2001 MESEČNI BILTEN ŠTEVILKA 11 KOMU LKASI.i.lVlIHJJA MBilJ. \U 1 MJHiMlUU ACEStUA RETLiELEKE SLO\TN]Jf ZADMJLFE L JI B LIAN A LKTNJk VI] | VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v novembru....................................................................................................3 1.2. Jesen 2001.................................................................................................................................. 17 1.3. Meteorološka postaja Martinje-Trdkova....................................................................................21 1.4. Razvoj vremena v novembru 2001............................................................................................. 23 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................29 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................33 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................33 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................37 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................39 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v novembru 2001.................................................. 43 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................45 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................53 6. TRINAJSTO ZASEDANJE KOMISIJE ZA KLIMATOLOGIJO PRI SVETOVNI METEOROLOŠKI ORGANIZACIJI...........................................................................................53 Fotografija z naslovne strani: 9. novembra je ob prehodu hladne fronte snežilo skoraj povsod po Sloveniji (foto: Tanja Cegnar) Cover photo: On 9th of November snow was falling almost everywhere in Slovenia (Photo: Tanja UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MILAN PIRMAN JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: TEO SPILLER naslovne strani: 9. novembra je ob prehodu hladne fronte snežilo skoraj p Sloveniji (foto: Tanja Cegnar) On 9th of November snow was falling almost everywhere in Slovenia (Ph Cegnar) AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v novembru 1.1. Climate in November Tanja Cegnar Z novembrom se je iztekla meteorološka jesen. Svetli del dneva se novembra hitro krajša, temperatura zraka v povprečju hitro upada. Po izjemno toplem oktobru se je novembra temperatura zraka spustila pod dolgoletno povprečje. Sončnega vremena je bilo povsod po državi več kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je bilo v pretežnem delu države manj od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo preseženo le ponekod na Dolenjskem in v Beli krajini. Prvi sneg po nižinah nas novembra ni presenetil in čeprav je bil napovedan je povzročil v prometu veliko neprijetnosti. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Mesec se je začel z nadpovprečno visoko temperaturo zraka, a že 2. novembra se je temperatura z izjemo Primorske spustila pod povprečje. Med nadpovprečno tople spada 8. november, sicer pa pomembno velikih pozitivnih odklonov nismo zabeležili. Ohladitev 9. novembra je bila na Primorskem komaj opazna. Izrazitejša ohladitev se je začela 15. novembra, povsod po državi je bil velik negativen odklon zabeležen v dneh okoli 25. novembra, ohladitev je na Primorskem nekoliko prehitevala, v Prekmuiju pa zaostajala. BILJE o 4 < —i < 2 CL CL > 0 O CL Q O -2 z O -4 Q O -6 6 o 4 < —i < 2 CL CL > 0 O CL Q O -2 z O -4 Q O -6 I I I. ti ■ ~1 | TT 1 r 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 I I I I I I I I T I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -6 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka novembra 2001 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, November 2001 Temperatura zraka se je na Kredarici spustila najnižje 23. novembra, takrat so izmerili -16.6 °C. Drugod po državi je bilo najhladneje v dneh 16. ali pa od 24. do 26. novembra. Na letališču v Portorožu se je ohladilo na -2.4 °C, v Biljah na -5.5 °C, v Ljubljani na -4.8 °C, v Slovenj Gradcu in Celju na -8.0 °C. Najvišja dnevna temperatura je bila izmerjena 1., 4., 5. ali 8. novembra. V Vipavski dolini so izmerili malo nad 19 °C, na letališču v Portorožu 18.3 °C, v Črnomlju 18 °C, na Kredarici pa 8.3 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 14.6 °C izmerjena 1. novembra. Povprečna novembrska temperatura zraka v Ljubljani je bila s 3.6 °C za 1.0 °C pod dolgoletnim povprečjem, kar je povsem v mejah običajne spremenljivosti; k negativnemu temperaturnemu odklonu so bolj prispevala hladna jutra kot pa popoldnevi. Na sliki 1.1.2a. je prikazan potek povprečne najvišje in 3 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE najnižje dnevne novembrske temperature zraka v Ljubljani od leta 1951 dalje ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 7.6 °C, kar je za 0.6 °C pod dolgoletnim povprečjem; od leta 1951 dalje so bili novembrski popoldnevi najtoplejši leta 1963 s 14.0 °C, najhladnejši pa leta 1978 s 4.1 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 0.5 °C, kar je za 1.2 °C pod dolgoletnim povprečjem; novembrska jutra so bila najtoplejša leta 1963 s 6.3 °C, le za spoznanje so bila hladnejša novembrska jutra lani. Najhladnejša so bila novembrska jutra leta 1988 z -2.9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad sicer od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva tudi na lokalne temperaturne razmere. LJUBLJANA BE@IGRAD 16 14 ■ 12 ■ 10 ■ 8 ■ 4 2 0 -2 ■ -4 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I < < tr N < tr < tr l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l1 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Sliki 1.1.2a. in b. Povprečna novembrska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2a. and b. Mean daily maximum and minimum air temperature in November and the corresponding means of the period 1961-1990 V visokogorju je bilo odstopanje od dolgoletnega povprečja podobno kot v nižini. Povprečna novembrska temperatura zraka na Kredarici je bila -4.7 °C, kar je za 0.7 °C pod dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah pričakovane temperature. Od začetka meritev temperature zraka na observatoriju na Kredarici je bil najhladnejši november 1998 s povprečno mesečno temperaturo -7.7 °C, najtoplejši pa je bil november 1984 z -0.7 °C. Na sliki 1.1.2b. sta povprečna novembrska najnižja dnevna in povprečna novembrska najvišja dnevna temperatura zraka. Q O > m t LJUBLJANA BE@IGRAD 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3a. Novembrsko število ledenih dni in povprečje Slika 1.1.3b. Novembrsko število hladnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3a. Number of days with maximum daily Figure 1.1.3b. Number of days with minimum daily temperature less or equal 0 °C in November and the mean of temperature less than 0 °C in November and the mean of the the period 1961-1990 period 1961-1990 Ob obali so bili 3 hladni dnevi, to so dnevi z negativno minimalno temperaturo, v Slovenj Gradcu jih je bilo 22, v Murski Soboti 18, v Ljubljani 12 (slika 1.1.3b). Občasno se zgodi, da ostane temperatura zraka v Ljubljani že tudi novembra ves dan pod lediščem, letos takega primera ni bilo, novembra 1999 je bilo takih dni 7, leta 1993 pa 8. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, osončenosti in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, ki so predvsem zanimivi za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3; v preglednici 1.1.4. smo temperaturo, padavine in osončenost po tretjinah meseca primerjali z dolgoletnim povprečjem. Na sliki 1.1.4. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 9 28 8 24 7 20 6 5 =; 1 3 2 0 1951 4 o o < a: 3 I- < tU HI CL O o < m 3 I- < tU LU CL O O < m 3 I- < tU LU CL S LU O O < m 3 1- < tU LU CL S LU 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 1 3 5 7 9 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE O O < m 3 I- < tU LU CL S LU I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O O < m 3 I- < tU LU CL S LU 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O O < m 3 I- < tU LU CL O O < m 3 I- < tU LU CL S LU 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.4. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) novembra 2001 Figure 1.1.4. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), November 2001 Novembra je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi pod povprečjem obdobja 1961-1990. V pretežnem delu države je bil odklon med -1 in -2 °C, bližje dolgoletnemu povprečju so bile razmere na zahodu države, kjer odklon ni presegel 1 °C, zanemarljivo majhen je bil temperaturni odklon na obali. Za več kot 2 °C je bila temperatura pod dolgoletnim povprečjem v Kočevju. V visokogorju, na primer na Kredarici, je bil november za 0.7 °C hladnejši od dolgoletnega povprečja, kar je podobno kot v nižinskem svetu zahodne Slovenije. Na sliki 1.1.5. je odklon novembrske temperature zraka od dolgoletnega povprečja prikazan shematsko. 5 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 100 % 75 % 50 % 25 % Slika 1.1.7. Višina padavin novembra 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 - 1990 Figure 1.1.7. Precipitation amount in November 2001 compared with 1961 - 1990 normals 140 % 120 % 100 % Slika 1.1.8. Trajanje sončnega obsevanja novembra 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 - 1990 Figure 1.1.8. Bright sunshine duration in November 2001 compared with 1961-1990 normals 6 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.6. je prikazana novembrska višina padavin, največ padavin je bilo na območju Kočevskega roga in Bele krajine, najmanj padavin pa je bilo v Prekmurju. Na sliki 1.1.7. je shematsko prikazan odklon novembrskih padavin od dolgoletnega povprečja. V Beli krajini, na Dolenjskem in na območju Kočevskega roga je bilo padavin več kot v dolgoletnem povprečju, v pretežnem delu države pa je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju, v večjem delu Primorske in Gorenjske ter manjšem delu Notranjske je bilo padavin manj od polovice dolgoletnega novembrskega povprečja. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v Beli krajini in na Kočevskem, bilo jih je 13. Ob obali in v Vipavski dolini je bilo 7 padavinskih dni, prav toliko jih je bilo tudi v Ljubljani in na spodnjem Štajerskem. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Arnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Ko~evje Postojna Letali{~e Portoro' Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rate~e-Planica Kredarica Lesce 1 1 I ^^ 1 ^^ 50 I povpre~je 1961-90 150 200 | | november 2001 Sredi novembra je na drevesu v okolici meteorološke postaje v Biljah še viselo poznojesensko sadje (foto: Mirko Kovač) Slika 1.1.9. Mesečne višine padavin v mm novembra 2001 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Monthly precipitation amount in November 2001 and the 1961-1990 normals 30 25 20 šE Q O 15 LJUBLJANA BE@IGRAD n > LU 10 - 5 0 Slika 1.1.10. Novembrsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in November with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 Slika 1.1.11. Novembrska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in November and the mean value of the period 1961-1990 > < Q < CL 1971 350 300 250 200 150 - 100 50 1976 1981 1986 1991 1996 2001 LJUBLJANA BE@IGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Tako kot v večjem delu države je bil november letos skromen s padavinami tudi v Ljubljani (slika 1.1.11.), namerili so 82 mm, kar je 60 % dolgoletnega povprečja obdobja 1961-1990. V preteklosti je bil november 1988 zelo suh, saj so namerili le 19 mm, rekordno veliko padavin pa je bilo lanskega novembra, ko so namerili kar 312 mm. 0 250 0 7 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 70 60 E E < Q KREDARICA 1 3 5 7 9 11 ' t.........3 p. p. 0 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 10 LU 70 60 50 40---- > 30----- < Q < 20 I CL LJUBLJANA -8 10 -0 70 60 50 -- -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN -4 -2 LU 40----- > 30 < Q < 20 CL 10 0 CELJE -8 -6 U- -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN MURSKA SOBOTA LU 70 60 50----- 40----- > 30----- < Q < 20 -CL 10 -0 -8 -6 II -.1 -4 -2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN (D > LU m O O O > LU m O O N < N O 10 > LU m O O O 10 > LU m O O N < N O 70 60----- 50------ 40 • BILJE -8 > 30 • < Q < 20 ■ 10 0 ■ lili I r.....,rJ. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 10 -6 -2 LU 70 60 50----- 40----- > 30------ < D A 20 NOVO MESTO -8 -6 10------ 0 Mp .. I 10 -4 -2 MARIBOR LU 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 70 60 50----- 40------ -8 -6 > 30 < Q < 20 10 0 -, 10 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN LU 70 60----- 50------ 40------ PORTORO@ -8 > 30------ < D < 20------ 10 0 -............ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 10 -6 -4 -2 Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) novembra 2001 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, November 2001 4 0 0 0 2 2 0 0 0 0 8 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povprečje obdobja 1961-1990 je bilo preseženo povsod po državi, najmanjši odklon je bil v Vipavski dolini in v Posočju, saj ni presegel petine dolgoletnega povprečja. V osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, v Beli krajini, na Kočevskem, v večjem delu Štajerske in večini Prekmuija pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo več kot za dve petini. Največ ur sončnega vremena je bilo v Vipavski dolini in ob obali, kjer je sonce sijalo 132 ur, ob obali je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 32 %, v Biljah pa za 16 %. V Celju je 107 ur sončnega vremena zadostovalo za 60 % presežek dolgoletnega povprečja. 