Uredništvo: Sehillerjeva cesta Stev. iJ, dvorišču, I. nadstropje. 4> * Rokopisi se ne vračajo. * * Ust izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov- ob 4. uri popoldne. Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK SJpravni&tvo: Schilleijeva cesta štev. 3. Niiročniiia znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna Stev. stane 10 h. Štev. 76. Telefonska ilevllka 65. Celje, v sredo, 6. aprila 1910. Čekovni račun 48.817. Leto H. Finale zagrebškega procesa Sesula se je torej i poslednja laž v prazen nič. Neoficijelno so že zdavnaj zagrebli laž o krivdi ljudi, kateri so bili dne 5. okt. 1909 ob prvi obletnici slavne aneksije na njeno večjo čast in slavo obsojeni na težko ječo po več let. Sedaj pa so šli tudi zadnji ostanki velike laži o srbskih veleizdajnikih ... To je naraven konec, ker so se že pred nekaj meseci znani dokumenti v Friedjungovem procesu ska-zali kot žalostni in nerodni falsifikati. In na te dokumente se je v glavnem tudi opirala zagrebška razsodba. Zaprtim in obsojenim Srbom ne bode nikdo povrnil težkih fizičnih in gmotnih škod, jih nikdo nagradil za nepopisne duševne muke in javno sra-motenje; sedanji finale slovitega zagrebškega procesa jim more služiti pač le v skromno moralno zadoščenje ... Kakor je le skromno zadoščenje za pravni čut vseh pošteno mislečih ljudi, za katere je bil cel potek procesa samo eno veliko razžaljenje. S prostim preklicanjem razsodbe ne more biti umita sramota hrvatske justice, katera se je dala tako poniževalno vdinjati nizkim političnim intrigam. Zagrebški proces ostane v zgodovini justice za vselej zapisan kot dokaz, kako daleč propada sodnijstvo, ako se da izrabiti za politične namene. Imena Rauch, Tarabocchia, Accurti so postala v tem sramotnem smislu zgodovinska, a združeno je z njimi tudi ime groia Aehrenthala. Kdorkoli bode zasledoval pov-zdignjenje barona Aehrenthala v slovitega »anek-sijskega« grofa, se bode moral ustaviti nedvomno pri zagrebškem procesu... Kakor rečeno: sramoten in žalosten je bil ta proces, a sramotna je bila tudi politika, katera je ta proces povzročila zategadelj, ker ga je potrebovala. Nastane z likvidacijo procesa tudi likvidacija te politike? Deloma je že nastala. Padel je koalični režim na Ogerskem, kateri je za uresničenje svojih velikomadžarskih načrtov na Hrvaškem rabil razbitje koalicije med Hrvati in Srbi; dogospodaril je in padel v isti politični grob tudi ban Rauch, voljno orodje budimpeštanskih mogotcev. Na eni strani hujskanje Srbov proti Hrvatom, na drugi obratno — za to je šlo tej gospodi, da bi se tem lažje utrdila madžarska državna ideja na Hrvaškem. Zato je bil in-sceniran zagrebški proces. Madžari z Rauchom pa so dobro vedeli, da je z njim ustreženo tedaj še baronu Aehrenthalu, ki je iskal povoda za aneksijo in da je še bolj ustreženo velikonemški politiki avstrijskih Nemcev, ker jim je bilo možno oznanjevati svetu, da so avstrijski Slovani na severu in jugu veleiz-dajalci in da so samo oni, Nemci, tisti stebri, na katerih sloni avstrijska država. Madžaronska politika v zemljah krone sv. Štefana, vsenemški sistem v Avstriji in velikodržavna politika dualistične monarhije na zunaj — teh troje političnih nesmislov je rabilo poleg drugih sredstev tudi vislic. Na dan, ko je bila proglašena aneksija Bosne in Hercegovine, je sedelo že 53 Srbov v ječah, ne da bi vedeli zakaj. Še le 16. januarja 1909 so dobili vpogled v obtožnico, iz katere so zvedeli, da so obtoženi veleizdaje in da se jim obetajo vislice ... Obtožnica, tek procesa in ravnanje sodišča z obtoženimi je razburilo javno mnenje cele Evrope; škandal je rastel z vsakim dnevom, protesti so se množili in celo avstrijski parlament je izrekel uničujočo obsodbo procesa. Dne 5. oktobra je bila proglašena razsodba; bila je kruta in krivična, pa vendar dokaj milejša ko se je pričakovalo. Javno mnenje, ljudski glas je dokazal svojo moč. Dvaindvajset obtožencev je-bilo osvobojenih, triintrideset pa obsojenih na težko ječo od 5 do 12 let. Kar je sledilo, je še celemu svetu v živem spominu: decembra 1909 se je vršil Friedjungov proces, v katerem se je izkazalo, da so bili znani veleizdajniški dokumenti najprostejša potvara... Ta proces je bil prva težka moralna zaušnica za Aehrenthala, kateri je sledila z razsodbo hrvaškega septcmviralnegk sodišča druga ... Upajmo, da se zruši tudi dragi in katastrofalni absolutizem v zunanji in enostranski nemški sistem v notranji politiki. Toliko piše »Čas«, glasilo prof. Masaryka, kateri si je pridobil za ugodno rešitev zagrebške ve-leizdajniške afere nevenljivih zaslug. Mi dostavljamo da pomenja zagrebški finale tudi težko moralno zaušnico za slov. klerikalce. Tega se moramo spominjati baš te dni, ko se sami pripravljajo na skok v vladni tabor in vale že odij z nizkotnim obrekovanjem na nas slov. naprednjake. Slovenski klerikalci so dokazali s pisavo svojega časopisja baš v ve-leizdajniškem in Friedjungovem procesu, da so voljni in poslušni sluge« Dunaja. Saj smo čitali v »Slovencu« m drugih klerikalnih reptilih na Slovenskem doslovno ponatisnjena in prežvekana vsa obrekovanja srbskih »veleizdajalcev« ifi srbohrvaške koalicije ... Dvomimo, da bi se to godilo samo vsled duševne odvisnosti od dunajskega časopisja; godilo se je to na povelje duhovnih in posvetnih dunajskih poglavarjev. Ali ni drzno in smešno, ako trde danes isti klerikalci, da je po njihovi zaslugi stopilo jugoslovansko vprašanje v ospredje? Ne — ne po zaslugi slov. klerikalnih izdajic in političnih lum-pov, temveč po zaslugi zagrebških obsojencev in mučenikov... Politična kronika. KLERIKALCI ZA SVOJE ČASOPISJE. Minulo nedeljo se je vršilo v Štefanijinih dvoranah v Gradcu zborovanje Pijevega društva. V oči je padala velika udeležba