—    70    —
Zgodovinski pomenki.
GENIO.   ANIGEMIO.
CVLTORES. EIVS.
V. S. L. M.
Cele v ^ospodski ulici Nr. 13. Ra^zlo^il Davorin Terstenjak, (Iz spisa: >/Kdo so bili Noricani in Panonci. Kelti ali Slovenci ?<f) Kadar popotnik v lepo savinako dolino pride, najde staroslavno Celejo. Kamor se v tem prijetDem me^itu le o;2:leda, povsod zadene na ostanke rimskih spomenikov. V prijazni Savinski dolini še vsako leto plužno črtalo izrova nove zaklade, in prijatelji starinoslovstva pribe-žijo od vsih strani sveta in kopajo in umivajo izrovane kamne v nepopi^ljivi radosti, da se je kaj najšlo, kar na večnega me^ta; nepremenljivo slavo opomeni. Slovenec izorje te ostanke in je pisano ;s:leda , in ne ve, da so roke njeg:ovih predstarišev je postavljale, da je to sad in plod slovenskega duha.    Ker  se  na   njih la-
tinske cerke najdejo in imena na ^as" in „iu8", ter mi-0li, da ni je dru^ači,  kakor vse to je rimsko.
O obos:i Slovenec, kteri nepozuaš vec lastnih svojih imen! Ti bereš jezerokrat na rimskih spomenikih ime BELLICIVS *), in si teres glavo, kar da pomeni in ne spoznaš, da je pa^anski očak svojeg^a ljubeg:a otroka po bo^a belima, bogu luči in svetlobe imenoval Bellecitts — Belca Belka. Ker ne izhaja na ič, ek, ali ak, ter misliš, da je latinsko, ali pa v svojej sle-posti daš veljati, kar ti ptuji učeni povedajo, da so Imena kcitiskih obiteljev, Celjani hodijo mimo teh častitljivih spomenikov, berejo Uxori MARICCAE ^j et fili« MARVLLAE ^) pa ne spoznajo svojih Maričk, svojih Marul. Scer so te imena ne nastale po prečisti Di-vici Marii, ali sIoven^<ka mati je enkrat imenovala svojo milo hčerko po Babi Mar i ^3, ktera je v staroslovenskem bogočastju bila častena kot mati Bogov, kot roditeljca in rednica sveta, slična indički BhavaDy Maji, iz katere je Baba Miira nastala. Celjan hodi mimo svojih kamnov in bere jezerokrat ime Ursinus, Ursella ^3, tudi Medulla, pa ne ve, da je ime Ursinus in Ursella latinski presta-vek imena Medo, Medol, Medved, pod kateroj avataro ^) so stari Slovenci Boga Bramata v celjski okolici častili. Koliko imen Avitus ^) se ne najde na celjskih kamnih, ali nobeden Slovenec ne premisli, da Avitus ni druga, kakor barbarsko prestavljenje imena slovenskega Tiei-nus ^), ktero na koroških kamnih tolikokrat najdemo, in ktero ime je obljubleno bilo pri starih Slovencih zavoljo tiča Wisnutovega Gharuda ^J, njegovega neločljivega spremljevavca, kteremu u čast je zadnji mesec leta (^po zdajnem številu^ posvečen bil in še zdaj staro sau-»kritsko ime Gruden nosi. Pa proč s to tožbo. Ni si kriv moj dragi rojak svoje nevednosti, nikdo ni te je podučil u veri in dogodivščini tvojih predstarsev, in kar se je tebi reklo, to je bilo nečastno in večidel laž-Ijivo. Resnica zadnjič le obvelja in vresničile se bodo besede narodoljubivega in resničnega Herderja: „auch ihr so tief versunkene, einst fleissige und gliickliche Vol-ker (^slavonski naimre) werdet eure alten Feste des ru-higea Fleisses und Handels vrieder feiern" ^®). Pa zdaj ee čemo razlaganja našega napisa lotiti. ^^Etvvas Nabereš und Bestimmteres dariiber Qo pred stoječim napisu) zu sagen, ist nicht mo-irlich, denn dieser Genius Anigemios stehet hier einzig, piše Muchar *^) v svoji dogodivščini štajerski. Muchar, kteri je bil profesor kla-eičke filologie in potem takem mythologio grčko in