P.b.b
kulturno ■ politično glasilo *
iž-.
s vetovnih in domačih d d go d kov
Poštni urad Celovec 2 — Vcrlagspostaint Klagenfurt
LETNIK XIV./ŠTEVILKA 26
CELOVEC, DNE 25. JUNIJA 1964
I/.haja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CENA 2.— ŠILINGA
V	ospredju mednarodne
politike
Glavni cilj kratkega obiska maršala Tita v Lenin gradu, kjer se je sestal nedavno z ministrskim predsednikom Hruščevom, je bil razgovor obeh državnikov o kitajsko-sovjetskem sporu. Isto vprašanje je bilo predmet razgovorov Tita z romunskim državnim predsednikom Gheorghhi Dejem ter poljskim državnim predsednikom Gomulko, ki je te dni pri njem na državnem obisku predsednik Tito. S tem je ponovno stopila Kitajska v ospredje mednarodne politike. Odkar se je začel spor med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Kitajsko večati, ves svet z največjo pozornostjo zasleduje, kako sc bo ta spor končal, /.ato si hočemo v luči mednarodnih odnosov vsestransko ogledati zunanjo politiko Kitajske, ki dela brezdvom-no vsemu svetu velike preglavice.
Kitajski komunisti ne tajijo, kakšne cilje zasledujmo r svoji zunanji politiki. Se tudi ne bojijo, da bi jih jasno ne povedali. Zanje je ves svet razdeljen v dva tabora: v tabor sovražnikov in v talzor prijateljev >n nevtralcev. Tabor prijateljev in nevtralcev je še majhen, zato pa ogromen tabor sovražnikov.
Kitajski komunisti delijo svoje nasprotnike v štiri skupine. Na prvem mestu je Amerika. Kitajci mislijo, da je treba Ameriko najpreje izolirati od njenih resničnih in mogočih prijateljev in zaveznikov na vseh kontinentih. Medtem seveda boj proti ameriški zunanji politiki ne sme počivati, se mora rnieraj pojavljati sedaj tu, sedaj tam. Ta boj ne sme poznati ne premirja ne „mimega sožitja”.
V	drugo skupino spada Rusija. Kitajski komu-nisti jo smatrajo bolj za začasno nadlego, ki jo bodo odstranili, kakor hitro bodo gospodarsko in Vojaško tako močni kot Moskva. Dokler pa ravnovesje v vojaški moči ne bo doseženo, je treba spodrivati Moskvo zmeraj in povsod, kjerkoli sc nudi prilika, ideološko, vojaško, gospodarsko, kulturno m politično.
V	tretjo skupino spadajo „manjše” države, reci-mo, s prebivalstvom nad 50 milijonov. Med njimi j® po kitajskem gledanju drobiž vsake vrste: gospodarsko zaostale in napredne države, države s poetično in vojaško tradicijo, države z močno narod-1,0 zavednostjo itd. Mednje spadajo v Aziji Japon-sLaI v Evropi Anglija, Francija, Nemčija, morda s Časom tudi Italija, dalje Avstralija, kjer površina in strateška lega odtehta število prebivalstva, 'h končno nekaj držav Latinske Amerike.
V	četrto skupino spadajo male države v Evropi, Afriki in Latinski Ameriki. Za kitajsko zunanjo po-'diko so pomembne samo kot zavezniki večjih držav
vplivnejših zvez.
Tretjo in četrto skupino ne smatrajo kitajski komunisti za nevarno njihovim ciljem v zunanji po-*tiki. S časom jih bo treba pritegniti na svojo slran ali pa omrtvičiti njihov že itak majhen med-Uarodni pomen.
Amerika je torej glavni sovražnik rdeče Kitaj-'sše in njej je treba neprenehoma delati težave. Trenutno je Kitajcem dana prilika za ta cilj v ju-Snvzhodni Aziji, konkretno v bivših francoskih ko-*°nijah Laos, Kambodža in Vietnam.
Kitajci mislijo, da je prišel čas, da lahko zadajo Atneriki ravno v teh treh bivših francoskih pro-riticah občuten udarec, ki bi ohromil vso ameriško P°litiko na prostoru med Azijo in Avstralijo. Za njihovo stališče govori vojaški in civilno-političcn Položaj.
Prebivalci v Laosu, Vietnamu, pa tudi v Kam-bodži nimajo pojma, kaj je svobodna demokracija.
So
vsi skupaj reveži, ki se borijo za vsakdanji kruh.
Vs® drugo jih le malo briga. Na drugi strani so do ^ria siti državljanske vojne, želijo si njenega konca, bo kakršenkoli. Končno sovražijo belo raso, ker Prepričani, da jih je izkoriščala cela stoletja. ® verjamejo, da bi bila Amerika kaj boljša od j Vrope. Trenutno jo morda silijo razmere, da kaže <T0 lice, toda kako dolgo? Dalje nimajo te nove ^rIavc nobene vlade, ki bi uživala ugled in avto-**t*to. Uživa jo Ho Chi Minh v severnem Viet-.^U, toda to ozemlje je že pod komunistično 0Utrolo. Vlade v Sajgonu in Vicntianu ljudje bolj bp'jo, so zanje samo takrat, kadar kaj od njih 0 ),jo, drugače si samo želijo, da jih ne vidijo in ^ dišijo. Take vlade seveda ne morejo voditi P®5ne državljanske vojne proti rdečim gverilcem.
Predsednik dr. Scharff v Bonnu
Dr. Scharf je odpatoval na tridnevni obisk v ZRN. — Časten sprejem našega predsednika. — Skupno evropsko tržišče v ospredju razgovorov.
Zvezni predsednik dr. Scharf je v ponedeljek ob 20. uri odpotoval s salzburškega kolodvora s posebnim nemškim vlakom na tridnevni državni obisk v Bonn.
Pred odhodom je dr. Scharf naglasil, da vladajo med Avstrijo in ZRiN dobri odnosi. Medtem ko je v Bonnu državni tajnik za tisk von Haase izrazil podobne misli: „Obe zvezni republiki, ki govorita isti jezik in imata enaki kulturi, sta povezani med seboj še prav s posebnim srčnim prijateljstvom. “
V	Bonnu so na hitrico polepšali kolodvor, ki je za take častne sprejeme malo pripraven. Tako so postavili množico zastav, oblekli pročelje perona z zavesami in pokrili skoro vso površino kolodvora z ogromno preprogo. To pa ni bilo težko narediti, kajti saj je cel bonnski kolodvor približno tako velik, kot je sprejemna dvorana na dunajskem Zapadnem kolodvoru.
Obisk nepolitičnega značaja
Šele sedaj pričenjajo v Zvezni republiki Nemčiji premišljevati, da bi morali že zdavnaj spremeniti Bonn v pravo glavno mesto ZRN.
Pred kolodvorom so bile postrojene: dve četi pešadije, mornarice in letalske enote. Sprejema so se udeležili predsednik ZRN Lufoke, zvezni kancler prof. Erhard in zunanji minister Schroder. Avstrijski gostje
Sestanek Tito
Po skupnem dogovoru sta se v ponedeljek v bližini jugoslovansko-romunske meje sestala jugoslovanski predsednik maršal Josip Broz Tito in predsednik državnega sveta Romunije, George Georgiu Dej.
Po poročilu iz Beograda sta oba državnika razpravljala o ideološki cepitvi komunističnega tabora. V tem sporu sta Romunija in Jugoslavija brez dvoma na strani Kremlja, ne da bi pri tem podpirali stremljenje Hruščeva po sklicanju komunističnega vrhunskega sestanka.
V	Beogradu so mnenja, da sta maršal Tito in romunski ministrski predsednik prepričana, da je vsako sklicanje take konference obsojeno na neuspeh in bi kveč-
so hiteli s tako naglico skozi kolodvorsko dvorano, da so imeli navzoči vtis, da je kar škoda, da so se gostitelji tako potrudili, grd bonnski kolodvor, tako lepo in okusno okrasiti.
Pri sprejemu ni bilo pozdravnih govorov. Le vojaška godba je zaigrala zgolj obe državni himni.
Višek obiska našega predsednika dr. Soharfa je bil večerni sprejem na gradu Briihl. Tu sta imela Liibke in dr. Scharf velika govora.
Nemški narod posebno čuti z avstrijskim narodom, je naglasil predsednik LUbke. V svojem govoru je omenil tudi problem delitve Nemčije: „Naše upanje na zopetno združitev v miru in svobodi je še posebno podkrepljeno s primerom avstrijske vztrajnosti v mirni borbi za svobodo in pravico, ki je bila končno le kronana z avstrijsko državno pogodbo." Na kraju svojega govora je Liibke nazdravil bratski slogi med Zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo.
Dr. Scharf je v svojem odgovoru naglasil prijateljstvo med obema deželama in je zagotovil, da bo Avstrija svojo nevtralnost branila z vsemi njenimi razpoložljivimi sredstvi. Nadalje je hvalil deželo in ljudi njegovih gostiteljev: gospodarski napredek in dejstvo, da igra ZRN važno vlogo pri oblikovanju usode naše zemlje.
- Georgiu Dej
jemu še celo privedlo do udarnega razkola komunističnega tabora. Na ta način bi padlo v vodo vsako upanje za ohranitev komunistične enotnosti.
Bivši pekinški poročevalec moskovskega strankinega organa ,.Pravda" pa v uvodnem članku svari rdečo Kitajsko, da Sovjetska zveza kot jedrska sila ne bo pomagala Kitajski, če bi se ta zapletla v vojno, toliko časa dokler bo trajal ideološki spor med obema komunističnima velesilama.
Pisec tega članka paziva zato Kitajsko, naj bi podrla nevidni zid, ki jo loči od Sovjetske zveze, kajti ona bi gotovo podvzela vse korake, da se ne bi sovjetsko-kitajsko prijateljstvo še nadalje kalilo.
Seveda nimajo radi tudi gverilcev, toda se jih bojijo in zato držijo z njimi.
V	korist kitajskih komunistov govorijo tudi razmere v vladah v Sajgonu in Vicntianu. V Sajgonu ima režim generala Khanha zmeraj več nasprotnikov, sedaj mu menda nasprotujejo celo vodilni budisti, v Vicntianu je vlada Suvane Fumc v dejanskem razsulu, Kambodža pa kar sama po sebi leze poti komunistični vpliv.
Na drugi strani je Amerika v volivni kampanji. V takih časih mora ameriška zunanja politika počivati, ker nobena stranka noče tvegati tudi najmanjšega pogumnega koraka. Nasprotna stranka bi tak korak hitro zmaličila, ako bi bil še tako premišljen in utemeljen.
V	ta splošen okvir je treba vtakniti še par političnih dogodkov, ki so votla na mlin kitajski zunanji politiki. Nekaj zaletelih laoških generalov je hotelo prekucniti vlado Suvane Fumc. Poskus se je ponesrečil, toda dal je kitajskim komunistom priliko, da začno z novo ofenzivo proti laoškim nevtralnim in protikomunističnim četam; opazovavci pravijo, da komunisti lahko vsak čas zasedejo vso laoško državo, ako se ne bi bali političnih posledic: posega ameriških vojnih sil v laoško državljansko vojno. Kitajski komunisti hočejo dalje razbiti združeno fronto laoških nevtralcev in protikomunistov. Ta fronta jim ni nevarna v vojaškem pogledu, pač pa politično, ker ji pripada dvetretjin-ski vpliv v laoški koalicijski vladi. Ako so vkljub
temu pomisleku začeli nastopati z novo ofenzivo, tiči vzrok zanj nekje drugje. V Pekingu se bojijo, tla bodo Amcrikanci začeli bombardirati, pozneje pa zasedati tisti del vzhodnega Laosa, kjer teče cesta iz severnega Vietnama v južni. Zato hočejo čim preje zasesti ves zahodni del Laosa z jasnim namigavanjem, da ga botlo branile kitajske in ne druge čete, ako bi sc ameriške vojne sile hotele pomikati iz Južnega Vietnama proti Severnemu.
Vsa ta kitajska vojaška taktika ima jasen političen cilj: pritisniti na Ameriko, da se spusti v nova politična pogajanja o Laosu in Vietnamu. Trenutno zahtevajo laoški komunisti, da se mora predsednik koalicijske laoške vlade nevtralec Suvana Fuma pogajati z njimi v navzočnosti zastopnikov Anglije in Rusije, ki predsedujeta znani ženevski konferenci o laoški nevtralnosti, kakor tudi v navzočnosti zastopnikov Indije, Kanade in Poljske, ki tvorijo mednarodno kontrolno komisijo za premirje v Laosu. Kaj vse botlo komunisti zahtevali po nalogu iz Pekinga, je tajnost. Ce pa se bo Suvana Fuma sestal s komunisti, ne bo vedel, kaj naj odgovori na komunistično vprašanje: v koalicijski laoški vladi imajo komunisti samo tretjino ministrov in tretjino vpliva na vlado, dočim njihove čete kontrolirajo štiri petine dežele. Ali je to v duhu sporazuma o laoški nevtralnosti?
Cilj te taktike je očiten: izsiliti od Amerike koncesije ravno takrat, ko jih ta zaradi volitev dati ne more.
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so sprejemni izpiti prvi dan velikih počitnic, to je 11. julija, ob 8. uri.
Učenec mora predložiti letno spričevalo, katero bo dobil na svoji šoli 10. julija.
Prijave naj bodo izvedene do 1. julija. Potrebni so:
1.	rojstni list;
2.	dokaz avstrijskega državljanstva;
3.	uspešno končana 4. šolska stopnja.
Šola, katero učenec sedaj obiskuje, pošlje
popis učenca direktno na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slotvenen, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Glede sprejema v višje razrede pa je potreben oseben razgovor v šolski pisarni.
Na dan izpita morajo imeti učenci v šolskem poslopju copate.
Ravnateljstvo
KRATKE VESTI
•	iS potniške ladje „Seven Seas" je padla v Atlantik 26-letna ameriška turistka. Brž ko so jo pogrešili, je ukazal kapitan obrniti ladjo. Posadka je rešila turistko, ki je celo uro vzdržala na valovih.
•	Predsednik Johnson je sprejel predlog, naj bi se nova ameriška letalonosilka (nosilnost 80.000 ton) imenovala „John F. Ken-nedy“.
O Pri spominskem dnevu orožnikov v Modlingu je povedal polkovnik Schoiswohl, da je bilo od leta 1945 ubitih 144 in težko ranjenih 1118 orožnikov.
G Samomor je napravil rentnik Johann M. iz Oberbucha, občina Oftering, v pričo svoje družine zaradi težke bolezni.
•	Smrtno sta se ponesrečila pomožni orožnik Karl Holler iz Traunkirchna na Hohen Dachsteinu, in krojaški mojster Anton Wallner iz Kematena pri Amstettenu na Flanspitze.
•	Na eno leto zapora je bil kaznovan Karl Lackner iz Celovca v Zapadnem Berlinu, ker se je izdajal za „Karla von Hohen-felsa".
© Tekmovanje psov-hrtov (Windhund) bo 28. junija v alpskem stadionu v Gmun-denu. Štiri narodnosti so javile nastop štirinožcev. Pri takem teku dosežejo psi hitrost tudi do 90 km.
•	Švicarske Alpe so zahtevale prve žrtve v letošnjem poletju: v steni pogorja Rigi so našli člani gorske reševalne službe trupli dveh švicarskih alpinistov, ki so ju pogrešali od nedelje.
© V sodelovanju s trgovskim podjetjem, ki izvaža žensko in moško konfekcijo, je izvedla avstrijska letalska družba AUA akcijo „leteča omara": tovorno letalo je o-premila z letvami, na katerih visi izvozno blago kakor obleka v omari. Prednost zamisli je predvsem v tem, da obleke ni treba spravljati v zaboje in tudi ne likati, preden jo naročnik ponudi kupcem bodisi v izložbenih oknih, bodisi v prodajalni.
© Pred nedavnim so črni komunistični uporniki napadli z dinamitnimi bombami katoliško cerkev Kristusa Kralja in cerkev sv. Petra v Leopoldvillu v Kongu. Zaradi eksplozij je umrl en vernik, štirje pa so bili težko ranjeni.
Komisija o Južni Tirolski
V torek se je v Ženevi sestala mešana italijansko-avstrijska komisija, ki mora pripraviti sestanek med zunanjima ministroma Saragatom in Kreiškym v zvezi z Južno Tirolsko.
Delegaciji sta sklenili, da ne bodo objavili nobenega sporočila o razgovorih. Po današnjem sestanku so sporočili, da se bodo izmenoma sestajali v hotelu, kjer je italijanska delegacija, in v hotelu, kjer je avstrijska delegacija.
Politični teden
Po svetu ...
VAZNA REORGANIZACIJA V OZN
Svetovna ,.Organizacija združenih narodov" (OZN ali UNO) je ob ustanovitvi (26. 6. 1945) štela le 50 držav-članic. Iz leta v leto 'pa so nastajale nove države po svetu '(posebno številne v Afriki lin Aziji), tako da je danes v OZN včlanjenih že 112 držav.