visoke aristokracije in du-hovništva. Predsednik Pijevega društva grof Aver-nas je povedal, da šteje Pijevo društvo — ki nabira prispevke za klerikalno časopisje — sedaj 780 po- družnic, katere so nabrale okroglo 260 tisoč kron. Na Štajerskem je bilo samo lani ustanovljenih 17 novih podružnic. Polovica doneskov ostane v domačih krajih, polovica pa gre na Dunaj v centralo, odkoder dobivajo gotove napitnine tudi nenemški klerikalni časopisi. Vsi govorniki imenovanega shoda so povdarjali neizmerno važnost časopisja in priporočali razširjanje ter podporo klerikalnih listov. — Na Slovenskem imamo sicer poleg podpor Pijevega društva še doneske obrambnega sklada, ki se obrnejo vprid klerikalnemu časopisju. Ta način pobiranja ima med kratkovidnimi našimi ljudmi še mnogo renomeja, zakaj se ga torej ne bi poslužili, si mislijo klerikalni goljufi. Naprednjaki, zavedajte se svojih dolžnosti do našega časopisja in pojasnjujte ljudem, čemu služi obrambni sklad! KRŠČANSKOSOCIJALNI LISTI O POVELIKO- NOČNEM ZASEDANJU PARLAMENTA. Predsednik poslanske zbornice dr. Pattai je prekinil svoj velikonočni dopust v Battagliji pri Padovi in se peljal na dva dni na Dunaj, da bi določil z Bie-nerthom dnevni red. Navzlic brzojavnemu protestu čeških agrarcev je postavljena na prvo mesto posojilna predloga; vlada se izgovarja, da je že prepozno za sklicanje seje klubovih načelnikov, češ, da so odpotovali bog ve kam, da so poštne razmere slabe itd. Po kršč. soc. obvestilih upa vlada dobiti dne 14. aprila pri glasovanju o dnevnem redu večino — odtod samozavest Bienertha in Pattaia. Kot druga točka je določena službena pragmatika, tretja vladna predloga za spremembo poslovnika, četrta predloga o vojnih korih, peta zvišanje eksekucije prostih službenih in mirovinskih prejemkov. — Glasovanje za dnevni red, katero se bode vršilo na zahtevo Slov. iednote in socijalistov dne 14. aprila, bode odločilno za povelikonočno zasedanje parlamenta in odločilno tudi za sedanjo politično krizo sploh. POSLANEC UDRZAL O SLOVANSKI JEDNOTI. Poslanec Udržal je na nekem shodu minuli praz nik izjavil, da leži jeden vzrok sedanjega nevesele-ga političnega položaja v žalostnih političnih razmerah na Češkem in v desorganizaciji Slovanske jednote. V ostalem pa pričakuje Slov. jednota, da bode držal prof. Glombinjski svojo obljubo glede preosno-ve kabineta. — Ta Udržalova izjava je prav čeden odgovor na znane »Slovenčeve« trditve, da mi (s kritiko sedanjih razmer v Slov. jednoti) napadamo slovansko opozicijo. Klerikalno časopisje pač ne pozna dostojnosti in poštenosti in zato izgublja dan za dnevom več ugleda pri politično mislečih in samostojnih ljudeh. Čudimo se, da njihovi pristaši vse te nepoštenosti požirajo? Ali je čut za nravnost med klerikalci že tako globoko padel? Pri ljudeh sicer, ki še mirna trpe Jegliča na škofovem stolcu, bi to ne bilo nič novega ... LISTEK. Konovalov. Roški spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. Konec. , »Sezidali so si ljudje hiše in mesta, naselili so se tam v gostih gručah, umazali zemljo in udušujejo in ugonabljajo drug drugega ... Lepo življenje! Ne — tako kot mi sedaj živimo — to je življenje!...« »Oho!« je pričel naenkrat Malorus ter skeptično stresal z glavo. »Da, ko bi si mogli priskrbeti za zimo gorkih oblek in toplo hišico — potem seveda bi bilo življenje! — skoraj gosposko ...« Pomežiknil je z očmi ter prezirljivo pogledal Konovalova. T—ja«, je menil ta v zadregi, »zima je... prokleti čas. Za zimo pustim mesta veljati ... Takrat so dobra ... Kar je res, je pa res ... Toda velika mesta so vendar nepotrebna! ... Čemu nakopičiti ljudi v tako velikih množicah, ko niti dva ali trije ne morejo mirno živeti drug poleg drugega? ... To menim. Toda slednjič nima človek, če se natančneje pomisli, niti v mestu niti na deželi svojega bivališča; — človek nima nikjer svojega bivališča. Najboljše, da se sploh ne razmišljuje o človeku in njegovem življenju .. Saj se ne pride do nikake jasnosti, duša pa trpi in se muči od samih vprašanj in željd ...« Dosem sem bil mnenja, da se je Konovalov v teku svojega postopaškega življenja popolnoma iz-premenil; mislil sem, da se je otožnost, ki se ga je polaščevala za časa najinega znanja, izgubila in pozabila; da je pod utisom svobode, ki jo je v zadnjem ■žival, padla kakor lupina od njega. Toda ton njegovih poslednjih besedi in njih smisel me je učil nekaj popolnoma drugega in pričaral je zopet sliko mojega prijatelja pred me, ki išče »svojo točko«, a je ne najde. Vedno ista rja dvoma, vedno isti strup brezciljnega razmišljevanja sta razjedala to ubogo srce, ki je bilo za svojo lastno nesrečo posebno nežno in sprejemljivo ... Takšnih sanjačev je jako mnogo na Ruskem, in njih dušna bol je zato tako silna in globoka, ker jo njih slepa neizobraženost vedno povečuje ... Zrl sem z resničnim pomilovanjem na svojega starega prijatelja in vskliknil je, jasno pritrjujoč mojim mislim: »Jaz razmišljujem mnogo o najinem takratnem življenju, Maksim, in o vsem onem, kar je bilo. . Koliko sem od onega časa hodil po svetu, koliko novega sem videl... in ničesar, prav ničesar ni na svetu, kar bi me moglo zadovoljiti, kar bi mi bilo po volji. Nobenega prostora nisem našel zase!« »Zakaj si pa tudi rojen z vratom, ki ni ustvarjen za komat?« je vprašal Malorus apatično ter vzel lonec s čajem z ognja. »Ne — povej mi vendar,« me je vprašal Konovalov, «zakaj ne najdem nikjer miru? Zakaj žive lahko drugi ljudje zadovoljno in mirno? Opravljajo svoj posel, imajo ženo, otroke in vse to ... Tožijo seveda vedno, a so vendar zadovoljni in mirni. In vedno imajo ta ali oni opravek. Jaz pa — jaz ne morem ničesar ... Jaz nimam nobenega opravka in vedno mi je težko pri srcu ... Zakaj mi je vedno težko pri srcu? ...