Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 41 / Leto 78 / 12. oktober 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si NAŠA TEMA Str. 12-13 PRIL OGA INTERVJU Str. 2-3 Str. 22-23 Šolska prehrana ali kako hranimo svojo prihodnost Foto: Nik Jarh SAVINJSKA DOLINA Str. 8 Ocenjena škoda po poplavah CELJE Str. 6 V Vodnikovi nekoč dijaki, v prihodnje študenti SPORED NATAŠA GAVRANIĆ »Ob vabilu nisem dolgo razmišljala.« ŠT. 41 12. OKTOBER 2023 PET. 13. 10. SOB. 14. 10. NED. 15. 10. PON. 16. 10. TOR. 17. 10. SRE. 18. 10. ČET. 19. 10. Salome »Ko so odšli zadnji gosti, sem jih dobila.« Miro Todosovski: V stoenki GTL 55 poslušali glasbo od Ljubljane do Skopja Zakonca Pavšar: Vsak film je kot njun otrok Ponikva gostila 20. srečanje kmetov iz vse države Str. 9 ŠENTJUR Žalec je bil konec tedna gasilsko središče Slovenije Prejšnji konec tedna je Žalec zavzelo več kot pet tisoč gasilcev od blizu in daleč. V domu II. slovenskega tabora je bil osrednji kon- gres Gasilske zveze Slovenije, ki ga ta krovna gasilska organizacija pripravi vsakih pet let. Gasilci so na njem izvolili novo vodstvo zveze in ob tem pripravili vrsto spremljevalnih dejavnosti. Ena osrednjih je bila v soboto po ulicah Žalca zagotovo parada gasilcev, ki je bila prava paša za oči. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 4 1, 12. oktober 2023 AKTUALNO Vajeni smo, da je Žalec hmeljarsko središče drža- ve, a ta konec tedna ni bilo čisto tako. Zavzelo ga je več kot pet tisoč gasilcev od blizu in daleč. V Domu II. slovenskega tabora Žalec je bil osrednji kongres Gasilske zveze Slovenije, ki ga ta krovna gasilska or- ganizacija pripravi vsakih pet let. Gasilci so na njem izvolili novo vodstvo zveze in ob tem pripravili vrsto spremljevalnih dejavnosti. Ena osrednjih je bila v soboto po ulicah Žalca zagotovo parada gasilcev, ki je bila prava paša za oči. ŠPELA OŽIR ZADETKI Žalec je bil konec tedna gasilsko središče Slovenije Na kongresu Gasilske zveze Slovenije izvolili novo vodstvo Predsednik Gasilske zveze Slovenije bo še naprej Jan- ko Cerkvenik iz Šentjurja. Poveljnik zveze je postal Zvonko Glažar iz Hajdine, ki je na tem mestu nasledil Francija Petka. Cerkvenik je med prednostne naloge uvr- stil medgeneracijski dialog in posodobitev opreme z novi- mi tehnologijami, kar naj bi v gasilske vrste pritegnilo več mladih. Vedno večji izziv po njegovih besedah bodo tudi podnebne razmere. »Ob 20 tisoč posredovanjih na leto smo gasilci vpeti še v velike nesreče, zato upam, da bo država znala porazdeliti našo obremenitev tudi med druge službe v sistemu zaščite in reševanja,« je izpostavil Cer- kvenik. Po ulicah Žalca Kongres Gasilske zveze Ža- lec je vsakih pet let in je se- stavljen iz dveh dni. Prvi del je bil tudi tokrat namenjen plenarnemu delu kongresa, na katerem so gasilci poro- čali o delu v preteklem man- datnem obdobju, razpravlja- li o prihodnjih programskih usmeritvah in izvolili nove organe. Sledil je še slavno- stni del kongresa. Na ulicah Žalca je bila v soboto gasilska parada s pet tisoč gasilci ne le iz Slovenije, temveč tudi iz sosednjih držav – Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrva- ške, Srbije, Slovaške in Če- ške. Mimohod je sestavljalo več ešalonov, ki so odkorakali na atletski stadion na svečano prireditev, kjer so jih nagovo- rili župan Občine Žalec Jan- ko Kos, predsednik gasilske zveze Janko Cerkvenik ter minister za obrambo Marjan Šarec. »Znižali smo davke« Slednji je v nagovoru po- udaril, da so slovenski gasil- ci v petih letih od zadnjega kongresa veliko naredili. Soočili so se z ukrepanjem in reševanjem ob velikih naravnih nesrečah, lani s požarom na Krasu, letos z največjimi poplavami do- »Ob 20 tisoč posredovanjih na leto smo gasilci vpeti še v velike nesreče, zato upam, da bo država znala porazdeliti našo obremenitev tudi med druge službe v sistemu zaščite in reševanja,« je izpostavil Cerkvenik. Na ulicah Žalca je bila v soboto gasilska parada s pet tisoč gasilci ne le iz Slovenije, temveč tudi iz sosednjih držav – Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Slovaške in Češke. Pretekli teden so občani v Celju v Voglajni vzdolž Kosove ulice opazili več od- vrženega vejevja. Istočasno je na tem delu koncesionar Nivo Eko izvajal košnjo na- brežine reke. »Tako se ne vzdržuje, ves čas imamo te- žave na tem delu Voglajne, kjer so nabrežine pogosto zaraščene, tudi njihov zu- nanji del,« so nam sporočili zaskrbljeni krajani. Ti so bili celo poplavljeni zaradi meteornih voda ob silovi- tem neurju leta 2017, zato so toliko bolj pozorni na okolico Voglajne. Druga težava, ki jo lahko odvrženo vejevje povzroči Odvrgli veje v Voglajno: malomarno in neustrezno! ob neurjih, je, da ga voda odnese do mostu pri žele- zniški postaji, za katerega je znano, da naj bi bil prenizek in je tveganje zastoja nanosa ter poplavljanja ali poškodo- vanja mostu še toliko večje. Fotografi je vejevja v Voglajni, ki so nam jih poslali krajani, smo posredovali Direkciji RS za vode in pristojne med drugim vprašali, ali je z njih razvidno, da je reka očiščena pravilno … »Neustrezno!« »S fotografi j je razvidno, da je bilo grmovje ustrezno od- stranjeno, vendar je treba iz struge odstraniti neustrezno odloženo vejevje, k čemur je izvajalec rečne nadzorne službe že pozval lastnika pri- obalnega zemljišča,« so nam odgovorili iz direkcije in do- dali, da za vejevje, odloženo v reko, ni krivo podjetje Nivo Eko. »Koncesionar Nivo Eko na širšem območju naselja trenutno res izvaja vzdrže- vanje vodne infrastrukture s košnjo. Izvaja tudi rečni nad- zor, v okviru katerega je bilo ugotovljeno, da sta podjetji, ki sta v priobalnem pasu, na tem območju odstranili gr- movje in ga neustrezno od- ložili v vodotok. Podjetji sta bili že pozvani, naj iz struge vejevje odstranita. Pri tem po- jasnjujemo, da 100. člen Za- kona o vodah dolžnosti nala- ga tudi lastnikom ali drugim posestnikom vodnega ali pri- obalnega zemljišča, in sicer morajo zagotavljati košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstra- njevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrže- nih predmetov ter snovi z vo- dnih in s priobalnih zemljišč ob vodah drugega reda,« še dodajajo v direkciji. O tem, za kateri podjetji, ki naj bi vejev- je odvrgli v Voglajno in sta na tem območju, gre, direkcija ni sporočila. Krajani sicer odgovorom pristojnih ne verjamejo po- »Najbolj grozno je bilo, ko so se v hišo začeli zaleta- vati veliki predmeti, ki jih je s seboj nosila Savinja. Najprej je bil to kombi, nato so butali v hišo še gromozanski hlodi, ki so bile nedaleč od naše hiše spravljeni ob bližnjem podjetju.« Marija Ana Cajner, popla- vljenka iz Rečice ob Savinji »Vse je v redu, ko imamo pametne, zdrave otroke. Ko imamo drugačne, je zelo pomembno, kakšen je svetovalni delavec v šoli in kakšno je vodstvo.« Mateja Zorko Pavšar, sve- tovalna delavka in avtorica knjige Šepet metulja »Smernice so navodila, ki jih poskušamo upoštevati, kolikor lahko. A če bi to počeli striktno, otroci teh obrokov sploh ne bi jedli. Rešitev vidim v osveščanju staršev.« Darja Šarman, organiza- torka šolske prehrane v OŠ Hruševec »Pomagajo tudi malen- kosti. Če starejši sosedi odnesemo smeti, bo to za nas malenkost, njej pa bo zelo veliko pomenilo.« Andrej Cvernjak, vodja skupine prostovoljcev Udar- nik »Igrali smo po zadružnih domovih, v dvoranah, od koder smo včasih morali najprej znositi ven koruzo ali cement, da smo lahko nastopali.« Branko Dobravc, glasbe- nik, igralec in pisec 25 12 24 13 24 14 17 14 Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 4 1, 12. oktober 2023 AKTUALNO Na kongresu so podelili najvišje priznanje v gasilstvu, priznanje Matevža Haceta. Prejel ga je Boris Lambizer, dosedanji poveljnik Savinjsko-šaleške regije in podžupan Občine Šoštanj. slej. »Slovensko gasilstvo je s civilno zaščito in Slovensko vojsko svoje delo spet opravi- lo odlično,« je povedal Šarec. Zagotovil je, da se bodo na ministrstvu za obrambo in v upravi za zaščito in reševa- nje še naprej trudili za razvoj in opremljenost gasilstva ter za dobro sodelovanje z Ga- silsko zvezo Slovenije. »Zni- žali smo davek na dodano vrednost za gasilska vozila in opremo, kmalu bomo ure- dili zavarovanja, povrnitev »V organizacijo smo vložili veliko dela. Samo v petek in soboto je bilo na prireditvi prisotnih več kot 450 ljudi, ki smo skrbeli za organizacijo. Priprave na ta dogodek smo začeli že več kot leto prej,« je povedal Uroš Žibret. »Slovensko gasilstvo je s civilno zaščito in Slovensko vojsko svoje delo spet opravilo odlično,« je povedal Šarec. intervencijskih stroškov je v teku,« je še izpostavil mi- nister. Predsednica prepozna Prisotne bi morala nago- voriti predsednica države Nataša Pirc Musar, a se s službene poti v Portu na Portugalskem zaradi tehnič- nih težav letala ni vrnila pra- sti, ampak tudi temeljne vre- dnote naše družbe – solidar- nost,« je povedala. Ob tem je opozorila tudi na pomembnost odgovor- nega ravnanja do okolja in osveščanja o nujnosti reše- vanja podnebne problema- tike. Izrazila je tudi veselje, ker Gasilska zveza Slovenije in gasilska društva veliko po- zornosti namenjajo mladim vočasno. Govor je v njenem imenu prebrala njena sveto- valka za nacionalno varnost Nataša Dolenc. »Gasilstvo predstavlja posebno vezivo, ki povezuje ljudi različnih generacij, lokalne skupno- sti in udejanja vrednote, kot so socialni čut, humanitar- nost, nesebična pomoč, so- lidarnost in požrtvovalnost. Ne krepi le požarne varno- generacijam ter jih vzgajajo v duhu humanitarnega poslan- stva ter odgovornega ravna- nja do okolja. Velik organizacijski zalogaj Organizacija tako velikega gasilskega dogodka zagoto- vo ni mačji kašelj. Tokrat so vanjo zagrizli člani Gasilske zveze Žalec. »Vanjo smo vlo- žili veliko dela. Samo v petek in soboto je bilo na prireditvi prisotnih več kot 450 ljudi, ki smo skrbeli za organizacijo. Priprave na ta dogodek smo začeli že več kot leto prej. Na zaključnem delu v soboto je bilo v paradi več kot pet ti- soč gasilcev, na tribuni so bili prisotni visoki gostje na čelu z ministrom za obrambo,« je poveljnik Gasilskega povelj- stva občine Žalec povedal Uroš Žibret, sicer ob leto- šnjem občinskem prazniku tudi prejemnik zahvale Ob- čine Žalec. Foto: Nik Jarh Stojijo (z desne) predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, poveljnik zveze Zvonko Glažar, minister za obrambo Marjan Šarec, župan Občine Žalec Janko Kos. polnoma, so nam dejali: »Kdorkoli je tako odvrgel veje v Voglajno, je resnično brez vesti in nemaren, še posebej glede na to, kaj se je zgodi- lo avgusta, ko so nas zajele ujme. Bi bilo pa dobro, da bi direkcija s svojimi predstavni- ki večkrat na terenu preverja- la stanje,« še dodajajo. SŠol Foto: osebni arhiv bralca Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 4 1, 12. oktober 2023 GOSPODARSTVO Podjetje Edit se je iz Braslovč preselilo na Polzelo V novih prostorih z novim zagonom Na seznam podjetij na Celjskem, ki so v zadnjem času svojo dejavnost preselila iz ene občine v drugo, se je letos vpisala tudi družba Edit. Dve desetletji je bila v Podvr- hu pri Braslovčah. Od letos deluje na Polzeli, kjer ima na območju nekdanje tovarne Garant skladiščne prostore in novo upravno stavbo, ki jo je uradno odprla prejšnji teden. Tri hektarje velik kompleks z nekaj stavbami je kupila pred šestimi leti in zanj plačala 1,2 milijona evrov. Najprej je leta 2020 začela obnavljati 10 tisoč kvadratnih metrov velike skladiščne prostore, leto kasneje je začela graditi še poslovno stavbo. Edit se ukvarja z veleprodajo pakirnega materiala za varovanje izdelkov ter v manjšem obsegu tudi s prodajo pakirnih strojev. JANJA INTIHAR Alen Lesjak: »V Sloveniji je več podjetij, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo kot mi, zato se je treba ves čas truditi. Nikakor ne smeš zaspati. Ves čas se moraš prilagajati kupcem, ki so vedno bolj zahtevni. Njihova pričakovanja glede podpore, cen in hitrosti dostave so povsem drugačna kot pred petnajstimi leti. Želijo vse in takoj. Morda ne bi bilo slabo, če bi stopili kakšen korak nazaj. Sicer pa to velja za celotno družbo. Na vseh področjih preveč hitimo, nihče ni pripravljen malo počakati.« Edit je družinsko podjetje, leta 1990 ga je ustanovil danes žal že pokojni Dušan Lesjak. Začel je v domači garaži in bil nekaj časa edini zaposleni. Ob- časno mu je pri delu pomagala žena Vlasta. Sčasoma je za po- trebe podjetja preuredil staro domačijo, ki je kmalu posta- la pretesna, zato je leta 2003 kupil večje poslovne in skla- diščne prostore v Braslovčah. Takrat se je tudi začelo pove- čevati število zaposlenih. Raslo je tudi podjetje, ki je najprej v svojem prodajnem programu imelo le folijo za ovijanje palet, zaradi potreb na trgu pa se je število izdelkov iz leta v leto povečevalo. Danes ima Edit na svojem seznamu že 700 izdelkov in približno 1.500 stalnih kup- cev. Posluje zelo dobro in je v svoji dejavnosti eno najbolj specializiranih podjetij v Slo- veniji. Enaindvajset zaposlenih je lani ustvarilo 14,3 milijona evrov čistih prihodkov od pro- daje. Večkrat se je uvrstil med petdeset najboljših malih pod- jetij v državi, je tudi član evrop- skega interesnega združenja Pack Synergy, v katerem je 25 Nova poslovna stavba podjetja Edit vodilnih ponudnikov pakirnih materialov in embalaže. Zaradi nenehne rasti, ki je bila v zadnjem desetletju vsa- ko leto od 10- do 20-odstotna, so tudi prostori v Braslovčah postali pretesni. »Želeli smo se širiti, a se nismo imeli kam,« odločitev o nakupu treh hek- tarjev velikega kompleksa s proizvodno halo in skladi- ščem na območju propadle polzelske tovarne pohištva pojasnjuje Ajda Lesjak Toma- nič, ki vodi podjetje z bratom Alenom Lesjakom. Stavbe nekdanje tovarne so bile do- trajane, zato je bilo treba kar nekaj časa in tudi denarja, da so skladišča obnovili in poslov- no stavbo postavili na novo. Skladiščnih prostorov v Bra- slovčah niso prodali. Trenutno v njih brezplačno »gostujeta« dve podjetji, ki ju je prizadela poplava, kasneje jih bodo od- dajali v najem. Pakirni material in tudi stroji Alen Lesjak poudarja, da so za uspešno zgodbo, ki jo je v treh desetletjih napisalo podjetje, zaslužni predvsem zaposleni. »Če jih ne bi bilo, tudi nas danes ne bi bilo,« pra- vi. Seveda je k uspehu veliko prispeval tudi njihov način dela. »Naši dolgoletni poslovni partnerji pravijo, da nas imajo radi, ker se takoj odzovemo na njihova naročila in marsikdaj gasimo ogenj,« dodaja Ajda Lesjak Tomanič. Kupci pakirnih materialov, ki jih ponuja Edit, so skoraj vsa industrijska podjetja v Slo- veniji, nekaj je tudi trgovskih podjetij, ki tovrstne izdelke po- trebujejo zase ali za nadaljnjo prodajo. Njegovi dobavitelji so večinoma iz Evropske unije, nekaj materiala nabavlja tudi drugod po svetu. Za en izdelek imajo v podjetju več različnih dobaviteljev, saj si ne smejo privoščiti, pravi Ajda Lesjak Tomanič, da katerega izdelka ne bi imeli na zalogi. Tako kot mnoga podjetja, ki so odvisna od uvoza materiala, so se v času korone in zaradi vojne v Ukrajini soočili z manjšimi težavami pri nabavi, a so vse uspešno rešili. Poleg pakirnega materiala Edit prodaja tudi pakirne stro- je, s čimer ustvari le približno pet odstotkov prihodkov. »Pa- kirni stroji so bolj nekakšna dodana vrednost. Tako za nas kot za naše kupce, ki jim tudi svetujemo, kaj kupiti, da bi bil njihov proizvodni proces čim bolj učinkovit. Za stroje jim nu- dimo tudi servis,« pojasnjuje Alen Lesjak. Najpomembnejši domači kupci Edit na tujih trgih ustvari le približno šest odstotkov prihodkov. Ta delež želi v pri- hodnjih letih povečati, a ne za vsako ceno, pravita direktorja. »Tako kot vsa podjetja tudi mi želimo povečati izvoz, vendar to ni naš glavni cilj. V Sloveniji imamo veliko poslovnih par- tnerjev, s katerimi sodelujemo že zelo dolgo, in ti so za nas najpomembnejši,« poudarja Ajda Lesjak Tomanič. Alen Lesjak dodaja, da bi bila ve- čja prodaja na tujih trgih, gre predvsem za države nekdanje Jugoslavije, mogoča le z usta- navljanjem hčerinskih družb in s postavljanjem skladišč, o čemer pa ne razmišljajo. Prav tako zaenkrat ne raz- mišljajo o lastni proizvodnji. Ukvarjajo se sicer z dodelavo materiala, ki ga nabavljajo dru- god, izdelka, ki bi ga proizva- jali sami, pa v svojih poslovnih načrtih še nimajo. Je razlog prevelika zasičenost trga s pa- kirnim materialom in bi bili zato težko konkurenčni? Ajda Lesjak Tomanič priznava, da je na trgu res velika ponudba tovrstnih izdelkov, ampak za kakšnega novega bi se zagoto- vo še našel prostor. Plastika včasih boljša izbira Direktorja Edita pravita, da so se v zadnjih desetih, pet- najstih letih zelo spremenile ponudba njihovih izdelkov in zahteve kupcev. Včasih je bilo le nekaj vrst folij za ovi- janje palet, ki so še vedno njihov najpomembnejši pro- dajni izdelek. »Zdaj je izdel- kov za pakiranje že veliko, v zadnjem času jih je vedno več tudi okolju prijaznih. Vedno bolj se tudi v naši dejavnosti uporabljata besedi bio in eko. A se mi zdi, da pri tem neko- liko pretiravamo, morda tudi zaradi pritiska nekaterih lobi- jev. Prav je, da so izdelki, ki so namenjeni končnemu uporab- niku, iz naravnih materialov. Drugače je v industriji, ki folijo in podobne materiale ločuje in je mogoča njihova 100-odsto- tna reciklaža. Podjetja zato po mojem mnenju niso največji onesnaževalci. Včasih je pla- stika celo boljša izbira. T udi pri nas zbiramo odpadno plastiko in ko se je nabere za tono ali dve, jo odpeljemo v Dinos, kjer jo reciklirajo,« pojasnjuje Alen Lesjak. Tudi Edit ima v svoji po- nudbi zelo veliko izdelkov, ki imajo oznako eko ali bio in so torej okolju prijazni. Podjetja se zanje zanimajo, a se na- kup večinoma pri tem ustavi. Razlog so visoke cene, pravi Ajda Lesjak Tomanič. »Dokler država ali Evropska unija ne bosta določili cen okolju pri- jaznih pakirnih materialov, jih podjetja ne bodo kupovala,« je prepričana. Združili nove in stare čase Alen Lesjak pričakuje, da bo podjetje letos imelo podobne poslovne rezultate kot lani, pri- hodki od prodaje bodo morda nekoliko nižji. Cene materialov so letos nižje, pravi. Lani so na- rasle zaradi vojne v Ukrajini in ker je bil na trgu prisoten strah pred pomanjkanjem, je bilo povpraševanje večje, saj so si mnogi želeli narediti zalogo. Drugi razlog za nižje prihodke sta ohlajanje gospodarstva in z njim povezana manjša poraba. V Editu ne razkrivajo, koliko jih je stala selitev v drugi kraj. »Vsekakor manj, kot če bi vse, kar imamo zdaj na Polzeli, de- lali na novo. Skladišča, ki me- rijo 10 tisoč kvadratnih metrov, smo samo prenovili, upravno stavbo, ki ima 700 kvadratnih metrov, smo postavili na novo. Obdržali smo le nekaj stebrov prejšnje zgradbe, da smo ne- kako ohranili del stare tovarne ter s tem združili nove čase in zgodovino« pravi Alen Lesjak. Novi poslovni in skladiščni prostori bodo podjetju zago- tovo omogočili marsikaj, kar mu prostori v Braslovčah niso. Tudi voljo, da dela še bolje? »Ves čas delamo dobro, volje nam nikoli ne zmanjka. Imeli smo le premalo prostora, ne samo za opravljanje naše de- javnosti, ampak tudi za nove zaposlitve. V Braslovčah nismo imeli več kje sedeti,« odgovarja Ajda Lesjak Tomanič. V Editu že ves čas svoj razvoj fi nancirajo sami. »Nekaj smo privarčevali, zato nam za na- ložbo v nove prostore ni bilo treba najeti večjih posojil. Zelo sem vesel, da je tako. Počutimo se bolj varno in tudi občutek, da nikomur nisi nič dolžan, je dober,« poudarja Alen Lesjak. Foto: Andraž Purg Brat in sestra Alen Lesjak in Ajda Lesjak Tomanič sta druga generacija v družinskem podjetju Edit, ki se že več kot trideset let ukvarja z veleprodajo pakirnega materiala. Alen je v podjetju od leta 2007, Ajda od leta 2019. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 4 1, 12. oktober 2023 GOSPODARSTVO Podjetje Edit se je iz Braslovč preselilo na Polzelo V novih prostorih z novim zagonom Na seznam podjetij na Celjskem, ki so v zadnjem času svojo dejavnost preselila iz ene občine v drugo, se je letos vpisala tudi družba Edit. Dve desetletji je bila v Podvr- hu pri Braslovčah. Od letos deluje na Polzeli, kjer ima na območju nekdanje tovarne Garant skladiščne prostore in novo upravno stavbo, ki jo je uradno odprla prejšnji teden. Tri hektarje velik kompleks z nekaj stavbami je kupila pred šestimi leti in zanj plačala 1,2 milijona evrov. Najprej je leta 2020 začela obnavljati 10 tisoč kvadratnih metrov velike skladiščne prostore, leto kasneje je začela graditi še poslovno stavbo. Edit se ukvarja z veleprodajo pakirnega materiala za varovanje izdelkov ter v manjšem obsegu tudi s prodajo pakirnih strojev. JANJA INTIHAR Alen Lesjak: »V Sloveniji je več podjetij, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo kot mi, zato se je treba ves čas truditi. Nikakor ne smeš zaspati. Ves čas se moraš prilagajati kupcem, ki so vedno bolj zahtevni. Njihova pričakovanja glede podpore, cen in hitrosti dostave so povsem drugačna kot pred petnajstimi leti. Želijo vse in takoj. Morda ne bi bilo slabo, če bi stopili kakšen korak nazaj. Sicer pa to velja za celotno družbo. Na vseh področjih preveč hitimo, nihče ni pripravljen malo počakati.« Edit je družinsko podjetje, leta 1990 ga je ustanovil danes žal že pokojni Dušan Lesjak. Začel je v domači garaži in bil nekaj časa edini zaposleni. Ob- časno mu je pri delu pomagala žena Vlasta. Sčasoma je za po- trebe podjetja preuredil staro domačijo, ki je kmalu posta- la pretesna, zato je leta 2003 kupil večje poslovne in skla- diščne prostore v Braslovčah. Takrat se je tudi začelo pove- čevati število zaposlenih. Raslo je tudi podjetje, ki je najprej v svojem prodajnem programu imelo le folijo za ovijanje palet, zaradi potreb na trgu pa se je število izdelkov iz leta v leto povečevalo. Danes ima Edit na svojem seznamu že 700 izdelkov in približno 1.500 stalnih kup- cev. Posluje zelo dobro in je v svoji dejavnosti eno najbolj specializiranih podjetij v Slo- veniji. Enaindvajset zaposlenih je lani ustvarilo 14,3 milijona evrov čistih prihodkov od pro- daje. Večkrat se je uvrstil med petdeset najboljših malih pod- jetij v državi, je tudi član evrop- skega interesnega združenja Pack Synergy, v katerem je 25 Nova poslovna stavba podjetja Edit vodilnih ponudnikov pakirnih materialov in embalaže. Zaradi nenehne rasti, ki je bila v zadnjem desetletju vsa- ko leto od 10- do 20-odstotna, so tudi prostori v Braslovčah postali pretesni. »Želeli smo se širiti, a se nismo imeli kam,« odločitev o nakupu treh hek- tarjev velikega kompleksa s proizvodno halo in skladi- ščem na območju propadle polzelske tovarne pohištva pojasnjuje Ajda Lesjak Toma- nič, ki vodi podjetje z bratom Alenom Lesjakom. Stavbe nekdanje tovarne so bile do- trajane, zato je bilo treba kar nekaj časa in tudi denarja, da so skladišča obnovili in poslov- no stavbo postavili na novo. Skladiščnih prostorov v Bra- slovčah niso prodali. Trenutno v njih brezplačno »gostujeta« dve podjetji, ki ju je prizadela poplava, kasneje jih bodo od- dajali v najem. Pakirni material in tudi stroji Alen Lesjak poudarja, da so za uspešno zgodbo, ki jo je v treh desetletjih napisalo podjetje, zaslužni predvsem zaposleni. »Če jih ne bi bilo, tudi nas danes ne bi bilo,« pra- vi. Seveda je k uspehu veliko prispeval tudi njihov način dela. »Naši dolgoletni poslovni partnerji pravijo, da nas imajo radi, ker se takoj odzovemo na njihova naročila in marsikdaj gasimo ogenj,« dodaja Ajda Lesjak Tomanič. Kupci pakirnih materialov, ki jih ponuja Edit, so skoraj vsa industrijska podjetja v Slo- veniji, nekaj je tudi trgovskih podjetij, ki tovrstne izdelke po- trebujejo zase ali za nadaljnjo prodajo. Njegovi dobavitelji so večinoma iz Evropske unije, nekaj materiala nabavlja tudi drugod po svetu. Za en izdelek imajo v podjetju več različnih dobaviteljev, saj si ne smejo privoščiti, pravi Ajda Lesjak Tomanič, da katerega izdelka ne bi imeli na zalogi. Tako kot mnoga podjetja, ki so odvisna od uvoza materiala, so se v času korone in zaradi vojne v Ukrajini soočili z manjšimi težavami pri nabavi, a so vse uspešno rešili. Poleg pakirnega materiala Edit prodaja tudi pakirne stro- je, s čimer ustvari le približno pet odstotkov prihodkov. »Pa- kirni stroji so bolj nekakšna dodana vrednost. Tako za nas kot za naše kupce, ki jim tudi svetujemo, kaj kupiti, da bi bil njihov proizvodni proces čim bolj učinkovit. Za stroje jim nu- dimo tudi servis,« pojasnjuje Alen Lesjak. Najpomembnejši domači kupci Edit na tujih trgih ustvari le približno šest odstotkov prihodkov. Ta delež želi v pri- hodnjih letih povečati, a ne za vsako ceno, pravita direktorja. »Tako kot vsa podjetja tudi mi želimo povečati izvoz, vendar to ni naš glavni cilj. V Sloveniji imamo veliko poslovnih par- tnerjev, s katerimi sodelujemo že zelo dolgo, in ti so za nas najpomembnejši,« poudarja Ajda Lesjak Tomanič. Alen Lesjak dodaja, da bi bila ve- čja prodaja na tujih trgih, gre predvsem za države nekdanje Jugoslavije, mogoča le z usta- navljanjem hčerinskih družb in s postavljanjem skladišč, o čemer pa ne razmišljajo. Prav tako zaenkrat ne raz- mišljajo o lastni proizvodnji. Ukvarjajo se sicer z dodelavo materiala, ki ga nabavljajo dru- god, izdelka, ki bi ga proizva- jali sami, pa v svojih poslovnih načrtih še nimajo. Je razlog prevelika zasičenost trga s pa- kirnim materialom in bi bili zato težko konkurenčni? Ajda Lesjak Tomanič priznava, da je na trgu res velika ponudba tovrstnih izdelkov, ampak za kakšnega novega bi se zagoto- vo še našel prostor. Plastika včasih boljša izbira Direktorja Edita pravita, da so se v zadnjih desetih, pet- najstih letih zelo spremenile ponudba njihovih izdelkov in zahteve kupcev. Včasih je bilo le nekaj vrst folij za ovi- janje palet, ki so še vedno njihov najpomembnejši pro- dajni izdelek. »Zdaj je izdel- kov za pakiranje že veliko, v zadnjem času jih je vedno več tudi okolju prijaznih. Vedno bolj se tudi v naši dejavnosti uporabljata besedi bio in eko. A se mi zdi, da pri tem neko- liko pretiravamo, morda tudi zaradi pritiska nekaterih lobi- jev. Prav je, da so izdelki, ki so namenjeni končnemu uporab- niku, iz naravnih materialov. Drugače je v industriji, ki folijo in podobne materiale ločuje in je mogoča njihova 100-odsto- tna reciklaža. Podjetja zato po mojem mnenju niso največji onesnaževalci. Včasih je pla- stika celo boljša izbira. T udi pri nas zbiramo odpadno plastiko in ko se je nabere za tono ali dve, jo odpeljemo v Dinos, kjer jo reciklirajo,« pojasnjuje Alen Lesjak. Tudi Edit ima v svoji po- nudbi zelo veliko izdelkov, ki imajo oznako eko ali bio in so torej okolju prijazni. Podjetja se zanje zanimajo, a se na- kup večinoma pri tem ustavi. Razlog so visoke cene, pravi Ajda Lesjak Tomanič. »Dokler država ali Evropska unija ne bosta določili cen okolju pri- jaznih pakirnih materialov, jih podjetja ne bodo kupovala,« je prepričana. Združili nove in stare čase Alen Lesjak pričakuje, da bo podjetje letos imelo podobne poslovne rezultate kot lani, pri- hodki od prodaje bodo morda nekoliko nižji. Cene materialov so letos nižje, pravi. Lani so na- rasle zaradi vojne v Ukrajini in ker je bil na trgu prisoten strah pred pomanjkanjem, je bilo povpraševanje večje, saj so si mnogi želeli narediti zalogo. Drugi razlog za nižje prihodke sta ohlajanje gospodarstva in z njim povezana manjša poraba. V Editu ne razkrivajo, koliko jih je stala selitev v drugi kraj. »Vsekakor manj, kot če bi vse, kar imamo zdaj na Polzeli, de- lali na novo. Skladišča, ki me- rijo 10 tisoč kvadratnih metrov, smo samo prenovili, upravno stavbo, ki ima 700 kvadratnih metrov, smo postavili na novo. Obdržali smo le nekaj stebrov prejšnje zgradbe, da smo ne- kako ohranili del stare tovarne ter s tem združili nove čase in zgodovino« pravi Alen Lesjak. Novi poslovni in skladiščni prostori bodo podjetju zago- tovo omogočili marsikaj, kar mu prostori v Braslovčah niso. Tudi voljo, da dela še bolje? »Ves čas delamo dobro, volje nam nikoli ne zmanjka. Imeli smo le premalo prostora, ne samo za opravljanje naše de- javnosti, ampak tudi za nove zaposlitve. V Braslovčah nismo imeli več kje sedeti,« odgovarja Ajda Lesjak Tomanič. V Editu že ves čas svoj razvoj fi nancirajo sami. »Nekaj smo privarčevali, zato nam za na- ložbo v nove prostore ni bilo treba najeti večjih posojil. Zelo sem vesel, da je tako. Počutimo se bolj varno in tudi občutek, da nikomur nisi nič dolžan, je dober,« poudarja Alen Lesjak. Foto: Andraž Purg Brat in sestra Alen Lesjak in Ajda Lesjak Tomanič sta druga generacija v družinskem podjetju Edit, ki se že več kot trideset let ukvarja z veleprodajo pakirnega materiala. Alen je v podjetju od leta 2007, Ajda od leta 2019. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 4 1, 12. oktober 2023 GOSPODARSTVO Po dolgem času je v savinj- sko-zasavski regiji naziv naj- boljše gazele dobilo podjetje iz Zasavja. V časopisni hiši Dnevnik, ki že 23 let organizi- ra projekt Gazela, so namreč »zaradi metodologije izbora« umetno ustvarili savinjsko-za- savsko regijo. Doslej so veči- noma zmagovale hitro rastoče družbe iz savinjske regije, kjer je gazel tudi največ in so bile zelo uspešne tudi na državnih Znana je nova lestvica sto najhitreje rastočih podjetij v savinjski regiji Največja gazela je Gorenje, najmanjša Skokec Kmalu bo znano, katero podjetje je glede na rast in uspe- šnost poslovanja v zadnjih petih letih najboljša gazela v državi. Regijski zmagovalci so že znani. Iz savinjsko-za- savske regije se bo za ta naziv, ki ima v poslovnem svetu veliko veljavo, letos potegovalo podjetje Metalia iz Trbovelj, ki se že tri desetletja ukvarja s prevozom razsutih in sipkih tovorov. Med nominiranci sta bili še družbi Vodotehnik iz Žalca in Skitti iz Izlak. Na vrhu lestvice sto najhitre- je rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji je konjiška družba SC Kompoziti. JANJA INTIHAR V zadnjih tednih se je v podjetjih na Celjskem zgo- dilo nekaj kadrovskih spre- memb. Gre za družbe, ki so v lasti tujih korporacij in v katerih so zamenjave na vrhu bolj pogoste kot v pod- jetjih v slovenski lasti. V vodstvu Steklarne Ro- gaška ni več Jima Walsha, ki je bil po prihodu v Rogaško Slatino leta 2013 najprej pol leta predsednik uprave, nato do septembra letos prokurist družbe. Walsh je zdaj sveto- valec v mednarodni korpo- raciji Fiskars Group, ki je la- stnica steklarne od leta 2015. Zadnji slovenski direktor v steklarni je bil Davor Šenija, ki je podjetje vodil do priho- da britansko-irske skupine WWRD v lasti ameriškega zasebnega sklada KPS Capital Partners, ki je potem celotno skupino in z njo tudi Steklar- no Rogaška prodal Fincem. Dve leti po upokojitvi Zdenka Zanoškega je vodstvo celjske tovarne Tastepoint spet postalo mednarodno »mešano« in je zdaj v celoti žensko. Namesto Roberta Ge- rarda Andersona je lastnica, ameriška multinacionalka IFF, za direktorico družbe imenovala Tatjano Šoštarič. V vodstvu kot še ena direkto- rica ostaja Gina Vekua, ki je v IFF zaposlena že več kot 11 let, prej je delala v Moskvi, na direktorskem položaju v Ce- lju je od leta 2021. Tastepoint, nekdanji Etol, je del ameriške multinacionalke od leta 2018, pred tem je bil šest let v lasti izraelskega Frutaroma. Ta- tjana Šoštarič je v preteklosti kot finančnica delala v Sku- pini Aktiva, povezana je bila tudi s pomursko proizvajal- ko eteričnih olj iz rožmarina Vitivo, ki jo je Frutarom Etol pred devetimi leti kupil od Factor banke. Kadrovske spremembe so bile tudi v družbi Scand- stick, ki v Celju deluje od leta 2017. Takrat je istoimenska švedska družba kupila pro- store propadlega Aera Copy in v njih obudila izdelovanje samolepilnih laminatov, ki jih za proizvodnjo samole- pilnih nalepk rabi tiskarska industrija. Vodstvo celjskega Scandsticka je sicer še vedno večinoma švedsko, po novem je v njem tudi Nataša Sara Hartner, ki je doslej kot vod- ja kadrovske in pravne službe izkušnje nabirala že v druž- bah Paloma, Tam Europe in Mariborska livarna. JI Podjetje Kronoterm je prejelo prestižno prizna- nje na področju energet- ske učinkovitosti in traj- nostnega razvoja. Švica, ki velja za izjemno okolj- sko osveščeno državo, je njegovo sanitarno toplo- tno črpalko Eco uvrstila na prvo mesto med vsemi preizkušenimi sanitarni- mi toplotnimi črpalkami evropskih ponudnikov. V Kronotermu pravijo, da je priznanje, ki jim ga je podelilo ugledno švicarsko združenje TSC, pomem- ben mejnik za njihovo pod- jetje. Združenje TSC ima v javnosti veliko zaupanje. V reviji, namenjeni njegovim članom, je Kronotermovo sanitarno toplotno črpalko Eco predstavilo kot vodil- no po učinkovitosti med petimi izbranimi testira- nimi modeli iz celotne Evrope. »To priznanje ne predstavlja zgolj dosežka podjetja Kronoterm, tem- več potrjuje njegovo pre- danost razvoju naprednih in okolju prijaznih tehno- logij. Sledimo viziji trajno- stnega razvoja, ki združuje inovativne pristope, tehno- loški napredek in skrb za okolje,« so sporočili iz pod- jetja in poudarili, da tudi ta črpalka izraža njihovo zavezanost k ustvarjanju bolj trajnostnega sveta. Sanitarne toplotne črpal- ke so izjemno učinkovite in stroškovno ugodne za pripravo tople vode v sta- novanjskih prostorih, poja- snjujejo v Kronotermu. Gre za inovativno tehnologijo, ki izkorišča zrak za ener- getsko varčno ogrevanje vode, s čimer zmanjšuje porabo energije ter prispe- va k zmanjšanju stroškov in manj obremenjuje oko- lje. JI Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospo- darske zbornice so opozo- rili na ključne probleme pri obnovi regije in njenega gospodarstva po poplavi ter na pomanjkanje informacij o načrtovanih rokih in de- javnostih, ki jih pričakuje- jo od vlade. Zavzeli so se za vzpostavitev koordinacije med Gospodarsko zbornico Slovenije, Savinjsko-šale- ško gospodarsko zbornico, Razvojno agencijo Saša ter župani. Direktor zbornice Rok Plankelj je sicer pozdravil hiter odziv vlade po poplavi, a je opozoril na to, da bo ob- nova dolgotrajna. Zanjo bo potreben usklajen pristop z jasno opredelitvijo časovni- ce in finančnega okvirja. Pri tem je izrazil zaskrbljenost, da bi vlada prizadeto gospo- darstvo še dodatno obreme- nila. Člani upravnega odbora zbornice, med katerimi so tudi predstavniki KLS Ljub- no, družbe BSH Hišni aparati ter nekaterih drugih podjetij, ki jih je ujma najbolj priza- dela, so se zavzeli za čim- prejšnjo organizacijo dovolj velikega števila tehničnih pisarn na terenu. V njih naj bi sodelovali tudi lokalni go- spodarstveniki. Spomnili so, da je od poslovanja njihovih podjetij odvisnih približno 5 tisoč delovnih mest. Pozvali so k plačilu že opravljenih storitev, saj nekateri izvajalci za izvedena dela še niso do- bili denarja, ter opozorili na težave z odvozom smeti. Ob tem so izpostavili, da je po- treben sprejem nacionalne- ga programa protipoplavne ureditve slovenskih voda za zaščito urbanih območij. Dr- žava mora zagotoviti denar tako za financiranje inter- vencijskih kot dolgoročnih ukrepov. Seje se je udeležila tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je kot enega ključnih ukrepov na- vedla sprejem in izvedbo državnega prostorskega na- črta, predvsem za Spodnjo Savinjsko dolino. Opozorila je tudi, da je treba postopke javnih naročil poenostaviti ter oblikovati enotni cenik za obnovitvena dela, s čimer bi preprečili oderuške cene tako na državni kot lokalni ravni. JI izborih. Lani je bilo za najbolj- šo gazelo v savinjsko-zasavski regiji in tudi v državi izbrano podjetje Pišek – Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah. Največ gazel v Celju Na regijski lestvici je tudi le- tos med sto najhitreje rastočimi podjetji največ celjskih, kar je glede na število gospodarskih družb v občini tudi razumlji- vo. Lani je bilo celjskih podjetij 20, letos jih je 24. Zanimivo je, da se kljub tolikšnemu številu zelo redko uvrščajo med tri najboljše. Celjanom sledijo podjetja iz žalske občine, ki ima letos 12 gazel, na tretjem mestu so podjetja iz občine Rogaška Slatina, kjer se je na lestvico uvrstilo osem gazel. Četrte so Slovenske Konjice s sedmimi gazelami, peta je občina Velenje s petimi gaze- lami. V večini drugih občin imajo tokrat po eno podjetje, ki ga zaznamuje hitra rast, brez gazel so občine Vitanje, Zreče, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Rečica ob Savinji in Tabor. Hitro rastejo tudi veliki Največji podjetji na lestvici sta Gorenje, ki je lani imelo 2,2 milijarde evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je 173 odstotkov več kot leta 2017, in celjski trgovec z elektriko Ece, ki je v petih letih zabe- ležil približno takšno rast kot velenjski proizvajalec gospo- dinjskih aparatov in je lani ustvaril 338 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Glede na veliko rast cen ele- ktrične energije tolikšna rast ne preseneča. Gorenje je na lestvici na 54. mestu, Ece je sedem mest nižje. Od večjih podjetij so med gazelami še Gic Gradnje, Sip, Kronoterm, Uniforest, RGP, Firšt, Rakan in Hermi. Naj- manjše na lestvici je celjsko podjetje Skokec, ki se ukvar- ja s kurirsko dejavnostjo. Lani je ustvarilo 1,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Med letoma 2017 in 2022 je svoje prihodke povečalo za 120 odstotkov in se uvrstilo na 93. mesto. Prihodke povečali za enajstkrat Tako kot vsa leta doslej tudi letošnjo stotnijo savinjskih ga- zel večinoma sestavljajo dru- žinska podjetja. Na vrhu lestvice je podjetje SC Kompoziti iz Slovenskih Konjic, ki proizvaja izdelke iz plastičnih mas in je v letih od 2017 do 2022 čiste prihodke od prodaje povečalo za kar enajst- krat. Za desetkrat je v zadnjih petih letih prihodke povečalo podjetje Gradnje Marguč, prav tako iz Slovenskih Konjic. Na tretjem mestu je proizvajalec betonskih armatur Rakan iz Celja, ki je od leta 2017 do lani, ko je imel malo več kot 19 milijonov evrov prihodkov, zrasel za 727 odstotkov. Sle- di mu družba Šeško iz Nove Cerkve, ki se ukvarja s ko- vinarsko dejavnostjo in je v petih letih svoje prihodke, ki so lani znašali 16,7 milijona evrov, povečala za malo več kot sedemkrat. Na petem me- stu je še eno celjsko podjetje, ki je veliko rast ustvarilo zara- di drage električne energije. Gre za podjetje Sol Navitas, ki se ukvarja z nameščanjem sončnih elektrarn. Leta 2008 so ga ustanovili menedžerji Celjskega sejma, danes je v la- sti družine Pangerl in Roberta Otorepca. Sol Navitas je lani imel 8,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 556 odstotkov več kot leta 2017 . Med podjetji, ki so v zadnjih petih letih zabeležila indeks ra- sti, višji od 400, so še GT Trans, KO Marguč, Echo Instruments in Logistika Pušnik iz Sloven- skih Konjic, Navig in Jaken iz Šoštanja, Profi iz Žalca, Neno Kop iz Celja, DKLES iz Luč, Kronoterm iz Braslovč in Firšt iz Velenja. Saša regija pričakuje hitrejšo sanacijo Prišli, odšli Še eno priznanje za Kronotermovo inovativnost Kronotermovo sanitarno toplotno črpalko so v Švici uvrstili na prvo mesto med tovrstnimi črpalkami evropskih ponudnikov. (Foto: arhiv podjetja Kronoterm) Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 4 1, 12. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Otroci iz Šmar- tnega v Rožni dolini imajo pri tamkajšnji podružnični osnovni šoli na voljo obno- vljeno otroško igrišče. Ure- dili sta ga Mestna občina Celje in krajevna skupnost. Za razliko od prejšnjega, kjer so imeli na voljo le starejše igralo, peskovnik in gugalnico, je prenovljeno igrišče sodob- no, zaščiteno je z varnostno podlago, na njem so tobogan, gugalnici, leseno plezalo, lesen mostiček, peskovnik in hiška. Mestna občina Celje je zago- tovila malo več kot deset tisoč evrov, krajevna skupnost malo manj kot 2.300 evrov, donatorji so prispevali štiri tisoč evrov. Gradbena dela je izvajalo javno podjetje Zelenice. Pri delu so prostovoljno poma- gali člani domačega gasil- skega društva, predstavniki sveta krajevne skupnosti in nekateri starši otrok, ki obi- skujejo tamkajšnji vrtec in podružnično šolo. TC CELJE – Mestni svetniki soglašali s prodajo stavbe v Vodnikovi ulici Nekoč dijaki, v prihodnje študenti Celjski svetniki so se na nedavni seji strinjali, da Mestna občina Celje proda stavbo nekdanje Ekonom- ske šole Celje s pripadajočim zemljiščem Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. TATJANA CVIRN Mestni svetniki so se strinjali, da bo Andreja Erjavec tudi v naslednjem štiriletnem obdobju vodila Tehnopark Celje. Zbledeli prehodi in nevarna šolska pot CELJE – Pešačenje otrok v šolo je sicer zanje zelo zdravo, a na nekaterih šolskih poteh so lahko ti učenci bolj ogro- ženi od svojih vrstnikov, ki se v šolo pripeljejo z avtom ali avtobusom. Na eno manj varnih poti je opozorila bralka z Ostrožnega, ki pravi, da za otroke, ki iz tega naselja hodijo v OŠ Lava, na cesti manjkajo označeni prehodi za pešce oziroma so ti že tako zbledeli, da se jih slabo vidi. Pred začetkom pouka niso bili obnovljeni tako kot marsikje drugje po Celju. Vprašanja smo naslovili na Mestno občino Celje, kjer se z vsemi opozorili bralke ne strinjajo. Pot je po njenem mnenju nevarna za otroke, ki hodijo v šolo z območja nad gasilskim domom na Ostrožnem. Pri tamkajšnji avtobusni postaji ni prehoda za pešce, med- tem ko je tisti pri gasilskem domu slabo označen. »Avto- mobili se hitro pripeljejo po Gasilski ulici navzdol in po mojem prepričanju bi moral biti tam urejen še kakšen do- daten znak, morda ovira na tleh, ki zmanjšuje hitrost.« V občini menijo, da je omenjeni prehod pri gasilskem domu ustrezno označen, in so pre- pričani, da vozniki upošteva- jo omejitev hitrosti. Na občini namreč navajajo: »Vozila pri- peljejo po hribu iz Gasilske ulice z območja omejene hitrosti (cona 30 km/h). Pre- hod je na križišču Gasilske ulic s prednostno cesto (Ce- sta na Ostrožno), na katerem morajo vozniki hitrost vožnje ustrezno prilagoditi oziroma se pred vključevanjem v glav- no prometno smer ustaviti.« Veje zakrile znak Po mnenju bralke je slabo urejeno že območje nekoliko od omenjenega prehoda, in sicer na stiku Gasilske ulice in Ceste II. grupe odredov, kjer je tudi avtobusna postaja, preho- da za pešce pa ni. Na zelenici je opazila trikotni znak o šolski Igrišče prenovili s skupnimi močmi S tem bo več let prazna stavba v Vodnikovi ulici 10 končno dobila novo vsebino. Mestna občina Celje je stav- bo šole pred leti pridobila z me- njalno pogodbo z državo. Poleg te stavbe je takrat pridobila še Kajuhov dom in telovadnico šole. Fakulteta namerava kupi- ti stavbo nekdanje ekonomske šole za približno 1,5 milijona evrov. Ob prenovi Kajuhovega doma v bližini nekdanje eko- nomske šole bo to območje do- bilo novo podobo in prispevalo k oživljanju mestnega jedra. Manj, kot je bilo ocenjeno Novejši del stavbe bo po načrtih Univerze v Mariboru namenjen študentom. V njem bo osem predavalnic. Starejši del je predviden za strokovne službe fakultete, dekanat, knji- žnico … Fakulteta namerava iz- koristiti tudi podstrešje in klet, pri zunanji podobi stavb pa ne bo večjih sprememb. Ocenjena vrednost nepremič- nine znaša 1,7 milijona evrov, a takšna kupnina za fakulteto oziroma univerzo ni bila spre- jemljiva, ampak je ponudila 1,595 milijona evrov, pri čemer bi Mestna občina Celje plačala dvoodstotni davek na promet nepremičnin. Občina lahko v skladu z zakonom premoženje proda ali ga zamenja pod oce- njeno vrednostjo, če je kupec pravna oseba javnega prava, ki ne opravlja gospodarske de- javnosti, in če pogodbena vre- dnost ni več kot 20 odstotkov nižja od ocenjene vrednosti. Vsi ti pogoji so bili v tem primeru izpolnjeni in zato so se mestni svetniki strinjali s prodajo. Ob- čina bo fakulteti tudi podelila brezplačno služnostno pravico za dostop do stavbe. Ker nekdanja telovadnica ekonomske šole v pogodbi ni zajeta, je svetnico Bredo Arnšek (CŽL) zanimalo, kaj namerava občina z njo. Kot je povedal župan Matija Kovač, fakulteta stavbe ne potrebuje in je v prihodnje predvidena za prodajo, očitno za športne namene, saj v njej že nekaj časa uspešno deluje gimna- stična šola. Posledice poplav V uvodu seje je mestni svet z minuto molka počastil spo- min na Miloša Rovšnika, pred časom preminulega nekda- njega podžupana, mestnega svetnika in predsednika No- gometnega kluba Celje. Župan Matija Kovač je nato svetnike seznanil s škodo po poletnih neurjih in poplavah v občini. Prijavljenih škodnih primerov po neurjih je bilo za 2,5 milijona evrov, od tega na javni občinski infrastrukturi približno 733 tisoč evrov. Po poplavah 4. avgusta je bilo prijavljene škode za več kot 12 milijonov evrov, pri čemer je ta na javni občinski infra- strukturi znašala več kot 3,2 milijona evrov. Kot je napove- dal župan, bo Mestna občina Celje na podlagi teh podatkov pripravila rebalans občinskega proračuna, ki ga bo mestni svet obravnaval na novembrski seji. Zaradi posledic nedavnih poplav, ki so poškodovale po- slovne prostor, skladišča in sta- novanja, so svetniki soglašali z oprostitvijo plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za 17 stanovalcev in podjetij na območju Medloga. Skupna višina nadomestila znaša malo več kot 33 tisoč evrov. Svetniki so sprejeli tudi od- lok o občinskem podrobnem Stavba nekdanje ekonomske šole v Vodnikovi ulici že nekaj let sameva. V prihodnje naj bi v njej delovala fakulteta za logistiko, ki ima zdaj prostore ob Mariborski cesti. (Foto: Andraž Purg) prostorskem načrtu Otok 1, ki predvideva gradnjo in prenovo nekaterih stavb na tem obmo- čju med Trubarjevo, Čopovo in Jurčičevo ulico ter Savinjo. V načrtih so gradnja večsta- novanjske stavbe (vila blok), preoblikovanje trgovske stavbe s stanovanjskimi površinami in z garažo, gradnja oskrbovanih stanovanj in nove transforma- torske postaje. poti, čeprav tam ne ustavlja šol- ski avtobus. Gre za t. i. troznak šolska pot. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je te znake letos razdelil osnovnim šolam v MOC in te so jih posta- vile po lastni presoji in v skladu z načrti šolskih poti. V OŠ Lava, kjer so znak postavili, pravijo, da je name- njen le opozorilu voznikom, da je v bližini šolska pot in da naj bodo bolj pazljivi. »Znak ne rešuje težav, ki jih omenja gospa,« poudarjajo. V šoli so zato tudi sami na osnovi po- bude bralke naslovili vlogo na občinski oddelek za okolje in prostor, naj uredi proble- matiko te šolske poti. Bralka opozarja še na dru- go problematično točko na tej poti, to je prehod za pešce pri poslovno-gostinski stavbi ob Cesti na Ostrožno. »Ta je že čisto zbledel, znake, ki opo- zarjajo na prehod, prekrivajo veje drevesa. Vsak dan grem večkrat po tej poti s psom in avtomobili zelo redko usta- vijo na prehodu,« ugotavlja. V občini pravijo, da so pred začetkom novega šolskega leta tudi letos ob pregledu šolskih okolišev naročili obnovo talne prometne signalizacije. Na omenjeni cesti je pooblaščen vzdrževalec občinskih cest, podjetje Vo-ka Celje, doslej očitno še ni prenovil, zato je občina naročila, naj zadevo ne- mudoma preveri in uredi. Ena- ko mora nadzirati, da zelenje in vejevje dreves ne ovirata vi- dnosti prometne signalizacije, preglednost cestnih priključk- ov in podobno. TC Zbledel prehod na Cesti na Ostrožno, kjer hodijo otroci v šolo na Lavo. (Foto: Andraž Purg) Je pot res dovolj varna? Znaka na desni se ne vidi, prehod je zbledel. (Foto: TB) Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 4 1, 12. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Otroci iz Šmar- tnega v Rožni dolini imajo pri tamkajšnji podružnični osnovni šoli na voljo obno- vljeno otroško igrišče. Ure- dili sta ga Mestna občina Celje in krajevna skupnost. Za razliko od prejšnjega, kjer so imeli na voljo le starejše igralo, peskovnik in gugalnico, je prenovljeno igrišče sodob- no, zaščiteno je z varnostno podlago, na njem so tobogan, gugalnici, leseno plezalo, lesen mostiček, peskovnik in hiška. Mestna občina Celje je zago- tovila malo več kot deset tisoč evrov, krajevna skupnost malo manj kot 2.300 evrov, donatorji so prispevali štiri tisoč evrov. Gradbena dela je izvajalo javno podjetje Zelenice. Pri delu so prostovoljno poma- gali člani domačega gasil- skega društva, predstavniki sveta krajevne skupnosti in nekateri starši otrok, ki obi- skujejo tamkajšnji vrtec in podružnično šolo. TC CELJE – Mestni svetniki soglašali s prodajo stavbe v Vodnikovi ulici Nekoč dijaki, v prihodnje študenti Celjski svetniki so se na nedavni seji strinjali, da Mestna občina Celje proda stavbo nekdanje Ekonom- ske šole Celje s pripadajočim zemljiščem Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. TATJANA CVIRN Mestni svetniki so se strinjali, da bo Andreja Erjavec tudi v naslednjem štiriletnem obdobju vodila Tehnopark Celje. Zbledeli prehodi in nevarna šolska pot CELJE – Pešačenje otrok v šolo je sicer zanje zelo zdravo, a na nekaterih šolskih poteh so lahko ti učenci bolj ogro- ženi od svojih vrstnikov, ki se v šolo pripeljejo z avtom ali avtobusom. Na eno manj varnih poti je opozorila bralka z Ostrožnega, ki pravi, da za otroke, ki iz tega naselja hodijo v OŠ Lava, na cesti manjkajo označeni prehodi za pešce oziroma so ti že tako zbledeli, da se jih slabo vidi. Pred začetkom pouka niso bili obnovljeni tako kot marsikje drugje po Celju. Vprašanja smo naslovili na Mestno občino Celje, kjer se z vsemi opozorili bralke ne strinjajo. Pot je po njenem mnenju nevarna za otroke, ki hodijo v šolo z območja nad gasilskim domom na Ostrožnem. Pri tamkajšnji avtobusni postaji ni prehoda za pešce, med- tem ko je tisti pri gasilskem domu slabo označen. »Avto- mobili se hitro pripeljejo po Gasilski ulici navzdol in po mojem prepričanju bi moral biti tam urejen še kakšen do- daten znak, morda ovira na tleh, ki zmanjšuje hitrost.« V občini menijo, da je omenjeni prehod pri gasilskem domu ustrezno označen, in so pre- pričani, da vozniki upošteva- jo omejitev hitrosti. Na občini namreč navajajo: »Vozila pri- peljejo po hribu iz Gasilske ulice z območja omejene hitrosti (cona 30 km/h). Pre- hod je na križišču Gasilske ulic s prednostno cesto (Ce- sta na Ostrožno), na katerem morajo vozniki hitrost vožnje ustrezno prilagoditi oziroma se pred vključevanjem v glav- no prometno smer ustaviti.