latinsko dobro poznal, ne ve sveta, v kakšno bogočastje da taj Genius Anigemius spads. Latinski jt5 tedaj ne, in koliko sem sam podučen v bogoslovju starih narodov, taksnega Genia nikjer ne najdem, razun u slovenski my(hologii. Čudno se mi zdi, da Muchar, ni očitno rekel , to je kakšni keltiški bog. Njegov priverženik in bojovnik Keltizma g. fajmošter Rikard Knabl i'^) je prederzniši, on z unim znanim ^.sic volo sic jubeo'* vse keltizira, celo reka Savina J3 dobila od Keltov ime, in ne je slovenska za tega voljo, ker se San veli, Slovenec pa ji Savina pravi. On najde v keltiškem jeziku, kterega ostankov je pri moji duši sila malo, neksno be-eedo San , kar se pravi ^^zdrav", in misli, da je ime zatesra voljo dobil, ker mimo ozdravivnih Laških toplic teče!!! O ti uboga Savina tako si bila od svojega izvira v Sačavi do Laških toplic brez imena!   Scer   zad-
*) Muhar Gesch. der Steierra. I. B. pag. 352. — '^) Idem pag. 364. — ^) Idem pag. 364. — ') Dr. Hanuš VVissen-schaft des slav. Myth. pag. Il8. — ^) Muchar Gesch. d. St. I. pag. 353. — ^) Vollmer Myth. Lex. pag. 641. Wiese Indien II. 352, Kollar Slav. Bohyn. 334. — '^) Muchar Gesch. der Steierra. I. 387. — ^) Eichhorns Beitrage I. 43. — ») Majer Myth. Lex. pag. 173. — "O) Herderidoen zur Phil. der Gesch. IV. pag. 36. — »') Muchar Gesch. der Steierm. I. 353. 354. — '^) Sohriften des histor. Ver-eins itt Steierm. IL Heft pag. 4. J, u. so fort.
njič naš starinoslovec vidi, da bi se mu znalo tako ter-denje podreti, in prosi naj čitatelji njegovo mnenje le za samo konjekturo dajo veljati, ali znamenito zmiraj ostane , kako se pri nas starine izprašujejo in s kakimi stebri se branitelji keltizma trudijo ga podpirati. Tudi mi smo v keltiških slovnikih iskali besede „8an'^ ali do-zdaj ni še najsli. Ako je g. odbornika štajarskega hi-Btoričkega družtva slovenska beseda Savina motila, bi vendar premisliti znal , da se v slavjanski zemlji tudi reka San (v Galicii) najde, kjer nikdar nije nobena kel-tiška noga hodila, kakor ni v Stajeru , razun ako je rimska vlada vojake galičke sem v posadko pošiljala, ali pa, ako so stari Kelti bili tako potaželjni turisti, kakor zdajni prebivavci stare Galie. (Konec   sledi.)
—  71   —
Zgodovinski pomenu.
Ra%lokil Davorin Terstenjak. (Konec") Muhar *) navodi v svoji dogodivščini Štajarske iz Muratorita božanstvo „Jariboi". Beseda „Jar", „Jaro" pomeni v slovenskem jeziku toliko kot: zmlad-letje, sprotletje, mladoletje, zato jaro žito, jari ječmen se veli tisto žito , ktero se je v zmladletku sejalo. V Sanskritu se veli jaran, jarni, letošnji 2). V pomena ?,leto, annus" je beseda jar se tudi pri starih Slovencih rabila, ker po učenem jezikoslovcu in historiku Wace-radu 3) so stari Slavjani leto z zmladoletjem začeli, to-raj se še velikonočni čas, kteri v sprotletje pade, pri štajerskih Slovencih tudi „Ietniceu veli. Saxo Gramma-ticus 4) in pisatelji imenitnosti škofov Bamberških 5) rečejo: da je Svatovit severno -slavenski bog solnca in svetlobe imel priime Jarovit (der Sommergott). Kakor Indianci, tako so tudi stari Slovenci začetek novega leta vedelo posvečevali in stavljenje maj še opomeni dnešnji den na stari praznik 6J. Beseda Jar je tedaj ni samo filologička, temoč tudi, kakor smo gorividili, historička in mitologieka. Ravno tako beseda „bola, derSchmerz; boleti, schmerzen, krauk