« »To je neumnost!« je menil razdraženo Malorus. »Ali morda misliš, da ti bo od govorjenja boljše?« »Imaš žalibog prav!« mu je pritrdil Konovalov žalostno. »Jaz govorim malo, a vem vedno, kaj naj govorim,« je rekel z veliko samozavestjo bolni stoik, v trdovratnem in neprestanem boju s svojo mrzlico. »Da! —Pustimo raje to neumnost ... Jaz sem pač kakršen sem, živeti moram, kakor hoče moja usoda, in najboljše je pač, da k vsemu molčim! ...« je rekel Konovalov žalostno in jezno. Malorus pa je menil, da mora še pristaviti: »In ne vtikaj nikdar svojega nosu v stvari, ki jih ne razumeš. Če pride tvoj čas, boš prišel tudi brez svoje vednosti in pomoči tja, kamor spadaš in boš prah ... Le mirno leži in molči ... Nas ne reši niti jezik niti roka!...« Tako je dejal, hudo zakašljal, se premetaval nemirno sem in tja ter zlobno pljunil v ogenj. Okrog nas je bilo vse tiho, zastrto z gostim nočnim pajčolanom. Mesec še ni izšel in tudi nebo je bilo popolnoma temno; morje smo bolj čutili, kot videli... Bilo je, kot da je priplavala črna megla nad zemljo, da jo zastre. Ogenj je vgasnil ... »Zaspimo«, je predlagal Malorus. Molčali smo. Konovalov se ni premaknil: Malorus se je neprestano premetaval in njegovi zobje so mrzlično šklopotali. Jaz sem zrl dolgo v ogenj in opazoval, ko oglje počasi ugaša: spočetka veliko in svetlo, je postajalo vedno manjše, nato se je prevle-klo z belo pepelnato skorjo ter počasi ugasnilo. In kmalu ni preostalo od ognja nič druzega, kot gorak vzduh. Nehote se mi je porodila misel: »Tako se godi tudi nam... Ko bi mogli vsaj jasno goreti, dokler gorimo!...« Čez tri dni sem se poslovil od Konovalova. Šel sem v Kavkaz — on ni hotel z mano. Vendar sva se ločila v nadi, da se bova zopet videla. Prišlo pa je drugače... DROBNE POLITIČNE NOVICE. Za župana v Zagrebu je bil včeraj izvoljen koa-licijonaš Janko Holjac. - • Vstaja v severni Albaniji se vedno bolj širi. — Turški vojaki se borijo proti ustašem in govore celo topovi. Nad nekaterimi kraji (Ipek, Priština in dr.) je proglašeno obsedno stanje. Jubilejne slavnosti v Cetinju se vrše po poročilu črnogorskega uradnega lista dne 28., 29. in 30. avgusta. Dnevna kronika. Pravda proti Tarnovvski. Dr. Ludovik Coccon, ki je zdravnik mestne bolnišnice v Benetkah, pripoveduje, .da je bil dne 4. septembra 1909 zjutraj ravno v bolnišnici, ko so prinesli Komarovskega tja. Operiral ga je z dr. Meninijem. Opisuje potek bolezni in pride pri svojem pripovedovanju do druge operacije, pri katerej je bil primarij dr. Cavazzani navzoč. Priča potrjuje, da je Cavazzani priporočal, da se rana izpere in odstranita dva šiva. Dr. Coccon je bil prvi. ki je opazil, da je drobovina izstopila, ker je držal roko na rani. Dr. Coccon pravi, da ga je Ca-vazzanijeva zapoved jezila, ali ubogati je moral. Misli, da bi bilo možno ozdravljenje, ali brez Cavazza-nija. Rostandov »Chantecler« na Dunaju. V nedeljo so se začele v gledališču »an der Wien« predstave »Chantecler«, ki jih nudi neka francoska družba iz Pariza. Pred gledališčem se je zgodaj najezilo vse polno avtomobilov in vozov, dasi bi se bila imela začeti predstava še le ob osmih. Pa niti takrat se še to ni zgodilo. Vsled zamude vlakov niso prišli kostumi pravočasno in nekaj okrasov sploh ni prispelo. — Ko je režiser naslikal položaj, se je začela preiskava in pri tej se je pokazalo, da je prišla množica elegantnih dam gledat samo čudne kostume, ki od prve predstave v Parizu obvladajo vse možne barve in vrste mode. Ker so cene vstopnin zvišane, vrže vsaka predstava po 10.000 kron. Naselbina Hrvatov v Afriki. Poznani profesor dr. Gjuro Friedrich iz Karlovca, ki prebiva sedaj mimogrede v Afriki ob Nilu, je poslal te dni neki gospe v Karlovec razglednico s sliko večih mladih ljudi, o katerih trdi, da so Hrvati-naselniki v Afriki. V 16. stoletju je Selim I. osvojil Egipt in ga vtelesil turškemu cesarstvu. Vse se je pokorilo, le Nubijanci so se vedno upirali, vsled česar je Selim naselil v strmi trdnjavi Ibrim muslimanske Hrvate iz Bosne, da bi Nubijance strahovali. To naseljevanje je trajalo do leta 1811 in Hrvati so bili strah in trepet Afrikancev, dokler niso ti tega leta trdnjave vpndar zavzeli. Bosanci so pobegnili na vse strani in le nekaj se jih je ohranilo, katerih pravnuki še za silo razumejo hrvatski jezik. Pogrebi v Švici, v kantonu Thurgau se izvršujejo zastonj. Leta 1909 so stali vsi pogrebi, ki so se vrši) za ljudstvo brezplačno, 68.270 frankov. To so plačale vse občine, a ker šteje kanton Thurgau krog 120.000 duš, in je plačala država k temu še 31.377 frankov, stane vsak pogreb krog 50 centov (vinarjev). Ta socijalna ureditev je res velikanskega pomena za manj premožne ljudi. Dopisi. Občni zbor celjskih podružnic Ciril-Metodove družbe. (Dalje in konec.) Blagajniško poročilo je podal trgovec g. Rudolf Stermecki. Dohodkov je bilo pri moški podružnici minulo leto do letošnjega občnega zbora K 2.476.17; med njimi članarine K 377.31 in dohodkov iz nabiralnikov K 260.22. Glavni družbi se je odposlalo K 1.400 od moške in K 66.40 od ženske podružnice (ženska je imela vseh dohodkov komaj K 86.401). K blagajniškemu poročilu je podal g. dr. Š. Hrašovec, ki je pridno in vestno oskrboval nabiralnike, poročilo, kako so isti delovali. V celem jih posluje sedaj v Celju (v javnih lokalih) 7. — Gosp. potovalni učitelj Prekoršek je v kratkih besedah orisal razvoj CMD od »glasovitega« zborovanja v Bohinjski Bistrici. Število podružnic CMD je poskočilo lansko leto na Štajerskem na 58; dohodkov je dala lani Štajerska CMD 10.919 kron, kar je v primeri s Kranjsko, katera je vrgla enkrat toliko, še zelo malo. G. Prekoršek je tekom nadaljnega govora razpravljal o ustanovitvi novih podružnic in družbinih zavodov na Štajerskem. Zborovalci