« Veje zakrile znak Po mnenju bralke je slabo urejeno že območje nekoliko od omenjenega prehoda, in sicer na stiku Gasilske ulice in Ceste II. grupe odredov, kjer je tudi avtobusna postaja, preho- da za pešce pa ni. Na zelenici je opazila trikotni znak o šolski Igrišče prenovili s skupnimi močmi S tem bo več let prazna stavba v Vodnikovi ulici 10 končno dobila novo vsebino. Mestna občina Celje je stav- bo šole pred leti pridobila z me- njalno pogodbo z državo. Poleg te stavbe je takrat pridobila še Kajuhov dom in telovadnico šole. Fakulteta namerava kupi- ti stavbo nekdanje ekonomske šole za približno 1,5 milijona evrov. Ob prenovi Kajuhovega doma v bližini nekdanje eko- nomske šole bo to območje do- bilo novo podobo in prispevalo k oživljanju mestnega jedra. Manj, kot je bilo ocenjeno Novejši del stavbe bo po načrtih Univerze v Mariboru namenjen študentom. V njem bo osem predavalnic. Starejši del je predviden za strokovne službe fakultete, dekanat, knji- žnico … Fakulteta namerava iz- koristiti tudi podstrešje in klet, pri zunanji podobi stavb pa ne bo večjih sprememb. Ocenjena vrednost nepremič- nine znaša 1,7 milijona evrov, a takšna kupnina za fakulteto oziroma univerzo ni bila spre- jemljiva, ampak je ponudila 1,595 milijona evrov, pri čemer bi Mestna občina Celje plačala dvoodstotni davek na promet nepremičnin. Občina lahko v skladu z zakonom premoženje proda ali ga zamenja pod oce- njeno vrednostjo, če je kupec pravna oseba javnega prava, ki ne opravlja gospodarske de- javnosti, in če pogodbena vre- dnost ni več kot 20 odstotkov nižja od ocenjene vrednosti. Vsi ti pogoji so bili v tem primeru izpolnjeni in zato so se mestni svetniki strinjali s prodajo. Ob- čina bo fakulteti tudi podelila brezplačno služnostno pravico za dostop do stavbe. Ker nekdanja telovadnica ekonomske šole v pogodbi ni zajeta, je svetnico Bredo Arnšek (CŽL) zanimalo, kaj namerava občina z njo. Kot je povedal župan Matija Kovač, fakulteta stavbe ne potrebuje in je v prihodnje predvidena za prodajo, očitno za športne namene, saj v njej že nekaj časa uspešno deluje gimna- stična šola. Posledice poplav V uvodu seje je mestni svet z minuto molka počastil spo- min na Miloša Rovšnika, pred časom preminulega nekda- njega podžupana, mestnega svetnika in predsednika No- gometnega kluba Celje. Župan Matija Kovač je nato svetnike seznanil s škodo po poletnih neurjih in poplavah v občini. Prijavljenih škodnih primerov po neurjih je bilo za 2,5 milijona evrov, od tega na javni občinski infrastrukturi približno 733 tisoč evrov. Po poplavah 4. avgusta je bilo prijavljene škode za več kot 12 milijonov evrov, pri čemer je ta na javni občinski infra- strukturi znašala več kot 3,2 milijona evrov. Kot je napove- dal župan, bo Mestna občina Celje na podlagi teh podatkov pripravila rebalans občinskega proračuna, ki ga bo mestni svet obravnaval na novembrski seji. Zaradi posledic nedavnih poplav, ki so poškodovale po- slovne prostor, skladišča in sta- novanja, so svetniki soglašali z oprostitvijo plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za 17 stanovalcev in podjetij na območju Medloga. Skupna višina nadomestila znaša malo več kot 33 tisoč evrov. Svetniki so sprejeli tudi od- lok o občinskem podrobnem Stavba nekdanje ekonomske šole v Vodnikovi ulici že nekaj let sameva. V prihodnje naj bi v njej delovala fakulteta za logistiko, ki ima zdaj prostore ob Mariborski cesti. (Foto: Andraž Purg) prostorskem načrtu Otok 1, ki predvideva gradnjo in prenovo nekaterih stavb na tem obmo- čju med Trubarjevo, Čopovo in Jurčičevo ulico ter Savinjo. V načrtih so gradnja večsta- novanjske stavbe (vila blok), preoblikovanje trgovske stavbe s stanovanjskimi površinami in z garažo, gradnja oskrbovanih stanovanj in nove transforma- torske postaje. poti, čeprav tam ne ustavlja šol- ski avtobus. Gre za t. i. troznak šolska pot. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je te znake letos razdelil osnovnim šolam v MOC in te so jih posta- vile po lastni presoji in v skladu z načrti šolskih poti. V OŠ Lava, kjer so znak postavili, pravijo, da je name- njen le opozorilu voznikom, da je v bližini šolska pot in da naj bodo bolj pazljivi. »Znak ne rešuje težav, ki jih omenja gospa,« poudarjajo. V šoli so zato tudi sami na osnovi po- bude bralke naslovili vlogo na občinski oddelek za okolje in prostor, naj uredi proble- matiko te šolske poti. Bralka opozarja še na dru- go problematično točko na tej poti, to je prehod za pešce pri poslovno-gostinski stavbi ob Cesti na Ostrožno. »Ta je že čisto zbledel, znake, ki opo- zarjajo na prehod, prekrivajo veje drevesa. Vsak dan grem večkrat po tej poti s psom in avtomobili zelo redko usta- vijo na prehodu,« ugotavlja. V občini pravijo, da so pred začetkom novega šolskega leta tudi letos ob pregledu šolskih okolišev naročili obnovo talne prometne signalizacije. Na omenjeni cesti je pooblaščen vzdrževalec občinskih cest, podjetje Vo-ka Celje, doslej očitno še ni prenovil, zato je občina naročila, naj zadevo ne- mudoma preveri in uredi. Ena- ko mora nadzirati, da zelenje in vejevje dreves ne ovirata vi- dnosti prometne signalizacije, preglednost cestnih priključk- ov in podobno. TC Zbledel prehod na Cesti na Ostrožno, kjer hodijo otroci v šolo na Lavo. (Foto: Andraž Purg) Je pot res dovolj varna? Znaka na desni se ne vidi, prehod je zbledel. (Foto: TB) Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 4 1, 12. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Neurja, ki so občino Laško prizadela v maju in ju- liju, ter poplave v avgustu so botrovali popravkom letošnjega proračuna, posledicam poplav se morajo v občinski upravi prilagajati tudi pri pripravi proraču- na za prihodnje leto. Občinski svetniki so na zadnji seji tako potrdili drugi letošnji rebalans ter v prvi obravnavi predlog proračuna za leto 2024. Seznanili so se tudi s poročilom o avgustovski poplavi, ki je v občini Laško povzročila visoko škodo. Župan je ob tem opozoril, da morajo biti protipoplavni ukrepi iz- vedeni celostno na celotnem porečju Savinje, saj v na- sprotnem primeru ne bodo prinesli želenih učinkov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Za večjo kakovost bivanja Dobili novega častnega občana Kanalizacijo gradijo v več delih širšega območja Laškega, najob- sežnejša dela opravljajo v naselju Strmca. (Foto: BA) Naziv častni občan Občine Laško bo letos prejel dr. Rafael Cajhen. Ob 90-letnici, ki jo je praznoval marca letos, so mu na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je bil dolga leta profesor, pripravili poseben dogodek. (Foto: Občina Laško) LAŠKO – Načrtovane projekte nameravajo dokončati kljub visokim stroškom zaradi poplav Ujme krojijo občinske finance Skupna škoda po poplavi je v občini Laško ocenjena na 11,7 milijona evrov, intervencijski stroški so znašali približno 770 tisoč evrov. Poplavljenih je bilo približno 150 zgradb, štirje hektarji površin, 12 kilometrov cest, 7 kilometrov kanalizacije, sprožilo se je 16 plazov. Škoda je največja na stanovanjskem, cestnem, komunalnem in go- spodarskem področju. Najbolj prizadete so bile krajevne sku- pnosti Laško, Rimske Toplice in Marija Gradec. V Breznem so morali izseliti pet oseb, za- radi hudih poškodb stavbe ver- jetno za stalno. Laško je bilo tri dni prometno nedostopno iz vseh strani. Po glavni cesti je tekla Savinja, neprevozne so bile ceste proti Celju, Rimskim Toplicam, Marija Gradcu in Jurkloštru. Ekipe so bile med 4. in 6. avgustom ves čas na te- renu, sodelovalo je približno 150 gasilcev in 30 delavcev Ko- munale Laško ter nekaj izvajal- cev z gradbeno mehanizacijo. S temi podatki je svetnike seznanil poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Laško Bo- jan Špiler. Svetniki so se stri- njali, da je sistem posredovanja ob poplavah v občini deloval učinkovito in da je bilo delo dobro opravljeno. Župan Mar- ko Šantej se je zahvalil štabu civilne zaščite, gasilcem, poli- ciji, gospodarstvenikom, hu- manitarnim organizacijam in vsem drugim, ki so pomagali v posredovanju ob poplavah ter pri odpravi posledic. Poudaril je, da je ključno, da se čim prej izvedejo načrtovani protipo- plavni ukrepi in da morajo biti ti na porečju Savinje izvedeni Laško je bilo tri dni prometno ne- dostopno iz vseh strani. Po glavni cesti je tekla Savinja, neprevozne so bile ceste proti Celju, Rimskim Toplicam, Marija Gradcu in Jurklo- štru. (Foto: Boris Vrabec) celostno. »Delni ukrepi ne re- šujejo težave. Edina rešitev je, da se lotimo porečja Savinje v celoti, od Zgornje Savinjske do- line do njenega izliva v Savo v Zidanem Mostu. Če bodo ukre- pi izvedeni samo v njenem zgornjem toku, bo to razmere v Laškem kvečjemu še poslab- šalo,« je opozoril. V svetniški skupini Mlada moč občine Laško (MMOL) so se odločili, da bodo sejnino tokratne seje namenili prizadetim občanom v poplavah, ter k temu pozvali tudi druge svetnike. Avgust spremenil načrte Poplave in drugo burno po- letno vremensko dogajanje so vplivali tudi na letošnji občin- ski proračun ter na načrtova- nje finančnih prihodkov in odhodkov za prihodnje leto. Vremenske nevšečnosti so na- mreč povzročile veliko inter- ventnih stroškov predvsem na gospodarski javni infrastruktu- ri, zlasti pri obnovi makadam- skih odsekov cest. Pri odpravi posledic škode je občina odvi- sna tudi od državne pomoči. »Najnujnejših del se bomo loti- li še letos, drugih v prihodnjih letih,« je dejal župan. Prihodki v predlogu drugega popravka letošnjega proračuna znašajo 26,6 milijona evrov in so gle- de na prvi popravek proračuna višji za 300 tisoč evrov. Pred- videni odhodki v višini 27,3 milijona evrov so glede na prvi rebalans nižji za približno 1,4 milijona evrov. Načrtovana zadolžitev pri bankah v višini 2,5 milijona evrov letos ne bo potrebna, je bilo mogoče sli- šati na seji, saj se je izvajanje nekaterih naložb zamaknilo v prihodnje leto. Iskanje prihrankov »Proračun za prihodnje leto bi bil precej drugačen, če ne bi bilo letošnjega avgusta. Is- kati bomo morali prihranke na vseh področjih,« je dejal župan Marko Šantej. »Pri nje- govi pripravi nas je vodilo to, da moramo kljub obsežni sa- naciji po poplavi končati tudi vse projekte, ki jih izvajamo in se sofinancirajo iz držav- nih ali evropskih virov.« To so gradnja kanalizacijskega omrežja, dokončanje športne dvorane v Rimskih Toplicah, prizidek k zdravstvenemu domu v Laškem, energetske obnove javnih zgradb in na- mestitev fotovoltaike … Prihodki v predlogu pro- računa za leto 2024 so pred- videni v višini približno 24 milijonov evrov in so glede na sprejeto spremembo pro- računa za letos nižji za dva milijona evrov. Odhodki, ki v predlogu znašajo 28,5 mi- lijona evrov, so v primerjavi s sprejetim načrtom za leto 2023 nižji za približno četrt milijona evrov. Načrtovana zadolžitev pri bankah v višini 3,65 milijona evrov je predvi- dena v primeru uresničitve vseh predvidenih razvojnih projektov. V odboru za gospo- darstvo so opozorili na velik razkorak med načrtovanimi prihodki in odhodki za leto 2024 ter predlagali, da pripra- vljavci proračuna do njegove druge obravnave prevetrijo stroškovni in prihodkovni del občinskih financ. LAŠKO – Občinski svetni- ki so na zadnji seji potrdili letošnje prejemnike najviš- jih občinskih priznanj. Ob- čina Laško bo dobila tudi novega častnega občana. Ta laskavi naziv si bo priho- dnji mesec nadel zaslužni profesor dr. Rafael Cajhen, nestor slovenske regulacij- ske tehnike. Najčastnejše priznanje občine bo prejel za izjemno življenjsko delo na znanstvenem, izobraže- valnem in gospodarskem področju. Kot strokovnjak za teori- jo in tehnologijo regulacij, energetsko elektroniko in elektronska krmilja v močno- stni elektroniki je dr. Rafael Cajhen sodeloval s tujimi in z domačimi inštituti in pod- jetji. Izumil je univerzalni tranzistorski regulator in tranzistorske krmilne napra- ve za šestfazne usmernike, ti- ristorski sistem za vzbujanje sinhronih električnih genera- torjev tovarne Rade Končar v Zagrebu in še več drugih na- prav. Pomembno je tudi nje- govo pedagoško delo. Napisal je več kot sto strokovnih in znanstvenih del, od tega več knjig in učbenikov. Njegovo delo je tudi knjiga Nogomet v Laškem. Na slovesnosti ob občin- skem prazniku, 7. novem- bru, bo župan Marko Šantej podelil še dva zlata grba, tri srebrne in dva bronasta. Z zlatim bosta nagrajena Ivan Medved za življenjsko delo na kulturnem področju in Laška pihalna godba za dolgoletno uspešno delo na glasbenem področju. Srebr- ne grbe bodo prejeli Silve- ster Brumec za prispevek k razvoju košarke v Laškem, Franc Šolar za dolgoletno predano delo na področju če- belarstva in Jelka Kapun za predano delo na kulturnem, humanitarnem in vzgojno- -izobraževalnem področju. Bronasti priznanji bosta šli v roke prizadevni ekološki kmetovalki Katarini Očko ter lastnikom Gostišča Ča- ter za dolgoletno uspešno delo na področju gostinstva in turistične dejavnosti. BA LAŠKO – Največji letošnji projekt v občini je gradnja več kot štiri milijone evrov vredne kanalizacije, ki jo v višini približno 2,7 milijona evrov sofinancira Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Gradnja je razdeljena v več sklopov, za večino je Občina Laško podpisala pogodbo s podjetjem AGM Nemec, pri gradnji sodeluje tudi podje- tje Hidroplanum. Na več od- sekih so dela že končana, v celoti bodo do konca leta. Tako je že zgrajeno kanali- zacijsko omrežje na območju Marija Gradca in Radobelj, kjer je na cestišču tudi že nova as- faltna prevleka. Izvedena so tudi dela na območju Lahom- ška, tam bodo cestišče v teh dneh še asfaltirali. Na drugih območjih (Taborje, Kopitar- jeva, Čopova in Šercerjeva ulica, Rožnik ter Strmca) se gradnja postopoma končuje. Dela pospešeno izvajajo na Strmci, kjer so na terenu kar tri ekipe, pravi župan Občine Laško Marko Šantej. »Na teh območjih so zaradi del še ve- dno občasni obvozi, potrebne so tudi prilagoditve šolskih prevozov. Načrtujemo, da bo tako še v oktobru in delu novembra. Nato bo ponovno vzpostavljen običajen režim šolskih prevozov,« pojasnjuje župan in občane prosi za ra- zumevanje. Z gradnjo približno šest kilometrov nove ločene ka- nalizacije, štirih črpališč in razbremenilnika bo urejena komunalna infrastruktura, s katero bodo v občini izboljša- li kakovost bivanja občanov. Po gradnji kanalizacije bo na ustrezno čiščenje komunal- nih odpadnih vod dodatno priključenih 430 prebivalcev občine. S tem bodo v laški občini dosegli 93-odstotno priključenost občanov na ka- nalizacijo. BA Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 4 1, 12. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Minuli četrtek so se v avli Doma II. slovenskega tabora že tradicionalno zbrali stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela, varo- vanci VDC Muc iz Braslovč ter člani Medobčinskega Društva Sožitje Žalec. Na druženju sicer ni bilo stano- valcev Doma upokojencev Franca Salamona Trbovlje – enote Prebold in stanovalcev Zavoda sv. Rafaela Vransko, vsi prisotni pa so tam bili z mislijo, da je v družbi lepše. EVA RUDMAN Kje je škode največ? Z Almo tokrat v Laško LAŠKO – Če so lani udeleženci prvega Alminega literarnega pohoda spoznavali njeno rojstno Celje, se povzpeli do hiše v Pečovniku, kjer je živela s svojo prijateljico Theo Schreiber Gammelin, in do pokopališča na Svetini, kjer je pokopana, bo letos pot vodila po Alminih literarnih poteh v Laškem in okolici. Dogodek sta lani v okviru praznovanja rojstnega dne Alme M. Karlin zasnovala Tibor Hercigonja in Jerneja Jezernik, avtorica dveh biografi j o Almi M. Karlin in prevajalka njenih knjig. Slednja je ob Zavodu Jnana Bhaki Prada Trust tokrat glavna organizatorka pohoda, ki se bo začel v soboto z zborom ob 9. uri pred Kulturnim centrom Laško. Letos prevedeni Almini popotni dnevniki po domačih krajih kažejo, da so ji bile poti po Laškem in oklici še posebej pri srcu, zato se bodo udeleženci najprej sprehodili po mestu in se nato odpravili do cerkve sv. Mihaela nad Laškim, do Kuretnega in tamkajšnje cerkve sv. Katarine ter še do cerkve sv. Krištofa. Alenka Hren Medved iz OKC in Jerneja Jezernik bosta poskrbeli za literarni del pohoda, ki se bo končal v Hotelu Špica. TC Viseči most dočakal obnovo ŽALEC – Dobrobit starejših je družbena odgovornost Srečanje in druženje sta najboljša spodbuda Ob popoldanskih urah so se stanovalci, varovanci in člani družili ob prijetni glasbi skupine Ubrane strune na pri- reditvi Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Nasmehi na njihovih obrazih so potrdili, da osrednje geslo srečanja – »Ko spregovori srce, zmore glava in zmorejo roke« – res drži. Na odru so se zvrstili tudi nastopi stanovalcev in varovancev, predstavile so se knjižničarke, ki v domovih in centrih prostovoljno bere- jo stanovalcem, s prisotnimi so se na srečanju družili tudi podžupan Občine Prebold Branko Verk in županja Ob- čine Vransko Nataša Juhart, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, podžupa- nja Občine Žalec Tanja Basle, direktor Doma Nine Pokorn Tomaž Lenart in direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko. Čeprav je užitek opazovati nasmejane obraze starostni- kov, je javnost v zadnjih te- dnih razburilo nekaj zgodb iz tujine in Slovenije o skrajno neprimernem in kaznivem ravnanju nekaterih zaposle- nih s starostniki v domovih za starejše. Javnost se je zgrozila, vsak je imel v mislih svojega člana družine, ki ga zaupa ne- kemu zavodu z mislijo, da se tam počuti sprejeto in varno. Kako takšne zgodbe doživlja- jo vodilni Doma Nine Pokorn Podobno stališče zavzema tudi direktorica Doma upo- kojencev Polzela Eva Jenko, ki prav tako poudarja ničel- no toleranco do kakršnega- koli nasilja: »Delo poteka timsko, delavci so za svoje delo strokovno usposoblje- ni in ga opravljajo v skladu s svojimi znanji. Zaposleni imajo s svojimi vodji redna srečanja, kjer se še dodatno seznanjajo, kako pomembno je, da imamo do starostnikov še posebej strpen in spoštljiv odnos.« Zagotavljanje kadra ni splošna težava? V Domu Nine Pokorn Gr- movje imajo težave tako z ohranjanjem obstoječega kot s pridobivanjem novega kadra, pravi Lenart: »Veliko težavo imamo pri pridobivanju kadra za delo v kuhinji ter bolničar- jev. Naš dom izvaja tudi sto- ritev pomoč na domu za štiri občine in se prav tako srečuje- mo s pomanjkanjem socialnih oskrbovalk. Potrebe v doma- čem okolju so velike, žal je na voljo vedno manj oseb, ki bi bile pripravljene izvajati delo socialne oskrbovalke.« Nekoliko drugačno je stanje v Domu upokojencev Polzela, kjer kadrovske stiske trenutno ne občutijo. To pripisujejo več predhodno sprejetim potezam ter po besedah Lenkove splo- šnemu zadovoljstvu na delov- nem mestu: »Uspelo nam je pritegniti tudi kader, ki nado- mešča odsotne delavce. Že v preteklosti smo napotili de- lavce na izobraževanja, pred- vsem na področju pridobiva- nja NPK socialni oskrbovalec, prav tako izvajamo interna in eksterna izobraževanja in usposabljanja. Trudimo se, da bi delavcem omogočili varne pogoje dela in da bi se pri nas dobro počutili.« Tako je pred Domom upo- kojencev Polzela trenutno bolj prijeten‹ izziv, uresni- čitev katerega bo velik do- prinos stanovalcem: »Dom upokojencev Polzela je sredi izvajanja naložbe, s katero bomo pridobili prizidek k domu. Naložba je vredna več kot 5,5 milijona evrov, z njo bomo zagotovili bivalni standard za naše stanoval- ce. V prizidku bodo dvo- in enoposteljne sobe, skupno 54 mest. To nikakor ne pomeni povečanja zmogljivosti obsto- ječega doma, ki bo še vedno ponujal 224 mest.« Grmovje in Doma upokojen- cev Polzela? Ključen je pristen odnos Da v Domu Nine Pokorn Grmovje ostro obsojajo vsako nasilje, je jasen direktor T omaž Lenart: »Naš koncept dela te- melji na t. i. kulturi usklaje- nega odnosa. Gre za human pristop pri delu, kjer je na pr- vem mestu pristen odnos med stanovalcem in zaposlenim. V ›partnerskem odnosu‹ načrtu- jeta potek življenja glede na socialne in zdravstvene potre- be posameznega stanovalca ter izražene želje. Vsi naši zapo- sleni so šli skozi izobraževal- ni proces dela, imamo zapisan ›kompetenčni model‹ ter obli- kovane vrednote, predvsem pa šteje srce posameznika, ki se je izoblikovalo skozi vzgojo in izobraževalni sistem.« Ljubno ob Savinji . . 104 Nazarje. . . . . . . . . 100 Rečica ob Savinji. . . . 95 Luče . . . . . . . . . . . . 91 Žalec . . . . . . . . . . . 76 Polzela . . . . . . . . . . 47 Gornji Grad . . . . . . . 44 Mozirje . . . . . . . . . . 42 Šoštanj . . . . . . . . . . 32 Braslovče . . . . . . . . 31 Šmartno ob Paki. . . . 21 Celje. . . . . . . . . . . 12,5 Laško . . . . . . . . . . . 12 Velenje . . . . . . . . . . 10 Prebold . . . . . . . . . . 6 Solčava . . . . . . . . . . 2,6 Levški viseči most bo zaradi vzdrževalnih del zaprt do konca oktobra. (Foto: BA) CELJE – Do predvidoma 27. oktobra bo zaprt Lev- ški oziroma viseči most v Medlogu. Kot so sporočili iz Mestne občine Celje, bo javno podjetje Zelenice v tem času obnovilo pohodne površine mostu. Dotrajane in zlomljene lesene deske so morali v zadnjem času že večkrat zamenjati, tokrat se bodo obnove pohodne površine lotili v celoti. Viseči most je del prilju- bljene krožne sprehajalne poti ob Savinji. Že večkrat so se na družbenih omrež- jih pojavili pozivi Celjanov k njegovi obnovi. Ob poplavah v avgustu so se vrstili tudi komentarji, da je most za sprehajalce nevaren, a so v Mestni občini Celje zatrdi- li, da brv za sprehajalce ne predstavlja nevarnosti. Vse- eno so se odločili, da bodo pohodno površino mostu v celoti obnovili in s tem poskrbeli za večjo varnost sprehajalcev. BA SAVINJSKA DOLINA – Znane so uradne ocene ško- de po letošnjih avgustovskih poplavah. Savinjska regija je med najbolj prizadetimi. Največ škode je povodenj na podlagi uradnih ocen, ki so jih občine vnašale v sistem Ajda, povzročila v občini Ljubno ob Savinji (104 mi- lijone evrov). Sledijo obči- ne Nazarje (100 milijonov evrov), Rečica ob Savinji (95 milijonov evrov) in Luče (91 milijonov evrov). Nekateri župani ob tem opozarjajo, da so lahko stroški obnove bistveno višji od stroškov ocenjene škode. Zbiranje podatkov v za- starelem in neprilagojenem sistemu Ajda, v katerega so vnašali podatke o škodi, je bilo po poročanju Večera za mnoge manjše občine velik zalogaj. Celjska občina, ki v teh poplavah ni utrpela večje škode, je manjšima občina- ma Gornji Grad in Braslovče celo pomagala tako, da jima je za 14 dni »posodila« svoje uslužbence. Kje so montažne hiše? Zagotovo je najhuje tam, kjer so družine ostale brez strehe nad glavo. Na Ljub- nem ob Savinji je največ ško- de v naseljih Trbiž in Rastke. Tam si bo moralo življenje povsem na novo ustvariti trinajst družin. »Trudimo se, da bi najprej njim omogočili možnosti gradnje oziroma na- kupa drugih hiš, da bi lahko začele ustvarjati na novo, ker je njihovo psihično stanje iz dneva v dan težje. Vsi bi radi nekaj počeli, vsi bi radi nekaj ustvarjali. A jim ne moremo trenutno nič ponuditi,« je po poročanju Večera že ob obisku predsednice države Nataše Pirc Musar opozarjal župan Ljubnega Franjo Nara- ločnik. Občina je sicer pripra- vila spisek zemljišč, jih posla- la soglasodajalcem, nekaj jih je že odgovorilo. Na tej točki so torej stvari trenutno obsta- le. Kaj naj ti občani storijo, se tako še vedno ne ve. »Kako naj kupi parcelo? To so zelo hude situacije. Ljudje so vse vložili v svoje hiše, ki jih zdaj ni več ali so tako poškodova- ne, da v njih ne morejo ostati. Računam na izjave, ki so jih dali premier in ministri, da bo država zgradila montažne hiše. Občina naj bi poskrbela za zemljišča, z lastniki uredi- la menjave ali karkoli že, da bi ljudje lahko čim ugodneje prišli do zemljišč, država pa naj bi poskrbela za gradnjo. Upam, da te besede držijo. Ker v nasprotnem primeru ne vem, kako bo. Ljudje ne morejo sami postaviti novih hiš, občine pa tudi nimamo sredstev, da bi te hiše gradili,« je Naraločnik še povedal za Večer. Skrbi jih struga Savinje Veliko sivih las povzročajo tudi plazovi. »Na Poljani v ob- čini Rečica ob Savinji se do- besedno trga hrib, a ni nikjer zraven vode. Velika kmetija z dvema stanovanjskima hi- šama in s kupom gospodar- skih objektov je ogrožena,« je za Večer razmere opisala županja Majda Potočnik. Še bolj občane skrbi struga Sa- vinje. »Ljudje so nestrpni. Na našem delu Savinje, ki sodi v Naturo 2000, je v strugi en sam bager. Sicer smo predla- gali seznam izvajalcev, ki bi lahko pomagali pri čiščenju struge, a se niso kaj veliko zmenili. Menda bo oktobra eden od teh začel delati. Ljudje se bojijo. Ker če pri- de večje deževje, bomo spet postali veliko razlivno obmo- čje,« je za omenjen medij še opozorila Potočnikova. ŠO (v mio. evrih) Starostniki se tradicionalnega vsakole- tnega srečanja veselijo. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 4 1, 12. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR – Ponikva gostila 20. srečanje kmetov iz vse države Besede »mičejo«, zgledi vlečejo ŠTORE – Malo manj kot sedem kilometrov novih ka- nalizacijskih vodov in 128 novih priključkov za gospo- dinjstva – to je rezultat sode- lovanja Občine Štore v sklopu projekta Odvajanje in čišče- nje odpadnih voda v porečju Savinje. V občini Vojnik so dela v sklopu tega projekta končali že februarja. V občini Celje izvajalca čaka še nekaj dela pri polaganju zaključne- ga sloja asfalta v Zagradu in Pečovniku. »Vesel sem sodelovanja z Mestno občino Celje in Občino Vojnik. Dokazali smo, da zna- mo stopiti skupaj in uspešno izpeljati projekt,« je ob koncu projekta v občini Štore pove- dal tamkajšnji župan Miran Jurkošek. V Štorah so s so- delovanjem pri projektu pri- dobili malo manj kot sedem kilometrov kanalizacijskih vo- dov v naseljih Draga, Opoka, Prožinska vas, spodnje Štore, Lipa, Pečovje ter na območju nad Stolarno. Naložba je bila vredna malo manj kot 2,1 milijona evrov. Dijaški teden solidarnosti CELJE – Minuli teden so dijaki Šolskega centra Celje posvetili solidarnosti in poskr- beli za številna dobra dela. Že po avgustovskih poplavah so zbirali sredstva za sošolce na območjih, ki so utrpela največjo škodo. Tokrat so podarjali knjige in zbirali igrače za Vrtec Mozirje ter spoznavali pomen aktivnega državljanstva in različnih oblik pomoči ljudem v stiski. Mladi so prisluh- nili tudi pogovoru s predsednikom društva Enostavno pomagam Milanom Ninićem in z vodjo celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje mag. Natalijo Plemenitaš Fuchs. Vrhunec dogajanja je bil četrtkov celodnevni dogodek v atriju ŠC Celje, kje se je z različnimi dejavnostmi, povezanimi s solidarnostjo, predstavilo vseh pet srednjih šol, ki delujejo v okviru centra. Šolski center organizira podoben dogodek vsako leto, a vsakič na drugo temo. Njegov namen je povezovanje dijakov prvih letnikov z vrstniki in učitelji. TC Prvi Maksimilijanov dan Na Slomu pri Ponikvi, v rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika kmetov, sloven- skega kmetijstva in kmetijskega slovstva, je bilo mi- nulo nedeljo tradicionalno, 20. vseslovensko srečanje kmetov, ki ga pripravlja Kmetijsko-gozdarska zbor- nica Slovenije (KGZS). Predsednik zbornice Roman Žveglič je na slavnostni akademiji dejal, da sloven- ska politika kmetom otežuje delo. Zato želijo skupno oblikovanje zakonodaje, ki bo sprejemljiva za kmete in potrošnike ter bo izvedljiva v praksi. TINA STRMČNIK »Naš kmečki stan bo storil, kar mora. Ne obupujemo, še vedno orjemo in sejemo, saj je le tako možno upati na žetev. Želim si, da bi bile žetve obilne, tako v dobro kmetov kot v dobro potrošnikov. Ne moremo pristati zgolj na razvrednoteno vlogo hrane za preživetje. Slovenska hrana je bistveno več. Je dar, dostojanstvo, slovenska identiteta in pogoj za naš obstoj.« Za vodilno Slomškovo mi- sel so člani organizacijskega odbora srečanja tokrat izbrali rek »Besede ›mičejo‹, zgledi vlečejo« in v središče leto- šnjega jubilejnega druženja postavili pomen tega, da kmetje povezano sodelujejo in z zgledom nadaljujejo delo svojih prednikov. Žveglič je dejal, da so se po letošnjih ujmah, ki so zajele velik del države, pokazali številni zgledi, ki so opozorili na po- men takojšnje pomoči. Tudi kmetje so bili med prvimi, ki so pomagali, kjer je le bilo možno. »Spomladi smo bili deležni očitkov, kako velike traktorje imamo. Po ujmah smo ravno zaradi teh lahko nudili prvo pomoč – s svojo mehanizacijo smo reševali tudi otroke iz vrtcev in šol. Takrat očitkov o velikih trak- torjih ni bilo.« Evropa in kmetijstvo na preizkušnji Po besedah Žvegliča je da- nes skupni duh Evrope na ve- liki preizkušnji, kmetijstvo, ki je jedro tega skupnega, je še toliko bolj v nezavidljivem položaju. Predsednik KGZS je dejal, da se kmetje soo- čajo z izjemnimi okoljskimi omejitvami glede uporabe sredstev za varstvo rastlin in glede gnojenja. Življenje jim greni tudi nenaklonjenost do CELJE – Mestna občina, zavod Celeia, pokrajinski muzej ter turistično in kul- turno društvo so za danes pripravili prvi Maksimi- lijanov dan. 12. oktobra ima namreč god sv. Ma- ksimilijan Celjski, škof in mučenec, zavetnik mesta in sozavetnik Škofi je Celje. Ideja za dan, posvečen zavetniku mesta, je nastala, da bi Celjani bolje spoznali zgodovino svojega mesta, se ob tem povezali in čuti- li večjo pripadnost lokalni skupnosti. Malo je namreč mest, ki se lahko pohvalijo s svojim zavetnikom, kot to velja za Celje. Od 13. ure bo tako danes (četrtek) na Glavnem trgu pestro dogajanje. Na ogled bodo otroška lutkovna pred- stava, občasna razstava o sv. Maksimilijanu Celjskem in igrana interpretacija razsta- ve. Ustvarjali bodo ljubitelj- ski likovniki in oblikovalci gline, nastopili bodo glas- beniki Glasbene šole Celje, GCC Pop zbor in Funk Fact Band … Obiskovalci se bodo lahko podali na voden ogled po mestu, kjer je še mogo- Končujejo gradnjo kanalizacije Na Glavnem trgu je mag. Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje pripravil občasno razstavo na prostem z naslovom Sveti Maksimilijan Celjski. (Foto: arhiv MOC) Ob tem je občina na številnih odsekih obnovila vodovod, uredila javno razsvetljavo, razširila cestišče, položila robnike. V spodnjih Štorah je dogradila del pločnika ob državni cesti. Za omenjene izboljšave je namenila doda- tnih 250 tisoč evrov. »Zaradi omenjenih izboljšav so vsa dela trajala nekoliko dlje. A mislim, da so bila smotrna,« je dejal Jurkošek. Vsem ob- čanom se je zahvalil za potr- pežljivost, saj je med obnovo nastajalo precej zastojev na glavni cesti Celje–Štore–Šen- tjur, potrebni so bili obvozi. Nekaj dela jih še čaka Izvajalci so na petih ob- močjih v mestni občini Celje (MOC) že zgradili predvideno kanalizacijsko omrežje. Gre za 17 kilometrov novih ka- nalizacijskih cevi, 12 črpališč in 418 novih hišnih priključk- ov. Nekaj dela jih še čaka pri polaganju zaključnega sloja asfalta na območju Zagrada in Pečovnika. Celjski župan Matija Kovač se je zahvalil za razumevanje občanov, ki so bili potrpežljivi med izva- janjem projekta, vrednega pri- bližno 4,7 milijona evrov. Ob tem je MOC iz proračuna za obnovo vodovodov namenila 1,5 milijona evrov, za uredi- tev Obrtne ceste pol milijona evrov, 700 tisoč evrov pa za ureditev odvodnjavanj in pre- plastitve cest. Vojniški župan Branko Petre je povedal, da so tam- kajšnji sklop novega kanali- zacijskega omrežja v dolžini treh kilometrov končali že februarja. V sklopu naložbe, vredne 700 tisoč evrov, se je na omrežje priključilo 73 go- spodinjstev. Občina načrtuje rešitev kanalizacijskih izzivov še v Gmajni in Socki, v Iven- ci naj bi bila gradnja tovrstne infrastrukture končana v za- četku naslednjega leta. TS Celotna izvedba projekta Odvajanje in čiščenje odpa- dnih voda v porečju Savinje, namenjenega gradnji ko- munalne infrastrukture in zmanjševanju emisij v vode, je bila v investicijski doku- mentaciji ocenjena na 9,1 milijona evrov. Za njegovo uresničitev bosta Republika Slovenija in Evropska unija iz sklada za regionalni ra- zvoj prispevali približno 5,9 milijonov evrov. Skupno bo v sklopu celotne naložbe zgrajenih skoraj 27 tisoč kilo- metrov kanalizacijskih cevi, 16 črpališč in urejenih 608 novih priključkov. Na javno komunalno infrastrukturo se bo lahko navezalo nekaj manj kot 2200 prebivalcev občin Celje, Vojnik in Štore. živinoreje. »Predlogi so neži- vljenjski, nelogični, kratkovi- dni in škodljivi za prihodnost Evrope. Povzročijo lahko, da bomo prešli od presežkov hra- ne k pomanjkanju – k vzroku, zaradi katerega je pravzaprav nastala skupna kmetijska po- litika. Zasnovana je bila, da bi odpravila lakoto in da bi kme- tu zagotovila primeren polo- žaj. Tudi danes želimo kmetje primeren standard. Pripravlje- ni in sposobni smo pridelovati hrano, a ne za vsako ceno.« Opozoril je, da je v Slove- niji veliko polkmetij, kjer se dohodek iz službe še vedno preliva v kmetijstvo. Medtem ko starejše generacije to še počnejo, mladi na to ne pri- stajajo več. Poudaril je, da za kmetijsko dejavnost pri- čakujejo primeren zaslužek, ki bo zagotavljal preživljanje družine in razvoj njihovih kmetij. Bolj papeški od papeža? Čeprav kmetom tudi dru- god po Evropi ni lahko, imajo slovenski kmetje še posebej velike težave s politiko, ki je po prepričanju zbornice bolj papeška od papeža. V KGZS so kritični, da predla- gani zakoni, uredbe in drugi pravni akti kmetijstvo večino- ma omejujejo, a ne ponuja- jo uporabnih in iznajdljivih rešitev. Tako zbornica kot druge kmetijske stanovske organizacije od odločevalcev pričakujejo, da bodo skupaj oblikovali zakonodajo, ki bo sprejemljiva za kmete in po- trošnike ter bo izvedljiva v praksi. Foto: Andraž Purg če najti sledi Maksimilijana Celjskega. S kulinaričnimi dobrotami bosta svoj del k dogajanju dodala Marko Pavčnik in Miran Ojsteršek, za posebne Maksimilijano- ve napitke bo skrbel Marcel Koštomaj. Brezplačen program se bo končal ob 18. uri v Stari grofi ji, kjer bo koncert zbora Collegium vocal Celje. TC Udeleženci slavnostne akademije pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu V občini Štore so za uporabo nove kanalizacijske infrastrukture že bila izdana tri uporabna dovoljenja, ponekod novosti še čakajo na prevzem. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 4 1, 12. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Minuli četrtek so se v avli Doma II. slovenskega tabora že tradicionalno zbrali stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela, varo- vanci VDC Muc iz Braslovč ter člani Medobčinskega Društva Sožitje Žalec. Na druženju sicer ni bilo stano- valcev Doma upokojencev Franca Salamona Trbovlje – enote Prebold in stanovalcev Zavoda sv. Rafaela Vransko, vsi prisotni pa so tam bili z mislijo, da je v družbi lepše. EVA RUDMAN Kje je škode največ? Z Almo tokrat v Laško LAŠKO – Če so lani udeleženci prvega Alminega literarnega pohoda spoznavali njeno rojstno Celje, se povzpeli do hiše v Pečovniku, kjer je živela s svojo prijateljico Theo Schreiber Gammelin, in do pokopališča na Svetini, kjer je pokopana, bo letos pot vodila po Alminih literarnih poteh v Laškem in okolici. Dogodek sta lani v okviru praznovanja rojstnega dne Alme M. Karlin zasnovala Tibor Hercigonja in Jerneja Jezernik, avtorica dveh biografi j o Almi M. Karlin in prevajalka njenih knjig. Slednja je ob Zavodu Jnana Bhaki Prada Trust tokrat glavna organizatorka pohoda, ki se bo začel v soboto z zborom ob 9. uri pred Kulturnim centrom Laško. Letos prevedeni Almini popotni dnevniki po domačih krajih kažejo, da so ji bile poti po Laškem in oklici še posebej pri srcu, zato se bodo udeleženci najprej sprehodili po mestu in se nato odpravili do cerkve sv. Mihaela nad Laškim, do Kuretnega in tamkajšnje cerkve sv. Katarine ter še do cerkve sv. Krištofa. Alenka Hren Medved iz OKC in Jerneja Jezernik bosta poskrbeli za literarni del pohoda, ki se bo končal v Hotelu Špica. TC Viseči most dočakal obnovo ŽALEC – Dobrobit starejših je družbena odgovornost Srečanje in druženje sta najboljša spodbuda Ob popoldanskih urah so se stanovalci, varovanci in člani družili ob prijetni glasbi skupine Ubrane strune na pri- reditvi Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Nasmehi na njihovih obrazih so potrdili, da osrednje geslo srečanja – »Ko spregovori srce, zmore glava in zmorejo roke« – res drži. Na odru so se zvrstili tudi nastopi stanovalcev in varovancev, predstavile so se knjižničarke, ki v domovih in centrih prostovoljno bere- jo stanovalcem, s prisotnimi so se na srečanju družili tudi podžupan Občine Prebold Branko Verk in županja Ob- čine Vransko Nataša Juhart, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, podžupa- nja Občine Žalec Tanja Basle, direktor Doma Nine Pokorn Tomaž Lenart in direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko. Čeprav je užitek opazovati nasmejane obraze starostni- kov, je javnost v zadnjih te- dnih razburilo nekaj zgodb iz tujine in Slovenije o skrajno neprimernem in kaznivem ravnanju nekaterih zaposle- nih s starostniki v domovih za starejše. Javnost se je zgrozila, vsak je imel v mislih svojega člana družine, ki ga zaupa ne- kemu zavodu z mislijo, da se tam počuti sprejeto in varno. Kako takšne zgodbe doživlja- jo vodilni Doma Nine Pokorn Podobno stališče zavzema tudi direktorica Doma upo- kojencev Polzela Eva Jenko, ki prav tako poudarja ničel- no toleranco do kakršnega- koli nasilja: »Delo poteka timsko, delavci so za svoje delo strokovno usposoblje- ni in ga opravljajo v skladu s svojimi znanji. Zaposleni imajo s svojimi vodji redna srečanja, kjer se še dodatno seznanjajo, kako pomembno je, da imamo do starostnikov še posebej strpen in spoštljiv odnos.« Zagotavljanje kadra ni splošna težava? V Domu Nine Pokorn Gr- movje imajo težave tako z ohranjanjem obstoječega kot s pridobivanjem novega kadra, pravi Lenart: »Veliko težavo imamo pri pridobivanju kadra za delo v kuhinji ter bolničar- jev. Naš dom izvaja tudi sto- ritev pomoč na domu za štiri občine in se prav tako srečuje- mo s pomanjkanjem socialnih oskrbovalk. Potrebe v doma- čem okolju so velike, žal je na voljo vedno manj oseb, ki bi bile pripravljene izvajati delo socialne oskrbovalke.« Nekoliko drugačno je stanje v Domu upokojencev Polzela, kjer kadrovske stiske trenutno ne občutijo. To pripisujejo več predhodno sprejetim potezam ter po besedah Lenkove splo- šnemu zadovoljstvu na delov- nem mestu: »Uspelo nam je pritegniti tudi kader, ki nado- mešča odsotne delavce. Že v preteklosti smo napotili de- lavce na izobraževanja, pred- vsem na področju pridobiva- nja NPK socialni oskrbovalec, prav tako izvajamo interna in eksterna izobraževanja in usposabljanja. Trudimo se, da bi delavcem omogočili varne pogoje dela in da bi se pri nas dobro počutili.« Tako je pred Domom upo- kojencev Polzela trenutno bolj prijeten‹ izziv, uresni- čitev katerega bo velik do- prinos stanovalcem: »Dom upokojencev Polzela je sredi izvajanja naložbe, s katero bomo pridobili prizidek k domu. Naložba je vredna več kot 5,5 milijona evrov, z njo bomo zagotovili bivalni standard za naše stanoval- ce. V prizidku bodo dvo- in enoposteljne sobe, skupno 54 mest. To nikakor ne pomeni povečanja zmogljivosti obsto- ječega doma, ki bo še vedno ponujal 224 mest.« Grmovje in Doma upokojen- cev Polzela? Ključen je pristen odnos Da v Domu Nine Pokorn Grmovje ostro obsojajo vsako nasilje, je jasen direktor T omaž Lenart: »Naš koncept dela te- melji na t. i. kulturi usklaje- nega odnosa. Gre za human pristop pri delu, kjer je na pr- vem mestu pristen odnos med stanovalcem in zaposlenim. V ›partnerskem odnosu‹ načrtu- jeta potek življenja glede na socialne in zdravstvene potre- be posameznega stanovalca ter izražene želje. Vsi naši zapo- sleni so šli skozi izobraževal- ni proces dela, imamo zapisan ›kompetenčni model‹ ter obli- kovane vrednote, predvsem pa šteje srce posameznika, ki se je izoblikovalo skozi vzgojo in izobraževalni sistem.« Ljubno ob Savinji . . 104 Nazarje. . . . . . . . . 100 Rečica ob Savinji. . . . 95 Luče . . . . . . . . . . . . 91 Žalec . . . . . . . . . . . 76 Polzela . . . . . . . . . . 47 Gornji Grad . . . . . . . 44 Mozirje . . . . . . . . . . 42 Šoštanj . . . . . . . . . . 32 Braslovče . . . . . . . . 31 Šmartno ob Paki. . . . 21 Celje. . . . . . . . . . . 12,5 Laško . . . . . . . . . . . 12 Velenje . . . . . . . . . . 10 Prebold . . . . . . . . . . 6 Solčava . . . . . . . . . . 2,6 Levški viseči most bo zaradi vzdrževalnih del zaprt do konca oktobra. (Foto: BA) CELJE – Do predvidoma 27. oktobra bo zaprt Lev- ški oziroma viseči most v Medlogu. Kot so sporočili iz Mestne občine Celje, bo javno podjetje Zelenice v tem času obnovilo pohodne površine mostu. Dotrajane in zlomljene lesene deske so morali v zadnjem času že večkrat zamenjati, tokrat se bodo obnove pohodne površine lotili v celoti. Viseči most je del prilju- bljene krožne sprehajalne poti ob Savinji. Že večkrat so se na družbenih omrež- jih pojavili pozivi Celjanov k njegovi obnovi. Ob poplavah v avgustu so se vrstili tudi komentarji, da je most za sprehajalce nevaren, a so v Mestni občini Celje zatrdi- li, da brv za sprehajalce ne predstavlja nevarnosti. Vse- eno so se odločili, da bodo pohodno površino mostu v celoti obnovili in s tem poskrbeli za večjo varnost sprehajalcev. BA SAVINJSKA DOLINA – Znane so uradne ocene ško- de po letošnjih avgustovskih poplavah. Savinjska regija je med najbolj prizadetimi. Največ škode je povodenj na podlagi uradnih ocen, ki so jih občine vnašale v sistem Ajda, povzročila v občini Ljubno ob Savinji (104 mi- lijone evrov). Sledijo obči- ne Nazarje (100 milijonov evrov), Rečica ob Savinji (95 milijonov evrov) in Luče (91 milijonov evrov). Nekateri župani ob tem opozarjajo, da so lahko stroški obnove bistveno višji od stroškov ocenjene škode. Zbiranje podatkov v za- starelem in neprilagojenem sistemu Ajda, v katerega so vnašali podatke o škodi, je bilo po poročanju Večera za mnoge manjše občine velik zalogaj. Celjska občina, ki v teh poplavah ni utrpela večje škode, je manjšima občina- ma Gornji Grad in Braslovče celo pomagala tako, da jima je za 14 dni »posodila« svoje uslužbence. Kje so montažne hiše? Zagotovo je najhuje tam, kjer so družine ostale brez strehe nad glavo. Na Ljub- nem ob Savinji je največ ško- de v naseljih Trbiž in Rastke. Tam si bo moralo življenje povsem na novo ustvariti trinajst družin. »Trudimo se, da bi najprej njim omogočili možnosti gradnje oziroma na- kupa drugih hiš, da bi lahko začele ustvarjati na novo, ker je njihovo psihično stanje iz dneva v dan težje. Vsi bi radi nekaj počeli, vsi bi radi nekaj ustvarjali. A jim ne moremo trenutno nič ponuditi,« je po poročanju Večera že ob obisku predsednice države Nataše Pirc Musar opozarjal župan Ljubnega Franjo Nara- ločnik. Občina je sicer pripra- vila spisek zemljišč, jih posla- la soglasodajalcem, nekaj jih je že odgovorilo. Na tej točki so torej stvari trenutno obsta- le. Kaj naj ti občani storijo, se tako še vedno ne ve. »Kako naj kupi parcelo? To so zelo hude situacije. Ljudje so vse vložili v svoje hiše, ki jih zdaj ni več ali so tako poškodova- ne, da v njih ne morejo ostati. Računam na izjave, ki so jih dali premier in ministri, da bo država zgradila montažne hiše. Občina naj bi poskrbela za zemljišča, z lastniki uredi- la menjave ali karkoli že, da bi ljudje lahko čim ugodneje prišli do zemljišč, država pa naj bi poskrbela za gradnjo. Upam, da te besede držijo. Ker v nasprotnem primeru ne vem, kako bo. Ljudje ne morejo sami postaviti novih hiš, občine pa tudi nimamo sredstev, da bi te hiše gradili,« je Naraločnik še povedal za Večer. Skrbi jih struga Savinje Veliko sivih las povzročajo tudi plazovi. »Na Poljani v ob- čini Rečica ob Savinji se do- besedno trga hrib, a ni nikjer zraven vode. Velika kmetija z dvema stanovanjskima hi- šama in s kupom gospodar- skih objektov je ogrožena,« je za Večer razmere opisala županja Majda Potočnik. Še bolj občane skrbi struga Sa- vinje. »Ljudje so nestrpni. Na našem delu Savinje, ki sodi v Naturo 2000, je v strugi en sam bager. Sicer smo predla- gali seznam izvajalcev, ki bi lahko pomagali pri čiščenju struge, a se niso kaj veliko zmenili. Menda bo oktobra eden od teh začel delati. Ljudje se bojijo. Ker če pri- de večje deževje, bomo spet postali veliko razlivno obmo- čje,« je za omenjen medij še opozorila Potočnikova. ŠO (v mio. evrih) Starostniki se tradicionalnega vsakole- tnega srečanja veselijo. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 4 1, 12. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR – Ponikva gostila 20. srečanje kmetov iz vse države Besede »mičejo«, zgledi vlečejo ŠTORE – Malo manj kot sedem kilometrov novih ka- nalizacijskih vodov in 128 novih priključkov za gospo- dinjstva – to je rezultat sode- lovanja Občine Štore v sklopu projekta Odvajanje in čišče- nje odpadnih voda v porečju Savinje. V občini Vojnik so dela v sklopu tega projekta končali že februarja. V občini Celje izvajalca čaka še nekaj dela pri polaganju zaključne- ga sloja asfalta v Zagradu in Pečovniku. »Vesel sem sodelovanja z Mestno občino Celje in Občino Vojnik. Dokazali smo, da zna- mo stopiti skupaj in uspešno izpeljati projekt,« je ob koncu projekta v občini Štore pove- dal tamkajšnji župan Miran Jurkošek. V Štorah so s so- delovanjem pri projektu pri- dobili malo manj kot sedem kilometrov kanalizacijskih vo- dov v naseljih Draga, Opoka, Prožinska vas, spodnje Štore, Lipa, Pečovje ter na območju nad Stolarno. Naložba je bila vredna malo manj kot 2,1 milijona evrov. Dijaški teden solidarnosti CELJE – Minuli teden so dijaki Šolskega centra Celje posvetili solidarnosti in poskr- beli za številna dobra dela. Že po avgustovskih poplavah so zbirali sredstva za sošolce na območjih, ki so utrpela največjo škodo. Tokrat so podarjali knjige in zbirali igrače za Vrtec Mozirje ter spoznavali pomen aktivnega državljanstva in različnih oblik pomoči ljudem v stiski. Mladi so prisluh- nili tudi pogovoru s predsednikom društva Enostavno pomagam Milanom Ninićem in z vodjo celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje mag. Natalijo Plemenitaš Fuchs. Vrhunec dogajanja je bil četrtkov celodnevni dogodek v atriju ŠC Celje, kje se je z različnimi dejavnostmi, povezanimi s solidarnostjo, predstavilo vseh pet srednjih šol, ki delujejo v okviru centra. Šolski center organizira podoben dogodek vsako leto, a vsakič na drugo temo. Njegov namen je povezovanje dijakov prvih letnikov z vrstniki in učitelji. TC Prvi Maksimilijanov dan Na Slomu pri Ponikvi, v rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika kmetov, sloven- skega kmetijstva in kmetijskega slovstva, je bilo mi- nulo nedeljo tradicionalno, 20. vseslovensko srečanje kmetov, ki ga pripravlja Kmetijsko-gozdarska zbor- nica Slovenije (KGZS). Predsednik zbornice Roman Žveglič je na slavnostni akademiji dejal, da sloven- ska politika kmetom otežuje delo. Zato želijo skupno oblikovanje zakonodaje, ki bo sprejemljiva za kmete in potrošnike ter bo izvedljiva v praksi. TINA STRMČNIK »Naš kmečki stan bo storil, kar mora. Ne obupujemo, še vedno orjemo in sejemo, saj je le tako možno upati na žetev. Želim si, da bi bile žetve obilne, tako v dobro kmetov kot v dobro potrošnikov. Ne moremo pristati zgolj na razvrednoteno vlogo hrane za preživetje. Slovenska hrana je bistveno več. Je dar, dostojanstvo, slovenska identiteta in pogoj za naš obstoj.« Za vodilno Slomškovo mi- sel so člani organizacijskega odbora srečanja tokrat izbrali rek »Besede ›mičejo‹, zgledi vlečejo« in v središče leto- šnjega jubilejnega druženja postavili pomen tega, da kmetje povezano sodelujejo in z zgledom nadaljujejo delo svojih prednikov. Žveglič je dejal, da so se po letošnjih ujmah, ki so zajele velik del države, pokazali številni zgledi, ki so opozorili na po- men takojšnje pomoči. Tudi kmetje so bili med prvimi, ki so pomagali, kjer je le bilo možno. »Spomladi smo bili deležni očitkov, kako velike traktorje imamo. Po ujmah smo ravno zaradi teh lahko nudili prvo pomoč – s svojo mehanizacijo smo reševali tudi otroke iz vrtcev in šol. Takrat očitkov o velikih trak- torjih ni bilo.« Evropa in kmetijstvo na preizkušnji Po besedah Žvegliča je da- nes skupni duh Evrope na ve- liki preizkušnji, kmetijstvo, ki je jedro tega skupnega, je še toliko bolj v nezavidljivem položaju. Predsednik KGZS je dejal, da se kmetje soo- čajo z izjemnimi okoljskimi omejitvami glede uporabe sredstev za varstvo rastlin in glede gnojenja. Življenje jim greni tudi nenaklonjenost do CELJE – Mestna občina, zavod Celeia, pokrajinski muzej ter turistično in kul- turno društvo so za danes pripravili prvi Maksimi- lijanov dan. 12. oktobra ima namreč god sv. Ma- ksimilijan Celjski, škof in mučenec, zavetnik mesta in sozavetnik Škofi je Celje. Ideja za dan, posvečen zavetniku mesta, je nastala, da bi Celjani bolje spoznali zgodovino svojega mesta, se ob tem povezali in čuti- li večjo pripadnost lokalni skupnosti. Malo je namreč mest, ki se lahko pohvalijo s svojim zavetnikom, kot to velja za Celje. Od 13. ure bo tako danes (četrtek) na Glavnem trgu pestro dogajanje. Na ogled bodo otroška lutkovna pred- stava, občasna razstava o sv. Maksimilijanu Celjskem in igrana interpretacija razsta- ve. Ustvarjali bodo ljubitelj- ski likovniki in oblikovalci gline, nastopili bodo glas- beniki Glasbene šole Celje, GCC Pop zbor in Funk Fact Band … Obiskovalci se bodo lahko podali na voden ogled po mestu, kjer je še mogo- Končujejo gradnjo kanalizacije Na Glavnem trgu je mag. Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje pripravil občasno razstavo na prostem z naslovom Sveti Maksimilijan Celjski. (Foto: arhiv MOC) Ob tem je občina na številnih odsekih obnovila vodovod, uredila javno razsvetljavo, razširila cestišče, položila robnike. V spodnjih Štorah je dogradila del pločnika ob državni cesti. Za omenjene izboljšave je namenila doda- tnih 250 tisoč evrov. »Zaradi omenjenih izboljšav so vsa dela trajala nekoliko dlje. A mislim, da so bila smotrna,« je dejal Jurkošek. Vsem ob- čanom se je zahvalil za potr- pežljivost, saj je med obnovo nastajalo precej zastojev na glavni cesti Celje–Štore–Šen- tjur, potrebni so bili obvozi. Nekaj dela jih še čaka Izvajalci so na petih ob- močjih v mestni občini Celje (MOC) že zgradili predvideno kanalizacijsko omrežje. Gre za 17 kilometrov novih ka- nalizacijskih cevi, 12 črpališč in 418 novih hišnih priključk- ov. Nekaj dela jih še čaka pri polaganju zaključnega sloja asfalta na območju Zagrada in Pečovnika. Celjski župan Matija Kovač se je zahvalil za razumevanje občanov, ki so bili potrpežljivi med izva- janjem projekta, vrednega pri- bližno 4,7 milijona evrov. Ob tem je MOC iz proračuna za obnovo vodovodov namenila 1,5 milijona evrov, za uredi- tev Obrtne ceste pol milijona evrov, 700 tisoč evrov pa za ureditev odvodnjavanj in pre- plastitve cest. Vojniški župan Branko Petre je povedal, da so tam- kajšnji sklop novega kanali- zacijskega omrežja v dolžini treh kilometrov končali že februarja. V sklopu naložbe, vredne 700 tisoč evrov, se je na omrežje priključilo 73 go- spodinjstev. Občina načrtuje rešitev kanalizacijskih izzivov še v Gmajni in Socki, v Iven- ci naj bi bila gradnja tovrstne infrastrukture končana v za- četku naslednjega leta. TS Celotna izvedba projekta Odvajanje in čiščenje odpa- dnih voda v porečju Savinje, namenjenega gradnji ko- munalne infrastrukture in zmanjševanju emisij v vode, je bila v investicijski doku- mentaciji ocenjena na 9,1 milijona evrov. Za njegovo uresničitev bosta Republika Slovenija in Evropska unija iz sklada za regionalni ra- zvoj prispevali približno 5,9 milijonov evrov. Skupno bo v sklopu celotne naložbe zgrajenih skoraj 27 tisoč kilo- metrov kanalizacijskih cevi, 16 črpališč in urejenih 608 novih priključkov. Na javno komunalno infrastrukturo se bo lahko navezalo nekaj manj kot 2200 prebivalcev občin Celje, Vojnik in Štore. živinoreje. »Predlogi so neži- vljenjski, nelogični, kratkovi- dni in škodljivi za prihodnost Evrope. Povzročijo lahko, da bomo prešli od presežkov hra- ne k pomanjkanju – k vzroku, zaradi katerega je pravzaprav nastala skupna kmetijska po- litika. Zasnovana je bila, da bi odpravila lakoto in da bi kme- tu zagotovila primeren polo- žaj. Tudi danes želimo kmetje primeren standard. Pripravlje- ni in sposobni smo pridelovati hrano, a ne za vsako ceno.