred časom se je v okolici Bleda sprehajal po železniških tirih, vendar ne zaradi črnogledih misli... I loToerafid. Corard ICavtii dinili. Će beremo poročila o kdo omalovaževati druščino, tonem in bili poraženi... Aretacija na koncertu • Na svet naj ne bi gledali skozi čmo-bela oČala, vendar na tem mestu prikazujemo, kaj se zgodi s tistimi, ki si dovolijo preveč. Natančneje: Kocka slikanemu ni bil všeč, zato je šel za oder in želel obračunati z raperji... Sledila je prav niČ nežna akcija varnostnikov in policistov. 1 b.b fotegrsrj«; m^mc ze^mAn Brez panike Marjeta Smolnikar sedmica Tako. Pa smo jo dobili. Nazaj. Tiirk. ki št^e n:nožiČne umore da zaradi lastmga udobja ali vino potva rja levo usmerjena drla: Na rtdite mf to deželo spet Namrrf, Titovo cesto v slovtn- na ozem^u Slcvenije, za ťiru' česar koíí dni^ga povojno ko' politična druščina, zbrana v n^mSko ) Kar bi bila, se ro2u- $ki prestoln id. Za zdaj rts ^razredno političru) temOj žal, munistično Uanje hote ali neho- ljubljanske m mestne m svetu. me, popolna norost in absolut- z£QÍj na papinu, ko bo zgrajc- ne believe. Ampak, tcjedm- te preziram ali • in tu naj mi Kot pribite in brez kanáca dvo- na dekadenca. Kratko malo na vzhodna, to je mariborska ga zgodba iste teme. usoda prosim lepo prizanese ■ ma drži, daje Josip Broz, ime- zato, ker je bil Hider kot vodja vpudnioi v Ljubrano, jo bomo Roko na sne in v izuffútev po- u more uto opravičujem. novun Tito, zgodvvimku u^b- Tretjega rujhu odgovoren zu dcbUi pa še v praksi. Že ob polemiki prtimenomnja moti. Pod kcrruir\do Josipa Bro- za Tita mi ni hik ásio nič hu- Brez panike. Prav z ničimer in nost. (Na karsc v zvezi z ime- smrt milijonov, ne le Evropej v nobenem delu ne potva nam novanjem Titove ceste večina v cev, paČ pa Zemljanov. bm iškega letiJiŠČa v Letališče dega. Tudi ali predvsem zalo, zgodovine. Povojni zunajsodni Ij ubljanskem mestnem svet u Dejstvo, da je J osip Broz Tito, Joieta Pučnika sem se zgraža- ne, ker mi je v mojem tak^at- množični pomod so nezavid- tudi sklicuje.) Ampak. Zgodo■ Če ne drupiče, pa kot predsed- la, da za to pristojni javne ob- nem najstniškem življenjskem Ijivo, da ne rečem sramotno vinska osebrwst Je tudi Neron. nik in maršal komunistične jekte poimenujgo po politični obdobju politika, po domače po- dastvo, ki ga noben odrasel Ûo- fn Hiikr, In Stalin. In Kim II Jugoslavije, odgovoren za po- osebnosti. V aktualnem prime- veda no. dol visela, PoUg tegije vek, kije kolikor toliko razde- Sung. In tako naprej. vojno balkansko morijo, mu ru je moje zgražanje toliko več- bik moja družina, tako po ma- dan in pri zdravi pameti, ne Če bi argument, češ da je Tito jemlje sleherno moralno in je, saj ne gre za katero koli poli- mini kot tudi po očetovi linji v zanika. Še bolj sramotno pa je hočeš nočeš vendar zgodovin- zgodovinsko kredibinost, da se tično osebrtojt, paČ pa za âove- Času dru^ svetovne vojne na ka, ki je odgovoren za tisoče "pravoverni " (partizanski J stra- d^stvo» da te neizpodbitne zgodovinske resnice ni razloženi v ska osebnost, zadostoval, potem njegovo ime p^avi v zvezi s ka- bi se lahko ena od mariÍM>rskih terim koli javnim objektom. Ne (tudi ali predvsem nedolžnih) ni. Vendar. Kot odrasla, kolikor n obenem slovenskem učber.i' ulic imenovaia, recimo, Hitler- gŽtfáe na to, kake brezskrbno in žrtev povojnega komunistične- toliko izobražena in do neke ku. Niti dvajset Ui po padcu kr* jeva cesta. (Recimo, tista, na razuzdano so takratni mladci ga divjanja. S čimer si, denimo, mere javna oseba nima m nobe- vave^ pol itičnega reži ma ne. predsedn i k države Da nHo ne, še najmary moralne pravice. Celo veČ. Če kdo, potem zgodo- kateri seje ta konkretna zgodovinska osebnost na vsa usta in zdajšnji politiki v dobi ko munizma žuriraii. EKONOMIJ steja n.zargi ^e-glas.si 17 avtobuse Tarifna lestvica za izračun cen vozovnic ni bila spremenjena že skoraj tri íeta, vendar bodo vrnjene trošarine na gorivo porabljene za višje cestnine. štifan zargi Kranj - Povod za to, da smo na pogovor povabili prvo damo Potovalne agendje Al-petour Ivanlio Zupan6č Gabrovo, so bile govorice o alarmantnem odpuščanju v tem gorenjskem avtobusnem prevozniku. Slišali smo za govorice, da načrtujete odpustitev kar precejšnjega števila delavcev. Je to res? "Nič od tega ne drži in ni mi jasno, od kod takšne govorice. Gospodarski načrt za poslovno leto 2009 smo ambiciozno postavili, Čeprav se zelo dobro zavedamo, da smo vstopili v obdobje najhujše gospodarske in finanČ» ne krize, ki se bo seveda po- Zupančič Gaber sredno in neposredno dotaknila tudi nas. V družbi se predlogu zvišale za 40 od* stotkov. Giede na povedano, posebnega učinka od teh ukrec>ov ne pričakujemo." Razmeroma nizke cene goriv verjetno vplivajo zopet na bolj množično uporabo osebnih vozil. Se to pozna pri številu potnikov? "Rarlogov, ki vplivajo na spremembe števila potnikov, je toliko in so tako različni, da pravzapnv težko ugotavljamo, kakšen je vpliv posameznega od njih. Dejstvo je, da nekateri dogodki gredo v škodo, nekateri pa v korist Števila uporabnikov ja\Tiega potniškega prometa. V zadnjem Času ne beležimo posebnih sprememb tazen pri Številu delavskih vozovnic, ki jih je zaradi odpuščanja v gospodarskih družbah vse treba poudariti, da prevozni- linijskem prometu uporablja manj. ti bomo s Še večjim nadzorom ki kljub dolgotrajnemu tariiha lestvica, ki nam jo ponad vsemi oblikami porabe usklajevanju izhodišč nismo trjuje Ministrstvo za promet Konec leta ste bili prevozni- in z ukrepi politike trženja dosegli težko pričakovane re» in trenutno velja še vedno ti- ki prisiljeni podpisati nove ter obvladovanja procesov forme javnega linijskega pro- sta iz septembra 2006, to po- dveletne koncesijske pobořili za to, da bi biK učinki meta, kar nam je nadalje meni, da se prav vsaka naj- godbe, ne da bi bilo rešeno te krize čim manjši. Nikakor povzročilo zmanjšanje Števi- manjša sprememba močno vprašanje subvencioniranja pa ni mogoče predvideti, do la potnikov. Ta izpad smo v odraža na poslovnem izidu." javnega prevoza potnikov. katere mere se bo kriza zaos- veliki meri nadomeščali 2 in- Se morda pri tem kal spre- trovala in kakšne ukrepe bo tenzivnim pospeševanjem Vrstijo se očitki vladi o viso- minia? tieba sprejemati tudi v smeri prodaje potovan], izletov, po» kih trošarinah, ki so krive odpuščanja." "V tem trenutku smo pred Čitnic in drugih turističnih da so naše cene goriv višje novim usklajevanjem \išine produktov. Sicer pa je Poto- kot pri sosedih. Hkrati pote- kompenzacije in priznane Kako je Aipetour zaključil valna agendia sama brez od* kajo pogajanja z avtoprevoz- stroškovne cene, Id pravzaprav odloča o upravičenosti deleža do maksimalne kompenzacije posameznega prevoznika, in to za obdobje od lansko, po poslovnih raz- visnih družb v letu 200S do- merah zelo raznoliko leto? segla dobiček v višini "Potovalna agencija Alpe- 4S1.848 evrov." tour le v preteklem letu po- niki o povračilu trošarin. Bo to veljalo tudi za vas? "Res je tako. Vlada je 16. aprila sprejela predlog o slovala kot skupina, Id ima v Za prevoznike so izrednega spremembah in dopolnitvah poUetja daiie. Poleg tega Mi-svojem sestavu še tri odvisne pomena cene pogonskih Zakona o trošarinah, po ka- nistrstvo za promet hiti pri-družbe: Kam bus Kamnik, goriv, ki so lani dosele re- terem naj bi bila do vračila pravljat predlog nove Uredbe Integra] avto Jesenice in dve tretjini Integrala AP Tržič. korde, nato pa padle in so letos na sorazmerno nizki trošarine upravičena vozila, o načinu izvajanja gospodar- ki so opredeljena z energet- ske javne službe javni Unijski Zato je svoje aktivnosti ravni. Kako se to odraža na sko direktivo in predstavljajo prevoz potnikov in o koncesi us meri ala v krepitev notra- vašem poslovanju? tovorna vozila za prevoz bla- jah te javne službe in na nje nie povezanosti, poenotenja "Prav gotovo je strošek po- ga s skupno bruto maso 7,5 ni podlagi naj bi bil do kon procesov in uveljavljanja do- rabljenega goriva eden od tone ali več in vozila katego- leta 2009 izveden iavni raz- brih praks v skupini. Kar za- večjih poslovnih odhodkov rije M2 in M3 za prevoz po- pis potreb pc prevozih in bile deva zunanje pogoje pošlo- in v strukturi predstavlja 17,5 tnikov, kamor sodijo tudi av- podeljene koncesije z veljav- vanja, pa je bilo prav gotovo odstotka oziroma povprečen tobusi. Če bo torej zakon nostjo že od začetka prihod- leto zelo raznoliko na podro- mesečni strošek znaša sprejet, se uvaja možnost nj^ leta. Prehodno obdobje čju izjemne rasti cene goriva. 