Seveda so bili tudi vsi pravilniki, uredbe, članstvo v raznih odborih in pododborih izdelani v Skladu s prvotnim številom včlanjenih držav. 2e dalje časa sem pa se je pojavljala težnja, da je treba posamezne odbore oziroma pododbore razširiti in nekatere uredbe izpremeniti, t. j. prikrojiti povečanemu članstvu držav primemo. Ta težnja se je posebno močno pojavila glede povišanja držav-članic v Varnostnem svetu (dosedaj jiih je bilo 11) in v Gospodarsko-socialnem svčtu (dosedaj 18 članic).
Proti temu povišanju pa je Sovjetska zveza kot stalni član Varnostnega sveta ponovno izrekla svoj „Njet!“ Prejšnji teden (je bilk) to vprašanje zopet na dnevnem redu v glavni skupščini in je bilo pozitivno rešeno. Na podlagi te odobritve je bil Varnostni svet povišan na 15 članov, Gospo-darsko-sooialni svet pa na 27 članov.
NAPETOST V JUŽNI AZIJI
Predsednik Hnuščev in spremstvo so se v glavnem zanimali in obiskovali številna velika industrijska in kmetijska podjetja, pri čemer so 'Ugotovili, da je Sovjetska zveza precej zadaj za temi deželami posebno, kar tiče kmetijskih doprinosov. Ob obisku neke take danske kmetije Hruščev nikakor ni mogel verjeti, da Ije možen tako visok pridelek. Med nadaljnjim obiskom takih danskih kmetij je izjavil, da bo tudi Sovjetska zveza premagala najpozneje v sedmih ali osmih letih vse težave na področju kmetijske proizvodnje, kajti sicer „bom raztrgal svojo člansko knjižico KP in bom izjavil, da nisem več komunist!"
BUKAREŠTA PROTI MOSKVI
Da se Romunija vedno bolj odmika od moskovske poti komunistične politike in išče bolj prijateljskih političnih stikov z Rdečo Kitajsko ter tesnejših gospodarskih zvez na Zapadu, smo že nekajkrat poročali.
Prav v zadnjem času pa se je to nasprotje še bolj zaostrilo. Notranjepolitični pritisk je v zadnjem času nekaj popustil in je točasni vladni režim pod vodstvom
osrednjega tajnika KP Gheorgiu Dej-a nekoliko pridobil na simpatijah pri romunskem narodu zaradi svojega upora proti 'Sovjetski zvezi. Med drugimi tozadevnimi ukrepi so odpravili tudi sovjetska imena cest, gledališč in tovarn. Poleg tega je za letošnji avgust nameravana obširna amnestija številnih političnih pripornikov.
Gb vsem tem pa zapadni politiki z zanimanjem ugotavljajo, da so romunski politiki in diplomati od vseh vzhodnih v zadnjih mesecih najbolj zaposleni in največ potujejo in sicer so že izračunali, da prideta na eno potovanje v vzhodni blok dve na Zapad. Hkrati pa si zapadni politični krogi „helijo glavo", v koliko je spor med Moskvo in Bukarešto pomemben (nekateri hočejo celo že videti odpad Romunije od komunističnega bloka!), kajti imeti je treba pred očmi dejstvo, da med obema ni nobenih ideoloških razlik! Zato so mnenja, da romunski vodilni 'komunist Gheorghiu Dej igra zelo komplicirano in zagonetno vlogo v medsebojnih .sporih v okviru vzhodnega bloka držav in da veiljetno gre med Moskvo iln Bukarešto za domenjeno igro, pri kateri bi Kremelj rad Romunijo uporabil kot trojanskega konja" nasproti Pekingu kot tudi nasproti Zapadu. S tem v zvezi spravljajo tudi vest, po kateri je predsednik Hruščev pred meseci prišel enkrat ali celo dvakrat na tajen obisk v Romunijo.
in pri nas v Avstriji
se je v zadnjih dneh še bdlj zaostrila. Posebno v Laosu in Južnem Vietnamu je stanje vedno bolj kritično. Tako v eni kot tudi v drugi državi komunisti vedno bolj očitno rovarijo in namenoma povzročajo nemire.
Vse to nevarno početje opazuje zapadni svet z vedno večjo zaskrbljenostjo. Posebno v skrbeh so Združene države Sev. Ame-rlike, ki ne mejijo samo na Atlantski, ampak tudi ob Tihi ocean. Zato so pred nekaj tedni pričele z izvidniškimi poleti nad Laosom, da bi na ta način nadzorovale oz. ugotavljale premik komunističnih uporniških čet Pathet-iLao. Te polete pa so na željo laoške nevtraiistične vlade pred dnevi ustavile.
Komunistična Kitajska, ki je glavni podpornik komunističnih nemirov v Laosu (in Južnem Vietnamu), je ostro ..protestirala" proti omenjenim poletom, češ da so ta letala napadala Pathet-Lao čete in da hočejo ZDA na ta način izzvati vojno; hkrati je zagrozila, da ibo na te provokacije odgovorila s protiukrepi.
Združene države .Sev. Amerike so v zelo resnem tonu opozorile Peking, naj nikar ne nadaljuje z usodepolno hujskajočo politiko in podporo uporniških komunistov, ker bodo iscer prisiljene .poslužiti se vseh protiukrepov — če potrebno, tudi z vojno. To stališče so ZDA obenem javile njihovim zaveznikom — članom (državam) v NATO obrambni zvezi. Vendar pa Združene severnoameriške države upajo, da Peking in Hanoi (glavno mesto komunističnega Sev. Vietnama) krize v jugovzhodni Aziji ne bosta še nadalje zaostrovala, če pa bi se to zgodilo, so ZDA odločene, da storijo vse potrebno za obdržanje svobode in demokracije v omenjenih deželah; kajti ta teritorij je zanje in za njihove zaveznike prav tako važen kot n. pr. Kuba ali Berlin, pravijo v ZDA.
HRUŠČEV V SKANDINAVIJI
V začetku preteklega tedna je sovjetski min. predsednik Hruščev zopet napolnil svoj ..potovalni kovček" in odšel s številnim spremstvom na krajši uradni obisk v skandinavske dežele.
Najprej se je ustavil na Damskem, kjer je bil glavni sprejem v Kopenhagnu. Kot - tu so bili tudi vsepovsod drugod izvršeni izredni varnostni ukrepi v strahu pred kakšnim morebitnim atentatom. Saj so danske varnostne oblasti mobilizirale 5000 policajev in 1500 civilnih kriminalnih uradnikov, ki naj skrbijo, da ne pride do kakšnega neljubega incidenta. Ogromni hotel ,,Royal“ v Kopenhagnu, kjer so sovjetski gostje stanovali in zasedli zgornja štiri nadstropja — vseh nadstropij je 21 —, so morali vsi drugi gostje zapustiti. Konec tedna je Hruščev nadaljeval z obiskom na Švedskem.
Sprejem sovjetskih gostov je bil povsod le bolj prisiljeno prijazen, brez kakega posebnega navdušenja. Poleg tega so varnostne oblasti vzele posebno „ma piko", vse številne inozemske delavce, posebno še one iz vzhodnosateliltskih držav.
PRIHODNJI PRORAČUN — ZOPET
VIŠJI!
Konec preteklega tedna je finančni minister dr. 'Schmitz prvič izdal ,,skrivnost" novega državnega proračuna za leto 1965; v surovih obrisih je namreč že izdelan in znašajo njegovi dohodki približno 61 milijard šilingov, izdatki pa okoli 63 milijard.
V svojem pojasnilnem govoru je min. dr. Schmitz izjavil, da bo letošnji deficit v znesku kakih 4 milijard po mnenju finančnih strokovnjakov višji kot pa avstrijska socialna proizvodnja in to je glavni vzrok slabljenja šilingove kupne moči. Zato je dolžnost vseh odgovornih, da skrbijo za to, da bo ta primanjkljaj čim manjši in čim bolje krit. To še 'posebno velja za vse ministre, ko bodo delali osnutek za bodoči proračun vsak za svoje ministrstvo.
MED ČEŠKO IN AVSTRIJO
se je tudi začelo nekoliko »jasniti". Medtem ko je bila meja med obema državama do nedavnega še skoraj nepredušno zaprta, je za letošnje binkoštne praznike prejelo 20.000 Avstrijcev vizum za Češkoslovaško; seveda pa zaenkrat še ni nikakega izgleda, da bi češkoslovaške oblasti enako širokogrudno -postopale pri tedaj i dovoljenj svojim državljanom za obisk Avstrije. Še vedno se bojijo, da bi mogoče preveč Čehov ostalo v Avstriji in se nič več ne vrnilo v toliko hvaljeni »rdeči raj", ki ga v večji ali manjši meri najdemo vsepovsod za »železno zaveso".
Da je zanimanje Avstrijcev za sosednjo Češko v zadnjem času tako naraslo, je pripisati dejstvu, da mnoge vežejo na »zlato Prago" mladostni spomini, druge pa sorod-niške zveze. — Upajmo, da se bodo ta zbliževanja nadaljevala še v povečani meri; cilj pa naj bi bil: združena Evropa.
HABSBURŠKO VPRAŠANJE
že nekaj časa razburja tsicer precej mirne avstrijske duhove. Posebno s socialistične strani je bilo stalno poudarjeno, da bi bil povratek Habsburžanov v Avstrijo poleg vsega drugega verjetno usodepoln tudi za avstrijsko državno blagajno, ker bi morala vrniti izredno velika posestva in ostalo, kar bi bilo velika obremenitev za državne finance.
Konec preteklega tedna pa je vzbudila precejšnje zanimanje nenadna izjava finančnega ministra dr. Schmitza, da zahteva Habsburžanov po nekdanjem, njim pripadajočem premoženju, nima nikake pravno utemeljene podlage in je zato brezpredmetna. Na ta način bo torej to razburljivo vprašanje končno menda le izginilo s površja političnih dogovorov; kajti naši državniki in politiki imajo veliko drugih, bolj važnih, obče koristnih zadev, ki bi jih bilo potrebno rešiti!
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE
NA KOROŠKEM
naj bodo spomladi 1965, kot predvideva zakon, in ne že v jeseni 1964, kot so nekateri socialistični krogi želeli. Tako je sklenil Deželni socialistični svčt prejšnji teden na svojem zadnjem zasedanju. Zakonodajna oblast dosedanjega deželnega zbora oziroma deželnih poslancev preneha v marcu 1965, zalto bodo nove deželnozborske volitve verjetno eno izmed nedelj v marcu 1965.
Obravnavali pa so hkrati tudi še nekatere druge zakonske osnutke; tako n. pr. predlog o odpravi dvojnih(!) prejemkov članov vlade in ukinitev plačanih oprostitev deželnih .poslancev od njihove službe, kar je res že skrajni čas, kajti na ta način bomo mogoče de dobili v doglednem času v deželni zbor več idealistov in manj — dobičkarjev! Poleg tega se je pojavila želja po izpremenitvi števila parlamentskih sedežev, t. j. narodnih poslancev, in pa reforma o volitvah.
Prvi socialistični predlog novega zakona o državnozborskih volitvah ni bil preveč »simpatičen" posebno že zaradi tega ne, ker je predvideval povišanje parlamentskih sedežev od dosedanjih 165 na 180, kar bi seveda državno blagajno precej več stalo. Zato je bil obsojen na skorajšnji propad. Zato so se socialisti pri drugem predlogu zopet zadovoljili s 165 poslanskimi sedeži v parlamentu. Isto število vsebuje tudi predlog Ljudske stranke. Zaenkrat še ni prišlo do dokončnega sporazuma; upajmo pa, da ne bo medtem preteklo preveč vode po Donavi in da bomo dobili tak nov volilni zakon, ki bo res upošteval glas vsakega volivca dm vsake stranke!
Ladja »SAVANNAH”, ki ima ime po pristaniškem mestu Sa-vatinah (v državi Georgia v USA), kjer je bila zgrajena, jc prva trgovska ladja na ato m-s k i pogon na svetu. Te dni je na svoji »krstni vožnji” pri-peljala prvi tovor iz Amerike v Evropo, kjer sc je najprej usta vila v Bremenu. V Hamburgu, kjer se tudi namerava ustaviti, je del meščanov protestiral proti prihodu ladje, češ da obstoji nevarnost atomskega izžarevanja. Učcnjaki-fiziki pa pravijo, tla je to izžarevanje manj radioaktivno kot pa fluorescentna številčnica ene zapestne ure!
SLOVENCI
doma in po sorta
Razstava o južnem Pohorju V Slovenskih Konjicah so odprli v kulturnem domu razstavo »Južno Pohorje”. Razstavo prirejata Turistično društvo v Slovenskih Konjicah in Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane.
Iz mariborske škofije
Pri Sv. Juriju ob Taboru je umrl upokojeni župnik Anton Somrek, ki je deloval v Slovenjem Gradcu. Dočakal jc 73 let. — V Sromljah je umrl 71-letni upokojeni sromejski župnik Štefan Stiper.
—	V Mariboru je umrl v starosti 65 let Franjo Jerebic, duhovnik zagrebške nadškofije.
Letošnji novomašniki mariborske škofije so: Franc časi, ki bo imel novo mašo pri Sv. Frančišku na Stražah (Radmirje) 5. julija; Peter Grobelnik, ki bo imel novo mašo isti dan v Črešnjicah; Ivan Pajk, ki bo tudi na isti dan imel novo mašo doma na Planini pri Sevnici. V mašnikc bodo posvečeni v mariborski stolnici dne 29. junija letos.
Frančiškanski novomašniki
Slovenci imamo letos tri novomašnike iz vrst frančiškanskega reda: Alojzij Kos, ki bo posvečen v Ljubljani in imel novo mašo pri Novi Štifti na Dolenjskem; p. Rcgalat Razborčan, ki bo posvečen v Mariboru in bo imel novo mašo v Št. Uju; p. Mihael Vovk, ki bo prejel mašniško posvečenje v Ljubljani in bo imel novo mašo v Veliki dolini. Vsi trije bodo imeli nove maše 5. julija
Kapucinski novomašniki
Letos imamo tri kapucinske novomašnike. V Ljubljani bo posvečen p. Rafael Jenko in bo imel novo mašo v Škofji Loki 5. julija. V Mariboru pa bosta posvečena: p. Roman Motore, ki bo imel novo mašo 12. julija v Sevnici, ter p. Ludvik Vodišek iz župnije Sv. Lenart nad Laškem, ki bo imel novo mašo 5. julija v Laškem.
Salezijanska novomašnika
sta letos: Janko Novak, ki bo imel novo mašo 5. julija v Ljutomeru na Štajerskem; Anton Rot' marič, ki bo imel novo mašo 12. julija v Veržeju. Oba bosta posvečena v duhovnika v Ljub* Ijani.
Dva lazaristovska novomašnika
ima letos naš narod. Eden bo posvečen v Ljubljani, namreč Vinko Klančar, ki bo imel novo mašo 5. julija v •Trebnjem. Drugi bo prejel mašniško posvečenje v Zagrebu septembra in bo imel novo mašo 29. septembra v Brežicah ob Savi. To je Ivan Plazar.
Veličasten Marijanski kongres je bil 10. maja letos v Logu pri Vipavi, kjer s£ jc zbralo nad 5000 Marijinih častivcev in 30 duhovnikov. Pred 40 leti jc bil namreč na iste® mestu velik kongres Marijinih družb na Primorskem pod vodstvom nadškofa dr. Sedeja.
Gledališki igravec Lojze Potokar — umrl
Po kratki bolezni je v četrtek, 19. junija umrl v Ljubljani znani dramski in filmski igravec Loj® Potokar.
Potokar, ki se jc rodil 3. marca leta 1902 v Ljubljani, se je takoj po končani gimnaziji posvetil , gledališču. Nastopal je v raznih vlogah. Od le® 1928, ko sc jc vrnil iz gledališča v Varaždinu v Ljubljano, jc bil stalni član ljubljanske Drame.
Tako pred vojno kot po vojni je Lojze Potokar ustvaril številne karakterne In dramske vloge v ljubljanski Drami in drugih gledališčih, kjer je go* stoval, kakor tudi v raznih filmih. Leta 1958 je ® svoje umetniško delovanje prejel Prešernovo na' grado.
-
Dimnikar Josip Sirk 80-letnik
Pred kratkim jc praznoval svoj 80. rojstni da*1 Josip Sirk iz Gorice. Še do nedavnega je opravljal svoj poklic dimnikarja, kateremu sc jc posvetil ^ mladosti in mu ostal zvest vse življenje.
Zlata poroka
Nedavno sta praznovala na Kolonkovcu zlato p°' roko Frančiška in Anton Malalan, ki ju jc poročil 13. junija 1914 pokojni slovenski župnik Ciu^ na Opčinah.
Kot zavedna Slovenca sta vzgojila svoje otrobe? pet po številu, v ljubezni do materinega jezika.
Avstrijski teden v Holandiji
Ob priliki avstrijskega tedna v Holandij1 je 'govoril predsednik avstrijskega združc* n j a industrialcev dr. Mayer-Guinthof o Ijah Avstrije za trajno pridružitev s SE* (Skupnim evropskim tržiščem). May®r' Gunthof se je tudi zahvalil Holandiji. ima razumevanje za vstrijske želje.