so ga živahno aklamirali. — Izid volitev smo že naznanili. Dostaviti je še treba, da so bili izvoljeni za delegate na glavno skupščino gg. dr. Kukovec, dr. Koderman, dr. Kalan in dr. Fr. Lipold, za delegatinje pa gospe dr. Kukovčeva, dr. Kalanova in Detičkova. — Razvila se je po volitvah živahna debata. G. Stibler je predlagal, naj se priredi v nedeljo dne 1. maja s pomočjo pevskega zbora vranske podružnice CMD velik koncert in spomladanska veselica v celjskem Narodnem domu. G. dr. Koderman si je želel v dodatnem predlogu, naj bi ta veselica ostala kot prva pomladanska prireditev stalna kakor bo ostala jesenska slavnost ZND poslednja celjska veselica poletne sezone. Predlog se je sprejel. — G. J. Lešničar je opozoril na letos se vršeče ljudsko štetje in na nujno potrebo, da se vočigled našim razmeram izvrši v Celju zasebno slovensko ljudsko štetje. G. dr. Dolar je obljubil v imenu novega odbora, da se bode v tem pogledu vse potrebno izvršilo. — Na to je več govornikov grajalo razmere na družbinem otroškem vrtcu v mestu, katerega oskrbujejo šolske sestre in si je želelo odločne remedure. Družba, katera vrtec vzdržuje, si mora varovati svojo nad- zorovalno pravico. — Konstatiral se je lep razvoj družbinega otroškega vrtca v Gaberju. — Izrekla se je želja po okusnejših družbinih razglednicah; ga. Minka Detičkova je predlagala, naj bi celjska podružnica sama — ali pa event. pozneje štajerska pokrajinska zveza CM podružnic — založila lepe in zares okusne razglednice. Izplačala bi se tudi prodaja konfetija in druzega .veseličnega blaga. — G. Miloš Stibler je priporočal novemu odboru, naj bi pretresoval misel, da priredimo štajerski Slovenci poseben vlak na družbino 25-letnico v Ljubljani. — Dež. posl. dr. Kukovec je toplo pozdravil načrt pokrajinske zveze in želel, da bi se čim preje izvedel. — G. Iv. Prekoršek je še sprožil misel jubilejnega daru družbi. — G. V. Gaberc je sprožil misel, naj bi se skrbelo po poljskem vzgledu za to. da bi otroci ubožnih slovenskih starišev po mestih in nemških krajih prišli čez počitnice v slovenske kraje k narodnim rodbinam, koder bi se navzeli slovenskega duha in naučili slovenske govorice. Priporočal je tudi toplo, naj bi družba študirala vprašanje loterije v svoj prid. — Na to je predsednik g. dr. Dolar s toplo zahvalo vsem govornikom in z željo, naj bi celjske podružnice ,baš v letošnjem jubilejnem letu dosegle najvišje možno število članov, zaključil občni zbor. Iz Slovenske Bistrice. Minulo nedeljo je priredila tukajšnja »Čitalnica« otvoritveno slavnost gledališkega odra v dvorani hotela »Avstrija«. Še le ta prireditev je pokazala, kakšnega pomena je za nas ta stavba in posebno gledališka dvorana; društveno življenje se more in mora odslej povsem drugače razvijati, kakor je bilo to mogoče v nedostatnih starih lokalih. Gledališki oder sta izvršila po naročilu zavedne naše posojilnice prav umetniško priznana strokovnjaka brata Horvata iz Maribora oz. Ljutomera. Sprednja fronta je izdelana v secesiji, zastor pa nam kaže Blejsko jezero. Kulise in ozadje omo-gočujejo sedem spreminjav. Mnogobrojno občinstvo se je izražalo zelo laskavo o njem. Kot slavnostni govornik je razpravljal prof. dr. Pivko o razvoju slovenske dramatike ter o namenu in pomenu gledališč. Njegovim jasnim in poljudnim izvajanjem so sledili navzoči s posebno pozornostjo. Nastop mariborskega pevskega zbora oz. kvarteta nam je nudil umetniški užitek; osobito v izražanju dinamike je bilo njihovo petje dovršeno. Tudi kvartet iz Pra-gerskega se je postavil prav dobro, le zdi se nam, da si izbira preveč takih pesmi, ki sodijo le za zbor. Domači mešani zbor je zapel pod vodstvom g. fil. Srečka Serajnika več dobro naštudiranih pesmi v narodnem slogu; sploh se je g. Serajnik z izredno vnemo trudil za prireditev. Naša izborna solistinja gdč. Olga Serajnikova je zauela Ipavče^a solospe-va »Božji volek« in »Romanco« iz opere »Tičnik«; njeno simpatično petje je spremljala na klavirju s priznano preciznostjo gdč. Ljudmila Schreinerjeva. Prav sigurno je nastopil tudi godbeni kvintet. — O igralcih, ki so nastopali v enodejanki »Napoleonov samovar«, se je slišala splošno pohvalna sodba. Ga. Založnikova, gdč. Serajnikova in gg. dr. Hojnik, O. Pirkmair, S. Serajnik, V. Starovašnik in Ign. Založnik so se povsem pravilno vglobili v svoje uloge tako, da je bil celotni utis igre prav dober. Prisrčno in izrazito sta zapela Ljudmila in Vernik koncertni duet. Veseloigra »Dobrodošli« ni bila posebno srečno izbrana, vendar so se igralci potrudili, da so rešili svojo nalogo dokaj zadovoljivo. Mnogo smehu je vzbujal s svojim nastopom g. Tkavc, le pretihega govorjenja se bo moral odvaditi do prihodnje igre. Pa tudi ga. Gumzejeva, gdč. Založnikova in g. Starovašnik so pogodili dobro svoje uloge. Po lepo izvršenem vsporedu je nagovoril navzoče še g. dež. poslanec Peter Novak ter posebno mladino vzpodbujal k vztrajnemu narodnemu delu. Omeniti še moramo, da so v posebno častnem številu prihiteli Mariborčani na slavnost, pa tudi iz okolice smo videli mnogo dragih gostov. Društvene vesti. Šentjurski Sokol priredi v nedeljo, 10. aprila t. 1. pešizlet v Dramlje, kjer se udeleži občnega zbora in veselice podružnice CMD s svojim pevskim zborom. Zbirališče pri gost. Nendl; odhod ob pol 2. uri. Prijatelji so uljudno vabljeni. Obenem naznanjamo vsem telovadcem v okolici, da se vrše vaje stalno in redno vsako sredo in soboto večer od pol 9. ure naprej, novinci pa ob nedeljah od 3. ure pop. v novo-urejeni telovadnici pri g. A. Kinclu. Na zdar! Odbor. Iz Braslovč. Tukajšnji diletantje uprizorijo dne 17. t. m. na Legantu narodno igro v 5 dejanjih »Revček Andrejček«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene in se obeta vsled že Večkrat