« Opozoril je, da je v Slove- niji veliko polkmetij, kjer se dohodek iz službe še vedno preliva v kmetijstvo. Medtem ko starejše generacije to še počnejo, mladi na to ne pri- stajajo več. Poudaril je, da za kmetijsko dejavnost pri- čakujejo primeren zaslužek, ki bo zagotavljal preživljanje družine in razvoj njihovih kmetij. Bolj papeški od papeža? Čeprav kmetom tudi dru- god po Evropi ni lahko, imajo slovenski kmetje še posebej velike težave s politiko, ki je po prepričanju zbornice bolj papeška od papeža. V KGZS so kritični, da predla- gani zakoni, uredbe in drugi pravni akti kmetijstvo večino- ma omejujejo, a ne ponuja- jo uporabnih in iznajdljivih rešitev. Tako zbornica kot druge kmetijske stanovske organizacije od odločevalcev pričakujejo, da bodo skupaj oblikovali zakonodajo, ki bo sprejemljiva za kmete in po- trošnike ter bo izvedljiva v praksi. Foto: Andraž Purg če najti sledi Maksimilijana Celjskega. S kulinaričnimi dobrotami bosta svoj del k dogajanju dodala Marko Pavčnik in Miran Ojsteršek, za posebne Maksimilijano- ve napitke bo skrbel Marcel Koštomaj. Brezplačen program se bo končal ob 18. uri v Stari grofi ji, kjer bo koncert zbora Collegium vocal Celje. TC Udeleženci slavnostne akademije pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu V občini Štore so za uporabo nove kanalizacijske infrastrukture že bila izdana tri uporabna dovoljenja, ponekod novosti še čakajo na prevzem. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 4 1, 12. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Uniturjeva centra Rogla in Terme Zreče sta v prvih osmih mesecih letošnjega leta skupaj zabeležila 142.790 nočitev, kar je primerljivo z enakim obdobjem lani. Kljub vremenu, ki ni značilno za poletje, in avgustovskim ujmam so v Uniturju imei 10 odstotkov več prihodkov od prodaje kot v prvih osmih mesecih leta 2022. Največji, 61-odstotni delež nočitev so ustvarili slovenski gostje. Med tujimi gosti, katerih število nočitev se je letos v primerjavi z istim obdobjem leta 2022 pove- čalo za 23 odstotkov, sta oba centra največ gostov imela iz Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Italije in držav Beneluksa. JANŽE FRIC ZREČE – Zadnji četrtek v septembru je bilo v zreškem vrtcu slovesno, saj so predali namenu prizidek, v katerem so zagotovili dovolj prostora za kuhinjo in garderobo. De- nar za približno 1,4 milijona evrov vredno pridobitev sta zagotovili Občina Zreče in država. Nov direktor zdravstvenega doma VELENJE – Mestni svetniki so na zadnji seji mestnega sveta potrdili novega direktorja Zdravstvenega doma Ve- lenje. To je postal asist. mag. Janez Kramar, ki je doslej delal kot vodja reševalne postaje UKC Ljubljana. Velenjski svetniki so na seji mestnega sveta potrdili pre- dlog Sveta javnega zavoda Zdravstvenega doma Velenje o imenovanju novega direktorja ZD Velenje. Janez Kramar je doslej delal kot vodja reševalne postaje UKC Ljubljana, pred tem je bil zaposlen kot vodja reševalne službe v ZD Velenje. Je tudi podpredsednik Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Kandidata za novega direktorja Janeza Kramarja so člani Sveta javnega zavoda ZD Velenje izbrali soglasno. Na razpis za direktorja se je sicer prijavilo pet kandidatov, vsi niso izpolnjevali vseh razpisnih pogojev. V nadaljnji postopek izbire sta se uvrstila dva kandidata, s katerima je Svet javnega zavoda ZD Velenje konec septembra opravil razgovor. ER Zreški vrtec je bolj prostoren risa Podvršnika bo občina v naslednjih letih zgradila nov vrtec. Vrtec v Zrečah je bil grajen v treh etapah. Prva stavba je bila zgrajena leta 1976, tri leta kasneje so zgradili prizidek, leta 1988 so vrtec še dodatno širili, saj se je število otrok z leti povečevalo. Danes ga obiskuje 220 otrok. Glede na demografske podatke rav- nateljica Štante napoveduje nekoliko povečan vpis v na- slednjih letih. BF rostnega obdobja ter pisar- ne uprave. Prenovili so tudi vhod v vrtec in stopnišče, ki vodi v telovadnico. Gradnja prizidka je stala malo več kot 1,4 milijona evrov, od tega je Občina Zreče prispevala več kot 70 odstotkov denarja, približno tretjino je zagoto- vilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Po napo- vedih zreškega župana Bo- Po besedah ravnateljice Vrtca Zreče Barbare Štante je gradnja prizidka trajala pri- bližno devet mesecev. V tem času so se sicer pojavljale mo- tnje v procesu dela, ki so jih, kot pravi, s potrpežljivostjo in z razumevanjem staršev ter zaposlenih uspešno rešili. V prizidku je prostorna ku- hinja s prostoroma za skladi- šče in dostavo. Poleg kuhinje so obnovili garderobne pro- store za otroke drugega sta- Unitur z novostmi na Rogli ponovno naprodaj Uspešni prvi tretjini leta Rogli že izvajajo vzdrževalna in pripravljalna dela na žič- niških napravah ter smučar- skih progah, pripravljajo se tudi na začetek tehničnega zasneževanja smučišč. Nova ponudba na Rogli Prva faza projekta Park Mašinžaga, za katerega so v Uniturju prejeli državna sred- stva, poteka v skladu s pred- videnim časovnim okvirom in bo končana do 10. novem- bra letos. Lani so v Uniturju konča- li širitev smučarske proge Mašinžaga, pridobili grad- beno dovoljenje za novo 6-sedežnico Mašinžaga in leteči tobogan ter zgradili in opremili transformatorsko postajo Mašinžaga. Dela na sedežnici se počasi bližajo h koncu. Dokončana je spodnja postaja žičnice, nameščena je vrv, na zgornji postaji izvaja- jo zaključna dela. Vzporedno gradijo tudi leteči tobogan. Končani sta tudi dve novi družinski kolesarski progi v Bike parku Rogla, dela na stezi za gorske trikolesnike pa potekajo skladno s časov- nim načrtom in bodo kmalu končana. Unitur ponovno naprodaj Spomnimo, da je 100-odsto- tna lastnica Uniturja, zreška družba Unior, junija letos na- povedala, da namerava prodati tri svoje naložbe, med katerimi je tudi turistična družba Uni- tur, ki upravlja Terme Zreče in rekreacijsko središče na Rogli. Unior za to svojo hčerinsko družbo z daljšimi ali s krajšimi prekinitvami išče kupca že od decembra 2019. Prodajo, ki so mu jo naložile banke, pri kate- rih je najel sindicirano posojilo, je nazadnje prekinil aprila lani. Kot razlog je navedel negotove razmere v turistični dejavnosti zaradi pandemije koronavirusa in vojne v Ukrajini, kar naj bi bistveno vplivalo na ceno, ki bi jo rad iztržil za to svojo družbo. Banke, ki so letos Uniorju re- programirale posojilo, ponov- no zahtevajo prodajo Uniturja. V Uniorju ocenjujejo, da bo prodajni postopek, ki se je za- čel septembra, končan v drugi polovici prihodnjega leta. Foto: arhiv Uniturja Spodnja postaja 6-sedežnice je končana. Hkrati s sedežnico na Rogli gradi- jo tudi leteči tobogan. Na otvoritveni slovesnosti so otroci navdušili z nastopom. (Foto: M. Nareks) Unitur je na Rogli pripravil dve novi družinski kolesarski progi. Biseri Savinje že devetnajstič CELJE – Vsakoletno srečanje Biseri Savinje bo tudi letos v Celje privabilo slepe in slabovidne pesnike ter pisatelje. V soboto dopoldne se bodo srečali na devetnajsti priredi- tvi v organizaciji Združenja prijateljev slepih Slovenije. Predstavili bodo svoja nova literarna dela. Nekateri av- torji so že uveljavljeni, drugi še iščejo svoj prostor pod lite- rarnim soncem. »Vsako leto smo priča odličnim literarnim stvaritvam. Nekateri so pri nas našli svojo odskočno desko in so uveljavljeni ter tudi nagrajeni pisci. To je edina tovr- stna prireditev pri nas in je z leti prerasla v mednarodno,« pravi podpredsednik združenja Sebastjan Kamenik. Na prireditvi v restavraciji Solpič se bodo udeleženci spomnili tudi pokojne Ljudmile Conradi, umetniške vodje literarnega foruma Biseri Savinje, ki je izjemno cenila dela slepih in slabovidnih ustvarjalcev. TC 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Med individualnimi gosti so v Uniturjevih središčih prevladovale družine in med skupinami, predvsem poleti, vrhunski športniki. Poletna sezona se počasi končuje, na Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 4 1, 12. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Uniturjeva centra Rogla in Terme Zreče sta v prvih osmih mesecih letošnjega leta skupaj zabeležila 142.790 nočitev, kar je primerljivo z enakim obdobjem lani. Kljub vremenu, ki ni značilno za poletje, in avgustovskim ujmam so v Uniturju imei 10 odstotkov več prihodkov od prodaje kot v prvih osmih mesecih leta 2022. Največji, 61-odstotni delež nočitev so ustvarili slovenski gostje. Med tujimi gosti, katerih število nočitev se je letos v primerjavi z istim obdobjem leta 2022 pove- čalo za 23 odstotkov, sta oba centra največ gostov imela iz Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Italije in držav Beneluksa. JANŽE FRIC ZREČE – Zadnji četrtek v septembru je bilo v zreškem vrtcu slovesno, saj so predali namenu prizidek, v katerem so zagotovili dovolj prostora za kuhinjo in garderobo. De- nar za približno 1,4 milijona evrov vredno pridobitev sta zagotovili Občina Zreče in država. Nov direktor zdravstvenega doma VELENJE – Mestni svetniki so na zadnji seji mestnega sveta potrdili novega direktorja Zdravstvenega doma Ve- lenje. To je postal asist. mag. Janez Kramar, ki je doslej delal kot vodja reševalne postaje UKC Ljubljana. Velenjski svetniki so na seji mestnega sveta potrdili pre- dlog Sveta javnega zavoda Zdravstvenega doma Velenje o imenovanju novega direktorja ZD Velenje. Janez Kramar je doslej delal kot vodja reševalne postaje UKC Ljubljana, pred tem je bil zaposlen kot vodja reševalne službe v ZD Velenje. Je tudi podpredsednik Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Kandidata za novega direktorja Janeza Kramarja so člani Sveta javnega zavoda ZD Velenje izbrali soglasno. Na razpis za direktorja se je sicer prijavilo pet kandidatov, vsi niso izpolnjevali vseh razpisnih pogojev. V nadaljnji postopek izbire sta se uvrstila dva kandidata, s katerima je Svet javnega zavoda ZD Velenje konec septembra opravil razgovor. ER Zreški vrtec je bolj prostoren risa Podvršnika bo občina v naslednjih letih zgradila nov vrtec. Vrtec v Zrečah je bil grajen v treh etapah. Prva stavba je bila zgrajena leta 1976, tri leta kasneje so zgradili prizidek, leta 1988 so vrtec še dodatno širili, saj se je število otrok z leti povečevalo. Danes ga obiskuje 220 otrok. Glede na demografske podatke rav- nateljica Štante napoveduje nekoliko povečan vpis v na- slednjih letih. BF rostnega obdobja ter pisar- ne uprave. Prenovili so tudi vhod v vrtec in stopnišče, ki vodi v telovadnico. Gradnja prizidka je stala malo več kot 1,4 milijona evrov, od tega je Občina Zreče prispevala več kot 70 odstotkov denarja, približno tretjino je zagoto- vilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Po napo- vedih zreškega župana Bo- Po besedah ravnateljice Vrtca Zreče Barbare Štante je gradnja prizidka trajala pri- bližno devet mesecev. V tem času so se sicer pojavljale mo- tnje v procesu dela, ki so jih, kot pravi, s potrpežljivostjo in z razumevanjem staršev ter zaposlenih uspešno rešili. V prizidku je prostorna ku- hinja s prostoroma za skladi- šče in dostavo. Poleg kuhinje so obnovili garderobne pro- store za otroke drugega sta- Unitur z novostmi na Rogli ponovno naprodaj Uspešni prvi tretjini leta Rogli že izvajajo vzdrževalna in pripravljalna dela na žič- niških napravah ter smučar- skih progah, pripravljajo se tudi na začetek tehničnega zasneževanja smučišč. Nova ponudba na Rogli Prva faza projekta Park Mašinžaga, za katerega so v Uniturju prejeli državna sred- stva, poteka v skladu s pred- videnim časovnim okvirom in bo končana do 10. novem- bra letos. Lani so v Uniturju konča- li širitev smučarske proge Mašinžaga, pridobili grad- beno dovoljenje za novo 6-sedežnico Mašinžaga in leteči tobogan ter zgradili in opremili transformatorsko postajo Mašinžaga. Dela na sedežnici se počasi bližajo h koncu. Dokončana je spodnja postaja žičnice, nameščena je vrv, na zgornji postaji izvaja- jo zaključna dela. Vzporedno gradijo tudi leteči tobogan. Končani sta tudi dve novi družinski kolesarski progi v Bike parku Rogla, dela na stezi za gorske trikolesnike pa potekajo skladno s časov- nim načrtom in bodo kmalu končana. Unitur ponovno naprodaj Spomnimo, da je 100-odsto- tna lastnica Uniturja, zreška družba Unior, junija letos na- povedala, da namerava prodati tri svoje naložbe, med katerimi je tudi turistična družba Uni- tur, ki upravlja Terme Zreče in rekreacijsko središče na Rogli. Unior za to svojo hčerinsko družbo z daljšimi ali s krajšimi prekinitvami išče kupca že od decembra 2019. Prodajo, ki so mu jo naložile banke, pri kate- rih je najel sindicirano posojilo, je nazadnje prekinil aprila lani. Kot razlog je navedel negotove razmere v turistični dejavnosti zaradi pandemije koronavirusa in vojne v Ukrajini, kar naj bi bistveno vplivalo na ceno, ki bi jo rad iztržil za to svojo družbo. Banke, ki so letos Uniorju re- programirale posojilo, ponov- no zahtevajo prodajo Uniturja. V Uniorju ocenjujejo, da bo prodajni postopek, ki se je za- čel septembra, končan v drugi polovici prihodnjega leta. Foto: arhiv Uniturja Spodnja postaja 6-sedežnice je končana. Hkrati s sedežnico na Rogli gradi- jo tudi leteči tobogan. Na otvoritveni slovesnosti so otroci navdušili z nastopom. (Foto: M. Nareks) Unitur je na Rogli pripravil dve novi družinski kolesarski progi. Biseri Savinje že devetnajstič CELJE – Vsakoletno srečanje Biseri Savinje bo tudi letos v Celje privabilo slepe in slabovidne pesnike ter pisatelje. V soboto dopoldne se bodo srečali na devetnajsti priredi- tvi v organizaciji Združenja prijateljev slepih Slovenije. Predstavili bodo svoja nova literarna dela. Nekateri av- torji so že uveljavljeni, drugi še iščejo svoj prostor pod lite- rarnim soncem. »Vsako leto smo priča odličnim literarnim stvaritvam. Nekateri so pri nas našli svojo odskočno desko in so uveljavljeni ter tudi nagrajeni pisci. To je edina tovr- stna prireditev pri nas in je z leti prerasla v mednarodno,« pravi podpredsednik združenja Sebastjan Kamenik. Na prireditvi v restavraciji Solpič se bodo udeleženci spomnili tudi pokojne Ljudmile Conradi, umetniške vodje literarnega foruma Biseri Savinje, ki je izjemno cenila dela slepih in slabovidnih ustvarjalcev. TC 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Med individualnimi gosti so v Uniturjevih središčih prevladovale družine in med skupinami, predvsem poleti, vrhunski športniki. Poletna sezona se počasi končuje, na Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 4 1, 12. oktober 2023 KULTURA Koncert z naslovom Na obisku pri Ipavcih v organiza- ciji Knjižnice Šentjur je bil za- snovan kot salonski glasbeni večer, kot je bilo značilno za obdobje, v katerem je živela ta znana družina skladateljev in zdravnikov. Obiskovalci so lahko prisluhnili vokalnim in instrumentalnim delom Be- njamina in Josipa Ipavca ter Johannesa Brahmsa, ki so jih izvajali pianistka Olga Ulokina, baritonist Tilen Udovič, sopra- nistka Valentina Fijaćko Kobić in violinistka Inga Ulokina. Slednja je poudarila, da ima zapuščina Ipavcev poseben pomen tako za mesto Šen- tjur kot za celotno slovensko območje. »Družina je s svo- jim delovanjem ponesla ime svojega rojstnega kraja daleč zunaj meja Slovenije. Njihova glasba je čudovit primer pozne romantike, v kateri je mogoče čutiti eleganco in melodiko, ki hitro osvoji srca poslušalcev.« Z glasbo teh skladateljev se je sogovornica srečala že v srednji glasbeni šoli v Ljubljani, ko je godalni orkester, ki ga je takrat vodila, izvajal Serenado za or- kester na lok. Slednjo je napisal Benjamin Ipavec. Inga Ulokina je s primadono zagrebške operne hiše Valenti- no Fijaćko Kobić sodelovala že Po srhljivem drugem delu od treh je starejša obiskovalka ostala pred zgradbo. A prav zadnji (razpotegnjen) del je bolj umirjen, morda celo po- mirljiv. Avtorja dramatizacije sta Tatjana Doma (tudi dra- maturginja) in Luka Marcen. Igrajo Branko Završan, David Čeh, Urban Kuntarič, Lucija Harum, Barbara Medvešček, Žan Brelih Hatunić, Maša Grošelj, Eva Stražar, Andrej Murenc, Tarek Rashid, Lučka Počkaj, Jakob Šfi ligoj, Luka Bokšan in Rastko Krošl. Spremljajo nas različne preteklosti »Kljub nekaterim netoč- nostim, občasnemu posplo- ševanju ali kronološki povr- šnosti je avtor odlično zadel in povzel duh časa ter v ce- loviti pripovedi in prepletu Na celjskih odrih Druga preteklost in Juriš Brahms ponovno obiskal Ipavce Ste vedeli, da je Gustav Ipavec na enem od salonskih glasbenih večerov v Ipavčevi hiši v Šentjurju gostil celo znanega nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa? Tokrat se je v Šentjur simbolno vrnil s svojimi glasbenimi deli. Obiskovalci so lahko prepletanju Brahmsovih in Ipavčevih del prisluhnili prvi petek v oktobru. Uvod v Ipavčeve kul- turne dneve je bilo odprtje razstave del, ki so nastala na koloniji Ipavčeva paleta. Program letošnjih Ipavčevih kulturnih dnevov je po- vezan z obeleževanjem 150. obletnice rojstva dr. Josipa Ipavca. V nizu kulturnih dogodkov bo to nedeljo še kon- cert dijakov in študentov glasbe Musica academica X, Art academica II. Glasbena šola skladateljev Ipavec Šentjur bo v petek, 20. oktobra, pripravila predstavitev zbornika referatov simpozija o Josipu Ipavcu. V torek, 24. oktobra, bo omenjena ustanova organizirala še koncert Ipavčevih samospevov, ki jih bodo izvajali pevci iz glasbenih šol po državi. Na dogodku z naslovom Na obisku pri Ipavcih je med dru- gim nastopila violinistka Inga Ulokina. (Foto: Andraž Purg) Dve srhljivi gledališki premieri v štirih dneh Mednarodna razstava in Velvet 4 Večno nenapisano pismo se imenuje nova mednarodna skupinska razstava, ki bo od jutri (petek) do 14. januarja na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje. V Galeriji Račka, ki jo tako kot galerijo vodi Center sodobnih umetnosti Celje, bo četrti festival erotične ilustracije Velvet. Pod dela na mednarodni razstavi so se podpisali Pau Lorenzo, Carmen Borges, Phil, Neo Nor, Sara Skenderija in Karin Vrbek. K sodelovanju sta jih povabili kustosinji razstave, umetnica Maša Knapič in pesnica Carmen Santesmases, ki nastopata z imenom 2orde. »Spopadamo se z enakimi nasprotji. Živimo v mestih, za katera sumimo, da nam niso pripravljena zagotoviti službe, doma in življenja. Poleg tega se sprašujemo o posledicah zavračanja uveljavljenih družbenih norm. Ob tem smo še vedno zmožni najti razloge za premik, ustvarjanje, vero in za to, da prenehamo nihati v vetru kot polje zrele koruze. Ta razstava, tukaj in zdaj, je poskus, da bi ponudili začasno rešitev za naše skupne težave,« sta med drugim zapisali. Odprtje bo v petek ob 19. uri. Festival erotike Dan kasneje bo v Rački odprtje skupinske razstave Velvet 4. Tokrat se usmerja v zgodbe, mitologijo, zgodovino in pripove- dništvo, kjer se izrisujejo teme ljubezenskih razmerij, erotične ali seksualne izkušnje in različne interpretacije telesnosti. Na festivalu se bo letos predstavilo 23 umetnikov in umetnic. Njegov namen je predstaviti sodobno ilustracijo kot enakovredno likovno zvrst v sodobni umetnosti in kot umetniško prakso, ki se kaže v raznolikosti izrazov ter načinov njene uporabe. Velvet 4 pod umetniškim vodstvom Nee Likar ponovno odpira vrata erotični ilustraciji, ki odseva več različnih slogovnih in likov- nih postopkov ter avtorskih poetik. Na razstavi bodo sodelovali: Ana Baraga, Tjaša Bon, Matija Cipurić, Bojana Dimitrovski, Peter Ferlan, Sara Filipovič, Maja Gorjup, Maja Horvat, Vesna Kreže Lenić, Nea Likar, Matija Medved, T omaž Milač, Eva Mlinar, Hana Nekrep, Maja Poljanc, Sara Vidmajer, Mojca Senegačnik, Meta Šolar, Romeo Štarkl, Žana Šuran, Dalibor Bori Zupančič, Sara Žič- kar, Jernej Žumer. Razstavo v Galeriji Račka si bo mogoče ogledati do 7 . novembra, in sicer od torka do sobote med 16. in 19. uro. V okviru programa festivala bodo organizatorji pripravili vodstva po razstavi in druge dogodke. Prihodnjo soboto bodo predstavili erotično izdajo revije Nebulae in publikacijo Kvartir, v soboto, 28. oktobra, bosta na sporedu erotični kamišibaj (pri- povedovalec Boštjan Oder, besedilo Marjan Kukovec, ilustracije N ea Lik ar) in predst a vit ev er o tične poezi je Marjana K uk o v ca. TC V petek je predstava Druga preteklost trajala 4 ure in 40 minut z dvema odmoroma. Občinstvo je igralcem in drugim ustvarjalcem namenilo dolg, skoraj šestminutni aplavz. »Drži, gre za velik zalogaj, ampak vse se da upri- zoriti. Še zlasti, če znaš. In Luka Marcen zna. Režiser je opravil veliko delo, tudi dramatizacija je odlična. Igralci so bili resnično dobri. Zgodba vleče gledalce s seboj z malimi človeškimi usodami. Zadovoljen sem s predstavo. Bilo je prvič, da sem opazoval predstavo z besedilom, ki sem ga sam napisal, režiser pa je bil nekdo drug. In da je bilo dobro. Skratka, lep začetek sezone v Celju,« je mirno, v svojem slogu, govoril Vinko Möderndorfer. Prizor iz Druge preteklosti. V ospredju sta Lucija Harum in Urban Kuntarič. DEAN ŠUSTER posameznih usod zgodovin- skemu okostnjaku z umetni- ško intervencijo dodal kri in meso, a tudi dušo in srce, nujno potrebno za razume- vanje preteklosti in vživljanje vanjo. Z drugimi besedami, ničesar zapisanega v romanu ni mogoče označiti za izkri- vljanje zgodovinskih dejstev, saj prav vse, kar je zares po- membnega, temelji na tem, kar se je res dogajalo. Morda malenkost drugače, malo prej ali pozneje, v malo manjšem ali večjem obsegu, morda ne- kim drugim ljudem, v drugi Dolini ali na drugi Grmadi. V neki drugi od vseh naših preteklosti, ki nas še vedno spremljajo in nam dihajo za vrat. In med katerimi je tudi Möderndorferjeva, ki ji, če- prav morda res izmišljeni, lahko verjamemo in smemo verjeti,« je zapisal dr. Tone Kregar. Möderndorfer je od- vrnil, da se z oceno strinja. Igralci so prespali v Celju, kajti v soboto so morali z isto predstavo na oder že ob 18.00. »Predstava ni ideološka« Premiera predstave Juriš je bila zaradi zdravstvenih težav prestavljena na pone- deljek. Dvorana Mali oder je bila napolnjena do zadnjega kotička. Dve uri in deset mi- nut dolga predstava nima od- mora. Ponovno je občinstvo ploskalo v nedogled. Kakšni bodo odzivi strokovnjakov, poznavalcev in širše javno- sti, bo znano kmalu. Nedvo- mno bo predstava dvignila nemalo prahu. Slovensko ljudsko gledališče Celje je novo sezono na Malem odru zasnovalo z avtorskim projektom po motivih življe- nja in dela Karla Destovnika – Kajuha. Leto 2023 je raz- glašeno za leto pesnika Ka- juha (1922–1944). Lani smo obeležili stoletnico njegovega rojstva, naslednje leto bo 80. obletnica pesnikove smrti. Rojen je bil v Šoštanju, umrl je na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami. Kot edini slovenski kulturnik je bil julija 1953 razglašen za narodnega heroja. V predstavi je ob Kajuhovem boku France Balantič. »Igralci so bili imeni- tni, občinstvo jih je pozorno spremljalo. Gre za dokumen- tarno predstavo. Umetniške svobode si nismo privoščili. Besedila so nastala na pripo- vedih pričevalcev. Upam, da odziv ne bo radikalen. Naš pristop do mladeničev je bil humanističen. Predstava ni ideološka. Gre za željo, da bi razumeli fanta, oba stara 21 let, ki sta se znašla v nemo- gočih družbenih okoliščinah in zgolj skušala preživeti,« nam je dejala režiserka Živa Bizovičar. Ko Lovro Zafred (Kajuh) poziva Maria Drago- jevića (Balantič) – oba sta bila odlična, enako tudi Miranda Trnjanin – naj zapusti gorečo hišo in mu obljublja, da ga ne bodo ubili, marsikomu zasta- ne dih. Metafora? Foto: Uroš Hočevar v sklopu festivala Rokovo po- letje v Šmarju pri Jelšah, kjer je nastopila kot gostja na nje- nem celovečernem koncertu. Barva glasu te sopranistke in njena izraznost sta bila povod, da sta jo tokrat k sodelovanju povabili Knjižnica Šentjur in tamkajšnja občina, ki je glavna pokroviteljica in koordinatorica Ipavčevih kulturnih dni. Spet abonma klasične glasbe? Kot so sporočili iz Občine Šentjur, je cilj izbora vrhunskih kulturnih dogodkov, ki so vsa- ko leto oktobra, osveščanje šir- še javnosti o pomenu družine Ipavec. Slednja izjemne zapu- ščine ni pustila le na področju glasbe, ampak je vplivala tudi na gospodarski, društven in siceršnji razvoj naših krajev ter na prebujanje narodne za- vesti naših prednikov. »Delo in življenje Ipavcev želimo pri- bližati več generacijam, doma- činom in obiskovalcem, tako da v naboru dogodkov najdejo takšnega, ki jim je blizu. Prav tako k sodelovanju spodbu- jamo ustvarjalce od doma in drugod, da tudi skozi svojo umetniško izraznost razisku- jejo Ipavce.« Občina Šentjur ves čas skrbi za zapuščino Ipavcev, s katero je neločljivo povezan celotni Zgornji trg s trškim jedrom ter s protokolarnim objektom – Ipavčevo hišo in tamkajšnjim muzejem. Nazadnje je obnovi- la klet v stavbi na naslovu Uli- ca skladateljev Ipavcev 26-27, pred tem je obnovila vrt Ipavče- ve hiše. V nekoč dotrajani hiši na naslovu Ulica skladateljev Ipavcev 30 je po obnovi svoje prostore dobila glasbena šola, ki nosi ime po Ipavcih. S tem imenom se ponaša tudi obno- vljen kulturni center. Občina je vesela vsebinskih projektov, kot je prenova razstave Ipav- ci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju, kjer je sodelovala s Pokrajinskim muzejem Celje. Tudi za nove vsebine s podro- čja ohranjanja dediščine in kulture bo iskala možnosti pri- dobitve sofi nanciranja na raz- ličnih razpisih. Njena želja je še ponovna vzpostavitev abo- nmaja klasične glasbe, poveza- ne s skladatelji Ipavci. TS Z leve (Juriš) so Mojka Končar, Miranda Trnjanin in Jagoda. Lektorica obeh novih predstav je Živa Čebulj. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 4 1, 12. oktober 2023 NAŠA TEMA Šolska prehrana ali kako hranimo svojo prihodnost Navade spreminjajo z majhnimi koraki »Polnozrnate testenine smo uvajali približno pet let, a nismo prišli nikamor. Otroci jih niso jedli, kar pomeni, da niso dobi- li hranil. Nastajalo je veliko odpadne hrane.« Tako razkorak med tem, kar nalagajo predpisane smernice, in tem, kar otroci pojedo, opiše organizatorka prehrane v OŠ Hruševec v občini Šentjur Darja Šarman. In kje vidi rešitev? V osveščanju staršev. »Če otroci hrane ne pojedo, ni težava le to, da ne dobijo hranil in da nastane veliko odpadne hrane. Njen odvoz, ki ga opravijo pristojne službe, je za šolo velik strošek. Ob tem gre v nič ves trud osebja v kuhinji, ki obrok pripravi, a tudi trud pridelovalcev v vsej pridelovalni verigi,« pravi Darja Šarman. »Smernice so navodila, ki jih poskušamo upoštevati, kolikor lahko. A če bi to počeli striktno, otroci teh obrokov sploh ne bi jedli. Rešitev vidim v osveščanju staršev,« je dejala organizatorka prehrane v OŠ Hruševec. O šolski prehrani je verjetno toliko različnih mnenj, kot je otrok in star- šev. Vzgojno-izobraževalne ustanove morajo pri pripravi obrokov slediti strokovnim smernicam, ki velikokrat nimajo veliko skupnega s tem, kaj bi radi jedli otroci in kaj so navajeni jesti doma. Da še tako skrbno pripravljen obrok, ki ustreza vsem določilom glede hranil in energijske vrednosti, nima smisla, če ostane na krožniku, pravijo sogovorniki v tokratni temi. Iskanje ravnotežja med priporočenim in priljubljenim je prava umetnost. Se pri tem svoje vloge dovolj zavedamo starši? TINA STRMČNIK, foto: Andraž Purg Brezno med smernicami stroke in navadami otrok Brezno med smernicami stroke in navadami otrok Da še tako uravnotežen obrok ne doseže svojega namena, če ga otroci zavračajo, pravi organizatorka šolske prehrane v OŠ Hruševec Darja Šarman. Ob njej sta ravnatelj OŠ Hruševec Robert Gajšek (levo) in pomočnik ravnatelja Boris Čujež. Starši učencev v OŠ Hruševec imajo za vodstvo šole ogromno vprašanj o jedilnikih in obrokih šolske prehrane. Po besedah ravnatelja Roberta Gajška ima- jo svoje mnenje o tem, kaj bi otroci jedli in česa ne bi, zanima jih, kdaj imajo otroci obroke in koliko časa imajo na voljo za prehranjevanje. »Očitno je šolska prehrana zanje zelo po- membna tema, saj je sicer ne bi izpostavljali,« ocenjuje. Vodja šolske prehrane v tej šentjurski osnovni šoli Darja Šarman je pojasnila, da so tako malice kot kosila pripravljeni glede na smernice za prehranje- vanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je leta 2010 pri- pravil Strokovni svet RS za splo- šno izobraževanje. Smernice so po besedah Šarmanove zastare- le, saj se spoznanja o izbiri živil in načinih priprave hrane ves čas spreminjajo. Samo priporo- čila o izbiri vrste maščob so se doslej spremenila že štirikrat. Kot poudarja sogovornica, še tako skrbno pripravljen jedil- nik, ki ustreza vsem kriterijem mikro- in makrohranil in vsem določilom glede smernic pre- hranjevanja v šolah, ne doseže namena, če otroci obrokov ne pojedo. Šola zato išče srednjo pot. Primer, kako uvaja polno- vredna živila in hkrati zadosti okusu otrok, je na primer, da manjšo količino polnozrnatih testenin doda večji količini te- stenin iz bele moke. Tako okus polnozrnatih testenin ni preveč izrazit, kar otroci sprejmejo. Smernice za prehranjevanje šolam svetujejo tudi uporabo kruha iz polnovrednih žit. A iz rezultatov ankete, ki jo šola vsako leto opravi o šolski pre- hrani, je razvidno, da že starši opozorijo, da otroci takšnega kruha verjetno ne bodo jedli. Kako premostiti prepad med strokovnimi smernicami in na- vadami prehranjevanja, ki jih otroci dobijo v domačem oko- lju? Šarmanova rešitev vidi v izobraževanju staršev – da sle- dnji ne kupujejo le belega kru- ha in belega pekovskega peci- va, ampak da otroke navajajo tudi na polnozrnate izdelke. Ogljikovi hidrati vodijo proti zelenjavi Medtem ko otroke nekatere bolj zdrave sestavine obrokov »pikajo«, bi posamezniki po drugi strani pojedli ogromno prilog, kot sta riž ali krompir. Sogovornica opaža, da je sola- ta bistveno manj zaželena kot priljubljeni ogljikovi hidrati. Še slabše otroci posegajo po zelenjavi kot prilogi. Iz tega sklepa, da veliko staršev doma svojih otrok ne navaja na uži- vanje zelenjave. Pred leti so otroci radi posegali po sadju, slednje v zadnjem času pri malici in kosilu precej ostaja. Razkorak med priporočili in okusom otrok je na primer razviden tudi, kar zadeva sladkor. V OŠ Hruševec so že pred več kot desetimi leti začeli zmanjševati količino sladkorja, ki so ga dodajali čaju. Postopoma so prešli na povsem nesladkan čaj. Ose- bje v šolski kuhinji opaža, da otroci veliko več čaja kot sicer popijejo, kadar je na voljo čaj z medom. Precejšnje razlike pri spre- jemanju šolske prehrane so tudi glede na starost učencev. Medtem ko učitelji za uživa- nje šolske prehrane lažje mo- tivirajo mlajše, je to veliko težje pri otrocih v zadnjem triletju. Kasneje se pogled najstnikov spremeni. »Ko sre- čam nekdanje učence, ki so zdaj dijaki v kateri od celjskih srednjih šol, povedo, da moč- no pogrešajo šolsko prehra- no, medtem ko morajo zdaj sami skrbeti za svoje obroke,« je omenila Šarmanova. Kdaj je najmanj ostankov? Kateri obroki gredo učen- cem OŠ Hruševec najbolj v slast? Pri malici je najmanj odpada, kadar je na jedilniku buhtelj. Ker je tako priljubljen, se je šola odločila za pripravo iz ekoloških sestavin in brez alergenov. »Ker je pečen in ne ocvrt, je na primer veliko bolj zdrav kot krof. Slednjega imamo v naši šoli na jedil- niku le za pusta,« je dejala Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 4 1, 12. oktober 2023 NAŠA TEMA Da je bilo mleko nekoč ključno za preživetje kopice majhnih otrok in da so ga ženske v družinah, kjer ni bilo ne zemlje ne živine, hodile krast k sosedom, da bi svojim po- tomcem le omogočile prihodnost, mi je le nekaj dni nazaj opisova- la sogovornica, ki je med platnice svoje knjige strnila spomine na sta- re čase. Danes so razmere bistvene drugačne. Otroci imajo v vrtcu tri obroke, v šoli vsaj malico, a pogosto tudi kosilo. Socialno ogrožene družine so upravičene do subvencije stroška prehrane, slednja bistveno presega enoličnost, ki je gospodinjstva pestila nekoč. Danes ni več težava, da hrane ne bi bilo, ampak da ostaja na krožnikih otrok. Kot pravijo sogovorniki v tokratni temi, so za zavračanje obrokov, ki so pripra- vljeni skladno z načeli zdrave prehrane, ključne navade v družini. Slednje se ob poplavi množice »zveličavnih« nasvetov in ob hitrem ritmu življenja verjetno skušajo znajti vsaka po svoje. Ob tem se spominjam, da so tudi mene kot deklico »pikali« solata, kislo zelje in kakšen pasulj, čeprav se je mama še tako trudila s pripravo raznolikih jedi. Zato vztrajanje izobraževalnih ustanov pri vzgajanju otrok na področju prehranjevalnih navad zagotovo ni zaman. Morda tudi kratkohlačniki svoje starše kdaj podučijo o tem, kaj so se glede zdravega načina življenja naučili v vrtcu ali šoli. Slednjim pri sledenju smernic verjetno prav tako ni z rožicami po- stlano, glede na to, da so smernice stare že več kot deset let, njihovo prenovo pa strokovnjaki z različnih področij vidijo vsak po svoje. To, da lahko otroka pošljemo v vrtec ali osnovno šolo, ne da bi mu zjutraj morali za s seboj pripraviti še obroke, ki jih bo jedel za malico ali kosilo, se marsikomu morda zdi samoumevno. A v kateri drugi državi je skrb za pre- hrano na plečih staršev. Prijateljica, ki živi na Danskem, svojima otrokoma v škatlico vsako jutro pripravi kisli kruh, kakšen namaz, zelenjavo, suho sadje. Prvi topel obrok pojedo popoldne, ko z možem prideta iz službe. Sama hrano povezujem s hvaležnostjo, ker me hrani, in s hvaležnostjo do vseh, ki so prispevali, da je prišla na moj krožnik. Hvaležna sem tudi vsem, ki sejejo, orjejo, žanjejo, načrtujejo, lupijo, režejo in kuhajo, da ima moj otrok, medtem ko je v šoli, na voljo kaj za pod zob. O hvaležnosti in o primernem vedenju s hrano učim tudi njega. Ne morem dati roke v ogenj, da v šolski jedilnici kdaj ne pokaže nekaj izbirčnosti. A z zgledom in s pogo- vorom doma se trudim, da bi to seme obrodilo sadove, ključne za njegovo zdravo prihodnost. Otroci zdravih jedi večkrat ne sprejemajo Da je navajanje otrok na zdravo in uravnoteženo prehra- no precejšen izziv, ker imajo najmlajši privzgojene tudi slabe prehranjevalne navade, opažajo v celjskem vrtcu Danijelov levček. Čeprav je vrtec kriterije glede priprave obrokov pred leti zastavil zelo visoko, je moral nekatera merila nekoliko prilagoditi, saj otroci nekaterih jedi niso sprejemali. A ravnateljica je prepričana, da je navajanje na zdravo hrano del vzgojnega procesa, pri katerem je treba vztrajati. »Pogledi na to, kaj je zdravo prehranjevanje, se spreminjajo. Naša družba skuša iti v korak s časom na različnih področjih. Zagotovo moramo v korak s časom tudi, kar zadeva smernice prehranjevanja, pri čemer jih moramo prilagoditi,« pravi Renata Koštomaj. Ravnateljica vrtca Danijelov levček Renata Koštomaj (Foto: osebni arhiv) Le tretjina zajtrkuje ter uživa sadje in zelenjavo Da imajo zaradi slabših prehranjevalnih navad, ki izha- jajo iz družinskega okolja, vrtci in šole pri načrtovanju in izvajanju šolske prehrane veliko težav, opažajo v Nacio- nalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot pravijo, so prav neustrezne prehranjevalne navade krive, da otroci zavračajo prehransko uravnotežene jedi (predvsem ze- lenjavo, zelenjavne jedi, juhe in polnozrnate izdelke) ter da se vrtci in šole soočajo z večjo količino odpadne hrane. Neustrezne prehranjevalne navade otrok vplivajo tudi na njihovo zdravje – na prekomerno težo, razvoj različnih bolezni in slabše kognitivne zmožnosti. Med priporočenimi živili, ki jih vzgojno-izobraževalni zavodi ponujajo otrokom, sta sadje in/ali zelenjava visoko zastopana v obrokih. Slabše so vključene ribe. Med odsve- tovanimi živili NIJZ v jedilnikih pogosto opaža pekovske in slaščičarske izdelke, industrijske posladke, sladkane mlečne izdelke ter homogene mesne izdelke. Skrbno načrtovana prehrana ima v obdobju razvoja otrok in mladostnikov pomembno vlogo pri ohranjanju in kre- pitvi njihovega telesnega in duševnega zdravja, pravi Janja Robida, regijska koordinatorka za področje zdravega prehranjevanja pri celjski območni enoti NIJZ. Včasih lačni, danes prevzetni? ob robu TINA STRMČNIK organizatorka šolske prehra- ne Pri kosilu otroci krožnike najbolj izpraznijo, kadar so na jedilniku testenine, ocvrt zrezek ali mesne kroglice s pire krompirjem. To je poka- zala tudi anketa o šolski pre- hrani, kjer so bile navedbe o najbolj priljubljenih jedeh v lanskem šolskem letu popol- noma enake kot v šolskem letu 2021/22. »Navade otrok zelo težko spreminjamo, veli- ko je slabe volje, zato se tega lotevamo korak za korakom,« pravi Šarmanova. Količine ostankov, ki jih odpeljejo pooblaščene služ- be, so po besedah pomočnika ravnatelja Borisa Čuježa od- visne od jedilnika in od de- javnosti v šoli. Kadar imajo učenci na primer športni dan, ko se v nahrbtnikih znajdejo sladkarije in prigrizki, so ko- ličine ostankov večje. Nepre- vzeto hrano šola ponudi otro- kom v podaljšanem bivanju kot brezplačen obrok, česar so starši veseli. Organizacija šolske prehra- ne je v OŠ Hruševec precej- šen izziv tudi zato, ker delež otrok, ki ima v šoli kosilo, raste, medtem ko sta šolska kuhinja in jedilnica tako veli- ki, kot sta bili od odprtju šole leta 1995. Od približno 420 učencev, ki šolo obiskujejo v tem šolskem letu, ima šolsko kosilo približno 370 otrok. »V jedilnici je sto sedežev. Ob tem moramo upoštevati sis- tem HACCP, ki določa, koliko časa lahko mine od kuhanja do zadnje delitve obrokov. Vmes moramo meriti njiho- vo temperaturo. Še dodaten izziv je, da iz šolske kuhinje obroke vozimo še v podru- žnično šolo na Kalobju,« je omenil ravnatelj Robert Gaj- šek. 65 odstotkov sestavin za pripravo obrokov iz ekološke pridelave, slajenje s kokoso- vim ali trsnim sladkorjem, z datlji in zgoščenim jabolčnim sokom, domači sveži namazi, marmelade in priprava čoko- ladnega namaza z avokadom, uporaba ekoloških testenin, kvinoje, pire, rjavega riža, uporaba beljakovin iz boba ali graha pri kuhanju. To vse je značilno za prehrano v celj- skem vrtcu Danijelov levček, ki sicer nima svoje kuhinje, vse obroke mu zagotavlja zu- nanji dobavitelj oz. izvajalec. Ravnateljica Renata Košto- maj je povedala, da malčke na različne načine, tudi s po- močjo dejavnosti in projek- tov, vzgajajo, da bi oblikovali zdrave prehranske navade in pozitiven odnos do takšnega načina prehranjevanja. Doda- la je, da je tovrstna vzgoja tek na dolge proge, saj učinka ni mogoče doseči čez noč. Hrana brez dodatkov ni priljubljena Otroci bi najraje jedli teste- nine z bolonjsko omako, pa- lačinke in podobne klasične jedi. Zelo slabo sprejemajo hrano, ki je pripravljena brez aditivov in konzervansov – na primer domač kruh, čiste naravne zelenjavne juhe. Ker tovrstnih okusov niso navaje- ni, je ostankov takšne hrane več. Ko je vrtec uvedel zdrav način prehranjevanja, je usta- novil tudi skupino za prehra- no, ki spremlja odziv otrok na obroke. »Nekatere stvari smo prilagodili. Namesto domače- ga kruha smo uvedli še kruh iz pekarn, saj je naš cilj, da se otroci najedo in da niso lač- ni. Ko smo opazili, da niso sprejeli čičerikinega namaza, smo ga zamenjali z drugim. Pri nekaterih namazih smo le prilagodili nekatere sestavi- ne. Posamezen obrok, ki se ni dobro obnesel, ponujamo samo občasno.« Ravnateljica vrtca Danije- lov levček je povedala, da je glede prehrane v vzgojno-iz- obraževalnih ustanovah po- trebnega kar precej dialoga s starši. Tisti, ki si tudi doma prizadevajo za zdrav način prehranjevanja, so zadovoljni s tem, kar ponuja vrtec. Star- ši otrok, ki takšne hrane ne sprejemajo, imajo pomisleke. »Prejemamo tako pohvale kot pobude za spremembe. Po- bude, želje in ideje staršev obravnavamo, ko načrtujemo prilagoditve jedilnika. Vendar na prvo mesto seveda posta- vljamo smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno- -izobraževalnih ustanovah.« Odgovor na vprašanje, ali so otroci, kar zadeva hrano, izbirčni ali prevzetni, je po njenih besedah odvisen od družine do družine. »Družina ima za prehranjevalne navade otrok velik pomen, najmlajši jih dobijo doma, zgled dobijo pri odraslih. V družinah, kjer se zdravo prehranjujejo, otro- ci lažje sprejmejo takšno pre- hranjevanje v vrtcu in imajo spoštljiv odnos do hrane. Če teh vrednot v družini ni, je to opazno tudi pri otroku.« »Pri prehranjevanju otrok doma in v vrtčevskem okolju je pomembno, da pri uvaja- nju novih živil vztrajamo, da jih večkrat ponujamo, da imajo otroci možnosti, da se jih navadijo in jih tudi lažje sprejmejo,« pravi regijska koordinatorka za področje zdravega prehranjevanja pri celjski območni enoti NIJZ Janja Robida. O tem, da otroci nimajo najboljših prehranjevalnih navad, govorijo rezultati za- dnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju iz leta 2022, ki je bila izvedena med mlado- stniki, starimi 11, 13, 15 in 17 let. Glede na omenjeno raziskavo ima le približno tretjina mladostnikov sku- pen obrok z družino, z višjo starostjo otrok se ta odstotek še znižuje. Med tednom re- dno zajtrkuje le tretjina mla- dostnikov, delež mladostni- kov, ki vsak dan zajtrkujejo, se zmanjšuje od leta 2002. Rezultati raziskave so po be- sedah Janje Robida pokazali še, da le malo več kot tretjina mladostnikov uživa sadje in zelenjavo, po tovrstnih živi- lih bolj posegajo dekleta kot fantje. V zadnjih dveh dese- tletjih se je v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, zajetih v raziskavo, znižal odstotek mladostnikov, ki redno pijejo sladkane pijače. Izstopa podatek, da kar 41 odstotkov mladostnikov, ki so sodelovali v raziskavi, pije energijske pijače. Pogosteje jih uživajo otroci med 11. in 15. letom, fantje po njih pose- žejo bolj pogosto kot dekleta. Vsem pričakovanjem ni mogoče ugoditi Po besedah sogovornice je pomembno, da zaposleni, ki načrtujejo jedilnike v vrt- cih in šolah, do neke mere upoštevajo tudi želje otrok in staršev. Te želje morajo prilagoditi zahtevam veljav- nih smernic. Odsvetovane skupine živil, ki jih otroci zaradi želenega okusa želi- jo imeti na jedilniku, lahko zavodi izboljšajo tako, da jih pripravijo v bolj prehransko sprejemljivi sestavi sami v lastni kuhinji ali da jih po- nudijo z živili iz priporočlji- vih skupin živil. »Hrenovke lahko na primer ponudijo s polnovrednim kruhom in svežo lokalno zelenjavo. Sadne jogurte lahko zavodi pripravijo v svojih kuhinjah tako, da v navaden jogurt dodajo narezano ali zmleto sveže sadje. Ob tem se mo- ramo zavedati, da nikoli ne bo mogoče zadovoljiti vsem okusom in pričakovanjem staršev, saj je šolska prehra- na pogojena s finančnimi, kadrovskimi in prostorskimi zmožnostmi.« Kdo naj o tem, kako naj poskrbijo za prehrano otrok, izobrazi starše? Janja Robida pravi, da vsebine o ustrezni prehrani med drugim dobijo v šoli za starše ali ob branju verodostojnih virov infor- macij. Omenila je portala Prehrana.si in zdaj.net, kjer članke pripravljata NIJZ in Inštitut za nutricionistko. Starši se lahko po pomoč pri spremembi nezdravih pre- hranjevalnih navad v dru- žini udeležijo individualne ali skupinske delavnice o zdravi prehrani Zdravo jem, ki jo izvajajo strokovnjaki v lokalnih centrih za krepitev zdravja. Vzgojno-izobraže- valni zavodi lahko za starše organizirajo tudi predavanja, ki jih v prostorih šol in vrtcev izvajajo izvajalke vzgoje za zdravje ali vodje prehrane v zavodih. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 4 1, 12. oktober 2023 NAŠA TEMA Šolska prehrana ali kako hranimo svojo prihodnost Navade spreminjajo z majhnimi koraki »Polnozrnate testenine smo uvajali približno pet let, a nismo prišli nikamor. Otroci jih niso jedli, kar pomeni, da niso dobi- li hranil. Nastajalo je veliko odpadne hrane.« Tako razkorak med tem, kar nalagajo predpisane smernice, in tem, kar otroci pojedo, opiše organizatorka prehrane v OŠ Hruševec v občini Šentjur Darja Šarman. In kje vidi rešitev? V osveščanju staršev. »Če otroci hrane ne pojedo, ni težava le to, da ne dobijo hranil in da nastane veliko odpadne hrane. Njen odvoz, ki ga opravijo pristojne službe, je za šolo velik strošek. Ob tem gre v nič ves trud osebja v kuhinji, ki obrok pripravi, a tudi trud pridelovalcev v vsej pridelovalni verigi,« pravi Darja Šarman. »Smernice so navodila, ki jih poskušamo upoštevati, kolikor lahko. A če bi to počeli striktno, otroci teh obrokov sploh ne bi jedli. Rešitev vidim v osveščanju staršev,« je dejala organizatorka prehrane v OŠ Hruševec. O šolski prehrani je verjetno toliko različnih mnenj, kot je otrok in star- šev. Vzgojno-izobraževalne ustanove morajo pri pripravi obrokov slediti strokovnim smernicam, ki velikokrat nimajo veliko skupnega s tem, kaj bi radi jedli otroci in kaj so navajeni jesti doma. Da še tako skrbno pripravljen obrok, ki ustreza vsem določilom glede hranil in energijske vrednosti, nima smisla, če ostane na krožniku, pravijo sogovorniki v tokratni temi. Iskanje ravnotežja med priporočenim in priljubljenim je prava umetnost. Se pri tem svoje vloge dovolj zavedamo starši? TINA STRMČNIK, foto: Andraž Purg Brezno med smernicami stroke in navadami otrok Brezno med smernicami stroke in navadami otrok Da še tako uravnotežen obrok ne doseže svojega namena, če ga otroci zavračajo, pravi organizatorka šolske prehrane v OŠ Hruševec Darja Šarman. Ob njej sta ravnatelj OŠ Hruševec Robert Gajšek (levo) in pomočnik ravnatelja Boris Čujež. Starši učencev v OŠ Hruševec imajo za vodstvo šole ogromno vprašanj o jedilnikih in obrokih šolske prehrane. Po besedah ravnatelja Roberta Gajška ima- jo svoje mnenje o tem, kaj bi otroci jedli in česa ne bi, zanima jih, kdaj imajo otroci obroke in koliko časa imajo na voljo za prehranjevanje. »Očitno je šolska prehrana zanje zelo po- membna tema, saj je sicer ne bi izpostavljali,« ocenjuje. Vodja šolske prehrane v tej šentjurski osnovni šoli Darja Šarman je pojasnila, da so tako malice kot kosila pripravljeni glede na smernice za prehranje- vanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je leta 2010 pri- pravil Strokovni svet RS za splo- šno izobraževanje. Smernice so po besedah Šarmanove zastare- le, saj se spoznanja o izbiri živil in načinih priprave hrane ves čas spreminjajo. Samo priporo- čila o izbiri vrste maščob so se doslej spremenila že štirikrat. Kot poudarja sogovornica, še tako skrbno pripravljen jedil- nik, ki ustreza vsem kriterijem mikro- in makrohranil in vsem določilom glede smernic pre- hranjevanja v šolah, ne doseže namena, če otroci obrokov ne pojedo. Šola zato išče srednjo pot. Primer, kako uvaja polno- vredna živila in hkrati zadosti okusu otrok, je na primer, da manjšo količino polnozrnatih testenin doda večji količini te- stenin iz bele moke. Tako okus polnozrnatih testenin ni preveč izrazit, kar otroci sprejmejo. Smernice za prehranjevanje šolam svetujejo tudi uporabo kruha iz polnovrednih žit. A iz rezultatov ankete, ki jo šola vsako leto opravi o šolski pre- hrani, je razvidno, da že starši opozorijo, da otroci takšnega kruha verjetno ne bodo jedli. Kako premostiti prepad med strokovnimi smernicami in na- vadami prehranjevanja, ki jih otroci dobijo v domačem oko- lju? Šarmanova rešitev vidi v izobraževanju staršev – da sle- dnji ne kupujejo le belega kru- ha in belega pekovskega peci- va, ampak da otroke navajajo tudi na polnozrnate izdelke. Ogljikovi hidrati vodijo proti zelenjavi Medtem ko otroke nekatere bolj zdrave sestavine obrokov »pikajo«, bi posamezniki po drugi strani pojedli ogromno prilog, kot sta riž ali krompir. Sogovornica opaža, da je sola- ta bistveno manj zaželena kot priljubljeni ogljikovi hidrati. Še slabše otroci posegajo po zelenjavi kot prilogi. Iz tega sklepa, da veliko staršev doma svojih otrok ne navaja na uži- vanje zelenjave. Pred leti so otroci radi posegali po sadju, slednje v zadnjem času pri malici in kosilu precej ostaja. Razkorak med priporočili in okusom otrok je na primer razviden tudi, kar zadeva sladkor. V OŠ Hruševec so že pred več kot desetimi leti začeli zmanjševati količino sladkorja, ki so ga dodajali čaju. Postopoma so prešli na povsem nesladkan čaj. Ose- bje v šolski kuhinji opaža, da otroci veliko več čaja kot sicer popijejo, kadar je na voljo čaj z medom. Precejšnje razlike pri spre- jemanju šolske prehrane so tudi glede na starost učencev. Medtem ko učitelji za uživa- nje šolske prehrane lažje mo- tivirajo mlajše, je to veliko težje pri otrocih v zadnjem triletju. Kasneje se pogled najstnikov spremeni. »Ko sre- čam nekdanje učence, ki so zdaj dijaki v kateri od celjskih srednjih šol, povedo, da moč- no pogrešajo šolsko prehra- no, medtem ko morajo zdaj sami skrbeti za svoje obroke,« je omenila Šarmanova. Kdaj je najmanj ostankov? Kateri obroki gredo učen- cem OŠ Hruševec najbolj v slast? Pri malici je najmanj odpada, kadar je na jedilniku buhtelj. Ker je tako priljubljen, se je šola odločila za pripravo iz ekoloških sestavin in brez alergenov. »Ker je pečen in ne ocvrt, je na primer veliko bolj zdrav kot krof. Slednjega imamo v naši šoli na jedil- niku le za pusta,« je dejala Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 4 1, 12. oktober 2023 NAŠA TEMA Da je bilo mleko nekoč ključno za preživetje kopice majhnih otrok in da so ga ženske v družinah, kjer ni bilo ne zemlje ne živine, hodile krast k sosedom, da bi svojim po- tomcem le omogočile prihodnost, mi je le nekaj dni nazaj opisova- la sogovornica, ki je med platnice svoje knjige strnila spomine na sta- re čase. Danes so razmere bistvene drugačne. Otroci imajo v vrtcu tri obroke, v šoli vsaj malico, a pogosto tudi kosilo. Socialno ogrožene družine so upravičene do subvencije stroška prehrane, slednja bistveno presega enoličnost, ki je gospodinjstva pestila nekoč. Danes ni več težava, da hrane ne bi bilo, ampak da ostaja na krožnikih otrok. Kot pravijo sogovorniki v tokratni temi, so za zavračanje obrokov, ki so pripra- vljeni skladno z načeli zdrave prehrane, ključne navade v družini. Slednje se ob poplavi množice »zveličavnih« nasvetov in ob hitrem ritmu življenja verjetno skušajo znajti vsaka po svoje. Ob tem se spominjam, da so tudi mene kot deklico »pikali« solata, kislo zelje in kakšen pasulj, čeprav se je mama še tako trudila s pripravo raznolikih jedi. Zato vztrajanje izobraževalnih ustanov pri vzgajanju otrok na področju prehranjevalnih navad zagotovo ni zaman. Morda tudi kratkohlačniki svoje starše kdaj podučijo o tem, kaj so se glede zdravega načina življenja naučili v vrtcu ali šoli. Slednjim pri sledenju smernic verjetno prav tako ni z rožicami po- stlano, glede na to, da so smernice stare že več kot deset let, njihovo prenovo pa strokovnjaki z različnih področij vidijo vsak po svoje. To, da lahko otroka pošljemo v vrtec ali osnovno šolo, ne da bi mu zjutraj morali za s seboj pripraviti še obroke, ki jih bo jedel za malico ali kosilo, se marsikomu morda zdi samoumevno. A v kateri drugi državi je skrb za pre- hrano na plečih staršev. Prijateljica, ki živi na Danskem, svojima otrokoma v škatlico vsako jutro pripravi kisli kruh, kakšen namaz, zelenjavo, suho sadje. Prvi topel obrok pojedo popoldne, ko z možem prideta iz službe. Sama hrano povezujem s hvaležnostjo, ker me hrani, in s hvaležnostjo do vseh, ki so prispevali, da je prišla na moj krožnik. Hvaležna sem tudi vsem, ki sejejo, orjejo, žanjejo, načrtujejo, lupijo, režejo in kuhajo, da ima moj otrok, medtem ko je v šoli, na voljo kaj za pod zob. O hvaležnosti in o primernem vedenju s hrano učim tudi njega. Ne morem dati roke v ogenj, da v šolski jedilnici kdaj ne pokaže nekaj izbirčnosti. A z zgledom in s pogo- vorom doma se trudim, da bi to seme obrodilo sadove, ključne za njegovo zdravo prihodnost. Otroci zdravih jedi večkrat ne sprejemajo Da je navajanje otrok na zdravo in uravnoteženo prehra- no precejšen izziv, ker imajo najmlajši privzgojene tudi slabe prehranjevalne navade, opažajo v celjskem vrtcu Danijelov levček. Čeprav je vrtec kriterije glede priprave obrokov pred leti zastavil zelo visoko, je moral nekatera merila nekoliko prilagoditi, saj otroci nekaterih jedi niso sprejemali. A ravnateljica je prepričana, da je navajanje na zdravo hrano del vzgojnega procesa, pri katerem je treba vztrajati. »Pogledi na to, kaj je zdravo prehranjevanje, se spreminjajo. Naša družba skuša iti v korak s časom na različnih področjih. Zagotovo moramo v korak s časom tudi, kar zadeva smernice prehranjevanja, pri čemer jih moramo prilagoditi,« pravi Renata Koštomaj. Ravnateljica vrtca Danijelov levček Renata Koštomaj (Foto: osebni arhiv) Le tretjina zajtrkuje ter uživa sadje in zelenjavo Da imajo zaradi slabših prehranjevalnih navad, ki izha- jajo iz družinskega okolja, vrtci in šole pri načrtovanju in izvajanju šolske prehrane veliko težav, opažajo v Nacio- nalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot pravijo, so prav neustrezne prehranjevalne navade krive, da otroci zavračajo prehransko uravnotežene jedi (predvsem ze- lenjavo, zelenjavne jedi, juhe in polnozrnate izdelke) ter da se vrtci in šole soočajo z večjo količino odpadne hrane. Neustrezne prehranjevalne navade otrok vplivajo tudi na njihovo zdravje – na prekomerno težo, razvoj različnih bolezni in slabše kognitivne zmožnosti. Med priporočenimi živili, ki jih vzgojno-izobraževalni zavodi ponujajo otrokom, sta sadje in/ali zelenjava visoko zastopana v obrokih. Slabše so vključene ribe. Med odsve- tovanimi živili NIJZ v jedilnikih pogosto opaža pekovske in slaščičarske izdelke, industrijske posladke, sladkane mlečne izdelke ter homogene mesne izdelke. Skrbno načrtovana prehrana ima v obdobju razvoja otrok in mladostnikov pomembno vlogo pri ohranjanju in kre- pitvi njihovega telesnega in duševnega zdravja, pravi Janja Robida, regijska koordinatorka za področje zdravega prehranjevanja pri celjski območni enoti NIJZ. Včasih lačni, danes prevzetni? ob robu TINA STRMČNIK organizatorka šolske prehra- ne Pri kosilu otroci krožnike najbolj izpraznijo, kadar so na jedilniku testenine, ocvrt zrezek ali mesne kroglice s pire krompirjem. To je poka- zala tudi anketa o šolski pre- hrani, kjer so bile navedbe o najbolj priljubljenih jedeh v lanskem šolskem letu popol- noma enake kot v šolskem letu 2021/22. »Navade otrok zelo težko spreminjamo, veli- ko je slabe volje, zato se tega lotevamo korak za korakom,« pravi Šarmanova. Količine ostankov, ki jih odpeljejo pooblaščene služ- be, so po besedah pomočnika ravnatelja Borisa Čuježa od- visne od jedilnika in od de- javnosti v šoli. Kadar imajo učenci na primer športni dan, ko se v nahrbtnikih znajdejo sladkarije in prigrizki, so ko- ličine ostankov večje. Nepre- vzeto hrano šola ponudi otro- kom v podaljšanem bivanju kot brezplačen obrok, česar so starši veseli. Organizacija šolske prehra- ne je v OŠ Hruševec precej- šen izziv tudi zato, ker delež otrok, ki ima v šoli kosilo, raste, medtem ko sta šolska kuhinja in jedilnica tako veli- ki, kot sta bili od odprtju šole leta 1995. Od približno 420 učencev, ki šolo obiskujejo v tem šolskem letu, ima šolsko kosilo približno 370 otrok. »V jedilnici je sto sedežev. Ob tem moramo upoštevati sis- tem HACCP, ki določa, koliko časa lahko mine od kuhanja do zadnje delitve obrokov. Vmes moramo meriti njiho- vo temperaturo. Še dodaten izziv je, da iz šolske kuhinje obroke vozimo še v podru- žnično šolo na Kalobju,« je omenil ravnatelj Robert Gaj- šek. 65 odstotkov sestavin za pripravo obrokov iz ekološke pridelave, slajenje s kokoso- vim ali trsnim sladkorjem, z datlji in zgoščenim jabolčnim sokom, domači sveži namazi, marmelade in priprava čoko- ladnega namaza z avokadom, uporaba ekoloških testenin, kvinoje, pire, rjavega riža, uporaba beljakovin iz boba ali graha pri kuhanju. To vse je značilno za prehrano v celj- skem vrtcu Danijelov levček, ki sicer nima svoje kuhinje, vse obroke mu zagotavlja zu- nanji dobavitelj oz. izvajalec. Ravnateljica Renata Košto- maj je povedala, da malčke na različne načine, tudi s po- močjo dejavnosti in projek- tov, vzgajajo, da bi oblikovali zdrave prehranske navade in pozitiven odnos do takšnega načina prehranjevanja. Doda- la je, da je tovrstna vzgoja tek na dolge proge, saj učinka ni mogoče doseči čez noč. Hrana brez dodatkov ni priljubljena Otroci bi najraje jedli teste- nine z bolonjsko omako, pa- lačinke in podobne klasične jedi. Zelo slabo sprejemajo hrano, ki je pripravljena brez aditivov in konzervansov – na primer domač kruh, čiste naravne zelenjavne juhe. Ker tovrstnih okusov niso navaje- ni, je ostankov takšne hrane več. Ko je vrtec uvedel zdrav način prehranjevanja, je usta- novil tudi skupino za prehra- no, ki spremlja odziv otrok na obroke. »Nekatere stvari smo prilagodili. Namesto domače- ga kruha smo uvedli še kruh iz pekarn, saj je naš cilj, da se otroci najedo in da niso lač- ni. Ko smo opazili, da niso sprejeli čičerikinega namaza, smo ga zamenjali z drugim. Pri nekaterih namazih smo le prilagodili nekatere sestavi- ne. Posamezen obrok, ki se ni dobro obnesel, ponujamo samo občasno.