Holandski tisk posveča veliko pozorno5 avstrijskemu Itednu in zavzema proti a^' strijskemu gospodarskemu problemu Prl jazno stališče.
Bogata smrtna žetev v svetu umetnosti v letu 1963
V	Nemčiji je najbolj pretresla izguba genialnega ligralca-umetnika GUSTAFA GRGNDGENSA, ki je na skrivnosten naičin umni 7. oktobra v Mamili (Filipini), .star šele 63 let. Z njegovo smrtjo se je končal del gledališke zgodovine.
Njegovo delovanje v berlinski Drami, zatem v DUsseldonfu lin potem v hamburški Drami, bo za zmerom zapisano v gledaliških kronikah. Kot igravec je bil Grundgens pravi mojster besede im 'igranja, ki je znal svoje vloge natančno z razumom razčleniti in preštudirati im jim dati na ta način deloma celo popolnoma nov obraz. Tako je igral n. pr. svojega Mefista čisto drugače, kot je bilo do sedaj v navadi, z majhnim prizvokom otožnosti angela, ki je moral za svoj greh zapustiti nebeški raj.
JEAN GOCTEAU (izg. Žan kofeto) je umrl 31. oktobra v starosti 74 let v neki pariški bolnici. Pisatelj, slikar, filmski režiser, avtor filmskih režiserskih knjig, je bil brez-dvoma najplodovitejša osebnost francoskega duhovnega življenja.
Že kot 17-letni je stopil kot pesnik na plan. Pozneje je zasnoval balete, pisal operne in oratorijske tekste za Stravinskega, Mlhauda, Honeggerja in Paulenca. Njegove dramatične stvaritve segajo od plehke Pocestne literature preko dušeslovnih privlačnih del, zgodovinske drame, pravljic do bajeslovne tragedije.
Coeteau je bil mojster na klaviaturi moderne umetnosti.
ROBERT LEO PROST je umrl 9. januarja v starosti 88 let v Bostonu (ZDA). Vzhod ni Zapad žalujeta za tem ameriškim pesnikom. Njegova dela so prevedena v 23 tujih jezikov. Štirikrat je prejel Frost tudi Pulitzerjevo nagrado.
ERNST OLASER je s 60 leti umrl v Wiesbadenu, 8. februarja. Njegov največji roman „Jahrgang 1902“ (Letnik 1902) je Preveden v 25 jezikov in si je z njim postavil trajen spomenik. Ta roman so nacionalsocialisti leta 1933 kot prvega zažgali na grmadi.
V	emigraciji v Švici je napisal drug zna-nienit roman „Der leitzite Zivilist" (Poslednji nevojak), ki je našel odobravanje v inozemstvu in po vojni tudi v Nemčiji prav tako kot njegov roman „Letnik 1902“.
ALDOUS HUXLEY je umri 22. novembra z 69 leti za rakom. Njegovo smrt so — zaradi na isti dan umorjenega ameriškega Predsednika — komaj zaznamovali.
Več kot 20 knjig je napisali Huxley. Njegovi eseji in romani, med njimi „Wackere neue Welt“ (Korenjaški novi svet) zrcalijo razpad moralno-etičnih vrednot.
V	Londonu je umrl 17. junija v starosti 45 let za rakom John W i 11 i n g, ki je 'bil tudi v Nemčiji poznan kot dramatik. Njegovo dramo „Marschlied“ (Koračnica) je Grundgens prinesel v Dusseldorf. Doma, v ■Angliji pa je ostal, čeravno je bil odlikovan s ..Festivali of Britain nagrado", posebnež.
83 let je bil star OTTO FLAKE, ko je 11. Novembra v Baden-Badenu umrl. S svojimi Prijatelji Renejem Sohidkeletom in Ernstom Standierjem je izdal leta 1902 revijo „Der stUnraer“ (Napadalec) v kateri se zavzema 2a nemško-francosko prijateljstvo in je ožigosal nemški nacionalizem kot propad. Sto-ječ v prvih iliteramo-političnih vrstah je naPisal veliko število romanov, ki so po-riesl|i njegovo ime v svet.
17. januarja je za vedno zatisnil oči na Dunaju 78-letni avstrijski literarni zgodovinar JOSEF NADLER. Njegovo glavno delo je „Literaturgeschiichte der deutschen Stamme und Landschaften" (Literarna zgodovina nemških rodov in pokrajin). Vendar označujejo poznavava njegovega dela „Ha-m ann jBi ograph i e “, ki je izšlo leta 1949, za najvažnejše.
31. avgusta je umrl v 81. letu starosti slikar GEORGES BRAQUE (izg. žorž brak) v Parizu. Skupno s slikarji Picassom, Leger-jem im Juanom Grisom so osnovali slikarski stil, tako imenovani kubizem.
Skupno delo umetnika obsegajo: olja, a-kvarele, risanke ih litografije. Njegove najboljše stvaritve so: ..Ladijsko pristanišče v Španiji", „Tiho življenje na pultu", „Zelema preproga" in ,.Salon".
V Tubimgemu je umrl 17. septembra v starosti 81. let, mojster nemške pedagogike in eden najpomembnejših kulturnih filozofov EDUARD SPRANGER.
Veljal je za majgorečnejšaga zagovornika in zastopnika obsežnega krščansko-huma-rii&fcičnega vzgojnega ideala. Svojo znanstveno slavo pa si je pridobil z delom „Le-bensformen", s katerim ‘je zaslovel preko mej Nemčije in Evrope. V tem znanstvenem delu je orisal šest temeljnih tipov človeške osebnosti. Kot pedagogu mu je bil vzor Pestalozzi, katerega dela je Spranger na novo izdal.
Tri dirigente je izgubili glasbeni svet leta 1963:
HANS ROSBAUD je bil star 67 let, ko je v Luganu umrl za srčno kapjo. Bil je glavni dirigent Južnozapadnega radia in dirigent ziiriiške „Komzerbne dvorane". Bil je utelešeni itip modernega stvarnega dirigenta.
Samo 48 let je bil .star FERENC FRIC-SAY, ko je v nekem švicarskem sanatoriju umrl. Miinchen in Berlin sta bila glavni postaji tega genialnega dirigenta, katerega zasluga je, da je postal madžarski komponist Bela Bartok s svojimi stvaritvami znan v Nemčiji.
In tretji dirigent OSKAR MATZERATH je bil samo eno leto starejši od Friosaya, ko je 23. novembra v Tokiu umri. Sem je bil poklican za glavnega dirigenta Yomiuri-simfoničnega orlkestra.
V 15. stoletju je češki kralj snoval OZN
Pred 500 leti je nastala zamisel o mednarodni organizaciji, ki bi izključevala vojno in skrbela za mimo poravnavo sporov med državami.
O tem piše letošnji koledar UNESCO, organizacije OZN za vzgojo, znanost in kulturo.
Jurij Podjebrad, husit in v letih 1458-71 češki kralj, je skušal v obdobju 1462-64 pridobiti evropske vladarje za zvezo, ki bi jamčila za mir in ustavila turške vdore. V narodnem izročilu je ostal Jurij Podjebrad, čigar zamisli so dali pravno podobo humanist Antonio Marini, Francozi iz Grcnobla ter nemški znanstvenik in pravnik Martin Meycr, „husitski'’ in poslednji »ljudski” vladar, kajti vsi kasnejši češki kralji so bili tujci po rodu in katoličani po veri.
Važne listine je imel s seboj Marini, ki je teta 1463 potoval na Poljsko kot sel češkega krhlja: pismo francoskega vladarja in beneškega doža ter celotno besedilo Podje-bradovega osnutka pogodbe o zvezi držav. Poljski kralj Kazimir je sprejel češki predlog, nekaj kasneje se je strinjal z njim tudi ogrski vladar Matija Korvin.
Leta 1464 so na 40 konjih odjezdili iz Prage v Francijo namenjeni odposlanci, ki naj bi pridobili Ludovika XI., da bi povabil krščanske vladarje na sestanek o ustanovitvi mednarodne zveze. Čeprav se je francoski kralj prej strinjal s predlogom, je odpravil praške odposlance z neodločnim odgovorom.
Kako je bilo s to listino?
Več prepisov je spravljenih v arhivih, okoli leta 1747 je bilo prvič objavljeno celotno besedilo po tistem, ki ga hranijo v Parizu. Že sredi prejšnjega stoletja je izšla razprava o njem (Hans Mahrgraf), kasneje so ga proučevali: češki profesor Zucker, Nemec SdiikMng, Nizozemec Jacob ter Meulem, Norvežan H. Lange, v bližnji preteklosti pa Američan Hamleben (1943), Madžar Ledermann (1945), sovjetski znanstvenik Koretski (1946), Poljak R. Hek (1960) in drugi. Po naključju so nedavno odkrili neznani prepis osnutka, ohranjen v
O ruski filozofiji 19. stoletja
. Not gost avstrijskega instituta za Vzhod, Je predaval na Dunaju prof. Stammler, po fpdu Nemec, ki poučuje danes na univerzi Namsasu v Združenih državah Amerike, o ruski duhovni in slovstveni zgodovini. Pre-^val je o temi, ki je danes zmerom aktu-altla ..Tradicija v ruskem mišljenju".
Njegovo predavanje je bilo preudarno in hrez zbadljivosti, z eno ibesedo bi lahko rek!ii, ijjiio je objektivno. Predavatelj se ni 0?rcdoitočil na predhodnike današnje mark-^tično-maJteiriaiistične filozofije v Sovjet-zvezi, marveč je osvetlil ruski idealizem 111 njegove zastopnike prejšnjega stoletja.
Nuški misleci so povečini doma iz ple-j ^kth in bogatih meščanskih družin, ka-er'h modrovanje je bilo odmaknjeno od ^damskega središča. Poleg tega so bili lstematični disciplini, kot sita to n. pr. lo-in znanstvena teorija, tem filozofom ^haterjem tuji.
Njih strastna udeležba na političnem polju ruske družbe jih je vodila včasih v ekstremne, kot n. pr. v iraoionalizem (nedoumljivost) ali celo v zahtevo po aktivnli udeležbi filozofov.	*
Ruska literatura nam to dobro izpričuje. Vzemimo samo največja ruska pisatelja Tolstoja in Dostojevskega. Oba znana kot strastna in zagrizena tuhtavca (misleca), celo življenje iskajoč večno resnico (rusko: pravda) in pravtioo. Ti dve etični vrednoti sta Stali zmerom v središču ruskega mišljenja, dejanja in nehanja. Zato je pač žalostna ironija življenja, da ni zmagal v ruski zgodovini strastni, z vso dušo in duhom se boreči idealist, temveč strastni in zagrizeni materialist.
Predavanje je bilo na Dunaju v nabito polni „Pigaro-dvorani“. Po odmoru se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli mnogi navzoči dunajski izobraženci in celo gostje iz Beograda in Prage.
poljskem kraljevskem uradu, kamor je prispel iz Prage prve dni junija 1463.
Prvi del listine v latinščini je uvod, v drugem, ki ima 23 členov, pa je osnutek statuta mirovne zveze evropskih držav. Osem členov vsebuje natančna navodila, kako preprečevati vojno in gladiti spore med državami, našteva pa tudi kazni za kršilce miru. Težišče nadaljnjih treh členov, ki se nanalšajo na mirno poravnavo političnih sporov, je predlog za ustanovitev mednarodnega sodišča in za sestavo novih, vsestransko veljavnih zakonov in pravnih določil.
Poseben člen našteva pogoje za sprejem novih članic, dva za njim se nanašata na obrambo krščanske Evrope pred turškimi vdori ter na njeno organizacijo in na sredstva zanjo. To je bilo v časih, ko so Turki zavzeli Carigrad. Podebrad je predvidel skupno obrambo pred njimi, 'hkrati pa nakazal možnost za sklenitev mirovne pogodbe, če bi Turki opustili napade in zajamčili varnost kristjanov tako v svoji državi kakor v deželah, ki mejijo z njo. i
Zadnjih osem členov je pomembnih s stališča organizacijskih oblik družbe. Organizacija naj bi dosledno spoštovala neodvisnost vseh držav (velikih in majhnih), 16. člen predlaga, da bi države poslale svoje pooblaščene predstavnike na ustanovni sestanek; ni šlo za svetovno državo, marveč za mednarodno organizacijo na temelju večstranskega sporazuma neodvisnih in enakopravnih držav.
Po osnutku kralja Jurija in njegovih sodelavcev
bi bila ta mirovna zveza pravno telo, ki bi jo sestavljali naslednji glavni organi: skupščina odposlancev (congregatio), svet vladarjev (consilium), mednarodno sodišče in uradniški aparat, ki zanj v osnutku sicer ni imena, vendar bi mu lahko rekli sekretariat. Omenjeni so »sindicus" (zdaj je to glavno tajništvo), fiskalni prokurator, ki naj bi skrbel predvsem za potrebna gmotna sredstva, in drugi uradniki (oficiales), pa tudi blagajna, arfiivi, grb in pečat mednarodne zveze.
Sedež organizacije bi se selil vsakih pet let. Najprej bi bil v Baslu, nato v nekaterih italijanskih in francoskih mestih, potem pa bi se krog začol iznova. Ustrezno bi se menjavalo tudi uradništvo sekretariata.
Osnutek predvideva skupno, povsod veljavno valuto, da bi mogli zagotoviti enotno ceno živil, zadnji členi pa se nanašajo na »oblikovanje Skupne volje" (postopek pri glasovanju) in na zagotovitev potrebnih sredstev iz prispevkov včlanjenih držav.
UzatUe, UultuMii v&sli
•	Pamela Moore (izg. pemela mur), imenovana tudi ameriška Frangoise Sagan (izg. fransoaz sagan) je izvršila samomor, stara komaj 24 let. Z 18 leti je že napisala svoj prvi roman »Ohooolate for breakfast (izg. čoklit for brekfest) = Čokolada za zajtrk, ki je bil preveden v 11 jezikov in izšel v več kot milijon Izvodih.
e Delovna skupnost Vzhod, zavod za slovansko filologijo (jezikoslovje) na Dunajski'' univerzi in Avstrijsko-poljska družba sta priredili 12. junija, ob 600-let-ndci obstoja Jagelonske univerze v Krakovu skupno proslavo pod častnim pokroviteljstvom Karla Kuryluka, poslanika Ljudske republike Poljske v Avstriji.
© Lep uspeh je doživela italijanska gledališka skupina Albertazzi-Proclemer v dunajskem Burgtheatru s »Hamletom" v režiji ZeffireUija. Predstava je bila v okviru dunajskega festivala.
© V Hamburgu je bil pravkar končan mednarodni glasbeni kongres pod imenom »Sodobno glasbeno gledališče". Na tem kongresu so dali udeleženci nekak pregled glasbenega gledališča 20. stoletja.
Upravnik hamburške državne Opere Rolf LiSbermann, ki je v času kongresa prikazal udeležencem trinajst sodobnih oper in šest baletov, je označil Guntherja Rennerta in Oscarja Fritza Schuha za vzor opernih režiserjev.
•	Zadnja knjiga »libanonske Frangois Sagan" Leila Baali backi »S hip to t h e M o o n (šip tu <M mun) = Ladja na mesec je bila prepovedana in zaplenjena. 22-letna pisateljica ije v svoji zbirki kratkih zgodb napilsala tudi ljubezensko zgodbico med dvema psoma.
® V Wasbingtonu so odprli razstavo o modemi romunski arhitekturi. Razstava bo nato v Detroitu in New Yorku. Prireditev te razstave ocenjujejo kot nadaljnji znak izboljšanja odnosov med ZDA in Romunijo, saj so pred mesecem podpisale pogodbo, ki predvideva Okrepitev trgovske izmenjave.
© Tudi letos bodo v Veroni priredili tradicionalne predstave Shakespearovih del. Od 3. do 16. julija bodo v rimskem gledališču predvajali na odprtem tragedijo »Romeo in Julija". Režiral bo Franco Zeffirelli, ki je pred tremi leti že postavil na oder isto ddo v angleščini za gledališče Old Vic v Londonu. Načrte za kostume je narisal angleški kostumist Oeter Hall, glasbo je zložil Nino Rota. V glavnih vlogah bosta igrala Marina Guarnieri in Giancarlo Gian-nini.
•	»Svetišča v Veliki Grčiji" bo tema IV. študijskega Zborovanja o Veliki Grčiji Ma-gna Graecia), ki bo v Tarantu od 11. do 16. oktobra. Zborovanja se bodo udeležili italijanski in tuji znanstveniki. Na sporedu so tudi obiski nekaterih izkopavanj.
© »Apokalipsa", najdražja knjiga, kar jih je izšlo doslej — pred tremi leti so jo izdali na pobudo slikarja Salvadora Dalija — je ena izmed posebnosti v francoskem paviljonu na svetovni razstavi v New Yor-ku.