pohvaljenih dobrih in pridnih braslovških diletantov vesel večer, opozarjamo slavno občinstvo na to prireditev in uljudno vabimo na obilno udeležbo. »Slovanska Čitalnica« v Mariboru priredi v nedeljo 10. aprila t. I. koncert z zelo zanimivim, raznovrstnim vsporedom v veliki dvorani »Narodnega doma«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Štajerske novice. Štajersko se že deli na nemški in slovenski del. Vsem onim, ki tega ne verjamejo, povemo, da je ministerstvo za javna dela odredilo, da nadzoruje slovenske obrtno-nadaljevalne šole v Vojniku, Št. Pavlu p. Preboldu, Vranskem, Sevnici, Ljutomeru, Ljubnem v Sav. dol., Gornjem gradu, Šoštanju, Zg. Polj-skavi, Poljčanah namesto graškega inšpektorata ljubljanski: ali z drugimi besedami mesto Nemca Slovenec. — Zaradi tega samo po sebi razumljivega in pravičnega dejanja je nastal v nemškem časopisju grozen krik; vse današnje izdaje nemških listov bridko tožijo, da se je s tem pričelo deliti starodavno kronovino Štajersko na dva dela. In kar je glavno: odlok je že od 1. febr. v veljavi in graških, mariborskih in celjskih renegatov se ni niti vprašalo po njihovem mnenju! Razun Vojnika in Šoštanja se gre tu za izključno slovenske kraje, ki Nemcev prav nič ne brigajo in je neizmerna predrznost ter hinavstvo, ako govore o krivicah, ki se gode »nemškemu naraščaju« in »nemškemu učiteljstvu« v teh krajih. V Vojniku in Šoštanju pa je gotovo 5/e obrtnega naraščaja slovenskega, če ne še več in nimajo tudi tam Nemci ničesar tožiti o kaki »krivici«. — Graški »Ta-gespost« se za to tudi skrbno ogiblje povedati, da se gre za izključno slovenske kraje. Iz notice, ki ki jo je list privoščil, pa se tudi jasno vidi vzrok nemškega vpitja: namreč, da ne bodo imeli več Nemci ali kaki renegati prilike poučevati na teh obrtno-nada-Ijevalnih šolah ter vzgajati našega obrtnega naraščaja v odpadnike in neznačajne nemškutarje. Pisariti, da je naše učiteljstvo napolnjeno z »jugoslovanskim izdajskim duhom« je prosto denuncijantstvo, ki dela vso čast graškim časnikarskim židovskim šmokom. Zakaj pa niso nastavili v Gradcu slovenskega obrtnega nadzornika? Zakaj v Gradcu dosledno zanemarjajo slovensko obrtništvo in njega izobrazbo? Resnično, Nemci bi bolje storili, ako bi molčali: kajti na Sp. Štajerju bode čutilo uprav sedaj obrtništvo od dneva do dneva živeje, da v nemškem Gradcu nima nikdo srca za njega in njegove potrebe. Šolska mladina v Gotovljah priredi v nedeljo dne 10. aprila v tamošnji šoli ob pol 4. uri otroško gledališko predstavo. Predstavlja se »Rdeča kapica«. Domačini in sosedi so vljudno vabljeni. a Dijanu, kopališka registr. zadruga na Bregu pri Celju, ima svoj občui zbor dne 18. aprila t. 1. ob 5. uri zvečer v sejni dvorani celjske Posojilnice v ,.Narodnem domu'. Dnevni red je sledeči: 1. Sprejemanje novih udov. Deleži so po 2 K in po 20 K. 2 Računski sklep za leto 1909. 3. Volitev novega aačelstva, namreč načelnika in štirih udov, potem volitev računskega pregledovalca iu njegovega namestnika. 4. Slučajnosti. Zaradi velike važnosti slovenskega kopališča za Celje, se vabijo Sloveuci k vstopu v /.adrugo. Oglase sprejema tačasni načelnik notar Baš. a Ljubeznjiv soprog. Neki mizar v Gaberju pri Celju je v pijanosti tako pretepel svojo ženo, da se je pod oknom svojega stanovanja zgradila in jo je začela metati božjast. Ženo so morali spraviti v posteljo in ker niso poklicali nobenega zdravnika, so ljudje raznesli novico, da je žtua ubita. Sodna komisija, ki je prispela na lice mesta, je dognala, da jej je moževo surovo ravnanje res zadalo eno težko poškodbo in tako je bilo potrebno, moža naznaniti. To dela alkohol! a Iz St. Jurja ob Juž. žel. Franc Pevec ja nabral za Zvezo slovenske napredne mladine v veseli družbi pri g. prof. Kristanu 4 K. Št. Jurski napredni naborniki so nabrali v družbi za šentjurskega ,.Sokola"' K 1120, za Zvezo slovenske napredne mladine je nabral Franc Ferlež 7 K, za šentjursko Knjižnico K 2'20. Hvala lepa vsem. Živeli krepki napredni fantje! a V Šmarju ni običajno na velikonočno soboto večer zažigati kresov. Nekdo, ki se je ue-davnotega od drugod priselil sem, kuri že drugo leto tak kres tik nad trgom. Nihče nima ničesar proti temu; samo toliko smemo zahtevati, da se kres zažge, dokler je še prebivalstvo na nogah. Po deseti uri ponoči je zažiganje kakega kresa in plašenje prebivalstva vsled nenadnega razsvetljenja brezobzirnost. a Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala Micika Jarnovičeva iz Dramelj 1935 rabljenih znamk. Živila vrla rodoljubkinja! a Dramlje. Občoi zbor Ciril - Metodove podružnice za Dramlje se vrši v nedeljo, dne 10. aprila ob 3. uri popoldne. Na zborovanju govori v imenu Družbe sv. Cirila in Metoda g. potov, učitelj J. Prekoršek. Pričakujemo, da bo udeležba veličastna kakor je bila lani ob ustanovitvi, naj ne bo nikogar, ki se imenuje zavednega Slovenca ali Slo,veuko, da bi ostal doma. Vsi na shod! a Občni zbor slovenjgraške Ciril-Metodove podružnice se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. v restavraciji g. Kaca v Šmartnem pri Slov. Gradcu ob veliki udeležbi. Predsednik g. nadučitelj Šalamun je podal poročilo v delovanju podružnice v preteklem letu ter v navdušenih besedah razlagal navzočim naloge, ki jih vrši ta prekoristua družba. G. potovalni učitelj J. Prekoršek je govoril o važnosti narodnoobrambnega dela in pomena narodne izobrazbe. Pohvalno je omenjal tudi veselo dejstvo, da je slovenjgraška podružnica zopet storila korak naprej, saj izkazuje lep napredek v pri- meri s prejšnjim letom. — Poučnemu delu je sledila po občnem zboru prav živahna zabava, katero so nam poskrbeli naši vrli pevci, šaljiva tombola pa je marsikomu delala lepe upe, drugim zopet prinesla lepe dobitke. Želimo, da nam slo-venjegrašk.a C.