2)8.800 evrov. Letna poraba viačila plačane trošarine tudi se tako skrajšuje. Koncesije katere posledice je v drugi dizelskega goriva znaša zanas. Hkratijevladaspreje- naj bi bile podeljene za obdo-polovid leta ublažil nepriča- 2,284 niiJijona litrov. Ker se la tudi Sklep o določitvi viši- bje treh let z motnostjo pokován padec cene. Ob tem je pri formiranju cen v javnem ne cestnin, ki se bodo po daljšanja za dve leti." Obrtniki so razočarani nad vlado Predlogi malega gospodarstva so premalo upoštevani, vlada popušča sindikatom, pozablja pa na mikro in mala podjetja. štifan žargi zacijo Zavoda za zaposlovanje in večjo kontrolo nad socialnimi pomočmi. Skrajšali naj bi se odpovedni roki, znižale odpravnine, v okviru javnih naroči) naj se uvedejo tudi neposredna plačila pod» izvajalcem. Slovenski obrtni- Sloveniji jih je več kot 107 ti- vajo davčne olajšave za zapo- Id in mali podjetniki obžalu- ....................................... soč, hrbtenica slovenskega slitev brezposelnih» olajšave jqo, da evropski Akt za mala Velenje - Na seji upravnega gospodarstva. Pesti jih velika za podjetnike začetnike, pla- podjetja, sprejet v EU, nima odbora Obrtniško-p odjet- plačilna nedisciplina, manj čevanje DDV po plačani rea- zavezujoče vloge. Na seji so niške zbornice Slovenije naročil in pritiski na zniáeva- lizadji, dodatne investicijske obravnavali řudi osnutek Za- (OZS), ki ie bila v torek izje- nie cen, pri čemer država ne spodbude, znižanje amorti- htev slovenske obrti in pod- raoma v Velenju, so člani iz- spoštuje obljube o plačeva- zacijskih stopenj in davkov jetništva, ki jih bo OZS pred- razili veliko razočaranje nad niu v 30 dneh, vračilo prepla- m dobiček. Predlagajo uved- slavila na Dnevih slovenske vjado, saj menijo, da so prav čanega DDV pa je odlotila bo instituta "čakanje na obrti in podjetništva 14. in 15. mikro in mala podjetja - v šele na prihodnje ieto.Zahte- delo" z nižjo plačo, modemi- maja v Portorožu. škofja Loka LTH pred stečajem Agonija v Loških tovarnah hladilnikov se nadaljuje. Potem ko so pred dobrim tednom odstopili predsednik in člani nadzornega sveta> je v ponedeljek nepreklicno odstopil tudi namestnik direktorja in odgovoren za finance Primož Pegam. Pojasnil je, da se ie za to odloči!, ko je ugotovil, da napovedane prisilne poravnave ne morejo pripraviti. To pomeni, da za LTH ni reSitve in da mu preostane le stečaj. Direktor Miloš Kodre Pegamovega odstopa nI sprejel in za sredo napovedal pojasnila za javnost o položaju LTH. Predsednik sindikata LTH David Švarc pa je Peganov odstop označil kot podto dejanje, saj da je "zase že poskrbel, delavce pa zapustil*'. ter dodal, da je to le še dokaz, da )e vodstvo podjetja delavce zavajalo in si kupovalo čas. Član nadzornega sveta LTH Ladislav Rožič je poudaril, da je takšno ravnanje vodstva neodgovorno do tistih, ki še vedno de(ajo, saj delajo zastonj, ter napovedal kazensko ovadbo zaradi kršenja delo» vnopravne zakonodaje. Š. Ž. ZcoflNji Brnik Obnovili bodo vzletno pristajalno $tezo v sredo sta predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir in predsednik uprave SCT Ivan Zidar podpisala po* godbo o rzvedbi gradbenih del pri obnovi vzletno pristajalne steze na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Steza je bila asfaltirana leta 1978 in v celoti obnovljena leta 1992 s tan- koslojno prevleko, Tokrat jo bodo na novo asfaltirali v dolžini tri tisoč metrov, zamenjali svetlobni sistem ter postavili dodatne kabelske jaške. Družba SCT je bila izbrana na jav- nem razpisu, pogodbena vrednost del pa znaša 7,7 milijona evrov brez DDV. Dela bodo potekala v treh fazah v juniju in juliju letos, ko bo vzletanje in pristajanje leta mogoče le na krajšem delu steze in instrumentalni sistem pristajanja iz* klopljen, tretja faza po bo čez eno leto, ko bodo za 13 dni zaprli letališče. Projekt obnove so pripravljali eno leto, hkrati pa poteka tudi širitev ploščadi za parkiranje letal in gradnja hangarja za oskrbo letal. S. Ž. ljubljana Neprodana stanovanja na kredit Stanovanjski sklad RS je objavil poziv za prodajo neprodanih tržnih stanovanj za dolgoročna stanovanjska posojila. Iz razpisov v letih 2007 in 2008 mu je namreč ostalo kar 325 neprodanih stanovanj (od tega v Kranju kar 92 in na Jesenicah 2S). Za nakup ponujajo dolgoročna posojila do 15 let» pri Čemer lahko kupci izbirajo med nespremenljivo obrestno mero v višini pet odstotkov ali spremenljivo v višini EURIBOR + 1,1 odstotka. Kredit je mogoč do višine 80 odstotkov vrednosti stanovanja. Podrobnosti si lahko interesenti ogledajo na spletni strani sklada ali jih dobijo po telefonu 01 /47 10 500 oziroma osebno na skladu na Poljanski cesti 31 v Ljubljani. S. 2. Glasbena šola Radovljica OBVESTILO O SPREJEMNIH PREIZKUSIH ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010 Glasbena šoia Radovljica obvešča, da bo potekal vpis novih učencev za šolsko leto 2009/2010 od ponedelika, 4. msja 2009, do petka, 15. maja 2009. Vpišete se latiko v ta|ništvu Glasbene šole Radovljica, Llnhartovtr9 1, Radovljica» vsak dan od 8. do 14. ure, v torek cel dan. Sprejemni preizkusi 2a novo vpisan« učence bodo po razporedu potekali v petek, 29. maja, In soboto, 30. maja 20^9. Razpored sorejemnih preizkusov bo objavljen na oglasnih deskah in spletni strani po 25. maju 2009. Vpisovali bomo v na^ecnje oddelke: PIHALA: • prečna in kljunastatiavta. klarinet insaksofon, oboa TROBILA: trobenta, rog. pozavna, bariton in tuba GODALA: violina, vioia, Molončelo n kontrabas KLAVIR. ORGLE, PETJE, TOLKALA. HARMONIKA. KITARA in HARFA. Število učencev je or^ejeno. V predsolsto glasbeno vzgojo bomo \^isova!i otroke, rojene v letu 2004. \ glasbeno pripravnico pa otroke, rojene vletu 2003. Î tm Vabljeni! I I i 4 4 « i # i8 KMETIJSTVO cveto.zaplat nik @g-gias. si Sindikat zahteva povračilo celotne trošarine Cvtro Zaplotnik za kmetijske trge in razvoj ...........................................podeželja do 14. aprila izpla- Ljubljana < Minister za kme- čala že za 147 milijonov ev- tijstvo, gozdarstvo in prehra- rov, kar je trikrat več kot v noMilan Poga6iikse jevpo- enakem lanskem obdobju. nedeljek s predstavniki Sindi« Na sestanku so se tudi dogo- kata kmetov Slovenije pogo- vorili, da bo ministrstvo pro- varjal o troáarinah v kmetij- udlo možnosti za poenosta- stvu, izplačilu subvencij ter vitev kontrole pri odobrava- pripravi nekaterih zakonov, nju in izplačevanju plačil za Kot je znano, je sindikat za- ukrepe kmetijske politike, grozil s protesti, če vlada za Minister je povabil sindikat k pogonsko gorivo v kmetijstvu sodelovanju pri pripravi in ne bo zvišala polovičnega izvedbi zakona o generični povračila trošarine na cebtni promodji kmetijskih in živil- znesek. Minister podpirs za- skih proizvodov, pri tem pa hteve sindikata, saj bi bil to so se načelno sporazumeli o eden od ukrepov za ublažitev soudeležbi kmetov pri sof> krize v kmetijstvu, vendar pa je odločanje o tem v pristoj- nanciranju promocije. Na ministrstvu pripravljajo tudi nosti ministrstva za finance, spremembe zakona o krneče v sindikatu s svojo zâhte- tijskih zemljiščih in nov vo ne bo uspel, bodo pripravi- predlog kategorizaci je žem- li proteste, so napovedali. Ijišč {sedanja je veljavna še iz Kar zadeva izplačilo sub- leta 1985), predsednik sindi- vendj, si v sindikatu želijo, kata Roman Žveglič pa je ob da bi jih država izplačala prej tem predlagal ustanovitev in če je le možno že v teko- posebnega organa za zaščito čem letu; minister pa ob tem kmetijskih zemljišč pred po pojasnjuje, da jih je agencija zidavo. Mešetar Cveto Zaplotnik leto prej