9 V Albiju, rojstnem mestu Henrija de Toulouse-Lautreca, (izg. anrija do tul us do-treka), so pred dnevi slovesno praznovali stoletnico rojstva tega slikarja. Dela Toulouse-Lautreca, ki so raztresena po številnih muzejih Evrope in Amerike, so bila potrpežljivo zbrana in bodo ostala razstavljena v mestnem muzeju do 10. septembra. Stoletnico »prekletega slikarja" bodo praznovali v jeseni tudi v Parizu.
o V Moskvi so otvorili razstavo slikarja lija Giaizunova, ki je vzbudil precej polemik zaradi svojega nerealističnega stila. Slikar je znan tudi v Italiji, kjer je bil lani in kjer je naredil portret Gine Lollobrigide. V dvorani »Manege" je slikar predstavil številna dela in predvsem portrete, slike, ki mu jih navdihuje staro rusko slikarstvo (ozadja ikon) in slike, ki govore o zgodovini Rusije (Ivan Grozni, skupina oseb, ki manifestira proti vojni).
Celovški madrigalisti na Finskem
Celovški madrigalisti so se pravkar vrnili z uspešne pevske turneje po Finski, kjer so imeli pet koncertov, pod vodstvom pevovodje Gtintherja Mittergradneggerja.
Koncertirali so v mestih: Lahti, Tampe-re. Pori, Turku in seveda tudi v glavnem mestu Finske Helsinki.
Program je obsegal: duhovno in sodobno zborovsko glasbo.
V Turkuju, drugem največjem mestu Finske, so sodelovali celo na mednarodnem zborovskem koncertu poleg zborov iz Nemčije (ZRN), Švice in Holandije.
Kakor so pozneje pevci poročali, je bilo finsko glasbeno občinstvo s koncerti močno zadovoljno, tako da so imenovali petje madrigalistov avstrijski čudež.
K srečanju
Kot smo že poročali v prejšnjih številkah, bo letos srečanje zamejske mladine na Koroškem. Našemu vabilu so se že mnogi odzvali s tem, da so se prijavili za oba dneva, to je za 11. in 12. julij 1964. Vabimo še ostale, da se priglasijo čimprej! Prehrana in prenočišče bo za vsakega udeleženca v Celovcu. Podrobne informacije dobite pri Krščanski kulturni zvezi, Celovec, Viktringer Ring 26, tel. 43-58.
Tiste pa, ki se ne morejo udeležiti celotnega programa zamejskega mladinskega tabora, vabimo na sledeče prireditve:
V	soboto, ob 8. uri zvečer naj se vsi zberejo pri Sv. Katarini pri Šmihelu pri Pliberku, kjer bomo prižgali kres ter se ob slovenski pesmi in domači družabnosti zabavali in spoznali. Na ta večer prav posebno vabimo vso šmihelsko okolico in ostale Podjunčane, da pridejo vsi — mladina in odrasli, ki so radi v domači družbi.
V	nedeljo pa naj se udeležijo vsi koroški
Veselo rajanje okoli celovškega zmaja
Preteklo 'soboto in nedeljo je bilo v Celovcu živo -kot že dolgo ne. -Saj pa tudi ni čuda, kajti -takih dogodkov, kot so bili, je malo v zgodovini našega mesta. Naš slavni zmaj je praznoval svoj 135.000 dan življenja. To -pa je bilo -treba primerno proslaviti, so rekli celovški veseli sodniki, ki so sila iznajdljivi, saj so to pokazali že ob priložnosti na pustni torek, letos.
Praznovanje se je pričelo s povorko, ki je išla od botaničnega vrta pod Križno goro na Novi trg. Tu se je zbralo najmanj 30.000 veselih meščanov in tujcev, da bi na ta način slovesno praznovali rojstni dan našega slavnega zmaja.
Potem se je pričela ljudska veselica, pravo ljudsko rajanje okoli zmaja. Nehote mi je prišla na misel primerjava iz svetega pisma „rajanje okoli zlatega teleta".
Najvišji sodnik „veselih mestnih sodnikov" je kot govornik razložil pomen tega praznika in je čestital celovški črvadi (zmaju), ker je bil in bo še cilj marsikaterega fotografa. Razen tega je bil imenovan župan mesta Celovca Hans AuBer-
PROSLAVA
550-LETNICE USTOLIČENJA
KARANTANSKIH KNEZOV V SLOVENSKEM JEZIKU
V nedeljo, dne 12. julija 1964, bo v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu (Arbeiterkammer), ob pol 3. uri popoldne spominska proslava. Sodelujejo pevski zbor Koroške dijaške zveze, ansambel „Veseli študentje", igralska skupina iz Gorice in folkloristi iz Trsta. Vstopnice po 10.—, 15.— in 20.— šil. dobite pri KKZ, Viktringerring 26, ali pri odbornikih KDZ, Volkermarkterstr. 5
mladine . . .
Slovenci, ki le morejo, slovenskega romanja h Gospe Sveti. Slovesna služba božja s slovensko pridigo bo ob 9.30 uri (pol desetih) dopoldne. Tu in ob vojvodskem prestolu se bomo spomnili tiste zgodovine koroških Slovencev, ki se je odigravala na Gosposvetskem polju.
Popoldne ob pol 3. uri pa vas pričakujemo v Delavski zbornici v Celovcu, da bomo skupno proslavili 550-letnico zadnjega usto-Učenja karantanskega kneza v slovenskem jeziku. Tu se vam bodo predstavili tudi prijatelji iz Trsta in Gorice, ki bodo prihiteli ob tej priliki na Koroško.
Vstopnice naročite čimprej v pisarni Krščanske kulturne zveze ali pri članih Koroške dijaške zveze, Celovec, Volkermarkter Strafie 5, tel. 49-72.
Še enkrat vas pozivamo, da pripomorete po vaših močeh k dobremu uspehu te slovenske manifestacije na Koroškem!
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
winkler humoris ca-usa za veselega mestnega sodnika. Radostno razpoloženje se je premaknilo še na druge -lokale v središču mesta.
Ob 21. uri so poskrbeli za novo zanimivost mladi maturantje in maturantinje, ko so iz mladostne razposajenosti pričeli zažigati svoje šolske zvezke.
Ob 22. uri pa je bilo kraj veselja, kajti nočni čuvaji v tradicionalnih kostumih so z duhovitimi verzi razglašali, da je potekel čas veselja in plesa, ker potrebuje mesto nočni mir.
V -nedeljo je za -budnico igrala vojaška godba na pihala, ki -je ob 11. uri priredila matinejo v Deželnem dvorcu. Popoldne pa so na raznih trgih mesta nastopili pevski zbori in godbe.
-Ker je bilo vreme prirediteljem naklonjeno je slavje prav dobro uspelo, premišljujejo sedaj „veseli mestni sodniki", če ne bi to prireditev ponavljali vsako leto, kajti prav take zanimivosti pospešujejo dvig tujskega prometa.
Cenjeni sotrudniki in bodoči dopisniki
Redno dobivate „Naš Tednik — Kroniko" v svoje roke in ga prebirate. Gotovo prebirate z zanimanjem četrto stran, kjer so napisane novice iz naših krajev in vasi. Lepo se vam zahvaljujem za vaše dosedanje prispevke, ker vem, da so napisani z veliko ljubeznijo in dobro voljo. S tem seznanjate tudi vse Slovence širom sveta z dogodki in novicami vašega kraja ali vasi in župnije.
Da bo naš list vedno zanimiv in privlačen, vas prisrčno prosim, da ostanete tudi v bodoče zvesti sotrudniki in mi pošiljate svoje prispevke za stran „Pri nas na Koroškem". Vem, da je to združeno z marsikatero žrtvijo in je treba idealizma. Toda kjer je volja, tam je tudi pot in možnost. Čim več dopisov bo iz naših krajev, tem rajši jih bom objavljal, tem bolj živo bo tudi zanimanje vseh bravcev v domovini in v tujini.
Ponovno vas prosim in se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem za vsak — tudi najmanjši — prispevek. Gotovo se zgodi v vsaki župniji in občini marsikaj zanimivega in primernega, da to zapišemo v naš list, ki naj bi bolj in bolj postal list in skrb nas vseh ter nas povezoval v veliko družino bralcev in prijateljev.
S skupnimi močmi in napori si hočemo ustvariti lepšo bodočnost!
Zato pišite in sporočite vse novice v »Tednik"!
Vsem sotrudnikom iskren pozdrav in Bog vas živi!	Urednik
BRNCA
(Birma)
Le redkokdaj -se Brnčani oglasimo v Kroniki. Pa bomo danes poročali o posebnem dogodku.
Dne 6. junija je bila pri nas birma.
Prevzv. g. škof so se že v petek pripeljali k nam. Zvečer je bil sprejem. Sledili so pozdravi -in pesmi. Nato je bil blagoslov. Po blagoslovu so prevzvi-šeni škof pozdravili farane v slovenskem in nemškem jeziku. Posebno -so poudarjali nedeljsko mašo.
Oglasila se je tudi „Dorfgemeinschaft“, ki pri nas pogostoma politizira.
V soboto -je bila škofovska maša. Pridiga je veljala botrom -in birmancem. Med sv. mašo in podelitvijo sv. maše je domači cerkveni zbor -ubrano in lepo pel.
Popoldne so prevzvišeni škof blagoslovili otroke. Začudeno so otroci opazovali škofa. Nekateri so menili, da je to sv. Miklavž.
Tako je bila ta vizitacija res verska obnova za bnnške farane.
ST. VID V PODJUNI
Dne 12. junija je -umrl, zadet od srčne kapi, v starosti 54 let Jožef Ovšan iz Ža-manj. Prevažal je mleko iz spodnje fare v Dobrlo vas. Ko so pred leti povečali pokopališče pri št. Danielu, je precej pomagal pri delu in izrazil želijo, da bi bil enkrat tam pokopan. Tako je bil na Vidovo nedeljo njegov pogreb v Št. Danijelu namesto v Ško-oijanu. Želimo mu večni mir.
Na Vidov dan smo imeli običajno vedno čaščenje. Bilo je 6 sv. maš. Poleg sosednjih gospodov sta prišla še gg. Safran iz Celovca in Hudi iz Pliberka.
BILČOVS — MOŠČENICA
Že dalj časa je težka (bolezen priklenila dobro, p. d. Dobičnjakovo mater Marijo Schellander na bolniško postelj. Peljali so mater v bolnico v Celovec, toda tudi tukaj ni bilo pomoči. Strašne bolečine niso -prenehale in tako so jo zopet peljali na dom. Bogu vdano je prenašala strašno trpljenje in iskala pomoči v -molitvi in v svetem obhajilu, ki ga je še na praznik svetega Reš-njega Telesa sprejela. Tri dni pozneje, jo je nebeški Zdravnik rešil vsega telesnega trpljenja in jo poklical v večno domovino.
Veliko pogrebcev se je zbralo pni p. d. Krušcu na Moščenici k njeni zadnji poti v farno cerkev, kamor je v svojem življenju tako rada hodila. Tam sta bili dve sveti maši, ker je prišel iz Celovca tudi č. g. R. Safran k pogrebu. Domači g. župnik se je ob odprtem grobu zahvalil pokojni materi za njeno zgledno versko življenje in vzorno vzgojo njenih otrok in priporočal blago mater v pobožen spomin v molitvi. Pevci so se od rajne matere poslovili na domu in na grobu z lepimi žalostinkami.
Dobra mati, uživajte pri (Bogu večni mir. Sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje!
ŽITARA VES (Nova sveta maša)
V nedeljo dne, 28. junija, bo obhajal č. g. Nikolaj Ouradei iz Afrike svojo novo mašo. Ob 9. uri bo pozdrav pred župniščem, nato slovesna nova sveta maša.
Po sveti maši novomašniki blagoslov.
Iskreno vabljeni!
BILČOVS (Smrtna kosa)
Vsi smo bili iznenadeni, ko smo slišali žalostno vest, da je Bog, Gospodar nad življenjem in smrtjo, odpoklical Marijo Lesjak, p. d. Adaminjo v Bilčovsu v večnost.
Rajna Adamova mati je bila stara šele 60 let an nihče ni -Slutil, da je že dalj časa bolehala. Vedno je še skrbela za družino in delala, dokler ni popolnoma obnemogla. Za vsako zdravniško pomoč je bilo že prepozno. Vidno je hirala in se lepo pripravila na zadnjo -uro. Do zadnjega je imela še upanje, da bo Okrevala. Toda -božja volja je bila, da zapusti svoje drage za vedno.
Ogromna množica pogrebcev se je zbrala na domu in spremljala pokojno mater k
zadnjemu počitku, kjer bo čakalo njeno materino srce vstajenja na sodni dan. Mati počivaj v Bogu! Vsem zaostalim pa izrekamo naše sočutje in sožalje.
PEČNICA
V nedeljo smo slišali pri oznanilu v Spodnjih Borovljah, da nas je zapustila čisto na tiho naša mežnarica, organistinja in izvrstna gospodinja in kuharica Angela Womik, ter se preselila v naše glavno mesto Celovec. Č. g. župnik se ji je zahvalil v cerkvi za njeno dolgoletno službovanje,, upravljanje naše farne pečniške cerkve, ki jo je do zadnje ure zelo vestno opravljala. Gospa Angela Wornik je prišla na Pečnico kot gospodinja župnika brata č. g. Wornika leta 1938. Kmalu je odšel mežnar in gospa Angela je prevzela še to službo. Ko pa je zadnja vojna vzela našega organista Rutarja, je prevzela še to službo, -tako da ji ni nikoli zmanjkalo dela.
Ko so hitlerjanoi odpeljali župnikovega brata, je ostala pri nas in gospodinjila vsem namestnikom. Po vojni pa, ko se je vrnil č. g. Wornik že težko bolan mu je potrpežljivo stregla do njegove smrti.
Pa tudi č. g. -Barbiču je bila zvesta go-
IZ DELOVANJA KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
Klub slovenskih študentov na Dunaju je ponovno dokazal, da želijo njegovi člani podpirati stremljenja koroških Slovencev po enakopravnosti in mirnem sožitju obeh narodov v deželi. V tej smeri je zasnovano tudi njih informacijsko glasilo, s katerim žele pod naslovom »Informationen, Mittei-lungsblatt des Klubs slovvenischer Studen-ten in Wien" obveščati avstrijsko javnost o položaju slovenske manjšine na Koroškem, hkrati pa nakazati pot, kako si predstavlja naša študirajoča mladina reševanje manjšinskih vprašanj ter sodelovanje obeh narodnosti v deželi v smislu prihajajoče Združene Evrope.
spodlnija, dokler še njega nismo položili k i zadnjemu počitku na farno -pokopališče. Do- ' segla je starostno rento in šla v pokoj. Upali smo, da bo njen življenjski večer preživela v zdaj popravljeni mežnariji in nam še -naprej pomagala držati v tako lepem redu našo farno cerkev. A prišlo je drugače, družinske razmere so jo poklicale k njenim sorodnikom. Pečniški farani ji želimo vse najboljše in se ji zahvaljujemo za vse požrtvovalno, z ljubeznijo vršeče delo.
Bog naj Vam vse to povrne in Vam da preživeti še mnogo -srečnih in zdravih let.
Pečniški farani
SELE
(Smrtna nesreča na Košuti)
V četrtek, 18. junija, je carinik Moser opravljal obhodno službo ob -pobočju Košute. Pridružili .se mu je oskrbnik vojaških hiš narednik Oton Fasching, da obenem z njim preišče teren v Košutnih stenah in odstrani morebitne izstrelke, ki ob strelnih vajah niso eksplodirali. Pri sestopu z Me-cesnovega vrha je Faschingu na trdem snegu spodletelo in je strmogllavil kakih 70 metrov navzdol in obležal s težkimi poškodbami na glavi, ki jim je kmalu podlegel. Bil je prijazen in postrežljiv mož, star še le 35 let. Zapušča mlado ženo, ki pričakuje otroka.
Tako se je število smrtnih žrtev Košuti-nih 'skalnatih sten -zopet zvišalo.
BILČOVS — PODGRAD (Požar)
Ko je bilo dne 15. junija strašno hudo-urje v naši deželi, je -strela udarila v gospodarsko poslopje Franca Kruschitza, pd. pri Čebru v Podgradu pri Bilčovsu. Takoj je švignil -ogenj in uničil vse, kar je bilo krme lin strojev v skednju. Hitro so prišli gasilci in rešili, kar -se je še rešiti dalo, posebno živino in hišo, ki je bila že v veliki nevarnosti, da bi kmalu pogorela.
škoda je ogromna. Cenijo jo nad 200.000 šilingov. 2e leta 1937 in sicer 11. junija, je pri čebru pogorelo gospodarsko poslopje. Tudi danes, ko je že vse modernizirano in mehanizirano, smo proti nesrečam in nezgodam brez moči. Velja še tudi za današnji čas zaupna molitev: Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!
DOBRLA VES (Kopališče Rutar vabi)
Precej truda, dela in denarja je bilo potrebno, da je trgovska družba »Bratje Rutar" zgradila v Dobrli vesi moderno javno kopališče na prostem.
Slovesna otvoritev je bila v nedeljo, dne 21. junija. Kopališče leži ob robu gozda, zahodno od Dobrle vasi in je obdano s travniki, ki nudijo odlično ležišče za sončenje in igre.