-M. podružnica tekom letošnjega poletja pripravi več narodnih slavnostij v Slov. Gradcu in okolici. a Na postaji v Vuzenici službuje že nekaj časa zagrižen nemško-nacijonalni uradnik Jellinek. ki misli, da mora neznanje slov. jezika in radi tega tudi svojo službeno nesposobnost za slovenske kraje kazati slovenskim strankam s tem, da jim zaničljivo zabrusi v obraz: ich versteh die Sprache nicht! Opozarjamo na tega gospoda slovenske stranke in pričakujemo od njih tudi doslednosti! Napad na hrastniške Slovence. V nedeljo se je vračalo iz Radeč pet hrastniških Slovencev. Turnarji, ki so jih videli odhajati, so jih pričakovali (ali na povelje Stadlbauerja ali Kilarja mL?) na postaji že ob pol 8.uri; ker jih takratni bilo, še ob pol 11. uri. Pozdravili so izstopivše narodnjake z divjim tuljenjem, na kar našinci seveda ni.^o reagirali in so se napotili proti domu. Nem-škuiarska druhal. broječa od 20—30 podivjanih fabriških in glažarskih mladičev jih je zasledovala nad I km daieč in celo pot je kot toča letelo na Slovence debelo kamenje. Da so si rešili življenje, se imajo zahvaliti slučaju, da je imel eden seboj revolver. 5 strelov je zadržalo lopove v daljavi, da kamenje ni s preveliko močjo padalo na na-padance.. Zadeti so bili vsi po večkrat, starosta hrastn. Sokola je bil kakor kaže zdravniško spričevalo, na nogi lahko telesno poškodovan. Z vso odločnostjo poživljamo orožništvo in državno pravdništvo, da izsledi lopove ter jih občutno kaznuje. Pričakujemo, da bo z isto doslednostjo, kot je že tolikrat nastopalo proti vsakokrat po krivici obdolženim Slovencem, nastopalo tudi proti .nemškim" tolovajem, ki si danes dovoljujejo pod patronanco Leillerja, Burgerja in Wiltscbnigga največja hudodelstva. Apeliramo pa tudi na si. trboveljsko občino, da končno že vendar enkrat napravi red m vzame v zaščito občane domačine pred nasilstvi nemških pritepencev. Zahtevamo, da se županstvo pritoži na c, kr. okr. glavarstvo zahtevamo dalje, da energično intervenira pri premog, družbi na Dunaju radi Leillerja, tega propagatorja Sudmarkinega in naprosi naše poslance v imenu občanov na pomoč. Hrastniški Slovenci se morajo rešiti iz obupnega položaja. Skrivnostna tatvina. Ne velikonočni pondeljek med 12. in 1. uro po dnevu je nekdo ukradel v stanovanju zasebnice Marije Werth v Vrtni ulici v Mariboru železno kaseto s 30.000 kronami v knjigah in 190 kronami v denarju. Osumili in zaprli so huzarja J. Drenovskega, ki je za slugo pri vojaškemu nadzdravniku dr. Karlu Visy. Sedaj je pa dobil dr. Visy brezimno dopisnico in poročilo, da je zaprti Drenovsky nedolžen, ker je neznani pisec vse pokradel. Nadalje je še sporočil v madjarskem jeziku, da je kaseta skrita v drvarnici v kleti. Tat je tudi zagrozil, da naj Drenovskega takoj izpustijo, ker sicer mu zna nekoč po noči še slabo iti. Šli so iskat in so res našli vse med drvi, le onih 190 kron gotovega denarja je manjkalo. Uvedena preiskava bode že spravila jasnost v zadevo. a Iz deželne službo. Deželni odbor je podelil deželnemu tajniku dr. Eduardu Krodemanschu naslov deželnega svetnika in deželnemu komisarju Schullerju naslov deželnega tajnika. a Od Sv. Bolfenka pri Središču. Naš dobro-znani g. župuik Ivan Zadravec je dne 1. aprila 1.1. moral napraviti izlet k ormoški sodniji. Tožil ga je g. Ciril Zabavnik, posestnik v Vodrancih, kateri je dal svojega sinčka krstiti na ime Vladiboja. Župniku se je to lepo narodno ime zdelo tako čudno, da je baje z enakim imenom hotel imenovati eno goveje živinče v svojem hlevu. Pravil je seveda to mnogim strankam tako, da je bil oče Vladiboja prisiljen, zaradi žaljenja časti župnika tožiti. Sodnik je župniku za njegove nepremišljene žaljive besede naložil 80 kron denarne kazni, razven teh pa še tožbene stroške. Želimo konečno, naj bi g. župniku misijon, katerega je za nas naročil, tudi njemu samemu pokazal pot k resničnemu poboljšanju. To mu iz vsega srca želijo bolfenski naprednjaki. a Iz Korene. Za obč. predstojnika je bil 26. sušca 1910 izvoljen g. Franc Šabeder, občinska svetovalca pa sta I. Martin Teršavec, II. Janez Šifko. Zvezna trgovina v ,Celju opozarja vse posestnike vinogradov, da blagovolijo že sedaj naznaniti, koliko bodo rabili gnmitrakov za vezanje trt, da bo mogoče pravočasno poskrbeti dobro in sveže blago. Dobivajo se v petih različnih kvalitetah, katere se proti takojšni vrnitvi pošiljajo na zahtevo na ogled. 195-1 a Uradni dan pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se vrši v četrtek, dne 14. aprila. a Izvoz svinj iz brežiškega političnega okraja na Hrvaško in Slavonsko je prepovedan. a Politično društvo „Sloga" v Ormožu sklicuje svoj redni občni zbor na petek, dne 8. aprila 1910 popoldne ob 2. uri v prostorih Čitalnice v Ormožu. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. a Telefonska zveza Spielfeld - Ljutomer. Dne 4. aprila se je vršila v Ljutomeru seja. pri kateri se je razpravljalo o stroških, ki bi jih povzročila ureditev telefonske zveze Spielfeld-Ljutomer. Interesenti bi morali prispevati 30 odstotkov in sicer 12.000 kron, od katerih bi odpadlo na Ljutomer 2500 kron. Župan Thurn je pa dejal, da je ta vsota za Ljutomer previsoka in da bi zadostovalo tudi 2000 kron. Radgonski župan Kodolitsch je pa zagovarjal misel, da bi dal Ljutomer 2500 kron, ker bi sicer res načrt lahko pred izvedenjem padel v vodo. a Ukradeno kolo. V Slovenski Bistrici je nekdo ukradel v hotelu ,.Austria" dostavitelju V. Jagriču kolo prostega teka s številko 16.414. Jagrič si ga ceni na 160 kron. a Na mariborsko kadetno šolo pride poleti za poveljnika podpolkovnik Adalbert vitez Spanyik, bivši cesarjev pribočnik. a Natioualer Handlungsgehilfenverband v Mariboru je imel 3. aprila v Mariboru pri Gam-brinu