Januš Golec:3 Propast in dvig. Ljudska povest. V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«. Grga jc že bil vcčkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba. Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če. se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glašen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti. Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže dcvojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju. Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega. Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu jc zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko. Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere jc pri' krila prcd možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekoT in še najmanj pa od ženske strani. Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — •iniiogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. N^kaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega. Vinko se nlti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brcz najmanjšega pomisleka ter ugovora. Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova bareintija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka? Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da jc imela le solze brez *— besed. Odlašala je z nad vs& mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja. P6 sklcnjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest. Na povrafu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko. Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pametcn in prismojen, rcsen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov živIjenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vsgeno, kedaj je bil z robo na cilju. Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj. Johan je imel buctae oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je 7nal nstvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrirn znancem le koristila in nikoli škodovala! Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zamcril, čctudi ni znal kcdaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je o^ibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo. Rojen j«i bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se j'e potikal in zadrževal mcd S!ovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postavc, katcri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd. Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da sc je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi. Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili "voičas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s prehrano in nočiščem kje na senu ali v listnjaku. Prihajači so biii dobrcdošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom. S par ~iavki le nanizano opisani prihajač je sre čal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predratnil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komai kupljene posesti. Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu ^aupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in V>aharija. Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcc _i in izrekel za Vinka zMonetno svarilo: >Dečko, čuvaj se Pasariča '¦» Stenjevcal« Po teh besedah ',"¦¦ dedec od'-rzel naprei 1 ^ez nadaljnjega pojasniia, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič dcveta briga. Pred trenuti- presrečnega Lapuha so po sem ^medle Johanove bescdc. Minula ga je vsa ¦"pdost v trdnem pjeprioanju, da je *'?jdak nckaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če nc bo čuječe aa strr"' prea bližajočo se tcr zaenkrat nevl-lno nevarnostjo. Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako sc fe osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinkc. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov. Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se jc nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi. mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje m zakaj je izostal kar par dni. Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pobvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo šc videli.« Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena! Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvoiitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki nc more biti nič posebnega in jc tudi njej najnovejša očetova izjava uganka. Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz. Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele. Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je miinarila kmalu od glavne ccste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokier je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dnbre mletve (Dalje sledi.)