pa 123,74 evra. Ziia- .............................................ni so tudi podatki za marec, Po podatkih tržno infor- takrat je bila v Sloveniji pov- macijskega sistema, ki delu- prečna cena za S razred je pri agenciji za kmerijske 140,30 evra za sto kilogra- trge in razvoj podeželja, je v mov, za E razred 150,05 evra, letošnjem 15. tednu» to je za U razred 118,71 evra, za R med 6. in 12. aprilom, cena razred ii3»09 in za O razred prašičjih klavnih trupov oz. 105,37 ^^^ za sto kilogra- polovic za E razred znašala mov. Poglejmo še marčne 133,43 evra za sto kilogra- cene za razred E v nekaterih mov, v enakem lanskem ted- drugih državah Evropske nu je bila cena 135,96 evra, unije! Diiava EU-povprečje Grčija Češka Frandja Madžarska Cena (v EUR/100 kg) 137,81 177.55 145.11 135.06 138.93 Država Nemčija Italija Avstrija Slovaška Romunija Cena (v EUR/100 kg) 136,16 »33.97 142,64 146 49 W^IMIOIW . tttîîMiètHt « 4 ft ■ V poslovno stanovanjskem objektu na NazorjevI ulici v Kranju, bivši Dom JlA. prodajamo novo. takoj vselji-vo 2 ' sobno stanovanje v izmeri 61,50 m' s pripadajočim parkirnim mestom v parkirni hisi. • V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranju, bivši Dom JlA. prodajamo novo. takoj vselji-vo 2+1 • sobno stanovanje v izmeri 76,35 m^ z dvema pripadajočima parkirnima mestoma v parkirni hiši in s pripadajočo shramtJO. « V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi uiici 3 v Kranju, na mestu nekdanjega Doma JLA, prodajamo posiovnl prostor za pisarniško dejavnost v skupni izmeri 93.90 m'. Podrobnejše informacije vam bomo z veseljem posredovaii, će nas boste poklicali na telefonsko števiiko 04 281 26 26. Vse več Gozdarji so v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem odkrili 72 "črnih" odlagališč, na katerih je vse več gradbenih odpadkov in azbestnih salonitk. Cveto Zaplotnik munalna podjetja pa so za- Med sedmimi občinami nekdaj prevladovali, nisoveČ ....................................... prosili za sanacijo in zaščito Zgornje Gorenjske nobena najhujši probiem, na več kot Bied - Gozdarji iz blejske ob- odlagališč ter Še za aktivnejšo ne izstopa po številu odlaga- polovici odlagališč prevladu- močne enote Zavoda za goz- vlogo pri ravnanju z odpadJd. lišč, nobena pa tadx ni brez jejo gradbeni odpadki, med dove Slovenije so tudi letos Kot je dejal vodja blejske- njih. V občini Kranjska Gora nevarnimi odpadki pa je naj ob dnevu Zemlje popisali ga zavoda za gozdove Andrej jih je osemnajst, na Bledu pogostejša azbestna salonit-*'čma", nelegalna odlagališča Avsenek, je bil letošnji popis dvanajst, v Gorjah enajst, na ka. Da vse več gradbenih od-odpadkov v gozdnem prosto- črnih odlagališč v gozdnem " Jesenicah in v Radovljici po padkov in salonitk konča v deset, v Bohinju sedem in v Žirovnid štiri. gozdu, je razlog tudi v tem, da je legalno odlaganje to- V enajstih letih se je neko- vrstnih odpadkov treba pla- ru na Zgornjem Gorenj- prostoru že njihov sedmi v skem. Za vsako odlagališče zadnjih enajstih letih, rezul- so določili natančno lokacijo, tati pa kažejo, da se stanje v lastnika zemljišča, vrsto od- tem času ni kaj dosti spre- liko spremenila tudi struktu» čati. Več kot petina vseh lo- padkov in površino odlagališ- menilo na bolje. Z doseda- ra odpadkov na odlagališčih, kacij "črnih" odlagališč je v ča, ocenili, od kdaj se že odla- njimi popisi so "evidentirali" Komunalni odpadki, ki so vplivnem območju virov pit» Črno odlagališče v gozdu na Črnivcu ... ... in na Mrzlem Studencu /fowrarhivzcsoEsied ga '*na črno", in v nekaterih 103 črna odlagališča, doslej je ne vode. polovica jih je ob primerih odlcrili tudi povzro- bilo saniranih 31, največ v ob- 7akoxï o gozdovih omc^o- cesti. In kdo naj bi bili pov- čitelja. Z rezultati popisa so činah Bled, Bohinj in Kranj- ia delavcem zavoda za zročitelji? V zavodu ugotav- seznanili javnost in pristojne ska Gora, ob tem pa nastaja- gozdove, da ukrepajo zo- ^^ ^ večini primerov službe. Okoljsko in gozdar- jo vedno nova. Ob pivem po- per odlaganje odpadkov v odlapjo krajani sko inšpekcijo so pozvali k pisu leta 1998 so "evidentira- ... , ukrepanju proti povzročite- li" 62 črnih odlagališč na g^^dovih, vendar mmistr sarm, pogosto jih tudi lastniki počitniških hišic, obisko- Ijem 02. kršiteljem, sklad skupni površini 124 hektar- stvo za to še ni sprejelo y^lci gozdov (nabiralci gob kmetijskih zemljišč in goz- ja, po podatkih letošnjega po- vseh potrebnih podzakon* in kostanja) pa običajno le dov k aktivnemu varovanju pisa je "aktivnih" 72 odlaga- skih aktov. svoje lastnine, občine in ko- lišč na površini 13,2 hektarja. takrat, če ni v bližini košev ali kontejnerjev. Posadili 1400 sadik drevja Na območju Smrečja, kjer je lani pustošilo hudo neurje, so v dobrodelni akciji zasadili Dinersov gozd iasna paiadin Gozd nad Kamnikom - Projekt zasaditve drevesnih sadik na območju doline Črne in Črnivca, kjer je bilo v lanskem neurju z močnim ve trom poškodovanih kar 250 hektarov gozdov, so v podjet« ju Diners Qub Slovenija izpeljali skupaj z Obdno Kamnik in kamniško enoto Zavoda za gozdove Slovenije. "Ob lanskem obisku Nobelovega nagrajenca Ala Gora smo se v našem podjetju odločili, da bomo toplo- gredne pline, ki so nastali kot MIha Zabret z učenci podružnične Osnovne šole Cozd posledica prireditve, nevtrali« zirali z zasaditvijo gozda, od- družbe Saša Pušnik. T. i. Di- smreko • drevesa, id so na set odstotkov poškodovanih prej, za pogozditev vseh poškodovanih gozdov na tem območju pa bi potrebovali kar milijon drevesnih sadik. A bomo uredili le posamezne otoke, od koder se bo gozd širil sam, saj menim, da bo narava, če je že vzela, sama tudi dala," je povedal vodja kamniških gozdarjev Miha Zabret. ki je pomen pogozdovanja predstavil tudi učencem podružnične osnovne šole 2 Gozda, Id so pomagali pri saditvi prvih sadik. Od lanskega julija Je lastnikom gozdovv kamniŠld občini uspelo pospraviti osemde- ločili pa smo se za sodelova- nersovgozd se razprostira na tem območju rasla že prej, nje s kamniško občino, kjer je bilo v lanskem neurju,tudi največ škode»" je povedal površini štirih helctarov ob cesti v vas Gozd. "Zasadili smo gorski ja- saj želimo čim bolj slediti naravi eden od dveh direktorjev vor, gaber, hrast, bukev in samega rastišča. Gozd bo zdaj potreboval jo, tudi 40 let, da bo tak kot dreves, neočiščena so ostali le še tista območja, ki zahtevajo ročni posek in spravilo lesa s traktorji, To pa bo tra* jalo še leto ali dve. I I I # k I I Planinski kotiček: Vremščica (1027 m) V mocno Planota» preko katere pelje Slovenska planinska pot. Obvezen vrh z žigom med Nanosom in Slavnikom. Greben, pokrit z gozdom in travniki, ki slovi po kraškem in sredozemskem rastlinstvu, razgledu in burji. îeuna íusnn ju zdo spolzka. Obkroža vas svinja z mladiči. Ob natanč- Pozorni bodite v bukovem ................................... bukov gozd skozi katerega se nem ogledovanju razritezem- gozdu. Povsem ob markirani Danes se bomo povzpeli na pot precej strmo dvigne do pr- Ije sem odkrila tudi njihove poti je bukev, ki ima odebelfen VremSdco, planoto, ki ima na vega vrha Slatne - 914 metrov. sledi spodnji del debla, (qer je tudi najNiŠjem vrhu 1027 metrov Na >aši desni strani bo manj- Na vrhu Vremščice je be- luknja. V t^ luknji se skrivajo Tiadmorske višine. Je najvišji Ši oddajnik, lahko se povzpne- tonski kvader» na katerem je majcene, keramične jaslice. hrib med Vremsko dolino na te do njega, sicer pa po stezi orientacijska plošča z vrisani- Baje je Vremščica najlepša nadaljujete kar naravnost Pot mi imeni vrhov, da boste \e- maja in junija, ko so travniki namreč vrii Slatne obide, deli, kam vse vam seže po- polni cvetja; verjetno je najbolj jugu, črto Divača-Štorje-Lo-žice na zahodu in cestama Razdrto-H ruševje na severu končni dlj pa zagledate levo gjed Obzorje tisto dopoldne, znana po potonikah in nard- ter Prestranek-Pivka na vzho- pred seboj. Predte kraški trav- ko sem bi]a na vrhu jaz, ni sah. Ja, ja, narcis nimamo Vremščice, tile preden ga je prebudila pomlad du. nik, ki je v poletnih mesedh