Velikost kopališča Rutar je: 400 ma, globina vode od 100 do 160 om, tako da je prav pripravno za one, ki se šele učijo plavati. Posebno bodo prišli na svoj račun poletni turisti, ki prihajajo v Dobrlo ves na dopust.
Kopalcem je na razpolago kopališka hišica s kabino za preoblačenje, kakor tudi higienska naprava.
Voda kopališča je naravni pritok Jezešči' ce (potoka).
Prvotno -je bilo kopališče Rutar namenj6' no privatni uporabi, ker je občina imela ^ načrtu zgraditev javnega kopališča na pr°' stem. Ker pa so tudi začasno kopališče namesto, da bi ga dogradili — celo podrli’ je Dobrli vesi manjkalo kopališče.
In zato je otvoritev kopališča Rutar v®' lika pridobitev za Dobrloveščane kak°f tudi turiste.
Koroški velesejem v Celovcu
Avstrijski lesni sejem
Pred kratkim je zborovalo sejemsko in olepševalno društvo v Celovcu. Na zborovanju so podali pregled in obračun za leto 1963. V tekočem letu je bilo v Celovcu 127 prireditev na velesejemskem prostoru. Sezona na umetnem drsališču za 1963/64 v Mestni in sejmski hali je dvignila tujski promet v zimski sezoni. K temu so pripomogli: Dunajska drsalna revija, hokej na ledu in druge športne prireditve na ledu, kot n. pr. kegljanje na ledu, umetno drsanje, drsanje za občinstvo itd. To dokazuje tudi zvišanje števila obiskovalcev pri Dunajski drsalni reviji na 63.604 (59.570 leta 1963); pri hokeju na ledu 75.170 i(70.623 leta 1963); drsanje na ledu za občinstvo 55.245 (52.222 leta 1963); umetno drsanje in kegljanje na ledu 1608 (1605 leta 1963).
Izkustva lanske drsalne sezone bodo skušali praktično izboljšati v novi sezoni, ki bo od 15. oktobra 1964 do 9. marca 1965.
Za pospeševanje drsalnega športa pa so sklenili, da ostane vstopnina za mladino ista kot lani, medtem ko bodo vstopnino za odrasle nekoliko zvišali.
V teku zborovanja je podal poročilo tudi ravnatelj velesejma Friedrich Gutsohmar. Povedal je, da je bila sklenjena nova pogodba z Dunajsko drsalno revijoi in sicer za gostovanja do leta 1970. V novi sezoni bo revija gostovala od 24. februarja do 9. marca 1965.
Ravnatelj sejma Gutsohmar je še poročal, da bo na 13. avstrijskem, koroškem lesnem sejmu, ki bo od 6. do 16. avgusta letos v Celovcu, sodelovalo 1200 razstavljavcev iz 21 držav.
Letošnjemu lesnemu sejmu bodo dali še poseben pomen z vrsto posebnih razstav, n. pr.: posebna razstava zveznega gozdnogospodarskega svčta o modernih gradbenih elementih, poučna razstava združenja avstrijske papirne, celulozne, lesne in karto-nažne industrije. Razen tega bodo na lesnem sejmu razstavljeni najmodernejši stroji za predelovanje lesa.
Tako bomo videli na 13. avstrijskem desnem sejmu 1964 lahko prevozni (prenosni)
finski stroj za lupljenje lesa (odstranjevanje lubja) znamke „Cemibro“ z izredno visoko zmogljivostjo.
Čeravno je stroj namenjen za lupljenje lesa, ki je določen za Industrijo papirja, je možno z njim lupiti tudi drug les (premer med 4 in 25 cm), dolžina hlodov od 0,5 do 4 m, in je v stanju na uro olupiti 6—8m! lesa.
Tudi razstava „Človek in iles“ bo gotovo vzbudila še posebno zanimanje obiskovav-cev letošnjega avstrijskega lesnega sejma.
Avstrijska žagarska industrija bo pokazala moderne lesene velike gradnje in lesne zaloge določene mere in kakovosti najrazličnejših vrst.
V jugoslovanskem paviljonu bomo videli poleg izvoznih predmetov tudi stroje za predelovanje lesa, wee'kend (vikend) hišice, jadrnice in pa pomen jadranske reške luke za prevažanje lesa.
Tržaško pristanišče bo pokazalo v svojem paviljonu zgodovinski pomen te jadran-
ske luke za prevoz lesa po Sredozemskem morju.
Ob priliki 13. avstrijskega koroškega lesnega sejma v Celovcu bo navzočih tudi 40 evropskih novinarjev iz 13 držav, strokovnjakov na lesnem .področju: Belgije, Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske, Francije, Velike Britanije, Italije, Jugoslavije, Holandske, Romunije, Švedske, Švice in Avstrije.
Na podlagi lanskih izkušenj bodo sestavili zanimiv program, ki ga bodo obravnavali 3 dni (5. do 7. avgusta).
5.	avgusta bodo obiskali Georg-Thurnovo vzorno gozdarsko podjetje v Karavankah. Tu si bodo ogledali moderno gozdarsko žago in nekaj gozdarskih naprav.
6.	avgusta bodo udeleženci prisostvovali otvoritvi 13. avstrijskega lesnega velesejma 1964 in si ga tudi ogledali.
7.	avgusta so na vrsti pereča strokovna predavanja: »Avstrijsko gozdno gospodarstvo pred evropsko integracijo (povezovanje v celoto)"; »Razvoj gradnje iz lesa v Avstriji"; »Gospodarnost sodobnih lesenih konstrukcij (gradb)".
Predavanja bodo tudi napisana v skrajšani obliki in dostopna udeležencem v treh jezikih.
Strojev je vedno več
Stroj je omogočil skrajšanje delovnega časa in ga bo mogoči! še bolj. Ljudje bodo zaradi tega imeli vedno več časa, katerega bodo lahko žrtvovali za svojo izobrazbo, razvedrilo im zdravje. — (Seveda pa postane pravi ismisel skrajšanja delovnega časa šele takrat, kadar se delavcu mi treba bati za svojo eksistenco.) Ali torej stroj zasluži kletev delavcev? Kdo je torej kriv, da je stroj nepravičen? človek ostane človek! Stroj, ki bi človeku lahko služil za ustanovitev raja, mu služi le za sramotno uničevanje svojega bližnjega — za sebično ku-pičemjje denarja. — Doba stroja lahko konča v kaosu in brezkulturi — seveda ni v bistvu stroja, ampak v bistvu pohlepnosti, katera se poslužuje strojev. Mnenje, da je stroj vzel človeku delo, je popolnoma napačno. To mnenje izvira le iz tega, ker mnogi mislijo, da je po izdelkih (produktih) strojev vedno enaka potreba. Temu pa ni
Beluši ali šparglji
Ta vrtnina je že zelo stara, saj so jo poznali in uživali že stari kulturni narodi, kot Egipčani, Grki in Rimljani.
Beluše prištevamo k rastlinam trajnicam. Uspevajo le v dobro propustni in globoki zemlji, ker segajo njih korenine zelo globoko. Pridelek je predvsem odvisen od oskrbe in starosti nasada.	<■
Belušev je več sort. Najboljša je bruns-viška, z belimi glavicami. So pa še sorte z rožnato ali modrikasto glavico in tudi z zelenimi glavicami.
šparglji vsebujejo predvsem precej ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, a tudi mnogo vitamina C. Zato je treba posebno pazljivo ravnati z njimi, ko jih pripravljamo. Zlasti moramo gledati na to, da beluše čimprej porabimo. In tudi pri kuhanju
ne smemo, pozabiti na vitamin C, ki je zelo občutljiv za vročino. Poleg tega pa vsebujejo beluši še vitamin B in mnogo rudninskih snovi, med njimi kalija, klora, fosfora, žvepla, kalcija in magnezija.
Zaradi toliko različnih sestavin je razumljivo, da je uživanje belušev za človeško telo zelo koristno. Zlasti so znani po tem, da so izvrstno sredstvo za čiščenje krvi. Poleg tega učinkujejo ugodno proti raznim motnjam v obistih, na mehurju, prostati, težavam zaradi sladkorne bolezni, pomaga proti revmatizmu, naduhi in koristi še v več drugih primerih.
Sveži beluši so trdni in imajo zdrav lesk, mesto, kjer jih prerežemo, ostane belo in se ovlaži. Stari beluši pa so mehki ter se ne dajo prelomiti, rez pa je temen in suh.
Za naše gospodinje
Beluše kuhamo takole: Najprej stebla previdno ostrgamo, toda ne okoli glavic, da jih ne odlomimo. Ostrgane beluše prirežemo, da so vsi enako dolgi. Potem jih narahlo zvežemo z rafijo ali belo nitjo ter Pri tem pazimo, da |SO vse glavice na istem 'koncu. V primerno velik lonec denemo toliko vode, da ne bo pokrila beluševih glavic. 'Najboljši pa so beluši in tudi ohranijo največ koristnih snovi, če jih kuhamo v sopari, za kar pa potrebujemo posebno posodo. Ko voda zavre, jo osolimo in denemo vanjo sveženj belušev, lonec dobro pokrijemo 'in pustimo vreti 20 do 30 minut. Kuhani beluši morajo biti še nekoliko krhki, ker preveč kuhani niso 'tako okusni. Kuhane beluše vzamemo iz kropa z lopatico in jih položimo na servirni krožnik.
Beluše pripravljamo kot solato, zabeljene z maslom in parmezanom ali pa z raznimi omakami.
Beluševa juha
500 g belušev, 2 1 slanega kropa, 40 g sur. masla, 70 g bele moke, 2 jajci.
Beluše ostrgamo in jih denemo kuhati v slan krop. Ko so vreli 15 minut, jim odrežemo glavice in mehke dele stebel ter spravimo na toplo. Druga stebla kuhamo
dalje do mehkega in jih potem pretlačimo.
Medtem denemo v ponev surovo maslo in ko se raztopi, stresemo vanj moko, ki jo ob slabem ognju nenehno mešamo, dokler se ne začne peniti. Potem polagoma prilivamo vodo, v kateri smo kuhali beluše in še dalje mešamo. Nazadnje denemo v to prežganje še glavice in pretlačena stebla belušev, pokrijemo in pustimo prevreli.
Medtem v primerni posodi zžvrkljamo oba rumenjaka, katerima prilijemo žlico vode. Nazadnje po malem prilivamo še juho.
Dobro se poda taki juhi tudi na kocke narezan kruh, ki ga prepražimo na maslu.
Vise skupaj obilno potresemo s parmezanom in ko dodamo še žličko sesekljanega peteršilja, nesemo takoj na mizo. Juho še izboljšamo s kozarcem smetane.
Beluši v penasti omaki
1 'kg ibelušev, slan krop.
Omaka: 3 rumenjaki, 1 limona, 10 dkg sur. masla, 5 žlic smetane.
Lepo očiščene, ostrgane in kuhane beluše serviramo s penasto omako, katero napravimo takole:
V primemo posodo denemo 3 rumenjake, ki jih stepamo in jim medtem dodajamo po malem sok ene limone. Ko zatem
tako. Brez dvoma je res, da nudi stroj človeštvu toliko prednosti, da njegove dobre strani odtehtajo senčne strani. Treba pa je pri razvoju in vedno večji uporabi strojev paziti na pravilno uporabo in na krajšo zaposlitev delavstva.
Naloga delavstva in delovnega ljudstva je, da napravi stroj za orodje človeka in za branilca človekovih pravic. Stroj naj pripomore, da zavlada v človeški družbi miselnost, ki temelji na Kristusovem duhu, ne pa na materiji.
Vpliv izpušnih plinov traktorja na škropiva
Ko sem bil na praksi, sem večkrat škropil s traktorjem, ki je tako narejen, da škropivo mešajo izgoreli plini. Zanima me, če izgoreli plini kaj delujejo na škropivo, če se dogajajo kaikšne kemične spremembe v škropilnem sodu in če to vpliva morebiti na rastline.
Delujoče snovi pri kemičnih sredstvih za varstvo rastlin so navadno zelo učinkovite. Če s to bi zadoščale že zelo male količine (200—300 g) na hektar. Delo s takimi malimi količinami bi bilo težavno, zato dodajajo v tovarnah tem delujočim snovem še tako imenovane nosilce ali rdečila. Razen tega vsebujejo mnoga sredstva še pomožne snovi, ki omogočajo hitrejšo in popolno to-pitev delujoče snovi ali pa 'izboljšajo oprijemljivost sredstva, preprečujejo strupenost za rastline ali pa povečujejo učinkovitost delujoče snovi.
Če uporabljamo kemično sredstvo v trdni obliki, dobimo po mešanju z vodo primerno raztopino. Da bi se med škropljenjem preprečilo sesedanje v škropivu in a tem zagotovilo enakomeren učinek na rastlinah, so vgrajene pri škropilnicah tudi mešalne naprave. V teku 70 let, odkar so se pojavile prve prevozne škropilnice, so bile te naprave grajene po različnih načelih: v obliki propelerjev, krožnikov, plošč na ročni pogon, pogon od prevoznih koles in od motorja. Običajne in razširjene pa so tudi hidravlične. Pri teh se doseže mešanje tako, da s posebnim ventilom za naravnavanje tlaka nastavimo tisti tlak, ki je za škropljenje potreben, ker pa črpalka poganja več škropiva, se odvečna količina pretaka nazaj v sod in tako meša škropivo. Ena možnost za mešanje škropiva pa je tudi z izpušnimi plini.
Nasveti za rejce pujskov
Najboljša domača krma za pujske sta mleko in ječmen. Ker pujski za rast rabijo poseben vitamin, ga moramo dati ali v polnem mleku ali v surovem (naribanem) korenju, poleti pa v zeleni krmi. Ta pride v poštev, če so pujski že večji, ker trava ne more nadomestiti mleka. Do teže 30 kg morajo pujski dobivati še živalske beljakovine.^ (mleko, ribjo ali mesno moko). Vsak pujsek naj dobi dnevno vsaj po 1 liter posnetega mleka in nekaj surovega korenja. če pa nimamo mleka, pa po 10 do 15 dkg ribje ali mesne moke. Posneto mleko postopoma zamenjujemo s tropinami (dobre so sojine, arašidne, lanene, bučne in sončnične).
Da pujski ne postanejo rahitični, ker v krmi navadno povsod primanjkuje apna, primešajmo obroku 10 do 20 gramov zmlete krede ali krmilnega apna. Ko so prašiči Stari 14 do 16 tednov in težki po 35 do 40 kg, jih privajamo na večje količine voluminozne krme (krompir, pesa, korenje). Poleg te krme jim dajemo dnevno še po 05 do 1 kg krme (ječmena ali mešanice močnih krmil).
Krompir je lahko prebavljiv, zato ga pričnemo pokladati prašičem že, ko še sesajo, vendar ne v prevelikih količinah, da se ne zdebelijo. V poletnem času nikakor ne pozabimo na mlado travo, lucerno, deteljo, radič itd., ker zelena krma vsebuje dovolj vitaminov in beljakovin. Za prehrano pujskov med zimo pa jim preskrbimo detelj-ni drobir, ki je prav tako vir beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi.
Dobro je, če napravimo za pujske mešanico iz 'rdeče gline, stolčene opeke, bukovega pepela, stolčenega lesnega oglja in stolčenega zidnega ometa. To zmešamo in zmočimo, da je kot gosto blato, in jo postavimo v kot Svinjaka ali v malo posebno korito. Od take mešanice pujski ne bodo nikoli slabokrvni ali rahitični. V rdeči glini je železo, ki je potrebno za nastanek rdečih krvnih telesc.
Kadar se pujskom prične luščiti koža, ko postanejo nekako sive barve, pravimo, da
dodamo še za oreh surovega masla, denemo posodo v vrelo vodo ter stepamo dalje, dokler se ne začne zgoščevati. Potem posodo odmaknemo od ognja, ter med mešanjem dodajamo po majhnih koščkih surovo maslo ter osolimo. Ko je omaka rahla, gosta, gladka in penasta, ji primešamo še trdo stepeno smetano. Omako polijemo čez beluše ali pa jo serviramo posebej.
Tako pripravljene beluše serviramo vroče k pečenki ali za predjed.
so sajasti. Takim pujskom je potrebno eno zdravilo — to je mleko. Sajasti ali rjavo-sivi postanejo zaradi pomanjkanja beljakovin. Pitališča prašičev pa krmijo pujske 9 posebnimi imešanicami močnih krmil, ki so sestavljene za različne teže prašičev. Tako n. pr. za prašiče 20—30 kg, 30—50, 50— 70 in nad 70 kg. Seveda krmijo prašiče brez dodatka druge krme, ker so v indu-strijsikih krmilih vse sestavine, (ki jih prašič potrebuje.