140 CE 3 O _J > LU 120 100 80 60 - 40 20 Slika 1.1.13. Novembrsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in November and the mean value of the period 19611990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 Najmanj sončnega vremena je bilo v Ljubljani, kjer je sonce sijalo 87 ur, kar je 54 % več od dolgoletnega povprečja. To je velik relativni presežek, vendar še zdaleč ne tako velik kot leta 1981, ko je novembra sonce sijalo kar 123 ur. Najbolj siva sta bila v preteklosti novembra 1958 in 1962, ko je sonce sijalo le po 9 ur. LJUBLJANA Q O I s L.IJ 30 20 - Q O 15 10 - 5 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 LJUBLJANA TTTTTTTTTTTTTTTTTT TTTTTT^TTTTTTTTTTTTTTTTTT 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Novembrsko število jasnih dni in povprečje Slika 1.1.15. Novembrsko število oblačnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in November and the Figure 1.1.15. Number of cloudy days in November and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 7 6 25 5 4 0 Največ jasnih dni, to je dni s povprečno oblačnostjo manjšo od dveh desetin, so zabeležili v Zgornjesavski dolini, bilo jih je 12, v Lescah je bilo jasnih 11 dni, ob obali in na Notranjskem 9. V Ljubljani (slika 1.1.14.) so bili 3 jasni dnevi, od leta 1951 dalje jih je bilo največ novembra 1971, ko jih je bilo 6, 24 novembrov pa je bilo brez jasnega dneva. Oblačnih dni, to so dnevi s povprečno oblačnostjo nad osem desetin, je novembra precej več kot jasnih. Le 7 oblačnih dni je bilo ob obali in v Zgornjesavski dolini. Največ oblačnih dni je bilo v osrednji Sloveniji, v Ljubljani so jih zabeležili 15. Novembrsko število oblačnih dni v Ljubljani je podano na sliki 1.1.15., od leta 1951 dalje je bilo največ oblačnih dni leta 1958, ko so jih našteli 28, samo 7 oblačnih dni pa so zabeležili novembra 1981. Celovitejšo sliko kot število jasnih in oblačnih dni nam poda povprečna mesečna oblačnost. Ob obali in v Vipavski dolini so novembra oblaki v povprečju prekrivali polovico neba, le za spoznanje bolj oblačno je bilo na Kredarici in v Lescah, najmanjšo povprečno oblačnost pa so zabeležili v Ratečah. Največja povprečna oblačnost je bila 6.9 desetin, zabeležili so jo v Ljubljani, nekaj je k tako visoki oblačnosti prispevala tudi megla. Od leta 1951 dalje je bil v Ljubljani najbolj oblačen november 1958, takrat so oblaki v povprečju prekrivali 9.8 desetin neba; največ jasnega neba pa je bilo novembra 1981, ko je bilo oblakov le za 5.3 desetin. 9 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - november 2001 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - November 2001 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT VE P PP Lesce 515 1.9 -1.3 7.4 -2.0 15.0 1 -7.8 16 20 0 544 122 5.1 11 11 60 34 6 1 3 2 9 10 2 5.5 Kredarica 2514 -4.7 -0.7 -1.3 -7.7 8.3 4 -16.6 23 29 0 741 127 119 5.1 8 8 128 63 9 1 13 23 70 10 8 747.3 3.2 Rateče-Planica 864 0.0 -0.9 6.4 -4.1 13.4 1 -10.3 24 24 0 600 121 125 4.2 7 12 72 41 5 1 5 16 38 10 1 918.1 4.9 Bilje pri N. Gorici 55 6.6 -0.9 12.6 2.0 19.1 5 -6.4 25 12 0 395 132 116 5.0 9 8 44 29 7 2 2 0 0 9 1012.1 7.1 Slap pri Vipavi 137 6.7 -1.0 11.9 2.2 19.5 4 -5.5 24 8 0 392 5.7 10 7 64 38 7 1 0 0 0 9 6.8 Letališče Portorož 2 8.2 -0.1 13.5 4.2 18.3 1 -2.4 24 3 0 334 132 132 5.0 7 9 40 38 7 1 1 0 0 10 1018.2 7.8 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 533 3.3 -1.1 7.8 -0.5 13.5 1 -10.0 25 14 0 500 111 129 5.4 10 9 77 46 9 0 2 1 1 10 6 5.4 Kočevje 468 1.5 -2.5 7.3 -2.4 14.9 8 -7.4 25 23 0 554 6.4 13 4 162 97 13 0 11 6 10 10 3 5.8 Ljubljana 299 3.6 -1.0 7.6 0.5 14.6 1 -4.8 16 12 0 492 87 154 6.9 15 3 82 60 7 1 10 3 6 10 2 984.9 6.5 Bizeljsko 170 3.0 -1.7 7.6 -0.7 15.2 1 -6.6 26 18 0 511 6.3 13 5 88 83 7 0 6 0 0 2 6.2 Novo mesto 220 2.7 -1.8 7.6 -0.7 15.4 8 -4.9 16 17 0 519 110 157 6.2 12 4 124 113 12 1 8 5 15 10 1 993.2 6.4 Črnomelj 196 2.6 -2.0 8.3 -1.6 18.0 8 -6.0 16 20 0 520 5.8 12 7 146 110 13 0 2 0 0 0 6.4 Celje 240 2.7 -1.5 8.5 -1.8 14.8 1 -8.0 26 19 0 519 107 160 5.7 8 6 59 59 7 1 5 2 3 10 2 991.6 6.1 Maribor 275 3.3 -1.2 8.1 -0.2 15.3 1 -5.7 16 14 0 501 106 135 5.7 10 5 53 57 6 0 2 0 0 2 986.6 6.0 Slovenj Gradec 452 1.5 -1.1 7.4 -2.8 14.8 1 -8.0 26 22 0 555 108 131 5.6 11 6 59 57 6 0 4 2 3 10 6 5.5 Murska Sobota 184 2.8 -1.3 7.6 -0.6 16.0 1 -6.8 26 18 0 517 101 142 5.8 10 6 33 48 6 0 7 0 0 5 998.2 6.5 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 oC SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (oC) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (oC) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (oC) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (oC) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (oC) SO - število oblačnih dni VE - število dni z vetrom >6Bf DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (oC) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 oC RP - višina padavin v % od povprečja Op.: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 oC in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 oC (TSi <12 oC). TD = £(20 - TSt) če je TSi < 12 oC 6Bfje 6. stopnja jakosti vetra po Beaufourtovi skali (ustrezna hitrost je od 10.8 do 13.8 m/s ali 39 do 49 km/h). ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj 10 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - november 2001 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - November 2001 POSTAJA I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 10.3 15.4 18.3 6.7 3.3 5.2 -0.4 7.8 12.9 17.9 4.2 -1.3 3.1 -2.9 6.6 12.3 14.3 1.8 -2.4 0.9 -5.4 Bilje 9.4 14.8 19.1 5.3 1.4 4.8 -0.3 6.0 11.9 13.9 2.1 -4.5 1.1 -6.6 4.4 11.0 13.5 -1.3 -6.4 -2.7 -8.7 Slap pri Vipavi 9.3 14.4 19.5 5.1 3.0 4.6 0.0 6.2 10.4 12.0 2.3 -4.0 0.3 -7.0 4.6 10.8 13.0 -0.8 -5.5 -2.5 -8.0 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 6.0 10.4 13.5 3.0 0.0 1.1 -3.4 2.1 6.1 10.4 -1.3 -7.0 -4.1 -10.5 1.9 7.0 10.0 -3.1 -10.0 -5.6 -13.2 Kočevje 3.8 10.5 14.9 -0.4 -4.1 0.6 -5.0 0.3 5.0 8.7 -2.7 -7.0 -2.7 -8.2 0.5 6.4 9.9 -4.3 -7.4 -4.4 -9.2 Rateče 2.5 10.3 13.4 -2.0 -4.4 -5.6 -9.9 -1.4 4.6 6.4 -5.0 -10.0 -7.5 -14.6 -1.2 4.3 7.5 -5.4 -10.3 -9.4 -16.2 Lesce 3.9 10.3 15.0 -0.2 -2.5 -0.3 -3.5 0.4 5.8 7.6 -2.9 -7.8 -3.5 -9.4 1.4 6.2 9.0 -2.8 -6.4 -4.3 -8.8 Slovenj Gradec 4.1 11.4 14.8 -1.0 -4.1 -3.7 -9.2 0.6 5.4 8.3 -2.9 -7.3 -6.3 -13.5 -0.2 5.4 8.2 -4.3 -8.0 -8.0 -13.3 Brnik 3.9 10.2 13.6 -0.2 -2.9 0.6 5.5 7.6 -2.7 -8.0 1.2 5.6 9.1 -2.9 -7.8 Ljubljana 6.0 11.3 14.6 2.5 -0.7 0.6 -4.5 1.9 5.0 7.8 -0.5 -4.8 -3.4 -9.0 2.9 6.4 9.7 -0.6 -4.4 -4.1 -9.4 Sevno 5.1 10.0 13.5 2.7 -1.1 0.5 -2.6 1.0 4.6 8.5 -1.0 -3.2 -2.4 -5.1 2.4 6.1 7.6 -0.5 -2.8 -2.0 -6.6 Novo mesto 4.8 10.7 15.4 1.0 -2.1 0.1 -5.0 1.6 5.5 8.4 -1.1 -4.9 -2.8 -8.9 1.8 6.7 10.8 -2.0 -4.7 -3.6 -8.1 Črnomelj 4.8 11.5 18.0 0.4 -3.5 -1.5 -7.5 1.6 6.0 8.5 -1.5 -6.0 -4.4 -10.5 1.5 7.4 11.7 -3.8 -6.0 -6.3 -10.5 Bizeljsko 5.2 11.1 15.2 1.1 -2.6 -3.4 -7.2 1.9 5.7 8.6 -1.0 -6.4 -6.2 -12.0 1.8 5.9 10.6 -2.3 -6.6 -7.1 -11.8 Celje 5.4 12.0 14.8 0.8 -3.0 0.3 -4.7 1.2 6.7 10.2 -2.3 -6.7 -3.7 -9.5 1.5 7.0 10.6 -4.0 -8.0 -5.7 -10.2 Starše 5.9 12.0 16.6 1.4 -1.8 0.7 -3.4 1.8 5.8 8.7 -1.5 -5.5 -2.8 -7.0 1.1 5.4 11.1 -2.9 -6.7 -4.1 -8.1 Maribor 6.4 12.1 15.3 2.4 -0.2 1.9 6.1 9.5 -1.2 -5.7 1.6 6.0 11.8 -1.7 -5.7 Jeruzalem 6.4 11.4 17.0 3.3 0.0 4.0 1.0 1.7 4.9 8.5 -0.5 -2.5 -0.3 -3.0 1.8 5.3 10.5 -0.9 -3.0 -1.3 -4.5 Murska Sobota 5.7 12.1 16.0 1.5 -2.9 0.7 -4.2 1.8 5.4 9.4 -0.7 -6.0 -2.5 -8.4 0.8 5.3 10.6 -2.6 -6.8 -3.9 -8.3 Veliki Dolenci 6.1 11.0 15.5 2.7 -1.2 1.0 -3.6 1.7 4.7 8.4 -1.0 -4.5 -2.7 -8.0 1.7 5.1 10.0 -1.4 -4.6 -3.3 -8.0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - november 2001 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - November 2001 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2000 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 5.4 5 27.5 5 6.7 2 39.6 12 953 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 15.5 3 22.9 5 5.2 2 43.6 10 1187 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 26.5 3 17.7 4 19.6 2 63.8 9 1293 0 0 0 0 0 0 0 0 Ilirska Bistrica * Postojna 39.7 5 27.3 6 9.7 2 76.7 13 1513 1 1 0 0 0 0 1 1 Kočevje 78.5 3 50.7 6 33.1 5 162.3 14 1279 10 1 6 3 1 1 10 5 Rateče 49.7 2 17.2 3 5.4 2 72.3 7 1426 38 32 10 3 4 38 16 Lesce 32.7 2 20.7 4 6.1 2 59.5 8 1428 9 1 5 1 0 0 9 2 Slovenj Gradec 37.3 2 18.2 3 3.0 1 58.5 6 1187 3 1 0 0 0 0 3 1 Brnik 35.7 2 15.1 3 5.9 3 56.7 8 1136 3 1 1 1 0 0 3 2 Ljubljana 51.2 3 22.3 6 8.3 3 81.8 12 1279 6 1 3 1 0 0 6 2 Sevno 32.0 2 35.3 6 17.0 4 84.3 12 1032 16 1 9 3 0 0 16 4 Novo mesto 48.6 3 43.7 6 31.3 5 123.6 14 1016 15 1 8 3 0 0 15 4 Črnomelj 53.3 4 57.5 6 35.1 5 145.9 15 1227 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 51.7 3 21.0 4 15.3 5 88.0 12 920 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 39.4 2 16.6 3 3.2 3 59.2 8 1066 3 1 0 0 0 0 3 1 Starše 29.6 2 18.0 2 3.4 2 51.0 6 830 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 34.8 2 14.4 3 4.0 2 53.2 7 851 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 34.3 2 14.7 3 4.0 3 53.0 8 735 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 19.5 2 8.9 3 4.5 4 32.9 9 615 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 16.3 2 12.8 3 7.4 4 36.5 9 530 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: LEGEND: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2000 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Dmaks - maksimalna debelina snežne odeje (cm) s.d. - število dni s snegom I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2000 Dmaks s.d. - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0.1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - maximum snow cover depth (cm) - number of days with snow cover 9 začasna prekinitev meritev in opazovanj 12 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ljubljana NNW " %s MMC 126 % NNE 0.7 m/s 5.5 % NNW 1.5 m/s Maribor 5.5 m N 1.9 m/s 4.4 m NNE 1.5 m/s Kredarica N 3.9 % N 4.3 m/s 2.4 % NNE 3.8 m/s NW 0.2 %/s 2 3 % WNW 0.9 m/s 27 % W 1.2 m/s WSW 1.4 %/s 34.1 % NW 8.1 m/s 1.8 % NE 2.7 m/s CMC 10.6 % ENE 0.8 m/s E 1.4 m/s ESE 56 % ESE 1.4 m/s 4.6 % W 1.1 m/s 1.8 % WSW 0.8 m/s 3.9 % E 0.7 m/s 3.8 % ESE 1.1 m/s 28.0 % WNW 7.2 m/s 2.5 % W 5.0 m/s WSW 3.7 m/s 1.5 % ENE 2.4 m/s E 2.4 m/s ESE 3.8 m/s o... 39 % SW 1.2 m/s SE 61 % SE 1.3 m/s 1.8 % SW 0.6 m/s 11.5 % SE 1.6 m/s SW 1.9 m/s 5.4 % SE 4.7 m/s SSW 1.0 m/s SSE 1.0 m/s S 1.0 m/s Novo mesto NNW 0.9 %/s M 14 % N 0.9 m/s 1.8 % NNE 1.0 m/s 1.4 % SSW 0.8 m/s 5.2 % S 1.1 m/s 10.9 % SSE 1.5 m/s Portorož - letališče 1.4 % NNW 1.6 m/s 0.9 % N 1.4 m/s 2.3 % NNE 2.0 m/s 0.0 % SSW 0.0 m/s SSE 3.1 m/s S 1.2 m/s Bilje 0.8 % N 1.6 m/s 1.9 % NW 2.0 m/s MC 155 % NE 3.9 m/s 1.8 % NW 0.9 m/s MC 1.4 % NE 1.6 m/s N NNW NW 1.5 m/s MC 39 % NE 1.2 m/s 3.8 % ENE 0.9 m/s 1.7 % NNW 1.1 %/s 0.7 % NNE 1.7 %/s 1.7 % NW 1.1 %/s MC 46 % NE 1.7 m/s 4.6 % WNW 1.0 %/s CMC 111 % ENE 2.1 m/s 3.2 % WNW 2.1 %/s CMC 4.7 % ENE 3.4 m/s WNW ?:? %/s CMC 86 % ENE 25 m/s ,«, 96 % W 1.0 m/s 6.0 % E 1.5 m/s 2.1 % W 1.8 m/s 2.1 % SW 15 m/s 10.3 % E 2.7 m/s SE 77 % SE 2.2 m/s ,«, 23 % W 0.9 m/s 37.7 % E 2.7 m/s 12.8 % SSW 1.1 m/s 10.5 % S 1.2 m/s 3.7 % SSE 12 m/s 4.5 % SSW 2.5 m/s 1.4 % S 2.0 m/s 2.9 % SSE 1.7 m/s SSW 0.8 %/s 16 % S 0.4 m/s cccr 17 % SSE 0.5 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, november 2001 Figure 1.1.16. Wind roses, November 2001 ccc 251 % ESE 1.9 m/s ccc 19 % ESE 1.0 m/s ccc 37 6 % ESE 2.5 m/s 2.8 % SW 0.7 m/s 50 % SE 0.6 m/s 13 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Veter jakosti vsaj 6 Beaufortov je na Kredarici pihal 8 dni, 24. novembra je najmočnejši sunek vetra dosegel 36 m/s. Na letališču v Portorožu je močan veter pihal 10 dni (najmočnejši sunek vetra 17.8 m/s), v Biljah 9 dni, najmočnejši sunek je 13. novembra dosegel 19.6 m/s, v Postojni 6 dni (sunek vetra 17.8 m/s), v Ljubljani 2 dni (sunek vetra 18.7 m/s). Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, saj je pihal v skoraj 38 % vseh terminov. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodseverovzhodnikom mu je pripadalo skoraj 63 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je bil zastopan v dobrih 35 % vseh terminov. Na Kredarici je prevladoval severozahodnik, skupaj z zahodseverozahodnikom so ju zabeležili kar v 62.1 % vseh meritev. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, november 2001 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, November 2001 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -0.1 -0.9 -0.5 -0.6 15 77 19 37 111 139 150 132 Bilje 0.2 -1.6 -1.5 -1.0 33 40 11 29 118 148 121 128 Slap pri Vipavi -0.1 -1.5 -1.3 -1.0 50 29 36 38 Ilirska Bistrica ♦ Postojna -0.1 -2.2 -0.8 -1.1 75 44 18 46 123 157 108 131 Kočevje -2.1 -3.6 -1.8 -2.5 175 77 58 97 Rateče -0.5 -2.3 0.1 -0.9 89 25 10 41 135 163 129 141 Lesce -0.6 -2.4 0.6 -0.8 62 34 14 37 Slovenj Gradec -0.7 -2.1 -0.6 -1.1 128 41 10 57 120 158 128 134 Brnik -1.2 -2.6 -0.1 -1.3 76 26 13 38 Ljubljana -0.6 -2.7 0.2 -1.0 131 40 20 61 143 209 124 155 Sevno -1.2 -3.1 -0.3 -1.6 106 79 48 76 Novo mesto -1.6 -2.8 -0.9 -1.8 160 96 93 113 131 206 141 157 Črnomelj -2.0 -3.0 -1.1 -2.0 149 103 86 110 Bizeljsko -1.5 -2.7 -1.1 -1.7 195 42 51 83 Celje -0.8 -3.1 -0.7 -1.5 154 38 10 59 147 191 164 165 Starše -0.6 -2.7 -1.4 -1.6 145 47 12 59 Maribor -0.1 -2.6 -0.9 -1.2 157 36 13 57 Jeruzalem -0.5 -2.9 -1.2 -1.5 169 36 14 60 Murska Sobota -0.4 -2.4 -1.3 -1.3 116 30 19 48 133 158 137 142 Veliki Dolenci -0.1 -2.4 -0.6 -1.0 95 44 30 51 LEGENDA: ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Vse tri tretjine meseca so bile v nekoliko hladnejše od dolgoletnega povprečja, izjemi sta bili le Bilje v prvi tretjini in Rateče v zadnji tretjini, v obeh primerih je temperatura nepomembno presegla povprečje. Odkloni so bili največji v drugi tretjini meseca, v prvi in zadnji tretjini pa so bili odkloni večinoma nepomembno majhni in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Padavin je bilo v prvi tretjini novembra v pretežnem delu države več od dolgoletnega povprečja, le na Goričkem, Primorskem, Notranjskem in delu Gorenjske je bilo padavin manj kot v povprečju. Druga in zadnja tretjina meseca sta bili podpovprečno namočeni. Vse tri tretjine novembra so bile bolj sončne kot v dolgoletnem povprečju. Od začetka meritev na Kredarici je snežna odeja novembra 1978 prekrivala tla le 5 dni, dvakrat je bilo le po 8 dni s snežno odejo. Letos je sneg tla prekrival 23 dni, naj debelejša je bila snežna odeja 10. novembra, ko je dosegla 70 cm. Na sliki 1.1.17. je največja novembrska debelina snežne odeje na Kredarici in v Ljubljani. Sneg po nižinah novembra ni presenečenje, letos je 9. novembra snežilo skoraj po vsej državi, izjema so bili le severovzhod države, obala in Vipavska dolina. V Ljubljani je bila snežna odeja 10. novembra debela 6 cm, v Novem mestu pa kar 15 cm. Od leta 1951 dalje je bila v Ljubljani najdebelejša snežna odeja zabeležena 30. novembra 1966, snega je bilo 37 cm. 14 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 300 250 200 150 45 40 35 30 E o 25 < Z 20 > 15 10 5 0 LJUBLJANA BE@IGRAD 1 8 II -ili IWI 1111 I Ij P+ ¥+++ JL j 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 Sliki 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje v novembru Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in November 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni z nevihto v Postojni, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Nevihte se novembra pojavljajo le še ob prehodih izrazitih hladnih front, ki jih spremlja zelo hladen zrak v višinah. V lanskem deževnem in razmeroma toplem novembru so na Kredarici zabeležili 9 dni z nevihto ali grmenjem, letos pa so v večjem delu Slovenije novembra zabeležili le en dan z nevihto. V Ljubljani v dolgoletnem povprečju novembra beležijo nekaj manj kot dva dni z nevihto, letos je bil en tak dan. 1951 10 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slike 1.1.18. Novembrsko število dni z nevihto in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with thunderstorm in November and the mean value of the period 1961-1990 Slika 1.1.19. Novembrsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961— 1990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in November and the mean value of the period 1961-1990 Q O 25 20 10 5 - 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Kredarico so novembra vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 13 dneh, kar je dva dni in pol pod dolgoletnim povprečjem. Na letališču v Portorožu so zabeležili en dan z meglo, v Biljah pa 2. V Murski Soboti je bilo 7 dni z meglo, v Novem mestu 8. Novembra je megla sicer manj pogosta kot septembra in oktobra, a 100 50 0 0 15 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE neredko se zgodi, da se obdrži večji del dneva ali pa kar ves dan. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19., letos so zabeležili 10 dni s pojavom megle, dolgoletno povprečje je 13 dni; to je že devetnajsti november zapored, ko je bilo dni z meglo manj kot v dolgoletnem povprečju. Od leta 1951 je bilo novembra največ dni z meglo v letih 1960 in 1967, zabeležili so jih po 20, le po 3 dni z meglo v novembru pa so zabeležili v letih 1993 in 1996. Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare novembra 2001 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in November 2001 Na sliki 1.1.20 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Že prve dni novembra je bil zračni pritisk visok, 2. novembra je dosegel 998.9 mb, nato je zračni pritisk padal vse do 8. novembra, ko je z 965.8 mb dosegel najnižjo novembrsko vrednost. Še nekoliko višje kot v začetku meseca je bil zračni pritisk 15. novembra, ko se je povzpel na 999.5 mb. Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Prvi dan je bilo v zraku veliko vlage, kar za 9.9 mb, nato se je koncentracija vodne pare za štiri dni zmanjšala, 8. novembra pa je dosegla najvišjo novembrsko vrednost z 10.9 mb. Najmanj vlage je bilo v zraku 24. novembra, delni pritisk vodne pare je bil 3.4 mb. SUMMARY Mean air temperature in November was bellow the 1961-1990 normals. The anomaly was mostly between -1 and -2 °C, in Primorska the anomaly was bellow 1 °C, in Kočevje and surrounding the anomaly exceeded -2 °C. Sunshine duration exceeded the 1961-1990 normals everywhere in the country, in Vipava and Soča valleys the normals were exceeded slightly, most of the country got more than 40 % more sunny weather than on the average, and in Celje basin 60 % more sunny weather was observed as on the average in November. Precipitation was abundant in Kočevski rog and Bela krajina, also in Dolenjska the 1961-1990 normals were exceeded. Gorenjska, Primorska and part of Notranjska got mostly less than half of the normal precipitation in November. On 9 November was snowing in most of the country, with exceptions of coast, Vipava valley and northeast of the country, on 10 December the deepest snow cover in November 2001 was registered. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 17 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 1.2. Jesen 2001 1.2. Climate in autumn 2001 Tanja Cegnar Odkloni od dolgoletnega povprečja so bili v posameznih jesenskih mesecih veliki, kot celota pa letošnja jeseni ni pomembno odstopala od povprečja. September je bil občutno hladnejši od dolgoletnega povprečja, temperatura je od dolgoletnega povprečja najbolj odstopala v visokogorju, kjer je bilo za več kot 3 °C hladneje kot v povprečju obdobja 1961-1990. Večina krajev je bila za 1 do 2.5 °C hladnejša kot v dolgoletnem povprečju. Prevladovalo je oblačno vreme in sončnega vremena je bilo le za od 55 do 80 % toliko kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je bilo povsod znatno več kot v dolgoletnem povprečju. Sledil je oktober, ki je bil za 2 do 4 °C toplejši od dolgoletnega povprečja in ponekod celo toplejši od letošnjega septembra, kar je dokaj redko, saj jeseni moč sončnih žarkov, z njimi pa temperatura, hitro upada. Sončnega vremena je bilo povsod več ali vsaj toliko kot v dolgoletnem povprečju in več kot letošnjega septembra. Padavin je bilo malo, oktober je bi sušen. Zadnji jesenski mesec, to je november, je bil spet hladnejši od dolgoletnega povprečja, večinoma je bila povprečna mesečna temperatura 1 do 2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo povsod po državi več kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so na Kočevskem, Dolenjskem in v Beli krajini presegle dolgoletno povprečje, na zahodu in severozahodu države pa ni bila dosežena niti polovica povprečnih novembrskih padavin. 9. novembra je povsod po državi snežilo, izjeme so bili le obalno območje, Vipavska dolina in severovzhod države. 10. novembra zjutraj je bila to jesen zabeležena najdebelejša snežna odeja. Povprečno minimalno jesensko temperaturo smo prikazali na sliki 1.2.1., večinoma je bila nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, najbolj so razmere odstopale od dolgoletnega povprečja v Vipavski dolini, kjer so bila jesenska jutra za 1.4 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Omembe vreden je tudi odklon 1 °C v Prekmurju. Popoldnevi so bili v večinoma v povprečju nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja, največji je bil odklon v Ratečah, in sicer 0.8 °C (slika 1.2.2.). Osončenost je bila večinoma boljša kot v dolgoletnem povprečju, najbolj je bilo le-to preseženo v Celju, le na Notranjskem je bilo sonca opazno manj kot običajno, v Julijcih, Vipavski dolini in ob obali pa je sonce sijalo približno toliko časa kot v dolgoletnem povprečju (slika1.2.3.). Padavin (slika 1.2.4.) je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju v Vipavski in Zgornjesavski dolini. V Julijcih je bilo povprečje nekoliko preseženo, ob obali je padalo za tretjina več padavin kot bi pričakovali glede na dolgoletno povprečje, najbolj pa je bilo povprečje preseženo v Beli krajini. 17 AGENCIJA REPUBLIKE SLO Letali{~e Portoro' Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Arnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Ko~evje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rate~e Kredarica Slika 1.2.1. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature v °C jeseni 2001 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.2.1. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2001 Letali{~e Portoro' Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rate~e Kredarica 0 20 40 60 80 100 120 140 Slika 1.2.3. Sončno obsevanje jeseni 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.2.3. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, autumn 2001 p 1 -0.5 0 0.5 1 1. f f f ! ! ! i i i ! ! ! ! 1 ! ! 1 ! i i i i ! f ! ! ! i-"-1-"-h 18 VENUE ZA OKOLJE Letali{~e Portoro' Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Arnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Ko~evje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rate~e Kredarica -0.5 0 0.5 1 Slika 1.2.2. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature v °C jeseni 2001 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.2.2. Mean daily maximum air temperature anomaly in autumn 2001 Letali{~e Portoro' Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje "rnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Ko~evje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rate~e Kredarica Slika 1.2.4. Padavine jeseni 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.2.4. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, autumn 2001 AGENCIJA REPUBLIKE SLO 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.2.5. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.5. Mean air temperature in autumn from the year 19951 on and the 1961-1990 normals 500 LJUBLJANA BE@IGRAD a: 300 z> O o 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.2.7. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.7. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961-1990 normals 19 VENUE ZA OKOLJE 30 25 20 Ž o o 15 > LU L, 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.2.6. Jesensko število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.6. Number of cold days (days with minimum air temperature below 0 °C) and and the 1961-1990 normals 800 700 600 _ 500 E — 400 < 300 > 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.2.8. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.8. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normals LJUBLJANA BE@IGRAD .................................................. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Podrobneje si letošnjo jesen v primerjavi z razmerami v preteklosti in z dolgoletnim povprečjem oglejmo na primeru podatkov observatorija Ljubljana Bežigrad in observatorija Kredarica, ki je reprezentativen za visokogorje. Povprečna jesenska temperatura zraka v Ljubljani je na sliki 1.2.5., po lanski izjemno topli jeseni, je bila letošnja temperaturno spet blizu dolgoletnega povprečja. Jesensko število hladnih dni, to je dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, je na sliki 1.2.6., tudi po številu hladnih dni je bila jesen v Ljubljani povprečna, bilo jih je 12, vsi v novembru. Na sliki 1.2.7. je jesensko trajanje sončnega obsevanja, v Ljubljani je sonce v treh jesenskih mesecih sijalo 353 ur, kar je nekoliko več od dolgoletnega povprečja. Jesenske padavine (slika 1.2.8.) so s 454 mm presegle dolgoletno povprečje. < QL 0 ZD -4 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 600 500 Q: D 400 i— rn U 300 ^ <> 200 i/i u 100 0 KREDARICA Slika 1.2.9. Povprečna jesenska temperatura od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.9. Mean air temperature in autumn from the year 1955 on and the 1961-1990 normals > < o < CL 1400 1200 1000 800 600 400 200 - 0 KREDARICA 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 Slika 1.2.11. Jesenska višina padavin od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.11. Precipitation and the 1961-1990 normals Slika 1.2.10. Jesensko trajanje sončnega obsevanja od leta 1957 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.10. Bright sunshine duration and the 1961-1990 normals 60 50 40 ž o O 30 > LU t 20 -M 10 0 KREDARICA 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 Slika 1.2.12. Jesensko število dni s padavinami vsaj 1 mm od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.2.12. Number of days with precipitation at least 1 mm and the 1961-1990 normals 1957 1963 1969 1987 1999 Tako kot po nižinah, tudi v visokogorju jesenske razmere niso pomembno odstopale od dolgoletnega povprečja. Na slikah od 1.2.9. do 1.2.12. so podane povprečne temperature, trajanje sončnega obsevanja, višina padavin in število dni s padavinami vsaj 1 mm. Povprečna temperatura in padavine na Kredarici so bile zelo blizu dolgoletnega povprečja, prav tako trajanje sončnega obsevanja, opazno je za dolgoletnim povprečjem zaostajalo le število dni s padavinami. SUMMARY Although anomalies in single months were quite large this autumn, autumn as a whole turned out to be within the limits of usual variability. Mean air temperature in autumn 2001 was mostly slightly above the 1961-1990 normals. Sunshine duration mostly exceeded the 1961-1990 normals, only Notranjska got noticeably less sunshine than on the average. Vipavska valley and Zgornjesavska valley got less precipitation than on the average, elsewhere precipitation was mostly above the normals, and in Bela krajina almost one and half of the normals fell. On November, the 9th the first snow fell in the lowland. 20 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 1.3. Meteorološka postaja Martinje-Trdkova 1.3. Meteorological station in Martinje-Trdkova Mateja Nadbath V Martinju, na skrajnem severovzhodu Slovenije, na severu Goričkega ob meji z Madžarsko, je na nadmorski višini 370 m padavinska meteorološka postaja, kjer spremljajo višino padavin in snežne odeje ter opazujejo meteorološke pojave. Na Goričkem so padavinske postaje še v Mačkovcih, Ivanovcih, Vučji Gomili in Kobilju; v Dolencih je klimatološka postaja, na kateri poleg padavin, snežne odeje in meteoroloških pojavov, merijo še vse ostale meteorološke parametre. Slika 1.3.1. Geografska lega Martinja (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.3.1. Geographical position of Martinje (from: Atlas Slovenije) Z opazovanji in meritvami so začeli na Trdkovi avgusta 1925. Padavine, snežno odejo in meteorološke parametre so spremljali vse do marca 1941. Med drugo svetovno vojno so bila opazovanja in meritve na tej lokaciji prekinjene, od septembra 1945 naprej pa potekajo neprekinjeno. Od avgusta 1925 se je postaja na Trdkovi preselila 4-krat, vsakič ko se je zamenjal opazovalec; 1. aprila 1964 je meteorološka opazovanja in meritve prevzela opazovalka iz Martinja, tu je meteorološka padavinska postaja še danes. Slika 1.3.2. Opazovalni prostor v Martinju slikan proti severu, 15. 11. 2001 (foto: P.Stele) Figure 1.3.2. Observing place in Martinje a view to the North, on 15th of November 2001 (photo: P. Stele) Prvi opazovalec je bil Aleš Šoštarič, za njim so se zvrstili še Kristina Pintarič, Kristina Šoštarič, Rastislav Slokar, Ela Slokar, Angela Gubič, Terezija Gubič in Neža Kalamar, ki je opazovalka že od 1. aprila 1964. Slika 1.3.3. Opazovalka Neža Kalamar na opazovalnem prostoru na svojem vrtu, 15. 11. 2001 (foto: P. Stele) Figure 1.3.3. Observer Neža Kalamar on observing place on her backyard, on 15th of November 2001 (photo: P. Stele) Od vsega začetka so na postaji v Martinju-Trdkovi merili višino padavin z ombrometrom, z njim opazovalka izmeri vsak dan ob 7. uri dnevno višino padavin; vsak dan zapiše tudi čas pojavljanja padavin, obliko padavin in ostale meteorološke pojave. Opazovalka dnevno meri tudi višino novozapadlega snega in debelino snežne odeje ter beleži prisotnost snežne odeje. Od aprila 1966 meri 21 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE višino padavin tudi ombrograf, ta instrument beleži poleg višine še čas pojavljanja in intenzivnost padavin. 175 ? 150 I 125 100 75 H 50 25 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.4. Mesečna višina padavin na postaji Martinje v letu 2001, dolgoletno mesečno povprečje 1961-1990 in desetletno mesečno povprečje obdobja 1991-2000. V zadnjem desetletju je padlo v Martinju v prvih petih mesecih manj padavin kot v dolgoletnem povprečju, ravno tako v juliju in avgustu; medtem ko je junija in v zadnjih štirih mesecih leta padlo več padavin. V letu 2001 (decembrskih podatkov še ni) je največ padavin padlo v septembru, 160 mm, kar je še enkrat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Februarja je padlo le 0.3 mm padavin. V osmih mesecih leta 2001 je padlo manj kot polovica dolgoletnih povprečnih padavin. Figure 1.3.4. Monthly precipitation on Martinje in year 2001, long term monthly average 1961-1990 and ten-years monthly average 1991-2000. The rainiest in the year 2001 was September, it felt 160 mm precipitation, the minimum precipitation was in February, only 0.3 mm. Eight months of the year 2001 got less precipitation than usual. Preglednica 1.3.1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne padavine ter višina snežne odeje na postaji v Martinju od leta 1964 do 2000 Table 1.3.1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily precipitation and snow cover depth on meteorological station in Martinje in the period 1964-2000 največ maximum leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 1082 1965 515 1971 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 299 julij 1972 0.0 januar 1964, oktober 1965 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 110.2 20. 