Nanjo vodi c^mno različ- posut s cvetjem» pa tudi veter biio ravno ra^edno, a bližnji Nanos in Slavnik sta dala Na- samo Gorenjd. Domačini jim pravijo vrbančicA. po cerkvid no zahtevnih oz. različno dol- vam bo po strmem vzponu deti, da fe v bližini tudi more. sv. Urbana, ki je nekoč stak gih potí. Mi se bomo nanjo povTpeii pa eni daljSih, iz Se» prijal. Pot na knncu Travnika zavi- ObČutilo se je njegov vonj v zraku. na vriiu Vremšdce. Cvetje je res številčno, pisano in moč- nožeč. Avtocesto Ljubljana- je v gozd in se spušča do doli- Vmete se po poti vzpona, no dišeče; ameřístmz možim, Koper zapustite pri odcepu ne med Slatno in Vremščico. lahko pa naredite krajši ovi- lepi kuk, lučnik, montpelliersid, Senožeče. V središču kraja je Na drum stiani dolinice se pot nek- Z vrha Vremščice se spu- navadni in divji Uinček, kima- veliko parkirišče, kjer lahko znova začne vzp^ijati Kopri- stite po travniški pob, ki pdje sti poduk,pravahkou*,idizvemo pustite svoj avto, prve dete na sedlo, loenete lahko na vrii, Na sedlu, kjer bi mora- vrstna za čaj. Endemična ras- markadje pa se tudi že začne- naravnost do šijše poti> ki pe- li zaviti desno, nadaljujete kar tíina na Vremščid je tudi ju- stinova zvončnica. Poglej ga zlomka! Prelepa modra jo takoj na prvi hiši ob parki- Ije proti vrhu, a svetujem vam, naravnost do naslednjega se- riščii Napotite se po asfaltira- da se obrnete levo in greste po dia in šele tam zavijete ostro ni cesti skozi kraj, v smeri robu na greben. V tem delu desno nazaj v gozd V daljavi zvončnica, ki v imenu skriva maikadj. 2e v vasi se pot rah- je, vsaj mene, zmotilo sledeie: vidite Slatno, do katere mora- moj priimek, je celo ogrože« lo dvi^je. Pri eni od hiš vas razrila zemlja. Hm, so tukaj te priti, zato je strah, da bi se na rastlina. Da je ne bost« bo prišel pozdravit prijazen in divje svinje? Ja, na Vremšdd i^ubili, odveč. Markadje vas utkali!! ostarel ^njH malo viš- so divje svinje, vendar, ker je bodo pripeljale na pot, ki ste jo Nadmorska višina: 1027 m je, bo zdramil pasji lajež. ogromno ljudi, mislim, da ni že prehodili, na pot, ki pelje Višinska razlika: 470 m Še sreča, da je štirinožec pri- velikih možnosti, da kakšno do doline med Vremščico in vezan. Na koncu vasi asftdtza- srečate. Strah zbujajoča bi bila Slatr.o. menja makadam, ví pa nadaljujete kar po poti naravnost, ki jo <^rajujejo tipične kraške kamnite ograje. Na levi strani je pašnik, kjer 30 me tisto jutro pozdravili prikupni prijatelji: osli. Škoda, da nisem imela v žepu kakšnega korenja. Nadaljujete mimo pašnika in makadamska cesta se končna na začetku gozda, kjer se začne resnejši vzpon. Če se boste na Vremščico podali po obilnem deževju, je v tem delu potrebna previdnost Tla so namreč ilovnata in po dež- Greben Vremščice tik pod vrhom Trajanje: 3 ure Zahtevnost ★'fr*** PROGRAM PRIREDITVE .^rJEV SEMfAT V GORJAH OBČINA CO^E ŠPORTNO DRUŠTVO SOBOTA, 25. apriia: c^ 14. uri: pomladni kros 0Ć 19. ur^ dalje: veselka z ansamblom Gregorji, pozdravni govor župana Petra Torkarja, NEDEUA, 26. aprila: ob 11. uri: tradicior^na'Jurjeva povorka" z žegnanjem konj in Koncert Godbe Gorje, ob 16. uri: veselica z ansamblom Okrogli muzikantie. OBA DVA DMEVA BO OD 9.URE DAUE NEMŠKA PRODAJA IN RAZSTAVA IZDELKOV ROKODELSKIH SPRETNOSTI. Cenjene goste naproèamo, da na prvedftev pridejo ped, predvsem v času povorke! Upoštevajte navodila rediteljev! Posebno pozornost posvečajte svoji varnosti, predvsem pa varnosti vaših o^ok! VABLJENI! j I OnZOfllUH v POVORKO SE lAHKO VKUIČUO LE ŽIVALI KI SO <| ENKRAT NA L£TO SEREOLOŠKO PREGLEDANE NA KUŽNO MALOKRVNOST KONJ N JIH SPREMUA ID DOKUMENT. Jedi za pomladne dni 72 KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukelj Paradižnikova juha Krompirjevi ocvrtki Kruhov cmok v prtiču Ćasa. Nato dodamo moko, Pňprava: Torteline (mes- znova rahlo premešamo in ne, sirove, zelenjavne) ku- Sestavine: 4 dag dja, 2 dag Sestavine: 50 dag kuhanega Sesiainne: jo dagen dan sta- oblikujemo v štruco, zavije- hamo v večji koUčmi vode, slaJkorja, j dag moke, dl krompirja, sol, iS dag ostre rega hekga kruha ali 4 žemlje, ^^ v pomaščeno alufblijo ki smo jo solili in dodali ne- vode, strok česna, 1 dl tolčene moke, j dag pkničnega zdro- 4 dag čebule. 4 dag sesekljane ^li kuhinjsko krpo. Kuhamo kaj kapljic olja. da se ne slaďce smetane, j dag rezanih ba, 4 dag masla ali margaríne, čebuk, olje za proženje čebule, jj), ^ slanem kropu 25 minut, sprimejo. Torteline kuha- mandljev, limona, sol, poper. u 2 jajci, olje za anýe. soi, poper, muikatni orešček, Kuhane odvijemo in nařeže- mo približno 14 minut pod Pnprava: Kuhan in olupljen sesekljan peterfilj] mleko po po- rnonaenakomemekose.Na nukun vreliščem. Kuliane ščcpec origana. Priprova: Na maščobi pre- krompir pretíaámo ali nariba- trebi, 2 jajci, 2 žlici mehke (cxožnikih jih prelijemo z odcedimo, oplaknemo s to- pražimo sladkor» dodamo mo na ribež. Toplemu krom- moke. moko in paradižnikovo mez- pirju dodamo sol. maščobo Priprava: Kruh ali žemlje raztopljenim maslom. go. vse skupaj dobro prepra- (lahko je nidi olje). Ko se masa narežemo na drobne kocke. ^ rf !• • " fr žimo, zalijemo z juho ali skoraj ohladi, primešamo jaj. V pečici jih toliko osušimo, Tortelmi v zatranovi vodo, dobro prevremo, zači- ce, zdrob in moko. Iz vseh se« dajihmedprstilahkošestis« nimo. juho po potrebi tudi stavin na hitro ugnetemo testo nemo. Posebej na maščobi omaki plo vodo, damo na krožnike in prelijemo z žafran ovo omako. Žajranova omaka: Maslo Sestavine: 1 zavitek torteli- ali margarino segrejemo» do- okisamo. Paradižnikova juha in ga oblikujemo v štruco. pr^pražimo sesekljano čebu- nov, vc»da za kuhanje tortdinov. damo moko in \o nekoliko mora imeti tri okuse, slano, Razrežemo ga na enakomer- lo, dodamo ščep muSkatnega Žajranova omaka: 6 dag prepražimo. Zaiijemo jo z sladko in kislo. Juhi na krož- ne koščke in iz njih delamo oreha in sesekljan peteršilj. masla ali margarine, 2 dl slad- mlekom in sladko smetano, iiiidlî dodamo tolčeno sladko različne oblike. Olje segreje- V mJcku ali juhi razteperoo kc smetane, 2 Sčepa iafrana, dodamo še za6mbe, nazad- smetano, potresemo pa jo z mo in jih na hitro ocvremo. jajca in oboje vlijemo na na- sol, poper, 2 dag moke, 2 dl nje pa žafran. Omako nekoli- rezanimi mandJii in sesetdja- Ocvrte zlagamo na papirnato rezane kocke, rahio pomeša- mesne juhe, peteršilj, Umonov ko okisamo z limonovim so- nim peteršiljem. brisačo, da se dobro odcedijo. mo in pustimo stati nekaj sok, parmezan. kom. i 4 é À é i 1 ê 20 KAŽIPOT, OGLAS ~ fhef^tXwtóO let Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta J07, Ljubljana Obveščamo vas« da imamo možnost oddati v najem naslednji lolcals 1. Bled, Ljubljânsl^â cestd 13a: 55,00 m^ - fokal za gostinsko dejavnost (prevzem delavcev) Prosimo vas, da se ram v vlogi predstavite tudi s svojo dej d vn ostjo. Vabimo vas, da pisnevloge najkasneje do petka 8,5,2009 pošljete na naslov: Mercator d,d.. Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oinako 'za najem lokala". Mercator. d.d., si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega kandidatov. WWW,CORENJSKICLAS.SI <3 Gorenjska 96 MHz RADIO Z A R A D O V f D N VPIS OTROK V VRTEC ŠKOFJA LOKA za šolsko leto 2009/2010 Vabimo vas K vpisu otrok v naslednje programe: dnevni program v trajanju od 6 do 9 ur (za otroltô stare od 11 mesecev do 6 let) program dclbanovih uric v obsegu 60 ur letno Uaotroke cd 4, do b. leta, enkrat tedensko v popol] jutri» v soboto» 25. aprila, ob 19.30 lahko ogledate monokomedijo Jamski Človek. Igra Uroš Fuerst. Informacije in rezer/acije: 041/955000. V Kricah kračah Kranj • Danes, v petek, 24. aprila, ob 17.30 uri bo v Kríce Krace gostovala Lutkovna skupina Bobek s predstavo O debeli repi. Jutri, v soboto, 25. aprila, ob 10. uri pa bo v Khce Krace še zadnja delavnica Eko pod zeleno smreko, ki jo bo vodil Andrej Štula. Iz recrklažnih materialov se bodo izdelovali inštrumenti. Kam gremo: Bled • Triglavski narodni park vabi na ogled monokomedije s pridihom nostalgije z naslovom Kam gremo? avtorja Marsela Gomboca v sredo, 29. aprila, ob 19. uri v Info središču Triglavska roža na Bledu, Ljubljanska cesta 27. Danes začetek klekljarskih dni ŽIrl • Danes bodo v Žireh s slovesnostjo v avli DPD Svoboda Žiri in odprtjem razstav začeli 3. Slovenske klekljarske dneve, ki jih organizirata Klekljarsko društvo Cvetke Ziri in Občina Žiri. Za kar deset dni so pripravili prireditev, od razstav, klekljarskih delavnic, prikazov klekljanja ii športa. V Galeriji DPD Svoboda je na ogled razstava čipk domačih članov in članic društva terTince Slabe, na Občini Žiri pa razstava Izdelkov učenk in učencev Čipkarske šole Žiri in razstava Čipk Cerki* janské sekcije Marjetica, v Hiši klekljane čipke A. Primožič 188S pa je na ogied Čipkarska dediščina. Prihodnjo nedeljo bo tudi zabavno tekmovanje za otroke, od zgodnjega popoldneva pa tudi tekmovanje v klekljanju za odrasle. B. B. Dobrodelna predstava za center Ecce home Breznica« Skavtskl steg Pod svobodnim soncem Breznicato nedeljo ob 19. uri vabi v kulturno dvorano na Greznici (obči* na Žirovnica) na ogled monokomedije Hagada v izvedbi dramskega igralca Gregorja Ćušina, Izkupiček bodo name* nili za gradnjo centra Ecce homo (Glejte, Človek), katerega pobudnik je zaporniški duhovnik Robert FriŠkovec. Projekt centra je zasnovan kot hiša, v kateri bi delovalo vseh osem programov zaporniške pastoralne dejavnosti. A. H. Prvomajske počitnice na Pokljuki žreb je določil, da bo edinstvene družinske pn/omajske počitnice v Vili Triglav, s 50-odstotnim popustom, preživela Majda SHrer iz Žabnice. Pravilno je odgovorila na nagradni vprašanji in z družmo se bo sproščala In si r^abirala novih moči na Pokljuld. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje, nagrajenki pa čestitamo! JIB design se ukvarja z razvojem plovil Zaposlimo mizarja ali lesarskega tehnika (m/ž) zaželeno je znanje s področja izdelovanja modelov in kalupov ! « ê 1, 4, ř info@jibdesign.si 041/683 877 JIB design, d. o. o., Spodnje gorje 1C. Zgornje Gorje PETKOVA PRIREOITEV Go$lu|e* Lutkovna skupina Bobek o DEBELI REPI P^K 24 aprila 2009. ob 17,30 un v Klice Kface, CldvT>i»g22 SOBOTNA MATINEJA Program 8« bo naddijdval V OKTOBRU Sobota, ob 10 un y Pr«i0rnov«m gldd^lii&u i um iv i KMNJ GorenÈski Glas m domplan Oomptan d. d, BUmrâra H400Û Kranj T: 04/n 68 m F: 04/20 6e 701, M; 041 647433 I: wviM/jloinplan^ & donplan^domplanii STANOVANJE PRODAMO Kranja Vodovodni stolp^ trisobno v ML nadstf* v Izmeri 74^84 mz^ L fzgr* 1963. potrebno obnov«i CK na plin, dvigdla ni, vpisano v Z K, cena $9.000^00 EUR, možnost vselitve Kn% Zato polje» dvosobno I. nsd* str« v izmen m2, obnovljena kopal* niča in instafacije L 2003, okna ob-novljeaa L 2007,1 izgr 19^, vpita* no v2K, možnost vsel/ti« cena $9.500,00 iVR^ Knnii Planin» M| cvosobno, prrtl v izmeri 61 mi, nizek ob^ekt, L izgmd. 2004i cena iio*ocOiOo EUR, mož* nost vselitve jumj L 2009* Kranja Vodovodni st^Pi trisobno v L nadftr izmere Sa^oS * izgr« 1964, delno obncvjeno * okna. balkanska vnia. ogrevanje Slino, plin v b^oku, vpisano v ZK, cena 1^0.000,00 EUR. Kfvnji Hu}«! medetažno mansandno stanovanje v izmen 113 ni?ekobjektJ irgrad 17S* ad9|> tiranonied leti 1995*2005, CK na plín cena 105*000,00 EUR. Bistrica pn Tržiču^ enosobno, viscko pritličje v izmeri ^o mz, potrebno CK, t. isgr. 1973» ccna $3.000,00 EUR. PredcKfori enosobro v mansardi iz* mere 4^,00 m2| v hiSi so samo $tiri stanovanja, L izgr stanovanje izdelano 1.CK, c«rva 79,^00^00 EUR H^SE* PRODAMO Kranji Sp, fiecnica^ visoko prit lična, tlorisa 120 m2 na parceli velikcsti 549 n2, CK na oljři tek garaža, dve park mi mesti, sončna lega, h^ia je lepovzdrjevana^ L Izgrad, 19S1, cena 296.000,00 EUR. vselitev možna nec ki» 2009* VIMNU^PROUAMO Trstenik • OfK zidan« visokoprith^ni, Horisa46 m2 na pirceli velikosti 47$ m2, epa sončna lokacija, garaža, á tlorisa 36 mz.Uet zidana, ostalo }ese:>o< na prcelI velikosti 426 lizgr. obnovljen L1999$ CK na olje, terasa, dr* vamia, internet^ cena 175.000,00 EUR, vse^flFv po dogovon>. GARAŽA Kranj. Zlato panju od sonnan. prevzem lakoj, n 041/366-993 DVOSOBNO, reno/irano stanovanje« vei 57 m2, v Kranju, Zoisova ui., I. nad. manj. bloka, ©051/231-697 90D2S&7 TRiSOBNO stanovanje» Kran), Planina . 87.44 m2, adsp i. 04. ZK. T2. cena 132.500 EUR. V 041/466-683 NA KO KRICI, v b(cžhl Brda pn Kranju v man)sem bloKu« proddmo dvosobno stanovanje, 43 m2. potmbno obfiove. cena 60 000 PUR, « 031/776-040 STANOVANJE v hâi. z etažno lastnê no. 90 m2. prithćje, « 031/334-B24 «m?«?« STANOVANJE 'v staj^iši hlsi. 50 m2, cena po dogovoai. tř 040/224-417 KUPIM STANOVANJE v Knnju. izmera 40-50 m2, laMo stanovanje v centru K;an]a, « 040/477-930 STANOVANJE v m. Z etažno fastni- •no, 120 m2. vs očsnk bjizh na terallâOfl Brnik, certa po dogovonj. 0 031/334-624 Mos^rs NAJAMEM MLADA ônàim potrebuje nujno stanovanje za daiise Ot>dOb|C, v 031/446-543 80024B7 HIŠE PRODAM DVOJČEK na Planini. I. 96. Juiete Ga-brovška 10, 130 m2. na 300 m2 vrt, C«rta235.000 EUR. « 040/647-391 DVOSTANOVANiSKO tliâo. potrebno obno/e na pocieželjj, lokacij, tr 040/719-377 acwwi ENODRUŽINSKO hiso v okolici Kranja. 9002449 ENOSTANOVAHJSKO hiéo v Ôirôah. obgozdu. vel.200 n>2. na parceli 400 m2, rgraiena do III. PGF. It 031 /376- ODĐ&M ENONADSTROPNO tlíáo. z dvema stanovanjema, okoliša Kranja, O 040/ 373-371 ' «I023«7 VIKENDI, APARTMAJI ODDAM IDIUCna. počitniška hiška na Jobvici {odprt pogled na Karavanke), išče za simbolično najemnino skrbne9a najemnika, tř 041/614-701 9W3510 POSESTI Maie oglase sprejenamo: tà objavo v petek • v sredo do UJO in za Pf^oo^m objavo v torek do petka do 14.00! j cas: od ponedeljka do č«trt- CERKUE • Zalog, zazidljiva parcela. 580 ni2. z načrtom za dvoicka. cena ?30 tř ÛS1/B09-0PÛ NEZAZIDUlVO. r^o parcelo. ^100 m2. ob potoku, astaltiian dostop ob rt> vam nasdju Vîrmaâe, Sk. Loka. cena 65 Eun, 9 041/366-093 POSLOVNI PROSTORI ODDAM_ PISAfíNE, Koroékâ cesta, Kranj, 041/381-100 «OToar POSLOVNE prodore na območji, hf^ sa Irtax, vei. otf 200 do 1300 m2, cena2,95 EUR/m2.0 041/426^98 PRIMSKOVO • trgovska cona, oddamo poslovni pfostcr, 200 ali 400 m2 za trgovino ali siorit/eno dejavnost, V 041 /647-509 PROSTOR za skladišče v verikosfa 200 m2. veš. niu, 9 031/32&^75 ali mimo obrt 3,20 m. vKra- NAJAMEM M AN jâ E stanovanjd, na mirnem hiaju, v juliju (n avgustu. 9 031/510-760 ODDAM GARAŽO v Šk. Loki, Groharjevo nas.. 16 m2, za dališe obdobje, 9 070/328-240 motorna vozila AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, Qotovinsko plačlio. Avto Kranj, d. o o . Kranj» Savska 34. Kranj.« 04/20-11-413, 041/707-145, 031/ 231 -358 «02033 F0RDFiestaGHIA1,6i, f 05. 49.000 km 101 KM, srebrno met. l»rva. popolna oprema. r^. do 02/2010, sara- 2jrar>. 1 lastnik, cena 8.200 EUR, možnosi flnansiran;a. (ahko obroHi, tr 031/253-53« 0003S61 HONDA Civíc 1.4 HB. I. 90 Ođlično Ohranjena, reg. ûo 9/09, cena: 750.00 HUR. 9 041/619-842 9009654 RENAULT 5.1. 92. 9 041/358^65 SUZIJKIGrandvi(ara2.0diesei.l 04. 70.COO km 5 vrat, ne, 9 04/25-21-569,031/223-102 SUHE. smrekove 9 040/298-300 , dol. do 5 m. KUPIM 5 KOM SpiROVCEV dol. 6 m, deb. pntUižno 12x12 crr, 9 04/25-31-759 b002s07 rabljene tlakovce aJl pohodne pto^ če. 9 031 /60P-a?fi «mjA« STAVBNO PONIŠTVO PRODAM NOVA. vhodna vrata a podbo^err, eia- t^lna, (Z kvalitetnega lesa. 40 % ceneje. tř 041/271-9Ê3 no2»4 OKNA. 12 kom. Jelovica, ohranjena. terrnspan, ijoodno, tř 040/847-391 PODARIM OKNA 110 X 110 cm. 8 kom, vrel 2 kom, 90 X 190 cm, dostava po žsiji. tr mib72 I à 22 MALI OGLASI info@g-da$.si KURIVO PRODAM AA DRVA metrska ali razžagana, moz* dostava. « 041/71&019 M0Í036 BUKOVA In kostanjeva drva, možna 0osi8va in rairez, O 04/5l>ô8-144, 9002490 ORVA, akcijske cene. bukev, gaber, hrasi ah meàana, možna dostava« v 040/333-719 DRVA bukova in hiraMova. metrska ali raziagana, možoa ludi dostava« 9 041/639^46 eotKMr SUHA, bukova, razzaçanâ drva tn rtjr^ sko orst. «03^/ 561-707 VEJE iglavcev in istavcev, primerne 2d botare. za približno 200 butar. O 04/25-31 -499 0002479 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM ÛVA J06UA 190x90. odlično onra-njerta. za 29 EUR oba, « 04V276-4S5 900Í9M POMIVALNO mizo. 120 m in viseče omance ter starejšo spalnico (weh). tř041/&82-166 ŠE UPORABNO kompletno kuhinjsko opremo, zelo ugodao. 