Cepljenje lucerninega semena
Uveljavlja se koristna praksa, in sicer cepljenje deteljnega semena. To opravilo je priporočljivo, če hočemo doseči bolj zgodnje in bogatejše košnje detelje. Opravilo je precej enostavno, izvršimo ga pa par ur pred setvijo. Vsakih 10 kg semena polijemo z litrom vode, v katero smo premešali nekoliko prahu s posebnimi bakterijami. Te bakterije črpajo iz zraka dušik, s katerim se hranijo in se vežejo na zemljo okoli deteljnih korenin. Tako navlaže-no seme osušimo v senci in šele potem sejemo. Iz vsakega semena se razvije rastlinica, ki ima na razpolago dovolj bakterij za črpanje dušika iz zraka in ki ima tako pogoje, da postane močna in zdrava. Zato so taka deteljišča močna in trajajo več let.
Cepljenje deteljnega semena z bakterijami je vedno priporočljivo, posebno če hočemo z deteljo posejati kakšno bolj kislo zemljišče. Na takih zemljiščih lucerna lepo izklije, a kmalu porumeni in nato umre.
Vse za vodno Insialacijo (sanitarni material) dobavlja PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorl tel. 04236-281
Dobra knjiga
Povej imii, is ikom občuješ, in povedal ti bom, kakšen si. Tako pravi pregovor. Z isto pravico pa se sme zatrditi: povej mi, kaj bereš in povedal ti bom, kakšen si. Saj je knjiga postala ‘izobraženemu človeku pravi oblikovalec njegove duhovnositii. Iz nje črpa svojo duhovno brano in po njej usmerja vso svojo duhovno dejavnost.
Tiskana beseda ima Skoro čarobno moč nad človekom. Kolikokrat služi človeku tiskana beseda kot neovrgljiv dokaz, češ: „Saj sem vendar o tem čital v razpravi“ ali „Saj je o tem poročal časopis“ in podobno.
Knjiga je lahko poslanka nebes ali pa pekla. Je kakor oseba, ki se ti je pridružila in tl vedno znova govori, zdaj s silo in z vnemo, zdaj zopet prisrčno in šepetaje zaupno. človeku postane kmalu najintimnejši prijatelj, in če je ta knjiga dobra, blagor tebi. Vodila te bo po potih resnice in poštenja. Dajala ti bo pravo spoznavanje vseh vprašanj življenja, opozarjala te bo pred lažjo in zapeljivostjo uživajočega sveta, blažila ti bo srce s plemenitimi nagibi in ti pomagala do dobrih in trdnih sklepov. Ob dobri knjigi bolš rastel v močno osebnost, v kremenit karakter, v izgrajenega moža krščanskega svetovnega nazora.
Če pa je knjiga, ki ti je postala vsakdanji spremiljevalec, slaba, potem smo resno zaskrbljeni, kam te bo pripeljala tvoja življenjska pot. Saj ti je slaba knjiga pravi grobar vsega, kar ti je v duši svetega in lepega. Prav načrtno podira v tebi, kar si pridobil dobrega od svojih staršev, katerim je gotovo bila pri srcu tvoja bodočnost in so ti zato poskrbeli za dobro vzgojo. Kot zaupen prijatelj ti morda pripoveduje najgrše nespodobnosti lin se pri tem prav nič ne sramuje, nič ne zardeva in ni prav nič v zadregi. Govori ti na samem, kar bi si pred ljudmi nikdo ne upal govoriti. Zato je lahko veliko bolj nevarna kakor najbolj pokvarjen tovariš.
Poznal sem par deklet, ki so bile stalno naročene na malo vredne tedenske ilustrirane liste. Bila je to prava „šund-literatu-ra“. Ta dekleta so kar požirala to malovredno čtivo, 'ki jih je sčasoma popolnoma omrežilo s posvetnjaško miselnostjo. Saj niso imele prav nobenega razumevanja več za poštene dekliške ideale. Tudi versko življenje je bilo za nje le še neka formalnost, s katero radi ..javnega pohujšanja" niso popolnoma pretrgale. Tudi so se povsem izločile 'iz vaške dekliške skupnosti in se zanimale le še za plesišče in najslabše kino-pradstave.
V nekaj letih so se tudi poročile. Na zakonsko življenje so se pripravljale po naukih teh ničvrednih listov, ki poveličujejo zakonsko revščino posvetnjašikih filmskih in kriminalnih junakov. In v nekaj letih so se pokazali tudi porazni sadovi tega življenja: življenjsko razočaranje, nesoglasje in nezvestoba, v enem slučaju pa celo zverinski umor zakonskega druga ...
Z/\ MLADINO
INPROSVETO
Služba življenja
Med zemeljskimi dobrinami, s katerimi je Stvarnik obdaril človeka, je gotovo življenje največji dar. Življenje je čudovit talent, ki more človeka osrečevati, more pa mu biti tudi v težko breme. Največkrat za-vlsi to od človeka samega.
Med modernimi ljudmi je znano geslo: „Živi, dokler živiš!", ali temu podobno: »Izživljaj se!“ To pomeni: ničemur se ne odpovej, izrabi vsa ugodja, ki jih moreš doseči. Vsi ti vidijo v tem ves namen življenja; vsi ti živijo le za to, da živijo.
Modrijan Bazin pa je zapisal drugače. On pravi: »Življenje ti ni dano, da ga živiš, marveč, da ga zmagaš. Življenja namreč ni-
smo prejeli, da bi živeli po lastnih muhah, da bi se izživljali, kot bi ne bilo drugega kot zemlja. To bi bilo podobno zgolj živalskemu življenju. Človek pa je krona stvarstva, ima srce, ki je nemirno in ga vsi zakladi zemlje ne morejo osrečiti. Tudi zdrav razum mu nenehno zatrjuje, da je za kaj višjega namenjen.
Ko v tovarni izdelajo ročno pisalo, pač ne moremo zahtevati, da bi to pisalo opravljalo delo težkega kladiva, kajti orodje more služiti le v tisti namen, za katerega je bilo narejeno. Če ga uporabljamo v drug namen, ga gotovo pokvarimo.
Tako je tudi z nami...
Dan goriške katoliške mladine
Naijstarejša Marijina božja pot na slovenskem ozemlju je na Stari gori pri Čedadu v Slovenski Benečiji. Tjakaj prihajajo verniki iz Goriške, Tržaške in Beneške, pa tudi Furlani zelo radi romajo k Mariji na Stari gori, ali kakor pravijo na Castelmonte.
V nedeljo, 14. junija, se je tukaj zbrala katoliška mladina iz Gorice in okolice. Nad 150 slovenskih fantov in deklet je prišlo tjakaj, da v skupnosti preživi nekaj ur ter istočasno počasti spomin velikega beneškega Slovenca mons. Ivana Trinka, ki je pred desetimi leti umrl in je pokopan v svoji rojstni fari v Tnčmunu, nedaleč od Stare gore.
To mladinsko srečanje je imelo dva dela. Cerkvena slovesnost je bila v romarski cerkvi, kjer je škofijski kancler, g. msgr. Klinec daroval sveto mašo, nagovor pa je
imel g. Jože Jurak. Mladini je na resničnih vzgledih iz življenja prikazal, da sta vera in domovina dva bisera, ki mladega človeka napravita plemenitega in sta trdna temelja verskega življenja. Med sveto daritvijo je mladima zelo ubrano prepevala in molila, kar so občudovali zlasti samostanski menihi in romarji iz Furlanije ter priznavali: »To je zavedna katoliška mladina"!
Po cerkveni slovesnosti pa je bilo na bližnji senožeti mladinsko srečanje. V govorih sta zastopnika fantovske in dekliške mladine izpovedala svojo zvestobo krščin-skim načelom ter zagotavljala, da katoliška slovenska mladina nima bojazni pred nalogami, katere jim nalaga današnji čas v delu za Boga, vero in domovino. Vmes pa je donela slovenska pesem preko furlanske nižine ter tudi onstran državne meje na okoliške 'hribe tostran Soče.
<?£ filmskega snela
•(Uboštvo" zvezdnikov
Med največje bogataše štejejo filmske zvezdnike, kajti njih zaslužki so v resnici bajni. Toda italijanski filmski mogočniki tega nikakor nočejo priznati. Ker morajo vsako leto prijaviti svoje dohodke finančnemu uradu, ki jim na osnovi tega določi letni davek, se je izkazalo, da so ti tako zavidand zvezdniki pravi »reveži". Saj je največji filmski mogočnež znani Federico Fellini za leto 1959 uradno izkazal le ca 25 tisoč lir, kar je nekaj nad tisoč šilingov. Toda »neverni" finančni uradniki so na
podlagi drugih virov izračunali, da ima ta gospod letno ca 2.5 milijona šilingov dohodkov.
Podobna „reva“ je igralka Sophia Loren, ki za isto leto ni »mogla" izkazati prav nobenega čistega dohodka, dočim so ji fi-nancarji ugotovili skoraj 14 milijonov dohodkov! Prav tako tudi zvezdnik Cartlo Pon-ti ni priznad nobenega čistega dohodka, čeprav je moral plačati davek za dohodek 4 milijonov šilingov. Nekoliko bolj poštenega se je pokazal režiser Vittorio de Sica, ki je priznal okrog četrt milijona šil. dohodkov,
Trgovec je na svojem potovanju izgubil zašito mošnjo z denarjem. Dal je to oklicati in je obljubil tistemu, ki 'bi jo našel 10 tolarjev. Potem, ko je dal to razglasiti, pride k njemu seljak z mošnjo v roki in pravi: »Glej, trgovec, bržčas bo to tisti denar, ki lai ga izgubil." Ves iz sebe od veselja popade trgovec mošnjo, jo razpara in začne šteti tolarje. Ali takoj se njegovo veselje spremeni v žalost, ko pomisli, da mora dati 10 tolarjev tistemu, ki je denar našel. Pa začne misliti, kako bi napravil, da bi mu jih me bilo treba dati. Ko prešteje denar, reče seljaku: »Ti, prijatelj, si torej že vzel isvojih deset tolarjev, ker je bilo v mošnji osemdeset tolarjev, sedaj pa jih je samo sedemdeset. Prav si storil! Hvala ti!"
Revež se prestraši, ko to sliši, in 'bolj ga zaboli nezaslužena obdolžitev kakor izguba obljubljenih deset tolarjev. Zato se začne zaklinjati in rotiti, da se ni niti dotaknil denarja, ampak je vse tako prinesel, kakor je našel. Zviti trgovec pa ostane trdovratno pri svojem. Tako se naposled spreta 'in se odpravita h kadi ju (sodniku), da razsodi. Oba prisežeta: trgovec, da je bilo v mošnji osemdeset tolarjev in jih je zdaj le sedemdeset, seljak pa, da se denarja niti dotaknili ni, ampak ga je tako prinesel, kakor ga je našel. Modri kadi je hitro spoznal, kaj je res in kaj ni, in je razsodil:
»Oba imata prav: ti trgovec, si izgubil osemdeset tolarjev, ti, seljak pa si jih našel samo sedemdeset. Ni torej to denar tega trgovca, ampak nekoga drugega. Nesi tedaj, seljak, ta denar domov in hrani ga, dokler ne pride tisti, ki je izgubil samo sedemdeset tolarjev. Ti, trgovec, pa čakaj, dokler se ne oglasi tisti, ki je našel osemdeset tolarjev."	Ljudska
Kaj pravi ura?
„Tika-taka“ ura pravi, »hitro, hitro vse opravi, bliskovito čas beži, hiti, v šolo se mudi!"
a tudi njemu so našteli letnih 17 milij. šil. dohodka. Tudi naš rojak Milko Škofič 'in njegova žena Gina Lolloibrigida sta še precej pošteno priznala svoj dohodek, ko sta prijavila skoro tri milijone šil. dohodkov, a tudi njima je finančni urad skoraj podvojil letni dohodek.
Henrik Sionkiewicz:	26
OBLEGANJE
w/mQasji& (fore
V službi Najsvetejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
»Le govori, gospod grof, samo spomni se, da iso prinašali tvoji nasveti grenak sad."
»Vem dobro, da je v trdnjavi stranka, katera se že davno hoče podati," je dejal Vreščovič, »in le naša slabost z ene in nadčloveški priorjev odpor z druge strani jih držita na uzdah. Nov strah jim da novih sil, zato moramo pokazati, da nas izguba enega topa ne vznemirja, in še silneje naskakovati."
»Ali je to že vse?"
»Tudi če bi bilo to že vse, milslim, da je talk nasvet bolj v skladu s častjo švedskih vojakov kalkor jalovo norčevanje pri čašah in pijančevanje. Toda to ni vse. Treba je raztrositi med našimi, a zlasti med poljskimi vojaki vest, da so rudarji, ki kopljejo sedaj mine, odkrili star podzemeljski prehod, ki se vleče pod sam samostan in cerkev ..
»Gospod, prav imaš, to je dober nasvet" je rekel MUller.
»Ko se razširi ta vest med našimi in poljskimi vojaki, bodo sami Poljaki nagovarjali menihe, naj ise podajo, ker je njim in menihom dokaj mar za to, da se to gnezdo praznoverja ohrani."
»Za katolika to ni slabo!" je zamrmral Sadovski.
»Tedaj pošljejo Poljalki prav gotovo svoje poslance k menihom," je nadaljeval Vaj-kard, »ona stranka v samostanu pa, ki se hoče podati, se bo prestrašila ter napela vse svoje sile in kdo ve, če ne prisilijo priorja in nasprotnike, da odprč vrata."
Mullerju je ugajal ta svet, ker v bistvu ni bil slab. Stranka, katero je omenjal Vreščovič, je zares obstajala v samostanu. Še celo nekateri manj pogumni menihi so pripadali k njej. Vrhu tega se je lahko razširil strah med posadko ter prevzel celo one, ki so se doslej hoteli braniti do zadnje kaplje krvi.
»Poizkusimo, poizkusimo!" je govoril MUller, ki se je kakor utopljenec oprijemal vsake bilke fin prehajali od Obupa k nadl. »Toda ali bosta Katinski in Zbrožek še hotela iti kot poslanca v samostan, ali bosta verjela v ta rov in ali ga bosta hotela menihom napovedati?"
»V vsakem slučaju pojde gotovo Kukli-novski," je odgovoril Vreščovič, »toda bolje bo, da se Itudi on prepriča v veri, da obstoji tak rov."
V tem se je zaslišal pod stanom topot.
»Evo, tudi gospod Zbrožek je prišel!" je rekel knez HeSki, pogladavši skozi okno.
Čez hip so v veži zabrenčale ostroge in v 'SObo je vstopil ali bolje 'planil Zbrožek. Njegov obraz je bil bled, razburjen in preden iso ga utegnili oficirji vprašati, kaj je vzrok njegovemu čudnemu obnašanju, je polkovnik zalMical: »Kuklinovski je mrtev!"
Kako to? Kaj praviš? Kaj se je zgodilo?" je vprašal MUller.
»Dovolite, da se oddahnem," je rekel
Zbrožek, »zakaj to, kar sem videl, presega vsako domišljijo."
»Govori hitreje, ali so ga umorili?" ... so zavpili vsi.
»Kmitic!" je odgovoril Zbrožek.
Vsi oficirji so planili s svojih sedežev in začeli gledati na Zbrožka, kakor bi imeli pred seboj zblaznelega. Ta pa je pripovedoval: »če bi ne videl, bi ne verjel, zakaj to je nadčloveška sila. Kuklinovski mrtev, trije vojaki ubiti, o Kmitiou pa ne duha ne sluha. Vedel sem, da je strašen človek. Njegov glas je znan v vsej deželi... Da bi pa vendar mogel zvezan kot jetnik ne le zbežati, temveč še pobiti vojake in Kuklinov-skega obesiti... tega ni mogel storiti človek, kvečjemu hudič!"
»Kaj podobnega se mi zgodilo še nikjer na svetu ... To je neverjetno!" je zašepetal Sadovski.
»Ta Kmitic je pokazal, kaj zna!" je odgovoril knez Heski. »Mi pa nismo verjeli včeraj 'Poljakom, ko so nam pravili, kakšen ptiček je; mislili smo, da pretiravajo kakor navadno."
»Človek bi kar ponorel!" je zakričal Vreščovič.
MUller se je držal z rokama kar za glavo 'in mi nič govoril. Ko je naposled dvignil oči, so se v njih križali bliskli jeze z bliskom sumimičemja.
»Gospod Zbrožek," je .rekel, »tudi če bi bil satan in ne človek, bi brez pomoči, brez kakega izdajstva ne mogel tega storiti. Kmitic je imel tu svoje oboževalce, Kufcli-movslkli pa svoje sovražnike in ti si itudi spadal k njim!"
Zbrožek je bil drzen vojak v pravem po-
menu besede. Ko je zaslišal, da je ta očitek naperjen proti njemu, je prebledel še bolj, planil pokonci, se približal MUllerju, mu za-stopil pot dn mu zri prosto v oči. »Ali morda vaše visokorodje sumniči mene?..je vprašal.
Nastal je zelo mučen trenutek. Vsi navzoči niso mita za hip dvomili, da nastane v slučaju trdilnega odgovora gotovo nekaj strašnega in nezaslišanega v vojaški zgodovini. Vse roke so prijele meče, Sadovski pa je svojega kar potegnil.