« Ravnateljica vrtca Danije- lov levček je povedala, da je glede prehrane v vzgojno-iz- obraževalnih ustanovah po- trebnega kar precej dialoga s starši. Tisti, ki si tudi doma prizadevajo za zdrav način prehranjevanja, so zadovoljni s tem, kar ponuja vrtec. Star- ši otrok, ki takšne hrane ne sprejemajo, imajo pomisleke. »Prejemamo tako pohvale kot pobude za spremembe. Po- bude, želje in ideje staršev obravnavamo, ko načrtujemo prilagoditve jedilnika. Vendar na prvo mesto seveda posta- vljamo smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno- -izobraževalnih ustanovah.« Odgovor na vprašanje, ali so otroci, kar zadeva hrano, izbirčni ali prevzetni, je po njenih besedah odvisen od družine do družine. »Družina ima za prehranjevalne navade otrok velik pomen, najmlajši jih dobijo doma, zgled dobijo pri odraslih. V družinah, kjer se zdravo prehranjujejo, otro- ci lažje sprejmejo takšno pre- hranjevanje v vrtcu in imajo spoštljiv odnos do hrane. Če teh vrednot v družini ni, je to opazno tudi pri otroku.« »Pri prehranjevanju otrok doma in v vrtčevskem okolju je pomembno, da pri uvaja- nju novih živil vztrajamo, da jih večkrat ponujamo, da imajo otroci možnosti, da se jih navadijo in jih tudi lažje sprejmejo,« pravi regijska koordinatorka za področje zdravega prehranjevanja pri celjski območni enoti NIJZ Janja Robida. O tem, da otroci nimajo najboljših prehranjevalnih navad, govorijo rezultati za- dnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju iz leta 2022, ki je bila izvedena med mlado- stniki, starimi 11, 13, 15 in 17 let. Glede na omenjeno raziskavo ima le približno tretjina mladostnikov sku- pen obrok z družino, z višjo starostjo otrok se ta odstotek še znižuje. Med tednom re- dno zajtrkuje le tretjina mla- dostnikov, delež mladostni- kov, ki vsak dan zajtrkujejo, se zmanjšuje od leta 2002. Rezultati raziskave so po be- sedah Janje Robida pokazali še, da le malo več kot tretjina mladostnikov uživa sadje in zelenjavo, po tovrstnih živi- lih bolj posegajo dekleta kot fantje. V zadnjih dveh dese- tletjih se je v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, zajetih v raziskavo, znižal odstotek mladostnikov, ki redno pijejo sladkane pijače. Izstopa podatek, da kar 41 odstotkov mladostnikov, ki so sodelovali v raziskavi, pije energijske pijače. Pogosteje jih uživajo otroci med 11. in 15. letom, fantje po njih pose- žejo bolj pogosto kot dekleta. Vsem pričakovanjem ni mogoče ugoditi Po besedah sogovornice je pomembno, da zaposleni, ki načrtujejo jedilnike v vrt- cih in šolah, do neke mere upoštevajo tudi želje otrok in staršev. Te želje morajo prilagoditi zahtevam veljav- nih smernic. Odsvetovane skupine živil, ki jih otroci zaradi želenega okusa želi- jo imeti na jedilniku, lahko zavodi izboljšajo tako, da jih pripravijo v bolj prehransko sprejemljivi sestavi sami v lastni kuhinji ali da jih po- nudijo z živili iz priporočlji- vih skupin živil. »Hrenovke lahko na primer ponudijo s polnovrednim kruhom in svežo lokalno zelenjavo. Sadne jogurte lahko zavodi pripravijo v svojih kuhinjah tako, da v navaden jogurt dodajo narezano ali zmleto sveže sadje. Ob tem se mo- ramo zavedati, da nikoli ne bo mogoče zadovoljiti vsem okusom in pričakovanjem staršev, saj je šolska prehra- na pogojena s finančnimi, kadrovskimi in prostorskimi zmožnostmi.« Kdo naj o tem, kako naj poskrbijo za prehrano otrok, izobrazi starše? Janja Robida pravi, da vsebine o ustrezni prehrani med drugim dobijo v šoli za starše ali ob branju verodostojnih virov infor- macij. Omenila je portala Prehrana.si in zdaj.net, kjer članke pripravljata NIJZ in Inštitut za nutricionistko. Starši se lahko po pomoč pri spremembi nezdravih pre- hranjevalnih navad v dru- žini udeležijo individualne ali skupinske delavnice o zdravi prehrani Zdravo jem, ki jo izvajajo strokovnjaki v lokalnih centrih za krepitev zdravja. Vzgojno-izobraže- valni zavodi lahko za starše organizirajo tudi predavanja, ki jih v prostorih šol in vrtcev izvajajo izvajalke vzgoje za zdravje ali vodje prehrane v zavodih. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 4 1, 12. oktober 2023 KRONIKA Ubijalski fentanil že trka na vrata? »Zverinsko« nevarne droge v Celju (še) niso zaznali Ne v centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ne v urgentnem centru zaenkrat še niso obravnavali primera predoziranja s fentanilom, »zverinsko« drogo, ki je po svetu že ubila na tisoče ljudi, predvsem mladih. Gre za drogo, ki je 50-krat močnejša od heroina in 100-krat močnejša od morfija. A če predo- ziranja s to drogo v Sloveniji še nihče ni zaznal, to še ne pomeni, da je v naši državi ali na Celjskem še ni. En pri- mer naj bi že zaznali v Ljubljani. Po naših podatkih naj bi na trgu celo primanjkovalo heroina in kokaina, zato se strokovne službe bojijo, da bodo nekateri odvisniki pose- gali tudi po snoveh, ki vsebujejo »zombi« drogo – fentanil. SIMONA ŠOLINIČ Po podatkih zadnje raziska- ve Nacionalnega inštituta za javno zdravje je 21 odstotkov prebivalcev Slovenije v ži- vljenju že zaužilo katero od prepovedanih drog. Najbolj razširjena prepovedana droga v naši državi ostaja konoplja. Ekstazi je v življenju upora- bilo 2,9 odstotka prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 odstotka in amfetamin 2,3 odstotka. Fentanil v Sloveniji ni »nov« V Sloveniji so bile vrste fentanila v zadnjih letih zaznani v petih primerih. Leta 2016 je Toksikološki laboratorij Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani identificiral fluorofentanil v vzorcu umrlega uporabnika drog. Isto leto je Nacional- ni forenzični laboratorij Generalne policijske uprave potrdil fluorobutirfentanil v vzorcu, zbranem v Združenju DrogArt za anonimno testiranje. Leta 2017 je Nacionalni forenzični laboratorij v snoveh, ki jih je policija zasegla v primeru obravnave zastrupitve, našel fenta- nil, benzilfentanil in metoksiacetilfentanil. V začetku leta 2018 sta Inštitut za sodno medi- cino in Nacionalni forenzični laboratorij našla ciklopropilfentanil ob obravnavi primera smrti uporabnika. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v dveh vzorcih, zbranih za anonimno testiranje, našel ciklopropilfentanil in metoksiacetilfentanil. Fentanil sicer uporabljajo v medicini kot anestetik in kot močno protibolečinsko sredstvo (pogosto pri rakavih bolnikih). Fentanil in njegovi derivati so lahko smrtno nevarni, še zlasti v kombinaciji z depresorji, kot so opiodi, benzodiazepini (apaurin, helex, xanax), barbiturati ali alkohol. Omenjena droga povzroča tako imenovano križno toleranco z drugimi opioidi, kar pomeni, da so za doseganje istih učinkov drugih opioidov potrebni večji odmerki kot navadno. Učinki po zaužitju fentanila se pojavijo v od 15 do 30 mi- nutah. Vključujejo vzhičenost, intenzivnejše sanje, spro- ščenost, zmanjšanje razsodnosti, upad miselnih funkcij, zaprtje, znižan libido, oteženo uriniranje, znojenje, zavira- nje teka, tesnobo in zmedenost. Ob razvoju zasvojenosti se pojavijo močni odtegnitveni simptomi, če oseba nenadoma preneha uživati drogo. Zaradi pomanjkanja razsodnosti pogosto prihaja do predoziranja. Zadnje čase se fentanil pojavlja v vzorcih heroina ter ponaredkih farmacevtskih protibolečinskih tablet (oxycon- tin …), saj so veliko cenejši ter naredijo heroin močnejši. čju srečali s tovrstnimi prime- ri. Znani podatki namreč ka- žejo, da predstavlja največje tveganje za zastrupitev vdiho- vanje prahu oziroma prašnih delcev fentanila, ki se zaradi drobne strukture zelo hitro razpršijo v zraku. Ker droga pušča posledice že pri vdihova- nju, so tudi strokovne službe v nevarnosti oziroma so izposta- vljene višjemu tveganju, da bi tudi same potrebovale zdravni- ško pomoč. Strokovne službe se tako ponekod usposabljajo tudi za ukrepanje v prime- ru zastrupitve, kar vključuje uporabo antidota naloksona, snovi, ki prekine nezavest in zastoj dihanja, ki ju povzroča fentanil. Drogo, ki naj bi jo uporab- niki z lahkoto dobili na črnem trgu in na temnem spletu, od- visniki uživajo z vdihovanjem, raztapljanjem pod jezikom ali z obliži na koži in z vbrizga- vanjem. Droga močno deluje že v zelo majhnih odmerkih. Dodajajo jo tudi heroinu, kar zaplete posledice predozira- nja. Fentanil povzroči življenj- sko nevarna stanja, vključno z depresijo dihanja, že pri zelo majhnih odmerkih. Če ga upo- rabnik zamenja s heroinom, se to tveganje močno poveča, saj tudi ljudje s toleranco na opi- oide zelo hitro zaužijejo pre- visoke odmerke. Ravno zato se strokovne službe bojijo, da bodo nekateri uživali nevarne mešanice, saj naj bi čistega he- roina primanjkovalo … Foto: splet Tako imenovani »mavrični« fentanil Nevarno! Zato so strokovne službe, med njimi tudi zdravniki in policisti, že pripravljene na obravnavo tovrstnih primerov, saj obstaja velika možnost, da se bomo tudi na našem obmo- Romun se je požvižgal na pravila Policisti Postaje prometne policije Celje so v ponedeljek popoldne na avtocesti med Lopato in Celjem ustavili romunskega voznika osebnega vozila, ki je imel na priklopnem vozilu neprimerno naloženih več kosov pohištva. Zaradi nepravilno naloženega tovora so priklopno vozilo izločili iz prometa in romunskemu vozniku na kraju izrekli globo. Dva povzročitelja tudi ovadili V preteklih dneh se je na Celjskem zgodilo več hudih prometnih nesreč. V petek popoldne je na Ljubljanski cesti v Šentjurju voznica avtomobila pri zavijanju zaprla pot motoristu, ki je pravilno pripeljal iz nasprotne smeri. Motorist se je v tr- čenju hudo poškodoval. Policisti bodo voznico ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Dan kasneje se je huda nesreča zgodila tudi v Lašah na območju Podčetrtka. Povzročil jo je voznik neregistriranega štirikolesnika, homologiranega kot traktor. Vozil je po travniku iz smeri Kačjega Dola proti Podplatu, v Lašah je nato zapeljal na lokalno cesto. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in vožnje pod vplivom alkohola je zapeljal na brežino ob cesti, kjer se je vozilo prevrnilo. V prometni ne- sreči sta se poškodovala sopotnika. Prvi je bil lažje poškodovan, drugi huje. Tudi tega povzročitelja bodo ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Zaradi vožnje z neregistriranim vozilom, vožnje pod vplivom alkohola in vožnje več oseb, kot se jih na vozilu sme voziti, bo zoper njega sledil še hitri postopek. Huje se je poškodoval tudi motorist, in sicer v Podvolovjeku, kjer je zaradi izogibanja srni, ki je skočila na vozišče, padel. Na izvozu z avtoceste na Ljubečni se je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo prav tako huje poškodovala motoristka. Ta je trčila v odbojno ograjo. Hudo se je poškodoval tudi mladoletni kolesar, in sicer na kolesarski stezi na Mariborski cesti v Celju. Kolesar je padel zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Padel s strehe V Stranju se je v petek pri delu hudo poškodoval moški. Pri delu na strehi na domačem gospodarskem poslopju mu je zdrsnilo, nakar je padel približno pet metrov globoko na travnata tla. Pri padcu se je hudo poškodoval, zato so ga s he- likopterjem odpeljali v UKC Maribor. Tuja krivda je izključena. Brez telefona v prometu Agencija za varnost prometa in policija sta ta teden začeli drugo letošnjo nacionalno preventivno akcijo Varno brez telefona v prometu, ki bo trajala do konca tedna. Mobilni telefoni so namreč eden večjih motilcev pozornosti v prometu, ki dokazano povečujejo tveganje za nastanek prometnih nesreč, opozarjajo v agenciji za varnost prometa. Letos do konca septembra je policija ugotovila 18.478 kršitev prepovedi uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. V celotnem lanskem letu jih je bilo 25.670, leto pred tem skoraj četrtino več oziroma 33.297. Med kršitelji tudi letos izstopa starostna skupina od 35 do 44 let, ki s 30 odstotki predstavlja skoraj tretjino kršiteljev, sledita skupini od 25 do 34 let s 23 odstotki ter od 45 do 54 let z 22 odstotki. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 4 1, 12. oktober 2023 ŠPORT Spomine so obujali na ne- deljskem kosilu v rojstnem kraju učitelja telesne vzgoje (takšen je bil pred desetletji naziv šolskega predmeta) Janka Veligovška v Grižah. V naslednjem šolskem letu bo minilo petdeset let, odkar se je moštvo »prve osnovne«, sestavljeno večinoma iz ro- kometašev, uvrstilo v fina- le republiškega prvenstva osnovnih šol v rokometu in v Ljubljani na Kodeljevem osvojilo naslov prvaka. Samostojni pri organizaciji Značilno za takratne osnovnošolske mladeniče je bilo, da so vsi bili vsestranski športniki in uspešni tudi v drugih športnih panogah. Še najmanj veselja jim je pred- Srečanje v spomin na mladostne vrednote Generacija športnikov I. osnovne šole Celje se je zbrala po petih desetletjih. Pobuda za srečanje se je porodila v glavah treh takratnih učencev, ki so tako ali drugače ostali v stikih še do pred kratkim. » Tovariš Janko je že v letih, pa se dajmo videti,« so si pred letom ali dvema dejali pobu- dniki Miloš Rovšnik, Jure Preskar in Aleš Praznik. A na veliko žalost jih je letos zapustil Miloš Rovšnik. DEAN ŠUSTER Praznik: »Ni bilo zaklepanja prostorov ali vmešavanja staršev in njihovega nadzora. Kako drugače kot danes. Takšen način vzgoje, utemeljen na medsebojnem spoštovanju in zaupanju, je doprinesel k temu, da se je ta generacija lahko kasneje pohvalila z vrhunskimi športniki v različnih panogah.« Veligovšek: »S pomočjo vsestranskega celjskega športnega delavca in športnega dopisnika Karla Juga sem dobil zaposlitev v osnovni šoli. Moji fantje so bili izjemni, lažje sem jih vodil, ker sem igral rokomet za griško Minervo.« Toplak: »Po moji oceni je bil finale pred finalom že v Celju, ko smo se pomerili z II. osnovno šolo. Finalna tekma republiškega prvenstva je bila v dvorani na Kodeljevem. Za OŠ Prule je igralo veliko rokometašev, ki so trenirali pri Slovanu. Nismo se jih ustrašili.« Navihani in uspešni dolgo- lasci iz I. osnovne šole Celje Na začetku uspešnih športnih poti so rokometaši I. osnovne šole postali slovenski prvaki V nedeljo so se postavili približno tako, kot so se v Ljubljani pred skoraj petimi desetletji. Z leve stojijo Sendelbah, Preskar, Štuhec, Praznik, Čajić Svetko, Pušnik in Veligovšek. Pred njimi so Zupanc, Cigoj in Toplak. Manjkali so Razgor, Hunski, Žohar in žal pokojni Rovšnik. (Foto: DŠ) stavljala orodna telovadba. A tudi zanjo jih je učitelj znal navdušiti. Bili so prvaki Celja v hokeju (z dvema hokejisto- ma, III. OŠ jih je imela osem), na njihove tekme so prihajali skoraj vsi učenci in učenke. Med najboljšimi tremi šola- mi v Sloveniji so bili tudi v atletiki (Praznik je v skoku v višino premagal kasnejše- ga slovenskega rekorderja Saša Apostolovskega), zelo dobri so bili tudi v košarki. Tudi najbolj množičen šport z žogo, nogomet, jim ni bil tuj. Namizni tenis so igrali pozimi v manjši telovadnici. Največja značilnost za tisti čas je bila popolna samostoj- nost v popoldanskem času v okviru Šolskega športnega društva Ferda Skoka. Pobu- dnik ustanovitve društva je bil športni učitelj Veligovšek. Učenci so sami organizirali medrazredna tekmovanja v skoraj vseh športih z žogo. Vse, od vodenja tekmova- nja, pisanja zapisnikov do sojenja, je bilo v domeni učencev. Zaupanje in spoštovanje Janko Veligovšek je bil odličen mentor. Tudi šolske plese v mali telovadnici so učenci prirejali sami, brez učiteljev. Zdaj se jim zdi nepredstavljivo, da bi takrat morali imeti varnostnika. Vse je slonelo na popolnem zaupanju med vodstvom športnega društva, sesta- vljenim izključno iz učen- cev, in mentorjem oziroma vodstvom šole. Prostori šole so bili vedno na voljo, šolske kuharice so učencem veliko- krat postregle dodatno mali- co. »Ni bilo zaklepanja pro- storov ali vmešavanja staršev in njihovega nadzora. Kako drugače kot danes. Takšen način vzgoje, utemeljen na medsebojnem spoštovanju in zaupanju, je doprinesel k temu, da se je ta generacija lahko kasneje pohvalila z vrhunskimi športniki v raz- ličnih panogah,« je poudaril Aleš Praznik. Miloš Rovšnik je bil v moštvu Rokometnega kluba Aero Celje, ki je prvo osvojilo naslov jugoslovan- skega klubskega prvaka med mladinci. Z njim so bili prvaki tudi Mišo Toplak, Igor Razgor, Rolando Pušnik in Aleš Praznik. Predstavnik osnovnošolske generacije, o kateri govorimo, Igor Cigoj je kasneje tudi postal jugoslovan- ski mladinski rokometni prvak. Bil je tudi vaterpolist. Strašna generacija Sandi Sendelbah in Sašo Čajić Svetko sta bila uspešna hokejista in člana mladinske reprezentance Jugoslavije. Bila sta tudi predsednika celj- skega hokejskega kluba. Odli- čen plavalec in košarkar je bil Jure Preskar. Poleg Čajića je bil vsestranski športnik tudi Ivan Štuhec. V namiznem tenisu je bil odličen Vojko Zupanc. Člana zmagovalne ekipe I. osnovne šole v rokometu sta bila še Bogdan Žohar in Igor Hunski. Pokojni Miloš Rovšnik je bil podžupan Celja, prav tako Sandi Sendelbah. Trije člani te generacije so bili selektorji mla- dinske slovenske rokometne reprezentance, Mišo Toplak, Igor Razgor in Aleš Praznik. Uspešen rokometni trener je bil tudi Miloš Rovšnik. Aleš Praznik in Rolando Pušnik sta na svetovnem mladinskem pr- venstvu na Portugalskem leta 1981 osvojila zlato medaljo. Toplaku je nastop preprečila huda bolezen. Največja špor- tna veličina te generacije je da- nes že legendarni vratar in še vedno aktivni trener vratark pri Krimu Rolando Pušnik, nosilec zlatega olimpijskega odličja iz Los Angelesa leta 1984 (in bro- nastega v Seulu leta 1988) in svetovni prvak v Švici leta 1986 z reprezentanco Jugoslavije. Z Zagrebom je bil dvakrat evrop- ski klubski prvak. V Celju finale pred finalom Vse našteto dokazuje, da sta bila mentorstvo in uspe- šnost vključevanja mladih v svet športa »tovariša« Janka Veligovška izjemno uspešna, kar mu je uspelo s posluhom vodstva šole. »Ko sem končal rudarsko šolo v Velenju, sem se zaposlil v tamkajšnjem ru- dniku. T udi moj oče je bil rudar in je umrl v nesreči v rudniku v Zabukovici. Takrat sem si dejal, da nočem enake usode. Zato sem se šolal v ljubljanski šoli za telesno kulturo. S pomočjo vsestranskega celjskega špor- tnega delavca in športnega do- pisnika Karla Juga sem dobil zaposlitev v osnovni šoli. Moji fantje so bili izjemni, lažje sem jih vodil, ker sem igral rokomet za griško Minervo,« se je spo- minjal Janko Veligovšek, ki bo čez približno dva meseca do- polnil 81 let. Veliko podatkov o nepozabni generaciji je zbral Aleš Praznik, ki je dodal, da se podrobnosti spominja Mišo Toplak: »Po moji oceni je bil fi- nale pred finalom že v Celju, ko smo se pomerili z II. osnovno šolo, za katero sta igrala Stan- ko Anderluh in Herman Wirth. Na področnem prvenstvu smo zlahka premagali velenjsko in mozirsko osnovno šolo. Pol- finalni obračun republiškega prvenstva v Ljubljani smo od- igrali na prostem, na asfaltu. Boljši smo bili od ene od pri- morskih šol, zdi se mi, da od novogoriške. Finalna tekma je bila v dvorani na Kodeljevem. Za OŠ Prule je igralo veliko ro- kometašev, ki so trenirali pri Slovanu. Nismo se jih ustra- šili.« Foto: osebni arhiv rokometašev I. osnovne šole Z leve stojijo Sandi Sendelbah, Jure Preskar, Bogdan Žohar, Aleš Praznik, Sašo Čajić Svetko, Rolando Pušnik in učitelj športne vzgoje Janko Veligovšek. Čepijo Igor Hunski, Miloš Rovšnik, Mišo Toplak, Igor Razgor in Igor Cigoj. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 4 1, 12. oktober 2023 ŠPORT Košarkarice Cinkarne Celje so silovito začele novo sezono mednarodne regi- onalne lige. V svoji dvorani so hrvaško ekipo Plamen Požega nadigrale s 124 : 50. Čeprav v celjski ekipi ni bilo treh pomembnih igralk, dvoma o zmagovalkah ni bilo, kajti tudi gostje so pripotovale oslabljene, brez Jelene Ivezić, Emilije Podrug in Lee Miletić. DEAN ŠUSTER Od štirih moštev s Celj- skega v 1. slovenski ligi za košarkarje je prvo zmago vknjižila Rogaška, ki je žal za zeleno mizo izgubi- la točko po tekmi z Ilirijo. Slatinčani so v soboto nadi- grali Škofjeločane s 96 : 79. Predvsem to velja za zadnjo četrtino, ki so jo dobili z 29 : 18. Pet igralcev je doseglo dvomestno število točk: Nje- goš Sikiraš 18, Kordan Sessi- on 16, Patrik Tabak in David Kralj po 15 in Sandi Čebular 10. Novi trener Rogaške je nek- danji igralec moštva Dragiša Drobnjak. Ko je igral za Šen- tjur, je njegova žena leta 2016 stavila, da bo prvak moštvo njenega moža. Dragiša ji je dejal: »Draga, očitno se ne spoznaš na šport!« Šentjur je ob koncu sezone leta 2017 postal državni prvak. Dragi- ša spet ponavlja, da žena ne razume prav dobro košarkar- skih zakonitosti, a da mu je v veliko oporo. V uvodnem krogu je bila Ilirija v dvorani Tivoli pre- pričljivo boljša od vas, na- kar ste točko, ki po košar- karskih pravilih pripade poražencu, izgubili za zele- »Srečen sem, da lahko vodim Rogaško« no mizo zaradi administra- tivne napake. Zmaga proti LTH Castings je zato prišla še kako prav, kajne? Prvi poraz je bil boleč. Poraženi smo bili na parke- tu, nato smo točko izgubili še za zeleno mizo. Vse to je vplivalo na vzdušje v eki- pi. Na naslednjem treningu sem fantom dopovedoval, da preteklosti ne zmorejo spre- meniti. Lahko pa odpravijo napake iz prvega obračuna. In so jih, potem ko smo jim jih pokazali na posnetkih. Upoštevali so navodila za igro proti Škofjeločanom, zato so bili uspešni. Ekipa je precej spreme- njena v primerjavi s prete- klo sezono, kar je v navadi v slovenski košarki. Novinci so Jordan Session, Val Luka Jugovac, Sandi Čebular, Da- vid Kralj, Njegoš Sikiraš in še kdo. Kako ste izbirali ekipo? Takoj sem se odločil za dva domača igralca. To sta bra- nilca Luka Božak in Patrik Tabak. Poznam ju še iz časa, ko sem igral za Rogaško in sta bila stara 16 let. Zdaj je čas, da stopita v ospredje in postaneta nosilca naše igre. V slovenski ligi so domači igralci že dolgo za »okras«. Sedijo na koncu klopi in podajajo brisa- če soigralcem. Domen Močnik še ni pokazal vsega, kar zna v obrambi. Staš Sivka bo neke- ga dne prerasel našo sredino. Trenutno potrebuje le dobro zdravje. David Kralj igra izje- mno v napadu. S Sandijem Če- bularjem sva hitro našla sku- pni jezik. Zaveda se, da lahko ogromno pomaga moštvu s svojimi izkušnjami. Spomi- nja me nase, ko sem prišel v Šentjur. Vsak trener je lahko vesel, če ima v ekipi takšnega veterana. Lahko je vsem za zgled. Na vsak trening se z ne- katerimi vajami pripravlja tri četrt ure. Session in Sikiraš ni- sta klasična centra, a sta zelo gibljiva in nam omogočata hi- trejšo igro. Tine Kotnik je bil že skoraj pozabljen v sloven- ski košarki. Kot mladoleten se je odpravil v tujino. Potrebuje le veliko vadbe. Kaj ste jim dejali? Govoril sem pred vsemi, nato z vsakim posebej na štiri oči. Vedno je bil moj cilj odigrati sezono tako, da lah- ko po njenem koncu zlahka opaziš svoj napredek. Pri slovenskih klubih bo še veliko igralskih spre- memb, česar smo že vajeni. Kje vidite Rogaško ob koncu sezone? Težko rečem, kaj bi me zadovoljilo. Ekipe so zelo iz- enačene. Po kakovosti izsto- pata Olimpija in Krka. Dober je tudi Helios. Izkušeni ekipi imata Šenčur in Ilirija. Vsi drugi smo jima zelo blizu. Nikogar ni, ki bi ga lahko že zdaj odpisali v boju za obsta- nek v ligi. Naša želja je uvrsti- tev v končnico. A ne smemo gledati preveč naprej. Živimo za naslednjo tekmo. Marsikaj bosta o razmer- jih moči razkrila naslednja lokalna tekmeca. Pomerili se boste s Podčetrtčani in Šentjurčani. Prisoten bo psihološki pri- tisk, vendar to je logično. Če ni pritiska, gre za rekreacijo. Verjamem, da naši fantje ži- vijo za takšne tekme in jih ni strah pred odgovorno- stjo. Samo naj dajo vse od sebe, četudi bodo izgubili. Igral sem dve leti v Rogaški Slatini. Poznam tukajšnje ljubitelje košarke. Zato pra- vim fantom, naj se vržejo za vsako žogo, in jih bodo na- vijači nagradili ne glede na rezultat. Srečen sem, da sem dobil priložnost za vodenje Rogaške. DŠ S kar 74 točkami razlike so Celjanke odpravile gostje iz Požege Brutalne do prvih tekmic v mednarodni ligi Pri Cinkarni po poškodbi še okreva Ana Nuša Anžič, ve- dno bolje se počuti tudi Moj- ca Jelenc, pravice nastopa še ni imela Andjela Demirović. Vse v listi strelk Najvišji statistični učinek je imela Sophia Gbemuotor (kar 37), kajti 18 točkam je dodala 15 skokov in 5 asistenc. Naj- boljša strelka tekme je bila Kanadčanka Niyah Becker s 25 točkami. Zadela je vseh 11 metov za dve točki. Vse, ki so igrale, so se vpisale v listo strelk, Brazilka Tayna Silva je dosegla 19 točk, Kim Žibert je zadela štiri trojke in zbrala 16 točk, Zoja Štirn 15, Lea Bartel- me 13, Maja Uranker 10, Nika Blagus in Lana Iseinoski po 3 ter kapetanka Blaža Čeh 2. V sredo z Banjalučankami »Hrvaška ekipa je pripotovala nepopolna, kljub temu so bile naše košarkarice motivirane in prizadevne do zadnje minute. Dobro smo razporedili njihov igralni čas. Veseli me, da se je ekipa avstrijskega Graza vklju- čila v ligo Waba,« je dejal trener Cinkarne Damir Grgić. Celjan- ke so v Gradcu na prošnjo do- mačega kluba gostovale že v to- rek in zmagale s 117 : 61. Ekipi Graza so v drugi četrtini nasule kar 40 točk. Najvišji statistič- ni indeks (29) sta imeli Niyah Becker in Blaža Čeh, prva je dosegla 22 točk, druga pa 20. Med njiju se je vrinila Zoja Štirn z 21 točkami. Maja Uranker je dosegla 17 točk, Lea Bartelme 15, Lana Iseinoski 8 … Zaradi poškodbe kolena je manjkala Thayna Silva, zaradi slabšega počutja je le nekaj minut igra- la Sophia Gbemuotor. Pod koši bo začela vaditi Mojca Jelenc in bo čez dva tedna pripravljena igrati na tekmi. V sredo bodo ob 19.00 gostile ekipo Orlovi iz Banja Luke. V domačem pr- venstvu so že v 2. krogu gostile ekipo kranjskega Triglava. Prvo četrtino so dobile za tri točke, drugo za pet in tretjo za štiri, v zadnji so močno pritisnile na plin in bile boljše s kar 26 : 9 (82 : 53). Najboljša igralka derbija je bila Thayna Silva s 16 točkami in z 10 skoki. Foto: Andraž Purg Najboljša strelka proti Plamenu Požegi je bila Kanadčanka Niyah Becker (povsem desno). V rumenih dresih so z leve Kim Žibert, Sophia Gbemuotor in Bra- zilka Thayna Silva. Dragiša Drobnjak je v Rogaški Slatini sestavil zanimivo ekipo. (Foto: Matic Javornik) Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 4 1, 12. oktober 2023 ŠPORT LESTVICA 1. SNL CELJE 11 8 2 1 24:10 26 KOPER 11 7 3 1 20:9 24 OLIMPIJA 11 6 2 3 26:19 20 MARIBOR 11 5 2 4 17:12 17 BRAVO 11 5 2 4 14:16 17 MURA 11 4 1 6 13:20 13 DOMŽALE 11 3 2 6 16:19 11 ALUMINIJ 11 3 1 7 15:20 10 KALCER 11 2 3 6 10:17 9 ROGAŠKA 11 2 2 7 7:23 8 Celjsko moštvo brez Riere, Matka in še koga, a na vodilnem položaju Španec je bil že v soboto z mislimi v Franciji Nogometaš Celja Aljoša Matko bo zaradi zloma stopal- nice izpustil preostanek jesenskega dela državnega pr- venstva. Poškodoval se je na sobotni tekmi proti Bravu, k zmagi z 2 : 1 je prispeval prvi zadetek, že v 35. sekundi. Soigralcem se bo predvidoma priključil med pripravami na spomladanski del sezone. Triindvajsetletni napadalec je na desetih ligaških tekmah dosegel šest golov in prispeval štiri asistence. Šest nastopov je zbral tudi v kvalifi kacijah za konferenčno ligo in dosegel dva gola. DEAN ŠUSTER Toda vodilni možje kluba se ne ukvarjajo z njim in dru- gimi poškodovanimi igralci. Iščejo namreč trenerja. Riera bo prinesel zaslužek Albert Riera je bil že v so- boto z mislimi pri Bordeaxu, celjsko moštvo je srečno preživelo obračun z razpo- loženimi igralci Brava. Eden najboljših francoskih klubov doslej, ki trenutno tekmuje v drugi ligi, bo za Riero plačal odškodnino. Znašala naj bi vsaj dvesto tisoč evrov. Če- prav so nogometaši v 1. slo- venski ligi odigrali tekme 12. kroga, še ni konec prve tretji- ne prvenstva, kajti en krog je bil preložen zaradi poplave. Zmagali so Celje, Maribor, Domžale in Koper, Olimpiji to ni uspelo, Izidi 12. kroga: Celje – Bravo 2 : 1, Maribor – Mura 3 : 1, Domžale – Ro- gaška 3 : 0, Olimpija – Kalcer Radomlje 1 : 1 in Koper – Alu- minij 4 : 1. Tokrat z dolgimi podajami Moštvo Alberta Riere se je v soboto mučilo s Ši- škarji, a najbolj pomembna je zmaga, ki jo je zasenči- la poškodba Aljoše Matka. »Ni naključje, da je Bravo trenutno tako visoko na lestvici. Skušali smo igrati, kjer je bilo največ prosto- ra. A nasprotniki ga niso puščali veliko. Po navadi želimo z žogo prehajati iz prvega območja do druge- ga in nato do tretjega ter do nasprotnikovih vrat. Tokrat je šlo za preskok iz prvega v tretje območje. To je bil pravzaprav naš načrt. Ta se iz tekme v tekmo spreminja, včasih naredimo napako, velikokrat pa se izkaže kot pravilen. Bravo nas ni pre- senetil s svojo postavitvijo, bili smo pripravljeni,« je trdil Riera. Potem je dodal: »Res je, da je končni pogled na tekmo takšen, da je bila precej tesna in izenačena, a v drugem polčasu smo imeli veliko priložnosti, da predčasno odločimo zmago- valca s tretjim, morda celo četrtim zadetkom. Vendar nam spet ni uspelo izkori- stiti priložnosti. Srečanje bi morali končati na mirnejši način. Lahko bi bili bolj- ši, vedno smo lahko. Toda lahko bi bili tudi slabši. Po- novno imamo vse tri točke v svojih rokah in ostajamo na prvem mestu. To je najbolj pomembno.« Kdo v Rogaško Slatino? Branilec David Zec je naknadno prejel vabilo se- lektorja Matjaža Keka: »Lju- bljančani so dobro zapirali prostor na sredini igrišča. Med odmorom nam je tre- Aljoša Matko je po doseženem golu priigral še enajstmetrovko. Oviral ga je Lan Štravs, ki je bil v šampionski sezoni Celja eden ključnih Kosićevih mož, saj je zadnjih sedem tekem igral v prvi postavi. (Foto: Andraž Purg) ner dal nova navodila. Prvih 15 minut smo dobro igrali in spet povedli, potem smo popustili in gostje bi lah- ko izenačili. Moramo bolje igrati. Upam, da bomo do- bro izkoristili premor zara- di reprezentančnih tekem.« Trener gostov Aleš Arnol je bil kljub porazu zadovoljen s predstavo svojih varovancev: »Čestitam jim za predstavo. Nismo čakali na protinapa- de. Ustvarili smo si ogromno priložnosti, a smo imeli ne- odločne zaključke. V dru- gem delu so Celjani igrali z dolgimi podajami. Čestitam trenerju domače ekipe za to odločitev.« V 13. krogu bo Celje v soboto, 21. oktobra, gostovalo v Rogaški Slatini. Domačine bo vodil Oskar Drobne, Celjane pa … Albert Riera je osvojil lovo- riko na celjskem stadionu. Z Olimpijo je namreč premagal Maribor v finalu pokala NZS. (Foto: DŠ) Zaradi prenove steze tekli ob Savinji Sedmi Tek celjskih kne- zov je organizator, Atletsko društvo Kladivar Celje, letos zaradi prenove atletske ste- ze izpeljal na Špici. Deset kilometrov je ob Savinji najhitreje pretekel domačin Simon Navodnik. Sledila sta mu Peter Naglič in Tomaž Pliberšek. Med ženskami so bile najhitrejše Hana Košenina, Ana Šalamun in Erika Juvan. Na dvakrat krajši progi sta bila najboljša Kladivarjeva atleta Vid Bo- tolin, ki je zmagal, in Matic Ian Guček. Tretji je bil Hrvat Mario Menjački. Pri dekletih je slavila Ajda Slapšak pred Hano Jost in Brino Cingesar Vogrin. Izjemno obetavna celjska atletinja Tia Tanja Živko je v tej sezoni izboljšala veliko rekordov. Na mitingu v Tol- minu je postavila nov mejnik v teku na miljo v kategoriji starejših in mlajših mladink. V Ajdovščini je bilo državno prvenstvo v teku na 100 kilo- metrov. Zmagala je Celjanka Nataša Robnik. Progo je pre- tekla v osmih urah in 57 mi- nutah. DŠ V sredini je Vid Botolin in desno od njega Matic Ian Guček. (Foto: Andraž Purg) Druga zmaga prinesla veliko veselje Hokejisti ekipe RST Pellet Celje so v državnem prven- stvu gostovali v Kranju, kjer so se Triglavu oddolžili za poraz na prvem dvoboju. A žal le z isto mero, in sicer po dodatnih strelih, pri katerih je bil edini uspešen Jaša Jen- ko. Vratar Jakob Brandner je zaustavil vseh pet poskusov Gorenjcev. Celjani so povedli z 2 : 0 po golih Maksa Bukovca in Jure- ta Sotlarja, nakar so zaigrali slabše in dopustili gostite- ljem, da so izenačili. Sledila je petkova tekma v ledeni dvo- rani v celjskem mestnem par- ku. V Alpski ligi so Celjani po podaljšku premagali avstrijski Bregenzerwald. Fantje dobili polet V rednem delu sta bila strel- ca za domače moštvo Mark Čepon in Jaša Jenko. V tretji minuti podaljška je Mikus Mintautiškis z dolgo poda- jo zaposlil kapetana Jureta Sotlarja. »Ko sem videl, da sam drsa proti vratarju, sem vedel, kaj bo storil in sploh nisem dvomil, da bo zadel,« je dejal trener Gal Koren. »Odigrali smo zelo zrelo. Naše odločitve so bile pametne, na- sprotnikom nismo dopuščali veliko strelov. To je bila naša odlična predstava. Morda so fantje v podaljšku dobi- li dodaten polet. Zaupajo drug drugemu. To je prišlo do izraza. Zakaj Gal Sodja Zalokar kot najboljši igralec tekme? On in Maks Bukovec sta se metala na led pred plošček. Tovrstne poteze odločijo zmagovalca,« je še povedal Koren. Štiri zmage v nizu Juretu Sotlarju je uspela mojstrovina, ko je s prei- gravanjem poslal vratarja v eno stran, sam pa je s palico plošček usmeril v nebranjen del vrat: »To je moj zaščitni znak. Ogromno sem vadil ta trik, ga pilil. Seveda mi ne uspe vedno. Pomembno je, da sem lahko pomagal svoji ekipi. Lahko smo ponosni na svojo igro.« V začetku sezone točk ni bilo, težave so imeli tudi s slovenski- mi tekmeci. »Sole« je tedaj rotil, da bo treba garati in vztrajati: »Obrestovalo se nam je. Naša ekipa je mla- da, neizkušena, tudi manj kakovostna od večine ekip v Alpski ligi. Toda z željo in odločnostjo lahko marsikaj nadoknadi. Zmagali smo četrtič zapovrstjo, če šteje- mo še tekme domače lige.« Naslednji dan so se celjski vitezi odpeljali v Linz in iz- gubili z 2 : 1 (Sotlar). Konec tedna bodo v Rigi tekmovali v celinskem pokalu. DŠ, Foto: Andraž Purg Jure Sotlar je najprej zavil v levo in tja odpeljal vratarja, ki je … … padel, kape- tan Celja pa je bliskovito spre- menil smer in zatresel mrežo. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 4 1, 12. oktober 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si NA HERMANOVEM ODRU Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 14. oktobra 2023, ob 10. in 11. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na prvo predstavo letošnje sezone TINE IN PROMET . V sklopu rumenega (ob 10. uri) in zelenega abonmaja (ob 11. uri) ter izven. http://www.muzej-nz-ce.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 10. 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Predstava 18.00 Galerija Velenje Ideološka sestavljanka Odprtje razstave umetnice Huiqin Wang 19.00 Špitalska kapela v Celju Slišno in neslišno mesto: Zvok gib tok – entropomorfni trialog Zvočno-vizualni plesni performans 20.30 Max klub Velenje Klemen Kotar in Dušni pastirji Koncert PETEK, 13. 10. 17.00 Celjska kulturnica Smeškov lutkovni maraton Alma – Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje (za otroke); ob 19.00 Stand-up z lutko za odrasle Lucije Ćirović 17.00 Glasbena šola Žalec Mesečni nastop oddelka pihal in trobil 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Dialog in izven 19.00 Špitalska kapela Celje Friforma Večer improvizirane glasbe v dveh setih 19.00 Dom kulture Velenje Nikoli ni prepozno Monokomedija SiTi teater BTC 19.00 Galerija Kvartrna hiša Celje Od koder prihajamo, ptice pojejo lepo pesem Odprtje razstave Mateja Čepina 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Večno napisano pismo Odprtje mednarodne skupinske razstave 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dober večer, ljubo dekle Letni koncert KD Vitis 19.30 Kulturni center Laško Uroš in Tjaša Koncert SOBOTA, 14. 10. 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Na Hermanovem odru: Tine v prometu V izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru 15.00 Dom kulture Velenje Tekmovanje harmonikarjev za Delčnjakov memorial 17.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Sobota popoldanski in izven 18.00 POŠ Blagovna Samostojni koncert ob 15-letnici delovanja Folklorne skupine Blagovna Kulturni program bodo oblikovali domači folkloristi in gostje. 19.00 Galerija Račka Celje Velvet 4 – Hiša erotične ilustracije Odprtje razstave in 4. izdaje festivala erotične ilustracije 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Glasbeno-gledališki abonma Gustav: Tih vdih Mestno gledališče ljubljansko, komična drama 19.00 Dom sv. Jožefa Celje MePZ Prosavus Koncert iz sklopa Glasba na hribu 20.00 Celjski mladinski center Los Loa in Daimona Koncert skupin NEDELJA, 15. 10. 15.00 Večnamenski dom Vinska Gora Veselo popoldne Komedija 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ipavčevi kulturni dnevi 2023: Musica academica X, Art academica II Koncert in predstavitev ustvarjanja dijakov in študentov glasbe ter drugih umetniških smeri iz občin Šentjur in Dobje 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Veliki koncert ob 50-letnici ansambla Kristali z gosti PONEDELJEK, 16. 10. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mesto z vonjem po usnju Predstavitev knjige avtorja Mirana Aplinca 18.00 Dvorana Glasbene šole Žalec Nastop učencev iz razreda Irene Kralj TOREK, 17. 10 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Misliti v harmoniji lesa, Rafael Končina, Alojz Podvršnik, Darko Smole (reliefi in skulpture) Odprtje razstave 18.00 Dvorana Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur Javni nastop učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 18.00 Dom kulture Loče Čajanka: Feri Lainšček in Ditka Literarni večer 19.00 Dom kulture Velenje Star foter Monokomedija, premiera Gledališča Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje Goran Filipec, klavir Abonma Klasika in izven, ob 19.00 predkoncertni klepet SREDA, 18. 10. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Ježek in čarobna culica Gledališka predstava v izvedbi KUD F. Prešern Vojnik 17.00 Dvorana Glasbene šole Žalec Nastop učencev iz razreda Nine Fajfar Baša 18.00 Glasbena šola Velenje Anastazijine violinske pravljice Predstavitev skladb avtorice Anastazije Juvan v izvedbi učencev GŠ Velenje 18.00 Dom kulture Velenje Zdrava pamet Monokomedija 19.00 Hiša generacij Laško Kri ni voda Odprtje medgeneracijske likovne razstave. Maksimilijanov dan ČETRTEK, 12. 10.– Glavni trg Celje 13.00 do 18.00 Slikarsko ustvarjanje na prostem & Ustvarjalna delavnica z glino 14.00 in 16.00 Lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka Lutkovna skupina OŠ Lava 14.15 in 16.45 Igrana interpretacija razstave na prostem Sveti Maksimilijan Celjski Damjan Trbovc, Slovensko ljudsko gledališče Celje 14.30 Vodstvo po občasni razstavi na prostem Sveti Maksimilijan Celjski Mag. Damir Žerič, Pokrajinski muzej Celje 15.00 do 18.00 Maksi Gourmet Chefa: Marko Pavčnik in Miran Ojsteršek 15.00 do 16.00 Ustvarjalna delavnica z glino 16.15 Moč glasbe Učenci in dijaki Glasbene šole Celje 17.00 GCC POP zbor in Funk Fact Band 17.30 Kvartirna hiša Tematsko turistično vodenje Po sledeh Svetega Maksimiljana Celjskega 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Dvorana pod Celjskim stropom Koncert MaksiAlma Musica, Collegium vocale Celje Celoten program je brezplačen. Druge prireditve ČETRTEK, 12. 10. 10.00 Zbor udeležencev v atriju Celjskega mladinskega centra Spoznaj lovca Pohod na Drevesno hiško, delavnica 16.30 Občinska knjižnica Žalec Druženje študijsko- bralnega kluba, MSKŽ in UPI Ljudska univerza Žalec 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Knjižnica Laško Moje drevo – pravljica in delavnica Z vami bosta Kaja Firm in Mojca Košmrlj. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Marko Juhant: Pogovor ne prepir Šola za starše, kako uspešno komunicirati z otrokom in predelati občutljive teme. 17.00 Knjižnica Velenje Filmoljubci Z vami bosta Andreja Kac in Vesna Mihelak. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom. 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 19.19 Mestna knjižnica Velenje Madagaskar: otok zakladov Potopisno predavanje Barbare Kelher PETEK, 13. 10. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Prireditev ob 73. obletnici Društva upokojencev Šentjur SOBOTA, 14. 10. 7.30 Zbor udeležencev na železniški postaji Laško Pohod po poti Srečno 9.00 Zbor udeležencev na parkirišču pri Kulturnem centru Laško Almin literarni pohod Po Alminih poteh v Laškem in njegovi okolici 9.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica: robotika za otroke 9.00 Pod kostanji v Zgornjem trgu v Šentjurju Bučn'ce 2023 Sejem s pestro ponudbo bučnic, jedi iz buč, tekmovanje v najdaljši, najlepši in najtežji buči, ustvarjalnica za otroke 10.00 do 18.00 Celjski sejem Mednarodna razstava mačk V nedeljo od 10.00 do 17.00 10.30 Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija Predmeti, ki govorijo – misionarski zvitek Otroška ustvarjalnica NEDELJA, 15. 10. 14.00 do 19.30 Dvorana gasilskega doma Žalec Fenomen ozdravitve, dokumentarni film Krog prijateljev Bruna Gröninga 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman Lisjak v temi Ob Svetovnem dnevu bele palice. Svet teme vam bo približal Sebastjan Kamenik, v družbi svojega psa vodnika Šarka; v torek ob 9.00 17.30 Celjski mestni park Zdravilni Či gong Energijsko vadbo za zdravje vodi Manja Potočnik. TOREK, 17. 10. 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Vlado Vrbič Z gostom se bo pogovarjal Damijan Kljajič. 19.00 Knjižnica Laško Dejan Koban in člani društva KLIP: Predstavitev knjižne založbe Črna skrinjica SREDA, 18. 10. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Rokovanje z otrokom Predavanje Lucije Pem 16.00 in 17.45 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Večer v kavarni – človekov odnos do odpadkov in okoljska problematika v 21. stoletju Pogovor z okoljevarstvenico Uršo Zgojznik 18.00 Osrednja knjižnica Celje Hospickafe s patrom Karlom Gržanom: Modrosti preteklosti za obogatitev sedanjosti Pogovorni večer 18.00 Knjižnica Rogatec Transsibirska železnica Potopisni večer Zorana Furmana Dobrodelne prireditve NEDELJA, 15. 10. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Človek človeku Dobrodelni koncert, zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč invalidom Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito«, po- skus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje; do konca avgusta 2024, Žovneški postanejo grofje Celjski; do 31. 10. Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Ljubija – zaklad pod skalo, do 31. 12.; Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Osrednja knjižnica Celje: razsta- va del članic krožka ročna dela: kvačkanje in pletenje; do 23. 10. Celjski mladinski center: raz- stava Ko pade mrak, avtorice Sare Žičkar; do 27. 10. Občinska knjižnica Prebold: fotografska razstava članov fo- tografskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec; do 28. 10. Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah: razstava Na- zaj v mladostni kraj, avtorja Sta- neta Jagodiča; do 10. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šen- tjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadaljnjega Knjižnica Šentjur: Ko sivine oze- lenijo, razstava Likovnega študij- skega krožka LU Šentjur; do 5. 11. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 4 1, 12. oktober 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in pradedek FRANČIŠEK BOVHA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo gospodu župni- ku Davidu Zagorcu za opravljen cerkveni obred, vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 637 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) V SPOMIN Mineva deset let, kar nas je zapustila naša draga BOŽA PANGERL iz Leskovca 7a, Ljubečna Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni 638 Smrti Celje Umrli so: Štefanija PAVLIN iz Celja, 97 let, Marko REBOV MOTORNA VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo, celo ali poškodovano, kupim. Kupim tudi motorno kolo Tomos. Telefon 031 783-047. 647 POSEST KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 ODDAM NJIVO na Ljubečni, 1,7 ha, in v Pečovniku, 1.100 m², oddam v najem za pet let. Te- lefon 041 733-288. 641 STANOVANJE ODDAM MANJŠE stanovanje v Šmarju pri Jelšah od- dam ženski ali paru (nekadilcu). Telefon 031 243-797. p V CENTRU Celja oddamo garsonjero za eno osebo. Telefon 041 531-284. 646 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BALE, silažne, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 644 SUHO koruzo, tritikalo, pšenico in krompir (jedilni in krmni) prodam. Možna dosta- va. Telefon 041 742-334. p ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V sredo, 18. oktobra 2023, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na pogovor z okoljevarstvenico Uršo Zgojznik ČLOVEKOV ODNOS DO ODPADKOV IN OKOLJSKA PROBLEMATIKA V 21. STOLETJU. Ob aktualni občasni razstavi Stran pa ne bomo metal’. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si Pokrajinski muzej Celje v novembru 2023 od Pira občasno razstavo o Celjskem slikarju a ugustu Frideriku s eeba Cherju . info @pokmuz -ce .si , 03/4280 958 AUGUST FRIDERIK SEEBACHER POKRAJINSKI MUZEJ CELJE o b tej Priliki bi želeli Pridobiti in Forma Cije o ohranjenih delih a . F. s eeba Cherja , zato Prosimo vse , ki morda doma hranite kakšno njegovo likovno delo , da nas kontaktirate do 25. oktobra 2023. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Kmetija Košec, telefon 041 878-135. 639 DVE telici, simentalko, težko 320 kg, in limu- zin, težko 270 kg, prodam. Telefon 031 560-073. 645 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol, kupi- mo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p TELICO ali kravo za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 636 ZAPOSLITEV ZARADI povečanega obsega dela honorarno ali redno zaposlim pomočnika – slikople- skarja. Mohar, d. o. o., Šaranovičeva 11, Celje, telefon 041 648-121. p ZMENKI Z 10-letnim sinom iščeva mamico, 45 +, (ne- kadilec, športnik). Telefon 070 830-603. 635 OSTALO PRODAM VISOKO gredo, leseno, 200 x 100 cm, pro- dam. Telefon 041 951-092. 627 DRVA, hrastova in mešana, suha, 10 m³, prodam. Telefon 041 951-092. 627 BUKOVA cepana suha drva, cena 330 EUR/ klaftra, prodam. Telefon 070 561-730. 633 DRVA, suha, od 150 do 200 EUR/kraftra – 4 m³, domača jabolka za sok in teleta (simentalci), težki od 100 do 300 kg, prodam. Telefon 041 250-812. 643 KUPIM KURILNO olje iz cisterne (ostanek od kur- jave) odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-385. 640 PODARIM PET smrek, za gradnjo, podarim. Telefon 031 786-173. 