pošteno »althergebracht" germansko knajpo, pri kateri so se kot pivci in pevci po poročilu „M. Z." odlikovali sledeči Nemci. Mi jih imenujemo vse brez izjeme, da vidijo ljudje, kaj je pri nas vse lahko Nemec: Kohler, Krek, Fecht, Ossoi-nig, Oswatitsch, Schaupp, Vicowsky, Unterhofler, Serbec, Storr in Rabi. „Marb. Zeit." se veseli te ,.wackere deutschnationale Jungmannschaft". — Skromni ljudje! a Nemško učiteljstvo na Spod. Štajerskem je tudi tako čisto nemške pasme, kakor trgovstvo, kar navajamo drugje. Pri prvem okrajnem posvetovanju bodo imeli glavno besedo ti-le gospodje: Stering, Praschak, Zmereschek, Wernitznigg, Her-naus, Wretzl in Waldhans. Imenujemo vse zapored, da vsakdo vidi, da se tudi Nemci mešajo med nemškutarje. a Nesreča z bencinom. Minole sobote je imela delavka Ana Blasenegger v jeklarni v Ju-denburgu opravka z bencinom, ki se je po neprevidnosti nekega fanta vnel. Blasenegger je bila takoj cela v ognju in se je po vsem telesu hudo opekla. Ko bi jej ne bil inženir Ressel, ki se je sam ožgal, strgal obleke s telesa, bi bila gotovo zgorela. Reva leži v bolnišnici. Druge slov. dežele. a Strossmayerjev naslednik. „Obzor" poroča, da je nova hrvatska vlada že poslala na Dunaj predlog, naj se imenuje za djakovskega škofa pomožnega škofa dr. Krapca. Dr. Krapac je madžaron in je naravno, da se je vsa hrvatska javnost odločno izrekla proti tej nameri. a Na izrednem občnem zboru pol. društva »Edinost" v Trstu je bil izvoljen za predsednika dr. Jos. Wilfan. v V Črni pri Prevaljah se je osnoval po možni odbor, ki nabira darove za tamošnje po-gorelce. Škoda vsled požarja je cenjena na 400 tisoč kron. zavarovalnina pa znaša komaj 200.000 kron. Darovi se naj pošiljajo na »pomožni odbor v Črni pri Prevaljah, Koroško". v „Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani" je izvolilo v odbor tudi znanega učenjaka dr. Mantuanija, ki je želve spoznal za — krščanske glave. Prepustilo se mu je tudi vodstvo škofovega muzeja. Tako bo imel še večkrat priliko se postaviti s svojim strokovnjaštvom! v 38 miljonov kron so prekoračile vloge pri mestni hranilnici v Ljubljani..Nemška »kranjska šparkasa" ima vkljub podpori duhovščine in kle rikalne stranke samo še za 10 miljonov kron več vlog. v S spomladanske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se je prodala v soboto skupina »Težaki" kiparja I. Zajca. v S pestjo v cerkev tirati bodo začeli vernike duhovniki. Tako -je 28. marca v Gorjah ua Kranjskem pater in superior jezuitskega reda Janez Kuastelj nda.il s pestjo za tilnik mladeniča, ki je baš prišel od nyiše in bil zunaj v cerkve v razgovoru. Udaril ga je, ker faut ni reagiral na njegove pozive, uaj pojde v cerkev. v I. zlet Primorske Sokolske župe se vrši 26. junija t. 1. v Velikanski požar je izbruhnil v noči od nedelje na pondeljek v Medvodah pri Ljubljani. — Gorela je papirna tovarna. Pondeljkova poročila pravijo, da je ves del tovarne onsiran savskega mosta proti Pirničam, 5 objektov, zgorel. Vsa masa papirja (krog 20 vagonov), vsi stroji in vse, kar je v tem dolu tovarne, je postalo žrtev plamena. Ponesrečile so se 4 osebe. Ogenj je izbruhnil baje v traktu, kjer je dvigalo. Požar se je omejil sam;> na tovarno, škoda se ceni na mi-Ijon kron. — Včerajšnja poročila o tem požarju pa pravijo: Družba Leykam ima v Medvodah tri papirnice: na Goričanah. Medvodah in na Vrju. Medvoško in vrjansko loči Sava. ki napravlja baš tu krasen slap in eno najlepših točk ljubljanske okolice. Zgorela je papirnica na Vrju in sicer popolnoma. Zgorelo je krog 25 vagonov papirja. Škode je dva in pol do 3 miljone kron. Krog 200 delavcev in delavk je brez dela. Vrjanska papirnica je zgorela enkrat že tudi pred 30 leti. v Za ustanovitev slov. socialističnega dnevnika ima izvršiti predpriprave »delavska tiskovna družba v Ljuhljani". v Delavski kolek za Štajersko, Kranjsko in Koroško založi socijalno demokratična stranka v Ljubljani. v Umor na Beguujščici. Razprava proti lovcu Eisenpassu se je v soboto koučala. kakor je bilo pričakovati na podlagi obtožnice, ki je bila bolj zagovor: Eisenpass je bil obsojen zaradi nepazljivosti pri streljanju na 14 dni zapora. Po svetu. a Radi opija. V pokrajini Sbansi je prišlo do boja med vojaki in posestniki makovih plantaž, v katerem je ostalo 60 oseb mrtvih iu mnogo ranjenih. Do boja je prišlo, ker je bila vlada prepovedala tamošnjim prebivalcem saditi mak za dobivanje opija, posestniki pa se niso brigali za prepoved. a Sneg na Fra/icozkem. V Toulonu in okolici že sneži dva dni neprenehoma. Vse telefonske zveze so prekinjene. Vsi vlaki imajo velike zamude. v Občutna zima in snežni metež traja v Galiciji že cel teden. Tako pride, če je pravi zimski čas lep. V hrvatskem saboru se je odigral v seji mi-nolega petka sledeči prizor: Govori frankovec župnik Jemeršič o vsem mogočem, med drugim tudi o veri. Jemeršič pravi, da se vera ne sme napadati. Radič: Napadati se sme vse, samo pametno. Jemeršič : Vera se ne sme blatiti. Radič: Popje sami je ne smejo blatiti. Zakaj to pripovedujemc? I no, ker slovenski klerikalci hvalijo Radiča, svojega zaveznika, kot vzor katoliškega moža. Etna še bljuje neizpremenjeno močno. Potok lave z Monte Nocilla. teče s srednjo hitrostjo 6 metrov na uro, dočim se oni pri Lisi zelo neznatno pomika. Prebivalstvo je mirno. v 150 vojakov utonilo. Minolega ponedeljka je imelo 600 mož nekega angleškega polka velike vaje krog Pietermaritzburga v Južni Afriki. Ravno v trenotkn, ko se korakali preko neke reke, je pridrla neznanska voda, ki jih je 150 pogoltnila. — Deževje je povzročilo, da je reka nenadoma narasla. v Deček v samostanu. Inomoška javnost se bavi zadnji čas z nekim 15 let starim dečkom, ki so ga vtaknili v francoskem delu Švice v neki samostan, kjer