Toda v tem hipu so oficirji ugledali skozi Okno, da se je dvorišče napolnilo s poljskimi jezdeci. Najbrž so tudi oni prihajali z novicami o Kuklinovskem ter bi v spopadu gotovo stali na Zbrožkovi strani. Videl jih je tudi MUller, a dasi mu je obraz obledel od strašne jeze, se je vendar premagal lin se delal, da ne vidi v Zbrožkovem nastopu nič izzivajočega; potrudil se je torej, da je odgovoril z naravnim glasom: »Gospod, pripoveduj mam natančno, kako se je to zgodilo!"
Zbrožek je stal še nekaj hipov razburjen, potem se je zavedel. Obenem pa so se njegove misli obrnile v drugo istran, ko so vstopili v sobo tovariši, ki so bili baš prispeli-
»Kuklinovski je umorjen!" so ponavljali drug za drugim.
»iKuMinovisIki je ubit!"
»Njegov oddelek ;se je razpršil! Njegovi vojaki blaznč!"
»Dovolite, gospodje, da govori gospod Zbrožek, ki nam je prvi prinesel to novico!" je zaklical MUllier.
Kmalu je vse utihnilo in Zbrožek je začel pripovedovati tako-le: »Gospodom je
P oo j oo ^ QO OO f\J OO	H 00 R 00 /^\ 00 N 00 J 00 E
NA SONCU IN V MORJU:
Ogled Raba in samostana Evfemije
(Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, selski župnik)
'Čas med prihodom im odhodom ladje smo hoteli na Rabu dobro izrabiti. Zato smo si kosilo privoščili že kar na ladji. Spodaj v trebuhu ladje je prostorna obednica. 2e po deseti uri sva se podala z g. Jankom tja, da kosilo v miru použijeva; preden se obednica proti poldnevu napolni. Postrežljivi natakarji v belih jopicah so galantno stregli gostom. Prav dobro nama je teknila velika porcija naravnega telečjega zrezka s solato. Želela sva kosilo tudi zaliti z vinom in sicer lahkim. Natakar je bil tako uslužen, da nama je dal vino plavac najprej pokusiti in je še le potem, ko sva ga odobrila, postavil steklenico na mizo. Račun ni bil prav nič pretiran.
Ko smo se že dalj časa vozili vzporedno z otokom Rabom, smo se bližali mestu z istim imenom. Mesto Rab leži na ozkem dolgem polotoku in ima štiri cerkve, ki leže v ravni črti. Glasnik je z zvočnikom opozoril izletnike, da bomo kmalu na cilju, fotografi pa naj ujamejo na svoj film vse štiri stolpe, ko bodo vidni drug za drugim. Vse je bilo na krovu in je zrlo na mesto, ki se je vedno bolj razkrivalo našim očem. Glasnik je z višine, kakor napovedovalec v radiu čas, opozarjal tofografe na pravi trenutek, ko naj pritisnejo na gumb fotoaparata, da ujamejo vse štiri stolpe: Se 30 — še 20 še 10 sekund — pozor — los!
..Povratek je ob petiih!“ so nam klicali uslužbenci, ko smo v pristanišču izstopali. Tovariša sta se izročila mojemu vodstvu in vodil sem ju v hišo poleg parka, kjer sem že trikrat stanoval. Kakor lani me je tudi letos gospodinja opazila in veselo pozdravila skozi okno, potem pa nam gostoljubno postregla .s črno kavo. Pozimi biva gospa Josipa v Zagrebu pri sinu, druge mesece pa v svoji hiiši, kjer sprejema goste na stanovanje in hrano. Letos je sama prebelila in osnažila vso hišo. Pustili smo do povratka pri njej nekaj stvari, potem pa smo v bližini obiskali drugo znanko, staro gospo Oštirjevo, Slovenko iz Tacna pod Šmarno goro. Ko se ji predstavi dr. Matej in pove, odkod je, je bila žena vsa iz sebe.
„Vi ste mi ob rojstvu moje Marice nudili zdravniško pomoč! Ah, da vas po 37 letih spet vidim! Tega sem bolj vesela kot Če bi dobila deset milijonov!“
Akoravno se nam je mudilo, smo vendar morali izpiti vsak čašo limonade in obljubiti, da se pred odhodom na parnik spet oglasimo.
Namerili smo korake skozi veliki park, ki z mogočnimi drevesi nudi letoviščarjem
prijetno senco, ko se sprehajajo v njem po lepo izpeljanih potih. Naša pot se je nižala k morju in smo nato ob morju šli dalje proti samostanu Evfemiji. Za precejšnjo mero je bilo tu topleje kakor v Lovranu, da se nam je zahotelo morja in se mu kratko izročiti v ohlajanje. Ko smo našli primeren kraj in se že začeli sezuvati, so pa naenkrat začele padati deževne kaplje. V dežju bi bila kar dvojna kopel, a ne bi se mogli posušiti. Zato smo gledali, da smo hujšemu dežju pravočasno odšli pod streho samostanske cerkve.
V samostanu Evfemiji biva moj stari znanec dn doktorjev rojak pater Peter Peterca. Naš obisk ga je prijetno iznenadil. Tri dolge mize v obednici pričajo, da je nekoč štela samostanska družina vsaj kakih 15 članov, zdaj pa bivata tu samo dva patra, ki vršita dušnopaistirsko službo, in en frater, ki skrbi za kuhinjo.
Vredno je pogledati znamenito knjižnico in mali muzej. Od mojega zadnjega obiska je lepše urejena in pomnožena. Ob vseh štirih stenah stojijo štalaže, vse polne lepo urejenih knjig in snopičev. Pater Peterca nam je razkazal in razlagal nekatere posebno zanimive stvari. Na mizi sredi knjižnice so pod steklom nameščeni stari pergamenti, na obdelani oslovski koži z roko narisani teksti za mašo in skupno molitev menihov v zboru. Začetne črke po-
glavja so slikane z barvami iz rastlinskih sokov in okrašene s pristnim zlatom. Knjige so vezane v lesene platnice, okrašene z usnjenimi podlogami. Celo življenje v samostanu je imel tisti menih delo z eno tako 'knjigo. Koliko truda in potrpežljivosti! V zbirki kažejo tudi prve že na papir tiskane knjige iz časa Guttenberga, izumitelja tiska.
V muzeju vidimo tudi nekatere izkopanine iz rimskih časov. V kamnu iz morskega dna vidimo morskega ježa, ki je oka-menel. To pretvarjanje se je izvršilo v dobi morda milijon let. Lepa je zbirka različnih morskih školjk. Občudujemo, kako precizno se školjka zapre. Trije stoli posebne oblike zbudijo našo pozornost, ker so lično izrezljani. To so izdelki pastirjev iz Like, ki so pri delu rabili samo eno orodje — svoj žepni nož!
Na samostanskem križnem hodniku leži na dveh podstavkih sarkofag, t. j. kame-nita rakev, v kateri je nekoč počivalo truplo ustanoviteljice samostana. Plošča v zidu s starim latinskim napisom nam pove 1. 1446 kot začetek samostana. Tudi cerkev je iz tega časa. V kapeli je nad oltarjem velik začrnel križ dz leta 1514. Kristus na njem, gledan od strani, v bolečinah umira, od struge strani pa je videti že mrtev. Tako je razlagal pater Peterca, jaz pa se vsled slabega vida o tem nisem mogel prepričati. Ikona v glavnem oltarju, bizantinska Mati božja, je iz 11. stoletja. Stranski oltar v slogu beneške gotike iz 15. stoletja je veljal en tisoč zlatih cekinov, torej za tiste čase visoko vsoto. Koliko so tudi takrat ljudje žrtvovali za lepoto hiše božje!
(Dalje prihodnjič)
Sentimentalna črtica
Dolgo je že od tega, tako dolgo, odkar sem imel imenitne misli. Tedaj sem bil mlad in duhovit. Vse to je minilo, minilo za zmerom. Duhovitost pa se je izpremeni-la v ironijo. Zdaj govorim zelo malo, raje molčim, le včasih pišem sentimentalne članke. To me nekako potolaži. Odkar jezdim Pegaza, me vedno zajame pesimizem, če pridem v mestu mimo moje nekdanje šole. Sicer se to ne zgodi mnogokrat, pa vendar — tako dvakrat na leto se srečava...
Daši je maj pesimizem jako konservativen, sem v teh trenutkih poln novih in upornih idej. Nazori starih revolucionarjev so proti njim majhen, sanjajoč potoček. Pred mano vstajajo namreč smešne podobe: učni načrti, učne metode v teoriji in praksi in izpiti sami — razcapani strahovi davne preteklosti. In vse je mrtvo, brezdušno in brez stika z resničnim življenjem, vse je neka okamenela formalnost, če bi šlo,
bi to zaprašeno ropotijo zavlekel prostovoljno dn brezplačno v najbližji muzej ali k starinarju.
Ampak — dn tukaj se začne velika melanholija — nobeden mi ne pomaga... Sam pa sem se še pred nedavnim javil za poseben izpit iz slovenščine; zakaj, tega pravzaprav sam ne vem. Resnica je, da izpitom še nikdar nisem pripisoval kaj posebno pozitivnega. V jezikih n. pr. sem še vedno dobil nalogo pisati natančno o tej in tej temi ali obravnavati to in ono vprašanje. Kakor da bi vse ljudi ista Stvar zanimala ali da bi človek ne mogel čisto svobodno vzeti svinčnika in pisati zaradi mene o sorodstvu dima in dementa. če to koga ne zanima, nikakor ne bom zahteval, da mora ta spis sploh pogledati.
Mislim tudi, da imajo ljudje dandanes lepe navade. Natančno tega ne vem, jaz nisem noben navadoSlovec. Najlepša navada
je po mojem malomarnost, sestra lenobe m neumnosti, ki človeka polagoma ubije. Mnogo se tudi govori o potrebnem znanju; če pa nekaj malega dokažeš, kar ni všeč temu in onemu, ti celo znanstveniki odgovarjajo z bedastimi, nestvarnimi besedami.
Pred kratkim sem se še bavil z imenoslovjem; imel sem lepe uspehe... Tudi risanje me je zanimalo, četudi sem v tem res šele začetnik. Ko se pa nisem strinjal s tisto novo umetnostjo, ki nosi glavo pod pazduho, mi je mojster dejal, da ima to neko posebno ozadje. Najprej sem se te] nesmiselnosti smejal, nato pa sem postal sarkastičen. Govoril sem mu srdit govor, vzel klobuk ter ga zapustil. Zdaj čakam, da se spomni mojega talenta.
Takšen je današnji svet, katerega seveda nikakor nočem kritizirati, kajti kritiko prepustim kritikom. Ti me pa le zanimajo, če mi povedo, da nisem deležen njih mile naklonjenosti. Zdi se mi, da je to čisto v redu...
R. Vouk
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiim
Simon Gregorčič:
V*
Sala nal o v tv c
Lep žlahten vrtec jaz poznam, ni velik pa je dragocen, enak mu vrtec ni noben, za vse zlato ga proč ne dam. če kdo po vrtu tem me vpraša: ta vrt so duše, srca nalša.
Vrtnariji so učitelji, so naših src vzgojitelji.
Kako skrbno so ga trebili, sadili tukaj, tam žlahtnili in se trudili dan na dan, da bil bi vrtec res krasan.
Ko polje kmet je razora! in zlato seme nasejal, ne ve, če pride polni klas pod srp žadjioi, snopu v pas, pač morda beda slana pade, zatre že v kali setve mlade; in sonce vroče in pekoče požgati žito zna cvetoče.
Pa bolj kot vrtna, poljiska žetev v nevarnosti je dušna setev, ker setvi lepih vednosti in rožam žlahtnih čednosti sovražen je hudobni svet, zatrl bi rad ta lepi cvet; zato ga varujmo skrbljivo, da ne pOškodi ga nlikdč iih delajmo neutrudljivo, da vzdiga, širi se zvesto.
Bog daj pa setvi moč in rast, da nam bo v prid, a njemu v čast!
znano, da sem pri zadnijem posvetovanju pozval Kuklinovskega na dvoboj. Občudoval sem Kmitica, kar je res, zakaj tudi vi, dasi ste njegovi sovražniki, morate priznati, da takšnega dela, kakršno je razstrelitev onega topa, ne bi mogel izvršiti kdor si bodi. Pogum je treba ceniti tudi pri sovražniku, zato sem mu ponudil roko, toda on mi je svojo umaknil in me imenoval izda-jico. Torej sem si mislil, naj stori Kukli-novSki z njim, kar hoče... Slo mi je le za to, da ne bi padla neslava ravnanja, če bi ravnal Kuklinovski z njim proti viteški časti, na vse Poljake dn med njimi tudi name. Zaradi tega sem se hotel 'bojevati s Kukli-novskim. Vzel sem zjutraj rano dva tovariša s seboj in odjezdil v njegov tabor. Prijezdil sem v tabor... Povedati so nam: „Ni ga!“ Poslal sem semkaj: „ni ga!“ ... V stanu pravijo, da se ponoči sploh ni vrnil; vzne-mdrjeni pa niso bili, ker so mislili, da je ostal v vaši družbi. Eden izmed vojakov pravi, da je ponoči šel s Kmiticem v skedenj, kjer ga je nameraval peči. Jezdim k skednju, odprem vrata. Vstopim dn vidim, da visi na tramu nago telo ... Mislil sem si, <ja je Kmitic; ko pa so se oči privadile hi raku, sem opazil nekako mršavo in koščeno truplo ... Približam se — bil je Kuklinovski! “
„Na tramu?" je vprašal Muller.
„Da! Prekrižal sem se... Mislil sem si: Čari, slabo znamenje alli kaj... Šele, ko sem opazil trupla treh vojakov, sem razumel živo resnico. Ta strašni človek je pobil one, tega pa obesil dn spekel prav po rabeljsko, 'sam pa zbežal!"
„Do šleske meje ni daleč!" je rekel Sa-dovski.
Nastal je molk.
Vsako sumničenje, da je bil Zbrožek soudeležen, je ugasnilo v Miiilerjevi duši. Toda sam dogodek ga je zmešal, preplašil in ga napolnil z nekim nepopisnim nemirom. Videl je okoli sebe naraščajočo nevarnost ali bolje njeno grozečo senco, proti kateri ni vedel, kako bi se bojeval; čutil je, da ga je Objela nekaka veriga nesreč. Prvi sklepi iso ležali pred njegovimi očmi, a naslednje je zakrival še mrak prihodnosti. Objelo ga je Itako čustvo, kakor da bi stanoval v raz-poklem domu, ki se lahko zvali vsak hip na njegovo glavo. Negotovost ga je tako pritisnila k tlom in izpraševal se je, česa naj se loti.
Vtem se je Vreščovič udaril po čelu.
„Za Boga!" je rekel. „Že včeraj, ko sem ugledal tega Kmitica, se mi je zdelo, da sem ga nekdaj poznal. Sedaj vnovič vidim pred seboj ta obraz in se spominjam zvoka njegovega govora. Moral sem ga najbrž kje videti na kratko in v temi zvečer."
Tu si je začel treti z roko čelo.
„Kaj mi vse to pomaga?" je rekel Miiller. „Topa ne 'spravijo več skupaj, gospod grof, tudi če bi se spomnil; tudi Kuklinovskega ne oživiš več."
Tu se je obrnil k oficirjem: „Komur se hoče, gospoda, naj gre z menoj na mesto nesreče!"
Vsi so hoteli Iti, ker je vse popadla radovednost.
Podali so jim konje dn vsi so bliskoma odjahali. Ko so se približali skednju, so zagledali kakih deset poljskih jezdecev, raz-
tresenih okoli tega poslopja po cesti in po polju.
„čigavi ljudje so to?" je vprašal Muller Zbrožka.
„To morajo biti Kuklinovskega. Pravim vam, da je ta sodrga kar zblaznela ...“
Rek&i je začel Zbrožek klicati enega izmed jezdecev: „Pojdi sem, pojdi sem!"
Vojak je pridirjal.
„Ali ste vi vojaki Kuklinovskega?"
„Da!“
„Kje je ostali del polka?"
..Razpršili so se. Pravijo, da nočejo več služiti proti Jasni goni."
„KUj pravi?" je vprašal Miiller.
Zbrožek mu je raztolmačil odgovor.
„Vprašaj ga, gospod, kam so šli?" je rekel general.
Zbrožek je ponovil vprašanje.
„Ne vemo," je odgovoril vojak. „Neka-teri so šli na Šlesiko. Drugi so govorili, da gredo služit samemu Rmiticu, ker enakega polkovnika ni ne med Poljaki ne med Švedi."
Ko je Zbrožek zopet raztolmačil Mililer-tju vojakove besede, se je ta 'globoko zamislil. Zares, talki ljudje, kakršne je imel Kuklinovski, so bili pripravljeni brez Obotavljanja prestopiti pod Kmitičevo povelje. In v tem primeru bi lahko postali grozni, če ne za Mulllerjevo armado, pa vsaj za dovoz in promet.
Val nevarnosti je čimdalje bolj naraščal okoli te zaklete trdnjave.