634 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p let, Angela BEZGOVŠEK iz Laškega, 90 let, Marija JARH iz Celja, 80 let, Tatjana JU- STIN z Dobrne, 69 let, Ana FIŠER iz Štor, 76 let, Stanislav KNEZ iz Celja, 90 let. Laško Umrla sta: Zofi ja VO- GRINC iz Trobnega Dola, 89 let, Albert STARC iz Spodnje Rečice, 93 let. Šentjur Umrla sta: Jožefa KOŽELJ iz Planinske vasi, 85 let, Peter DRAME z Dobrine, 65 let. Žalec Umrli so: Marija Magdale- na ROJC iz Celja, 87 let, Ivan- ka VADLAN z Vranskega, 59 let, Ljudmila PRAŽNIKAR iz Matk, 87 let. Velenje Umrli so: Rudolf MLAKER iz Florjana pri Šoštanju, 86 let, Stanislav GROBELNIK iz Velenja, 83 let, Milenka KO- VAČ iz Velenja, 93 let, Erna VERZOLAK iz Velenja, 80 let. iz Celja, 65 let, Uršula GORE- NAK iz Dramelj, 56 let, Mari- jan HAJSINGER iz Celja, 82 let, Anton ARČAN iz Loč, 63 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je ALBERT STARC (18. 3. 1930–29. 9. 2023) Ob boleči izgubi očeta in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem, gospodu žu- pniku Roku Metličarju za cerkveni obred, pevskemu kvartetu Šolinc, trobentaču in gospodu Matjažu Piklu za nagovor. Hvala vsem, ki ste ga v času težke bolezni obiskali na domu. Žalujoči: vsi njegovi domači, ki ga bomo zelo pogrešali. p Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 4 1, 12. oktober 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si NA HERMANOVEM ODRU Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 14. oktobra 2023, ob 10. in 11. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na prvo predstavo letošnje sezone TINE IN PROMET . V sklopu rumenega (ob 10. uri) in zelenega abonmaja (ob 11. uri) ter izven. http://www.muzej-nz-ce.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 10. 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Predstava 18.00 Galerija Velenje Ideološka sestavljanka Odprtje razstave umetnice Huiqin Wang 19.00 Špitalska kapela v Celju Slišno in neslišno mesto: Zvok gib tok – entropomorfni trialog Zvočno-vizualni plesni performans 20.30 Max klub Velenje Klemen Kotar in Dušni pastirji Koncert PETEK, 13. 10. 17.00 Celjska kulturnica Smeškov lutkovni maraton Alma – Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje (za otroke); ob 19.00 Stand-up z lutko za odrasle Lucije Ćirović 17.00 Glasbena šola Žalec Mesečni nastop oddelka pihal in trobil 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Dialog in izven 19.00 Špitalska kapela Celje Friforma Večer improvizirane glasbe v dveh setih 19.00 Dom kulture Velenje Nikoli ni prepozno Monokomedija SiTi teater BTC 19.00 Galerija Kvartrna hiša Celje Od koder prihajamo, ptice pojejo lepo pesem Odprtje razstave Mateja Čepina 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Večno napisano pismo Odprtje mednarodne skupinske razstave 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dober večer, ljubo dekle Letni koncert KD Vitis 19.30 Kulturni center Laško Uroš in Tjaša Koncert SOBOTA, 14. 10. 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Na Hermanovem odru: Tine v prometu V izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru 15.00 Dom kulture Velenje Tekmovanje harmonikarjev za Delčnjakov memorial 17.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Sobota popoldanski in izven 18.00 POŠ Blagovna Samostojni koncert ob 15-letnici delovanja Folklorne skupine Blagovna Kulturni program bodo oblikovali domači folkloristi in gostje. 19.00 Galerija Račka Celje Velvet 4 – Hiša erotične ilustracije Odprtje razstave in 4. izdaje festivala erotične ilustracije 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Glasbeno-gledališki abonma Gustav: Tih vdih Mestno gledališče ljubljansko, komična drama 19.00 Dom sv. Jožefa Celje MePZ Prosavus Koncert iz sklopa Glasba na hribu 20.00 Celjski mladinski center Los Loa in Daimona Koncert skupin NEDELJA, 15. 10. 15.00 Večnamenski dom Vinska Gora Veselo popoldne Komedija 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ipavčevi kulturni dnevi 2023: Musica academica X, Art academica II Koncert in predstavitev ustvarjanja dijakov in študentov glasbe ter drugih umetniških smeri iz občin Šentjur in Dobje 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Veliki koncert ob 50-letnici ansambla Kristali z gosti PONEDELJEK, 16. 10. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mesto z vonjem po usnju Predstavitev knjige avtorja Mirana Aplinca 18.00 Dvorana Glasbene šole Žalec Nastop učencev iz razreda Irene Kralj TOREK, 17. 10 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Misliti v harmoniji lesa, Rafael Končina, Alojz Podvršnik, Darko Smole (reliefi in skulpture) Odprtje razstave 18.00 Dvorana Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur Javni nastop učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 18.00 Dom kulture Loče Čajanka: Feri Lainšček in Ditka Literarni večer 19.00 Dom kulture Velenje Star foter Monokomedija, premiera Gledališča Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje Goran Filipec, klavir Abonma Klasika in izven, ob 19.00 predkoncertni klepet SREDA, 18. 10. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Ježek in čarobna culica Gledališka predstava v izvedbi KUD F. Prešern Vojnik 17.00 Dvorana Glasbene šole Žalec Nastop učencev iz razreda Nine Fajfar Baša 18.00 Glasbena šola Velenje Anastazijine violinske pravljice Predstavitev skladb avtorice Anastazije Juvan v izvedbi učencev GŠ Velenje 18.00 Dom kulture Velenje Zdrava pamet Monokomedija 19.00 Hiša generacij Laško Kri ni voda Odprtje medgeneracijske likovne razstave. Maksimilijanov dan ČETRTEK, 12. 10.– Glavni trg Celje 13.00 do 18.00 Slikarsko ustvarjanje na prostem & Ustvarjalna delavnica z glino 14.00 in 16.00 Lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka Lutkovna skupina OŠ Lava 14.15 in 16.45 Igrana interpretacija razstave na prostem Sveti Maksimilijan Celjski Damjan Trbovc, Slovensko ljudsko gledališče Celje 14.30 Vodstvo po občasni razstavi na prostem Sveti Maksimilijan Celjski Mag. Damir Žerič, Pokrajinski muzej Celje 15.00 do 18.00 Maksi Gourmet Chefa: Marko Pavčnik in Miran Ojsteršek 15.00 do 16.00 Ustvarjalna delavnica z glino 16.15 Moč glasbe Učenci in dijaki Glasbene šole Celje 17.00 GCC POP zbor in Funk Fact Band 17.30 Kvartirna hiša Tematsko turistično vodenje Po sledeh Svetega Maksimiljana Celjskega 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Dvorana pod Celjskim stropom Koncert MaksiAlma Musica, Collegium vocale Celje Celoten program je brezplačen. Druge prireditve ČETRTEK, 12. 10. 10.00 Zbor udeležencev v atriju Celjskega mladinskega centra Spoznaj lovca Pohod na Drevesno hiško, delavnica 16.30 Občinska knjižnica Žalec Druženje študijsko- bralnega kluba, MSKŽ in UPI Ljudska univerza Žalec 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Knjižnica Laško Moje drevo – pravljica in delavnica Z vami bosta Kaja Firm in Mojca Košmrlj. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Marko Juhant: Pogovor ne prepir Šola za starše, kako uspešno komunicirati z otrokom in predelati občutljive teme. 17.00 Knjižnica Velenje Filmoljubci Z vami bosta Andreja Kac in Vesna Mihelak. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom. 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 19.19 Mestna knjižnica Velenje Madagaskar: otok zakladov Potopisno predavanje Barbare Kelher PETEK, 13. 10. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Prireditev ob 73. obletnici Društva upokojencev Šentjur SOBOTA, 14. 10. 7.30 Zbor udeležencev na železniški postaji Laško Pohod po poti Srečno 9.00 Zbor udeležencev na parkirišču pri Kulturnem centru Laško Almin literarni pohod Po Alminih poteh v Laškem in njegovi okolici 9.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica: robotika za otroke 9.00 Pod kostanji v Zgornjem trgu v Šentjurju Bučn'ce 2023 Sejem s pestro ponudbo bučnic, jedi iz buč, tekmovanje v najdaljši, najlepši in najtežji buči, ustvarjalnica za otroke 10.00 do 18.00 Celjski sejem Mednarodna razstava mačk V nedeljo od 10.00 do 17.00 10.30 Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija Predmeti, ki govorijo – misionarski zvitek Otroška ustvarjalnica NEDELJA, 15. 10. 14.00 do 19.30 Dvorana gasilskega doma Žalec Fenomen ozdravitve, dokumentarni film Krog prijateljev Bruna Gröninga 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman Lisjak v temi Ob Svetovnem dnevu bele palice. Svet teme vam bo približal Sebastjan Kamenik, v družbi svojega psa vodnika Šarka; v torek ob 9.00 17.30 Celjski mestni park Zdravilni Či gong Energijsko vadbo za zdravje vodi Manja Potočnik. TOREK, 17. 10. 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Vlado Vrbič Z gostom se bo pogovarjal Damijan Kljajič. 19.00 Knjižnica Laško Dejan Koban in člani društva KLIP: Predstavitev knjižne založbe Črna skrinjica SREDA, 18. 10. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Rokovanje z otrokom Predavanje Lucije Pem 16.00 in 17.45 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Večer v kavarni – človekov odnos do odpadkov in okoljska problematika v 21. stoletju Pogovor z okoljevarstvenico Uršo Zgojznik 18.00 Osrednja knjižnica Celje Hospickafe s patrom Karlom Gržanom: Modrosti preteklosti za obogatitev sedanjosti Pogovorni večer 18.00 Knjižnica Rogatec Transsibirska železnica Potopisni večer Zorana Furmana Dobrodelne prireditve NEDELJA, 15. 10. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Človek človeku Dobrodelni koncert, zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč invalidom Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito«, po- skus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje; do konca avgusta 2024, Žovneški postanejo grofje Celjski; do 31. 10. Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Ljubija – zaklad pod skalo, do 31. 12.; Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Osrednja knjižnica Celje: razsta- va del članic krožka ročna dela: kvačkanje in pletenje; do 23. 10. Celjski mladinski center: raz- stava Ko pade mrak, avtorice Sare Žičkar; do 27. 10. Občinska knjižnica Prebold: fotografska razstava članov fo- tografskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec; do 28. 10. Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah: razstava Na- zaj v mladostni kraj, avtorja Sta- neta Jagodiča; do 10. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šen- tjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadaljnjega Knjižnica Šentjur: Ko sivine oze- lenijo, razstava Likovnega študij- skega krožka LU Šentjur; do 5. 11. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 4 1, 12. oktober 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in pradedek FRANČIŠEK BOVHA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo gospodu župni- ku Davidu Zagorcu za opravljen cerkveni obred, vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 637 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) V SPOMIN Mineva deset let, kar nas je zapustila naša draga BOŽA PANGERL iz Leskovca 7a, Ljubečna Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni 638 Smrti Celje Umrli so: Štefanija PAVLIN iz Celja, 97 let, Marko REBOV MOTORNA VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo, celo ali poškodovano, kupim. Kupim tudi motorno kolo Tomos. Telefon 031 783-047. 647 POSEST KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 ODDAM NJIVO na Ljubečni, 1,7 ha, in v Pečovniku, 1.100 m², oddam v najem za pet let. Te- lefon 041 733-288. 641 STANOVANJE ODDAM MANJŠE stanovanje v Šmarju pri Jelšah od- dam ženski ali paru (nekadilcu). Telefon 031 243-797. p V CENTRU Celja oddamo garsonjero za eno osebo. Telefon 041 531-284. 646 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BALE, silažne, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 644 SUHO koruzo, tritikalo, pšenico in krompir (jedilni in krmni) prodam. Možna dosta- va. Telefon 041 742-334. p ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V sredo, 18. oktobra 2023, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na pogovor z okoljevarstvenico Uršo Zgojznik ČLOVEKOV ODNOS DO ODPADKOV IN OKOLJSKA PROBLEMATIKA V 21. STOLETJU. Ob aktualni občasni razstavi Stran pa ne bomo metal’. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si Pokrajinski muzej Celje v novembru 2023 od Pira občasno razstavo o Celjskem slikarju a ugustu Frideriku s eeba Cherju . info @pokmuz -ce .si , 03/4280 958 AUGUST FRIDERIK SEEBACHER POKRAJINSKI MUZEJ CELJE o b tej Priliki bi želeli Pridobiti in Forma Cije o ohranjenih delih a . F. s eeba Cherja , zato Prosimo vse , ki morda doma hranite kakšno njegovo likovno delo , da nas kontaktirate do 25. oktobra 2023. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Kmetija Košec, telefon 041 878-135. 639 DVE telici, simentalko, težko 320 kg, in limu- zin, težko 270 kg, prodam. Telefon 031 560-073. 645 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol, kupi- mo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p TELICO ali kravo za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 636 ZAPOSLITEV ZARADI povečanega obsega dela honorarno ali redno zaposlim pomočnika – slikople- skarja. Mohar, d. o. o., Šaranovičeva 11, Celje, telefon 041 648-121. p ZMENKI Z 10-letnim sinom iščeva mamico, 45 +, (ne- kadilec, športnik). Telefon 070 830-603. 635 OSTALO PRODAM VISOKO gredo, leseno, 200 x 100 cm, pro- dam. Telefon 041 951-092. 627 DRVA, hrastova in mešana, suha, 10 m³, prodam. Telefon 041 951-092. 627 BUKOVA cepana suha drva, cena 330 EUR/ klaftra, prodam. Telefon 070 561-730. 633 DRVA, suha, od 150 do 200 EUR/kraftra – 4 m³, domača jabolka za sok in teleta (simentalci), težki od 100 do 300 kg, prodam. Telefon 041 250-812. 643 KUPIM KURILNO olje iz cisterne (ostanek od kur- jave) odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-385. 640 PODARIM PET smrek, za gradnjo, podarim. Telefon 031 786-173. 634 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p let, Angela BEZGOVŠEK iz Laškega, 90 let, Marija JARH iz Celja, 80 let, Tatjana JU- STIN z Dobrne, 69 let, Ana FIŠER iz Štor, 76 let, Stanislav KNEZ iz Celja, 90 let. Laško Umrla sta: Zofi ja VO- GRINC iz Trobnega Dola, 89 let, Albert STARC iz Spodnje Rečice, 93 let. Šentjur Umrla sta: Jožefa KOŽELJ iz Planinske vasi, 85 let, Peter DRAME z Dobrine, 65 let. Žalec Umrli so: Marija Magdale- na ROJC iz Celja, 87 let, Ivan- ka VADLAN z Vranskega, 59 let, Ljudmila PRAŽNIKAR iz Matk, 87 let. Velenje Umrli so: Rudolf MLAKER iz Florjana pri Šoštanju, 86 let, Stanislav GROBELNIK iz Velenja, 83 let, Milenka KO- VAČ iz Velenja, 93 let, Erna VERZOLAK iz Velenja, 80 let. iz Celja, 65 let, Uršula GORE- NAK iz Dramelj, 56 let, Mari- jan HAJSINGER iz Celja, 82 let, Anton ARČAN iz Loč, 63 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je ALBERT STARC (18. 3. 1930–29. 9. 2023) Ob boleči izgubi očeta in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem, gospodu žu- pniku Roku Metličarju za cerkveni obred, pevskemu kvartetu Šolinc, trobentaču in gospodu Matjažu Piklu za nagovor. Hvala vsem, ki ste ga v času težke bolezni obiskali na domu. Žalujoči: vsi njegovi domači, ki ga bomo zelo pogrešali. p Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 4 1, 12. oktober 2023 INFORMACIJE EU projekt, moj projekt 2023 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. KO UČENJE POSTANE ZABAVA Osnovna šola na Ljubnem ob Savinji se že nekaj časa ponaša s pametno učilnico, ki je po mnenju glasoval- cev Naj EU-projekt 2023 zasedla drugo mesto. Zaradi izrednih razmer je bila njena tokratna predstavitev v nakupovalnem središču na Kidričevi cesti v Velenju. Na predstavitvi so sodelovali avtorja učilnice Erik Kapfer in Miha Cojhter, ravnatelj ljubenske šole Samo Kramer, direktorica andragoškega zavoda ljudske univerze Brigita Gorjup, Ivica Orešnik iz Zavoda Savinja ter župan Občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik. »V učilnico vključujemo tehnologije, ki jih uporabljajo v gospodarstvu, da bi bila most med gospodarstvom in izobraževanjem,« je povedal Erik Kapfer in dodal, da je eden od ciljev učilnice, da otroci v njej sodelujejo in delujejo v skupini ter se s tem čim bolj približajo resničnim življenjskim situacijam. Avtorja pametne učilnice vsebine v njej sproti prilagajata glede na povratne informacije, ki jih dobita od uporabnikov. Ravnatelj ljubenske šole Samo Kramer pametno učilnico vidi kot prvi korak v razvoju izobraževanja. »Po- trebujemo pametne šole, ne le pametne učilnice. Za to potrebujemo tudi ustrezno usposobljene učitelje, saj se proces učenja zelo razlikuje od tradicionalnega. Učenci se v tej učilnici učijo precej bolj samostojno, zato se vloga učiteljev nekoliko spremeni.« Učilnica pa ni zanimiva le za otroke, temveč se zanjo zanima tudi vedo več turistov. V pametnih učilnicah, ki so primerne celo za rojstne dneve, je po besedah Kramerja zelo zabavno in spodbudno okolje. »Ko so učenci enkrat v učilnici, jih težko dobimo ven,« je še dodal. Pametna učilnica na Ljubnem je že obrodila sadove. Tamkajšnji šolarji so zaradi vsebin v učilnici postali državni prvaki v robotiki WRO Junior in se uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo to jesen v Panami. 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 41 / Leto 78 / Celje, 12. oktober 2023 Str. 29 Str. 25 Str. 27 40 let ohranjajo ljudsko pesem Pomagajo tudi malenkosti Po 25 letih premora ponovno piše Vonj po cimetu, jabolčnem zavitku, pečenem kostanju ter dru- gih dobrotah se je minuli teden širil po trgu Podsreda, kjer je Kozjanski park organiziral že 24. praznik Kozjanskega jabol- ka. Letina jabolk letos ni najboljša, a to organizatorja dogodka tudi tokrat ni ustavilo, da ne bi na različne načine opozoril na dragocenost visokodebelnih sadovnjakov ter njihov pomen za ohranjanje narave in biotske pestrosti. TINA STRMČNIK Že 24. praznik Kozjanskega jabolka Od jabolk do ohranjanja narave »Visokodebelni travniški sadovnja- ki so eden najpomembnejših življenj- skih prostorov v Kozjanskem parku. Tukaj namreč živijo nekatere vrste redkih in ogroženih ptic, kot so vije- glavka, zelena žolna, čuk in pogorel- sadilne načrte za nove nasade, pride- lovalci pa sadje v sklopu svojih do- polnilnih dejavnosti predelujejo v slastne domače izdelke. Skrbni, podjetni in pridni Praznik kozjanskega jabolka je na pomen sadov- njakov in jabolk opozoril na različne načine, med drugim s tekmovanjem v peki najboljšega »štrudla« in najdaljšega jabolčnega olupka. Naziv carjevič, ki ga podeljujejo najbolj skrb- nim gospodarjem travniških sadovnjakov, je letos prejel Sreč- ko Omerzel iz Gorjan. Sadovnjak na Lopenku, za katerega skrbi z družino, priča o tradiciji in skrbnem delu pri saje- nju, vzgoji in oskrbi sadnih dreves. Tam- kajšnje jablane, hruške, orehi, slive in češplje namreč dobro obrodijo. Na dogodku so pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Sožitje – Kozjanski park, ki je namenjena pro- mociji trajnostnih pridelkov, izdelkov in storitev, letos podelili podjetnici Sa- nji Počivalšek, ki izdeluje trda mila, in Čebelarstvu Lojen, ki ponuja različne vrste medu, propolis in cvetlični prah. V sončnem jesenskem koncu te- dna je številne obiskovalce ponov- no privabila ponudba domačih izdelkov in pridelkov. Na 150 stojnicah se je predstavilo več kot 170 po- nudnikov – ekoloških kmetij, sadjarjev, domačih in ume- tnostnih obrtnikov, orga- nizacij in posameznikov. Svoje poslanstvo so med drugim predstavili še dru- štva, osnovne šole in vrtci. Foto: Andraž Purg Srečko Omerzel je prejel naziv carjevič, ki ga Kozjanski park podeljuje najbolj skrbnim lastnikom travniških sadovnja- kov. (Foto: Mojca Valenčak) Ne le jabolko, tudi ples vsak dan odžene zdravnika stran. dragocenost visokodebelnih sadovnjakov ter njihov pomen za ohranjanje narave in biotske pestrosti. Komisija je imela spet težko delo pri ocenje- vanju slastnih jabolčnih zavitkov. ček. In prav zaradi njih je to območje vključeno v območje Nature 2000,« je pojasnila direktorica Kozjanskega parka mag. Valerija Slemenšek. Ko si je Kozjanski park začel prizadevati, da bi kmetje ohranjali visokodebelne sadovnjake, je naletel na kar nekaj ovir. Po več kot dveh desetletjih to- vrstnih prizadevanj žanje dobre re- zultate. Na zavest kmetov o pomenu ohranjanja nasadov sadnih dreves kaže tudi to, da približno 2.500 sa- dik starih vrst jablan, ki jih vsako leto vzgojijo v drevesnici Kozjanskega parka, gre za med. In da »hišni« sad- jar Adrian Černelč pogosto pripravlja Obiskovalci so na stojnicah našli paleto domačih dobrot – od domačih vrst moke, kaš, kosmičev, sirov, mesnih izdelkov, namazov, čajev, domačega medu in zelenjave. Zelo iskana dobrina na sejmu so bila jabolka. Stare sorte že tako slabše ob- rodijo vsako drugo leto, tokratni letini niso prizanašale niti pozeba, toča in obilne padavine. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 4 1, 12. oktober 2023 INFORMACIJE EU projekt, moj projekt 2023 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. KO UČENJE POSTANE ZABAVA Osnovna šola na Ljubnem ob Savinji se že nekaj časa ponaša s pametno učilnico, ki je po mnenju glasoval- cev Naj EU-projekt 2023 zasedla drugo mesto. Zaradi izrednih razmer je bila njena tokratna predstavitev v nakupovalnem središču na Kidričevi cesti v Velenju. Na predstavitvi so sodelovali avtorja učilnice Erik Kapfer in Miha Cojhter, ravnatelj ljubenske šole Samo Kramer, direktorica andragoškega zavoda ljudske univerze Brigita Gorjup, Ivica Orešnik iz Zavoda Savinja ter župan Občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik. »V učilnico vključujemo tehnologije, ki jih uporabljajo v gospodarstvu, da bi bila most med gospodarstvom in izobraževanjem,« je povedal Erik Kapfer in dodal, da je eden od ciljev učilnice, da otroci v njej sodelujejo in delujejo v skupini ter se s tem čim bolj približajo resničnim življenjskim situacijam. Avtorja pametne učilnice vsebine v njej sproti prilagajata glede na povratne informacije, ki jih dobita od uporabnikov. Ravnatelj ljubenske šole Samo Kramer pametno učilnico vidi kot prvi korak v razvoju izobraževanja. »Po- trebujemo pametne šole, ne le pametne učilnice. Za to potrebujemo tudi ustrezno usposobljene učitelje, saj se proces učenja zelo razlikuje od tradicionalnega. Učenci se v tej učilnici učijo precej bolj samostojno, zato se vloga učiteljev nekoliko spremeni.« Učilnica pa ni zanimiva le za otroke, temveč se zanjo zanima tudi vedo več turistov. V pametnih učilnicah, ki so primerne celo za rojstne dneve, je po besedah Kramerja zelo zabavno in spodbudno okolje. »Ko so učenci enkrat v učilnici, jih težko dobimo ven,« je še dodal. Pametna učilnica na Ljubnem je že obrodila sadove. Tamkajšnji šolarji so zaradi vsebin v učilnici postali državni prvaki v robotiki WRO Junior in se uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo to jesen v Panami. 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 41 / Leto 78 / Celje, 12. oktober 2023 Str. 29 Str. 25 Str. 27 40 let ohranjajo ljudsko pesem Pomagajo tudi malenkosti Po 25 letih premora ponovno piše Vonj po cimetu, jabolčnem zavitku, pečenem kostanju ter dru- gih dobrotah se je minuli teden širil po trgu Podsreda, kjer je Kozjanski park organiziral že 24. praznik Kozjanskega jabol- ka. Letina jabolk letos ni najboljša, a to organizatorja dogodka tudi tokrat ni ustavilo, da ne bi na različne načine opozoril na dragocenost visokodebelnih sadovnjakov ter njihov pomen za ohranjanje narave in biotske pestrosti. TINA STRMČNIK Že 24. praznik Kozjanskega jabolka Od jabolk do ohranjanja narave »Visokodebelni travniški sadovnja- ki so eden najpomembnejših življenj- skih prostorov v Kozjanskem parku. Tukaj namreč živijo nekatere vrste redkih in ogroženih ptic, kot so vije- glavka, zelena žolna, čuk in pogorel- sadilne načrte za nove nasade, pride- lovalci pa sadje v sklopu svojih do- polnilnih dejavnosti predelujejo v slastne domače izdelke. Skrbni, podjetni in pridni Praznik kozjanskega jabolka je na pomen sadov- njakov in jabolk opozoril na različne načine, med drugim s tekmovanjem v peki najboljšega »štrudla« in najdaljšega jabolčnega olupka. Naziv carjevič, ki ga podeljujejo najbolj skrb- nim gospodarjem travniških sadovnjakov, je letos prejel Sreč- ko Omerzel iz Gorjan. Sadovnjak na Lopenku, za katerega skrbi z družino, priča o tradiciji in skrbnem delu pri saje- nju, vzgoji in oskrbi sadnih dreves. Tam- kajšnje jablane, hruške, orehi, slive in češplje namreč dobro obrodijo. Na dogodku so pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Sožitje – Kozjanski park, ki je namenjena pro- mociji trajnostnih pridelkov, izdelkov in storitev, letos podelili podjetnici Sa- nji Počivalšek, ki izdeluje trda mila, in Čebelarstvu Lojen, ki ponuja različne vrste medu, propolis in cvetlični prah. V sončnem jesenskem koncu te- dna je številne obiskovalce ponov- no privabila ponudba domačih izdelkov in pridelkov. Na 150 stojnicah se je predstavilo več kot 170 po- nudnikov – ekoloških kmetij, sadjarjev, domačih in ume- tnostnih obrtnikov, orga- nizacij in posameznikov. Svoje poslanstvo so med drugim predstavili še dru- štva, osnovne šole in vrtci. Foto: Andraž Purg Srečko Omerzel je prejel naziv carjevič, ki ga Kozjanski park podeljuje najbolj skrbnim lastnikom travniških sadovnja- kov. (Foto: Mojca Valenčak) Ne le jabolko, tudi ples vsak dan odžene zdravnika stran. dragocenost visokodebelnih sadovnjakov ter njihov pomen za ohranjanje narave in biotske pestrosti. Komisija je imela spet težko delo pri ocenje- vanju slastnih jabolčnih zavitkov. ček. In prav zaradi njih je to območje vključeno v območje Nature 2000,« je pojasnila direktorica Kozjanskega parka mag. Valerija Slemenšek. Ko si je Kozjanski park začel prizadevati, da bi kmetje ohranjali visokodebelne sadovnjake, je naletel na kar nekaj ovir. Po več kot dveh desetletjih to- vrstnih prizadevanj žanje dobre re- zultate. Na zavest kmetov o pomenu ohranjanja nasadov sadnih dreves kaže tudi to, da približno 2.500 sa- dik starih vrst jablan, ki jih vsako leto vzgojijo v drevesnici Kozjanskega parka, gre za med. In da »hišni« sad- jar Adrian Černelč pogosto pripravlja Obiskovalci so na stojnicah našli paleto domačih dobrot – od domačih vrst moke, kaš, kosmičev, sirov, mesnih izdelkov, namazov, čajev, domačega medu in zelenjave. Zelo iskana dobrina na sejmu so bila jabolka. Stare sorte že tako slabše ob- rodijo vsako drugo leto, tokratni letini niso prizanašale niti pozeba, toča in obilne padavine. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 4 1, 12. oktober 2023 INTERVJU Režiser filma je Alen Pa- všar, ki je sicer inženir multi- medije in poučuje strokovne predmete v Srednji šoli za stroj- ništvo, meharoniko in medije v Šolskem centru Celje. A že od malega je želel snemati filme in to z velikim veseljem počne, če se le ponudi priložnost. Za zgodbo in scenarij je poskrbel s soprogo Matejo Zorko Pavšar, ki je svetovalna delavka v ome- njeni šoli, a je film prav tako njena strast. Napisala je sce- narij za film Vloga za Emo in je avtorica ali soavtorica knjig. Bogate izkušnje ima pri delu z dijaki s posebnimi potrebami, ki se v razredu pogosto težko znajdejo, še zlasti če nimajo podpore učiteljev in vodstva šole. O tem, kako lahko tudi takšni dijaki ob razumevanju in pravi spodbudi pokažejo svoje talente, govori film, ki je poseben glede tega, da prvič pri nas tako predstavlja problema- Mateja Zorko Pavšar in Alen Pavšar ob premieri filma Šepet metulja Vsak film je kot njun otrok Pred leti sta se našla dva filmska navdušenca in zdru- žila svoji življenjski in ustvarjalni poti. Šepet metulja je njun drugi skupni film, potem ko sta leta 2014 navdušila občinstvo z romantičnim mladinskim filmom Vloga za Emo, saj si ga je ogledalo več kot 30 tisoč ljudi. Včeraj sta Alen Pavšar in Mateja Zorko Pavšar z ekipo stopila pred domače občinstvo na premieri v Celju, kjer so film zavrteli v dveh dvoranah hkrati. Od danes si bodo lahko »zgodbo o velikih sanjah, ljubezni do sebe in premagovanju osebnih meja«, kot so ustvarjalci opisali film, ogledali še drugod po Sloveniji. tiko avtizma in da je tudi glavni igralec v filmu avtist. Razume- vanje tematike dopolnjuje še knjiga, ki jo je Mateja napisala na osnovi filma. O vsem tem in o nastanku filma smo z obema ustvarjalce- Alen: »Odkar vem zase, sem zaljubljen v film. Ko se pojavi priložnost za snemanje, me kar nese. Ko začneva še drug drugega spodbujati, gre vse kot rušilni stroj. Včasih me ona malo umirja, drugič jaz njo.« Mateja: »Vse je v redu, ko imamo pametne, zdrave otroke. Ko imamo drugačne, je zelo pomembno, kakšen je svetovalni delavec v šoli in kakšno je vodstvo.« ma, tudi izvršnima producen- toma Šepeta metulja, klepetali v eni od kavarn v Celju, ki je bilo s svojimi prepoznavnimi prizorišči tudi del filmske ku- lise. Je bilo pri tem filmu lažje, ker sta že imela izkušnje s snemanja Vloge za Emo? Alen: Po eni strani se je bilo težje sploh odločiti, da bi se spet lotili takega projekta, ker smo vedeli, kaj nas čaka. Ko smo se ga lotili, je izbruhnil covid, ki je za dve leti zamaknil začetek. Mateja: Pri tem filmu je bilo lažje glede podpore družine. Ko sem povedala doma, da bom sodelovala pri snemanju Vloge za Emo, jim ni bilo všeč. Mama se je bala, da se bova osramotila, saj je domnevala, da bo to eden tistih slovenskih filmov, ki niso posebej gledlji- vi. Ko je imel Alen prvo verzijo filma zmontirano, sem ga pro- sila, ali lahko mama to pogleda, da bo mir … Zdaj je bilo lažje, saj so nama ljudje bolj zaupali. Kar nekaj scenarijev sta pred tem zadnjim filmom poslala Slovenskemu film- skemu centru za finančno TATJANA CVIRN podporo pri izvedbi, a jih je zavrnil. Šele pri slednjem sta uspela pridobiti nekaj denar- ja. Vama to ni pobralo volje? Mateja: Meni jo je pobralo bolj kot Alenu, nekajkrat sem bila zelo razočarana. Po Vlogi za Emo se mi je zdelo, da bova uspešna z naslednjim scenari- jem, a ni šlo. Mislila sem, da ne bova nikoli več posnela no- benega filma. Alen je bil pobu- dnik za najnovejši film in ker sem čutila, da ne morem teptati njegovih sanj, sem pristala. Če si nekdo nekaj zelo želi, mu moraš pomagati. Alen: Ko je Mateja spo- znala, da bo šlo, se je tudi ona navdušila in potem so se stvari začele odvijati. Ko sta dva takšna, je energija dvojna. Če je bil pri prvem filmu scenarij vaš, Mateja, je bil pri drugem vaš, Alen, ver- jetno pa sta skupaj dodelala vse podrobnosti. Alen: Ideja je bila zelo dodelana, točno sem vedel, kaj želim, in o promociji sem razmišljal že od začet- ka. Vem, kako nastajajo holi- vudski filmi, kjer ustvarjalci že v začetku vedo, kaj bo privlačno za gledalce, in v tem smislu pišejo scenarij. Osnova mora biti zgodba, a filmsko narejena tako, da je zanimiva, da nudi nekaj, o čemer se govori, kar pritegne gledalce … Žal je nesrečna smrt glavne igralke Lare Safran po snema- nju filma Vloga za Emo ver- jetno tudi prispevala k temu, da se je o filmu govorilo. Bo tokrat k temu prispevala glavna vloga dijaka avtista? Alen: Na začetku nisva načrtovala, da bo avtista igral avtist. To se je zgodilo spontano. Najprej smo se dogovorili s profesionalnim igralcem, da bi odigral to vlogo. Potem je izbruhnila epidemija covida in si je vmes premislil. Mateja: Vloga je težka in igralca lahko izstreli med zvez- de ali ga pokoplje. Verjetno se je tega ustrašil. Da sva izbrala našega dijaka Alija Ogrizka, se je zgodilo čisto spontano. V trenutku, ko sem ga videla v svoji pisarni obupanega in poteptanega in ko je povedal, da si želi, da bi igral v filmu ter svetu dokazal, da je nekaj vreden, sem vedela, da mora- mo film posneti, saj mu s tem lahko uresničimo sanje. To je bila poleg moževe želje druga močna spodbuda pri odločitvi za snemanje filma. Vi, Alen, najprej nad to za- mislijo, da bi igral avtist, niste bili najbolj navdušeni. Kako je bilo na avdiciji? Alen: Ali je imel zanimivo avdicijo. Res sem najprej dvo- mil. Mateja me je povabila v pisarno in rekla, naj ga opazu- jem. Nekaj časa sem opazoval njegove geste, razmišljal, kako bi lahko v filmu igral, kako bi speljal nekatere scene, se na- učil besedila … Poskusili smo in pokazalo se je, da je bila to prava odločitev. Težav z igralsko zasedbo s tem še ni bilo konec, kajne? Alen: Nekaj dni pred snema- njem je igralec, ki naj bi igral strogega profesorja Frenka, odpovedal sodelovanje, in to prav tisti, ki sem ga imel v mi- slih, ko sem pisal to vlogo. Mi- tja Ritlop, ki ga je zamenjal, je odlično opravil svoje delo. Sicer sva bila z Matejo pripravljena na tovrstna presenečenja, saj so nekateri igralci prepričani, da so zvezde. Z drugimi člani zasedbe ni bilo težav. Z nekate- rimi igralci zelo lepo sodeluje- va, na primer s Tino Gorenjak, ki igra v vseh najinih filmih, saj nama je tudi kot osebnost blizu. Alen, vi ste od malega vede- li, da bi radi ustvarjali filme, in ste tudi izbrali šolo, pove- zano s tem (Akademija za multimedije Ljubljana). Kaj pa vi, Mateja, ste tudi sanjali o filmski karieri? Mateja: Tudi! Želela sem biti igralka, imeti režiserja za moža … (smeh) Želela sem se vpisati na igralsko akademijo in sem to navedla kot edino študijsko željo. Ko nisem bila Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 4 1, 12. oktober 2023 INTERVJU Mateja: »Delam po principu, da dijakom, ki imajo težave in stiske, nalagam delo, da se zamotijo, ob tem so uspešni in ponosni, ko jim uspe, ter imajo zato vedno manj drugih težav.« Vsebina filma Dijak Jan je navdušen nad mehatroniko in je avtist. Pridruži se razredu, ki za podelitev štipendije v medna- rodnem podjetju tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema s pogonom na ume- tno inteligenco. V razredu je tudi privlačna glasbenica in edino dekle Tara, ki si prav tako želi zmago. Razred vodi neizprosni učitelj Frenk, ki ne odobrava posebnih potreb učencev. Jan kljub vsem oviram dokaže, da zmo- re. S pomočjo zagnane svetovalne delavke Zarje počasi napreduje v šoli in se zbliža tudi z direktorjem podjetja, ki ga vzame pod svoje okrilje. Za naslovno pesem so fantje iz skupine Šank Rock z dekleti iz skupine Bepop ustvarili različico svoje znane pesmi Metulj, ki zajame bistvo filma in ustvarja vzdušje, polno čustev. Producent filma je bil Rok Skale, Alen Pavšar je poleg režije poskrbel za montažo, direktor fotografije je bil Igor Pečoler. Zaigrali so sedanji in nekdanji dijaki ŠCC Ali Ogri- zek, Elyes Samba, Lara Kolar in Mark Gaberšek ter igralci Brane Završan, Tina Gorenjak in Tarik Rashid, TV-vodi- teljica in članica zasedbe Bepop Ana Praznik, glasbenik Mitja Ritlop, ljubiteljska igralka Urška Majcen, TV-voditelj Iztok Gartner … Proračun filma je znašal 187 tisoč evrov, pri tem je projekt podprl tudi Slovenski filmski center. Alen: »Ali Ogrizek dobiva prve oboževalke na družbenih omrežjih in lepe odzive, tudi dijaki ga na hodniku pozdravljajo. Zanimivo, kaj dela medij …« Alen: »Težava je, ker je v Sloveniji samo en filmski center, ki ima omejen obseg financiranja. Samo štirje odstotki vseh avtorjev, ki prijavljajo svoje filme, dobijo sredstva centra.« Mateja: »Učiteljica slovenščine mi je na gimnaziji govorila, da ne bo nič iz mene, in vsako leto sem imela popravni izpit.« sprejeta, je bil to velik šok. Nato sem se vpisala na filozofsko fa- kulteto, kjer je bilo prosto le še mesto na filozofiji in kitajščini, in se nato sredi leta prestavila na študij andragogike. Sanje o filmu in medijih so bile ves čas žive. Ob tem sem ves čas želela tudi delati z mladimi. V medijih ste delali kot novinarka, se nato preizku- šali tudi v gospodarstvu in se nazadnje zaposlili v šoli, kjer ste še zdaj. Izpolnila se vam je tudi želja po filmskem ustvarjanju in po tem, da bi imeli režiserja za moža … Mateja: Res je. V Šolskem centru Celje sva z Alenom za- čela delati isto leto. Ko je šola dobila novo opremo in studio, sva bila oba zelo navdušena. Na enem od izletov sva se po- govarjala, kaj želiva delati, in ugotovila sva, da naju zanima film. Alen je povedal, da bi rad snemal filme, a da je težko dobiti dober scenarij, jaz sem povedala, da sva s Smiljanom Morijem napisala knjigo Mo- tivacija za mlade in da bi bila morda primerna za filmski scenarij. Alen jo je prebral in predlagal, da ga res napišem. Ampak kako se to dela, sem vprašala. Prinesel mi je scenarij filma Petelinji zajtrk, ki je izšel v knjižni obliki, da sem videla, kako je to videti. Ni preprosto napisati dobrega scenarija. Ste tudi vi, Alen, v mladosti želeli delati z mladimi? Alen: Malo sem si to želel. Že ko sem se začel ukvarjati s filmom, sem imel delavnice za mlade. Takrat je bil v Celju Difi fest, festival dijaškega filma, in so me povabili, da bi pripravljal delavnice z vrstniki, kar mi je bilo všeč. Takratni ravnatelj šole Ludvik Aškerc me je nato po študiju kot nekdanjega di- jaka povabil, da bi delal v šoli in pri 23 letih sem začel učiti. Filma sta žanrsko sicer povsem različna, povezuje ju srednješolsko okolje, v obeh filmih dijaka ob pomoči mentorjev odkrijeta dejavno- sti, ki ju res zanimajo, in se v njih »najdeta«. Zakaj takšna tema? Mateja: Ta tema je prisotna, ker sem v srednji šoli zelo trpe- la. Učiteljica za slovenščino mi je na gimnaziji govorila, da ne bo nič iz mene, in vsako leto sem imela popravni izpit. Zato delam z mladimi, da se ne bi tudi njim to dogajalo. Dovolj je, da je en učitelj takšen, da ves čas govori, da iz nekoga nič ne bo, ali da se niti ne potrudi, da bi ugotovil, za kaj je kdo na- darjen. Sama sem se odločila delati drugače. Kot svetovalna delavka ver- jetno težko vplivate na delo v razredih. Kako spoznate otro- ke? So vsi učitelji dojemljivi za vaše predloge, zlasti glede dela z dijaki s posebnimi po- trebami? Mateja: V šoli vodim tudi nekaj interesnih dejavnosti s področja novinarstva, imamo šolsko spletno televizijo, pri- pravljam prireditve … Pri vsem tem imam veliko stika z dijaki. Ves čas imam polno pisarno. Pridejo tisti, ki imajo težave, in tisti, ki se želijo samo družiti, skupaj ustvarjamo projekte. Če zaznam, da se kateremu dijaku zgodi krivica, se lahko zelo čustveno odzovem. V ta- kšnih primerih se lahko zgodi, da kdaj prestopim mejo lepe komunikacije. Pri svojem delu moram biti samozavestna, zato sem se strokovno izpopolnila, sicer me ne bi upoštevali. Pred leti sem se morala sama pri sebi odloči- ti, zakaj sem v šoli: ali sem tam zato, da sem priljubljena med sodelavci in da z njimi pijem kavo, ali sem tam zaradi otrok. Oboje včasih ne gre. Tej usme- ritvi poskušam slediti, a je res, da je večina mojih sodelavcev zelo razumevajočih do otrok s posebnimi potrebami. Ravnateljica Simona Črep večkrat reče, da v šoli nisem samo zaradi dijakov, ampak svetujem tudi učiteljem in na- zadnje še staršem. Eni razu- mejo, da želimo delati v dobro dijakov, drugi se kdaj pritoži- jo, kar je prav, če se otrokom dogajajo krivice. Vse je v redu, ko imamo pametne, zdrave otroke. Ko imamo drugačne, je zelo pomembno, kakšen je svetovalni delavec v šoli in kakšno je vodstvo. Če nimamo dveh suverenih oseb, ki znata reči tudi učitelju, kako je prav in v skladu z zakonom, se starši upravičeno pritožujejo. Ampak v razredu, kjer je skoraj trideset dijakov, je ver- jetno zelo težko posebej delati z otroki, kot je Ali, kajne? Alen: Sam skušam ure iz- peljati umirjeno, tudi če pride vmes do težav. Ko sem prišel na pogovor za službo, so mi rekli, da me bodo dijaki spreje- mali tako, kot se bom pokazal prvi dan, ko bom stopil v ra- zred. Posebnih težav nimam, z disciplino se mi ni treba ukvar- jati. Verjetno me dijaki posluša- jo in drugače sprejemajo, ker vedo, da se tudi sam ukvarjam s področjem, o katerem učim, in da ne mlatim prazne slame. Ko imam opazen projekt, pri- hajajo tisti, ki bi tudi radi de- lali pri filmu. Vsi bi radi takoj snemali filme, čeprav še niso zreli za to. Tudi sam sem bil takšen, na začetku sem hotel vse naenkrat. Se vedno strinjate z Mate- jinimi predlogi glede dela v razredu? Alen: Če mi kdo z dobrim namenom nekaj svetuje, sku- šam na to pogledati z drugega zornega kota in sprejeti dobre predloge. Nekateri se ne želi- jo premakniti in lahko zaradi malenkosti prihaja do velikih težav. T o, kar na primer v filmu počne učitelj Frenk, ko dijake pelje v podjetje, kjer tekmujejo, kdo bo našel najboljšo rešitev, delam tudi sam. Dijake skušam čim bolj vključiti v okolje, kjer bodo nekoč delali, da sodelu- jejo pri projektih, so v stiku z naročnikom, vidijo, kaj morajo in česa ne smejo narediti. Mateja, menda vas lahko dijaki pokličejo tudi zvečer. Ali potem sploh lahko loču- jeta med službo in zasebnim življenjem? Mateja: Če lahko imaš rad kateregakoli otroka, ne moreš potegniti črte. Če mi dijaki zau- pajo nekatere stvari, ne morem vzpostavljati razdalje. Ko me zvečer kdaj pokličejo, je dovolj, da se pogovorijo in jim je lažje. Alen: Lahko je reči, naj ob treh izklopimo telefon in se ne ukvarjamo s službo, a za te otroke moramo biti ves čas na voljo. Vas to nikoli ne zmoti? Alen: Da, tudi kdaj, pred- vsem takrat, ko se Mateja zaradi tega »sekira«. Sicer pa imam tudi sam projekte, zaradi katerih mi dijaki piše- jo tudi zvečer, da razrešimo še kakšno vprašanje. Počasi se ruši stroga meja med pou- kom in drugimi stvarmi. Ob filmu je izšla še knji- ga, ki ste jo napisali vi, Ma- teja. Zakaj ste se odločili še zanjo? Mateja: Direktor Mika Franci Pliberšek, ki je finanč- no podprl film in pri katerem je v podjetju zaposlen tudi naš prvi dijak avtist, me je spodbudil k pisanju. Skupaj sva napisala že eno knjigo. Malo sem se upirala, saj nisem bila prepričana, da lahko naredimo še kaj več kot to, kar smo v filmu že prikazali. A ko sem se lotila pisanja, je kar izletelo vse skupaj iz mene. Kot da je bila to zame neke vrste terapija. Vsa čustva, ki mi jih otroci zaupajo, so včasih lahko tudi breme. Alen: Fino je, da je dvojni paket, saj se film in knjiga dopolnjujeta. Ko pogledaš film, mogoče manjka ka- kšen vidik, ki ga spoznaš v knjigi, saj je napisana z vidika avtista. Ko pogledaš film in prebereš knjigo, so to pomembne učne ure o tem, kaj pomeni biti avtist in kaj je mogoče kljub temu doseči. Je bilo s tem filmom težko prodreti v kinematografe? Alen: Tehnično ni težko pripraviti filma, primernega za kinematografe, bolj je vpra- šanje, kako pripraviti takšno promocijo, ki bo pritegnila čim več gledalcev. Pri tem ima ob vsej tehniki zgodba še najbolj pomembno vlogo. Po mojem mnenju mora biti film gledljiv in razgiban, tudi če ima zahtev- no tematiko. Želita še snemati filme? So že kakšne ideje, kakšen nov scenarij? Alen: Težava je, ker je v Slo- veniji samo en filmski center, ki ima omejen obseg financiranja. Samo štirje odstotki vseh avtor- jev, ki prijavljajo svoje filme, dobijo sredstva centra. Sicer pa imamo več idej, med drugim je v predalu scenarij, ki ga center ni potrdil za sofinan- ciranje, imava scenarij še za en kratki film. Trenutno imamo v mislih nadaljevanje tega filma in še en zelo zanimiv projekt, ki bo zaradi tematike verjetno najbolj gledan slovenski film. Gre za zgodbo o uspehu, za znane osebe, veliko glasbe … To ne bi bil mladinski film, pri čemer več za zdaj ne bi pove- dal. Ali se morata tudi doma večkrat postaviti za svoja otroka (Mai je v sedmem ra- zredu osnovne šole, petletna Isa Tara je še v vrtcu), ki sta posvojena iz Afrike)? Mateja: Za Maia sem nekaj- krat tudi morala iti v boj. Po- membno je, da se počuti varno in da vidi, da se je včasih tre- ba znati postaviti zase. Je pa treba izbirati bitke, da nisi ves čas na fronti. Mai se zanimivo odzove na igrišču, saj trenira rokomet. Včasih igra manj za- vzeto in nato naenkrat steče čez celo igrišče in zabije gol. Ko ga kasneje vprašam, kaj se je zgodilo, reče: ›Nekdo mi je rekel niger in sem mu pokazal, kako znam zabijati gole.‹ Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 4 1, 12. oktober 2023 INTERVJU Mateja: »Delam po principu, da dijakom, ki imajo težave in stiske, nalagam delo, da se zamotijo, ob tem so uspešni in ponosni, ko jim uspe, ter imajo zato vedno manj drugih težav.« Vsebina filma Dijak Jan je navdušen nad mehatroniko in je avtist. Pridruži se razredu, ki za podelitev štipendije v medna- rodnem podjetju tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema s pogonom na ume- tno inteligenco. V razredu je tudi privlačna glasbenica in edino dekle Tara, ki si prav tako želi zmago. Razred vodi neizprosni učitelj Frenk, ki ne odobrava posebnih potreb učencev. Jan kljub vsem oviram dokaže, da zmo- re. S pomočjo zagnane svetovalne delavke Zarje počasi napreduje v šoli in se zbliža tudi z direktorjem podjetja, ki ga vzame pod svoje okrilje. Za naslovno pesem so fantje iz skupine Šank Rock z dekleti iz skupine Bepop ustvarili različico svoje znane pesmi Metulj, ki zajame bistvo filma in ustvarja vzdušje, polno čustev. Producent filma je bil Rok Skale, Alen Pavšar je poleg režije poskrbel za montažo, direktor fotografije je bil Igor Pečoler. Zaigrali so sedanji in nekdanji dijaki ŠCC Ali Ogri- zek, Elyes Samba, Lara Kolar in Mark Gaberšek ter igralci Brane Završan, Tina Gorenjak in Tarik Rashid, TV-vodi- teljica in članica zasedbe Bepop Ana Praznik, glasbenik Mitja Ritlop, ljubiteljska igralka Urška Majcen, TV-voditelj Iztok Gartner … Proračun filma je znašal 187 tisoč evrov, pri tem je projekt podprl tudi Slovenski filmski center. Alen: »Ali Ogrizek dobiva prve oboževalke na družbenih omrežjih in lepe odzive, tudi dijaki ga na hodniku pozdravljajo. Zanimivo, kaj dela medij …« Alen: »Težava je, ker je v Sloveniji samo en filmski center, ki ima omejen obseg financiranja. Samo štirje odstotki vseh avtorjev, ki prijavljajo svoje filme, dobijo sredstva centra.« Mateja: »Učiteljica slovenščine mi je na gimnaziji govorila, da ne bo nič iz mene, in vsako leto sem imela popravni izpit.« sprejeta, je bil to velik šok. Nato sem se vpisala na filozofsko fa- kulteto, kjer je bilo prosto le še mesto na filozofiji in kitajščini, in se nato sredi leta prestavila na študij andragogike. Sanje o filmu in medijih so bile ves čas žive. Ob tem sem ves čas želela tudi delati z mladimi. V medijih ste delali kot novinarka, se nato preizku- šali tudi v gospodarstvu in se nazadnje zaposlili v šoli, kjer ste še zdaj. Izpolnila se vam je tudi želja po filmskem ustvarjanju in po tem, da bi imeli režiserja za moža … Mateja: Res je. V Šolskem centru Celje sva z Alenom za- čela delati isto leto. Ko je šola dobila novo opremo in studio, sva bila oba zelo navdušena. Na enem od izletov sva se po- govarjala, kaj želiva delati, in ugotovila sva, da naju zanima film. Alen je povedal, da bi rad snemal filme, a da je težko dobiti dober scenarij, jaz sem povedala, da sva s Smiljanom Morijem napisala knjigo Mo- tivacija za mlade in da bi bila morda primerna za filmski scenarij. Alen jo je prebral in predlagal, da ga res napišem. Ampak kako se to dela, sem vprašala. Prinesel mi je scenarij filma Petelinji zajtrk, ki je izšel v knjižni obliki, da sem videla, kako je to videti. Ni preprosto napisati dobrega scenarija. Ste tudi vi, Alen, v mladosti želeli delati z mladimi? Alen: Malo sem si to želel. Že ko sem se začel ukvarjati s filmom, sem imel delavnice za mlade. Takrat je bil v Celju Difi fest, festival dijaškega filma, in so me povabili, da bi pripravljal delavnice z vrstniki, kar mi je bilo všeč. Takratni ravnatelj šole Ludvik Aškerc me je nato po študiju kot nekdanjega di- jaka povabil, da bi delal v šoli in pri 23 letih sem začel učiti. Filma sta žanrsko sicer povsem različna, povezuje ju srednješolsko okolje, v obeh filmih dijaka ob pomoči mentorjev odkrijeta dejavno- sti, ki ju res zanimajo, in se v njih »najdeta«. Zakaj takšna tema? Mateja: Ta tema je prisotna, ker sem v srednji šoli zelo trpe- la. Učiteljica za slovenščino mi je na gimnaziji govorila, da ne bo nič iz mene, in vsako leto sem imela popravni izpit. Zato delam z mladimi, da se ne bi tudi njim to dogajalo. Dovolj je, da je en učitelj takšen, da ves čas govori, da iz nekoga nič ne bo, ali da se niti ne potrudi, da bi ugotovil, za kaj je kdo na- darjen. Sama sem se odločila delati drugače. Kot svetovalna delavka ver- jetno težko vplivate na delo v razredih. Kako spoznate otro- ke? So vsi učitelji dojemljivi za vaše predloge, zlasti glede dela z dijaki s posebnimi po- trebami? Mateja: V šoli vodim tudi nekaj interesnih dejavnosti s področja novinarstva, imamo šolsko spletno televizijo, pri- pravljam prireditve … Pri vsem tem imam veliko stika z dijaki. Ves čas imam polno pisarno. Pridejo tisti, ki imajo težave, in tisti, ki se želijo samo družiti, skupaj ustvarjamo projekte. Če zaznam, da se kateremu dijaku zgodi krivica, se lahko zelo čustveno odzovem. V ta- kšnih primerih se lahko zgodi, da kdaj prestopim mejo lepe komunikacije. Pri svojem delu moram biti samozavestna, zato sem se strokovno izpopolnila, sicer me ne bi upoštevali. Pred leti sem se morala sama pri sebi odloči- ti, zakaj sem v šoli: ali sem tam zato, da sem priljubljena med sodelavci in da z njimi pijem kavo, ali sem tam zaradi otrok. Oboje včasih ne gre. Tej usme- ritvi poskušam slediti, a je res, da je večina mojih sodelavcev zelo razumevajočih do otrok s posebnimi potrebami. Ravnateljica Simona Črep večkrat reče, da v šoli nisem samo zaradi dijakov, ampak svetujem tudi učiteljem in na- zadnje še staršem. Eni razu- mejo, da želimo delati v dobro dijakov, drugi se kdaj pritoži- jo, kar je prav, če se otrokom dogajajo krivice. Vse je v redu, ko imamo pametne, zdrave otroke. Ko imamo drugačne, je zelo pomembno, kakšen je svetovalni delavec v šoli in kakšno je vodstvo. Če nimamo dveh suverenih oseb, ki znata reči tudi učitelju, kako je prav in v skladu z zakonom, se starši upravičeno pritožujejo. Ampak v razredu, kjer je skoraj trideset dijakov, je ver- jetno zelo težko posebej delati z otroki, kot je Ali, kajne? Alen: Sam skušam ure iz- peljati umirjeno, tudi če pride vmes do težav. Ko sem prišel na pogovor za službo, so mi rekli, da me bodo dijaki spreje- mali tako, kot se bom pokazal prvi dan, ko bom stopil v ra- zred. Posebnih težav nimam, z disciplino se mi ni treba ukvar- jati. Verjetno me dijaki posluša- jo in drugače sprejemajo, ker vedo, da se tudi sam ukvarjam s področjem, o katerem učim, in da ne mlatim prazne slame. Ko imam opazen projekt, pri- hajajo tisti, ki bi tudi radi de- lali pri filmu. Vsi bi radi takoj snemali filme, čeprav še niso zreli za to. Tudi sam sem bil takšen, na začetku sem hotel vse naenkrat. Se vedno strinjate z Mate- jinimi predlogi glede dela v razredu? Alen: Če mi kdo z dobrim namenom nekaj svetuje, sku- šam na to pogledati z drugega zornega kota in sprejeti dobre predloge. Nekateri se ne želi- jo premakniti in lahko zaradi malenkosti prihaja do velikih težav. T o, kar na primer v filmu počne učitelj Frenk, ko dijake pelje v podjetje, kjer tekmujejo, kdo bo našel najboljšo rešitev, delam tudi sam. Dijake skušam čim bolj vključiti v okolje, kjer bodo nekoč delali, da sodelu- jejo pri projektih, so v stiku z naročnikom, vidijo, kaj morajo in česa ne smejo narediti. Mateja, menda vas lahko dijaki pokličejo tudi zvečer. Ali potem sploh lahko loču- jeta med službo in zasebnim življenjem? Mateja: Če lahko imaš rad kateregakoli otroka, ne moreš potegniti črte. Če mi dijaki zau- pajo nekatere stvari, ne morem vzpostavljati razdalje. Ko me zvečer kdaj pokličejo, je dovolj, da se pogovorijo in jim je lažje. Alen: Lahko je reči, naj ob treh izklopimo telefon in se ne ukvarjamo s službo, a za te otroke moramo biti ves čas na voljo. Vas to nikoli ne zmoti? Alen: Da, tudi kdaj, pred- vsem takrat, ko se Mateja zaradi tega »sekira«. Sicer pa imam tudi sam projekte, zaradi katerih mi dijaki piše- jo tudi zvečer, da razrešimo še kakšno vprašanje. Počasi se ruši stroga meja med pou- kom in drugimi stvarmi. Ob filmu je izšla še knji- ga, ki ste jo napisali vi, Ma- teja. Zakaj ste se odločili še zanjo? Mateja: Direktor Mika Franci Pliberšek, ki je finanč- no podprl film in pri katerem je v podjetju zaposlen tudi naš prvi dijak avtist, me je spodbudil k pisanju. Skupaj sva napisala že eno knjigo. Malo sem se upirala, saj nisem bila prepričana, da lahko naredimo še kaj več kot to, kar smo v filmu že prikazali. A ko sem se lotila pisanja, je kar izletelo vse skupaj iz mene. Kot da je bila to zame neke vrste terapija. Vsa čustva, ki mi jih otroci zaupajo, so včasih lahko tudi breme. Alen: Fino je, da je dvojni paket, saj se film in knjiga dopolnjujeta. Ko pogledaš film, mogoče manjka ka- kšen vidik, ki ga spoznaš v knjigi, saj je napisana z vidika avtista. Ko pogledaš film in prebereš knjigo, so to pomembne učne ure o tem, kaj pomeni biti avtist in kaj je mogoče kljub temu doseči. Je bilo s tem filmom težko prodreti v kinematografe? Alen: Tehnično ni težko pripraviti filma, primernega za kinematografe, bolj je vpra- šanje, kako pripraviti takšno promocijo, ki bo pritegnila čim več gledalcev. Pri tem ima ob vsej tehniki zgodba še najbolj pomembno vlogo. Po mojem mnenju mora biti film gledljiv in razgiban, tudi če ima zahtev- no tematiko. Želita še snemati filme? So že kakšne ideje, kakšen nov scenarij? Alen: Težava je, ker je v Slo- veniji samo en filmski center, ki ima omejen obseg financiranja. Samo štirje odstotki vseh avtor- jev, ki prijavljajo svoje filme, dobijo sredstva centra. Sicer pa imamo več idej, med drugim je v predalu scenarij, ki ga center ni potrdil za sofinan- ciranje, imava scenarij še za en kratki film. Trenutno imamo v mislih nadaljevanje tega filma in še en zelo zanimiv projekt, ki bo zaradi tematike verjetno najbolj gledan slovenski film. Gre za zgodbo o uspehu, za znane osebe, veliko glasbe … To ne bi bil mladinski film, pri čemer več za zdaj ne bi pove- dal. Ali se morata tudi doma večkrat postaviti za svoja otroka (Mai je v sedmem ra- zredu osnovne šole, petletna Isa Tara je še v vrtcu), ki sta posvojena iz Afrike)? Mateja: Za Maia sem nekaj- krat tudi morala iti v boj. Po- membno je, da se počuti varno in da vidi, da se je včasih tre- ba znati postaviti zase. Je pa treba izbirati bitke, da nisi ves čas na fronti. Mai se zanimivo odzove na igrišču, saj trenira rokomet. Včasih igra manj za- vzeto in nato naenkrat steče čez celo igrišče in zabije gol. Ko ga kasneje vprašam, kaj se je zgodilo, reče: ›Nekdo mi je rekel niger in sem mu pokazal, kako znam zabijati gole.