8. 1979 0 / višina snežne odeje (cm) snow cover depth (cm) 75 17. 2. 1969 0 / Martinje Murska Sobota Maribor Celje Bilje Ljubljana Rate če 558 622 851 1066 1187 1279 1426 500 1000 padavine (mm) 1500 Slika 1.3.5. Vsota padavin od januarja do novembra 2001 na izbranih postajah v Sloveniji za primerjavo z meteorološko postajo Martinje. V Prekmuiju, na severovzhodu Slovenije pade v povprečju najmanj padavin letno. Figure 1.3.5. Precipitation amount from January till November 2001 on some meteorological stations in Slovenia in comparison to Martinje. Prekmurje, on north-eastern part of Slovenia, where Murska Sobota and Martinje are situated, got on the average the less precipitation than the rest of Slovenia. SUMMARY Meteorological station in Martinje is situated in Goričko, in north -eastern part of Slovenia. It began to operate in August 1925 and it is still active in spite of one interruption and some displacements. From the beginning on precipitation, snow cover andfresh snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. First observer was Aleš Soštarič, for the last 37 years observes Neža Kalamar; she is observer from April 1964 on. 0 22 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E 1.4. Razvoj vremena v novembru 2001 1.4. Weather development in November 2001 Janez Markošek _1. november_ Sprva oblačno, nato razjasnitve Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, s severozahodnimi vetrovi je pritekal postopno bolj suh zrak. Sprva je bilo oblačno, čez dan se je postopno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18 °C. _2.- 5. november_ Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, po nižinah zjutraj in dopoldne megla Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan oslabelo. Vremenska fronta je od severozahoda dosegla Alpe. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen in suh zrak (slika 1.4.1a. in b ter 1.4.7.). Prevladovalo je pretežno jasno vreme, občasno je bilo zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. Na Primorskem je občasno pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 12 do 18 °C. _6. november_ Oblačno, občasno rahel dež Nad severno Evropo in severnim delom srednje Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska fronta se je pomikala prek Slovenije. V višinah so pihali močni zahodni vetrovi, nad severno Italijo pa je nastalo manjše samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je pomikalo proti Jadranu. Že ponoči se je pooblačilo, čez dan je bilo oblačno, povsod, razen v severni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Zvečer se je ponekod v zahodni Sloveniji že razjasnilo. _7. november_ V severni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno, v ljubljanski kotlini ves dan megla Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Z močnimi zahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal razmeroma vlažen zrak. V severni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla, ki se je v ljubljanski kotlini zadržala ves dan. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 15 °C. _8.- 9. november_ Prehod izrazite hladne fronte - dež, sneg, nevihte, močna ohladitev Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, drugi dan je tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska (slika 1.4.2a. in b ter 1.4.8.). 9. novembra zjutraj je izrazita hladna fronta prešla Slovenijo. V višinah je pihal močan jugozahodni veter, v nižjih plasteh ozračja pa je po prehodu hladne fronte zapihal hladen severovzhodnik. Prvi dan se je pooblačilo, popoldne in zvečer je že povsod deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ki je bil v višjih legah precej močan. Zjutraj je dež prešel v sneg, ob prehodu hladne fronte so se pojavljale tudi nevihte. Na Primorskem je zapihala burja. Čez dan je bilo oblačno s padavinami, v nižinah je v glavnem snežilo, le v severovzhodni Sloveniji je deževalo. Proti večeru so padavine oslabele. Največ snega, okoli 40 cm, je padlo v gornjesavski dolini. Najmanj padavin je padlo ob morju, drugod pa so izmerili od 20 do 80 mm padavin. 23 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E _10.- 14. november_ Pretežno oblačno, občasno padavine, razmeroma hladno, burja Naši kraji so bili na obrobju območja nizkega zračnega pritiska, ki se je iznad severne Afrike prek Italije pomikalo proti Balkanu in Črnemu morju (slika 1.4.3a. in b ter 1.4.9.). Nad zahodno Evropo pa je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je pihal vlažen južni do jugovzhodni veter, ki se je v zadnjih dveh dneh obdobja obrnil na severovzhodnik. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, občasno so se pojavljale rahle padavine, prvi dan sprva tudi ponekod po nižinah kot rahel sneg. Padavine so bile najmočnejše v noči na 12. november. Na Primorskem je pihala burja, ki je 11. novembra oslabela, 13. novembra pa se ponovno okrepila in je v Vipavski dolini dosegla hitrost do 100 kilometrov na uro. Razmeroma hladno je bilo, v notranjosti države so bile najvišje dnevne temperature od 2 do 8, na Primorskem okoli 13 °C. 15.- 17. november Jasno in hladno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Veter v višinah se je iz severovzhodne obrnil na severozahodno smer, pritekal je hladen in suh zrak. Jasno je bilo, burja na Primorskem je že prvi dan ponehala. Najnižje jutranje temperature so bile od -10 do -1, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem od 10 do 15 °C. _18. november_ Delno jasno, občasno pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je zapihal šibak jugozahodnik, s katerim je pritekal bolj vlažen zrak. Vreme je bilo delno jasno, občasno pretežno oblačno. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 9, na Primorskem okoli 13 °C. _19. november_ Pretežno oblačno, ponoči in dopoldne občasno rahle padavine, šibka burja, hladno Plitvo območje nizkega zračnega pritiska se je prek severne Italije in severnega ter srednjega Jadrana pomikalo proti Balkanu (slika 1.4.4a. in b ter 1.4.10.). V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal razmeroma vlažen zrak. Ponoči in dopoldne so bile v večjem delu države rahle padavine, po nižinah je deloma deževalo, deloma snežilo. Na Primorskem se je najprej delno razjasnilo, zapihala je šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile malo nad 0, na Primorskem do 14 °C. _20.- 21. november_ Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne po nižinah megla, v ljubljanski kotlini ves dan Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal hladen in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, le prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Po nekaterih nižinah je bila zjutraj in dopoldne megla, ki je bila v ljubljanski kotlini ves dan. Tam je bilo tudi najhladneje, saj so bile najvišje dnevne temperature le malo nad 0, drugod do 10, na Primorskem okoli 22 °C. 24 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E _22. november_ V zahodni in osrednji Sloveniji oblačno, drugod pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod megla Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je razširilo tudi nad srednjo Evropo. Hladna fronta se je od severa bližala Alpam. V višinah so se krepili zahodni vetrovi, v nižjih plasteh ozračja pa je zapihal jugozahodnik. V zahodni in osrednji Sloveniji je bilo oblačno, drugod večji del dneva še pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne je bila v ljubljanski kotlini še megla. Tudi ponekod po nižinah je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12 °C. _23. november_ Ponoči oblačno s padavinami, čez dan spremenljivo, popoldne snežne plohe, vetrovno Območje nizkega zračnega pritiska se je pomaknilo nad vzhodno Evropo, nad zahodno Evropo pa se je krepilo območje visokega zračnega pritiska. Hladna fronta je v noči na 23. november prešla Slovenijo. Za njo je v višinah z močnimi severnimi vetrovi pritekal hladnejši zrak (slika 1.4.5a. in b ter 1.4.11.). Ponoči je bilo oblačno s padavinami, ponekod po nižinah je rahlo snežilo, drugod rahlo deževalo. Čez dan se je delno razjasnilo, popoldne so bile krajevne snežne plohe. Pihal je okrepljen severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v neprevetrenih krajih okoli 2, drugod do 10, na Primorskem okoli 12 °C. _24.- 25. november_ Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, postopno hladneje Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo pa območje nizkega zračnega pritiska. Z močnimi severnimi vetrovi je v višinah pritekal hladen in razmeroma suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, občasno je bilo zmerno oblačno. V gorah so bile posamezne snežne plohe. Zjutraj so bile temperature povsod po državi pod lediščem, čez dan pa je bilo najtopleje na Primorskem, kjer se je ogrelo do 11 °C. _26.- 28. november_ Pretežno oblačno, občasno rahle padavine Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal precej vlažen zrak (slika 1.4.6a. in b ter 1.4.12.). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, občasno so bile rahle padavine, ki so se nekoliko okrepile le 27. novembra popoldne in zvečer. 28. novembra popoldne se je ponekod že delno razjasnilo, po nižinah je nastala megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7, na Primorskem okoli 13 °C. _29. november_ Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost Iznad jugozahodne Evrope se je nad Alpe razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s sevrozahodnimi vetrovi pritekal za konec novembra razmeroma topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Po nekaterih nižinah je bila večji del dneva megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 8, na Primorskem do 14 °C. _30. november_ Na Primorskem delno jasno, zapiha burja, drugod pretežno oblačno in občasno rahel dež Območje visokega zračnega pritiska je na območju Alp oslabelo, od vzhoda se nam je približalo samostojno višinsko jedro hladnega zraka. K nam je od severa pritekal precej bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, začela je pihati burja. Drugod je bilo pretežno oblačno, v vzhodni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 4, na Primorskem do 14 °C. 25 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E Slika 1.4.1a. Topografija 500 mb ploskve 4. novembra 2001 Slika 1.4.1b. Polje pritiska na nivoju morske gladine ob 13. uri 4. novembra 2001 ob 13. uri Figure 1.4.1a. 500 mb topography on October, 4th 2001 at Figure 1.4.1b. Mean sea level pressure on October, 4th 2001 12 GMT at 12 GMT W^-^v// Y/ysSL * TnalF //Mm// ^'/////// _: ; J! V KJ vj. u § ' v,, ■ Slika 1.4.2a. Topografija 500 mb ploskve 9. novembra 2001 Slika 1.4.2b. Polje pritiska na nivoju morske gladine ob 13. uri 9. novembra 2001 ob 13. uri Figure 1.4.2a. 500 mb topography on October, 9th 2001 at Figure 1.4.2b. Mean sea level pressure on October, 9th 2001 12 GMT at 12 GMT f V / ( { o- I ■ ! v ( // Slika 1.4.3a. Topografija 500 mb ploskve 13. novembra 2001 Slika 1.4.3b. Polje pritiska na nivoju morske gladine ob 13. uri 13. novembra 2001 ob 13. uri Figure 1.4.3a. 500 mb topography on October, 13th 2001 at Figure 1.4.3b. Mean sea level pressure on October, 13th 2001 12 GMT at 12 GMT Polja pritiska in geopotenciala so prirejena po izdelkih modela Evropskega centra za srednjeročno prognozo vremena 26 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E Slika 1.4.4a. Topografija 500 mb ploskve 19. novembra 2001 ob 13. uri Figure 1.4.4a. 500 mb topography on October, 19st 2001 at 12 GMT Slika 1.4.4b. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. novembra 2001 ob 13. uri Figure 1.4.4b. Mean sea level pressure on October, 19st 2001 at 12 GMT Slika 1.4.5a. Topografija 500 mb ploskve 23. novembra 2001 ob 13. uri Figure 1.4.5a. 500 mb topography on October, 23th 2001 at 12 GMT Slika 1.4.5b. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. novembra 2001 ob 13. uri Figure 1.4.5b. Mean sea level pressure on October, 23th 2001 at 12 GMT «ura Slika 1.4.6a. Topografija 500 mb ploskve 27. novembra 2001 Slika 1.4.6b. Polje pritiska na nivoju morske gladine ob 13. uri 27. novembra 2001 ob 13. uri Figure 1.4.6a. 500 mb topography on October, 27th 2001 at Figure 1.4.6b. Mean sea level pressure on October, 27th 2001 12 GMT at 12 GMT Polja pritiska in geopotenciala so prirejena po izdelkih modela Evropskega centra za srednjeročno prognozo vremena 27 A G E N C I J A R E P U B L I K E S L O V E N I J E Z A O K O L J E Slika 1.4.7. Satelitska slika 4. novembra 2001 ob 15. uri Figure 1.4.7. Satelite image on October, 4th 2001 at 14 GMT Slika 1.4.8. Satelitska slika 9. novembra 2001 ob 15. uri Figure 1.4.8. Satelite image on October, 9th 2001 at 14 GMT Slika 1.4.9. Satelitska slika 13. novembra 2001 ob 15. uri Figure 1.4.9. Satelite image on October, 13th 2001 at 14 GMT Slika 1.4.10. Satelitska slika 19. novembra 2001 ob 15. uri Figure 1.4.10. Satelite image on October, 19st 2001 14 GMT at Slika 1.4.11. Satelitska slika 23. novembra 2001 ob 15. uri Figure 1.4.11. Satelite image on October, 23th 2001 at 14 GMT Slika 1.4.12. Satelitska slika 27. novembra 2001 ob 15. uri Figure 1.4.12. Satelite image on October, 27th 2001 14 GMT at 28 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ana Žust Večji del novembra je prevladovalo hladno in pretežno suho vreme. Temperature zraka so bile 2 do 3 °C nižje od dolgoletnega povprečja. Prav tako nižje od povprečja so bile padavine. Le v jugovzhodni Sloveniji, se je količina padavin približala povprečju, na Dolenjskem pa je bila celo presežena. Na Dolenjskem in v večjem delu Notranjske je 10. novembra dež prešel v sneg, ki pa se je obdržal le dva do tri dni. V kmetijsko pomembnejših predelih je višina snežne odeje merila največ 15 cm. Zaradi svoje teže je sneg sprva ogrožal sadno drevje (jablane in hruške) in nekatere okrasne grmovnice. Ker je listje odpadlo razmeroma pozno, šele v drugi polovici novembra, je obstajala nevarnost lomljenja vej. Vendar je zaradi otoplitve sneg hitro odpadal, zato o kakšni večji škodi, niso poročali. V prvi tretjini meseca so se maksimalne