sein, in bol-ezen, Krankheit, je čistoslovenska. Ker pa je nasledek bolesti: zdihova-nje, stokanje; latinsko: gemo; gemere, gemui, tako je> Anigemius ni druga kakor prestavljeni Jaribol, duh varh proti bolezni u jarem-u zmladletju. Da je Cele ni zdravo mesto in da posebno u zmladletku in poletu, ker Savina iz svojega rečišča rada stopi, pogosto merz-lica vlada, je verojetno, da je Jaribol bil časten kot varh (Genius) pred sprotletno boleznijo 7). Meni zdaj še ostane dokazati, da so stari Slavjani duhe, varne proti boleznim častili. Mesto mene dam govoriti nar bolje izverstnega slovanskoga mitologa dr. Hanuš-a : 5?Es war dem Slaven nicht genug die ganze Natur zu bele-ben, und iiberall theils Symbole, theils wirkliche Natur-geister zu sehen , seine Fantasie erschuf sich selbst ei-gene Gebilde, indem er seine phvsischen Zustande, zum Beispiel Krankheiten, personifizirte, und diese Personi-ficationen daon um sich leben und vvirken liess. Diese Pcrsonificationen gehen im Fortlauf ihrer Reihenfolge auf der einen Seite in die Naturgeister, auf der andern in formliche Gespenster iiber. Zu den Personificationen, vvelche in die Naturgeister ubergehen , gehoren vor al-lem jene der Krankheiten, und insbesondere die Pest-jungfrau, Powietrze, Džuma, Homen, Smertnica u. s. w." s) V7saki Slovenec pozna povesti od kuge, in ni treba mi jih sem postavljati. Posebno bogati takšnih povest so Rusini 9). Meni zdaj druzega ne ostane, kakor neverne še prepričati,  da so stari   Sloveuci  svoje  bogove   v la-
') Muchar Gesch. der Steierm. I. 409. — *) Parallele de langues de l1 Europe et de 1' Inde comparees entre elles et a langue Sanscrite par F. G. Eichhoff pag. 239- — 3) Wacerad pri Hanušu pag. 268. — *) Sax. Gramm. XIV. pag. 321. — 6) Scriptores rerum episc. Bamberg. Frank-furt 1718 pag. 595. — 6) v. Hammer Wiener Jahrb. der Literatur 1818 III. pag. 152- Dr. Hanuš 1. c. 191. — 7) Da je ime Jar indoslavensko in staro staro pričajo historička imena Jaromir Jaroslav (v. Sternberg), dalje toliko imen slovenskih obitelj Jaric, Jarnevič, Jarin, Jarko itd.
—  8) Dr. Hanuš Wiss.   der slav. Mitih. pag. 321 u. 322.
—   9) Woycicki Klechdy pag. 51 etc.
—   74   —
tinsko prestavljali (ali sami radi, ali pa po sili)   in za dokaz jim samo sem postavimo en rimsk napis: C. GAVILIVS. PECVLIARIS. V. F, ŠIBI.  ET  IVLIAE TERTVLLAE
H. M. H. N. S.
(Gruter pag. 787 nro. 1. In urbe S. Andreae in valle Lavantina). Takaj vidimo slovenskega Ga vila (od staroslo venske besede „gava, novoslovensko „gova, pecas, das Rind, odtodar gav-edina, das Rindfleisch, in gav-edo ali no-voslov. govedo, govedina, pa tudi gav in gavedina se čaje v ustih naroda Slovenskega, posebno na Pohorju) v latinskega Peculiaris prestavljenega. Da je končavka il lastna slov. imenam nas uči skušnja. Cehi imajo Sušil, Viskočil, Budil, mi na Štajeri okoli Šavnice, kjer l kot a na koncu izgovarjamo: Sušia, Budia, Kosia itd. Jaz mislim, da Keltomani morajo pri tem edinem kamnu obmolkniti, iu spoznati, da je Norikum in Panonia stara domovina Slovencev in da so že o času Rimljanov tukaj stanovali, ne pa v 6. ali 7. stoletju po Kristusovem rojstvu v te pokrajine prišli. Tudi odzdaj naj nobeden več ne govori od samo rimskih starin in rimskih spomenikov v Noriku in Panonii, temoč naj pravično pridavek ;,»!ovenski" pristavi.
—   75   —