9 04/23-43-SOI PODARIM SEDEŽNO, kotno garnituro. O 04/ 20-2$-617 9002ÍS3 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNIK t36 I, z zamr70valnfk0m. 401, ijQOóno. ff 04/23-32-936 900»» ŠTEDJLNIK. kerimična c^oèôa, zamrzovalno skrinjo, 250 I, fř 041/978« 931 aooM«! ZAMRZOVALNO ugodni cení, tr skrinjo LTH, po OGREVANJE, HLAJENJE OGREVANJE. sCami sistemi, toplotne ćtpaJke, plinske in vodovodne inataJa* ciie Termoinstal Tomaž Cesnik s.p., Kffiica 11. Zq. Qorje. n 041/893-682 VRTNA OPREMA PRODAM BRUNARICO 4x4 m, primerno za vikend ali vrtno uto. « 041 /515-139 RABUENO vrtno kosilnico Alko 35. cena 50 EUR, Tř0V3&-l1-132 900ÍMS VRTNO HISkO 3x2 m. opecna krttina. polovica zaprta, miza. klop. ^ 040/747-765 9»?«? OSTALO PRODAM POMIVALNO, dvojno korito, rosirei, WC kotliček, gavt'azaokna in vrata. O 04/20-Í2-766 90W*69 GLASBILA PRODAM OTROŠKO hannoniko Rutar, oglasftev Ce. Ef. Be, staro 6 let. dva dodatna ggmba, «031/790-934 9007S72 KUPIM RABUEN pianino, tP 051/682-217, Dir>a »0ÛI67? SPORT, REKREACIJA PftODAM 006RA kolesa R09 na torpedo In eno športno koto. « 04/59-57-683.040/ 394-076 «WM1 FANTOVSKO kcio Od Ô dO \2 lat. znamko Sciroccc na Id prestav, tepo ohfar^ieft. uoodno. © 03V491-190 MOŠKO. 26- je: dvoMerako jeklenko, varčevalec. torbo in voziček, nerabljen, maja 08, 904/51-20^33 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM LABRADORCE z rodovnikom, odličnih m oeiovnin aar^ev. v U4i/bd/-u&, 041/897-173 »W2S'6 PODARIM PSIĆKO mešanko. med ovčarjem in roN^ljerjem. staro 14 meseces, pnjaz- na in ubogljiva, 9 031/216-581 OVE MLAOI muci •sterilizirani. Rogelj, Britof 396, 9 04/20^1-648 Ô00?47? KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM OiSTERNO za gnojevko 32C0 I, 9 031/480-266 9002»?T EL NOŽ za rezanje krme tip AS 85, nakJadaino prikolico SIP 26. z^rabljal-nik SIP 380, 9 031/343-177 HIDRAVUĆNI cepilec. 16 t, 9 040/ 347-741 90075Î1 OHRANJENO, malo rabljeno nakJadai-ko SIP 19 m3, aluminijaste stranice In dvo brazd no 12 eolski plug. 9 041/894-493 msu ROTACIJSKO kosilnico SIP 165, 9 MÛM66 SAMONAKUDALKO SIP Senator 22- 9 PRO. aildŽMu, na 9 tioiev z vso opremo, 9 041/952-564 inoiSèQ SEKULAR za žaganje drva z mizo in koritom. 9 04/20-46-578, OSt/812- 210 aoû3&ft& VJLIČARindos 2t. diesel, sen« volan, cer\a 2.800 EUR. 9 03t/736-300 »002X44 KUPIM_ N OVE J š I traktor, 9 031/604-918 PODARIM PUHALNIK Buria. 9 041 /827-132 a003ê>3 PRIDELKI PRODAM BIO ŽGANJE IZ neškropljenega sadja. 9 030/915-764 DOMAČE žganje in opai. 9 031 /325-149 Moms KRMNI ječmen. 9 031/568-UO »00244: KROMPIR, lanski uvoz, beli in rdeči, jabolka, seno v okroglih Da)a^. MaN-jovc - JegUč. Podbrezje 192. 9 04/53-31-144 M03M4 KROMPJR za seme in jedilni aorte de-sire in aiaska, 9 041 /378-913 KVAUrrTNO b« seno, 1. košnja, ba-llranovkocke po 22 Kg, 9 041/378-798. SILAŽNE bale, 1. 46-245 . 9 04/51- S0024flfi SILAŽNE bale. 4 kom. 3. košnje in hr-stove plohe, 9 040/310-943 soœsiz SILAŽNE bale, 9 031/82^60 SUHO sadje, krtilje. 9 04/51-20-495 VINO cviček, manjša koltčina, kvalrte- le. ugodno, 9 031/301-013 S00261t VZRBJME ŽIVALI PRODAM BELE piščance za doprtanje. Stano-nik. Log 9, škofiaLoka, 9 04/51-85-546.041/694-285 wossi» BIKCA, simentalca, CerWie. 9 041/52t-«92 T4 dni. 9002âî7 Ć6 BIKCA, starega 10 dni. Žabnica 57, 9 04/23-10-266, 041 /595-355 900?SI« ĆB BIKCA, starega 3 tedne. Podbrez- je. 9Q4/5^1-6&4 TEUCO, lisaste pasme, brejo cev, Dovje. 9 051/322-186 mesa- MQ9M4 TELICO simentalko, staro 17 mesecev. 9 04/59-49-227, 041 /926-845 9C02S91 TEUCO ^mentaiko od terh tednov do enega leta in travnik 1000 - 3000 m2 K, O, Kokfica. 9 07O/2GO-GG4 SCO?594 TELIČKE po izbir), ĆB In RH, stare Od 1 dO 3 tedne, AP korrtrola, 9 900»7Û TE UĆ KO simentalko. staro 4 mesece aJi menjam za bikca, 9 04/53-31-280 TEUČKO simentafko. staro 10 dni. 9 031 /546-834 SCONM TELIČKO simentalko staro. 14 dni, 9 031/827-556 »0»20 TELIČKO ali bikca lisaste pasme, sta^ ra 5 tednov. 9 041 /536-678 VEČ JAOENJČKOV zasûKol dli isi plijme. ekotoška reja. 9 041/734-112 ŽREBICO, Staro eno leto. 9 041/ 443-714 0002663 KUPIM BIKCA simentâica alt druge mesne pasme, starega 7 do 14 dni, 9 041/347-248 9oos«» BIKCA simentaica. 9 041/461-557 do 20 dni, 900MSI BIKCA simentafca. težkega od 200 do 300 kg in pnjdam krmni krompir, 9 041/726-092 9oo?si& BJKCA za nadaljnjo rejo. starega od 3 do 6 mQf»rji, 9 041/784>l?fí BIKCA, mesne pasme, težkega orit>fiž-no 200 kg. 9 031/868-608 boo?^ TRI BIKCE simentaJce. stare do enega meseca. 9 051/380-466 ecio?4ao OSTALO ANALIZE zemlje, uradne sut>/encije. gnopini načrti, zelo ugodne cene. 4A. d.0.0.. Cvetlična ul. 12. Ormož. 9 9001872 NA SORIŠKI planini organiziramo paéo ovac. Interesente*vab«mo k sodelovanju, 9 031/883-016 PRODAM GAJ6ICE. nove, lesene, klasične, pn-merrte za krompir, j^lka in podobno, 9 031/429-527 Boo;&«ê KOTEL za kuhanje žganja, bakren, chranjen. ugodno. 9 040/847-391 90025/9 ROČNO, sfarejso. še delovno ďamo-reznico. 9 04/53-15-116 «002464 ODDAM PAŠO za 4 telice. na nižinskem pašniku, 9 031/505-087 (uo?S6S ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM HONORARNO zaposlimo kuhinjsko pomočnco z izkušnjami, ponudbe na raslov: Restavracija Mona Lisa, Jaka Platiše 17, 4000 Kranj «oossss IŠČEMO urejeno zen^. Lahko tudi vitalna, mlajša upokojenka, za pomoč v gospodinjstvu. Zaželene tzK. v kuhinji, delo od maja do oktobra Alp penzion. d.0.0.. Cankarjeva 20a. Bled, 9 04/57-41-614.041/350-550 90024Si IŠČEMO lokalne prodajak^e vina. tah- ko kot vinotoč. rmamo več vrst vín različnih kakovosti. Nudimo dober zaslužek. Tomo Štrukelj. Selo 2 a, Cmiče. ZA TRI DO ŠE6T mesecev zaposlimo csebo za pomoč pri prodaj« In admlnl- Slrafívnih delth. Obvezno znanie němčině. Zaželena tehnična izobrazba. Romaks Kranj, d.0.0., C. Staneta Žagana 23, Kranj »002409 ZAPOSLIMO kuhana, plcopeka !n kuharsko pomočnico, Gostilna in Vili. Mavčiče 69, Mavčiče. 9 040/221-945 e00?306 ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko prodajo artiklov za van^vanje zdravja Ogiefte si MWW.sinkD-Dd.si. ^nkopa, d O.O.. Žravnica 87. i- ranica. 9 041/793-367 KUUČAVNIČARJA •vahk:;a. honorarno aJi redno zaposlimo, Kozina Kranj. d.0.0., Pmtarjevs 5. Kran). 9 04i /C52-20Ô doo2ss9 TAKOJ zaposbrTX} frćeija/ko z izkušnja-ni. Zapo$i^ za pom ali skrsišan delosni čas. Fen k/Balh/, d.o.o.. Kklrlčeva 12, Kmnj. 9031/365-040 ZAPOSLIMO elektronika in mehanika za delo na motornih vozilih. Od kandidata se pnčakuje samostojnost, izkušnje in voz. izp. A in B kat.. Auto comp & Hi-Fi, M. Vadnova îi. Kranj. 9 040/707-700 WW» liČEM IŠČEM DELO inštruktoHce angleščine za OŠ in SS, Kranj, 9 04/2:^-26-902 IŠČEM OELO na vašem domu. čiščenje hiš đli pomoO na vilu. Kranj in Ti2k!; 2 0kolico.9 031/227-726 »025?9 ONE MAN BAND, igranje na oblemi-cah in zabavah, 9 03i /595-163 900242& IŠČEM DELO. pomoč starejšim a!i oslabelim osebam. 9 040/131-600 STORITVE HUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja dO strehe. Notranje omete, fasade. Kamnite skarpe, urejanje In tlakovanje dvorišč, z nasifri ali vašim rrtaleriaJom. SOPBytycjid.o.o., SOuževodd. Kiaiij. 9 041/222-741 * 6001984 ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitno In poceni. SGP Beni d.o.o.. Struževo 7. Kranj. 9 041/561-838 soosmi ASFALTIRANJE, tlakovanje dvonšč. dovoz. poti. pdríunšč. po^ag. robnikov. pralnih ptošč, izd. betor^kih in kamr>i- tih škarp. Adrcvic & Co, d.n.o,. Jalov- ikova 10. Kamnik, 9 01/83-94-614. 041/680-751 «ooisas ASFALTIRANJE, tlakovanje dvonšč, dovoz, poti, parkirišč, polag. robmkov. pralnih plošč. zd. betonskih in kamnitih skarp. Adrcvic & Co, d.n.o., Jelov* škova 10. Kamnik, 9 01/63-94-614, 041/680-751 »O?O0T ASTERIKS SE i4ČtLA Rozman Peter. s. p,, Senično 7. Križe, tel.; 59-55-170. 