Štev. 12.                   V Ljubljani,   l.grudna 1911.                Leto XII.
/^H               Sveti  Božič.               H)\
(«          Prišel je sveti Božič,                     nežne razburjenosti.                              /\)
prišel v belem kožuščku.               Nista ga videla oče in mati,
*             Šel je čez poljane speče,               nista videla svetega BožiCa.                  * **             šel ob gozdih molčečih,                 Tiho sta molila za malčke,                    • tt             hrib je pregazil in dol                   tiho molila, i-klepala roke,                     t* y             v lesketajočem snegu.                    da bi prišel dobri, sveti Božič,              y ^             V selu ob koči ubožni                   njih uboščke, sladke mačice                   w
je otresel ivje blesteče,                  blagoslovit.
*             vstopil, svetal je in lep                                                                            *
sedel na zapeček.                          Nista ga videla oče in mati
v vroči, tihi molitvi.                           J
Videli so ga otroci-malčki              Videli pa so ga malčki                          "1
v zlatih nedolznih dušicah,            in čutili, ko jih je gladil Božič
¦"            videli so ga z velikimi očmi,         mehko po zlatih, svilnih kodrih           ^
gledali ga zavzetih oči,                  in jim gledal s smejočim očesom
•             tresla so se jim srčeca                   v dušice majčkene.                                  w
_                                                                                        Majdolf Ruster.
«                                                                                                                           t»
12