‹ Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 4 1, 12. oktober 2023 KRUTA MOČ NARAVE Savinja ji je tokrat zadala usodni udarec Marija Ana Cajner je bila učiteljica kemi­ je in biologije. Najprej je učila v Pivki in ka­ sneje v Kranju. Od leta 1984 do upokojitve je poučevala v Mozirju in živela v Spod­ njem Pobrežju pri Rečici ob Savinji. Po ocenah statikov hiša Marije Ane Cajner ni več primerna za bivanje »Strah se v vseh teh letih naseli v človeka, pa naj bo ta še tako trden. Da se preselimo drugam, je, kolikor je to hudo, naša edina rešitev.« Kot pravi, jim narasle vode do konca 80. let prejšnjega stoletja niso pov­ zročale škode. Voda se je razlivala na pašnik. Marija Ana Cajner je letos avgusta z bratovo druži- no lahko le nemočno opazovala kruto moč pobesnele narave. Do zdaj so bili poplavljeni že večkrat. A kot pove upokojena učiteljica kemije in biologije, tako hudo, kot je bilo letos, še ni bilo. S tem se strinjajo tudi statiki, ki so si ogledali hišo. Po njihovih ocenah je zadnja povodenj njihov dom tako močno načela, da ni več primeren za bivanje. Občina Rečica ob Savinji opozarja, da kot lokalna skupnost na številna vpra- šanja glede zagotavljanja nadomestne zgradbe nima pravih odgovorov. Čaka na zakon o obnovi, ki naj bi bil sprejet konec leta. A vse gre prepočasi. ŠPELA OŽIR Strokovne in druge knjige, ki so imele pri sogovornici po- sebno mesto, so razcefrane ležale v kupu blata. Jana je začela nemočno iskati stvari. Kar je sploh ostalo. Ni ostala sama Na srečo v tej godlji ni ostala sama, temveč so ji priskočili na pomoč nečaki z družinami, s prijatelji in sodelavci. »Nekate- ri so si vzeli celo dopust, da so prišli pomagat in odstranjevat vse uničene predmete. Na kon- cu so vse očistili z visokotlač- nimi čistilci. Neizmerno sem jim hvaležna,« pove skromna Zgornjesavinjčanka, ki trenu- tno tako kot občina še ne po- zna vseh odgovorov na vpraša- nja, kje bo njen novi dom. Da bi se to čim prej spremnilo, si močno želi tudi Občina Rečica ob Savinji, ki do zdaj od države še ni dobila pravih usmeritev in zagotovil o pomoči pri iska- nju oziroma zagotavljanju ta- kšnih nadometnih nastanitev. Foto: Nik Jarh »Najbolj grozno je bilo, ko so se vanjo začeli zaletavati veliki predmeti, ki jih je s seboj nosila Savinja. Najprej je bil to kombi, nato so butali v hišo še gromozanski hlodi, ki so bili nedaleč od naše hiše spravljeni ob bližnjem podjetju.« »Glede na mesto, kjer stoji naša hiša, je bilo naše življe- nje do zdaj naravnano od ene do druge vremenske napove- di. Strah se v vseh teh letih naseli v človeka, pa naj bo ta še tako trden. Da se pre- selimo drugam, je, kolikor je to hudo, naša edina rešitev,« pravi Marija Ana Cajner, ki se je z odločitvijo stati- ka sprijaznila, saj so bili do zdaj poplavljeni že večkrat. Kot pravi, jim narasle vode do konca 80. let prejšnjega stoletja niso povzročale ško- de. »Bližnji potok se je do takrat sicer razlival, a ker je bil desni breg, na katerem je bil takrat pašnik, nižji, se je narasla voda razlivala tja. Z njegovim nasipanjem se je to končalo. Na poplavnem območju smo se znašli mi.« Veliko škodo so nato pov- zročile poplave leta 1990, a vseeno bistveno manj kot letošnje. Takratna voda jim je namreč zalila zgolj kletne prostore. Letos je uničila še celoten stanovanjski del. Pred letošnjo ujmo so bili popla- vljeni še v letih 2007 in 2012. Sledil je dodaten šok Tokratna opozorila vreme- narjev so glede na dosedanje izkušnje vzeli resno in odma- knili stvari, a še zdaleč si niso mislili, da bo voda tokrat tako visoka. Jana, kot sogovornico poznajo sokrajani, se je na tisti usodni petek zbudila že pred 5. uro, ko je voda začela zali- vati sadovnjak. Ni minilo pol ure, ko je začela že vdirati v hišo. »Najbolj grozno je bilo, ko so se vanjo začeli zaletavati veliki predmeti, ki jih je s seboj nosila Savinja. Najprej je bil to kombi, nato so butali v hišo še gromozanski hlodi, ki so bili nedaleč od naše hiše spra- vljeni ob bližnjem podjetju,« pripoveduje devetinsedemde- setletnica. Ko je voda odtekla, je sledil dodaten šok. Njeno nadstro- pje je bilo povsem razdejano in uničeno. Predmeti – od te- levizorja do hladilnika – so le- žali vsepovsod po stanovanju. Hiša, v kateri živi devetinsedem­ desetletna Jana, ni več primerna za bivanje. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 4 1, 12. oktober 2023 OHRANJANJE TRADICIJE Da lonec, kuhalnica ali metla niso namenjeni le gospodinjskim opravilom, temveč so lahko tudi priročna glasbila, iz katerih je mogoče privabiti zanimive zvoke, že štirideset let dokazujejo člani skupine Vrajeva peč iz Socke. Njihova pri- sotnost je v vseh teh letih v širšem kulturnem prostoru pustila vidno sled. Njihova ljudska glasba in izbor glasbil sta pred štirimi desetletji pomenila osvežitev ne le na celjskem območju, ampak tudi širše. Čeprav je danes že kar nekaj skupin, ki izvajajo podobno zvrst glasbe, skupina Vrajeva peč ostaja edinstvena pri obujanju in ohranjanju tovrstne dediščine. BOJANA AVGUŠTINČIČ Etno skupina Vrajeva peč že 40 let ohranja ljudsko pesem in glasbila Ko zazvenijo lipov list, »pisker bas« in »rifl mašina« Tako kot se veliko izvirnih in dobrih idej porodi v gostilni, tudi glede ustanovitve sku- pine Vrajeva peč ni bilo drugače. »V gostilni Koprivnik v Socki smo imeli srečanje starejših glasbenikov in pevcev. Igrali so na harmoniko in tudi na druga glasbila. Leta 1978 sta na sre- čanju zaigrala tudi Leopold Tratnik na metlin »štil« in danes žal že pokojni Pavel Švab na harmoniko. To sta bila tudi prva člana za- sedbe, Pavel Švab je bil njen ustanovitelj,« se spominja lastnica omenjene gostilne in čla- nica skupine Vrajeva peč Ivana Koprivnik. Uradno je bila skupina, ki je ime dobila po pe- čini nad Socko, ustanovljena pet let kasneje, leta 1983, ko so se ji pridružili še drugi člani. Ob ustanovitvi je tako Vrajeva peč štela osem glasbenikov, danes jih v njej nastopa šest. Ivana Koprivnik, ki je v skupini že od za- četka, igra na »rifl mašino«. »Rifl o« so nekoč Vojniški župan je članom skupine Vrajeva peč ob njeni 40-letnici izročil zahvale občine. Najmlajši član Vrajeve peči je 33-letni Denis Štimulak, ki v skupini igra že več kot dvajset let. Člani zasedbe si želijo, da bi prevzel vodenje skupine in nadaljeval nje- no tradicijo. Denisu je za njegovo prizadevnost in so- delovanje v zasedbi čestital tudi župan Branko Petre. Igranje na stara ljudska glasbila je tudi zabavno. Na koncertu ob 40-letnici skupine Vrajeva peč so na stara ljudska glasbila zaigrali tudi učenci podružnič- ne šole Socka. S svojim nastopom so navdušili tako člane skupine kot obiskovalce. Največji želji članov zasedbe Vrajeva peč sta po- mladitev skupine in nadaljevanje njene uspešne glasbene poti. Če sodimo po fotografiji, za priho- dnost skupine ni strahu. uporabljali za pranje perila, Ivana po njej str- ga s kuhalnico oziroma z leseno palčko, kar oddaja zanimiv zvok. Njen mož Ladislav Ko- privnik igra na »berdo« (vedro na vrvi), Her- man Felicijan na lopar (pripomoček so nekoč uporabljali pri peki kruha), Franc Čerenak na lončeni oziroma »pisker bas«, najmlajši član zasedbe Denis Štimulak na harmoniko in Silvo Petre na bršljanov list. Slednji zveni podobno kot klarinet, pri čemer je za kakovo- sten zvok potreben svež bršljanov list, ki ga glasbenik položi med ustnici in nanj zaigra, pojasni Ivana Koprivnik. Koncert ob jubileju Vsi člani skupine so tudi dobri pevci. Igrajo in pojejo stare domače slovenske pesmi. Vsa leta delovanja so zbirali stara besedila krajev- nih in narečnih pesmi, ki so jih naštudirali in z njimi nastopali. Nekatere pesmi so tudi sami priredili. Imajo tudi svojo himno Soška dolina. Ko pojejo, jih spremlja harmonika, ki je glavno glasbilo, druga ljudska glasbila so njena spremljava. »Za igranje na ta glasbila je potreben talent. Na bršljanov list in na lopar ne more igrati vsak, za to je potrebno znanje, medtem ko so druga glasbila za igranje pre- prostejša,« pojasni Ivana Koprivnik. Člani skupine so se od začetka zelo po- gosto srečevali na vajah, tudi nastopali so ogromno. »Včasih smo imeli kakšno soboto tudi po tri nastope,« se spominja Ivana, ki v vseh štiridesetih letih ni manjkala niti na enem nastopu ali vajah. Veliko so igrali po hotelih oziroma zdraviliščih v Zrečah, na Dobrni, Rogli. Bili so redni glasbeni gostje na porokah, prireditvah, obletnicah, veseli- cah, ob odprtjih, praznikih … v vsej Slove- niji, predstavili so se tudi po Evropi. Danes njihov urnik sicer ni več tako natrpan, a še vedno pogosto sodelujejo na prireditvah v domači občini in širše. Ob 40-letnici delova- nja je skupina Vrajeva peč konec septembra v Novi Cerkvi pripravila tudi koncert. Nanj so člani zasedbe povabili tudi goste: Ljudske pevke Kulturnega društva Socka, Ljudske godce iz Pake nad Vitanjem, Ljudske pevce Vitanje, skupino Vingosi iz Vinske Gore in Ansambel Soški Kajuhi. Nastopili so tudi otroci podružničnih šol iz Nove Cerkve in Socke. »Bili so izvrstni, upam, da bodo zani- manje za ohranjanje ljudske pesmi in glasbil negovali tudi v prihodnje,« je najmlajše po- hvalila sogovornica. Največja želja Prizadevanje skupine za ohranjanje dedišči- ne, zabavanje ljudi na drugačen način in za izkazovanje pripadnosti domačemu kraju ni ostalo neopaženo. Pred desetletjem ob 30-le- tnici je bila Vrajeva peč nagrajena z bronastim grbom Občine Vojnik, še pred tem je prejela županovo priznanje. Na državnem srečanju etnoloških skupin pred leti je osvojila prvo na- grado in tudi z drugih nastopov in tekmovanj so se člani zasedbe večkrat vrnili s priznanji in pohvalami. Zdaj sta njihovi največji želji pomladitev skupine in nadaljevanje tradicije ohranjanja ljudske glasbe. Pri tem računajo zlasti na njihovega najmlajšega člana, 33-le- tnega Denisa Štimulaka, pravi Ivana Kopriv- nik: »Mlade je danes v takšno skupino težko privabiti, Denis pa je z nami že več kot dvajset let. Hvaležni smo mu, da tako dolgo vztraja, čeprav je veliko mlajši od drugih članov. Že- limo si in upamo, da bo on nadaljeval našo tradicijo in Vrajevo peč vodil naprej. On je naša rešitev.« Foto: Lea Sreš Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 4 1, 12. oktober 2023 ZAZNAMOVAN Z UMETNOSTJO Zelo zadovoljen s svojo življenjsko potjo V življenju je treba upoštevati naravne zakonitosti ravnatelj glasbene šole, in sicer v Žalcu. Zbrala sta prave fante in pri- jatelje okrog sebe in to je pripeljalo do našega uspeha. Sam sem po na- ključju prešel iz resne glasbene sfe- re v estradno. Na nekem rojstnem dnevu smo se družili in pokazal sem vse svoje talente, takoj smo se ujeli. Postal sem pevec, napovedo- valec, organizator nastopov in me- nedžer. Tudi med dekleti smo bili zelo priljubljeni. Zaradi ansambla sem z zamudo diplomiral, ampak mi ni niti malo žal, saj sem doživel veliko lepega in zanimivega.« Vsakdo je kamenček v mozaiku Sogovornik pove, da se je naučil, da je treba upoštevati naravne za- konitosti. Narava nič ne vpraša in ima svojo pot, ki jo prilagodimo ali sledimo tistemu, kar nam je dano: »Zase ne pravim, da sem umetnik. Nekaj ti da narava, nekaj teorija, ne- kaj praksa in če slediš temu in vidiš, da si uspešen, potem je to prava pot. Včasih se mi zdi, da je razpršenost dejavnosti nekakšna zavora, da ne dosežeš na enem področju vrhunca. Skupek vsega je vendarle pozitiven. Če bi primerjal z mozaikom, to po- meni, da si kamenček, ki ni nujno najlepši in najbolj svetleč, a si nepo- grešljiv v celoti tega mozaika.« Sveta ne znamo urediti »Jezus Kristus je trpel, da bi odre- šil svet. Ali mislite, da mu je uspe- lo? Kje pa! V njegovi domovini se obmetavajo z bombami. Spoštujem vernega človeka. Vera ni izhod. Tudi vere in ideologije ustvarjajo sovraštvo. Vendar je sonce tisto, ki je pomembno za vse človeštvo in za življenje. Če sonce ugasne, ne bo pomagala nobena ideologija ali barva, noben bog ne bo takrat pomagal. To so stvari, ki me jezi- jo. Zelo čustven človek sem, ne morem si pomagati. Zadnje čase si celo mislim, saj ne bom več dolgo. Ni izhoda in narava je močnejša od nas, pa naj se še tako napihujemo in si mislimo, da smo vsemogočni. Vsi smo nemočni. Treba se je boriti proti lažem, upoštevati deset bož- jih zapovedi, se učiti iz preteklosti. Tega žal ne znamo. Tudi vernikom včasih spodleti.« Pomembni so spomini Branko rad poudari, da če doča- kaš starost, ti ostanejo bogati spo- mini: »Če le lahko, se v starosti ozi- raš nazaj, manj pa naprej, ker veš, da pri teh letih od sebe nimaš več kaj posebnega pričakovati. Zadovo- ljen sem, da sem takšen, kot sem. Prihajajočim generacijam bi zapu- stil to utopično misel: ›Pomembno je ustvariti svet brez orožja, saj na- rava sama prinaša kataklizme, zakaj bi si jih ljudje ustvarjali še sami? ‹« Foto: Bina Plaznik Danijela Jeršič in Branko Dobravc v napitnici iz Verdijeve opere Traviata v Narodnem domu v Celju leta 2020. Nastopila sta več- krat v Sloveniji in v tujini v sklopu gostovanj celjskih kulturnikov. Originalni izrezek iz No- vega tednika, takratnega Celjskega tednika z datu- mom 21. 2. 1958. Prispe- vek govori o priljubljenosti Celjskega instrumentalne- ga kvinteta (CIK). Na zgor- nji fotografiji sta pevca Marijan Roblek in Branko Dobravc, na spodnji je za- sedba CIK. Branka Dobravca odlikuje oster um in je vedno pripravljen na odprto razpravo s sogovor- nikom. Pogovor z njim je vedno globok in navdihujoč ter daleč od prevladujoče sodobne plehkosti. Branko Dobravc je bil rojen daljnega leta 1930 kot peti otrok s štirimi starejšimi sestrami. Je diplomirani gledališki igralec, pe- vec, pisec, glasbenik in še kaj bi se našlo. Med drugim je bil član komisije za snovanje in gradnjo Cankarjevega doma, upokojil se je kot direktor Kulturnega doma Španski borci v Ljubljani. Je vsestranski človek, ki zase pravi, da je zelo občutljiv: »Igralci in pevci moramo biti občutljivi, tega poklica ne moreš opravljati, če nisi čustven.« Zdaj že več kot dvajset let živi in ustvarja v Celju s partnerko, ki je tudi pevka in pedagoginja. »Prava karizmatič- na primadona,« jo poimenuje. Tukaj se je uveljavil s petjem, z igranjem kitare, s povezovanjem dogodkov, recitacij. BINA PLAZNIK Na začetku druge svetovne vojne je bil Branko učenec tretjega razre- da. S starši je bil izgnan v Srbijo. Nemci so zavedne Slovence prese- ljevali v Srbijo in drugam. Njegov oče je bil prijatelj generala Maistra. Pristali so v mestu Ražanj, kjer je Branko nadaljeval šolanje, delal ne- kaj časa kot hlapec, natakar in tudi mesarski vajenec. Po mukotrpni voj- ni so se vrnili v Maribor, nadaljeval je šolanje in začel ustvarjati. Njegova najljubša izuma Za Branka Dobravca obstajata dva izuma, brez katerih ne gre, to sta brivski aparat in pisalni stroj. Bri- vski aparat zato, ker ima občutljivo kožo in ga lepo očedi, pisalni stroj zato, ker zelo rad piše, vendar zelo grdo in nečitljivo, poudari. »Veste, kdo grdo piše? Tisti, ki prehitro mi- sli in potem kraca. Nimam računal- nika, ker bi me preveč okupiral. Za- nima me preveč stvari. V moji glavi se je v teh 93 letih dovolj nabralo. In ne prenesem utrujajočega enoumja. Če bo šel oven v prepad, jaz ne bom šel, ostal bom zunaj. Tudi vem, kaj je življenje, saj sem zrasel čisto z dna, iz preprostega fizičnega delav- ca v izobraženega človeka.« Zaznamovan z umetnostjo Branko je bil od nekdaj nadarjen za glasbo, igralstvo, pisanje … Že kot dijak je sodeloval v dramski šoli v mariborskem gledališču. Po gimna- ziji v Mariboru je študiral na AGRFT v Ljubljani in diplomiral ter se zave- zal gledališču. Do zdaj ima zapisanih več kot štiri tisoč govorno-pevskih nastopov. Dobil je priznanja za kul- turno delo od krajevnih skupnosti, mest, Republike Slovenije in vse do najvišjega reda Jugoslavije. Napisal je tudi knjigo Iz mreže, ki jo je dr. Matjaž Kmecl med drugim pospre- mil z besedami, da se zelo dobro bere. Dobravc pravi: »Preizkusil sem se skoraj v vseh umetnostih, izjema je likovna umetnost. Tudi skozi vse šole sem se lahkotno sprehajal. Če se danes moje življenje konča, sem zelo, zelo zadovoljen z njim. Če sem zadovoljen s sabo, so tudi drugi za- dovoljni z mano. Bilanca mojega življenja je pozitivna. Bilo mi je z rožicami postlano. Kjerkoli sem se pojavil, sem bil zanimiv. Nisem bil nikoli lep, a sem bil zanimiv.« Mnogi ga poznajo tudi po tem, da je sode- loval s celjskim ansamblom Dobri znanci, ki so ga ustanovili leta 1954, kjer je pel, recitiral, napovedoval, bil bobnar in menedžer. Dobri znanci, dobri prijatelji Najbolj znana pesem ansambla Dobri znanci Šumijo gozdovi do- mači bo prihodnje leto praznovala okroglih 70 let. Besedilo za pesem je napisal Marijan Roblek, uglasbil jo je Ciril Vrtačnik. Bili so zelo pri- ljubljen ansambel v svojih časih. »Če se izrazim sodobno, smo imeli poseben ›sound‹, ljudem so šle naše pesmi v uho. Vrteli so nas na vseh slovenskih radijskih postajah. Ta- krat televizije še ni bilo. Igrali smo po zadružnih domovih, v dvoranah, od koder smo včasih morali najprej znositi ven koruzo ali cement, da smo lahko nastopali. Na nastope se nismo vozili z avti, kje pa, temveč s kolesi, z vespami, tako imenovani- mi 'kalambretami', vlaki, avtobu- si. Ustanovitelja ansambla sta bila Ciril Vrtačnik, profesor in ravnatelj glasbene šole, in Zoran Kovač, tudi Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 4 1, 12. oktober 2023 SOLIDARNOST ŠE ŽIVI Skupina Udarnik je neločljivo povezana s svojim vodjo Andrejem Cvernjakom, ki jo vodi od ustanovitve. Sestavlja jo skoraj 40 stalnih in približno 10 občasnih prostovoljcev. V njej sodelujejo prostovoljci z vseh vetrov. Delujejo od leta 2015. Če le lahko, pomagajo tam, kjer jih potrebujejo. »Če ne moremo ali ne znamo pomagati, pa vemo, kje pomoč poiskati.« Pomoč ponu- jajo tistim, ki si ne morejo privoščiti plačljive pomo- či, starejšim osebam in tistim, ki zaradi zdravstvenih omejitev dela ne zmorejo opraviti sami. Pomagajo tudi organizacijam, zavodom in društvom. Skupina deluje na območju Velenja, tisti, ki potrebujejo pomoč, jo večinoma najdejo na družbenih omrežjih. JANŽE FRIC Skoraj desetletje vodi skupino prostovoljcev Pomagajo tudi malenkosti štedilnikov, pralnih strojev, tudi kaj manjšega, na primer likalnike in računalnike.« Zbrano opremo pregledajo, tudi popravijo, če je potreb- no, in jo nato brezplačno pripeljejo tistim, ki jo potre- bujejo. Sodelujejo tudi z mladimi Vsako leto izvajajo Indi- camp, tabor, na katerem otro- ke učijo sobivanja z naravo in preživetja v njej. »Najprej je bil Indicamp namenjen iz- ključno otrokom iz socialno ogroženih družin, kasneje je bilo zanimanje tako veliko, da smo prijave odprli za vse.« Letošnji je bil v začetku julija ob Škalskem jezeru. Udarniki pomagajo otro- kom tudi pri šolskih nalogah, nudijo namreč brezplačne inštrukcije za nekatere pred- mete. »Socialno ogroženim otrokom nudimo brezplačno pomoč pri matematiki, fi ziki, slovenščini in angleščini.« Tudi prostovoljci pridobijo »Imamo razmeroma stal- no skupino prostovoljcev, pridružujejo se nam tudi novi.« Veliko jih je brezpo- selnih in se znotraj skupine učijo novih veščin, ki jim lahko kasneje pomagajo najti zaposlitev. V skupini se prostovoljci učijo drug od drugega, kot vajenec od mojstra. »Ko gredo na teren, gredo v paru – eden zna na- rediti neko opravilo, drugi se od njega uči.« Občasno se na sestankih prostovoljcem pridružijo tudi predstavniki organizacij, ki jih podučijo o svojih področjih. »To so ne- formalna izobraževanja, ki našim prostovoljcem lahko pridejo prav. Pridružijo se nam na primer predstavniki organizacij, ki delajo s sta- rejšimi, in nas izobrazijo o svojem delu.« Nastanek skupine Udarnik Andrej je skupino Udarnik ustanovil tudi zato, ker je po- manjkanje izkusil na lastni koži. »Odraščal sem v revni družini v revni soseski, a je obstajala večja solidarnost med ljudmi. Medsoseska po- moč je bila bolj izrazita, kot je danes.« V humanitarnih organizacijah je deloval, že preden je ustanovil skupino Udarnik, tudi med študijem, kjer je ugotovil, da včasih že malenkosti pripomorejo veli- ko pri pomoči ljudem. »Vse skupaj se je začelo z mano in nekaj prijatelji, kasneje se nam je pridruževalo vedno več ljudi in tako je nastala skupina Udarnik.« Skupina skoraj organsko raste, sode- luje tako s posamezniki kot z organizacijami, zato se nji- hova mreža neprestano širi in dopolnjuje. Po skoraj desetletju delo- vanja prostovoljci dokazuje- jo, da se vse da in da skupaj zmoremo več. »Pridružujejo se nam tudi otroci, ki so pred leti obiskovali naše tabore, vmes pa so odrasli in izrazili željo, da bi tudi sami poma- gali.« Predvsem prostovoljce krasi prilagodljivost. Ko kdo pokliče Andreja, se da vse dogovoriti, pa naj potrebuje ali ponuja pomoč. Udarniki bodo z Andrejem na čelu ve- dno pomagali po najboljših močeh, njihov vodja se ve- dno prepriča, da gre pomoč šla tja, kjer jo res potrebuje- jo. Foto: osebni arhiv Andrej Cvernjak v okviru skupine Udarnik brezplačno zbira, popra- vlja in dostavi tehnično opremo. V tem primeru pralni stroj. Andrej Cvernjak že osem let vodi skupino Udarnik, ki pomaga tudi pri selitvah. Udarniki pomagajo pri vseh domačih opravilih. »Pomagajo tudi malenkosti. Če starejši sosedi odnesemo smeti, bo to za nas malenkost, njej pa bo zelo veliko pomenilo.« »Če nekomu pomagamo do boljšega počutja, se bomo na koncu tudi sami bolje počutili.« »Ljudje se premalo oziramo okoli sebe in premalo pomagamo drugim.« »V skupini Udarnik nudimo fi zično pomoč, ki zajema se- litve, košnjo, barvanje stano- vanja, popravila in splošno pomoč na domu. Pomagamo pri tistih stvareh, ki jih vsak potrebuje za normalno biva- nje.« Pomagajo tudi tistim, ki sami ne morejo v trgovino po nakupih. Društvo Udarnik izvaja tudi projekt Mestne občine Velenje, imenovan Kamerat, ki zagotavlja brez- plačne prevoze starejšim in gibalno oviranim osebam, ki jih po potrebi tudi pospremi- jo po opravkih. Udarniki se lahko pri tistih, ki potrebujejo družbo, le oglasijo in z njimi poklepetajo. »Med obiskom lahko tudi pomagajo skuhati obrok ali na primer operejo perilo.« Skupina Udarnik je letos začela tudi posredovati tehnično opremo. »Zbiramo skoraj vse, od hladilnikov, Po najboljših močeh pomaga vsem, ki potrebujejo pomoč. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 4 1, 12. oktober 2023 ZAZNAMOVAN Z UMETNOSTJO Zelo zadovoljen s svojo življenjsko potjo V življenju je treba upoštevati naravne zakonitosti ravnatelj glasbene šole, in sicer v Žalcu. Zbrala sta prave fante in pri- jatelje okrog sebe in to je pripeljalo do našega uspeha. Sam sem po na- ključju prešel iz resne glasbene sfe- re v estradno. Na nekem rojstnem dnevu smo se družili in pokazal sem vse svoje talente, takoj smo se ujeli. Postal sem pevec, napovedo- valec, organizator nastopov in me- nedžer. Tudi med dekleti smo bili zelo priljubljeni. Zaradi ansambla sem z zamudo diplomiral, ampak mi ni niti malo žal, saj sem doživel veliko lepega in zanimivega.« Vsakdo je kamenček v mozaiku Sogovornik pove, da se je naučil, da je treba upoštevati naravne za- konitosti. Narava nič ne vpraša in ima svojo pot, ki jo prilagodimo ali sledimo tistemu, kar nam je dano: »Zase ne pravim, da sem umetnik. Nekaj ti da narava, nekaj teorija, ne- kaj praksa in če slediš temu in vidiš, da si uspešen, potem je to prava pot. Včasih se mi zdi, da je razpršenost dejavnosti nekakšna zavora, da ne dosežeš na enem področju vrhunca. Skupek vsega je vendarle pozitiven. Če bi primerjal z mozaikom, to po- meni, da si kamenček, ki ni nujno najlepši in najbolj svetleč, a si nepo- grešljiv v celoti tega mozaika.« Sveta ne znamo urediti »Jezus Kristus je trpel, da bi odre- šil svet. Ali mislite, da mu je uspe- lo? Kje pa! V njegovi domovini se obmetavajo z bombami. Spoštujem vernega človeka. Vera ni izhod. Tudi vere in ideologije ustvarjajo sovraštvo. Vendar je sonce tisto, ki je pomembno za vse človeštvo in za življenje. Če sonce ugasne, ne bo pomagala nobena ideologija ali barva, noben bog ne bo takrat pomagal. To so stvari, ki me jezi- jo. Zelo čustven človek sem, ne morem si pomagati. Zadnje čase si celo mislim, saj ne bom več dolgo. Ni izhoda in narava je močnejša od nas, pa naj se še tako napihujemo in si mislimo, da smo vsemogočni. Vsi smo nemočni. Treba se je boriti proti lažem, upoštevati deset bož- jih zapovedi, se učiti iz preteklosti. Tega žal ne znamo. Tudi vernikom včasih spodleti.« Pomembni so spomini Branko rad poudari, da če doča- kaš starost, ti ostanejo bogati spo- mini: »Če le lahko, se v starosti ozi- raš nazaj, manj pa naprej, ker veš, da pri teh letih od sebe nimaš več kaj posebnega pričakovati. Zadovo- ljen sem, da sem takšen, kot sem. Prihajajočim generacijam bi zapu- stil to utopično misel: ›Pomembno je ustvariti svet brez orožja, saj na- rava sama prinaša kataklizme, zakaj bi si jih ljudje ustvarjali še sami? ‹« Foto: Bina Plaznik Danijela Jeršič in Branko Dobravc v napitnici iz Verdijeve opere Traviata v Narodnem domu v Celju leta 2020. Nastopila sta več- krat v Sloveniji in v tujini v sklopu gostovanj celjskih kulturnikov. Originalni izrezek iz No- vega tednika, takratnega Celjskega tednika z datu- mom 21. 2. 1958. Prispe- vek govori o priljubljenosti Celjskega instrumentalne- ga kvinteta (CIK). Na zgor- nji fotografiji sta pevca Marijan Roblek in Branko Dobravc, na spodnji je za- sedba CIK. Branka Dobravca odlikuje oster um in je vedno pripravljen na odprto razpravo s sogovor- nikom. Pogovor z njim je vedno globok in navdihujoč ter daleč od prevladujoče sodobne plehkosti. Branko Dobravc je bil rojen daljnega leta 1930 kot peti otrok s štirimi starejšimi sestrami. Je diplomirani gledališki igralec, pe- vec, pisec, glasbenik in še kaj bi se našlo. Med drugim je bil član komisije za snovanje in gradnjo Cankarjevega doma, upokojil se je kot direktor Kulturnega doma Španski borci v Ljubljani. Je vsestranski človek, ki zase pravi, da je zelo občutljiv: »Igralci in pevci moramo biti občutljivi, tega poklica ne moreš opravljati, če nisi čustven.« Zdaj že več kot dvajset let živi in ustvarja v Celju s partnerko, ki je tudi pevka in pedagoginja. »Prava karizmatič- na primadona,« jo poimenuje. Tukaj se je uveljavil s petjem, z igranjem kitare, s povezovanjem dogodkov, recitacij. BINA PLAZNIK Na začetku druge svetovne vojne je bil Branko učenec tretjega razre- da. S starši je bil izgnan v Srbijo. Nemci so zavedne Slovence prese- ljevali v Srbijo in drugam. Njegov oče je bil prijatelj generala Maistra. Pristali so v mestu Ražanj, kjer je Branko nadaljeval šolanje, delal ne- kaj časa kot hlapec, natakar in tudi mesarski vajenec. Po mukotrpni voj- ni so se vrnili v Maribor, nadaljeval je šolanje in začel ustvarjati. Njegova najljubša izuma Za Branka Dobravca obstajata dva izuma, brez katerih ne gre, to sta brivski aparat in pisalni stroj. Bri- vski aparat zato, ker ima občutljivo kožo in ga lepo očedi, pisalni stroj zato, ker zelo rad piše, vendar zelo grdo in nečitljivo, poudari. »Veste, kdo grdo piše? Tisti, ki prehitro mi- sli in potem kraca. Nimam računal- nika, ker bi me preveč okupiral. Za- nima me preveč stvari. V moji glavi se je v teh 93 letih dovolj nabralo. In ne prenesem utrujajočega enoumja. Če bo šel oven v prepad, jaz ne bom šel, ostal bom zunaj. Tudi vem, kaj je življenje, saj sem zrasel čisto z dna, iz preprostega fizičnega delav- ca v izobraženega človeka.« Zaznamovan z umetnostjo Branko je bil od nekdaj nadarjen za glasbo, igralstvo, pisanje … Že kot dijak je sodeloval v dramski šoli v mariborskem gledališču. Po gimna- ziji v Mariboru je študiral na AGRFT v Ljubljani in diplomiral ter se zave- zal gledališču. Do zdaj ima zapisanih več kot štiri tisoč govorno-pevskih nastopov. Dobil je priznanja za kul- turno delo od krajevnih skupnosti, mest, Republike Slovenije in vse do najvišjega reda Jugoslavije. Napisal je tudi knjigo Iz mreže, ki jo je dr. Matjaž Kmecl med drugim pospre- mil z besedami, da se zelo dobro bere. Dobravc pravi: »Preizkusil sem se skoraj v vseh umetnostih, izjema je likovna umetnost. Tudi skozi vse šole sem se lahkotno sprehajal. Če se danes moje življenje konča, sem zelo, zelo zadovoljen z njim. Če sem zadovoljen s sabo, so tudi drugi za- dovoljni z mano. Bilanca mojega življenja je pozitivna. Bilo mi je z rožicami postlano. Kjerkoli sem se pojavil, sem bil zanimiv. Nisem bil nikoli lep, a sem bil zanimiv.« Mnogi ga poznajo tudi po tem, da je sode- loval s celjskim ansamblom Dobri znanci, ki so ga ustanovili leta 1954, kjer je pel, recitiral, napovedoval, bil bobnar in menedžer. Dobri znanci, dobri prijatelji Najbolj znana pesem ansambla Dobri znanci Šumijo gozdovi do- mači bo prihodnje leto praznovala okroglih 70 let. Besedilo za pesem je napisal Marijan Roblek, uglasbil jo je Ciril Vrtačnik. Bili so zelo pri- ljubljen ansambel v svojih časih. »Če se izrazim sodobno, smo imeli poseben ›sound‹, ljudem so šle naše pesmi v uho. Vrteli so nas na vseh slovenskih radijskih postajah. Ta- krat televizije še ni bilo. Igrali smo po zadružnih domovih, v dvoranah, od koder smo včasih morali najprej znositi ven koruzo ali cement, da smo lahko nastopali. Na nastope se nismo vozili z avti, kje pa, temveč s kolesi, z vespami, tako imenovani- mi 'kalambretami', vlaki, avtobu- si. Ustanovitelja ansambla sta bila Ciril Vrtačnik, profesor in ravnatelj glasbene šole, in Zoran Kovač, tudi Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 4 1, 12. oktober 2023 SOLIDARNOST ŠE ŽIVI Skupina Udarnik je neločljivo povezana s svojim vodjo Andrejem Cvernjakom, ki jo vodi od ustanovitve. Sestavlja jo skoraj 40 stalnih in približno 10 občasnih prostovoljcev. V njej sodelujejo prostovoljci z vseh vetrov. Delujejo od leta 2015. Če le lahko, pomagajo tam, kjer jih potrebujejo. »Če ne moremo ali ne znamo pomagati, pa vemo, kje pomoč poiskati.« Pomoč ponu- jajo tistim, ki si ne morejo privoščiti plačljive pomo- či, starejšim osebam in tistim, ki zaradi zdravstvenih omejitev dela ne zmorejo opraviti sami. Pomagajo tudi organizacijam, zavodom in društvom. Skupina deluje na območju Velenja, tisti, ki potrebujejo pomoč, jo večinoma najdejo na družbenih omrežjih. JANŽE FRIC Skoraj desetletje vodi skupino prostovoljcev Pomagajo tudi malenkosti štedilnikov, pralnih strojev, tudi kaj manjšega, na primer likalnike in računalnike.« Zbrano opremo pregledajo, tudi popravijo, če je potreb- no, in jo nato brezplačno pripeljejo tistim, ki jo potre- bujejo. Sodelujejo tudi z mladimi Vsako leto izvajajo Indi- camp, tabor, na katerem otro- ke učijo sobivanja z naravo in preživetja v njej. »Najprej je bil Indicamp namenjen iz- ključno otrokom iz socialno ogroženih družin, kasneje je bilo zanimanje tako veliko, da smo prijave odprli za vse.« Letošnji je bil v začetku julija ob Škalskem jezeru. Udarniki pomagajo otro- kom tudi pri šolskih nalogah, nudijo namreč brezplačne inštrukcije za nekatere pred- mete. »Socialno ogroženim otrokom nudimo brezplačno pomoč pri matematiki, fi ziki, slovenščini in angleščini.« Tudi prostovoljci pridobijo »Imamo razmeroma stal- no skupino prostovoljcev, pridružujejo se nam tudi novi.« Veliko jih je brezpo- selnih in se znotraj skupine učijo novih veščin, ki jim lahko kasneje pomagajo najti zaposlitev. V skupini se prostovoljci učijo drug od drugega, kot vajenec od mojstra. »Ko gredo na teren, gredo v paru – eden zna na- rediti neko opravilo, drugi se od njega uči.« Občasno se na sestankih prostovoljcem pridružijo tudi predstavniki organizacij, ki jih podučijo o svojih področjih. »To so ne- formalna izobraževanja, ki našim prostovoljcem lahko pridejo prav. Pridružijo se nam na primer predstavniki organizacij, ki delajo s sta- rejšimi, in nas izobrazijo o svojem delu.« Nastanek skupine Udarnik Andrej je skupino Udarnik ustanovil tudi zato, ker je po- manjkanje izkusil na lastni koži. »Odraščal sem v revni družini v revni soseski, a je obstajala večja solidarnost med ljudmi. Medsoseska po- moč je bila bolj izrazita, kot je danes.« V humanitarnih organizacijah je deloval, že preden je ustanovil skupino Udarnik, tudi med študijem, kjer je ugotovil, da včasih že malenkosti pripomorejo veli- ko pri pomoči ljudem. »Vse skupaj se je začelo z mano in nekaj prijatelji, kasneje se nam je pridruževalo vedno več ljudi in tako je nastala skupina Udarnik.« Skupina skoraj organsko raste, sode- luje tako s posamezniki kot z organizacijami, zato se nji- hova mreža neprestano širi in dopolnjuje. Po skoraj desetletju delo- vanja prostovoljci dokazuje- jo, da se vse da in da skupaj zmoremo več. »Pridružujejo se nam tudi otroci, ki so pred leti obiskovali naše tabore, vmes pa so odrasli in izrazili željo, da bi tudi sami poma- gali.« Predvsem prostovoljce krasi prilagodljivost. Ko kdo pokliče Andreja, se da vse dogovoriti, pa naj potrebuje ali ponuja pomoč. Udarniki bodo z Andrejem na čelu ve- dno pomagali po najboljših močeh, njihov vodja se ve- dno prepriča, da gre pomoč šla tja, kjer jo res potrebuje- jo. Foto: osebni arhiv Andrej Cvernjak v okviru skupine Udarnik brezplačno zbira, popra- vlja in dostavi tehnično opremo. V tem primeru pralni stroj. Andrej Cvernjak že osem let vodi skupino Udarnik, ki pomaga tudi pri selitvah. Udarniki pomagajo pri vseh domačih opravilih. »Pomagajo tudi malenkosti. Če starejši sosedi odnesemo smeti, bo to za nas malenkost, njej pa bo zelo veliko pomenilo.« »Če nekomu pomagamo do boljšega počutja, se bomo na koncu tudi sami bolje počutili.« »Ljudje se premalo oziramo okoli sebe in premalo pomagamo drugim.« »V skupini Udarnik nudimo fi zično pomoč, ki zajema se- litve, košnjo, barvanje stano- vanja, popravila in splošno pomoč na domu. Pomagamo pri tistih stvareh, ki jih vsak potrebuje za normalno biva- nje.« Pomagajo tudi tistim, ki sami ne morejo v trgovino po nakupih. Društvo Udarnik izvaja tudi projekt Mestne občine Velenje, imenovan Kamerat, ki zagotavlja brez- plačne prevoze starejšim in gibalno oviranim osebam, ki jih po potrebi tudi pospremi- jo po opravkih. Udarniki se lahko pri tistih, ki potrebujejo družbo, le oglasijo in z njimi poklepetajo. »Med obiskom lahko tudi pomagajo skuhati obrok ali na primer operejo perilo.« Skupina Udarnik je letos začela tudi posredovati tehnično opremo. »Zbiramo skoraj vse, od hladilnikov, Po najboljših močeh pomaga vsem, ki potrebujejo pomoč. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 4 1, 12. oktober 2023 CELJSKA USTVARJALKA Je ena bolj priznanih ustvarjalk za otroke doma in v tujini. Pisateljica in ilustratorka, ki je domači knjižni prostor zaznamo- vala s svojimi prepoznavnimi podobami živali, ujetih v pastelne krede. Je prejemnica nagrade Prešernovega sklada, Levstikove nagrade, Smrekarjeve nagrade, med drugim je bila nominira- na za Andersenovo nagrado in nagrado Astrid Lindgren, ki sta evropski nagradi. Kljub naštetemu ostaja preprosta, skromna, prizemljena … Tako naravno sproščenega in neobremenjenega umetnika redko srečaš. A ona taka je. Lila Prap. MAJA FURMAN Lila Prap, pisateljica, ilustratorka, arhitektka »V smeh me spravijo absurdni momenti« Pravi, da jo čaka precej dela, ker mora ilustrirati kar nekaj knjig. A se težko spravi k delu: »Saj veste, da upokojenci nimamo nikoli časa«. Ko jo vprašam, ali jo čakajo predvsem slikanice za otroke, mi pritrdi in hu- domušno doda: »Nisem še dovolj od- rasla, da bi ustvarjala za starejše.« Preden se je lotila pisanja svoje prve knjige, je risala šale za otroke in krat- ke stripe, v Cicibanu pa je objavljala kratke zgodbe in pesmice, ki jih je sama ilustrirala z akvarelnimi barva- mi. »Ilustriranje cele knjige se mi je zdelo preveč zahtevno, zato sem pro- sila svojega moža, Borija Zupančiča, da jo je ilustriral. Ilustrirati naslednjo knjigo se mu ni več ljubilo, zato sem se tega lotila sama,« pove Lila. »Najprej sem ilustracije pobarvala s pomočjo računalnika, nato pa sem odkrila krede, ki so super, predvsem zato, ker jih lahko pustiš, ko se ti ne ljubi več risati, in nadaljuješ, ko se ti ljubi. To je posebna kreda za artiste, ni preveč mastna in se ne drobi kot šolska kreda,« pojasni. Ljuba sta ji oba načina umetniškega izražanja: »Rada pišem in ilustriram. Seveda se mi pri ustvarjanju pojavijo tudi blokade, ko se mi zatakne, pridem do nekaj strani in ne morem več da- lje. Takrat vse skupaj pustim in se vrnem čez čas, ko mi znova steče. Ta preomor včasih lahko traja tudi tri mesece. V bistvu se ustvarjalni proces nikoli ne konča, saj ves čas razmišljam o svojem delu, tudi ko ne delam, sem z mislimi pri njem in iščem rešitve, kako bi izpeljala svoje ideje. Ugotovila sem tudi, da moraš biti v ustvarjanju ves čas ›natempi- ran‹, sicer se poleniš.« Ko ne dela, se s prijatelji rada druži ob partiji bridža, taroka ali na tenisu. Z mo- žem Borijem, ki je prav tako slikarski umetnik, se popoldan, ko se vrne iz službe, najraje podata na sprehod ob Hudinji, blizu katere, v svoji pra- vljični vili, tudi živita. »Bori še dela, v Psihiatrični bolnišnici v Vojniku vodi likovno terapijo,« pove. Otroci so super! Ne samo ustvarja, z otroki se tudi zelo rada druži. »Otroci so super! Sicer zadnje čase manj gostujem po šolah, ker mi priprave vzamejo veliko časa in energije. V svoji galeriji, ki jo imam doma, sem načrtovala delavni- ce za otroke. Nekaj skupinic otrok mi je celo uspelo gostiti, zelo lepo smo se družili, brali in risali, res je bilo super. A kaj, ko mi manjka organizatorska žilica in ideje mi ni uspelo razvijati dalje,« je iskrena umetnica. Pohvali tudi tradicionalno srečanje sloven- skih mladinskih pisateljev, ki je vsako leto v Murski Soboti, in ga organizira pisatelj Feri Lainšček. »Dobro se je srečati s kolegi in izmenjati mnenja in vtise,« pove. Lila je ena prvih slo- venskih ilustratorjev, ki je uspela v tu- jini. Na Japonskem so njene podobe vzeli za svoje. Po njenih ilustracijah so ustvarili tudi risanko, prodajajo pa tudi številne izdelke z motivi njenih ilustracij. »Vesela sem, da so me opa- zili in sami povabili k sodelovanju. Po naravi namreč nisem taka, da bi se znala prodajati. Opažam, da so mlajši kolegi dosti bolj drzni in pro- dorni, kar mi je zelo všeč. Sama ne bi imela ne energije ne poguma za take podvige. Potrebovala bi agenta, ki pa ga žal nikoli nisem imela. Če bi ga imela, bi bile tudi moje pogodbe zagotovo drugače sklenjene, tako pa so bile včasih bolj ›tako tako‹. Če mi ne bi uspelo na japonskem trgu, bi od svojega ustvarjanja bolj težko ži- vela,« pove. Kljub vsem nagradam in uspehu v tujini ji veliko pomeni tudi mnenje bralcev. »Velik kompliment mi je nekoč dala neka psihologinja, ki mi je povedala, da se je njen vnuk ob moji Živalski abecedi naučil brati pri treh letih. Razveselijo me tudi fotogra- fi je, ki jih dobim od svojih bralcev, na katerih so otroci, ki se očitno zabavajo ob mojih knjigah ali cele družine, ki se iskreno krohotajo, ko me berejo.« Humor nonsensa Za njena besedila je značilno, da so posejana z lucidnim humorjem, na- govarjajo tudi odrasle. »Namen mojih knjig je namreč, da jih starši berejo skupaj z otroki, in se pri tem zabava- jo tudi sami. Rada imam tak humor nesmisla, nonsens-satirično nama je obema z Borijem všeč. Najhitreje me spravijo v smeh taki absurdni mo- menti. Ne maram humorja na prvo žogo,« pojasni. T udi, ko se v življenju pojavijo težji izzivi, jih lažje premosti s humorjem, »takim, bolj črnim. In tudi distanca je zdrava, ko gre za take izzive«. Njen prvi bralec je urednik: »Boriju je, kar počnem, všeč in mojim prijateljem tudi. Zato njihovo mnenje ni realno, saj ni smisel v tem, da jim je všeč, kar ustvarjam. Potrebujem kon- struktivno kritiko, ki pa jo dobim le pri uredniku,« razmišlja Lila, ki je že vse življenje Celjanka. »Tu sem roje- na, obiskovala sem gimnazijo in zdaj tukaj, ob Hudinji, tudi živim. Všeč mi je. Nekoč je bilo Celje bolj živo, več se je dogajalo, kar se tiče džez, bluz, rok in podobne scene. Imeli smo priljubljene lokale, kamor smo radi zahajali. To so bili legendarni Kljub, Zamorc itd. Danes grem rada na kavo v lokal Tamkoučiri, za katerega ime sem izbrala jaz, ali v Plesni forum, kjer Duško in Goga vedno najdeta čas, da poklepetata z obiskovalci. Sicer grem, ko je mrzlo in smo kadil- ci izgnani iz gostiln, redkeje ven na kavo. Raje jo spijem doma z Borijem. Oba sva tudi košarkarja in tu pa tam skupaj mečeva na koš.« Atelje v starem hlevu Lila je imela svoj prvi atelje na podstrešju domače vile. »Ko sem ustanovila zavod, se je naenkrat po- javilo ogromno papirologije, ki se je nabirala v fasciklih, zato je zmanjkalo prostora. Ker imamo ob hiši tudi sta- rejši hlev, smo ga prenovili in v njem uredili galerijo z ateljejem. A kaj, ko se, zaradi moje neambicioznosti, in kot sem že omenila, dejstva, da se ne znam tržiti, ideja ni razvila, kot sem si zamislila. Galerija ni popolnoma zaživela, imam pa tam svoj ustvar- jalni atelje. Okolje, kjer ustvarjam, mi je namreč zelo pomembno. Sede- ti moram na točno določenem stolu, pomemben mi je tudi pogled; v ate- ljeju na podstrešju sem skozi okno zrla v nebo, v ateljeju v hlevu pa skozi okno opazujem polja in razne doma- če živali,« pripoveduje. Vsak dan jo obiskuje taščica, ki jo Lila pridno hrani: »Najraje ima posebno salamo. To sem ugotovila, ko sem hranila na- šega, zdaj pokojnega psa, in mu je ptica rada ukradla kak kos salame. Naš pasji mešanček Oto je že odšel, taščica pa še prihaja,« pove. Trenutno je pri njih našlo dom tudi več mačk. Sogovornica je po izobrazbi arhitekt- ka, »zato se še malo izživljam tudi na tem področju, saj sem za našo staro bajto pripravila načrte za obnovo. Načrti so, denarja pa žal ne,« se na- muzne. T udi sicer prizna, da ji je zna- nje iz arhitekture prišlo zelo prav pri ilustratorskem delu, »oboji, arhitekti in ilustratorji, moramo imeti občutek za kompozicijo, smisel za estetiko, vedeti moramo, ali projekt stoji. Tudi knjiga je, ne nazadnje, celovit projekt. Zelo prav mi je prišlo tudi znanje dra- kslanja, tehnike risanja drobnih kro- gov z roko, ki smo se ga med študijem naučili od profesorjev, Plečnikovih učencev.« Ko jo vprašam, kaj si želi za naprej, mi skromno skomigne: »Nič posebnega, da le ostane tako, kot je. Da bi z Borijem tudi v prihodnje bila, kot sva trenutno, bo v redu.« Foto: Mare Vavpotič Rada ima otroke, njihovo dojemanje sveta ter njihovo igrivost. Celjanka Lila Prap med svojimi slikanicami Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 4 1, 12. oktober 2023 ZA ODRASLE IN OTROKE Marjan Kukovec bo letos izdal štiri knjige Po 25 letih premora ponovno piše Ilustrator Žiga Hriberšek in pisatelj Marjan Kukovec na predstavitvi Tepčka Doda v polzelski knjižnici. Tepček Dodo je prva otroška knjiga izpod peresa Marjana Kukovca in trenutno zadnja izdana. Pisatelj je letos sicer napisal še eno, ki je namenjena odra- slim, v delu pa sta tudi že naslednji, prav tako otroški, ki bi morali iziti do novembra. Tepček Dodo se je pridružil zbirki erotične poezije Bisernica v drugem krogu. Letošnji knjigi in še tisti, ki ju pričakujemo, označujejo konec skoraj četrt stoletja trajajočega pre- mora od pisanja oziroma bolje rečeno objavljanja na- pisanega. Marjan pravi, da mu je premor očitno dobro del, v prihodnosti lahko namreč od njega vsako leto pričakujemo vsaj eno knjigo. A verjetno več. JANŽE FRIC »Do leta 2000 sem napisal štiri pesniške zbirke za od- rasle, skoraj 25 let kasneje pa sem pred dvema mese- cema izdal še eno pesniško zbirko, in sicer Bisernice v drugem krogu.« Ta zbirka je nadgradnja predhodnice, v njej najdemo erotične in lju- bezenske pesmi, ki bralcu razkrijejo, kako Marjan po 25 letih dojema ljubezen in življenje. Tepček Dodo Trenutno najnovejša in prva knjiga za otroke je tudi prva, pri kateri je Marjan Ku- kovec sodeloval z ilustrator- jem Žigo Hriberškom. S tem je izpolnil svojo veliko željo, da bi pisal tudi za otroke. »Knjigo sem napisal že pred približno desetimi leti, a je vmes ležala v predalu.« V tem času je Tepčka Doda štirikrat popravljal in če bi zgodba v predalu ležala še desetletje, bi jo verjetno spremenil še štirikrat. »Knjiga je bila izda- na v zelo nizki nakladi, a je doživela velik uspeh. Knjiga je napisana v verzih, name- njena je mladim in tudi malo manj mladim. Recimo za otroke do petega razreda. Se- veda jo lahko preberejo tudi starejši in odrasli, ki lahko v zgodbi najdejo tudi kaj zase,« pravi avtor. S tem ko je zgodbo, ki je preživela štiri predelave, iz- dal, Marjan občuti tudi olaj- šanje. »Želja, da bi pisal tudi za otroke, je zdaj uresničena. Knjigo je mogoče prijeti v roke in jo prebrati, jaz pa lah- ko spremljam otroke, ki knji- go berejo in v njej uživajo.« A to pomeni, da mora Marjan več časa nameniti predstavi- tvam knjige in pogovorom z mediji. Zato ne more nameni- ti pisanju novih zgodb toliko časa, kot bi si želel. »Za ilustratorja knjige o Dodu sem želel imeti Žigo. Videl sem njegove poslikave v Preboldu in njegovo delo na spletu. Takoj sem vedel, da bo on pravi za to zgodbo.« Spoznala sta se po naključju. »Bil sem na obisku pri sosedu v bloku, ko je k njemu pri- šel tudi Žiga. Takrat sem mu predstavil zgodbo in jo šel is- kat domov, in sicer eno nad- stropje višje. Žiga je bil takoj pripravljen sodelovati.« Mar- jan je Žigi pustil proste roke pri ilustriranju, da je lahko sam predstavil zgodbo na svoj način. »Imel sem le eno pripombo – naj nariše Dodu večji trebuh.« Tako sta v knji- gi dve zgodbi. Ena napisana in ena narisana. Knjižna zbirka Sicer je Tepček Dodo prva knjiga v zbirki, v kateri bodo nastopale živali, ki so izumrle ali so blizu temu. »Po trenu- tnem načrtu bo v zbirki Iz- ginuli na planetu vsako leto izšla vsaj ena knjiga. Zbirka ima tudi svoj logotip, ki ga je prav tako ustvaril Žiga Hri- beršek. Naslednja zgodba v zbirki bo o žabcu Romeu, najbolj osamljenem žabcu na svetu.« Vse zgodbe, ki bodo izšle v omenjeni zbirki, so izmi- šljene. To pomeni, da si je pisatelj izmislil razloge za izumrtje živali. Na koncu Tepčka Doda je tudi razla- ga resničnih razlogov, ki so privedli do izumrtja živali in tako bo tudi v vsaki nasle- dnji knjigi. »S tem otrokom omogočim, da razvijajo rado- vednost in kreativnost, da si sami izmislijo, kako bi zgod- bo živali zapeljali tako, da ne bi izumrle.« Tako kot je Tepček Dodo, bodo tudi prihodnje zgodbe napisane v verzih. Tretja in četrta knjiga Po skoraj četrt stoletja premora zdaj iz Marjana Ku- kovca bruhajo ideje, zami- sli, zgodbe … Tretja letošnja knjiga, ki bo izdana predvi- doma novembra, bo, če se bo Marjanu želja uresničila, prav tako prva v seriji knjig. Knjigo ustvarja v sodelovanju z žalskim slikarjem Mlade- nom Melanškom. »Naslov te knjige je Zverinske zmenkari- je, podnaslov je Veliki priroč- nik o zaljubljanju. V njej je 16 zgodb, v njih poparčkam živali, ki načeloma ne sodijo skupaj oziroma se to v nara- vi ne bi moglo zgoditi. Ena zgodba govori na primer o žirafi in labodu.« Kot zgodba o Tepčku Dodu so tudi te na- pisane v verzih in namenjene tako otrokom kot odraslim in tudi v tej seriji knjig lahko pri- čakujemo nadaljevanje vsako leto. Četrta knjiga, ki bo prav tako kot tretja izdana, če bo šlo vse po načrtih, novem- bra, bo namenjena predvsem odraslim. Tako kot druge je tudi ta napisana v verzih in govori o priljubljenem izletni- škem vrhu v bližini Prebolda Homu. »Zgodba je napisana na podoben način kot Butal- ci, govori pa o tem, kako so se Savinjčani pred davnimi časi odločili, da bodo med Preboldom in Grižami zgra- dili svoj hrib, da bodo lahko z njega videli, kaj se po dolini dogaja. V zgodbi vsi, od žu- pana do oštirja, na kup zno- sijo vse, kar imajo. Od skrbi in obljub do smeti.« V zgodbi Savinjčani podobno kot Bu- talci hrib zalivajo, pognojijo in blagoslovijo, da zraste. Na koncu ugotovijo, da je z njega izjemen razgled do Nordkapa in Egipta. Foto: Andraž Purg Knjiga Tepček Dodo je prva, ki jo je Marjan Kukovec (levo) napisal za otroke. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 4 1, 12. oktober 2023 POJDI Z MENOJ 1. DAN: MURSKA SOBOTA–MARIBOR–CELJE–ŽALEC–LJUBLANA– NOVO MESTO–ZAGREB–SUBOTICA–ZRENJANIN Odhod avtobusa turistične kategorije z različnih vstopnih postaj: Murska Sobota (avtobusna postaja) - 00.30, Maribor (glavna avtobusna posta- ja) - 1.30 , Celje (avtobusna postaja) – 2.30, Žalec (avtobusna postaja) – 2.50, Ljubljana (avtobusna postaja Dolgi most) – 4.00, Novo Mesto (parkirišče pred Qulandijo) – 5.00. Vožnja s krajšimi postanki mimo Za- greba in Slavonskega Broda do hrvaško-srbske meje in naprej v smeri Zrenjanin. V poznih popoldanskih urah prihod v Zrenjanin. Namestitev v hotelu Vojvodina 4* v centru Zrenjanina, večerja v hotelu. Nočitev. 2. DAN: IZLET V OKOLICO ZRENJANINA Po zajtrku krajši sprehod po centru Zrenjanina in zunanji ogledi zna- menitosti (Mestna hiša, mestni muzej …). Ob 11. uri avtobusni izlet v okolico Zrenjanina. Postanki v slikovitih banatskih vaseh, kjer se je čas ustavil: Lukino Selo-Ečka (Stari Begej–Carska Bara), Taraš (Evropska vas štorkelj – ob reki Tisi), Elemir, Melenci, Klek ... V popoldanskih urah vo- jvodinsko kosilo v eni izmed restavracij. Vrnitev v hotel. Ob 20. svečana silvesterska večerja (izbrani novoletni meni z neomejeno količino do- mačih pijač) in vstop v novo leto 2023 ob tradicionalno veseli atmosferi in raznovrstnem glasbenem programu v hotelu Vojvodina. Nočitev. 