041/733-709; zalude, roloji, rolete, ia- melre zavese, plise zavese, komarriki. markize. vAvw.asteríks. nel BELJENJE in glajenje notranjih prostorov, prema? oken in vrat. odstranjevanje tapet, dekorativni ometi In ople- ski. antiglivicrii premazi Pavec Ivan s.p., Podbrezje 179, Naklo, 9 031/39-29-09 DELAMO vsa Zidarska dela. notranje omete in tasade z našim aTi v^šim materialom, Ar>anit), do.o.. Žabníca 47. Žabni- ca. 9 041/28&473, 041/876^6 FLORIJANI, d.o.o., C, na Brdo 41. Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi. ometi fasad, kamnite škarpe, tlakovanje dvof1Šč.9 041/557-871 GRADBENIK REXHO d.n.o.. Ader^as 13, Cerklje, izvaja od temeljev do strehe. notranji ometi, vse vrste fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje in tlakovanje dvorišč. 9 041 /569-996 ÛRAOBENO PODJETJE KRANJ. d.0.0. Zupancve 6. Šenčur izvaja v«a gradbena dela notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, tlakovanje dvorišč, kvalitetno. hHro in p^ ceni. 9 051/354-039 9002166 IZDELAVA podstrešnih stanovanj in obncTva starih stanovanj. M & V Virač- nik in partner d.n.o.. Šinkov Turn 23. Vodice, 9 031/206-724 9002439 IZDELUJEM kamrMe škaipe in tlakujem dvorišča, Azemlaf^s p.. Zg. Bitnje 101 a. Žabnica. 9 040/99^536 IZVAJAM vsa gradbena dela, adaptacà-fQ, notranje omete vseh vrst, fasade, hitro ď) poceni, Adii Sopaj s.p.. Sr. Bitnje 31, Žabnica, 9 041/583 žale. 9 031 /422-800 9oo?44i KITANJE, brušenje, beljenje in glajenje sten in stropov. M & V Vrlačnrk in partner d.n.o,, šinkov Turn 23. Vodice. 9 031/206-724 90019M KfTANJE. beljenje nih prostorov m fasad. s.p.. Britof 9. 4000 5U-547 posov Gorazd » NUDIM frezanje zemlje. Stanislav Jereb, Groharje« nas. 11. Šk. Loka. 9 041/758-958.041/593-219 OD TEMELJEV dO Strehe, notranje omete, vse vrste lasad. škarpe ter tlakovanje dvorišč, kvalitetno, hitro In poceni. Arbaj, d.o.o . Zg. Bela 24. Preddvor. 9 041/241-149 w>iBíB ZAHVAIA POLAGAM keramične ^osčice, Lum- peri Marjan s.p.. Brode 11, Skofja Loka, 9 041/705-197 90034« PREVZAMEM vsa zidarsko-fasaders- ka dela z našim ali vaiim rralerialom AluloskiGeorgfe s.p.. Alpská cesta 13. B1ed,9 031/524-914 «02?fi2 s LIKO PLESKARSTVO, ugodno nudimo kitanje sten, stropov. t»e|enje, barvanje prostorov, pleskanje oken, ograj napuščev.., fasaderska deia..., Vojko Lazič s.p.. Prešernova ul. 4, Kamnik. 031/409-175 »ooiišj ZIDARSTVO -Strojni ali rocni cHneti tn fasade izdelamo kvalitetno in konku- renčno ter v dogovorjenem roku. Zoki. d.o,o., Kašeljska c 53 a, Ljubljana- Polje. 9 041/378-524 900?â9? IŠČEM IŠČEM pomoč pri urejanju okolice hiše in vrta, mlajši upokojenec, na Bledu. 9 041/620-169 «M2427 IŠČEM občasno pomoč za delo na vrtu - Radovljica. 9 041 /663-335 POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KRE[>TI D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50% obr.. obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasfngi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252^^-26« 041/750-560 IZOBRAŽEVANJE IŽĆEM PLESNEGA 9 ZASEBNI STIKI USPEŠEN mo^ 2 otrc^cm išče punco. lahko brez službe m stanovanja. 9 031/607-376 9002Wi ŽENITNA posredovalnica Zaupanja ima IradicijO. čez 1500 oglasov in ogromno raznovrstnih ponudb.. 9 031/505-495 «02630 RAZNO PRODAM CISTERNO za kurilno olje, 3000 041 /595-552 PRALNI stroi Gorenje, otroško, žensko in gorsko kolo. avto Rovet 1.96. 9 041/563-670 boop.ÍW VEČJI komat, zapravfjivčka. WAP Kar- ner. avioradio, manjši brusilni stroj, 9 041/364-504 aoo74S8 1 wvvu.poftifhmivAum V 76. Jetu je v bolezni omagalo srce našemu dragemu možu, očetu. atu. dediju, tastu, bratu in stricu Blažu Rakovniku 2 Visokega pri Kranju IsJreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v tej boleči izgubi stali ob strani, pomagali in izrazili sožalje, sočutje» ter darovali cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo osebju dežurne ambulante Kranj in pitronažnim sestram, Še posebej pa njegovi osebni zdravnid dr. Mariji Kuralt GaSperlin. Iskrena zahvala tudi bivšim sodelavcem Gorenjske mlekarne, sodelavcem podjetja TNT Express in Ljubljanskih mlekarn ter prostovoljnim gasilskim društvom Visoko - Milje, Hoteraaže, Prebačevo, Britof, Šenčufr Srednja vas in Predoslje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za zapete žaiostinke ter za zaigrano Tišino, pogrebni službi Nav^k za pomoč in urejanje slovesa. NajJepŠa hvala vsem imenovanim in neimenovanim, Id ste ga razveseljevali, ga imeli in ga imate §e vedno radi. predvsem pa, da ste ga v tako veîikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vera, sin Matjaž z ženo Uriso, hči Irma - Mira z Rajkom, vnukinja Katja z družino, vnuk Primož z družino ter pravnučki Tjan, Tfaš in faš ter ostalo sorodstvo 4 h k » i ZAHVALE 23 OSMRTNICA ŽaJostni sporočamo, da nas je zapustila Nada Preisinger rojena 1932 Od n[e se bomo poslovili v petek, 24. aprila 2009, ob 15. uri na pokopališču v Kranju Nieni: moŽ Oskar, hčere Laura, Vilma, Suzana in Vesna z družinami zahvala ^ 2 ^ \ K * 1 d'- Ob boleći izgubi naSega dragega Stanislava Krajnca iz Ško^e Loke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za i2reČeno sožalje, podarjeno cvetje in sve^e in vsem. ki ste ga.pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi gospodu kaplanu za lepo opravljeno sveto mašo s poslovilnim govorom in patru Robertu pri udeležbi pogrebnega obreda. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Škofja Loka. 20. apriJa 2009 Prazen dem je in dvoriUe. olfo zaman U išče. Solza, žalcst, bolečina te obudila n(, Ostala je prazn iha, fci bo/i. V SPOMIN Danes» 24. aprila 2009, mineva leto dni, odkar nas je zapustil na£ dragi Janez Ster Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Vsi domači zahvala v 92. letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata, praded, tast, svak in stric Ivan Sodnik iz Šeořurja » Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim za izrečeno sožalje in darovane sveče. Iskrena hvala tudi g. župniku Urbanu Kokalj za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi kirurškemu in negovalnemu oddelku bolnišnice Jesenice za skrbno nego in pomoč. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Šenčur. Britof. april 2009 Deh, skromnost in poftenje tvoje je b ilo iivljenje. V našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 74. letu zapustila naša draga žena. mami. stara mama, sestra, teta in taš^ Jožefa Zupan roj. B(^taj, p. d. Harižova mama z Rupe Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena ustna in pisna soža* Ija, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvaJa njenim osebnim zdravnicam dr. Valeriji Vipotnik • Zupane, dr. Urški Gantar • Rott» dr. Slavki TopoUč, sestri Cvetki, patronažni sestri Tončki, ekipam nujne zdravniške pomoči Zdravstvenega doma Kranj dr. Mitju Mohorju, dr. Damjani Pogačnik - Petemelj in reševalcem. Za lepo opravljen pogrebni obred se želimo zahvaliti g. župniku Mitju štimu. pevcem iz Predoselj za zapete žaJostinke. pogrebni službi Navček in Komunalni službi Kranj. Vsem ime-novanim in neimenovanim, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Rupa, april 2009 Mar prav zares odšla je ^a, v neznano? Kako je mogia. ko smo mi^tu...? Nositi moramo vsoi svo/o rano, molče, da ji ne zynotimo mim. zahvala (S. Makarovii) V 46. ietu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, hčerka, sestra, teta Vanja Primožič rojena Kalan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri» jateljem za izrečena sožalja, podarjene sveče in tople stiske rok. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Mestne občine Kranj, kolektivu OŠ Orehek Kranj ter Rokovim in Janovim prijateljem in sošolcem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Vsi njeni Orehek, april 2009 zahvala Na zadnjo pot smo pospremili nalo drago gospo Minko Bevk iz Kopališke ul. 39 v Škofji Loki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Športnikom in Zvezi borcev za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, Id ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Mariji Zamanovi in drugemu osebju iz ZD Škofja Loka za dolgoletno zdravljenje ter vsemu osebju oddelka 700 in negovalnega oddelka Bolnišnice Golnik za nego in bjšajije bolečin. Hvala gospodu kaplanu Tinetu Skoku in pogrebni družbi Akris, d. o, o,, pevcera, trobentaču, praporščakoma za lepo opravljeni pogrebni obr«d in govorrud za poslovilne besede. Vsi njeni škofja Loka, apdl 2009 Prazen dom je in dwiáú?, naše oko zaman te isu. ni več tvc^effi smehifi^ le trud in deh twfih pridnih rok za vedno nani ostao. ZAHVALA V So. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče. stari oie, tast. brat in stric Mirko Tavčar Iskrena hvala vsem nosačem, ga. Viki in ga. iožid in vaSčanom za denarno pomoč. Najlepša hvala osebju bolnišnice Jesenice in njegovi osebni sdiavnid dr. Alenki Cegnar. Posebna zahvala duhovnikom za lep pogrebni obred in cerkvenim pevcem. Hvala vsem za izrečeno sožalje» podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Vrba, Moste, Zgoša zahvala Ob smrti našega dragua moža, očeta, starega o^eta, praděda, strica in tasta Janka Čemažarja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom Ln vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. nam izrekli sožalje. darovali cvetje, sveče in sv, maše. Zahvalo izrekamo g. župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, zdravniškemu osebju ZD Gorenja vas in bolnišnice Golnik, posebna zahvala dr, Juretu Šorliju. Žalujoá vsi njegovi Javofie. april 2009 OSMRTNICA v 80. letu je svojo življenjsko pot sklenil upokojeni vzdrževalec Jakob Jan Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 24. aprila 2009, ob 16. uri na pokopališču v Zgornjih Gorjah. Marljivega in spoštovanega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu Kolektiv Zdravstvenega doma Bled GORENJSKI GUS petek, 24. aprila 2009 Anketa Vlada ne deluje usklajeno Krishna Dželilović Slovenska vlada se sooča z nemalo težavami. Porajajo se vprašanja in dvomi o tem, ali se bo sploh obdržala, ljudje pa počasi dvomijo tudi o njenih odločitvah. Kaj na to pravijo Kranjčani? Foto: Z«tman )aka Pogačnik: "Vlada se ne bo obdržala, saj ne deluje dobro. Zakonov nikakor rte sprejema razumom. Z vlado so na» mreč same težave, nikoli Še ni nič dobrega naredila." Bojana Rogelj Škafar "Mislim, da se bo viada obdržala, saj bi bilo vse le le slabše, če bi razpadla. Zdaj delujejo izredno slabo, saj niso usklajeni, sprejemajo slabe odločitve in reagirajo premalo odločno." Lado Teropšič: "Slovenska vlada deluje slabo, samo državni denar zapravljajo. Mislim^ da se ne bo obdržala. Zdaj naj bi davke dvignili, to bi bilo nezaslišano." Nejc Hribar : Teja Krušec: "Vlada se bo obdržala, saj j "Ne spremljam politike, saj se mora. V primeru, da se j sem popolnoma z drugega ne bi, bi Slovenija imela še i področja, zato tudi ne vem. večje težave, kot jih ima. i ali se bo obdržala, ali ne. : Kar zadeva vladne odločitve f za študente, so pa boni de-: fînitivno predragi." Kočo na Doliču Zima je terjala hud davek na kočah v gorah. Plaz je porušil kočo na Doliču, ki jo upravlja Planinsko društvo Corje» Stotak Saj e Ljubljana, Gorje • Planinska zveza Slovenije še zbira po» datke o poškodbah na kočah v naših gorah, ki jih je pov« zročilo obilno sneženje to zimo. Za zdaj je znano, da jo je najslabše odnesla koča s prizidkom na Doliču, ki jo je podrl snežni plaz. Precej je poškodovan Poštarski dom na VrSiču, kjer je sneg odlomil kovinski dimnik in raz« pri streho. Planinci iz Solčave so poročati o poškodbah koče na Klemenči jami in koče pod slapom Rinka. "O točnih ocenah škode na kočah Še ne moremo govoriti, ker mnoge zaradi snega niso PoŠkcxiovana koča na DoliČu / f«®: a^iiv pd cc^ dostopne. Vemo pa, da bo presegla zmožnosti zveze mi je sporočil naš dan Fran- širino na sever. Ob poznej- čine ne moremo pričakovati pri obnovi koč. Zato smo s ci Ferjan 13. aprila. Rekla predsednikom državnega sem mu, na) se ne šali, saj šem ogledu s helikopterjem smo leleli tudi nad našim denarja, zato se bomo prijavili na razpise države in EU. zbora že govorili o možnosti» ni i. april Ko mi je poslal domom Planika, ki ni videti Škoda je ogromna za dru5- da bi se država vključila v po- slike koče, sem ostala brez poškodovan. Kočo na DoliČu tvo in vse planince. Lani moč," je povedal Franc Ekar, besed. Plaz izpod Kanjavca bomo morali ietos podreti smo imeli na Doliču okrog predsednik Planinske zveze je tako močno udaril v kočo, in urediti okolico, hkrati trideset tisoč obiskovalcev in Slovenije. da je stari del premaknil za bomo iskali rešitev za novo 4500 nočitev/' je dejala Ma* "Prvo informacijo o uni- dva metra proti Triglavu, kočo. Objekt je bil zavaro- rica Okršlar iz Planinskega čenju naše koče na Doliču prizidek pa je porinil za celo van, a ne proti plazu. Od ob- društva Gorie. Trzin Ob Dnevu zemlje zdsadili drevesa Občani Trzina so ob letošnjem Dnevu zemlje skupaj z županom Tonetom Peršakom zelenico za blokovskim naseljem T3 v središču Trzina zasadili s sadikami drevja in živo mejo. Posadili so približno 240 sadik t. i. strižene živice In pa lipo, ki bo še polepšala to območje. J. P. m e dvo de V knjižnico tudi ob sobotah Knjižnica Medvode je postala samostojna, s tem pa se je spremenil tudi urnik, ki bo začel veljati 4. maja. Knjižnica bo odtlej odprta tudi ob sobotah med 8. In 12. uro, med tednom pa med io. img. uro, razen ob četrtkih, ko jo boste iahko obiskovali od S. do 13. ure. M. 6. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes dopoldne bo pretežno oblačno, še se bodo pojavljale manjše krajevne padavine. Popoldne se bo delno razjasnilo. Jutri in v nedeljo bo večinoma sončno. Znova bo topleje. Ai^nciia RS t» ekolf«, Uraó z* meteorologijo PETEK 4/17°C SOBOTA 3/19"C NEDEUA 5/19°C Zd^ree o 20/7"C o Reka 22/121 Kranj Nižje plače v Iskraemecu "StroSke znižujemo na vseh področjih, med prvimi plače za* poslenih po individualni pogodbi za deset odstotkov, za vse druge pa se bomo §e pogajali. " nam je znižanje plač potrdil |ože Petek, predsednik sindikata v Iskraemecu. Tudi v tem kranjskem podjetju, ki gaje pred dobrima dvema letoma kupilo egiptovsko podjetje El Sevvedy, se srečujejo s posledicami gospodarske krize, zato so se odločili za splošno varčevanje na vseh ravneh. Sindikalna zahteva je, da bi delavcem {okoli devetstotim od tisočih) plače znižali progresivno oziroma delavcem z najnižjimi plačami nič, z najvišjimi po kolektivni pogodbi pa nekoliko več. "Osnovne plače naj se ne bi znižale, ampak le del iz delovne uspešnosti in dodatka," predloge sindikata opisuje Petek, za pogajanja z upravnim odborom pa Ima vsaj še mesec dni časa. B. B. Kranj Brezplačno do kartice Activa MasterCard Activa, največji kartični sistem v Sloveniji, tudi letos 2 nagradno Igro Z Activo kupujem in ...potujem! spodbuja uporabo plačilnih kartic Activa. Če bodo Imetniki katerekoli plačilne kartice Activa v času do 1. jiinlja opravili s kartico vsaj deset plačil, se bodo na žrebanju 4. junija lahko potegovali za nagrade. Iz Gorenjske banke so sporočili, da v času igre do 1. junija vsem novim imetnikom kartice Activa MasterCard ne bodo zaračunali enoletne članarine, ki znaša 18,75 evra. Activa MasterCard je kartica z odloženim plačilom, ki omogoča nakupe blaga in storitev ter dvige na bankomatih v Sloveniji in po vsem svetu. Za vse transakcije, opravljene v mesečnem obračunskem obdobju, se osebni račun obremeni enkrat na mesec - 8., 18, ali 28. v mesecu, banka pa v obračunskem obdobju ne zaračunava obresti. C. Z. Kranj Maja znova županov tek Fundacija Vincenca Drakslerja in Mestna občina Kranj bosta tudi letos pripravila tradicionalni županov tek. Tokrat bo že deveti, tekači In pohodniki pa se bodo po okolici Brda poda-li 16. maja ob 10. url. Kot je povedal kranjski župan Damijan Perne, bo tudi tokrat med udeleženci teka, prav tako pa se prireditve, na kateri pričakuje rekordno število udeležencev (več kot 1082), veseli tudi predsednik uprave Fundacije Vincenca Drakslerja Beno fekonja. Več o prireditvi lahko Izveste na spletni strani WNVw.omamljen.sl, od včeraj naprej pa na spletnem obrazcu tudi že sprejemajo prijave tako za tek na 8,5 kot na 2 kilometra. V. S. RADIO KRANJ d.o.o. Stntarjavu ul. 6. KRANJ (04) 261 (04> 2Si C051Í »lOlMai 303-505 HKOoiufiw i^mMXf Kmm FAX: (04) 281 (041 2«i Epo^u. ttAWiCU* d lo-liran J.«l www.radio^kranj.si