so ga proti volji starišev vzgajali. V daljšem obsevanju je jezuit Mathiowitz fanta popolnoma zmešal in to do take mere, da je deček mislil postati misijonar. Pred nekoliko dnevi je šel deček na izlet, a vrnil se ni več. Stariši so dobili pismo, da se naj ne žalosti jo in skrbijo za njim, ker je pri gospodu, kateremu leži na srcu njegova bodočnost. Obupana mati je šla k Mathiowitzu in ta jej je pjvedal, da je njen sinko v nekem bližnjem samostanu, kjer bi pa bil in kaj je z njim, o tem pa ni hotel govoriti. Najnovejša brzojavna in lelefonična poročila. STAVKA V TRBOVLJAH. Trbovlje, 6. aprila. Tu je danes zjutraj izbruhnila rudarska stavka, ker je družba odklonila zahteve rudarjev po zvišanju plač. ceski narodni socijalci proti klofaCu. Praga, 6. aprala. K odstopu celega izvrševaine-ga odbora češke narodnosocijalne stranke poroča »Pravo iidu«: V izvrševalnem odboru je vladala že dalje časa nevolja proti drž. posl. Klofaču, ki se je sedaj javno izrazila z odstopom vseh odbornikov. Klofač tudi ni bil več izvoljen v strankin izvrševalni odbor. PODRUŽNICA POŠTNE HRANILNICE V PRAGI. Praga, 6. aprila. Mestni svet je sklenil naprositi trgovsko ministerstvo, naj ustanovi v Pragi podružnico poštne hranilnice. Naprosil je objednem vse češke poslance za intervencijo. MILJONSKA PONEVERJENJA RUSKEGA NADŠKOFA. Petrograd, 6. aprila. Tu vzbuja velikansko senzacijo vest, da je odstavljen načelnik samostana Aleksandra Nevskega nadškof Ambrozij, ker je poneveril nad 6 miljonov kron. CESAR VILJEM V ITALIJI. Berolin, 6. aprila. »Corriere de la serra« poroča, da namerava cesar Viljem priti v spomladi 1. 1911 v Italijo. V Rimu se hoče udeležiti odkritja spomenika Viktorju Emanuelu, v Turinu pa obiskati mednarodno razstavo. JAPONSKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE V PETROGRADU. Petrograd, 6. aprila. Vzdržuje se trdovratno vest, da namerava priti japonski minister za zunanje zadeve, Komura, prihodnje tedne v Charbin in od ondod v važni misiji v Petrograd. ODSTOP FRANCOSKEGA VOJNEGA MINISTRA. Pariz, 6. aprila. Zaradi napadov, da posveča premalo pozornosti vojnemu zrakoplovstvu, namerava odstopiti francoski vojni minister Brun. Govori se, da se ministerski predsednik Briand ne bode odstopu protivil. TOŽBA PROTI ČEŠKI DEŽELI. Liberci, 6. aprila. Mestni odbor je sklenil tožiti deželo, ker ni izplačal 70 tisoč kron za regulacijo reke Nise, katere bi že morala plačati 31. dec. pro-šlega leta. RUSKI REKRUTNI KONTINGENT. Petrograd, 6. aprila. Komisija za državno bram-bo v ruski dumi je sprejela vladno predlogo, ki določa ruski rekrutni kontingent na 456. 535 mož. STAVKA POMORŠČAKOV. Marzelj, 6. aprila. Ko je hotela odpluti tovorna ladija »Moise« v Tunis, ni hotel del mornarjev na povelje kapitana Cherona iti na krov. Štiri so zaprli Tržne cene. 5. aprila. D n n a j: Žitna borza. Iz vseh merodajnih zunanjih trgov so došla medla poročila, tako da sta se oves in koruza pocenila. Prometa ni bilo posebnega. Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 158 do 160 v. mlade težke 165 do 168 vin., mlade, srednje 165 do 168 v, mlade, lahke 171—173 vin. Zaloga 28.667 komadov. Prignano 262 komadov, odgnauo 268. Ostalo torej 28.668 komadov. Tendenca mirna. Budimpešta. Pšenica za april K 13 55 pšenica za maj K 1341, pšenica za oktober K 1112, rž za april 8'66, rž za oktober K 8 49, oves za april 7'25, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 6 06, koruza za julij K 6'23, ogrščica za avgust K 13 80. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca medla, promet 6000 q, pšenica v efektivu za 15 vin. cenejša, ostalo slabše, termini medli. Vreme se jasni. S1 a d k o r. T rs t. — Centrifueal Pilčs prompt K 40do K 4l1/2 za dobavo 407/8 do 42. Tendenca trdna. Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 34 15, nova kampanja kron 2715. — Tendenca mirna. Vreme: lepo. Budimpešta: mast svinjska K 192'—namizna slanina 165'—. Dunaj. Goveji sejm: Na sejm prignano 3371 komadov med njimi 534 glav suhe živine. Plačevalo se je za stot žive teže: prima ogrski pitani voli 74—80 K, gališki 80—86 K, nemški 88—96 K. Tendenca medla. Listnica uredništva. Slov. Bistrica: Že imamo jedno poročilo. — Iskrena hvala in pozdrav! \ Edini narodni klepar v Celita Anton Jošt Savinska ulica št. 4 prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela ln popravila ter se slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje priporoča v mnogo. brojna naročila. 159 7-4 Prodajalka vešča trgovine mešanega blaga se sprejme. Ivan Sla vin ec, Šmartno pri Litiji. 227 3-2 Nikdar yeč ne menjam mila. odkar uporabljam Borgmaniiovo Steckenpferd ■ lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. t Tešinju na Labi, da to milo. ki edino najbolj uCinknje vsa mediciualna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko i a nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfnmerijah. 120 40-7 ■ ■.i . ...■ ^ . ....... ^ ■ . ■ .. ■ ■ ■ ,- —rf-1.1—r----*—_!*■ |'J*LT||' -i—J-JVU^LT T Svetovnoznani papir za svalčice in stročnice, znamka ..Abadie", »Ottoman", - „fiing" itd. dobi se pri tvrdki - Gorlčar & Leskovšek v Celju trgovina s papirjem ln pisalnim orodjem. Na debelo ln drobno. Na debelo ln drobno. 177 88-8 R. D1EHL, žpjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i.. domaČega konjaka. i 'jtmmma -a postne hran. račnn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine — = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. Telefon it. 48. .LASTNI DOM1 registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 o o o Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure ©©© dopoldne. ®0® 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih S K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na ra