3. DAN: ZRENJANIN–NOVI SAD–ZAGREB–SLOVENIJA Po poznem zajtrku odhod iz hotela. Vožnja do Novega Sada. Postanek za sprehod po tržnici in krajši ogled mesta in trdnjave Petrovaradin. Proti doplačilu možnost kosila. V popoldanskih urah odhod iz Vojvo- dine. Vožnja mimo Slavonskega Broda in Zagreba. Prihod v Slovenijo v večernih urah. PROGRAM POTOVANJA: Odhod: 30. 12. 2023 3 dni PAKETNA CENA VKLJUČUJE: · prevoz z avtobusom turistične kategorije (video, WC, klima, hd) z vključenimi taksami in cestninami · 2 x nočitev z zajtrkom v hotelu Vojvodina 4* v centru Zrenjanina (1/2 sobe TWC) · večerja v hotelu · 1 x vojvodinsko kosilo v restavraciji · svečana silvestrska večerja (izbrani novoletni meni z neomejeno količino domačih pijač) in vstop v Novo leto 2024 ob tradicionalno veseli atmosferi in raznovrstnem glasbenem programu v hotelu Vojvodina · ogledi po programu, brez vstopnin za notranje oglede (v spremstvu lokalnega vodnika) · spremljava oz.vodenje potovanja · organizacija in izvedba potovanja DOPLAČILA: Za enoposteljno sobo 60 EUR na osebo. Za posredovanje 23 EUR na pri- javnico (voucher). Za fakultativne izlete na kraju samem. Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. OPOMBA: Pogoj za izvedbo potovanja je najmanj 44 potnikov. 30. 12. 2023 ..................... 299 eur Termin odhoda in cena: Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 4 1, 12. oktober 2023 MALO DRUGAČE Prevoziti 200-kilometrsko pot je že s sodobnim kole- som svojevrsten izziv, če se na tako dolgo pot odpraviš z okornim 140 let starim velocipedom (velikim kole- som), pa je treba še toliko več poguma in spretnosti. Ta izjemen podvig je uspel Petru Habetu iz Lokovine pri Dobrni. Da naloga ne bi bila prelahka, je na pot vzel še manjšo prikolico s prtljago, ki jo je pritrdil na zadnje kolo. BOJANA AVGUŠTINČIČ S starodobnim velocipedom iz Lokovine do Krapine Podvig za v knjigo rekordov Peter Habe, strasten zbira- telj starin in član sekcije sta- rodobnih kolesarjev pri Turi- stičnem društvu Dobrna, se je na pot iz domače Lokovine do hrvaške Krapine odpravil 25. septembra zjutraj. Na Do- brni so mu sokrajani in člani turističnega društva ob odho- du pripravili sprejem. Člani sekcije starodobnikov so ga nato nekaj kilometrov spre- mljali na poti. Slednjo je Peter z Dobrne nadaljeval do Vi- šnje vasi, Vojnika, Ljubečne in Šentjurja, kjer je imel kraj- ši postanek pri Muzeju Južne železnice. Po ogledu zbirke je pot nadaljeval mimo Slivni- škega jezera, skozi Loko pri Žusmu do Podčetrtka, kjer je obiskal nekaj prijateljev in se okrepčal. Od tam se je odpravil proti Hrvaški, kjer je prenočil. Naslednji dan je pot nadaljeval do Kumrovca, si tam ogledal muzej, nato je odhitel do Tuheljskih in na- prej do Krapinskih Toplic. Cilj njegove poti je bil v Krapini. Naslednje jutro navsezgodaj ga je čakala vrnitev domov. Na Dobrno je Peter Habe pri- spel po štirih dneh kolesarje- nja in po prevoženih več kot 200 kilometrih. Nevarnosti Na dan je v povprečju pre- vozil 60 kilometrov, kar glede na nevarno starodobno kolo, s katerim je potoval, ni bil mačji kašelj. Izjemna spre- tnost je potrebna že, da ob- vladaš takšno kolo. Velociped je namreč višji od običajnega kolesa in je tudi bolj okoren. Ker je imel Peter nanj pripeto še prikolico s prtljago, je bila vožnja še bolj zahtevna. Kolo slovi tudi kot »kostolomac«, saj so njegovi uporabniki pri vožnji z njim že večkrat do- slej utrpeli hude poškodbe. Pot je bila nevarna tudi zaradi prometa. Prav zato Peter ni potoval po najbolj prometnih cestah in tudi ne po večjih klancih, saj bi jih s starodob- nikom težko premagoval. »Največ težav sem imel med Žičami in Slovenskimi Konji- cami ter med Konjicami in Frankolovim. Tam je bila na cesti največja gneča. Sem pa ves čas pazil, da nisem pov- zročal zastojev. Včasih sem moral tudi stopiti s kolesa in iti kakšen meter peš, da sem dal prostor avtomobilom, saj sem s prikolico še malo bolj oviral promet, kot če bi se pe- ljal samo s kolesom,« je dejal Peter Habe. S svojim podvi- gom je želel opozoriti tudi na potrebo po gradnji čim več ko- lesarskih stez ter na nujnost ohranjanja čistega okolja. Dva dni brez hrane Petrovo potovanje je k sreči minilo brez večjih težav. Prva okvara se je zgodila malo na- prej od Kumrovca, ko se je s kolesa odpela prikolica in se odpeljala v dolino. »K bližnji hiši sem šel prosit za orodje, da bi popravil priklop. Prija- zna starejša domačina sta me zelo lepo sprejela, ob orodju sta mi ponudila hrano in pija- čo, z menoj sta se želela tudi fotografi rati,« se spominja Peter. Druga okvara ga je do- letela malo pred Krapinskimi Toplicami. »Da sem se izo- gnil avtomobilom, sem moral večkrat zapeljati čez robnik in tako se je na zadnjem kolesu snela pnevmatika. Ampak to sem hitro popravil,« pravi. Ne- koliko večjega popravila ko- lesa se je moral lotiti tik pred ciljem v Krapini, saj je spustila pnevmatika na velikem kole- su. Navsezgodaj zjutraj, pre- den se je odpravil proti domu, jo je moral zakrpati. Čeprav popravilo ni bilo opravljeno tako kakovostno, kot bi bilo doma, je kolo vseeno zdržalo brez novih nevšečnosti vso pot do domače Lokovine. Tudi vreme mu je na poti služilo, pravi Peter. Le prvi dan ga je v Šentjurju ujelo nekaj kapelj dežja. Večji pro- blem je bila hrana. Ker ima Peter celiakijo, si ni upal je- sti v gostilnah, saj se je bal, da mu bodo postregli hrano z glutenom in bi lahko imel zdravstvene težave. »Edino v Podčetrtku sem se najedel, saj tam poznam gostilno, kjer nudijo jedi brez glutena. Si- cer sem dva dni kolesaril brez hrane. Pil sem le vodo in jedel suhe riževe vafl je. A lakote sploh nisem čutil.« Kandidatov za podoben podvig ni našel Peter se je na 200-kilome- trsko pot odpravil sam, brez spremljave. Imel je sicer po- nudbe, da bi ga spremljali s kombijem ali z avtodomom, a se za to ni odločil, pravi, saj ni vedel, ali mu bo sploh uspelo prikolesariti na cilj. Telesno je bil dobro pripravljen, to ga ni skrbelo, strah ga je bilo, da bi se na kolesu zgodila kakšna hujša okvara in da poti ne bi mogel nadaljevati. Je pa iskal ponudbe, da bi ga kdo vsaj del poti, 50 ali 60 kilometrov, spremljal z velocipedom, a ni nikogar našel za takšen pod- vig. »S takšnim kolesom se vozi zelo malo ljudi. V Slo- veniji jih lahko preštejem na prste ene roke,« dodaja Peter. Na poti so mu v več kra- jih, skozi katere je kolesaril, pripravili sprejeme in dobro- došlice. Na Dobrni so ga ob vrnitvi ponovno pričakali so- krajani, pozdravil ga je tudi župan Martin Brecl. Poseben sprejem so mu pripravili tudi domači in sosedje v Lokovi- ni. Oboji so ponosni nanj in na to, da mu je uspel podvig, ki bi upravičeno sodil tudi v knjigo rekordov. Peter Habe je tudi strasten zbiralec in lastnik muzeja starih koles in motociklov. Svoj dom je spremenil v razsta- višče najrazličnejših starin, ki jih zbira že od otroštva. V njegovi zbirki je mogoče najti vse: motorje, kolesa, sablje, sekire, vojaško in gasilsko opremo, celo ostanke letala, ki je med 2. svetovno vojno strmoglavilo v bližini, ter etno- loške predmete in razglednice Dobrne z okolico in druge starinske predmete. Petru so na poti v več krajih, skozi katere je kolesaril, pripravili spre- jeme in dobrodošlice. Na Dobrni so ga ob vrnitvi pričakali sokraja- ni. (Foto: Občina Dobrna) Kolo, s katerim se je Peter Habe odpravil na 200-kilo- metrsko pot, je iz približno leta 1888. Dolgo ga je iskal po vseh mogočih sejmih, do- kler ga ni pred leti le našel v nemškem Mannheimu. V svoji bogati zbirki ima še več podobnih koles. Letos mineva 125 let od ustanovitve Kolesarskega društva Vojnik. Jubilej so v Turističnem društvu Vojnik s Turistič- nim društvom Dobrna obeležili minulo soboto s 6. sreča- njem starodobnikov. Slednji so se iz Vojnika odpeljali tudi na panoramsko vožnjo v Celje. Tako se je Peter Habe izpred domače hiše odpravil na 200 kilometrov dolgo pot z velikim kolesom. (Foto: Turistično dru- štvo Vojnik) Župan Dobrne Martin Brecl se je Petru pred njegovim velikim podvigom tudi podpisal na kov- ček, ki ga je vzel s seboj na pot. (Foto: Občina Dobrna) Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 4 1, 12. oktober 2023 POJDI Z MENOJ 1. DAN: MURSKA SOBOTA–MARIBOR–CELJE–ŽALEC–LJUBLANA– NOVO MESTO–ZAGREB–SUBOTICA–ZRENJANIN Odhod avtobusa turistične kategorije z različnih vstopnih postaj: Murska Sobota (avtobusna postaja) - 00.30, Maribor (glavna avtobusna posta- ja) - 1.30 , Celje (avtobusna postaja) – 2.30, Žalec (avtobusna postaja) – 2.50, Ljubljana (avtobusna postaja Dolgi most) – 4.00, Novo Mesto (parkirišče pred Qulandijo) – 5.00. Vožnja s krajšimi postanki mimo Za- greba in Slavonskega Broda do hrvaško-srbske meje in naprej v smeri Zrenjanin. V poznih popoldanskih urah prihod v Zrenjanin. Namestitev v hotelu Vojvodina 4* v centru Zrenjanina, večerja v hotelu. Nočitev. 2. DAN: IZLET V OKOLICO ZRENJANINA Po zajtrku krajši sprehod po centru Zrenjanina in zunanji ogledi zna- menitosti (Mestna hiša, mestni muzej …). Ob 11. uri avtobusni izlet v okolico Zrenjanina. Postanki v slikovitih banatskih vaseh, kjer se je čas ustavil: Lukino Selo-Ečka (Stari Begej–Carska Bara), Taraš (Evropska vas štorkelj – ob reki Tisi), Elemir, Melenci, Klek ... V popoldanskih urah vo- jvodinsko kosilo v eni izmed restavracij. Vrnitev v hotel. Ob 20. svečana silvesterska večerja (izbrani novoletni meni z neomejeno količino do- mačih pijač) in vstop v novo leto 2023 ob tradicionalno veseli atmosferi in raznovrstnem glasbenem programu v hotelu Vojvodina. Nočitev. 3. DAN: ZRENJANIN–NOVI SAD–ZAGREB–SLOVENIJA Po poznem zajtrku odhod iz hotela. Vožnja do Novega Sada. Postanek za sprehod po tržnici in krajši ogled mesta in trdnjave Petrovaradin. Proti doplačilu možnost kosila. V popoldanskih urah odhod iz Vojvo- dine. Vožnja mimo Slavonskega Broda in Zagreba. Prihod v Slovenijo v večernih urah. PROGRAM POTOVANJA: Odhod: 30. 12. 2023 3 dni PAKETNA CENA VKLJUČUJE: · prevoz z avtobusom turistične kategorije (video, WC, klima, hd) z vključenimi taksami in cestninami · 2 x nočitev z zajtrkom v hotelu Vojvodina 4* v centru Zrenjanina (1/2 sobe TWC) · večerja v hotelu · 1 x vojvodinsko kosilo v restavraciji · svečana silvestrska večerja (izbrani novoletni meni z neomejeno količino domačih pijač) in vstop v Novo leto 2024 ob tradicionalno veseli atmosferi in raznovrstnem glasbenem programu v hotelu Vojvodina · ogledi po programu, brez vstopnin za notranje oglede (v spremstvu lokalnega vodnika) · spremljava oz.vodenje potovanja · organizacija in izvedba potovanja DOPLAČILA: Za enoposteljno sobo 60 EUR na osebo. Za posredovanje 23 EUR na pri- javnico (voucher). Za fakultativne izlete na kraju samem. Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. OPOMBA: Pogoj za izvedbo potovanja je najmanj 44 potnikov. 30. 12. 2023 ..................... 299 eur Termin odhoda in cena: Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 4 1, 12. oktober 2023 MALO DRUGAČE Prevoziti 200-kilometrsko pot je že s sodobnim kole- som svojevrsten izziv, če se na tako dolgo pot odpraviš z okornim 140 let starim velocipedom (velikim kole- som), pa je treba še toliko več poguma in spretnosti. Ta izjemen podvig je uspel Petru Habetu iz Lokovine pri Dobrni. Da naloga ne bi bila prelahka, je na pot vzel še manjšo prikolico s prtljago, ki jo je pritrdil na zadnje kolo. BOJANA AVGUŠTINČIČ S starodobnim velocipedom iz Lokovine do Krapine Podvig za v knjigo rekordov Peter Habe, strasten zbira- telj starin in član sekcije sta- rodobnih kolesarjev pri Turi- stičnem društvu Dobrna, se je na pot iz domače Lokovine do hrvaške Krapine odpravil 25. septembra zjutraj. Na Do- brni so mu sokrajani in člani turističnega društva ob odho- du pripravili sprejem. Člani sekcije starodobnikov so ga nato nekaj kilometrov spre- mljali na poti. Slednjo je Peter z Dobrne nadaljeval do Vi- šnje vasi, Vojnika, Ljubečne in Šentjurja, kjer je imel kraj- ši postanek pri Muzeju Južne železnice. Po ogledu zbirke je pot nadaljeval mimo Slivni- škega jezera, skozi Loko pri Žusmu do Podčetrtka, kjer je obiskal nekaj prijateljev in se okrepčal. Od tam se je odpravil proti Hrvaški, kjer je prenočil. Naslednji dan je pot nadaljeval do Kumrovca, si tam ogledal muzej, nato je odhitel do Tuheljskih in na- prej do Krapinskih Toplic. Cilj njegove poti je bil v Krapini. Naslednje jutro navsezgodaj ga je čakala vrnitev domov. Na Dobrno je Peter Habe pri- spel po štirih dneh kolesarje- nja in po prevoženih več kot 200 kilometrih. Nevarnosti Na dan je v povprečju pre- vozil 60 kilometrov, kar glede na nevarno starodobno kolo, s katerim je potoval, ni bil mačji kašelj. Izjemna spre- tnost je potrebna že, da ob- vladaš takšno kolo. Velociped je namreč višji od običajnega kolesa in je tudi bolj okoren. Ker je imel Peter nanj pripeto še prikolico s prtljago, je bila vožnja še bolj zahtevna. Kolo slovi tudi kot »kostolomac«, saj so njegovi uporabniki pri vožnji z njim že večkrat do- slej utrpeli hude poškodbe. Pot je bila nevarna tudi zaradi prometa. Prav zato Peter ni potoval po najbolj prometnih cestah in tudi ne po večjih klancih, saj bi jih s starodob- nikom težko premagoval. »Največ težav sem imel med Žičami in Slovenskimi Konji- cami ter med Konjicami in Frankolovim. Tam je bila na cesti največja gneča. Sem pa ves čas pazil, da nisem pov- zročal zastojev. Včasih sem moral tudi stopiti s kolesa in iti kakšen meter peš, da sem dal prostor avtomobilom, saj sem s prikolico še malo bolj oviral promet, kot če bi se pe- ljal samo s kolesom,« je dejal Peter Habe. S svojim podvi- gom je želel opozoriti tudi na potrebo po gradnji čim več ko- lesarskih stez ter na nujnost ohranjanja čistega okolja. Dva dni brez hrane Petrovo potovanje je k sreči minilo brez večjih težav. Prva okvara se je zgodila malo na- prej od Kumrovca, ko se je s kolesa odpela prikolica in se odpeljala v dolino. »K bližnji hiši sem šel prosit za orodje, da bi popravil priklop. Prija- zna starejša domačina sta me zelo lepo sprejela, ob orodju sta mi ponudila hrano in pija- čo, z menoj sta se želela tudi fotografi rati,« se spominja Peter. Druga okvara ga je do- letela malo pred Krapinskimi Toplicami. »Da sem se izo- gnil avtomobilom, sem moral večkrat zapeljati čez robnik in tako se je na zadnjem kolesu snela pnevmatika. Ampak to sem hitro popravil,« pravi. Ne- koliko večjega popravila ko- lesa se je moral lotiti tik pred ciljem v Krapini, saj je spustila pnevmatika na velikem kole- su. Navsezgodaj zjutraj, pre- den se je odpravil proti domu, jo je moral zakrpati. Čeprav popravilo ni bilo opravljeno tako kakovostno, kot bi bilo doma, je kolo vseeno zdržalo brez novih nevšečnosti vso pot do domače Lokovine. Tudi vreme mu je na poti služilo, pravi Peter. Le prvi dan ga je v Šentjurju ujelo nekaj kapelj dežja. Večji pro- blem je bila hrana. Ker ima Peter celiakijo, si ni upal je- sti v gostilnah, saj se je bal, da mu bodo postregli hrano z glutenom in bi lahko imel zdravstvene težave. »Edino v Podčetrtku sem se najedel, saj tam poznam gostilno, kjer nudijo jedi brez glutena. Si- cer sem dva dni kolesaril brez hrane. Pil sem le vodo in jedel suhe riževe vafl je. A lakote sploh nisem čutil.« Kandidatov za podoben podvig ni našel Peter se je na 200-kilome- trsko pot odpravil sam, brez spremljave. Imel je sicer po- nudbe, da bi ga spremljali s kombijem ali z avtodomom, a se za to ni odločil, pravi, saj ni vedel, ali mu bo sploh uspelo prikolesariti na cilj. Telesno je bil dobro pripravljen, to ga ni skrbelo, strah ga je bilo, da bi se na kolesu zgodila kakšna hujša okvara in da poti ne bi mogel nadaljevati. Je pa iskal ponudbe, da bi ga kdo vsaj del poti, 50 ali 60 kilometrov, spremljal z velocipedom, a ni nikogar našel za takšen pod- vig. »S takšnim kolesom se vozi zelo malo ljudi. V Slo- veniji jih lahko preštejem na prste ene roke,« dodaja Peter. Na poti so mu v več kra- jih, skozi katere je kolesaril, pripravili sprejeme in dobro- došlice. Na Dobrni so ga ob vrnitvi ponovno pričakali so- krajani, pozdravil ga je tudi župan Martin Brecl. Poseben sprejem so mu pripravili tudi domači in sosedje v Lokovi- ni. Oboji so ponosni nanj in na to, da mu je uspel podvig, ki bi upravičeno sodil tudi v knjigo rekordov. Peter Habe je tudi strasten zbiralec in lastnik muzeja starih koles in motociklov. Svoj dom je spremenil v razsta- višče najrazličnejših starin, ki jih zbira že od otroštva. V njegovi zbirki je mogoče najti vse: motorje, kolesa, sablje, sekire, vojaško in gasilsko opremo, celo ostanke letala, ki je med 2. svetovno vojno strmoglavilo v bližini, ter etno- loške predmete in razglednice Dobrne z okolico in druge starinske predmete. Petru so na poti v več krajih, skozi katere je kolesaril, pripravili spre- jeme in dobrodošlice. Na Dobrni so ga ob vrnitvi pričakali sokraja- ni. (Foto: Občina Dobrna) Kolo, s katerim se je Peter Habe odpravil na 200-kilo- metrsko pot, je iz približno leta 1888. Dolgo ga je iskal po vseh mogočih sejmih, do- kler ga ni pred leti le našel v nemškem Mannheimu. V svoji bogati zbirki ima še več podobnih koles. Letos mineva 125 let od ustanovitve Kolesarskega društva Vojnik. Jubilej so v Turističnem društvu Vojnik s Turistič- nim društvom Dobrna obeležili minulo soboto s 6. sreča- njem starodobnikov. Slednji so se iz Vojnika odpeljali tudi na panoramsko vožnjo v Celje. Tako se je Peter Habe izpred domače hiše odpravil na 200 kilometrov dolgo pot z velikim kolesom. (Foto: Turistično dru- štvo Vojnik) Župan Dobrne Martin Brecl se je Petru pred njegovim velikim podvigom tudi podpisal na kov- ček, ki ga je vzel s seboj na pot. (Foto: Občina Dobrna) Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 4 1, 12. oktober 2023 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE *NOČNO NAKUPOVANJE LATE NIGHT SHOPPING* PETEK, 13. OKTOBRA 2023, OD 20. DO 23. URE POLNA NOČ POPUSTOV NAGRADNA IGRA DARILNI BONI V SKUPNI VREDNOSTI 1500 € Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, 1000 Ljubljana Namestnik vodje trgovine (m/ž) – Reserved (Celje) Tvoja misija: kakovostno vodenje trgovine ter spremlja- nje poslovnih ciljev blagovne znamke in podjetja, usposa- bljanje in motiviranje zaposle- nih v trgovini ter spremljanje in usmerjanje njihovega karierne- ga razvoja, nudenje vrhunske storitve kupcem. LPP Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Adjuster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge (m/ž) (Štore) Opis del in nalog: nadzoru- je rezanje valjanih profi lov na 1000-t škarjah, nadzoruje teh- nološko pot razrezanih profi lov do tehtanja (transporterji, zla- galni žepi, vezalne naprave in tehtanje), nadzoruje tehtanje, vpisuje teže vezi ter veže etike- te na vezi, madzoruje valjane profi le – vezi (dolžino, rav- nost, reze, obliko vezi). Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 31. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog v vodstvu Valjarne (m/ž) (Štore) Opis del in nalog: opravlja vse naloge z aplikativnega področja obstoječe tehnologi- je valjanja profi lov, na osnovi informacij vodij oddelkov pro- ge in adjustaža odpravlja po- manjkljivosti tehnologij. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 28. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik operaterja – oddelek izdelava jekla, obrat jeklarna (m/ž) (Štore) Opis del in nalog: pomaga operaterju EOP (elektroob- ločna peč) pri vzdrževanju in čiščenju EOP , obnavlja in vzdr- žuje prebodne odprtine, prebo- dni žleb in skrbi za urejenost podestov okrog peči, vozi in upravlja mostno transportno dvigalo 80t, 60t, 35t in z njim opravlja vsa dvigalno-transpor- tna dela v svojem območju. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbi- ramo do 31. 10. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Strojni mehanik in elektromehanik v vzdrževanju (m/ž) (Štore) Naloge: izvršuje naloge vzdrževanja po navodilih nad- rejenih ali v skladu s tehnično dokumentacijo. Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe ali V. stopnjo izobrazbe smeri moč- nostna elektrotehnika ali avto- matika (za elektromehanika) in vse smeri strojne izobrazbe (za strojnega mehanika) Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 28. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kadrovski strokovnjak (m/ž) (Velenje) Zaupali ti bomo: imple- mentacijo dobrih praks na področju razvoja zaposlenih, nadgrajevanje kadrovskih procesov (razvoj zaposlenih, promocija zdravja …) Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 20. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik – komisionar (m/ž) (Šentjur) Skladiščnik – najmanj 5 let delovnih izkušenj na podob- nem delovnem mestu. Delo za polni delovni čas v dopol- danskem času, prosti vikendi, redno in stimulativno plačilo. Alpos alu, Cesta Kozjanskega odreda 29b, 3230 Šentjur. Pri- jave zbiramo do 27. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Kadrovski specialist (m/ž) (Ljubno ob Savinji in/ali Arnovski gozd) Če uživate v odnosih z lju- dmi in vam je mar za njihovo zadovoljstvo, vas vabimo, da se prijavite na prosto delovno mesto »kadrovski specialist« in pomagate pri nadgradnji ključnih kadrovskih proce- sov. Davidov hram, d.o.o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljub- no ob Savinji. Prijave zbira- mo do 25. 10. 2023. Podrob- nosti na www.mojedelo. com. Vzdrževalec žel. naprav in tirnih vozil I (m/ž) (Ljubljana, Celje) Opis dela: izvajanje del pri rednem, izrednem in investicijskem vzdrževanju ter novogradnjah na progah, objektih in opremi proge – delo z bagrom, traktorjem in lažjo gradbeno mehani- zacijo, odpravljanje posledic izrednih dogodkov v dejav- nosti. SŽ - Infrastruktura, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 10. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec (m/ž) za polni delovni čas (Celje) Tvoje naloge: svetovanje in strežba kupcev, delo na bla- gajni … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 11. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) Tuš supermarket Celje – Ljubljanska (Celje) Ekipa poslovalnice Tuš supermarket Celje – Lju- bljanska vabi k sodelova- nju sodelavca/sodelavko na delovnem mestu prodaja- lec. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 11. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater robotske linije (m/ž) (Slovenske Konjice) Na sedežu podjetja v Slo- venskih Konjicah zaposlimo operaterja robotske linije (m/ž). Isokon, d.o.o., Slo- venske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Ko- njice. Prijave zbiramo do 31. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec obutve – Pami (m/ž) (Rogaška Slatina) Družba Pami, d. o. o., Nova Gorica ima po celotni Sloveniji razširjeno mrežo trgovin z obutvijo pod ime- ni Pami, La Scarpa, Ars in Paprika. obuvamo vas že 30 let. Za prodajalno Pami Ro- gaška Slatina iščemo novo prodajalko ali prodajalca. Pami, d.o.o., Vipavska cesta 50, 5000 Nova Gorica. Prija- ve zbiramo do 5. 11. 2023. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Prodajalec (m/ž) (Laško) Iščemo odgovornega pro- dajalca (m/ž) v prodaji ga- lanterije, pisarniškega in šolskega materiala v naši poslovalnici v Laškem. Iz- branemu kandidatu ponu- jamo zaposlitev za polni de- lovni čas, 40 ur/teden, delo je v dveh izmenah, stimu- lativno plačilo. Bags&More (Acron, d.o.o.), Pameče 167, 2380 Slovenj Gradec. Prija- ve zbiramo do 5. 11. 2023. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Skladiščnik oddelka rezervnih delov (m/ž) (Arja vas) Pričakujemo kandidata z zaključeno V. stopnjo, vsaj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, izkušnje iz upo- rabe logističnih informacij- skih sistemov (npr. Atlas) so prednost, izkušnje z upravljanjem viličarja in uporabo skladiščne opreme (opravljen izpit za viličar) so prednost … Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbi- ramo do 15. 10. 2023. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. Komercialist (m/ž) (Velenje) Naše podjetje ima dolgo- letno tradicijo, zato delo pri nas pomeni postati del ne- česa, kar sega v preteklost in se razvija v prihodnost. Naša zavezanost visokim standardom kakovosti je osnova za uspeh. Aps, d.d., Koroška cesta 64, 3320 Ve- lenje. Prijave zbiramo do 30. 10. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_9.10.2023.pdf 1 8. 10. 2023 20:09:15 Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 4 1, 12. oktober 2023 POVEZOVANJE UMETNIKOV       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si »Na razstavi se predstavlja- jo zelo raznoliki umetniki, kar je bil tudi namen likovne kolonije, da povežemo raz- lične prakse. Redko se zgodi, da so umetniki, ki ustvarjajo tako različno, združeni na is- tem mestu,« je povedala ume- tniška vodja kolonije Tina Ko- nec. Na razstavi si tako lahko obiskovalci ogledajo vse od slikarstva in grafi ke do foto- grafi je in instalacij. Kolonija za povezovanje Drugo leto zapored so slo- venski umetniki dobili prilo- žnost ustvarjati na konjiškem dvorcu Trebnik. Namen te kolonije je predvsem pove- zovanje. Pri tem je mišljeno tako povezovanje umetnikov, ki ustvarjajo z različnimi me- Dela so razstavili v Žički kartuziji Konec druge konjiške likovne kolonije Pretekli petek se je z odprtjem razstave v cerkvi Janeza Krstnika končala Likovna kolonija na Trebniku, ki so jo v Slovenskih Konjicah priredili drugič zapored. Pod vod- stvom konjiške umetnice Tine Konec je ustvarjalo šest priznanih slovenskih umetnikov, in sicer Nataša Berk, Matej Čepin, Nika Erjavec, Lucija Rosc, Helena Tahir in Jure Zrimšek. Na odprtju razstave del, ki so nastajala na drugi likovni koloniji, ki jo je gostil konjiški dvorec Treb- nik, sta za glasbo poskrbela Goran Bojčevski na klarinetu in Matic Dolenc na kitari. Razstava bo na ogled do pred- vidoma 20. oktobra. JANŽE FRIC diji, kot tudi povezovanje so- dobne umetnosti z okoljem, v katerem so ustvarjali. Torej s Slovenskimi Konjicami in z njihovimi prebivalci. »V tednu, ki je za nami, smo se imeli odlično, nastale so res lepe stvari, danes pa smo dali vse od sebe, da smo tako raz- lična dela prepletli,« je minuli teden na kratko povzela ume- tniška vodja likovne kolonije. Cerkev Janeza Krstnika prvič gosti sodobno umetnost »Ena od idej projekta je tudi decentralizacija. Vizualna umetniška scena je v Sloveni- ji zelo osredotočena na večja mesta, kot so Ljubljana, Ma- ribor in Celje. Redko se zgo- di, da je sodobna umetnost prisotna v bolj odmaknjenih in podeželskih območjih. Ravno to je čar tega prosto- ra, cerkve v Žički kartuziji,« je o izbiri prostora razstave še povedala vodja. Cerkev svete- ga Janeza Krstnika, ki je le- tos prvič prizorišče razstave sodobne umetnosti, namreč ni ravno klasičen razstavni prostor, v katerem so ume- tniki vajeni razstavljati svoja dela. »Cerkev je zelo specifi č- na kot razstavni prostor. Je drugačna in bolj zahtevna. V galerijah so luči, bele stene, v katere lahko zabiješ žebelj. V tej cerkvi tega ne smeš. Tu je vse drugače, kar je umetni- kom predstavilo dodaten iz- ziv, ki so ga bili veseli. Morali so iskati rešitve za težave, na katere ne naletijo v klasičnih galerijah,« je o razstavnem prostoru še povedala Tina Konec. Foto: Matej Nareks Za glasbeni program sta poskrbela Goran Bojčevski in Matic Dolenc. Nekatera dela na razstavi so tudi interaktivna. Na odprtju razstave del, ki so nastala na drugi Likovni koloniji na Trebniku. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 4 1, 12. oktober 2023 POVEZOVANJE UMETNIKOV       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si »Na razstavi se predstavlja- jo zelo raznoliki umetniki, kar je bil tudi namen likovne kolonije, da povežemo raz- lične prakse. Redko se zgodi, da so umetniki, ki ustvarjajo tako različno, združeni na is- tem mestu,« je povedala ume- tniška vodja kolonije Tina Ko- nec. Na razstavi si tako lahko obiskovalci ogledajo vse od slikarstva in grafi ke do foto- grafi je in instalacij. Kolonija za povezovanje Drugo leto zapored so slo- venski umetniki dobili prilo- žnost ustvarjati na konjiškem dvorcu Trebnik. Namen te kolonije je predvsem pove- zovanje. Pri tem je mišljeno tako povezovanje umetnikov, ki ustvarjajo z različnimi me- Dela so razstavili v Žički kartuziji Konec druge konjiške likovne kolonije Pretekli petek se je z odprtjem razstave v cerkvi Janeza Krstnika končala Likovna kolonija na Trebniku, ki so jo v Slovenskih Konjicah priredili drugič zapored. Pod vod- stvom konjiške umetnice Tine Konec je ustvarjalo šest priznanih slovenskih umetnikov, in sicer Nataša Berk, Matej Čepin, Nika Erjavec, Lucija Rosc, Helena Tahir in Jure Zrimšek. Na odprtju razstave del, ki so nastajala na drugi likovni koloniji, ki jo je gostil konjiški dvorec Treb- nik, sta za glasbo poskrbela Goran Bojčevski na klarinetu in Matic Dolenc na kitari. Razstava bo na ogled do pred- vidoma 20. oktobra. JANŽE FRIC diji, kot tudi povezovanje so- dobne umetnosti z okoljem, v katerem so ustvarjali. Torej s Slovenskimi Konjicami in z njihovimi prebivalci. »V tednu, ki je za nami, smo se imeli odlično, nastale so res lepe stvari, danes pa smo dali vse od sebe, da smo tako raz- lična dela prepletli,« je minuli teden na kratko povzela ume- tniška vodja likovne kolonije. Cerkev Janeza Krstnika prvič gosti sodobno umetnost »Ena od idej projekta je tudi decentralizacija. Vizualna umetniška scena je v Sloveni- ji zelo osredotočena na večja mesta, kot so Ljubljana, Ma- ribor in Celje. Redko se zgo- di, da je sodobna umetnost prisotna v bolj odmaknjenih in podeželskih območjih. Ravno to je čar tega prosto- ra, cerkve v Žički kartuziji,« je o izbiri prostora razstave še povedala vodja. Cerkev svete- ga Janeza Krstnika, ki je le- tos prvič prizorišče razstave sodobne umetnosti, namreč ni ravno klasičen razstavni prostor, v katerem so ume- tniki vajeni razstavljati svoja dela. »Cerkev je zelo specifi č- na kot razstavni prostor. Je drugačna in bolj zahtevna. V galerijah so luči, bele stene, v katere lahko zabiješ žebelj. V tej cerkvi tega ne smeš. Tu je vse drugače, kar je umetni- kom predstavilo dodaten iz- ziv, ki so ga bili veseli. Morali so iskati rešitve za težave, na katere ne naletijo v klasičnih galerijah,« je o razstavnem prostoru še povedala Tina Konec. Foto: Matej Nareks Za glasbeni program sta poskrbela Goran Bojčevski in Matic Dolenc. Nekatera dela na razstavi so tudi interaktivna. Na odprtju razstave del, ki so nastala na drugi Likovni koloniji na Trebniku. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 4 1, 12. oktober 2023 BRALCI POROČEVALCI Tradicionalnega sprejema za diamantne maturantke in maturante na Brdu se je ude- ležilo kar pet dijakov Srednje šole za strojništvo, mehatro- niko in medije Šolskega cen- tra Celje: Julija Weiss, Nejc Zadnik, Vid Plesnik Zupanc, Vid Jagodič in Živa Brvar. Sprejem za izjemne dijaki- nje in dijake, ki so na splošni, poklicni in mednarodni matu- ri dosegli najvišje možno šte- vilo točk, sta priredila predse- dnica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda. Posebna čast na tem spreje- mu je doletela Julijo Weiss, ki je v imenu vseh diamantnih maturantk in maturantov na- govorila zbrane. Najprej je besede namenila maturantkam in maturantom ter poudarila, naj bodo pono- sni na svojo pot, ki jih je pri- peljala do trenutka, da lahko praznujejo svojo vztrajnost, intelektualno radovednost in prizadevanje za odličnost. Ob tem je izpostavila: »Naša diamantna matura je izraz našega znanja, naše sposob- Razstava gob in dobrodelni bazar Gobarsko mikološko društvo Polzela je imelo 23. septembra redno letno srečanje in razstavo gob pri gostilni Cizej na Pol- zeli. Pridružili so se mu člani Turističnega društva občine Polzela z dobrodel- nim bazarjem z naslovom Poplave 2023. Na razstavi je bilo na ogled 92 vrst gob, strokovnjaki za njihovo razpoznavo so ude- ležencem predavali, katere so užitne, pogojno užitne, strupene in katere so po za- konu zaščitene. Turistično društvo je na stojnice postavilo okrasne buče, ki jih je prispevala kmetija Cajhen, članica tu- rističnega društva in likovni- ca Ida Jevšnik je narisala ču- dovite akvarele na temo gob in buč, spominke so podarili Tic Polzela ter člani društva. Dobrodelnosti so se pri- družili tudi člani gobarsko mikološkega društva, saj so strošek za jedi, gobovo juho in bograč, donirali v skupni sklad za Poplave 2023. Sku- paj so zbrali 391 evrov, ki jih bomo nakazali občinskemu skladu za Poplave 2023. TT Bučijada v Braslovčah Sprejem za diamantne maturantke in maturante nosti premagovanja izzivov in našega potenciala za sve- tlo prihodnost.« Prav tako je poudarila, da jih je izkušnja v srednji šoli pripravila na soo- čanje s pritiskom in z izzivi, ki jih še čakajo, ter pri tem izpo- stavila domiselno primerjavo: »Ne pozabite, da so diamanti obdelani in oblikovani pod pritiskom in visokimi tempe- raturami, enako velja za nas.« Zbrane maturantke in matu- rante je še opozorila, da je to tudi čas, da se skupaj zazrejo v prihodnost: »Naša priho- dnost je svetla in obeta veliko uspehov. Upam, da bomo vsak dan uresničevali svoje sanje, da bomo s svojim znanjem in veščinami naredili svet boljši ter da bomo vedno stremeli k odličnosti. Bodite pogumni, vztrajni in predani svojim ci- ljem. Ne pozabite na vrednote, ki smo jih pridobili, in na to, kdo želite postati.« Za podporo se je zahvalila tudi vsem profesorjem: »Bili so naši vodniki na tej poti, z nami so nesebično delili znanje in nas spodbujali, da smo dosegli svoj najboljši potencial. Brez njihovega truda in podpore ne bi bili tu, kjer smo danes.« TADEJA KOLMAN Utrinek z Bučijade Društvo podeželskih žena Braslovče, ki je lani prazno- valo 20. obletnico, je v avli Domu kulture Braslovče pripravilo v soboto, 30. sep- tembra, in v nedeljo, 1. okto- bra, 16. Bučijado – razstavo užitnih in okrasnih buč, skupaj 243. Ob odprtju razstave je zbrane pozdravila predse- dnica Društva podeželskih žena Braslovče Amalija Bri- novec, ki je med drugim po- vedala, da je namen razstave prikazati buče, ki se delijo na jedilne, hranljive in okrasne. Vsaka vrsta ima številne pri- merke, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu. Zbra- ne je nagovoril tudi župan Tomaž Žohar, ki je članicam čestital za izjemno razstavo buč ter jih spodbudil, naj bodo še naprej tako delavne in ustvarjalne. Organizatorke so pripra- vile iz buč za pokušino raz- lične jedi, a tudi marmelado, kompot, solato in druge do- brote. Ob razstavi so učite- ljice poskrbele tudi za otro- ško delavnico iz buč, člani likovne sekcije KUD Polzela so pripravili razstavo slik, v kulturnem programu sta na- stopila pevski sestav Pesemca in harmonikar Uroš Plaskan. Bilo je živo in veselo. Barvito in jesensko. Bučno in bučija- dno. TT Člani gobarsko mikološkega in turističnega društva z roko v roki Diamantni maturanti v družbi ravnateljice Simone Črep in ministra za šolstvo Že star pregovor pravi, da nesreča ni- koli ne počiva. Da bi se zavedali, kako pomembna je bližina sočloveka, še po- sebej ko nas doletijo naravne nesreče, kot je bila letošnja poplava, smo v OŠ Polzela v okviru tedna otroka, natanč- neje 3. oktobra, izvedli naravoslovni dan Podnebne spremembe in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Da bi lahko tudi mladi čim več in učin- kovito pomagali ljudem v stiskah, so za nas učence tisti, ki vsak dan pomagajo na različne načine, pripravili zanimive in poučne delavnice. Glavni organizatorici naravoslovnega dne Doroteja Smej Skutnik in Barba- ra Hudoklin sta pojasnili, zakaj takšen dan. »K načrtovanju in izvedbi naravo- slovnega dne so nas spodbudili aktualni avgustovski dogodki. Cilj naravoslovnega dne je bil spoznavanje podnebnih spre- memb, kaj so, kateri so glavni vzroki Naravoslovni dan v znamenju podnebnih sprememb V svojo sredino so po- vabili različne goste, ki so s svojim znanjem in izkušnjami obogatili zanimiv dan. zanje, kakšne so posledice. Učenci so spoznali sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter naloge in po- men humanitarnih organizacij. Učili so se ukrepov prve pomoči in razvijali od- govornost za varovanje svojega zdravja in zdravja drugih.« V svojo sredino smo povabili različne goste, ki so s svojim znanjem in izkušnja- mi obogatili zanimiv dan. Obiskali so nas predstavnice Centra za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline, poveljnik Civil- ne zaščite Polzela Igor Pungartnik, predse- dnica Rdečega križa Polzela Olga Hočevar, predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Andraž in Polzela ter predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Ločica ob Savinji. Gasilci so nam predstavili ga- silske avtomobile, opremo, primer gašenja požara in najnujnejšo prvo pomoč, in sicer oživljanje. Tudi sami smo se v tem lahko preizkusili – na srečo samo na lutki. Podu- čili so nas tudi, kako pomembno je, da se znamo pravilno odzvati v situacijah, kjer je ogroženo človeško življenje. Ker so nekateri učenci naše šole doži- veli poplave na lastni koži, sta nas obi- skala Olga Hočevar in Igor Pungartnik ter nam predstavila, kako so ljudem s psihološko pomočjo in z materialnimi dobrinami priskočili na pomoč, da so si nekoliko opomogli. Nekateri učenci so svoje zgodbe in doživljanja delili z nami. Da bi lažje razumeli podnebne spre- membe, smo se po oddelkih pogovarjali o različnih naravnih nevarnostih, ki so del narave, vendar človek s svojimi ne- spametnimi dejanji grobo posega v eko- sistem in s tem ogroža tudi sebe. Ogledali smo si različne videoposnetke o podneb- nih spremembah in o možnih rešitvah za naš planet in človeštvo. V šoli so se nam pridružili tudi otroci iz vrtca, ki so z ravnateljico Bernardko Sopčič v delavnici Zakaj in zatoji v ke- miji raziskovali drobne skrivnosti ognja in kemijskih reakcij. AJDA ČREMOŽNIK, LORIANA TURNŠEK Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 4 1, 12. oktober 2023 BRALCI POROČEVALCI Tradicionalnega sprejema za diamantne maturantke in maturante na Brdu se je ude- ležilo kar pet dijakov Srednje šole za strojništvo, mehatro- niko in medije Šolskega cen- tra Celje: Julija Weiss, Nejc Zadnik, Vid Plesnik Zupanc, Vid Jagodič in Živa Brvar. Sprejem za izjemne dijaki- nje in dijake, ki so na splošni, poklicni in mednarodni matu- ri dosegli najvišje možno šte- vilo točk, sta priredila predse- dnica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda. Posebna čast na tem spreje- mu je doletela Julijo Weiss, ki je v imenu vseh diamantnih maturantk in maturantov na- govorila zbrane. Najprej je besede namenila maturantkam in maturantom ter poudarila, naj bodo pono- sni na svojo pot, ki jih je pri- peljala do trenutka, da lahko praznujejo svojo vztrajnost, intelektualno radovednost in prizadevanje za odličnost. Ob tem je izpostavila: »Naša diamantna matura je izraz našega znanja, naše sposob- Razstava gob in dobrodelni bazar Gobarsko mikološko društvo Polzela je imelo 23. septembra redno letno srečanje in razstavo gob pri gostilni Cizej na Pol- zeli. Pridružili so se mu člani Turističnega društva občine Polzela z dobrodel- nim bazarjem z naslovom Poplave 2023. Na razstavi je bilo na ogled 92 vrst gob, strokovnjaki za njihovo razpoznavo so ude- ležencem predavali, katere so užitne, pogojno užitne, strupene in katere so po za- konu zaščitene. Turistično društvo je na stojnice postavilo okrasne buče, ki jih je prispevala kmetija Cajhen, članica tu- rističnega društva in likovni- ca Ida Jevšnik je narisala ču- dovite akvarele na temo gob in buč, spominke so podarili Tic Polzela ter člani društva. Dobrodelnosti so se pri- družili tudi člani gobarsko mikološkega društva, saj so strošek za jedi, gobovo juho in bograč, donirali v skupni sklad za Poplave 2023. Sku- paj so zbrali 391 evrov, ki jih bomo nakazali občinskemu skladu za Poplave 2023. TT Bučijada v Braslovčah Sprejem za diamantne maturantke in maturante nosti premagovanja izzivov in našega potenciala za sve- tlo prihodnost.« Prav tako je poudarila, da jih je izkušnja v srednji šoli pripravila na soo- čanje s pritiskom in z izzivi, ki jih še čakajo, ter pri tem izpo- stavila domiselno primerjavo: »Ne pozabite, da so diamanti obdelani in oblikovani pod pritiskom in visokimi tempe- raturami, enako velja za nas.« Zbrane maturantke in matu- rante je še opozorila, da je to tudi čas, da se skupaj zazrejo v prihodnost: »Naša priho- dnost je svetla in obeta veliko uspehov. Upam, da bomo vsak dan uresničevali svoje sanje, da bomo s svojim znanjem in veščinami naredili svet boljši ter da bomo vedno stremeli k odličnosti. Bodite pogumni, vztrajni in predani svojim ci- ljem. Ne pozabite na vrednote, ki smo jih pridobili, in na to, kdo želite postati.« Za podporo se je zahvalila tudi vsem profesorjem: »Bili so naši vodniki na tej poti, z nami so nesebično delili znanje in nas spodbujali, da smo dosegli svoj najboljši potencial. Brez njihovega truda in podpore ne bi bili tu, kjer smo danes.« TADEJA KOLMAN Utrinek z Bučijade Društvo podeželskih žena Braslovče, ki je lani prazno- valo 20. obletnico, je v avli Domu kulture Braslovče pripravilo v soboto, 30. sep- tembra, in v nedeljo, 1. okto- bra, 16. Bučijado – razstavo užitnih in okrasnih buč, skupaj 243. Ob odprtju razstave je zbrane pozdravila predse- dnica Društva podeželskih žena Braslovče Amalija Bri- novec, ki je med drugim po- vedala, da je namen razstave prikazati buče, ki se delijo na jedilne, hranljive in okrasne. Vsaka vrsta ima številne pri- merke, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu. Zbra- ne je nagovoril tudi župan Tomaž Žohar, ki je članicam čestital za izjemno razstavo buč ter jih spodbudil, naj bodo še naprej tako delavne in ustvarjalne. Organizatorke so pripra- vile iz buč za pokušino raz- lične jedi, a tudi marmelado, kompot, solato in druge do- brote. Ob razstavi so učite- ljice poskrbele tudi za otro- ško delavnico iz buč, člani likovne sekcije KUD Polzela so pripravili razstavo slik, v kulturnem programu sta na- stopila pevski sestav Pesemca in harmonikar Uroš Plaskan. Bilo je živo in veselo. Barvito in jesensko. Bučno in bučija- dno. TT Člani gobarsko mikološkega in turističnega društva z roko v roki Diamantni maturanti v družbi ravnateljice Simone Črep in ministra za šolstvo Že star pregovor pravi, da nesreča ni- koli ne počiva. Da bi se zavedali, kako pomembna je bližina sočloveka, še po- sebej ko nas doletijo naravne nesreče, kot je bila letošnja poplava, smo v OŠ Polzela v okviru tedna otroka, natanč- neje 3. oktobra, izvedli naravoslovni dan Podnebne spremembe in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Da bi lahko tudi mladi čim več in učin- kovito pomagali ljudem v stiskah, so za nas učence tisti, ki vsak dan pomagajo na različne načine, pripravili zanimive in poučne delavnice. Glavni organizatorici naravoslovnega dne Doroteja Smej Skutnik in Barba- ra Hudoklin sta pojasnili, zakaj takšen dan. »K načrtovanju in izvedbi naravo- slovnega dne so nas spodbudili aktualni avgustovski dogodki. Cilj naravoslovnega dne je bil spoznavanje podnebnih spre- memb, kaj so, kateri so glavni vzroki Naravoslovni dan v znamenju podnebnih sprememb V svojo sredino so po- vabili različne goste, ki so s svojim znanjem in izkušnjami obogatili zanimiv dan. zanje, kakšne so posledice. Učenci so spoznali sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter naloge in po- men humanitarnih organizacij. Učili so se ukrepov prve pomoči in razvijali od- govornost za varovanje svojega zdravja in zdravja drugih.« V svojo sredino smo povabili različne goste, ki so s svojim znanjem in izkušnja- mi obogatili zanimiv dan. Obiskali so nas predstavnice Centra za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline, poveljnik Civil- ne zaščite Polzela Igor Pungartnik, predse- dnica Rdečega križa Polzela Olga Hočevar, predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Andraž in Polzela ter predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Ločica ob Savinji. Gasilci so nam predstavili ga- silske avtomobile, opremo, primer gašenja požara in najnujnejšo prvo pomoč, in sicer oživljanje. Tudi sami smo se v tem lahko preizkusili – na srečo samo na lutki. Podu- čili so nas tudi, kako pomembno je, da se znamo pravilno odzvati v situacijah, kjer je ogroženo človeško življenje. Ker so nekateri učenci naše šole doži- veli poplave na lastni koži, sta nas obi- skala Olga Hočevar in Igor Pungartnik ter nam predstavila, kako so ljudem s psihološko pomočjo in z materialnimi dobrinami priskočili na pomoč, da so si nekoliko opomogli. Nekateri učenci so svoje zgodbe in doživljanja delili z nami. Da bi lažje razumeli podnebne spre- membe, smo se po oddelkih pogovarjali o različnih naravnih nevarnostih, ki so del narave, vendar človek s svojimi ne- spametnimi dejanji grobo posega v eko- sistem in s tem ogroža tudi sebe. Ogledali smo si različne videoposnetke o podneb- nih spremembah in o možnih rešitvah za naš planet in človeštvo. V šoli so se nam pridružili tudi otroci iz vrtca, ki so z ravnateljico Bernardko Sopčič v delavnici Zakaj in zatoji v ke- miji raziskovali drobne skrivnosti ognja in kemijskih reakcij. AJDA ČREMOŽNIK, LORIANA TURNŠEK Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 4 1, 12. oktober 2023 BRALCI POROČEVALCI Tereza Kadivnik praznovala sto let 50-letnica konca osnovne šole Ko sivine ozelenijo Gluhi Celja podprvaki Celjska moška ekipa je osvojila drugo mesto in tako postala že drugič podprvakinja, ženske so osvojile tretje mesto. (Foto: Milenka Blažević) Generacija 1972/73 učencev 8. a- in 8. b-razreda se je 16. septembra letos spet zbrala pred šolo Antona Aškerca Rimske Toplice. (Foto: Alojz Primon) Tereza Kadivnik, ki v polzelskem domu prebiva od lanskega avgusta, je pred dne- vi praznovala sto let. V domu upokojencev na Polzeli je bilo pred nekaj dnevi še posebej veselo. Stanovalka Tereza Kadivnik je praznovala sto let. V imenu doma ji je čestitala direktorica mag. Eva Lenko. Zaželela ji je veliko zdravja in dobrega počutja ter ji podarila šopek. Praznovanju so se pridružili tudi njeni sostanovalci in svojci. Tereza Kadivnik, ki v polzelskem domu prebiva od lanskega avgusta, se je rodila 17. septembra 1923 v naselju Veternik na Kozjan- skem. Mladost je preživela v leseni hiši, kriti s slamo, s sedmimi sestrami in šesti- mi brati. Kljub skromnim razmeram je bil to zanjo nadvse lep čas. Veliko lepih spominov jo veže tudi na obiskovanje osnovne šole v Kozjem, kamor je bilo več kot uro in pol hoda. Tereza je med drugo svetovno vojno rodila hčer Slavico. Po vojni je spozna- la Janeza Kadivnika. Poro- čila sta se in rodil se je sin Franci. Mož je najprej delal v Rudniku Senovo. Od tam ga je pot vodila v Spodnjo Savinjsko dolino, kamor mu je sledila tudi družina. Najprej so živeli v Žalcu, nato v Vrbju, od koder so se nato spet vrnili v Žalec. Leta 1951 se je rodila še hči Zinka. Leta 1961 se je rodil še sin Janez. Leta 1997 ji je umrl mož. TT Na ogled so dela, ki so jih v letu Edvarda Ravnikarja izdelale članice likovnega krožka, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Šentjur. Do 5. novembra bo v Knjižnici Šentjur na ogled razstava z naslovom Ko si- vine ozelenijo. Na ogled so dela, ki so jih v letu Edvar- da Ravnikarja izdelale čla- nice likovnega krožka, ki deluje pod okriljem Ljud- ske univerze Šentjur. Likovni študijski krožek ima v Ljudski univerzi Šen- tjur že večletno tradicijo in ker je Vlada RS leto 2023 razglasila za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja, so čla- nice krožka preučile njegova najbolj znana dela, si neka- tera – predvsem v Ljubljani – ogledale in se odločile, da jim bodo dodale nekaj sve- žega, rastočega. Tako so z mentorico Kvi- rino Martino Zupanc zasno- vale likovni projekt Ko sivi- ne ozelenijo. Ravnikarjeve stavbe so odele v zelenje in cvetoče rastlinje. Namen razstave je opozoriti na po- men zelenih površin v urba- nističnih krajih – na njihov vpliv na kakovost zraka, na duševno zdravje, splošno dobro počutje in kakovost bivanja. Projekt opozarja, da lahko že ena zelena stavba močno prispeva k ustvarjanju zele- ne družbe, ki je okoljsko osveščena. KVIRINA MARTINA ZUPANC Moške ekipe so prihaja- le iz MDGN Velenje, MDG Ljubljana, MDGN Slovenske Konjice, AURIS Kranj, DGN Južna Primorska, Društva oseb z okvaro sluha (DOOS) celjske regije in DGN Lju- bljana. Ženske ekipe so bile iz MDGN Slovenske Konjice, AURIS Kranj, DGN Ljublja- na in DOOS Celjske regije. V Športni dvorani Ba- linček je bilo državno pr- venstvo gluhih v ekipnem balinanju v soorganiza- ciji Medobčinskega dru- štva gluhih in naglušnih (MDGN) Slovenske Konjice s predsednikom Matevžem Marinko in Balinarskega športnega društva Rogaška Crystal. Tekmovanje so iz- vedli v skladu s splošnim in tehničnim pravilnikom Športne zveze gluhih Slo- venije in Balinarske zveze Slovenije. Na štiristeznem balinišču so se pomerili sedem mo- ških in štiri ženske ekipe. Člani Društva oseb z okvaro sluha (DOOS) celjske regije so dosegli velik uspeh. Moška ekipa je osvojila drugo mesto in tako postala že drugič pod- prvakinja, ženske so osvojile tretje mesto. Dvojni naslov prvaka je osvojilo društvo DGN Ljubljana med moškimi in ženskimi ekipami. Zmago- valne ekipe so prejele meda- lje in pokale. Na začetku sta udeležence pozdravila Jani Božak, podž- upan Občine Rogaška Slatina, in Jože Strniša, sekretar Špor- tne zveze Rogaška Slatina, ter zaželela balinarjem veliko uspeha in prijetno druženje. Prisotne sta pozdravila tudi Branko Brumec, predsednik Sekcije športa MDGN Sloven- ske Konjice, in Anton Petrič, delegat Športne zveze gluhih Slovenije. Vodja tekmovanja Jože Verk, predsednik BŠD Rogaška Crystal, se je pri- družil pozdravom in željam ter balinarjem razložil potek tekmovanja. MILENKA BLAŽEVIĆ Nepozabno, neponovljivo, neprecenljivo je zagledati dragega sošolca po petdese- tih letih! Generacija 1972/73 učencev 8. a- in 8. b-razreda se je se 16. septembra letos spet zbrala pred našo šolo Antona Aškerca Rimske To- plice. Z nekaterimi sošolci se nismo v vseh teh letih ni- koli srečali. Vprašujoče smo zrli v sošolko, sošolca, sko- raj neznanca. Ko je sprego- voril, ga je izdala značilna barva glasu in ovir ni bilo več. Veselje je bilo neskonč- no, topli objemi, stekla je pozitivna energija. Spet smo bili del širše družine, kot pred mnogimi leti. Ravnatelj šole Andrej Pod- pečan nas je prijazno povabil v notranjost šole. Prisluhnili smo mu in občudovali njene pridobitve danes. V teh letih se je širila zunaj in sodobno opremljala znotraj. Ob koncu obiska sta pred šolo nastali še skupinski fotografi ji a- in b-razreda. Po fotografi ranju smo se preselili v bližnjo restavra- cijo, kjer smo nadaljevali druženje. Vzdušje je bilo popolnoma sproščeno in prijateljsko, da smo kar zasi- jali v obujanju spominov na nepozabne osnovnošolske dni. Spomini so kar vreli iz posameznikov. Čutiti je bilo mogoče isto otroško igrivost kot v tistih davnih dneh. Kar raznežili smo se ob ogledova- nju starih fotografi j, s katerih so zrle nedolžne otroške oči, polne sanj in pričakovanj. S pomočjo fotografi j, ki so jih prinesli nekateri sošolci, smo obudili spomine na nepozab- ne dejavnosti. Na zaključni izlet 7. b-razreda na Okrešelj nas je popeljala razredničar- ka Cirila Ušen. Takrat smo bili prvič v visokogorju. Tudi v 8. razredu smo bili v hribih. Na dvodnevnem izletu na Li- sci se nam je pridružila tudi učiteljica Stana Vizovišek, ki je bila naša razredničarka v 5. razredu. Na svojo obletni- co smo povabili tudi učitelje, a so se večinoma opravičili. Pridružila se nam je le uči- teljica Marija Slapšak Krofl , ki je bila razredničarka a-ra- zreda do 7. razreda in smo z njo preživeli nepozaben dvo- dnevni izlet na Golteh. V 8. a-razredu je bila razredničar- ka učiteljica Dobrana Božič, s katero smo bili na izmenjavi s pobrateno šolo v Trsteniku. V trajnem spominu nam bo ostal tudi avtobusni izlet na ogled smučarskih skokov v Planici. Ker se je učiteljica Cirila Ušen opravičila zara- di bolezni, smo ji obljubili, da jo bomo ob priložnosti obiskali na domu. A žal smo zvedeli žalostno vest, da je 14. 