Zbrožku je moralo isto pasti v glavo, kajti reke! je, kakor bi hotel odgovoriti na te Milillerjeve misli: „To je gotovo, da se v ljudovladi vse punta. Naj le tak Kmitic tam
zakriči in stotine 'in tisoči se zgrnejo okoli njega, zlasti po tem, kar je storil."
„In kaj doseže?" je vprašal Miiller.
„Vaše visokorodje naj ne pozabi, da je ta človek spravil Hovaniskega do obupa. Rovanški pa je imel, računajoč is Kozaki, šestkrat toliko ljudi kakor mi... Niti en transport ne pride k nam brez njegovega dovoljenja, a 'žitnice so uničene in vrhu tega nas že začenja stiskati glad. Poleg tega se lahko Kmitic združi z Žegockim in Kulešo in takrat bo imel na razpolago nekoliko tisoč sabelj. To je težak človek in nam lahko postane zelo nadležen."
„In ti, gospod, ali se lahko zaneseš na svoje ljudi?"
„Bolj nego na samega sebe!" je odgovoril z rezko odkritosrčnostjo.
„Kako bolj?"
,,Da povem resnico, ker imamo že vsi dovolj tega Obleganja!"
„Uipam, da se kmalu konča."
»Vprašanje je le, kako? Sicer pa, če vzamemo to trdnjavo sedaj, je ravno tako poraz, kakor če bi jo opustili."
V tem so prijahali do skednja. Mtiller je skočil s konja, za njim vsi oficirji. Stopili so v skedenj. Kuklinovskega so vojaki že sneli is trama, ga pokrili s plahto ter ga položili vznak na slamo. Tri vojaška trupla so ležala drugo poleg drugega.
»Te so pomorili z noži," je zašepetal Zbrožek.
»A Kuklinovski?"
»Na Kuklinovskem ni nobene rane, le bok ima spečen in osmojene brke. Moral je zmrzniti ali se je pa zadušil, zakaj lastno čapko še sedaj drži v zobeh."
Finalna tekma za pokal narodov v Madridu
V finalni nogometni tekmi za Pokal narodov je Španija premagala SZ z 2:1 (1:1). Gole so dali Pereda v 6., Marcelino v 84. imin. za Španijo, za SZ pa Kornjejev v 8. min. Pred 110.000 gledalci je sodil Anglež Holand.
SZ: Jašin, Mudrik, Sesternjev, Kornejev, Glotov, Goronjin, Malatevej, čislenko, Ivanov, Ponedeljnik, Huseinov.
Španija: Iribar, Rivilia, Kaleja, Soko, Oli-velia, Puste, Amanoio, Pereda, Marcelino, Suares, Lapetra.
Začetek je pripadal Špancem, ki so uprizorili nekaj nevarnih napadov, toda samo do meje kazenskega prostora, od koder pa ni bilo pravih strelov. Očitno je bilo, da je prevladovala nervoza, predvsem pri gostih, ki so se v glavnem samo branili. Prvi strel je padel šele v 3. min., ko je Suarez izvedel prosti strel, vendar prek vrat v aut. Napadalci SZ so šele minuto potem prvič resneje prodrli daleč naprej, dn sicer proti Huseinovu, ki pa ga je branilec pravočasno zaustavil. Spanci so se po tehnični plati vse bolj uveljavljali in uprizarjali nove napade, izmed katerih se jim je že v 6. minuti nasmehnil prvi uspeh. Po sijajni kombinaciji Marcelino — Suarez je Pereda v naletu
prestregel in si dal predložek, iz katerega je z neobranljivo bombo povedel Španijo. Vratar Jašin je 'bil brez moči. Ta zadetek je Špance še bolj spodbudil, toda njihova o-bramba je že v 8. minuti napravila grobo napako, ki jo je spretno izkoristil Kornejev dn poslal žogo mimo nepripravljenega vratarja v mrežo — 1:1.
Po izenačenju sta bila nasprotnika nekaj časa precej izenačena, dokler niso Španci prevzeli pobude in z lepimi, kdaj pa kdaj duhovitimi potezami nekajkrat močno zaposlili obrambo SZ. Najlepšo priložnost je imel ponovno Pereda, dn sicer v 28. minuti, ko je iz neposredne bližine poslal oster strel naravnost Jašinu v roke. Kljub tehnični in tudi terenski premoči se Španci niso mogli dokopati do vodilnega zadetka, kajti sovjetska obramba je odločno čistila. Zadnje minute pred odmorom pa se je tehtnica nekoliko nagnila v prid gostov, toda v zaključnih akcijah so bili napadalci premalo iznajdljivi pa tudi prepočasni.
Po odmoru se je situacija na igrišču precej spremenila, kajti tekma je postala vse bolj ostra. Spanci so v prvih 10 min. izsilili dva kota, v 55. min. pa je Marcelino preigral dva obrambna igralca in podal v trenutku, ko so bila vrata prazna. Toda na levi strani ni bilo nikogar dn idealna šansa je bila zapravljena. To so bili težki trenutki za gostujoče moštvo, ki pa se je kmalu opomoglo dn izvedlo dva lepa napada, ki pa nista prinesla spremembe. Španci so postajali nevarnejši dn s hitrimi akcijami prodirali v nasprotni kazenski prostor ter v 30. min. drug za drugim ponovno izsilili dva kota. Kljub premoči Špancev je kazalo, da se >bo srečanje končalo neodločeno in da bo potreben podaljšek, ko je v 84. min. Marcelino prestregel sijajni predložek in ga z glavo preusmeril mimo Jašina v gol 2:1.
Do konca tekme so si Rusi zaman prizadevali, kajti Spanci so s taktično dobro igro onemogočali nasprotnika, pri tem pa spretno zavlačevali, da bi tako pridobili na času, kar jim je v celoti uspelo.
Uničen stadion Panatinaikosa v Atenah
Po nedavni katastrofi v Limi v Peruju je prišlo pred kratkim v Atenah na stadionu Panatinaikosa do podobnih izgredov, ki pa k sreči niso terjali smrtnih žrtev.
Na sporedu je bila polfinalna pokalna tekma med najhujšima atenskima nogometnima rivaloma Panatinaikosom in Olimpia-kosom. V regularnem času se je srečanje, ki je bilo na nizki kakovostni ravni (vročina!), končalo z 1:1, v nadaljevanju pa so igralci obeh moštev prikazali še slabši nogomet. Ko je žoga zletela med ogorčene navijače, so jo le-ti prebodli, kmalu zatem pa so v znak protesta pričeli leteti na igralce kamni in steklenice. Na igrišče je nenado-
ma vdrlo nekaj tisoč navijačev, tako da je moral sodnik tekmo prekiniti, igralci pa so zbežali z igrišča. Razjarjena množica je tedaj še bolj podivjala in pričela uničevati vse, kar ji je prišlo pod roke. Nekdo je zažgal tribuno, tako da je stadion s klubskimi prostori, slačilnicami in rekviziti skoraj popolnoma pogorel, škodo cenijo na več milijonov. Po zadnjih vesteh je bilo več gledalcev ranjenih.
Grška vlada je zato nastopila proti obema kluboma z najstrožjimi merami in sicer tako, da je enostavno zaprla obe igrišči za 6 mesecev, in grško tekmovanje za nekaj časa ustavila.
Uvedli bodo albanščino v šole
Pred nekaj tedni je 13 poslancev, ki pripadajo stranki Krščanske demokracije v južni Italiji vložilo osnutek zakona, na podlagi katerega naj bi se vršil v ljudskih šolah v krajih, kjer bivajo prebivalci albanskega porekla, pouk v albanščini.
Gre tu za nekatere občine južne Italije, v katerih bivajo že stoletja ljudje, ki so se priselili preko morske ožine iz Albanije. V svojih vaseh govore svoj domači jezik, eno izmed narečij albanščine. Fašizem je z vso silo hotel te ljudi povsem poitalijančiti. Sedaj pa so se začeli zavedati, da je velika dragocenost tudi za Italijo imeti državljane, ki se znajo izražati tudi v drugih jezikih. Poleg tega je državljan, ki se zaveda svojega porekla, svojih dedov, njihovih posebnih navad, mnogo več vreden po značaju, kot pa je Vreden tisti, ki mu še majhnemu umore smisel za svoj rod in mu vcepijo prezir im omalovaževanje za njegov domači jezik in njegov rod.
Po naših krajih je še mnogo nazadnjaške miselnosti, češ da je samo jezik severne Koroške nekaj vreden. So nekateri, ki ne vidijo, kako važno je za otroka, da se uči v svojem domačem jeziku spoznavati svet. Kdor malo bolj pozna svet, vidi, kako povsod vedno bolj poudarjajo svoje značilnosti. Vsak kraj išče svoje zanimivosti in jih v reklamah poudarjajo. Ponosni so na svoje posebnosti. Iz tal kopljejo svoje zanimivosti, stare kamne, razvaline in ne vem kaj še, da lahko drugim pokažejo, kaj so.
Albansko ljudstvo se gotovo ne more
ponašati s tako kulturo kot slovensko. Pa vendar zdaj vedno bolj uvidevajo, kako je potrebno dn važno, da otroci staršev, ki so albanskega porekla, obvladajo tudi jezik svojih dedov in pradedov. Uvidevajo tudi, da je za vzgojo zelo važno, da otrok postopoma preko svojega jezika spoznava druge jezike. 'Dolžnost staršev je, da svoje otroke prijavljajo k pouku slovenščine in da zahtevajo, da se ta pouk vestno vrši.
S LOV KNS K E(VDD A JEV RADIU
PONEDELJEK, 29. C.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Dr. Metod Turnšek: Sv. Peter, zavctiMik iribičev. Narodopisno predavanje. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 30. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški zbori pojo. (Poje mešani abor Jakob Gallus-Petelin iz Celovca.) — SREDA, 1. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 2. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Dr. Metod Turnšek: Ljudski koledar. Ljudski svetniki in priprošnjiiki v juliju. — PETEK, 3. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših kraj ih in pri našiti ljudeh. Domače novice. Žena iin dom. — SOBOTA, 4. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 5. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo iin vttščimo.
Skite mš tist!
1.	sto-vesno. acipdL	pcedac
Do otvoritve Ljubeljskega predora, ki je napovedana za 1. julij, bo tudi Avstrija postavila spomenik graditeljem in žrtvam tega predora v letih 1942—1945. Kakor znano, so predor v tem času prebijali ujetniki koncentracijskega taborišča Mauthausen, ki je tu imelo 'svojo podružnico. V to podružnico so preselili več sto- ujetnikov iz Maulthausena, povečini Francozov, pa tudi mnogo Poljakov, Jugoslovanov, Belgijcev in Luksemburžanov, da po naročilu Hitlerja na tej „najvažnejiši trgovski cesti" proti jugu zgradijo predor za njegove osvajalne namene. 'Pod SS-ovsiko fcnuto je med prebijanjem predora od izčrpanosti umrlo ali pa bilo 'pobitih več sto ujetnikov. Njim v spomin ter sedanjemu in bodočim rodovom v opomin stoji na jugoslovanski strani predora na kraju bivšega taborišča veličasten sipomenik, ki obtožuje nacistične zločince z eno samo besedo: „Obtožuijem“.
Sedaj, ko se tudi na avstrijski strani bliža izgradnja predora svojemu zaključku, je posebna žirija pregledala 19 osnutkov za spomenik, ki 'bo stal na avstrijski strani predora. Izmed teb osnutkov je dobil prvo nagrado osnutek, ki sta ga izdelala velikov-ška umetnika Coumello Mels-Colloredo in Ria Hribemig. Sicer dokončna odločitev, če bo spomenik pri Ljubeljskem predoru postavljen po tem osnutku, še ni padla, vendar zatrjujejo na pristojnih mestih, da je zadevni sklep le še gola formalnost.
Nagrajeni osnutek predvideva spomenik iz dveh delov: v ospredju Stebra iz velike-
ga betona, ki bosta 10 m visoka im pred seboj povezana v obliki črke „H“, ta del spomenika bi simboliziral obe državi in narode, ki jih Ljubeljski predor veže, po drugi Strani pa bi črka „H“ opominjala k humanosti, k dostojanstvu človeka in k člo-večanstvu; za tem simbolom bi stal 16 m dolg in 2 m visok betonski relief, kjer naj bi bili na levi strani upodobljeni prvi graditelji predora — vojni ujetniki in žrtve fašizma za bodečo žico, na desni pa inženirji in delavci, ki so predor dogradili kot stvaritev za mirno sožitje in prijateljstvo na meji.
Navodila o nogavicah
Nogavice imej napete, s pravilno nameščenim šivom. Zvita in površno oblečena nogavica Skrivi najlepšo nogo.
Kozmetika ni nič hudega. Celo koristna je. Ampak...
Ampak brez pretiravanja! Na debelo našminkana dama, s temnimi barvami obrobljene ustnice, raznobarvno mavričasto zasenčene veke — to so zadeva za pred-pust...
•
Poceni nogavice so zanič nogavice. Ny-lonske nogavice niso vselej najboljše nogavice. Ne uporabljaj samo en par nogavic! Je sama izguba. Danes ta par, jutri drugega. S tem prihraniš. Tako ugotavlja skrbno dekle...
Cirkus Rebernigg spet v Celovcu
Od 26. junija do 2. julija po dve predstavi dnevno
Prihodnji teden bomo zopet imeli senzacijo posebne vrste v Celovcu: na svojem običajnem prostoru ob August-Jaksch-Str.
bo gostoval avstrijski nacionalni cirkus Rebernigg s svojim izbranim programom.
Že sedaj je zanj veliko zanimanja, saj potrebuje cel vlak (35 vagonov) za potovanje od gostovanja do gostovanja. Posebno mladina že komaj čaka dneva, ko bo mogla videti številne divje zveri in eksotične živali, ki bodo ob njihovih izvežbanih krotilcih oziroma dreserjih kazale svoje umetnije. Med levi homo videli enega tako velikega, 'kot ga Celovec menda še ni videl. Nadalje nastopajo leopardi, tigri, črni panter in puma.
Seveda so na programu tudi izvrstne akrobatske vaje (smrtni skoki, leteči tra-pčz itd.). Odličen je žongler Rudi Bremlov (po rodu Čeh) s svojo soprogo. Odlično bodo gledalce zabavali tudi razni komiki in klovni. Ves program pa se bo odvijal ob prijetnih zvokih godbe.
Nikomur torej ne bo žal, če si bo ogledal to redko in zanimivo gostovanje cirkusa Rebernigg. Izven predstav in med odmori bo priložnost za ogled živali, kar bo posebno mladino zanimalo. Ob koncu naj še omenimo, v zvezi s solidnostjo tega cirkusa, da ga je na Dunaju obiskal tudi zvezni predsednik dr. Scharf in dunajski nadškof kardinal dr. Konig, zato obisk tega cirkusa vsakomur toplo priporočamo.
FILMSKA OCENA_______________________
Bistrica v Rožu. — Sobota, 27. G.: 23 Schritte zum Abgrund (IV). — Lop barvni film za odrasle! — Nedelja, 28. G.: Kasernengefliister (Ha). — Film za vse ljubitelje humorja! — Sreda, 1. 7.: Kein Gitter ikonnte iim halten (IVa). — Pustolovski film. Za odrasle s 'premislekom!
Borovlje. — Sobota, 27. 6.: 10 Minuten nach Mitternacht (IVa). — Primitiven kriminalni film; za odrasle s 'premislekom! — Nedelja, 28. 6.: Der Wildorer vom Silbervvald (III). — Lep domovinski film s čudovitimi posnetki narave in živali. Za vse! — Torek, 30. G.: Eddie, harte Schlage umi Halun-ken (IV). — Povprečen smešni film za odrasle!
Dobrla ves. — Sobota, 27. in nedelja, 28. 6.: Mes-
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po- ^ trebščine
ugodno in na obroke pri
HANS VVERNIG
KLAGENFURT. Paulitsthgasse (Prosenhof)
salina (V). — Nemoralna rimska zgodba o Mcssali-ni in vladarju Klavdiju. Film odločno odklanjamo!
Miklavčevo. — Nedelja, 28. 6.: So liebt und kiiBt man in Tirol (Ha). — Zgodba sc odigrava v Ziller-talu na Tirolskem; v filmu je polno humorja in popevk. Za vse!
Železna Kapla. — Sobota, 27. 6. in nedelja, 28. 6.: Ris zum Ende aller Tage (IVa). — Mlad mornar pripelje mlado Kitajko kot nevesto v svojo domovino. Za odrasle! — Torek, 30. 6.: Sechs schtvarze Pfcrde (IV). — Napet film iz divjega zapada. Za odrasle!
Pliberk. — Sobota, 27. G.: Wer simi sie, Dr. Sorge (III). — Vohunska zgodba. Za vse! — Nedelja, 28. G.: Bin Hauch von Ncrz (IVa). — Povprečen film za odrasle!
Vse za iport -od kolesa do televizije -na zalogi pri domačinu
Johan
Lomšek
TIHOJA 2, P. DOBRLA VES - Eberndorf
Telefon 04237 246

List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: ,,Na. tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 2G. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-G9. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolinajer, Kadiše, p. Žrelcc. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.