temperature zraka še povzpele nad 10°C, nato pa so se temperature postopoma zniževale do 0 °C. V drugi polovici meseca se v posameznih dneh povprečne dnevne temperature zraka niso povzpele niti nad 0 °C. Najnižje temperature zraka so padle pod - 6 °C. Takrat je v večjem delu Slovenije že zamrznil površinski sloj tal, negativne temperature pa so prodrle 2 do 5 centimetrov globoko v tla. Tla so občasno zamrznila tudi na Goriškem in Vipavskem, kjer so se minimalne temperature v površinskem sloju tal prav tako spustile do -6 °C. Slika 2.1. Pravočasno sejani ozimni posevki so se v prvi tretjini meseca pričeli razraščati, kasne setve pa so razvile šele 3. list. Rastni pogoji s podpovprečnimi temperaturami zraka so povzročili občasno mirovanje posevkov (Pomurje, november 2001, Foto: C. Zrnec). Photo 2.1. Winter wheat in the major wheat growing area tiller after November 10. Late sowings developed yet 3rd leaf. Below average air temperatures provoked temporary quiescence, (Pomurje, November 2001, photo: C Zrnec). Slika 2.2. Primerjava maksimalnih in minimalnih temperatur zraka s povprečnimi vrednostmi. V Pomurju so bile novembra temperature zraka večinoma nižje od povprečnih vrednosti (Rakičan pri Murski Soboti, november 2001) Figure 2.2. Maximum and minimum air temperatures compared to the average. In Pomurje, the major wheat growing area in Slovenia, air temperatures below the average prevailed (Rakičan near Murska Sobota, November, 2001) 29 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 2.1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, november 2001 Table 2.1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, November 2001 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 11.1 11.3 16.4 16.1 7.3 8.1 8.7 8.7 13.6 13.2 3.2 4.2 7.3 7.2 11.2 10.2 2.4 3.2 9.0 9.0 Bilje 9.6 10.2 17.7 17.5 3.6 5.4 5.9 6.5 11.0 11.0 -0.8 1.0 4.3 4.8 9.9 9.7 -1.7 0.3 6.6 7.1 Lesce 5.6 6.0 13.9 12.2 1.0 2.6 2.2 2.8 8.0 7.3 -1.5 0.2 1.6 2.0 5.7 5.2 -1.4 0.2 3.1 3.6 Slovenj Gradec 5.7 5.9 11.3 10.6 2.3 2.8 2.1 2.5 6.2 5.6 -0.3 0.5 0.2 0.5 3.0 2.4 -0.9 -0.1 2.7 2.9 Ljubljana 5.7 6.4 12.8 13.1 0.2 1.6 1.7 2.4 6.4 6.7 -3.0 -0.8 2.0 2.6 7.3 6.5 -3.2 -0.4 3.1 3.8 Novo mesto 6.1 7.1 12.0 12.9 1.0 2.6 2.3 3.1 6.2 6.1 -1.6 0.3 2.1 2.7 6.1 5.9 -1.4 0.0 3.5 4.3 Celje 6.5 7.7 11.7 12.1 1.7 4.7 2.5 3.9 7.8 7.4 -3.2 1.5 2.0 2.7 5.2 4.5 -1.4 0.7 3.6 4.8 Maribor-letališče 6.7 7.2 11.9 11.9 2.1 3.5 2.6 3.1 6.9 6.6 -0.5 -0.1 1.5 1.8 5.0 4.3 -1.3 -0.1 3.6 4.0 Murska Sobota 6.8 7.5 12.4 12.1 1.6 3.6 2.8 3.5 7.0 7.0 -0.8 0.8 1.8 2.2 6.2 5.3 -0.9 0.3 3.8 4.4 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 20 n 15 2 10 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 20 15 2 10 3 & S 0 -5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 20 n 15 IS 10 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 5 5 5 0 0 1 3 5 7 Slika 2.3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, november 2001 Figure 2.3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, November 2001 30 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 2.2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, november 2001 Table 2.2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, November 2001 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 103 78 66 247 -48 53 31 19 103 -45 11 3 0 14 -21 3677 2353 1247 Bilje 94 60 44 198 -30 44 17 7 68 -23 7 0 0 7 -8 3380 2094 1067 Slap pri Vipavi 93 62 47 201 -29 43 15 8 66 -28 6 0 0 6 -8 3303 2024 1003 Postojna 60 21 24 105 -35 17 0 2 19 -23 1 0 0 1 -4 2562 1430 626 Kočevje 38 6 13 56 -77 7 0 0 7 -34 1 0 0 1 -6 2540 1463 646 Rateče 27 3 2 33 -29 3 0 0 3 -6 0 0 0 0 -1 1969 1037 421 Lesce 39 11 17 67 -42 6 0 0 6 -20 0 0 0 0 -2 2421 1348 590 Slovenj Gradec 41 12 6 59 -38 8 0 0 8 -16 0 0 0 0 -3 2428 1394 629 Brnik 39 12 18 69 -41 6 0 0 6 -21 0 0 0 0 -3 2517 1434 654 Ljubljana 60 19 30 109 -37 16 0 0 16 -30 1 0 0 1 -5 3012 1834 934 Sevno 51 12 24 88 -55 12 0 1 13 -33 0 0 0 0 -6 2647 1536 724 Novo mesto 48 16 19 82 -61 10 0 0 11 -35 1 0 0 1 -8 2938 1805 922 Črnomelj 48 16 16 80 -83 9 0 2 11 -49 0 0 0 0 -13 3092 1959 1050 Bizeljsko 52 21 20 93 -57 10 0 1 11 -37 0 0 0 0 -6 2909 1760 885 Celje 54 16 18 88 -51 16 0 0 16 -27 2 0 0 2 -5 2845 1714 848 Starše 59 19 15 92 -52 16 0 0 16 -29 1 0 0 1 -7 2883 1759 904 Maribor 64 20 18 102 -41 18 0 0 18 -25 1 0 0 1 -5 2906 1766 905 Maribor-letališče 56 18 15 89 -54 13 0 0 13 -30 0 0 0 0 -6 2814 1694 845 Jeruzalem 64 20 18 101 -52 20 0 1 21 -32 1 0 0 1 -9 2892 1757 905 Murska Sobota 57 20 11 88 -47 13 0 0 13 -27 1 0 0 1 -5 2822 1713 864 Veliki Dolenci 61 20 18 99 -37 17 0 0 17 -24 1 0 0 1 -5 2777 1666 835 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 31 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Temperaturne razmere so sicer upočasnile rast ozimnih posevkov, vendar so bile hkrati dovolj ugodne za njihovo utrjevanje na nizke zimske temperature zraka. Posevki so se do konca prve tretjine meseca začeli razraščati, kasno sejani so razvili šele 3. list, prve znake razraščanja pa je bilo opaziti po 20. novembru. Po 8. novembru se je povprečna dnevna temperatura znižala pod 5 °C, kar pomeni počasen prehod rastlinskega sveta v zimsko mirovanje. Prva slana je bila v kmetijsko pomebnejših predelih celinske Slovenije 3. novembra. Prva jesenska slana in prehod temperature zraka pod vegetacijski prag sta letos nastopila zelo blizu povprečnemu času, podobno kot v bližnjih preteklih letih 1998 in 1999, vendar bolj zgodaj kot lani, ko so previsoke temperature zraka za to obdobje leta trajale vse do sredine decembra. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C Z(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 -soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 -soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max -maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max - maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min -minimum soil temperature at 2 cm depth (oC) Tz5 min -minimum soil temperature at 5 cm depth (oC) od 1.1. -sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 oC -sums of effective air temperatures above 0 oC (oC) Tef>5 oC -sums of effective air temperatures above 5 oC (oC) Te>10 oC -sums of effective air temperatures above 10 oC (oC) Vm -declines of monthly values from the averages (oC) I.,II.,III. -decade M -month * -missing value ! -extreme decline SUMMARY On November 3rd first autumn frost was recorded in most continental agricultural areas, and on November 10th the first snow has fallen. At first snow threatened young fruit trees because of the danger of breaking due to late leaf falling. In the major wheat growing area temperatures mostly below the average hindered winter wheat development. Crops started to tiller not before November 10th, while late sowings developed only the 3rd leaf. Temperatures mostly below the average provoked temporary quiescence of winter crops. 32 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan November je bil hidrološko suh mesec. Celoten povprečen pretok na slovenskih rekah je bil za polovico manjši kot navadno. Nekoliko večji so bili pretoki v jugovzhodni Sloveniji. Letošnja jesen je, z izjemo nekoliko nadpovprečnih pretokov v septembru, minila brez večjih povečanj pretokov rek. Zimsko obdobje se začenja z majhnimi pretoki rek, kar lahko pomeni da bo letošnje zimsko suho obdobje izrazitejše kot navadno. Za obdobje od lanskega novembra dalje je značilno dvoje strnjenih obdobij. Meseci od lanskega novembra do aprila so bili hidrološko mokri, od aprila do letošnjega novembra pa, z izjemo nekoliko mokrega septembra, izrazito suhi. Pretoki so bili v drugem hidrološko suhem obdobju le nekoliko večji od polovice običajnih pretokov (slika 3.1.1.) . Časovno spreminjanje pretokov V prvi dekadi novembra so bili pretoki večinoma majhni in so se le malo spreminjali. Sredi meseca so se pretoki povečali do srednjih in velikih vrednosti, vendar ob tem reke niso prestopale bregov. V naslednjih dneh so se pretoki zmanjšali do srednjih vrednosti in se do zadnjih novembrskih dni spreminjali le v manjši meri (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Pretoki so bili v veliki večini primerov največji trinajstega novembra (preglednica 3.1.1.). Večina visoko vodnih konic je bila podobna najmanjšim konicam iz primerjalnega obdobja (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Vsi srednji pretoki rek so bili podpovprečni (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). V povprečju so dosegli 48 odstotkov običajnih pretokov v oktobru. Pretoki Krke, Kolpe in Mure so bili večji od 70 odstotkov povprečnih dolgoletnih pretokov. Tudi najmanjši pretoki v mesecu so bili podpovprečni (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši so bili na Dravinji v Vidmu, kjer so bili le tretjino tako veliki kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili najmanjši v času od petega do osmega novembra. SUMMARY November was hydrologically dry. The mean discharges were on average 52 percent lower than usual. The period from April to November was hydrologically dry, only September was wet. At the beginning of winter period the discharges of Slovenian rivers are small. This could lead to extreme dry period in winter time. 33 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki novembra 2001 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v obdobju 1961 -1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the November 2001 mean discharges of Slovenian rivers compared to November mean discharges of the 1961 - 1990 period. £ 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA - -HRASTNIK -ČATEŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SUHA —PODBOČJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - CERKVENIKOV MLIN Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v novembru 2001. Figure 3.1.2. The November 2001 daily mean discharges of Slovenian rivers. 80 ^ 40 0 ^ 30 20 0 500 250 200 300 150 200 50 0 200 250 a loo 0 50 0 34 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 5,0 Š 4,0 O H W 3,0 O 0 2,0 H H R P R 1 1,0 N 0,0 JE JU JD cy i? £ 4? ■ ^ ¥ ^ J? ■:■■' J ^ ¿Č ^ ^ J" □ Qsr nov 2000 □ nov 1961 - 1990 / 6,0 > 5,0 O O 4,0 H H R P3,0 R S 2,0 N 1,0 0,0 //, // rv //////^ # 4? # # ^ # □ Qnp nov 2000 □ nov 1961 - 1990 Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki v novembru 2001 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 - 1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990. Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in November 2001 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period. 35 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REKA/RIVER POSTAJA/ Qvk nQvk sQvk vQvk STATION November 2001 November 1961- 1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 95 6 68,6 256 781 DRAVA# BORL+FORMIN * 253 12 422 741 2172 DRAVINJA VIDEM * 14,8 12 3,7 57 190 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 66,8 13 12,2 385 1476 SOTLA RAKOVEC * 20,5 13 2,6 62,1 172 SAVA RADOVLJICA * 83,7 13 36,3 260 805 SAVA MEDNO 140 13 65,5 567 1422 SAVA HRASTNIK 251 13 91,1 815 2110 SAVA ČATEŽ * 453 13 131 1252 3267 SORA SUHA 32,8 13 7,5 213 687 KRKA PODBOČJE 193 14 14,8 178 317 KOLPA RADENCI 194 13 46,7 463 955 LJUBLJANICA MOSTE 104 13 28,6 189 297 SOČA SOLKAN 186 13 49,1 894 2066 VIPAVA DOLENJE 27,0 13 4 92,9 174,7 IDRIJCA PODROTEJA 23,8 13 2,3 107 231 REKA C. MLIN * nip nip 2,4 114 262 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 84,7 58,2 121 237 DRAVA# BORL+FORMIN * 192 134 301 557 DRAVINJA VIDEM * 5,3 2,5 13,7 38,9 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 19,6 9,4 57,8 151 SOTLA RAKOVEC * 6,5 1,4 12 32,6 SAVA RADOVLJICA * 18,1 11,9 53,7 135 SAVA MEDNO 37,4 32,9 115 224 SAVA HRASTNIK 107 53,3 232 430 SAVA ČATEŽ * 170 81,9 362 678 SORA SUHA 10,5 4,6 29,1 57,9 KRKA PODBOČJE 57,2 11 68,8 154 KOLPA RADENCI 58,7 10,5 80,6 151 LJUBLJANICA MOSTE 37,6 10 75,2 142 SOČA SOLKAN 31,8 24,3 130 287 VIPAVA DOLENJE 8,0 2 17,2 33,1 IDRIJCA PODROTEJA 4,7 1,1 13,9 33,1 REKA C. MLIN * nip 0,64 13,6 29,2 Qn nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 75,0 25 55,6 90 179 DRAVA# BORL+FORMIN * 120 25 61,4 175 343 DRAVINJA VIDEM * 1,6 5 0,78 5,1 26,2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 10,6 6 6,2 18 32,6 SOTLA RAKOVEC * 2,6 1 1,0 2,2 6,1 SAVA RADOVLJICA * 11,1 7 6,0 15,5 30 SAVA MEDNO 26,1 7 19,7 47,5 116 SAVA HRASTNIK 56,0 5 35,2 87,5 166 SAVA ČATEŽ * 71,8 8 52,6 142 321 SORA SUHA 6,2 7 2,9 8,2 24,7 KRKA PODBOČJE 14,2 6 7,6 21,3 47,6 KOLPA RADENCI 9,4 7 5,0 15,1 34,3 LJUBLJANICA MOSTE 14,3 8 4,9 24,4 71,1 SOČA SOLKAN 14,6 1 14,7 36,3 76,1 VIPAVA DOLENJE 3,6 8 1,0 3,6 9,0 IDRIJCA PODROTEJA 2,2 2 0,95 2,5 5,6 REKA C. MLIN * nip nip 0,22 1,9 9,7 Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki v novembru 2001 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990. Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in November 2001 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period. Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (November 2001) ob 7:00 * discharges in November 2001 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 36 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Igor Strojan Povprečna temperatura voda 7,7 stopinj Celzija se je le malo razlikovala od dolgoletnega povprečja. Značilno za letošnji november je bilo dokaj hitro postopno zniževanje temperatur brez večjih nihanj. Temperature so se od začetka do konca novembra na rekah in obeh večjih slovenskih jezerih znižale od štiri do sedem stopinj Celzija. Nekoliko manj izrazito se je znižala temperatura Kamniške Bistrice. Spreminjanje temperatur rek in jezer v novembru V začetku novembra so bile temperature voda višje kot navadno v tem mesecu. V naslednjih dneh do konca meseca so se temperature večinoma hitro zniževale in so dosegle po 20. novembru vrednosti značilne za zimsko obdobje (slika 3.2.1). _Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem_ Najnižje temperature rek in jezer so bile v povprečju nekoliko nižje kot navadno. Vode so bile najbolj hladne od 22. do 27. novembra (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature rek in obeh jezer so bile podobne tistim v primerjalnem obdobju. Najhladnejša je bila Mura v Gornji Radgoni (5,8 °C), najtoplejša pa Ljubljanica v Mostah (9,7 °C) (preglednica 3.2.1.). Najvišje temperature rek in obeh jezer, ki so bile v vseh primerih meritev zabeležene prvega novembra, so bile v povprečju 1,6 stopinje višje kot navadno (preglednica 3.2.1.). -MURA - G.RADGONA — 'SAVA - ŠENTJAKOB -KRKA - PODBOČJE — ■ SOCA - SOLKAN -LJUBLJANICA - MOSTE — 'KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK -BLEJSKO J. - MLINO — 'BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer novembra 2001. Figure 3.2.1. The November 2001 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 37 Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer novembra 2001 in značilne temperature v večletnem obdobju. Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in November 2001 and characteristic temperatures in the long term period. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION November 2001 November obdobje/period Tn p nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 2,8 27 1,3 4,1 6,8 SAVA ŠENTJAKOB 4,8 26 1,6 5,0 6,9 K. BISTRICA KAMNIK 6,1 24 5,0 7,0 9,1 LJUBLJANICA MOSTE 6,1 26 3,7 6,8 8,9 KRKA PODBOČJE 6,1 22 4,2 6,7 8,2 SOČA SOLKAN 6,3 26 4,3 6,3 7,6 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 5,8 3,9 6,3 9,0 SAVA ŠENTJAKOB 7,2 5,5 7,0 9,0 K. BISTRICA KAMNIK 7,6 6,8 8,1 10,3 LJUBLJANICA MOSTE 9,7 7,1 8,5 9,8 KRKA PODBOČJE 7,6 8,2 8,6 9,2 SOČA SOLKAN 8,2 7,4 8,3 9,0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 10,4 1 6,9 8,8 11,0 SAVA ŠENTJAKOB 10,3 1 7,2 9,0 9,9 K. BISTRICA KAMNIK 9,4 1 7,6 9,1 11,0 LJUBLJANICA MOSTE 14,8 1 9,3 10,0 11,1 KRKA PODBOČJE 11,2 1 9,0 10,4 11,8 SOČA SOLKAN 10,8 1 8,8 10,1 11,1 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION November 2001 November obdobje/ period Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 8,4 30 11,2 12,5 13,6 BOHINJSKO J. SVETI DUH 6,0 28 6,1 7,9 10,4 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 11,1 14,4 15,2 16,3 BOHINJSKO J. SVETI DUH 7,4 9,1 10,8 12,4 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 14,4 1 16,2 17,6 19,0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 10,0 1 12,5 14,1 15,8 Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyearar period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The water temperatures of Slovenian rivers and lakes were in November similar to long-term temperatures. The temperatures have been decreasing for most of the time. Differences of the water temperatures at the beginning and at the end of the month were from four to seven degrees Celsius. 38 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3. 3. Višine in temperature morja 3. 3. Sea levels and temperatures Mojca Robič Morje je bilo v novembru zelo toplo, po višini pa nižje od obdobnega povprečja. Višine morja v novembru Časovni potek sprememb višine morja. Odkloni gladin morja glede na pričakovane višine so se v novembru zelo spreminjale. Morje je bilo prvih nekaj dni nižje od povprečja. Sledilo je desetdnevno obdobje s povišanimi gladinami. To obdobje je imelo dva viška, ob drugem višku je bila dosežena najvišja gladina v mesecu (slika 3.3.4.). V drugi polovici meseca so bile gladine spet večinoma nižje od povprečja (slika 3.3.1. in 3.3.2.). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 306 cm je bila zabeležena 14. novembra ob 8:12 (slika 3.3.4.), najnižja 136 cm pa 15. novembra ob 15:44 uri (preglednica 3.3.1.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 214 cm, to je pod povprečjem za obdobje 1960-90. Podpovprečni sta bili tudi obe ekstremni vrednosti (preglednica 3.3.1.). Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja novembra 2001 in v dolgoletnem obdobju. Table 3.3.1. Characteristical sea levels of November 2001 and in the long term period. Mareografika postaja/Tide gauge: Koper nov.01 nov 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 214 204 223 237 NVVV 306 276 310 356 NNNV 136 120 143 159 A 170 127 157 192 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude 1 1 1 \ \ L^ 1 l/l \ / \ r \ f 1 /\ J \ / / \ \ 1 1 1 \ y k/ v 1 \ 1 1 1 1 i y 1 1 1 1 1 1 i i i 0 ^ -20 O Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v novembru 2001 od povprečne višine morja v obdobju 19581990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Fig. 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in November 2001. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 20 20 10 10 0 -Odkloni višin morja — 'Odkloni zraenih pritiskov 39 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 100 50 + 0 -50 1 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Hmer Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja novembra 2001. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm. Fig. 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in November 2001. 30 360 270 180 > 90 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Vv dP Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v novembru 2001. Fig. 3.3.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in November 2001. 30 - 10 11 12 13 14 15 16 17 -Vv — dP -Vs Hmer Ha Hres Slika 3.3.4. Najvišja gladina morja 306 cm je nastopila 14. novembra ob 8:12. Meteorološka situacija je bila za povišanje morske gladine (residualna višina 43cm) nekoliko netipična. Pihala je burja. Hkrati pa je v južnem Jadranu pihal močan jugo, ki je vodo narival proti severu. K povišanju gladine je prispevalo tudi močno znižanje zračnega pritiska. Fig. 3.3.4. The highest sea level was 306 cm on 14th of November. The meteorological situation at this time was not typical because of bora wind. In Southern Adriatic the southerly was pushing masses of water to the north. 3 5 0 80 40 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Predvidene višine morja v januarju 2002 9:55 23:36 10:34 0:25 11:13 1:16 11:51 2:15 12:43 3:13 15:03 i II l\ A M Kt ¿4 i tí 3 4:12 16:54 4:58 17:31 5:52 18:13 6:51 18:55 8:13 19:45 10:13 20:48 4:10 18:07 5:01 19:33 5:51 20:16 6:34 20:49 7:19 21:19 7:58 21:46 8:37 22:15 • -A ■"I t X v 1 (■r > — H it- -- i -V r- A -A — 7 t- f / H h v 4 1 0¡ t- -S 1 3 4 1 - \ t 1 V -v- -V -H -t-- -v- —k 4- * £ "T i 4 11:52 22:12 12:46 23:34 13:24 0:46 13:58 1:43 14:28 2:30 14:58 3:07 15:27 9:10 22:42 9:40 23:12 10:09 23:43 10:36 0:16 11:04 0:52 11:34 1:33 12:09 1 a fx w m v A Wt —w O a: 3:43 15:57 4:13 16:24 4:45 16:49 5:16 17:15 5:51 17:40 6:36 18:04 7:46 18:28 2:21 13:18 3:22 17:04 4:22 18:51 5:19 19:37 6:10 20:09 7:04 20:43 7:52 21:19 9:48 18:55 11:3019:54 12:19 22:28 12:57 23:58 13:33 1:07 14:12 2:01 14:49 8:36 21:55 9:19 22:34 9:57 23:13 10:31 23:54 y v h p if vy 2 3 Ü 2:46 15:24 3:30 16:01 4:10 16:37 4:54 17:12 Slika 3.3.5. Predvideno astronomsko plimovanje morja v januarju 2002 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.3.5. Prognostic sea levels in January 2002. 1 41 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Temperatura morja v novembru Časovni potek sprememb temperature morja. Tempertura morja je bila še vedno nenavadno visoka za ta letni čas. Gibala se je med 19.8 oC in 14.6 oC in se je od prvega do zadnjega dne v mesecu zvezno zniževala (slika 3.3.6.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Vse značilne temperature so bile višje od najvišjih obdobnih vrednosti. Največje odstopanje je opaziti pri najvišji temperaturi, ki je bila skoraj stopinjo in pol višja od najvišje obdobne temperature (preglednica 3.3.2.). Lanski november je bil celo še toplejši, srednja mesečna temperatura je bila tedaj še za stopinjo višja od letošnje. Temperatura morja Temperatura zraka Globalno sevanje Slika 3.3.6. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v novembru 2001 Figure 3.3.6. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in November 2001 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper november november 2001 1980-89 min sr max oC oC oC oC Tmin 14.6 11.8 12.7 14.3 Tsr 16.5 13.9 14.9 16.0 Tmax 19.8 16.3 17.2 18.4 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v novembru 2001 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.3.2. Temperatures in November 2001 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 (Tmin, Tsr Tmax) SUMMARY The sea levels in November were lower if compared with those of long term period. The mean sea level was 214 cm. The sea temperature was very high for this time of the year. The mean monthly temperature was 16,5 oC. All characteristical temperatures were higher than corresponding maxima of the period. 42 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v novembru 2001 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in November 2001 Zlatko Mikulič V nenavadno suhem novembru, so bile zaloge podzemne vode v večini aluvijalnih vodonosnikov Slovenije ustaljene, oziroma so se rahlo zmanjšale. Manjše povečanje vodnih zalog je bilo zabeleženo le v nekaterih vodonosnikih Krško-Brežiške kotline. V severovzhodni Sloveniji se je nadaljevala hidrološka suša, v obsegu podobnemu tistemu v predhodnem mesecu oktobru. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnenjem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V novembru so območja s sušnimi razmerami obsegala skoraj vse Prekmursko polje razen skrajnega vzhodnega dela , vse Mursko polje, vse Apaško polje, vse Dravsko polje, Ptujsko polje razen manjšega dela na vzhodu, severni del Mirensko-Vrtojbenskega polja, in spodnji del vodonosnika doline Kamniške Bistrice ob reki Savi. Nizke zaloge podzemne vode na Sorškem polju in delu Kranjskega polja ne štejemo za hidrološko sušo, saj se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. V vseh ostalih aluvijalnih vodonosnikih so bile vodne zaloge pod srednjo letno ravnijo, kar je za november sila nenavadno. V novembru so praviloma zaloge podzemne vode nad letnim povprečjem, pogosto tudi nad visokim letnim povprečje. Edino manjše območje z bogatimi zalogami, nad srednjo letno ravnijo, je bil ozek pas vodonosnika Kranjskega polja ob reki Kokri. Na območju vodonosnikov je padlo precej manj dežja kot je novembrsko dolgoletno povprečje. Povečini je bila mesečna količina padavin od ene tretjine do dobre polovice normale. Edino je na območju vodonosnikov Dolenjske padlo za eno desetino več dežja kot je normalno. Padavine so bile časovno izrazito neenakomerno razporejene. Skoraj ves dež je padel v dnevih na prehodu iz prve v drugo dekado meseca. Kljub primanjkljaju padavin znižanje gladin podzemne vode povečini ni bilo veliko, ker v tem letnem času ni velike evapotranspiracije in so odtoki po suhem oktobru v novembru že bili zelo počasni. Največji, lokalno omejeni znižanji sta bili -153 cm v Orehovlju na Mirensko-Vrtojbenskem polju in -78 cm pri Mengšu v vodonosniku doline Kamniške Bistrice. Največje zvišanje gladine podzemne vode, +82 cm, je bilo zabeleženo pri Šentjakobu na Šentjernejskem polju. Drugod so se gladine neznatno znižale, praviloma v velikostnem redu deset do dvajset centimetrov. Celomesečni odtoki so bili večinoma uravnovešeni z dotoki, zato so bile so v večini vodonosnikov zaloge podzemne vode ustaljene, ali so se neznatno zmanjšale. Dotoki so presegali odtoke v vodonosnikih Krško-Brežiške kotline, kjer se je stanje vodnih zalog izboljšalo. Po letošnjem suhem novembru, je že dokaj verjetno, da se bo na območju severovzhodne Slovenije poletno-jesenska suša nadaljevala še v zimske mesece. V zimskem obdobju je ob nižjih temperaturah zraka večja verjetnost snežnih padavin, ki ne bogatijo podzemnih zalog vse do spomladanskih odjug. SUMMARY In November 2001 groundwater reserves in majority of alluvial aquifers in Slovenia were stable, or slightly decreased. The increase of reserves was recorded only in aquifers of Dolenjska region. Reserves below mean annual value still prevailed, while drought in the north-eastern part of the country continued. It is now more or less certain that the drought in aquifers affected will continue into winter period. 43 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) Hs... povprečna letna gladina (multiannual mean GW level) Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu novembru 2001 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in November 2001. 44 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Tudi v novembru smo imeli precej dni z mirnim vremenom in dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo v nižinah in kotlinah, kar je negativno vplivalo na čistost zraka. Onesnaženost je bila v glavnem malo večja kot v oktobru. Med mestnimi lokacijami so bile opazno nižje koncentracije SO2 izmerjene na merilnih mestih v Krškem in Šoštanju, višje pa v Zagorju, sicer pa so bile mejne in tudi kritične vrednosti kot ponavadi največkrat presežene na vplivnih področjih TEŠ in TET. Najvišje urne in dnevne vrednosti so se pojavile na Dobovcu in v Šoštanju. Onesnaženje z dušikovimi oksidi je ostalo pod mejnimi vrednostmi. Onesnaženje s prašnimi delci je preseglo dovoljeno urno vrednost v Celju. Koncentracije ozona so bile nižje od oktobrskih. Dima je bilo več kot v oktobru. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1/2 ure Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ 1/2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS TET 1/2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1/2 ure ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1/2 ure ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima o ö o M 0J Ö > MIV >KIV Maks >MIV >KIV ANAS LJUBLJANA Bež. - - - - - - - - MARIBOR - - - - - - - - CELJE 90 17 149 0 0 43 0 0 TRBOVLJE - - - - - - - - HRASTNIK 96 14 408 1 0 56 0 0 ZAGORJE 98 30 646 6 0 120 0 0 MURSKA S. Rakičan 98 6 101 0 0 11 0 0 NOVA GORICA - - - - - - - - SKUPAJ ANAS 17 646 7 0 120 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig.* 67 8 41 0 0 22 0 0 VNAJNARJE 100 10 165 0 0 23 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 92 6 49 0 0 14 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 89 25 359 1 0 93 0 0 EIS TEŠ ŠOŠTANJ 97 26 2099 8 4 200 2 0 TOPOLŠICA 97 13 467 1 0 42 0 0 VELIKI VRH 99 66 813 29 4 221 4 0 ZAVODNJE 99 32 374 3 0 131 1 0 VELENJE 97 5 228 0 0 17 0 0 GRAŠKA GORA 96 15 255 0 0 57 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 26 2099 41 8 221 7 0 PESJE 100 9 198 0 0 28 0 0 ŠKALE - Mob 98 7 233 0 0 32 0 0 EIS TET KOVK 94 6 103 0 0 37 0 0 DOBOVEC 99 51 2239 22 10 251 4 1 KUM * 59 91 673 8 0 226 2 0 RAVENSKA VAS 97 72 558 17 0 194 5 0 SKUPAJ EIS TET 55 2239 47 10 56 11 1 LEGENDA: % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija SO2 v ^g/m3 maks Maksimalna urna oz. 24-urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo MIV (1 ura 350 ^g/m3, 24 ur 125 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo KIV (1 ura 700 ^g/m3, 24 ur 250 ^g/m3) Mob Mobilna postaja * Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže PHARE in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. V merilnem sistemu Termoelektrarne Šoštanj je začela novembra delovati nova merilna postaja Pesje, locirana med Velenjem in Šoštanjem. 