9. 2023 umrla. Udeležili smo se njenega pogreba v Šempetru, kjer ji je v slovo Slavica Biderman zaigrala na citre. V šoli Rimske Toplice je učiteljica Cirila Ušen pou- čevala od leta 1963 do 1977. Življenje je vsakemu med nami naložilo svoje izzive: iz- obraževanje, službo, obliko- vanje družine. Za preživetje so pogostokrat prva skrb de- nar in materialne dobrine. A ljudje smo tudi duševna, ču- stvena in predvsem socialna bitja, zato je bilo naše sreča- nje po 50 letih neprecenljivo. Ob koncu smo tudi radostno zapeli in si ob slovesu oblju- bili, da se bomo kmalu spet sestali, saj si še zdaleč nismo povedali vsega. MARTINA JELENC, NADA in ALOJZ PRIMON 36 Mačke, mačja trava, mačja meta in druge rožice AKTUALNA PONUDBA Št. 4 1, 12. oktober 2023 Novi TEDNIK 12. 10. 2023 št. 41  COLOR CMYK stran 36 Mačke, mačja trava, mačja meta in druge rožice , mačja trava, mačja meta in druge rožice Zagotovo ste že kdaj opazili zunanjo domačo mačko, ki se je prav čudno valjala po travi. Kdor ima mačko, ve, da obsta- ja mačja trava, za gotovo pa je tudi že slišal za mačjo meto, ki ima zanimiv vpliv na mač- ke. Gre pri mačji travi in mačji meti za isto rastlino? Nikakor. Mačja trava je na prvi pogled zelo preprosta, kot so trave, ki jih najdemo na vrtovih in jih mačka občasno uživa ter s tem uravnava črevesno ravnovesje in preprečuje zaprtje blata, saj je trava vir vlaknin. Mačke, ki imajo možnost prostega izho- da iz hiše, se pogosto najprej odpravijo na travnik, kjer se z velikim užitkom lotijo trav, ki jih skrbno izberejo. Običajno je to trava vrste Dactylis glomerata. Na splošno velja, da trava, ki jo mačka zaužije, daje črevesju vlaknine in ga s tem uravnava, pomaga tudi pri odstranjevanju kepic dlak iz želodca. Če mačka po zaužitju trave bruha, to ni zaskrbljujoče, saj je bruhanje obrambni mehanizem, ki pre- preči, da bi mačka prebavila preveliko količino trave in tve- gala nastanek osmotske driske. Z bruhanjem izloči tudi kepice strjenih dlak iz želodca, ki jih redno vnaša v želodec ob skrb- ni negi in umivanju kožuha. V strdke se zataknejo trave, ki tvo- rijo še večje kepice, imenovane bezoarji, ki ne morejo naprej v črevo. In ker ne morejo naprej, se vrnejo z bruhanjem. Tako de- luje čistilni sistem za telo. Notranje mačke, ki nimajo iz- hoda na travnik, občasno tudi potrebujejo »čistilno akcijo« prebavil. Ker si trave ne morejo poiskati same, jim pri tem skrb- ni lastniki pomagamo. Gojenje mačje trave doma je zelo preprosto, saj jo gojimo tako kot božično žito. Semena lahko posejete v cvetlične lonč- ke ali korita in redno škropite. Mački jih ponudite, ko dosežejo višino deset centimetrov. Seme v vrečkah dobite v trgovinah z opremo za male živali in tudi na vseh vrtnarskih oddelkih večjih prodajaln. Mački travo ponudi- te in čez čas umaknite. Skrbno jo zalivajte in po potrebi tudi obrezujte. Tako ji podaljšamo življenjsko dobo. Druga možnost je, da kupite že pripravljen substrat s seme- ni v PVC-posodicah in se držite navodil na ovoju. Takšne pripra- vljene paketke običajno proda- jajo le v prodajalnah z izdelki za male živali. Tretji in najcenejši način je, da na travniku s koreninami in z zemeljsko grudo izkopljete nekaj primerne trave, jo daste v lonček in ponudite mački. Z ob- rezovanjem in zalivanjem boste tudi tako travo lahko nekaj časa lepo vzdrževali. Novost farmacevtske indu- strije, ki se ukvarja z dodatki za mačje zdravje, je mačja trava v tabletah. Obstajajo tudi mačke, ki jih trava ne zanima. Zakaj je tako, strokovnjaki niso enotni. Eni tr- dijo, da mačke jedo travo samo, kadar jim je slabo, vendar to ne drži. Našli so odgovor, da je to zapisano v njihovih genih. V manjših količinah jim trava vsekakor zelo koristi. Kaj pa mačja meta? Mačja meta je rastlina iz vr- ste Nepeta cataria in je podob- na meti, ki jo običajno gojimo na vrtu za čaje in dodatke k napitkom… Mačja meta nima posebnega učinka na človeka, ima pa ga na mačke. Ko mačka zavoha mačjo meto, spremeni svoje vedenje. Začne presti, se valjati, mijavka- ti… Zdi se, kot da je z njo nekaj narobe. Nekateri celo mislijo, da gre za nekakšno drogo, a to ni res, sicer je ne bi prodajali. Torej zakaj se mačka tako nenavadno vede, ko pride v stik z mačjo meto? Razlog je organ, ki ga imajo v smrčku in se imenuje vome- ronazalni organ. Sestavljen je iz majhne cevke, ki povezuje usta (za obema zgornjima srednjima sekalcema) z nosom, vendar ne sega čisto do nosu, ker se prej slepo konča. Tako kot služi nos za zaznavanje vonjav, se tudi ta organ uporablja za zaznavanje vonjav feromonov. To so snovi, ki jih oddajajo druge mačke in omogočajo komunikacijo med njimi. Snov, ki jo oddaja mačja meta, imenovana nepetalakton, je kemično podobna mačjemu feromonu. To je feromon, ki se oddaja iz genitalij. Torej je spol- ni feromon. Tako lahko razumemo, za- kaj se mačke, samci in samice, vedejo tako nenavadno, ko jo jedo ali samo vohajo. Mačkam meta pričara vtis, da imajo pred seboj mačko nasprotnega spo- la – samca ali mačjo samico. Običajno učinek mine v 15 do 20 minutah. Seveda obstajajo tudi mačke, ki jih ta snov sploh ne vznemirja. Ni znano, zakaj. Podoben učinek ima na mačke baldrijan. Nas slednji pomirja, na mačke pa ima nasproten učinek. Večina mačjih igrač, ki jih lahko kupite, vsebuje posuše- no mačjo meto. Kupite lahko tudi izvleček, s katerim samo nekoliko napršite mehke igrač- ke. Z njimi občasno nekoliko popestrite življenje notranjim mačkam. Če notranjim mačkam, ki ima- jo travo rade, ne omogočimo dostopa do njih, se bodo lotile drugih okrasnih rastlin, ki jih imamo v stanovanju. A pozor, nekatere sobne rastline so za mačke strupene. Naj jih našte- jem samo nekaj: difenbahija, ciklama, klivija, božična zvezda,  kus, bršljan, amarilis, hortenzi- ja, orhideja… Pozorni moramo biti tudi pri rezanem cvetju. Za nas tako lepi tulipani, narcise in šmarnice so zelo strupeni. Pri izdelavi naravnih adventnih venčkov se izognite vejicam tise in bršljanu. Znaki zastrupitve so močno slinjenje, bruhanje, dri- ska, epileptični napadi, paraliza ter težave z dihanjem in srčna aritmija. V teh primerih je potre- ben obisk pri veterinarju. Naj vam uspe najti pravo razmerje med lepo urejenim domom in spodbudnim ter zdravim okoljem za vašo mačjo prijateljico. Šopek mlade zele- ne trave na okenski polici bo lep okras in tudi veselje za vašo mačko. Na razstavi mačk, ki bo na Celjskem sejmu 14. in 15. okto- bra, boste v kletki poleg mačk zagotovo videli kakšne igrač- ke z vonjem po mačji meti. Na stojnici z mačjimi igračami se bo verjetno našlo tudi kaj takšnih, ki so polnjene z njo. Razstavljenih bo veliko različ- nih pasem mačk iz Slovenije in sosednjih držav. Okus obisko- valcev se običajno ne sklada s strokovnimi ocenami sodni- kov, zato bodo imeli možnost glasovati za najbolj simpatično mačko po izboru obiskovalcev. Lepo vabljeni! Tatjana Malgaj, Felinološko društvo Celje Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 4 1, 12. oktober 2023 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Utelešenja velenjske Kunigunde (2) Nekoč naj bi na Velenjskem gradu živela Kunigunda. Po pripovedovanju nekaterih grofi čna, po mnenju drugih sple- tična, je bila samska lepotica dolgih črnih las in dobrega srca. Ker naj bi znala čarati, so jo imeli za čarovnico. Ob sušah je lahko priklicala dež, ob močah sonce, ublažila je zmrzal. V muzeju na gradu hranijo pečnico – velik del peči v obliki hrastovega debla, verjetno iz 19. stoletja, okrašeno z vejicami in s kačami. Na njej sta zapisani ime Kunigunda in letnica 1469. Ob zaključku trgatve pred 100 leti v Cerovcu pri Šmarju Iz družinske kronike … Moj prapraded Joseph Lorger se je rodil leta 1801 v Cerovcu pri Šmarju. S prvo ženo Marijo (roj. Volk), ki je umrla stara komaj 34 let, sta imela štiri otroke. V drugo se je poročil z Ano iz Senovice, ki mu je rodila tudi štiri otroke. Eden izmed njih je bil moj praded Florianey (Florjan), ki se je poročil z Agnes (roj. Štumberger) iz kraja Belo, s katero sta imela prav tako štiri otroke – Franza (1883–1885), Amalijo (1886–1967), mojega starega očeta Cirila (1888–1958) in Johana (1890–?). Prvorojeni otrok Franz je umrl star komaj dve leti, Amalija in Johan sta živela na domačiji. Moj stari oče Ciril se je po poroki z ženo Julijano (roj. Arzenšek) leta 1914 z Grobelnega preselil v Celje, kjer so se jima rodili trije otroci – Bogomir, Viktorija in moj oče Edi. Stari oče Ciril se je pogosto vračal k sestri in bratu v domači Cerovec, kjer je pred njihovo domačijo pred stotimi leti v času trgatve nastala pričujoča fotografi ja. Prispevala: ROMANA PERNOVŠEK Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižni- ce Celje; Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; Medijski po- krovitelj: Novi tednik; Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. ALBUM S CELJSKEGA Na fotografiji so prepoznani: v sredini s steklenico je Johan Lorger, ob njem s klobukom je moj stari oče Ciril, pred njim sedi z belo ruto njegova sestra Amalija in v ozadju stoji moja stara mama Julijana, ki ima v naročju triletnega sina oziroma mojega očeta Edija, desno spredaj sta Štumbergerjevi dvojčici iz Belega in na levi na takšnih veselicah obvezni muzikant. Kunigundo so vrgli v vo- dnjak na grajskem dvorišču. Ko so ga pred leti čistili, so na- šli v njem »stekleno kroglo«, ki naj bi bila Kunigundina. Pravijo, da na gradu straši Ku- nigundin duh in morda je prav on grajskega oskrbnika od za- daj prijel za ramo, ko je zvečer zapuščal grad. Oskrbnik se je ozrl, a ni videl nikogar … V nekdanjem stražarskem stol- pu so v kamnitem zidu našli približno meter dolg šop pre- pletenih črnih las. Bili naj bi Kunigundini. Kunigunda naj bi bila pokopana na starem šmarškem pokopališču. Po drugi različici je bila Ku- nigunda lepa hči mogočnega graščaka. Snubci so prihaja- li iz vse dežele Kranjske, pa tudi z Laškega in Švabskega je zaneslo koga. Plemeniti mladeniči je niso prepričali, rajši je še naprej ždela v svoji sobi in se pogovarjala z doji- ljo. Nekega dne se je le zgo- dilo usodno srečanje. Ko je z očetom graščakom v kočiji potovala proti letni rezidenci, se je zazrla v mladega fanta, ki je peljal gosi na semenj. Uročile so jo njegove lepe oči, ko sta se spogledala, pa je pretreslo tudi njega. Vnovič sta se uzrla v cerkvi na božič- no noč, ko je on prepeval v cerkvenem zboru. Dojilja jo je svarila pred strogim oče- tom, a je nato le popustila želji varovanke in dovolila srečanje v grajskem parku, kjer sta si obljubila večno zvestobo. Usodno ljubezen je uničil pijani grajski vrtnar, ko je skrivnost izblebetal sta- remu pisarju, ta zlobnež pa je svežo novico takoj nesel na uho strogemu graščaku. Oče ni prenesel pomisli na to, da se je hči zaljubila v gosje- ga pastirja, in je njeno roko takoj ponudil starejšemu, premožnemu prijatelju s so- sednje graščine. Kunigunda se ni hotela ukloniti očetovi volji, zato je ukazal, naj jo zazidajo v temno sobo brez oken in vrat na severni stra- ni Velenjskega gradu, sam pa je legel v posteljo in čez slab mesec izpustil svojo dušo. Še nedolgo tega so stari Velenj- čani uporabljali frazo, da »je kdo v temi, kot je bila grajska Kunigunda.« Tudi večeri so včasih na gradu prav nemir- ni in tu in tam se pri kapelici pod Kožljem prikaže bela, neustavljivo lepa gospa. Zametek konstrukta grajske legende na temelju dejstev Najprej je bil zapis na peč- nici – ime Kunigunda z letnico 1469. Ime Kunigunda izhaja iz nemškega imena Kunigun- de, ki je zloženo iz starovi- sokonemških besed kunni v pomenu besede »pleme, rod« in gund »boj«. Kunigunda je bilo v srednjem veku povsem običajno in zelo priljubljeno ime med plemkinjami, med kmečkim prebivalstvom pa ni bilo navzoče. Najbolj zna- menita Kunigunda je bila nemška cesarica. Rodila se je ok. 980 v luksemburški grofovski družini, vzgojena je bila v samostanski šoli. Okoli l. 1000 se je poročila z bavar- skim vojvodo Henrikom II. iz Bamberga, ki je l. 1002 postal nemški kralj. Papež Benedikt XII. ju je leta 1014 okronal za cesarja in cesarico. Sveta Ku- nigunda je bila prva cesarica, ki z vladarskim nazivom ni bila okronana le kot cesarjeva žena, temveč je bila kot ce- sarica dejansko enakovredna cesarju. Bila je njegova sveto- valka v političnih odločitvah. Globoko verna zakonca sta ustanovila številne cerkve in samostane ter močno podpi- rala duhovščino. Henrik II. je leta 1008 ustanovil Bam- berško škofi jo, v tamkajšnji stolnici pa sta tudi oba po- kopana. Papež Inocenc III. ju je leta 1200 razglasil za svetnika, o njunem življenju pa so se spletle številne le- gende. Najbolj znana je tista o besedah Henrika II., ki naj bi jih na svoji smrtni postelji izrekel cesaričinim luksem- burškim sorodnikom: »Ženo vam vračam takšno, kot sem jo prejel.« Se pravi, da nista »konzumirala« zakona. V arhivskem gradivu Ve- lenjskega gradu sta zabele- ženi dve na grad primoženi Kunigundi, vendar pa nobe- na nima povezave z letnico 1469. Vsekakor tudi zapisana letnica ni pristna, saj je za- pisana v sodobnih arabskih številkah. Pristna štirica bi morala biti zapisana v obliki pentlje. Lahko le ugibamo, zakaj je prav tista letnica na peči, kdo jo je zapisal in kdaj. Se nadaljuje. ANDREJA AŽBER Knjižnica Velenje 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Na fotografiji je pečnica z zapisom Kunigunda in letnico 1469, ki jo hrani Muzej Velenje. DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE ob 17.00 SREDA, 11. oktober, PRAVLJIČNE DOGODIVŠČINE Z MOJCO Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku ob 17.30 ČETRTEK, 12. oktober, BRALNO-POGOVORNA URICA Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom. Oddelek Glasba-film ob 17.30 PONEDELJEK, 16. oktober, PREDSTAVITEV KNJIGE DR. MIRANA APLINCA: MESTO Z VONJEM PO USNJU V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Študijska čitalnica ob 18.00 SREDA 18. oktober, NAPOVEDUJEMO HOSPICKAFE: MODROSTI PRETEKLOSTI ZA OBOGATITEV SEDANJOSTI Večer s patrom Karlom Gržanom. WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI 36 Mačke, mačja trava, mačja meta in druge rožice AKTUALNA PONUDBA Št. 4 1, 12. oktober 2023 Novi TEDNIK 12. 10. 2023 št. 41  COLOR CMYK stran 36 Mačke, mačja trava, mačja meta in druge rožice , mačja trava, mačja meta in druge rožice Zagotovo ste že kdaj opazili zunanjo domačo mačko, ki se je prav čudno valjala po travi. Kdor ima mačko, ve, da obsta- ja mačja trava, za gotovo pa je tudi že slišal za mačjo meto, ki ima zanimiv vpliv na mač- ke. Gre pri mačji travi in mačji meti za isto rastlino? Nikakor. Mačja trava je na prvi pogled zelo preprosta, kot so trave, ki jih najdemo na vrtovih in jih mačka občasno uživa ter s tem uravnava črevesno ravnovesje in preprečuje zaprtje blata, saj je trava vir vlaknin. Mačke, ki imajo možnost prostega izho- da iz hiše, se pogosto najprej odpravijo na travnik, kjer se z velikim užitkom lotijo trav, ki jih skrbno izberejo. Običajno je to trava vrste Dactylis glomerata. Na splošno velja, da trava, ki jo mačka zaužije, daje črevesju vlaknine in ga s tem uravnava, pomaga tudi pri odstranjevanju kepic dlak iz želodca. Če mačka po zaužitju trave bruha, to ni zaskrbljujoče, saj je bruhanje obrambni mehanizem, ki pre- preči, da bi mačka prebavila preveliko količino trave in tve- gala nastanek osmotske driske. Z bruhanjem izloči tudi kepice strjenih dlak iz želodca, ki jih redno vnaša v želodec ob skrb- ni negi in umivanju kožuha. V strdke se zataknejo trave, ki tvo- rijo še večje kepice, imenovane bezoarji, ki ne morejo naprej v črevo. In ker ne morejo naprej, se vrnejo z bruhanjem. Tako de- luje čistilni sistem za telo. Notranje mačke, ki nimajo iz- hoda na travnik, občasno tudi potrebujejo »čistilno akcijo« prebavil. Ker si trave ne morejo poiskati same, jim pri tem skrb- ni lastniki pomagamo. Gojenje mačje trave doma je zelo preprosto, saj jo gojimo tako kot božično žito. Semena lahko posejete v cvetlične lonč- ke ali korita in redno škropite. Mački jih ponudite, ko dosežejo višino deset centimetrov. Seme v vrečkah dobite v trgovinah z opremo za male živali in tudi na vseh vrtnarskih oddelkih večjih prodajaln. Mački travo ponudi- te in čez čas umaknite. Skrbno jo zalivajte in po potrebi tudi obrezujte. Tako ji podaljšamo življenjsko dobo. Druga možnost je, da kupite že pripravljen substrat s seme- ni v PVC-posodicah in se držite navodil na ovoju. Takšne pripra- vljene paketke običajno proda- jajo le v prodajalnah z izdelki za male živali. Tretji in najcenejši način je, da na travniku s koreninami in z zemeljsko grudo izkopljete nekaj primerne trave, jo daste v lonček in ponudite mački. Z ob- rezovanjem in zalivanjem boste tudi tako travo lahko nekaj časa lepo vzdrževali. Novost farmacevtske indu- strije, ki se ukvarja z dodatki za mačje zdravje, je mačja trava v tabletah. Obstajajo tudi mačke, ki jih trava ne zanima. Zakaj je tako, strokovnjaki niso enotni. Eni tr- dijo, da mačke jedo travo samo, kadar jim je slabo, vendar to ne drži. Našli so odgovor, da je to zapisano v njihovih genih. V manjših količinah jim trava vsekakor zelo koristi. Kaj pa mačja meta? Mačja meta je rastlina iz vr- ste Nepeta cataria in je podob- na meti, ki jo običajno gojimo na vrtu za čaje in dodatke k napitkom… Mačja meta nima posebnega učinka na človeka, ima pa ga na mačke. Ko mačka zavoha mačjo meto, spremeni svoje vedenje. Začne presti, se valjati, mijavka- ti… Zdi se, kot da je z njo nekaj narobe. Nekateri celo mislijo, da gre za nekakšno drogo, a to ni res, sicer je ne bi prodajali. Torej zakaj se mačka tako nenavadno vede, ko pride v stik z mačjo meto? Razlog je organ, ki ga imajo v smrčku in se imenuje vome- ronazalni organ. Sestavljen je iz majhne cevke, ki povezuje usta (za obema zgornjima srednjima sekalcema) z nosom, vendar ne sega čisto do nosu, ker se prej slepo konča. Tako kot služi nos za zaznavanje vonjav, se tudi ta organ uporablja za zaznavanje vonjav feromonov. To so snovi, ki jih oddajajo druge mačke in omogočajo komunikacijo med njimi. Snov, ki jo oddaja mačja meta, imenovana nepetalakton, je kemično podobna mačjemu feromonu. To je feromon, ki se oddaja iz genitalij. Torej je spol- ni feromon. Tako lahko razumemo, za- kaj se mačke, samci in samice, vedejo tako nenavadno, ko jo jedo ali samo vohajo. Mačkam meta pričara vtis, da imajo pred seboj mačko nasprotnega spo- la – samca ali mačjo samico. Običajno učinek mine v 15 do 20 minutah. Seveda obstajajo tudi mačke, ki jih ta snov sploh ne vznemirja. Ni znano, zakaj. Podoben učinek ima na mačke baldrijan. Nas slednji pomirja, na mačke pa ima nasproten učinek. Večina mačjih igrač, ki jih lahko kupite, vsebuje posuše- no mačjo meto. Kupite lahko tudi izvleček, s katerim samo nekoliko napršite mehke igrač- ke. Z njimi občasno nekoliko popestrite življenje notranjim mačkam. Če notranjim mačkam, ki ima- jo travo rade, ne omogočimo dostopa do njih, se bodo lotile drugih okrasnih rastlin, ki jih imamo v stanovanju. A pozor, nekatere sobne rastline so za mačke strupene. Naj jih našte- jem samo nekaj: difenbahija, ciklama, klivija, božična zvezda,  kus, bršljan, amarilis, hortenzi- ja, orhideja… Pozorni moramo biti tudi pri rezanem cvetju. Za nas tako lepi tulipani, narcise in šmarnice so zelo strupeni. Pri izdelavi naravnih adventnih venčkov se izognite vejicam tise in bršljanu. Znaki zastrupitve so močno slinjenje, bruhanje, dri- ska, epileptični napadi, paraliza ter težave z dihanjem in srčna aritmija. V teh primerih je potre- ben obisk pri veterinarju. Naj vam uspe najti pravo razmerje med lepo urejenim domom in spodbudnim ter zdravim okoljem za vašo mačjo prijateljico. Šopek mlade zele- ne trave na okenski polici bo lep okras in tudi veselje za vašo mačko. Na razstavi mačk, ki bo na Celjskem sejmu 14. in 15. okto- bra, boste v kletki poleg mačk zagotovo videli kakšne igrač- ke z vonjem po mačji meti. Na stojnici z mačjimi igračami se bo verjetno našlo tudi kaj takšnih, ki so polnjene z njo. Razstavljenih bo veliko različ- nih pasem mačk iz Slovenije in sosednjih držav. Okus obisko- valcev se običajno ne sklada s strokovnimi ocenami sodni- kov, zato bodo imeli možnost glasovati za najbolj simpatično mačko po izboru obiskovalcev. Lepo vabljeni! Tatjana Malgaj, Felinološko društvo Celje Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 4 1, 12. oktober 2023 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Utelešenja velenjske Kunigunde (2) Nekoč naj bi na Velenjskem gradu živela Kunigunda. Po pripovedovanju nekaterih grofi čna, po mnenju drugih sple- tična, je bila samska lepotica dolgih črnih las in dobrega srca. Ker naj bi znala čarati, so jo imeli za čarovnico. Ob sušah je lahko priklicala dež, ob močah sonce, ublažila je zmrzal. V muzeju na gradu hranijo pečnico – velik del peči v obliki hrastovega debla, verjetno iz 19. stoletja, okrašeno z vejicami in s kačami. Na njej sta zapisani ime Kunigunda in letnica 1469. Ob zaključku trgatve pred 100 leti v Cerovcu pri Šmarju Iz družinske kronike … Moj prapraded Joseph Lorger se je rodil leta 1801 v Cerovcu pri Šmarju. S prvo ženo Marijo (roj. Volk), ki je umrla stara komaj 34 let, sta imela štiri otroke. V drugo se je poročil z Ano iz Senovice, ki mu je rodila tudi štiri otroke. Eden izmed njih je bil moj praded Florianey (Florjan), ki se je poročil z Agnes (roj. Štumberger) iz kraja Belo, s katero sta imela prav tako štiri otroke – Franza (1883–1885), Amalijo (1886–1967), mojega starega očeta Cirila (1888–1958) in Johana (1890–?). Prvorojeni otrok Franz je umrl star komaj dve leti, Amalija in Johan sta živela na domačiji. Moj stari oče Ciril se je po poroki z ženo Julijano (roj. Arzenšek) leta 1914 z Grobelnega preselil v Celje, kjer so se jima rodili trije otroci – Bogomir, Viktorija in moj oče Edi. Stari oče Ciril se je pogosto vračal k sestri in bratu v domači Cerovec, kjer je pred njihovo domačijo pred stotimi leti v času trgatve nastala pričujoča fotografi ja. Prispevala: ROMANA PERNOVŠEK Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižni- ce Celje; Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; Medijski po- krovitelj: Novi tednik; Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. ALBUM S CELJSKEGA Na fotografiji so prepoznani: v sredini s steklenico je Johan Lorger, ob njem s klobukom je moj stari oče Ciril, pred njim sedi z belo ruto njegova sestra Amalija in v ozadju stoji moja stara mama Julijana, ki ima v naročju triletnega sina oziroma mojega očeta Edija, desno spredaj sta Štumbergerjevi dvojčici iz Belega in na levi na takšnih veselicah obvezni muzikant. Kunigundo so vrgli v vo- dnjak na grajskem dvorišču. Ko so ga pred leti čistili, so na- šli v njem »stekleno kroglo«, ki naj bi bila Kunigundina. Pravijo, da na gradu straši Ku- nigundin duh in morda je prav on grajskega oskrbnika od za- daj prijel za ramo, ko je zvečer zapuščal grad. Oskrbnik se je ozrl, a ni videl nikogar … V nekdanjem stražarskem stol- pu so v kamnitem zidu našli približno meter dolg šop pre- pletenih črnih las. Bili naj bi Kunigundini. Kunigunda naj bi bila pokopana na starem šmarškem pokopališču. Po drugi različici je bila Ku- nigunda lepa hči mogočnega graščaka. Snubci so prihaja- li iz vse dežele Kranjske, pa tudi z Laškega in Švabskega je zaneslo koga. Plemeniti mladeniči je niso prepričali, rajši je še naprej ždela v svoji sobi in se pogovarjala z doji- ljo. Nekega dne se je le zgo- dilo usodno srečanje. Ko je z očetom graščakom v kočiji potovala proti letni rezidenci, se je zazrla v mladega fanta, ki je peljal gosi na semenj. Uročile so jo njegove lepe oči, ko sta se spogledala, pa je pretreslo tudi njega. Vnovič sta se uzrla v cerkvi na božič- no noč, ko je on prepeval v cerkvenem zboru. Dojilja jo je svarila pred strogim oče- tom, a je nato le popustila želji varovanke in dovolila srečanje v grajskem parku, kjer sta si obljubila večno zvestobo. Usodno ljubezen je uničil pijani grajski vrtnar, ko je skrivnost izblebetal sta- remu pisarju, ta zlobnež pa je svežo novico takoj nesel na uho strogemu graščaku. Oče ni prenesel pomisli na to, da se je hči zaljubila v gosje- ga pastirja, in je njeno roko takoj ponudil starejšemu, premožnemu prijatelju s so- sednje graščine. Kunigunda se ni hotela ukloniti očetovi volji, zato je ukazal, naj jo zazidajo v temno sobo brez oken in vrat na severni stra- ni Velenjskega gradu, sam pa je legel v posteljo in čez slab mesec izpustil svojo dušo. Še nedolgo tega so stari Velenj- čani uporabljali frazo, da »je kdo v temi, kot je bila grajska Kunigunda.« Tudi večeri so včasih na gradu prav nemir- ni in tu in tam se pri kapelici pod Kožljem prikaže bela, neustavljivo lepa gospa. Zametek konstrukta grajske legende na temelju dejstev Najprej je bil zapis na peč- nici – ime Kunigunda z letnico 1469. Ime Kunigunda izhaja iz nemškega imena Kunigun- de, ki je zloženo iz starovi- sokonemških besed kunni v pomenu besede »pleme, rod« in gund »boj«. Kunigunda je bilo v srednjem veku povsem običajno in zelo priljubljeno ime med plemkinjami, med kmečkim prebivalstvom pa ni bilo navzoče. Najbolj zna- menita Kunigunda je bila nemška cesarica. Rodila se je ok. 980 v luksemburški grofovski družini, vzgojena je bila v samostanski šoli. Okoli l. 1000 se je poročila z bavar- skim vojvodo Henrikom II. iz Bamberga, ki je l. 1002 postal nemški kralj. Papež Benedikt XII. ju je leta 1014 okronal za cesarja in cesarico. Sveta Ku- nigunda je bila prva cesarica, ki z vladarskim nazivom ni bila okronana le kot cesarjeva žena, temveč je bila kot ce- sarica dejansko enakovredna cesarju. Bila je njegova sveto- valka v političnih odločitvah. Globoko verna zakonca sta ustanovila številne cerkve in samostane ter močno podpi- rala duhovščino. Henrik II. je leta 1008 ustanovil Bam- berško škofi jo, v tamkajšnji stolnici pa sta tudi oba po- kopana. Papež Inocenc III. ju je leta 1200 razglasil za svetnika, o njunem življenju pa so se spletle številne le- gende. Najbolj znana je tista o besedah Henrika II., ki naj bi jih na svoji smrtni postelji izrekel cesaričinim luksem- burškim sorodnikom: »Ženo vam vračam takšno, kot sem jo prejel.« Se pravi, da nista »konzumirala« zakona. V arhivskem gradivu Ve- lenjskega gradu sta zabele- ženi dve na grad primoženi Kunigundi, vendar pa nobe- na nima povezave z letnico 1469. Vsekakor tudi zapisana letnica ni pristna, saj je za- pisana v sodobnih arabskih številkah. Pristna štirica bi morala biti zapisana v obliki pentlje. Lahko le ugibamo, zakaj je prav tista letnica na peči, kdo jo je zapisal in kdaj. Se nadaljuje. ANDREJA AŽBER Knjižnica Velenje 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Na fotografiji je pečnica z zapisom Kunigunda in letnico 1469, ki jo hrani Muzej Velenje. DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE ob 17.00 SREDA, 11. oktober, PRAVLJIČNE DOGODIVŠČINE Z MOJCO Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku ob 17.30 ČETRTEK, 12. oktober, BRALNO-POGOVORNA URICA Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom. Oddelek Glasba-film ob 17.30 PONEDELJEK, 16. oktober, PREDSTAVITEV KNJIGE DR. MIRANA APLINCA: MESTO Z VONJEM PO USNJU V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Študijska čitalnica ob 18.00 SREDA 18. oktober, NAPOVEDUJEMO HOSPICKAFE: MODROSTI PRETEKLOSTI ZA OBOGATITEV SEDANJOSTI Večer s patrom Karlom Gržanom. WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 4 1, 12. oktober 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Od petka do nedelje opoldne bo Luna potovala po vašem znaku. Lunin mlaj v vašem znamenju, ki bo nastopil v so- boto zvečer, bo spremljal delni sončev mrk. Bistvenega pome- na je, da se umirite, sprostite in povežete z ljudmi, ki jim za- upate. Na delovnem področju lahko pričakujete manjše za- plete, vendar to ne bo bistveno vplivalo na vas. Pravzaprav ste imeli že pred tem občutek, kaj se lahko zgodi. Vaš vladar Pluton je pred dnevi končno ponovno direk- ten in potuje po zadnjih stopi- njah kozoroga. Zagotovo vam daje ponovno priložnost, da aktivirate nedokončane zade- ve iz preteklosti, predvsem ti- ste, ki so vam načenjale živce. Nepričakovano se vam kaže pot. Sicer vam bo prekrižala načrte, vendar bo kljub temu dobrodošla. Odprla se vam bo nova perspektiva, lahko ob za- četku novega tedna, ko boste gostili Luno. Od torka zvečer in v sredo boste gostili Luno, zato bo njen vpliv na vas močnejši. Vaš pogled bo usmerjen v pri- hodnost. Bistveno je, da se zavedate, kje so meje, kaj je resničnost in kaj so želje. Vaše želje bodo povečane in želeli boste bistveno več, kot je tre- nutno mogoče. Ogromno časa boste morali posvetiti drugim, zato vam ga bo zmanjkalo zase. Hoteli vas bodo posta- viti ob zid, kar vam nikakor ne bo ustrezalo. Ubrali boste nove poti. Pluton, ki potuje po vašem znaku, je ponovno direkten, kar bo aktivirale nekatere do- godke in zadeve, ki so stali na stranskem tiru. Odličen čas, da končate, kar bi morali že pred časom in da se predvsem znebite blokad iz preteklosti. Globoko boste segli v žep, kar bo omajalo vaše samoljubje. Po eni strani se vam bo zdelo prav, po drugi boste imeli občutek, da ste šli predaleč. Ponudba, ki jo boste dobili, bo vsekakor mamljiva. Sonce in Merkur v sorodnem znamenju vam bosta odlično služila, saj povečujeta vital- nost in vaše sposobnosti ko- munikacije z okolico. Sprašu- jete se, kaj se dogaja z drugimi ljudmi, saj jih sploh ne morete razumeti. Nekdo vas bo prosil za nenavadno uslugo. Ne do- volite, da vse vznemirja. Bodi- te mirni in zbrani, znali boste ujeti pravi trenutek in izpeljati vse tako, kot je treba. Bolj boste morali biti upoglji- vi pred novimi časi. Ne smete se za vsako ceno zavzemati za svoje ideje, saj morda niso tako lahko izvedljive. Veliko ste že spremenili in čaka vas še kar nekaj prilagajanja. Zelo se tru- dite vzpostaviti staro stanje, kar je izredno težko. Napake iz preteklosti ne bodo kar tako po- zabljene. Ne bodite nezaupljivi do partnerja, saj vam zaupa. Vaš vladar Mars bo v tem dnevu vstopil v znak škorpijo- na, zato bo deloval z vso močjo. Nad pomanjkanjem energije se ne boste mogli pritoževati, saj je boste imeli celo preveč. Bi- stveno je, da jo pravilno razpo- redite. Partner bo nestrpen in se ne bo strinjal z vami. Brez nič ni nič, to bo ostalo vaše na- čelo tudi v prihodnje. Mogoče se bo vse skupaj malce zavleklo, vendar posledic ne bo. Vaša vladarica Venera potu- je po sorodnem znamenju, kar vam prinaša pozitivne okolišči- ne, ki jih boste lahko s pridom uporabili. Vaš praktičen duh bo prebujen. Osredotočili se boste na delo, saj ste v preteklih dneh zanemarili neko opravilo. Vaša zbranost ne bo ravno na višku, težje se boste odločili. Pot bo- ste morali preložiti na kasnejši čas, temu bodo botrovale oko- liščine. Kar nosilo vas bo od preki- pevajočih čustev in ljubezen bo igrala glavno vlogo v priho- dnjih dneh. Veliko stvari boste dali na tehtnico in še vedno ne boste prepričani v pravilnost svoje odločitve. Poslušajte tudi občutke, zelo močni in pravil- ni bodo. Razgibanost dogodkov bo izjemna, izjemno bo tudi vaše počutje, izpostavljeni bodo predvsem odnosi. Nekdo bo po- tegnil kratek konec in tokrat to ne boste vi. Težko boste zmogli vse sami, dobro je, da poiščete pomoč in oporo. Poiščite prijatelje in jim zaupajte svoje težave, saj vam bo potem odleglo in boste lažje zadihali. Vzemite si tudi malo več počitka. Razpoloženje se bo precej spreminjalo, zato se morate imeti v oblasti. Vaša pričakovanja do partnerja so izredno visoka. Ne čudite se, če ne bo šlo vse po vaših željah. Vprašajte se, koliko energije ste mu namenili v preteklosti, in odgovor bo takoj jasen. V ospredju bodo odnosi, ki bodo pridobili pomen. Priča- kujte, da bo prišlo do stika, zaradi katerega se lahko spre- meni marsikaj. Veliko boste premišljevali o ljubezni. Ne bodite tokrat preveč nepred- vidljivi. Presenetite lahko na drugačen način, možnosti in izbir je veliko. Na delovnem po- dročju ste zelo zagreti, vendar imate občutek, da še vedno ne naredite dovolj. To ni res, zato upočasnite tempo. Kraljica ljubezni in denarja Venera v vašem znaku vas bo vidno polepšala. Izredno za- nimivo in privlačno energijo boste oddajali. Nekdo nepre- stano buri vašo domišljijo in želite si potrditev svojih sanj. Kar nekaj časa bo minilo, da se boste lahko resno lotili svojih obveznosti. Izogibajte se spor- nim situacijam, saj niste v vlogi zmagovalca. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Balk on Z ženo sva v poletnem večeru sedela na balkonu, ko se je z zgornjega balkona začel spuščati skoraj gol moški. Na sebi je imel samo ženske spodnje hlačke. Prosil naju je, da ga pustiva, da gre ven skozi najino stanovanje. Pospremil sem ga do vrat in nato rekel ženi: »Gotovo je bil pri Sari. Ona ima takšne spodnje hlačke s smešnimi risbami psov in mačk.« Kakšna napaka, kakšna napaka! Napis Ona: »Na cigaretah piše, da kajenje ubija. Zakaj to ne piše tudi na vodki?« On: »Zakaj bi pa na vodki pisalo, da kajenje ubija?« Nevarnost s petimi črkami Zakon Kako boste plačali? S solzami v očeh. Potnik na letalu ogovori lepo stevardeso: »Smem vprašati, kako vam je ime?« Stevardesa: »Eva Benz.« Potnik: »Lepo ime. Je na kak način povezano z avtom Mercedes Benz?« Stevardesa: »Seveda, stroški vzdrževanja so enako visoki.« Če kdo potrebuje mojstra, ki zna takole na- pačno vgraditi okna, sporočam, da je naj- boljši Jože Novak iz Zgornje Kungote. Moram ga javno pohvaliti predvsem zaradi njegove skromnosti, saj se ne oglaša na telefon, da bi mu lahko sporočil pohvale za njegovo delo. A vidiš tisto devetmetrsko drevo? Na njega sem se lani povzpel v petih sekundah. Ne laži! A te je kdo videl? Ja, en medved. Ja. Moj sosed ima tako kislo grozdje, da škorci jemljejo tablete za zmanjšanje želodčne kisline. Običajno se ne hvalim s svojimi dragimi potovanji, tokrat pa naj bo. Pravkar sem se vrnil z bencinske črpalke. »Prijatelj, res ni lepo, da spiš z mojo ženo«. »Kdo bi vama ustregel! Ona pa pravi, da je lepo«. Šminka je največja težava pri spoznavanju. Danes žensko spoznaš, jutri je ne prepoznaš. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 4 1, 12. oktober 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Od petka do nedelje opoldne bo Luna potovala po vašem znaku. Lunin mlaj v vašem znamenju, ki bo nastopil v so- boto zvečer, bo spremljal delni sončev mrk. Bistvenega pome- na je, da se umirite, sprostite in povežete z ljudmi, ki jim za- upate. Na delovnem področju lahko pričakujete manjše za- plete, vendar to ne bo bistveno vplivalo na vas. Pravzaprav ste imeli že pred tem občutek, kaj se lahko zgodi. Vaš vladar Pluton je pred dnevi končno ponovno direk- ten in potuje po zadnjih stopi- njah kozoroga. Zagotovo vam daje ponovno priložnost, da aktivirate nedokončane zade- ve iz preteklosti, predvsem ti- ste, ki so vam načenjale živce. Nepričakovano se vam kaže pot. Sicer vam bo prekrižala načrte, vendar bo kljub temu dobrodošla. Odprla se vam bo nova perspektiva, lahko ob za- četku novega tedna, ko boste gostili Luno. Od torka zvečer in v sredo boste gostili Luno, zato bo njen vpliv na vas močnejši. Vaš pogled bo usmerjen v pri- hodnost. Bistveno je, da se zavedate, kje so meje, kaj je resničnost in kaj so želje. Vaše želje bodo povečane in želeli boste bistveno več, kot je tre- nutno mogoče. Ogromno časa boste morali posvetiti drugim, zato vam ga bo zmanjkalo zase. Hoteli vas bodo posta- viti ob zid, kar vam nikakor ne bo ustrezalo. Ubrali boste nove poti. Pluton, ki potuje po vašem znaku, je ponovno direkten, kar bo aktivirale nekatere do- godke in zadeve, ki so stali na stranskem tiru. Odličen čas, da končate, kar bi morali že pred časom in da se predvsem znebite blokad iz preteklosti. Globoko boste segli v žep, kar bo omajalo vaše samoljubje. Po eni strani se vam bo zdelo prav, po drugi boste imeli občutek, da ste šli predaleč. Ponudba, ki jo boste dobili, bo vsekakor mamljiva. Sonce in Merkur v sorodnem znamenju vam bosta odlično služila, saj povečujeta vital- nost in vaše sposobnosti ko- munikacije z okolico. Sprašu- jete se, kaj se dogaja z drugimi ljudmi, saj jih sploh ne morete razumeti. Nekdo vas bo prosil za nenavadno uslugo. Ne do- volite, da vse vznemirja. Bodi- te mirni in zbrani, znali boste ujeti pravi trenutek in izpeljati vse tako, kot je treba. Bolj boste morali biti upoglji- vi pred novimi časi. Ne smete se za vsako ceno zavzemati za svoje ideje, saj morda niso tako lahko izvedljive. Veliko ste že spremenili in čaka vas še kar nekaj prilagajanja. Zelo se tru- dite vzpostaviti staro stanje, kar je izredno težko. Napake iz preteklosti ne bodo kar tako po- zabljene. Ne bodite nezaupljivi do partnerja, saj vam zaupa. Vaš vladar Mars bo v tem dnevu vstopil v znak škorpijo- na, zato bo deloval z vso močjo. Nad pomanjkanjem energije se ne boste mogli pritoževati, saj je boste imeli celo preveč. Bi- stveno je, da jo pravilno razpo- redite. Partner bo nestrpen in se ne bo strinjal z vami. Brez nič ni nič, to bo ostalo vaše na- čelo tudi v prihodnje. Mogoče se bo vse skupaj malce zavleklo, vendar posledic ne bo. Vaša vladarica Venera potu- je po sorodnem znamenju, kar vam prinaša pozitivne okolišči- ne, ki jih boste lahko s pridom uporabili. Vaš praktičen duh bo prebujen. Osredotočili se boste na delo, saj ste v preteklih dneh zanemarili neko opravilo. Vaša zbranost ne bo ravno na višku, težje se boste odločili. Pot bo- ste morali preložiti na kasnejši čas, temu bodo botrovale oko- liščine. Kar nosilo vas bo od preki- pevajočih čustev in ljubezen bo igrala glavno vlogo v priho- dnjih dneh. Veliko stvari boste dali na tehtnico in še vedno ne boste prepričani v pravilnost svoje odločitve. Poslušajte tudi občutke, zelo močni in pravil- ni bodo. Razgibanost dogodkov bo izjemna, izjemno bo tudi vaše počutje, izpostavljeni bodo predvsem odnosi. Nekdo bo po- tegnil kratek konec in tokrat to ne boste vi. Težko boste zmogli vse sami, dobro je, da poiščete pomoč in oporo. Poiščite prijatelje in jim zaupajte svoje težave, saj vam bo potem odleglo in boste lažje zadihali. Vzemite si tudi malo več počitka. Razpoloženje se bo precej spreminjalo, zato se morate imeti v oblasti. Vaša pričakovanja do partnerja so izredno visoka. Ne čudite se, če ne bo šlo vse po vaših željah. Vprašajte se, koliko energije ste mu namenili v preteklosti, in odgovor bo takoj jasen. V ospredju bodo odnosi, ki bodo pridobili pomen. Priča- kujte, da bo prišlo do stika, zaradi katerega se lahko spre- meni marsikaj. Veliko boste premišljevali o ljubezni. Ne bodite tokrat preveč nepred- vidljivi. Presenetite lahko na drugačen način, možnosti in izbir je veliko. Na delovnem po- dročju ste zelo zagreti, vendar imate občutek, da še vedno ne naredite dovolj. To ni res, zato upočasnite tempo. Kraljica ljubezni in denarja Venera v vašem znaku vas bo vidno polepšala. Izredno za- nimivo in privlačno energijo boste oddajali. Nekdo nepre- stano buri vašo domišljijo in želite si potrditev svojih sanj. Kar nekaj časa bo minilo, da se boste lahko resno lotili svojih obveznosti. Izogibajte se spor- nim situacijam, saj niste v vlogi zmagovalca. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Balk on Z ženo sva v poletnem večeru sedela na balkonu, ko se je z zgornjega balkona začel spuščati skoraj gol moški. Na sebi je imel samo ženske spodnje hlačke. Prosil naju je, da ga pustiva, da gre ven skozi najino stanovanje. Pospremil sem ga do vrat in nato rekel ženi: »Gotovo je bil pri Sari. Ona ima takšne spodnje hlačke s smešnimi risbami psov in mačk.« Kakšna napaka, kakšna napaka! Napis Ona: »Na cigaretah piše, da kajenje ubija. Zakaj to ne piše tudi na vodki?« On: »Zakaj bi pa na vodki pisalo, da kajenje ubija?« Nevarnost s petimi črkami Zakon Kako boste plačali? S solzami v očeh. Potnik na letalu ogovori lepo stevardeso: »Smem vprašati, kako vam je ime?« Stevardesa: »Eva Benz.« Potnik: »Lepo ime. Je na kak način povezano z avtom Mercedes Benz?« Stevardesa: »Seveda, stroški vzdrževanja so enako visoki.« Če kdo potrebuje mojstra, ki zna takole na- pačno vgraditi okna, sporočam, da je naj- boljši Jože Novak iz Zgornje Kungote. Moram ga javno pohvaliti predvsem zaradi njegove skromnosti, saj se ne oglaša na telefon, da bi mu lahko sporočil pohvale za njegovo delo. A vidiš tisto devetmetrsko drevo? Na njega sem se lani povzpel v petih sekundah. Ne laži! A te je kdo videl? Ja, en medved. Ja. Moj sosed ima tako kislo grozdje, da škorci jemljejo tablete za zmanjšanje želodčne kisline. Običajno se ne hvalim s svojimi dragimi potovanji, tokrat pa naj bo. Pravkar sem se vrnil z bencinske črpalke. »Prijatelj, res ni lepo, da spiš z mojo ženo«. »Kdo bi vama ustregel! Ona pa pravi, da je lepo«. Šminka je največja težava pri spoznavanju. Danes žensko spoznaš, jutri je ne prepoznaš. Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 4 1, 12. oktober 2023 Oprosti, ampak potrebujem tvojo posteljo. Pravkar so me vrgli ... 3K PLIN OSTREGA VONJA NAŠ NEKDANJI ZUNANJI MINISTER RUPEL ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG AGROPOP: MI, MI, MI, … NARODNA: MOJ KLOBUK … TRI LUKNJE PRINC … BELEM KONJU OBLJUBLJE- NA DEŽELA ZAGNANOST, ELAN AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING PRVI ČLOVEŠKI PAR NAJNIŽJA DOPUSTNA OMA (LJUBK.) NEMŠKI DOLOČNI ČLEN MALHA NOBEN POMENI … EN JURČKU … POMAGALI HIŠICO ZGRADITI TAKO IN TAKO SIAMSKA MAČKA MEJI NA IRAK NARAVA, ZNAČAJ KEMIJSKI ELEMENT (SIMBOL Bi) PRISTAŠINJA INDIVI- DUALIZMA SLAVILNA PESEM FAKULTETA ZA ELEK- TROTEHNIKO TEČE SKOZI MÜNCHEN GR. MITOL. LETALEC ITALIJANSKA TISKOVNA AGENCIJA KNJIGA ZA VLAGANJE ZNAMK ERITROCIT JE … KRVNIČKA STROKOV- NJAKI ZA BIOFIZIKO OVADILI SO JO MERI HITROST AVTA KRAJ PRI ZADRU ŠTUDENTSKI KNJIŽICI DEBELO ZIMSKO JABOLKO ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE BANKOMAT V ZDA MEDNAROD- NA OZNAKA ZA KNJIGE AM. FILM: ... ZAPATA! ČIRA … INTERNETNA DOMENA BELGIJE ŽAR GRŠKA ČRKA  SISTEM OPORNIKOV NASELJE PRI MURSKI SOBOTI ŠP. SLIKAR (SALVADOR) REZANJE TRAVE S KOSO GOVOR (PREKM.) AM. IGRALKA GARDNER ZAČETEK BESEDILA PLANTAŽA MESTO V AVSTRIJI TEMELJNI POJEM BUDIZMA MOZIRSKI ... POLŽ GA IMA NA GLAVI STRMINE BIZANTIN- SKO, RIMSKO KRAJ PRI DOMŽALAH Povsod z vami DOLITEK DESETINA MILIJONA PRIPRAVE ZA NANAŠANJE (BARVE) NOVOZEL. STAROSELEC LEŽI MED GVAJANAMA AVIATIK VPR AŠAL- NICA DRUŠČINE (POG.) NARODNA: … PA POJDEM NA GORENJSKO ED HARRIS POSNEMA GLAS PRI KIHANJU … ČI JE KITAJSKA VEŠČINA POZNAVALKA NEKD. IME MALAVIJA OVCA (LJUBK.) BIKOBORSKI VZKLIK TIH GOVOR BILLY …: PIANO MAN MISLITI SE … NIČ VEDETI OKREPLJEN KAJ … JE DEKLICA, DA SI TAK ŽALOSTNA GL. MESTO LAKONIJE MK JE LAHKO MICHAEL … SULTANOV SVETOVALEC GRŠKA GORA DRŽAVNA BLAGAJNA ŽIVAHEN, UREN AVTOR SREČE NA VRVICI (VITAN) PRIPADNIK SEV ER NO- AMERIŠKIH INDIJANCEV PREHRANJU- JEM SE HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE ON, ONA, … KAJ ODMEVA MI KORAK, KO PO STEZI … ENAKE SORTE PTIČI SKUP … TELUR TRG REPUBLIKE IVAN MINATTI ZDRAVJE SE VAM IZBOLJŠUJE OVREDNO- TIVA KDOR KOGA ČASTI HARAKIRI JE … PRI SAMURAJIH 13 12 2 5 3 11 1 4 16 10 9 17 6 7 14 8 15 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 590 SUDOKU 591 SUDOKU 282 REŠITEV SUDOKU 281 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: 12345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 17. oktobra. Geslo iz številke 40: Vedno aktivni Izid žrebanja: 1. nagrado: družinsko vstopnico za Mednarodno razstavo mačk prejme Tomi Kralj iz Celja; 2. nagrado: dve vstopnici za Mednarodno razstavo mačk prejme Adrijana Jošt iz Vojnika; 3. nagrado: dve vstopnici za Mednarodno razstavo mačk prejme Andrej Slonjšak iz Rimskih Toplic. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi bomo po- slali po elektronski pošti oziroma jih bomo poklicali po telefonu. Nagradni razpis: 1. nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve – vla- ganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil Novi TEDNIK št. 41 12. 10. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 4 1, 12. oktober 2023 PISANI SVET V petek in soboto je v Celju zadišalo po ulični prehrani. Na Krekovem trgu se je usta- vila Karavana okusov in s tem končala tretjo sezono poto- vanj po Sloveniji pod geslom Ker hujšali bomo jutri. Dišalo po »štrudlju« in sladkem grozdju V nedeljo popoldne se je po Dobrni širil vonj po slastnem jabolčnem zavit- ku. Kako se tudi ne bi, ko pa je ta priljubljena sladi- ca zavzela skoraj celotno prireditveno prizorišče v središču kraja. Zavitek je namreč v dolžino meril kar 52 metrov. Ob tem so člani sekcije vinogradnikov pri Turističnem društvu (TD) Dobrna opravili trgatev po- tomke stare trte z Lenta, ki uspeva na stopnišču pri žu- pnijski cerkvi. Pri peki in sestavljanju najdaljšega dobrnskega »štrudlja« je letos sodelovalo osemnajst članic TD Dobr- na, pridružili so se jim tudi v tamkajšnjih termah, Cen- tru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna in gostišču Pr' Koren. 42 kilogramov ja- bolk za zavitek je prispevala kmetija Brečko, zagotovo pa so jih še kakšen kilogram do- dale gospodinje. Nekatere so zavitek obogatile še z drugi- mi sestavinami, kot so orehi, skuta, smetana … Sladico so nato razrezale in jo razdelile med obiskovalce, izkupiček bodo v turističnem društvu namenili v dobrodelne name- ne, in sicer Mozirskemu gaju, kjer bo društvo spomladi ure- dilo tudi svojo gredico. Tekmovanje v najdaljšem jabolčnem zavitku so na Dobrni letos pripravili že petič. Prvo leto je bil dolg 30 metrov, nato je bil vsako leto daljši. Letošnji rekorder je meril kar 52 metrov. Predse- dnico TD Dobrna Marijo Deu Vrečer veseli, da pri peki sode- lujejo tudi mlajše gospodinje. Sončno nedeljsko popoldne je bilo ob sladkanju z okusnim jabolčnim zavitkom tudi prilo- žnost za druženje, klepet in sprostitev ter za trgatev po- tomke najstarejše trte na sve- tu, ki od leta 2014 uspeva tudi na Dobrni. Kot je dejal njen skrbnik Roman Ramšak, je »s trto lepo delati, če narava ne nagaja«. Čeprav je bilo letošnje leto zaradi vremen- skih nevšečnosti zahtevno za negovanje trte, je potom- ka modre kavčine z Lenta vseeno obrodila približno 60 grozdov. Na prvi trgatvi pred sedmimi leti so jih na primer obrali šest. BA Gospodinje z Dobrne so spekle 52 metrov slastnega jabolčnega zavitka. Kljub njegovi dolžini ga je v trenutku zmanjkalo. (Foto: BA) Šaljivo in poučno Taborniki iz Rodu II. grupe odredov Celje so konec tedna pripravili že dvanajsto tekmovanje Grof (Grajska orientacijska fešta). Na Starem gradu se je zbralo več kot 350 tabornikov iz vse Slovenije in zamejstva. Kot je povedala Janja Skarlovnik, vodja promocije in stikov z javnostjo, gre za šaljivo in sproščeno tekmova- nje s srednjeveško tematiko. Glavni del tekmovanja je bil v soboto, ko so tekmovalci opravljali naloge in se na Starem gradu spopadli z raznimi izzivi ter se s pomočjo zemljevida urili v svoji orientaciji po okolici Celja. Ne- kateri udeleženci so prišli na grad že dan prej in prespali v šotorih. Letošnja tema tekmovanja so bili oblačila in oklepi. Organizatorji so želeli mlade seznaniti z negativnimi posledicami tekstilne industrije in hitre mode, da bi se v skrbi za naravo bolj zavedali te problematike. V tem duhu so zasnovali delavnice ter organizirali tudi izme- njevalnico oblačil. TC Tradicionalno taborniško tekmovanje Grof je bilo že dvanajsto leto. (Foto: Ana Marija Hren in Ksenija Vidmar) Obiskala nas je mlečna kraljica V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo imeli v ponedeljek prav poseben obisk. Obiskala nas je mlečna kraljica Alina Zupanc iz Vodruža pri Šen- tjurju. Ni prišla praznih rok. S sabo je prinesla izdelke Mle- karne Celeia in nam tako polepšala ponedeljkovo jutro. Ta osrednja mlekarna na Celjskem mlečne kraljice izbira že 16 let. Z njihovo pomočjo promovira pomen domačega mlek ar s tv a in mlečnih izdelk o v . ŠO Mlečna kraljica Alina Zupanc v družbi jutranjih voditeljev Boštjana Odra in Bojane Avguštinčič (Foto: ŠO) Tekli za pomoč Minulo soboto je Lions klub Celje Mozaik organiziral že tradicionalno dobrodelno prireditev Tečem, da pomagam, ki jo sicer Lions klubi pripravijo po vsej Sloveniji. Na trav- niku za pokrajinskim muzejem so organizatorji z medob- činskim društvom slepih in slabovidnih postavili poligon, kjer so udeleženci lahko reševali naloge, kot bi bili slepi. Obiskovalci Guštove mestne plaže ob Savinji so v soboto preučevali brajevo pisavo, se sprehodili z zavezanimi očmi in z belo palico med različnimi ovirami, s tipanjem so reševali naloge sestavljank ter se seznanjali, kakšne ovire predstavljajo slepim vsakodnevne dejavnosti, ki jih videči jemljemo kot samoumevne. Preizkusili so se tudi v nordijski hoji in osvojili osnovne tehnike tega športa. Vsak udeleženec je z izvedbo nalog zbiral žige na kupončkih in s tem sodeloval za glavno nagrado, polet z balonom. Vsa zbrana dobrodelna sredstva na dogodku so organizator- ji namenili medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih za nakup pripomočkov za lajšanje vsakodnevnih ovir, s katerimi se soočajo zaradi svoje slepote. ER Obiskovalci so se preizkušali v premagovanju ovir. (Foto: arhiv Lions Klub Celje Mozaik) Dogajanje v Celju je konec tedna popestrila Karavana okusov. (Foto: Andraž Purg) Gasilski živžav na Ljubečni Po vseslovenskem gasilskem kongresu v Žalcu se je pe- stro gasilsko dogajanje v nedeljo nadaljevalo še na Ljubeč- ni. Gasilci tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva so organizirali dan odprtih vrat. Obiskovalci so si lahko ogledali predstavitev gasilskih vozil in opreme, gasilsko- -ciglarski muzej in obiskali hitri tečaj prve pomoči. Sočasno so organizirali Cici Fire Combat tekmovanje, prvo tovrstno v Gasilski zvezi Celje. Gre za družabno-tekmovalni gasilski dogodek, katerega osnovni namen predstavljajo po- vezovanje in druženje mladih gasilcev, spodbujanje in pri- vzgajanje gasilskih vrednot ter krepitev medosebnih odnosov. Otroci so s pomočjo igre spoznavali gasilske veščine, kot so premagovanje ovir, gašenje ognja, reševanje, ter se poučili o plemenitosti in pomembnosti dela gasilcev. Tekmovanja se je udeležilo 76 ekip iz 16 različnih društev širom Slovenije, ki so se pomerile v štirih različnih kategorijah. LP Utrinki z dneva odprtih vrat Foto: PGD Ljubečna) Okusno in zabavno Ponudba hrane in pijače na kolesih je bila pestra. Iz tovornjačkov, prikolic in kombijev je dišalo po burgerjih, pici, falaflih in sladkih dobrotah, kot so palačinke, vaflji in španski sladki ocvrtki. K temu sta seveda sodila odlično vino in pivo. Manjkala ni niti ani- macija za otroke, ki so lah- ko v soboto skakali na mini Planici. Večerno dogajanje je popestrila glasba, in sicer so v petek nastopili člani BK Studio banda, v soboto pa je za sproščeno vzdušje ob druženju poskrbela še pev- ka Anabel. TC Mlečna kraljica Alina Zupanc v družbi jutranjih voditeljev Boštjana Odra in Bojane Avguštinčič (Foto: ŠO)