46 A G E N C I J A REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na večini merilnih mest na območju TEŠ je bila onesnaženost z SO2 nad dovoljeno urno in dnevno mejno vrednostjo. V Šoštanju in na Velikem vrhu so koncentracije presegle tudi kritično urno vrednost. Maksimalna urna vrednost 2099 ^g/m3 v Šoštanju je posledica zelo kratkotrajnega jugozahodnega vetra ponoči 22. novembra ob prehodu vremenske fronte. Najvišja dnevna vrednost je bila na Velikem vrhu 221 in v Šoštanju 200 ^g/m3. V okolici termoelektrarne Trbovlje so bile urne in dnevne koncentracije višje od mejnih in kritičnih vrednosti. Na Dobovcu sta bili najvišja urna koncentracija 2239 in dnevna 251 ^g/m3. Nenavadno visoki vrednosti maksimalne urne in dnevne koncentracije (673 in 226 Mg/m3) na Kumu sta se pojavili 24.novembra ob šibkem severnem vetru. LJUBLJANA Bež. MARIBOR CELJE TRBOVLJE HRASTNIK ZAGORJE MURSKA S. Rakican NOVA GORICA LJUBLJANA Fig. VNAJNARJE EIS CELJE * KRŠKO ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA GORA PESJE ŠKALE-Mob KOVK DOBOVEC KUM * RAVENSKA VAS 0 20 40 ^g/m3 60 80 100 Slika 4.2. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v novembru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.2. Average monthly concentration of SO2 in November 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile novembra nekoliko višje kot v oktobru in pod mejnimi vrednostmi. Najvišje urne, dnevne in mesečne koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih. 47 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za november 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in November 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja Podr % pod Cp maks >MIV >KIV Maks >MIV >KIV LJUBLJANA U 97 43 113 0 0 60 0 0 ANAS MARIBOR U 94 43 91 0 0 62 0 0 CELJE U - - - - - - - - TRBOVLJE U - - - - - - - - MURSKA S. Rakičan N 85 24 73 0 0 38 0 0 NOVA GORICA U 94 39 78 0 0 62 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. U - - - - - - - - VNAJNARJE N 100 6 41 0 0 16 0 0 EIS CELJE EIS CELJE* U 67 39 105 0 0 54 0 0 EIS TES ZAVODNJE N 98 3 47 0 0 17 0 0 ŠKALE - Mob N - - - - - - - - EIS TET KOVK * N 82 8 37 0 0 17 0 0 LEGENDA: Podr Področje: U - urbano, N - neurbano % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija NO2 v ^g/m3 maks Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo MIV (1 ura 300 ^g/m3, 24 ur 150 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo KIV (1 ura 600 ^g/m3, 24 ur 300 ^g/m3) Mob Mobilna postaja * Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže PHARE in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. LJUBLJANA. MARIBOR CELJE TRBOVLJE NOVA GORICA LJUBLJANA Fig. EIS CELJE * MURSKA SOBOTA VNAJNARJE ZAVODNJE ŠKALE-Mob KOVK * 10 20 ^g/m3 30 NEURBANO 40 50 0 Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije NO2 v novembru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.3. Average monthly concentration of NO2 in November 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) 48 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ozon Novembra so bile izmerjene koncentracije ozona nižje kot v oktobru in niso presegle mejnih vrednosti. Preglednica 4.3. Koncentracije O3 za november 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of O3 in November 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24 / 8 - urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja Podr % pod Cp Maks >MIV >KIV Maks (24 ur) >MIV (8 ur) ANAS KRVAVEC N 99 73 102 0 0 88 0 ISKRBA N 96 35 93 0 0 73 0 LJUBLJANA Bež. U 87 13 61 0 0 40 0 MARIBOR U - - - - - - - CELJE U 96 19 80 0 0 56 0 TRBOVLJE U - - - - - - - HRASTNIK U 90 23 81 0 0 54 0 ZAGORJE U 92 14 67 0 0 34 0 NOVA GORICA U 97 23 84 0 0 59 0 MURSKA S. Rakičan N - - - - - - - OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. * U 67 13 59 0 0 31 0 VNAJNARJE N 100 40 79 0 0 62 0 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 99 51 85 0 0 67 0 EIS TES ZAVODNJE N 99 48 86 0 0 74 0 VELENJE * U 37 25 89 0 0 71 0 EIS TET KOVK N 98 38 75 0 0 60 0 LEGENDA: Podr % pod Cp maks >MIV >KIV >MIV (8UR) Mob * Področje: U - urbano, N - neurbano Odstotek upoštevanih podatkov Povprečna mesečna koncentracija O3 v |ig/m3 Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 Štev. primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo MIV (1 ura 150 ^g/m3, 24 ur (obd. vegetacije) 65 ^g/m3) Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo KIV (1 ura 300 ^g/m3, 24 ur 130 ^g/m3) Število 8-urnih intervalov s preseženo 8-urno mejno vrednostjo koncentracije (110 ^g/m ) Mobilna postaja Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže PHARE in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. LJUBLJANA Bež. MARIBOR CELJE TRBOVLJE * HRASTNIK ZAGORJE * NOVA GORICA * LJUBLJANA Fig. VELENJE * KRVAVEC ISKRBA MURSKA S. Rakican VNAJNARJE MARIBOR Pohorje ZAVODNJE KOVK 0 URBANO NEURBANO 10 20 30 40 ^g/m3 50 60 70 80 Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ozona v novembru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.4. Average monthly concentration of ozone in November 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) 49 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Lebdeči in inhalabilni delci Koncentracije skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev so bile novembra malo nižje od oktobrskih in razen v Celju niso presegle mejnih vrednosti. Najvišje vrednosti so bile izmerjene v obdobjih s po več zaporednih dni mirnega vremena. Preglednica 4.4. Koncentracije skupnih lebdečih delcev za november 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of total suspended particles in November 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja Podr % pod Cp Maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 99 20 75 0 0 33 0 0 EIS TES PES JE N 99 24 156 0 0 63 0 0 SKALE - Mob N 97 22 85 0 0 50 0 0 EIS TET PRAPRETNO N 98 22 81 0 0 31 0 0 LEGENDA: Podr Področje: N - neurbano % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija skupnih lebdečih delcev v ^g/m3 maks Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo (1 ura 300 ^g/m3, 24 ur 175 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo (1 ura 600 ^g/m3, 24 ur 350 ^g/m3) Mob Mobilna postaja * Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za november 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in November 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV ANAS MO MARIBOR LJUBLJANA-Bež. 100 41 166 0 0 74 0 0 CELJE 100 49 207 1 0 113 0 0 MARIBOR 100 43 131 0 0 81 0 0 TRBOVLJE ZAGORJE 100 46 169 0 0 79 0 0 MURSKA S.- Rakičan 100 33 152 0 0 65 0 0 NOVA GORICA 100 30 115 0 0 67 0 0 MARIBOR* 79 31 90 0 0 55 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. 99 42 158 0 0 80 0 0 EIS CELJE EIS CELJE * 83 46 208 1 0 96 0 0 LEGENDA: % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija skupnih inhalabilnih delcev v ^g/m3 maks Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo (1 ura 200 ^g/m3, 24 ur 125 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo (1 ura 400 ^g/m3, 24 ur 250 ^g/m3) * Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže PHARE in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. 50 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE I I I I T-I- VNAJNARJE ŠKALE - Mob ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ PRAPRETNO I I I I I --1- 0 5 10 15 ^g/m3 20 25 30 Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v novembru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.5. Average monthly concentration of total suspended particles in November 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) CELJE MARIBOR TRBOVLJE ZAGORJE MURSKA S. Rakican NOVA GORICA * MO MARIBOR * LJUBLJANA Fig. LJUBLJANA Bež. EIS CELJE * 0 10 20 ^g/m3 30 40 50 Slika 4.6. Povprečne mesečne koncentracije inhalabilnih delcev v novembru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.6. Average monthly concentration of PM10 in November 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) Bežigrad Maribor N.Gorica -Zagorje -Murska S.-Rakican Slika 4.7. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v novembru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.7. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in November 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) 51 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini Podatki 24-urne mreže so prikazani v preglednicah 4.6. in 4.7. Vrednosti indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini so bile novembra malo manjše, koncentracije dima pa za okrog 70% višje kot v oktobru, vendar oboje v okviru dovoljenih mej. Najvišje koncentracije dima so bile tokrat izmerjene v Domžalah in Ptuju, Laško, Rimske toplice in Vrhnika pa so bili najbolj onesnaženi kraji s kislimi plini. Preglednica 4.6. Indeks onesnaženja zraka s kislimi plini I(so2) - izražen kot kocentracija SO2 - v ^g/m3 za november 2001, izračunan na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Gaseous acid air pollution index expressed as SO2 concentration in ^g/m3 in November 2001, calculated from 24-hour values measured by Classical Network Postaja Štev Pov maks Min CELJE - TEHARJE 29 22 28 16 ČRNA 29 23 30 18 ČRNOMELJ 24 20 25 15 DOMŽALE 29 21 26 15 IDRIJA ILIRSKA BISTRICA 29 23 33 17 JESENICE 29 21 27 16 KAMNIK 29 21 28 17 KANAL 29 21 25 17 KIDRIČEVO 29 25 32 15 KOPER 29 23 34 17 KRŠKO 29 23 29 20 KRANJ 29 24 45 14 LAŠKO 29 26 32 19 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 29 20 25 17 MARIBOR - CENTER 27 23 29 17 MEŽICA 29 18 22 14 MURSKA SOBOTA 29 23 29 17 NOVO MESTO 29 18 23 15 PTUJ 29 20 31 14 RAVNE - ČEČOVJE 29 23 29 18 RIMSKE TOPLICE 29 26 37 20 SLOVENJ GRADEC 29 23 36 19 ŠENTJUR PRI CELJU 29 20 27 15 ŠKOFJA LOKA 28 22 28 16 ŠOŠTANJ II 29 20 27 16 VRHNIKA 29 26 33 19 LEGENDA: Štev Število izmerjenih koncentracij Pov Povprečna mesečna koncentracija maks Najvišja 24-urna koncentracija v mesecu min Najnižja 24-urna koncentracija v mesecu * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Na vseh postajah 24-urnih meritev indeksa onesnaženosti zraka s kislimi plini, izraženimi kot SO2, je onesnaženost zraka višja, kot na vseh merilnih mestih ANAS. Bolj onesnažen zrak v Sloveniji je samo na nekaterih mestih vplivnega območja termoelektrarn in v okolici Krškega. 52 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 4.7. Koncentracije dima v ^g/m3 za november 2001, izračunane na podlagi 24-umih meritev klasične mreže Table 4.7. Concentrations of smoke in ^g/m3 in November 2001, calculated from 24-hour values measured by Classical Network Postaja Stev Pov maks Min >MIV >KIV CELJE - TEHARJE 29 25 58 7 0 0 ČRNA 29 17 36 7 0 0 ČRNOMELJ 24 32 63 13 0 0 DOMŽALE 29 38 84 10 0 0 IDRIJA ILIRSKA BISTRICA 29 16 29 7 0 0 JESENICE 29 18 42 3 0 0 KAMNIK 27 27 56 7 0 0 KANAL 29 28 67 10 0 0 KIDRIČEVO 29 19 61 7 0 0 KOPER 29 13 24 7 0 0 KRŠKO 29 17 47 7 0 0 KRANJ 29 28 55 7 0 0 LAŠKO 29 32 74 8 0 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 29 19 42 3 0 0 MARIBOR - CENTER 29 24 46 7 0 0 MEŽICA 29 16 48 9 0 0 MURSKA SOBOTA 29 20 39 7 0 0 NOVO MESTO 29 14 24 3 0 0 PTUJ 29 33 92 11 0 0 RAVNE - ČEČOVJE 29 16 34 6 0 0 RIMSKE TOPLICE 29 16 35 7 0 0 SLOVENJ GRADEC 29 15 30 7 0 0 ŠENTJUR PRI CELJU 29 16 31 6 0 0 ŠKOFJA LOKA 22 23 51 7 0 0 ŠOŠTANJ II 29 14 33 6 0 0 VRHNIKA 29 32 86 12 0 0 LEGENDA: Štev Število izmerjenih koncentracij Pov Povprečna mesečna koncentracija dima maks Najvišja 24-urna koncentracija v mesecu min Najnižja 24-urna koncentracija v mesecu >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo dima 125 ^g/m3 >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo dima 250 ^g/m3 * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Z uporabljeno reflektometrično metodo merimo inhalabilne delce velikosti PM10 črne barve, delcev svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. SUMMARY Average air pollution in November was slightly higher than in October. Exceedances of limit and critical SO2 values occurred as usually around Trbovlje and Šoštanj power plants with short episodes of very high values at Šoštanj site. Limit hourly value was also exceeded at urban locations (Krško and Zagorje). Concentrations of NO2 , ozone, dust and suspended particles were below limit values except PM10 at Celje site. Pollution with black smoke was much higher than in October but didn't exceed limit value. 53 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu novembru spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku, kakovost Savinje v Velikem Širju ter kakovost Malenščice v Malnih. Vse štiri merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilniki za merjenje skupnega organskega ogljika (TOC) in amonija. V Malnih, kjer je zajem pitne vode za širše postojnsko območje, spremljamo poleg temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika, tudi motnost. Zaradi okvare merilnikov v mesecu novembru, nimamo rezultatov meritev pH in amonija za Savo v Mednem in raztopljenega kisika za Savinjo v Velikem Širju. Preveriti je potrebno tudi podatke električne prevodnosti na postaji Sava Hrastnik, ker se ne ujemajo z hidrološkimi razmerami v novembru ter podatke o motnosti za Malenščico v Malnih. Meritev TOC za Savo v Mednem za mesec november ne podajamo, ker so zaradi okvare merilnika izmerjene vrednosti previsoke. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih izmerimo pH, električno prevodnost, določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti organskih snovi v vodi. Rezultati analiz povprečnih tedenskih vzorcev so zbrani v preglednici 5.1. Rezultati kontinuirnih meritev so prikazani na slikah 5.1. - 5.7. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v novembru 2001 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand _in the average weekly samples in November 2001_ Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgÜ2/l) (mgÜ2/l) Medno 26.10.01 2.11.01 8,1 378 0,01 0,006 5,8 0,049 0,065 1,0 2 Medno 2.11.01 9.11.01 8,1 381 0,03 0,020 6,3 0,033 0,046 1,1 5 Medno 9.11.01 16.11.01 7,8 384 0,03 0,032 5,4 0,033 0,044 1,3 3 Medno 16.11.01 23.11.01 8,0 370 0,04 0,034 5,6 0,074 0,097 1,4 5 Medno 23.11.01 30.11.01 7,9 386 0,02 0,028 6,3 0,057 0,068 1,3 4 Hrastnik 26.10.01 2.11.01 8,1 378 0,13 0,209 7,3 0,217 0,246 1,6 4 Hrastnik 2.11.01 9.11.01 8,1 381 0,24 0,215 8,0 0,270 0,349 - - Hrastnik 9.11.01 16.11.01 7,8 384 0,05 0,072 8,7 0,222 0,289 2,9 9 Hrastnik 16.11.01 23.11.01 8,0 370 0,17 0,164 7,5 0,194 0,229 2,0 7 Hrastnik 23.11.01 30.11.01 7,9 386 0,21 0,125 7,7 0,225 0,281 1,6 4 V. Sirje 26.10.01 2.11.01 8,3 423 0,02 0,005 8,7 0,163 0,170 1,6 6 V. Sirje 2.11.01 9.11.01 8,4 434 0,01 0,010 8,8 0,163 0,180 1,8 7 V. Sirje 9.11.01 16.11.01 8,4 381 0,02 0,032 8,6 0,183 0,206 2,8 7 V. Sirje 16.11.01 23.11.01 8,5 405 0,02 0,036 8,6 0,158 0,171 1,9 7 V. Sirje 23.11.01 30.11.01 8,5 432 0,02 0,024 9,4 0,148 0,171 1,4 4 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. conductivity (20 oC) NH4, NO2, NO3 ammonium, nitrite, nitrate o-PO4, tot- PO4 orthophosphate, total phosphate KPK (Mn) chemical oxygen demand (KMnO4) KPK (Cr) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) 54 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 13,0 12,5 -12,0 O" 11,5 Oil e ~ n,o t 10,5 - o 10,0 -S 9,0 8,5 8,0 150 140 ' 110 100 Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v novembru 2001 Figure 5.1. Average daily values of dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in November 2001 180 170 160 130 120 'Električna prevodnost ™ ™ ™ Vodostaj |_pil ^^^^^^"Kisil ™ ™ ™ Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v novembru 2001 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in November 2001 55 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE m m m Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Sirje v novembru 2001 Figure 5.5. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Sirje in November 2001 u 430 - -- 280 -- 270 -- 260 -- 250 - 240 I -- 230 f o -a -- 220 £ -- 210 200 -- 190 180 450 410 - 390 J 370 350 "Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Sirje v novembru 2001 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Sirje in November 2001 400 380 360 - 340 -- 320 300 pH M M M Kisik_T prevodnost Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, temperature in električne prevodnosti na postaji Malenščica Malni v oktobru 2001 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen, temperature and conductivity at station Malenščica Malni in October 2001 56 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vsebnosti pokazateljev onesnaževanja v novembru na splošno ne kažejo večjih odstopanj v kakovosti vode. V primerjavi z oktobrom, so bile v Savi v Mednem in v Hrastniku, novembra določene nekoliko višje vsebnosti nitritov, v Hrastniku pa tudi nekoliko višje vsebnosti fosfatov. Rezultati neprekinjenih meritev na avtomatskih merilnih postajah (Sava Medno, Sava Hrastnik Savinja Veliko Širje in Malenščica Malni) so prikazani na slikah 5.1. - 5.7. Vrednosti posameznih parametrov, ki so se tekom meseca spreminjale ne odstopajo od pričakovanih rezultatov in so večinoma posledica spreminjanja hidroloških razmer. SUMMARY In November 2001 the physical and chemical parameters measured in average weekly samples from Sava Medno, Sava Hrastnik and Savinja Veliko Sirje do not show important deviations from the expected results. We noticed the increase of nitrite in the samples from Sava Medno and Sava Hrastnik and also the increase of phosphate at Sava Hrastnik. Also the continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) are without deviations. The on-line measurements are shown on the charts. Changes in measured values followed the changes in hydrological situation. 57 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 6. TRINAJSTO ZASEDANJE KOMISIJE ZA KLIMATOLOGIJO PRI SVETOVNI METEOROLOŠKI ORGANIZACIJI 6. THIRTHEENTH SESSION OF THE WMO COMMISSION FOR CLIMATOLOGY Tanja Cegnar Od 21. do 30. novembra 2001 je bilo v Ženevi XIII. zasedanje Komisije za klimatologijo (Komisija za klimatologijo - CCl). CCl je ena izmed osmih tehničnih komisij Svetovne meteorološke organizacije (SMO). Otvoritveni govor je imel generalni sekretar SMO prof. Obasi, poudaril je vse večjo vlogo klimatologije in klimatskih informacij v sodobni družbi, dotaknil se je pomena podatkov in upravljanja z njimi, projektov Klimatskega monitoringa (CSM), Klimatskih informacij in uslug (CLIPS), Klimatske variabilnosti in predvidljivosti (CLIVAR), ki omogočajo državnim službam, da razvijajo svojo državno in mednarodno strategijo in prispevajo k trajnostnemu ravnanju in soočanju s klimatskimi resursi in spremembami klime. V pozdravnem govoru je odstavek namenil tudi vzorčnima projektoma v Rimu in Shanghaiu, v katerih sem skupaj s kolegi v okviru CCl v minulih štirih letih sodelovala tudi sama. Vpliv klime na zdravje in počutje ljudi postaja v mednarodnem merilu vse bolj popularno in uveljavljeno interdisciplinarno področje. Udeležba in vodstvo CCl v naslednjih štirih letih Konference so se udeležile delegacije 87 držav in 7 predstavnikov mednarodnih organizacij, kot so na primer WHO, ISB in ESA. Slabo je bila zastopana III SMO regija (Južna Amerika). G. Boodoo z Mauriciusa bo predsednik komisije tudi v naslednjih štirih letih, novi podpredsednik pa je g. Volker Vent Schmidt iz Nemčije. Za Evropo je taka zasedba zelo ugodna, saj je v desetčlanski upravljalni skupini iz naše regije poleg podpredsednika še strokovnjak iz Velike Britanije. Zastopanost delegatov in predlaganih strokovnjakov iz Evrope je bila velika; v naši regiji je konkurenca največja, saj je prvi ključ imenovanja članov delovnih teles prav regijski. Poročila Podali so poročila predsednika in podpredsednika o delu v minulem štiriletnem obdobju ter poročila poročevalcev po posameznih strokovnih področjih. Poročali so o vseh pomembnejših klimatoloških srečanjih, konferencah in projektih v minulih štirih letih, države EU so se potrudile, da so prikazale kar največ aktivnosti. Nekaj od predstavljenega si lahko ogledate na spletnih straneh http://www.knmi.nl/samenw/eca (v projektu smo sodelovali tudi slovenski klimatologi). Podali so nam tudi poročilo o pripravi knjige Climate of the XX Century in pokazali prve vzorce postavitve. Seznanili so nas s potekom dela na Guide to Climatological Practices part 1, ki je praktično že končano, del 2 bo namenjen obdelavam in analizam za uporabnike in bo naloga komisije v tem štiriletnem mandatu. Nemci so predstavili koncept standardiziranih produktov klimatskega monitoringa, koncept si lahko ogledate na http://www.gcmp.dwd.de (za nas bi bilo priporočljivo, če bi se čimprej poskusili vključiti v ta koncept tako, da bi skupaj z DWD poiskali in določili del storitev znotraj projekta, ki bi jih lahko prevzeli mi). Pohvale je bilo deležno tudi letno poročilo RA VI SMO (evropske države in bližnji vzhod), ki ga prav tako pripravlja DWD (Deutscher Wetterdienst); v njem s prispevki že vrsto let sodelujemo tudi slovenski klimatologi. Tudi to je dosegljivo na zgoraj omenjenih spletnih straneh. Posebej veliko pozornosti so pritegnili delo in dosežki Globalnega klimatskega centra za padavine (GPCC - Global Precipitation Climatology Centre, http://gpcc.dwd.de), ki deluje v Offenbachu v sklopu DWD. Podatki Veliko smo govorili o kakovosti podatkov, saj meritve za potrebe napovedovanja vremena ne zadoščajo potrebam klimatologije. Krčenje mreže za klimatske potrebe je potrebno zaustaviti in zagotoviti potrebne kakovostne klimatske podatke; mreža mora biti v funkciji aplikacij. V Združenih državah Amerike (ZDA) so ustanovili posebno klimatsko mrežo postaj (Climate reference network), za Evropo bi bilo podvajanje mreže predrago, zato je potrebno obstoječo mrežo prilagoditi potrebam klimatskih meritev. Letošnje vabljeno predavanje, ki ga je imel g. T. Karl, direktor NCDC (National Climatic Data Centre), govoril je o kakovosti in reprezentativnosti meritev, primerljivosti, homogenosti in zanesljivosti podatkov. Prekrivanje meritev s konvencionalnimi meritvami ob prehodu na avtomatska merjenja naj bi trajalo vsaj dve leti. Zavedati se moramo vpliva in pomena sistematskih napak, vzorčevanja, obdobja, lokacije, načina meritve, kontinuitete. Koristni so paralelni testi, komplementarni podatki; metapodatki in 58 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE zagotavljanje kakovosti so nujno potrebni. Tudi uvajanje certifikatov ISO 9000 prispeva k dvigu kakovosti. Metabaza, upravljanje s podatki Komisija je velik poudarek namenila metabazam in sistemu zagotavljana kakovosti podatkov, oboje mora biti podrejeno aplikacijam. Podatki v izmenjavi bi morali vedno vsebovati tudi vse potrebne metapodatke, klimatske analize pa naj bi opravljali le na homogeniziranih podatkih. Sezonske, letne in dekadne klimatske napovedi Velik poudarek je bil namenjen sezonskim, letnim in klimatskim napovedim. Za naše območje žal sezonske in letne napovedi še niso dosegle zadovoljive zanesljivosti, v tropskem in subtropskem pasu pa ponekod že dosegajo rezultate, ki zagotavljajo ekonomski učinek. Za nas je pomembno to, da vse napovedi nad mesec dni prištevajo v področje klimatologije. V prihodnje, ko se bo zanesljivost sezonskih in letnih napovedi približala zahtevam uporabnikov, se bomo s tem področjem aplikacij morali spoprijeti tudi pri nas. Aplikacije Veliko zanimanja je bilo za področje vpliva klime na žive organizme, na tem področju sta bili izpostavljeni agrometeorologija in vpliv na ljudi. Vzorčna projekta, ki smo ju izpeljali v Rimu in Shanghaiu sta bila zelo odmevna in sta pritegnila veliko pozornosti ter končno utrdila mesto humane biometeorologije v delu CCl in SMO. Velik poudarek je bil namenjen klimatskim informacijam za smotrno izrabo energije (predpisi za gradnjo stavb in trdnost ob izrednih vremenskih dogodkih), s klimo povezanim virom energije, klimatskim informacijam za urbanistične potrebe. Pomen klimatskih informacij za upravljanje z vodnimi viri in zalogami je že dolgo stalna tema med klimatologi, sodelovanje s komisijo za hidrologijo poteka in ga bo potrebno v prihodnje še okrepiti. Tesno sodelovanje s komisijo za agrometeorologijo se bo nadaljevalo. Komercializacija Veliko besed je bilo namenjenih komercializaciji; vsi so se strinjali, da je to pomemben vidik, vendar so delegati Avstralije, Nove Zelandije in Kanade ter ZDA želeli, da delo komisije ostane namenjeno predvsem problemom državnih meteoroloških služb. Ločevati je potrebno med povračilom stroškov (to poznajo skoraj vsi) in profitno dejavnostjo. Nova organiziranost Največ odziva je bilo namenjenega novi organiziranosti delovnih teles CCl, ki naj bi zagotovila večjo učinkovitost in smotrnejšo izrabo kadrov ter sredstev. Večina dela bo potekala s pomočjo elektronske pošte; večina sodelujočih v delovnih telesih se verjetno v naslednjem mandatnem obdobju ne bo osebno srečala na delovnih sestankih teles CCl. Predvsem med nerazvitimi je bilo kar nekaj pomislekov proti novi organiziranosti, a prevladala je težnja po racionalizaciji. Velike skupine niso tako učinkovite kot manjše. Upravni odbor vključno s predsednikom in podpredsednikom bo imel odslej največ 10 članov, koordinacijske skupine so imenovane po ključu en predstavnik za vsako regijo, poleg njih pa je še več ekspertnih skupin za posamezna tematska področja, ki jih lahko razdelimo na tri enote: • klimatski podatki in upravljanje s podatki, • monitoring in analiza variabilnosti in sprememb klime, • klimatske aplikacije, informacije in napovedi (to je najmočnejša enota). Od skupno 250 kandidatur za strokovna telesa je bilo imenovanih 50 strokovnjakov, ostali bodo vključeni v evidenco ekspertov in bodo na voljo ustreznim vodjem ekspertnih skupin in poročevalcem. Posebej velika je bila konkurenca med evropskimi delegati. Skupaj s prof. Kalksteinom bom v prihodnjem mandatu vodila ekspertno skupino (ET) za implementacijo sistemov opozarjanja pred škodljivimi učinki toplotne obremenitve, sodelovala bom tudi v ET za razvoj biometeoroloških indeksov. Za področje vplivov klime na zdravje ljudi je izjemen uspeh, da sta bili s tega področja imenovani kar dve ekspertni skupini. 59 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE EUMETNET (Zveza evropskih državnih meteoroloških služb) Tokrat smo prvič opazili tesno povezovanje zahodnoevropskih meteoroloških služb (pri tem mislim na članice EUMETNET). Žal je slovenska klimatologija povsem izločena iz dogajanja v organizaciji EUMETNET, v preteklosti nismo imenovali svojih predstavnikov niti v ad hoc evropska telesa, kot je na primer organizacijski odbor Evropske konference za aplikativno klimatologijo. Kolegi so prepričani, da bo znotraj EU najkasneje v desetih letih le ena meteorološka služba z več oddelki, ki jih bodo predstavljali segmenti sedanjih državnih služb. Delitev nalog in dela znotraj EUMETNETa že poteka, čeprav uradno o tem še ne govorijo, jasno pa so izrazili željo o ustanovitvi virtualnega klimatskega centra za Evropo, ki bi bil nekakšna razširitev ECSN (European Climate Support Network - zveza državnih klimatskih služb). Rusi ponujajo razvoj klimatskega centra za regijo VI v Moskvi, vendar to članicam EUMETNETa ne ustreza. Najmočnejše so nemška, angleška, francoska in švedska meteorološka služba, po njihovih prispevkih in sodelovanju v delu CCl lahko sklepamo, da so interesna področja delovanja v grobem že opredelili. Vse bolj razširjena je tudi praksa, da državne meteorološke službe vodijo sposobni ekonomski menedžeiji (ne pa meteorologi, kot je bila navada v preteklosti), ki si izberejo visoko strokovne sodelavce. Vse evropske (pa tudi večina ostalih) meteorološke službe se srečujejo s problemom komercializacije in močne konkurence komercialnih firm. Take razmere silijo državne meteorološke službe k iskanju novih poti za izboljšanje uslug in storitev ter racionalizacijo dela. Male, neprožne, neambiciozne in neprilagodljive državne službe, ki si ne bodo znale izboriti svojega mesta v mednarodni delitvi dela, bodo v naslednjem desetletju verjetno počasi odmrle, v najboljšem primeru pa bodo skrčene na vlogo merilcev in zbiralcev podatkov. Opozorili so na pomen konference ECAC 2002 (European Conference on Applied Climatology 2002), ki bo v Bruslju od 21. do 25. oktobra 2002. Srečanje klimatologinj Vzporedno s konferenco je bilo tudi srečanje klimatologinj. To srečanje sodi med aktivnosti, ki sledijo Svetovni konferenci o vključevanju žensk v meteorologijo in hidrologijo, ki je bila pred leti v Bangkoku. Na teh srečanjih udeleženke izmenjamo izkušnje in poglede na možnosti, ki jih imamo pri delu in vodenju klimatološke dejavnosti v matičnih državah. Še najlažje se strokovno in vodstveno uveljavijo kolegice v Kanadi, ZDA in severnoevropskih državah. Priporočilo generalnega sekretarja SMO vsem delovnim telesom je, naj zagotovijo enakopravno vključevanje žensk v strokovno in vodstveno delo. CCl je že pred štirimi leti sprejela resolucijo o enakopravnem vključevanju žensk v svoje delo in na tokratnem zasedanju smo to resolucijo ponovno potrdili. Sestanek poročevalcev s področja klimatologije regije VI SMO Med konferenco smo se dvakrat sestali poročevalci s področja klimatologije v regiji VI SMO (Evropa). Pregledali smo sklepe delovnega sestanka aprila letos v Budimpešti in sprejeli nekaj novih zadolžitev. Tehnična konferenca o vlogi državnih klimatoloških služb v XXI. stoletju Pred začetkom zasedanja CCl je bila v Ženevi dvodnevna konferenca o prihodnosti državnih klimatoloških služb. Skoraj polovica delegatov CCl se je udeležila tudi te zelo pomembne dvodnevne konference. Največji poudarek so namenili aplikacijam; meritvam, kontroli in bazam podatkov naj bi bile v prihodnje povsem prilagojene uporabnikom in aplikacijam. V ospredje prihaja uporabnost, učinkovitost in namembnost na vseh nivojih. Uporaba in interpretacija klimatskih podatkov mora biti taka, da bomo z njimi zadostili potrebam uporabnikov in dosegli ekonomski učinek. Potrebe in povpraševanje ter zahtevnost uporabnikov so v zadnjih letih opazno večje kot v preteklosti. Zastaviti si moramo vprašanje, kaj lahko klimatologi prispevamo k blagostanju družbe in njenemu razvoju. 60