Kakovostna starost, let. 26, št. 1, 2023, (56-66) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka 

Dawn C. Carr (2022). From the The third Age to Resilient Aging: The story of a Mid-Career Social Gerontologist, V: https://iagg2022congresslive.com/ auditorio/1?id=7 
POMEN PROSTOVOLJSTVA V TRETJEM ŽIVLJENSKEM OBDOBJU 
Na 22. svetovnem kongresu gerontolo­gije in geriatrije, ki je potekal med 12. in 
16. junijem 2022 v Buenos Airesu – tokrat virtualno, vsako leto podelijo nagrade namenjene prepoznavanju in spodbuja­nju kvalitetnega raziskovanja na podrocju staranja (Busse research award). Letos so podelili dve nagradi, eno s podrocja bio-medicinskih znanosti in eno s podrocja socialno vedenjskih znanosti. 
Letošnja nagrajenka s podrocja vedenj­skih znanosti je Dawn C. Carr, socialna gerontologinja in izredna profesorica soci­ologije na Floridski državni univerzi. Njene raziskave se osredotocajo na razumevanje dejavnikov, ki krepijo sposobnosti starejših ljudi, da ostanejo zdravi in dejavni po 50. letu starosti. Na kongresu je avtorica predstavila svoje delo, ki ga je naslovila Od tretjega življenjska obdobja do odpornega staranja. 
Avtorica je zacela s prikazom stereotipa
o strukturi življenjske poti. Še do nedavne­ga so obicajni potek življenja predstavljali v treh stopnjah. Prvih 18-22 let je cas na­menjen izobraževanju, naslednjih 35-45 let je namenjenih delu in družini, nato sledi 10-15 let upokojitve in potem relativno nenadna smrt. Vecina torej razmišlja v teh treh okvirih ter morda o težkem zadnjem obdobju pred smrtjo (2-5 let). 
Resnicnost je kompleksnejša in manj enostranska. Izobraževanje je postalo vseživljenjski proces, življenjska doba se je podaljšala, s tem pa tudi dolžina upoko­jitve ter zdrave starosti. Pri 60 letih lahko clovek pricakuje povprecno še 17 zdravih let, seveda so razlike med spoloma in po državah. Pred koncem življenja je obdobje s telesnimi in duševnimi omejitvami, ki vodijo v onemoglost. 
Avtorica je opazila, da se premalo ljudi osredotoca na obdobje, ki nastopi pred onemoglostjo. Svoje zanimanje in preko raziskovanja pridobljeno znanje je prikazala v knjigi Gerontologija v tretjem življenjskem obdobju (Gerontology in the Era of the Third Age - Dawn C. Carr), v kateri obravnava teme kot so produktivne aktivnosti, odnosi, zdravo vedenje in sta­romrzništvo (ageism). Pri opisu dejavni­kov, ki spodbujajo daljše in kakovostnejše tretje življenjsko obdobje, je izpostavila socialno in produktivno udejstvovanje. Predstavila je zanimivo raziskavo, v kateri so ugotavljali, kako vkljucitev v novo vlogo prostovoljca vpliva na zmanjšanje invali­dnosti v poznejšem življenjskem obdobju. Zanimalo jo je tudi, kakšna intenziteta prostovoljstva je najbolj koristna. 
Raziskava je štiri leta spremljala tri sku-pine udeležencev (neprostovoljce, obcasne prostovoljce in redne prostovoljce) ter primerjala njihovo funkcionalno telesno zdravje pred raziskavo in po njej. Za mero so vzeli število funkcionalnih omejitev pred raziskavo in po njej. Rezultati so pokazali znatne in statisticno pomembne razlike, predvsem pa so izstopale razlike med spo­loma. S starostjo prihaja do porasta funkci­onalnih omejitev, kar se je pokazalo pri vseh treh skupinah, vendar pa je na novo zaceto udejstvovanje v prostovoljstvu nastop teh omejitev upocasnilo. Pri ženskah izstopa, da so pozitivni ucinki opazni ne glede na kolicino casa namenjenega prostovoljstvu (do 2 uri na teden, vec kot 2 uri na teden); vec ur ne daje dodatnega doprinosa. Pri moških izstopa pomembnost intenzivnosti prostovoljstva. Tisti, ki so prostovoljstvu namenili vec kot 2 uri na teden, niso samo upocasnili upad funkcionalnih sposobno­sti, ampak so ga celo ustavili. Pri obcasnih prostovoljcih je prišlo le do blagega po­zitivnega ucinka. Te razlike morda lahko pojasnimo s tem, da so ženske ob upokojitvi obicajno že tako aktivnejše od moških. 
Avtorica je omenila tudi raziskavo, ki je proucevala vdovstvo in osamljenost v povezavi s prostovoljstvom. Tudi tu se je kot kljucna korist prostovoljstva pokazalo druženje in z njim povezano zmanjševanje osamljenosti. A razlike so nastopile šele pri vsaj štirih urah prostovoljstva na teden. Tako vsaj štiri tedenske ure prostovoljstva zmanjšajo osamljenost na skoraj isto raven kot je pri porocenih parih. 
V zadnjem delu se je avtorica ustavila še ob vedno aktualnem vprašanju: Kateri dejavniki pomagajo starejšim ljudem, da se izognejo bistvenemu nazadovanju ob soocanju s stresnimi dogodki? Vecji stre­sni dogodki so v poznejšem življenjskem obdobju pogosti, vendar se ne pojavijo pri vseh dolgorocne zdravstvene posledice. Tu igra pomembno vlogo psihološka odpornost (resilience) – mera prožnega odzivanja na stresorje, ki je odvisna od lastnosti, kot so vztrajnost, prilagodljivost, obcutenje smisla, samozadostnost in eksistencialna osamljenost. Gre za težko merljivo zna-cilnost, ki še ni bila vkljucena v nobeno dolgotrajno študijo, a se je že pokazala za ucinkovitejšo kot sta optimizem ali upanje. 
Opisana raziskava je proucevala ucinek odpornosti na financne stiske starejših v casu covida-19. Tisti, ki so doživeli financ­ne stiske, so verjetneje doživeli vec simp­tomov depresije. Odpornost je vplivala na zmanjšanje depresivnih simptomov; tako so tudi tisti, ki so doživeli tri ali vec financnih stisk, a so imeli visoko izraže-no odpornost, v casu covida imeli enako število depresivnih simptomov, kakor tisti, ki sploh niso doživeli nobenih stisk. Raziskave med epidemijo covida so poka­zale upad odpornosti med starejšimi, kar pripisujejo zmanjšani socialni aktivnosti v casu izolacije. 
Ob zakljucku avtorica predstavi še po­gled v prihodnost. Pri tem se usmerja pred­vsem v prakticno gerontologijo, usmerjeno na starejšim namenjene programe ter na sooblikovanje primerne zakonodaje; to se lahko izboljša samo z raziskovanjem, katerega ekspliciten namen je oblikovanje zakonodaje, hkrati pa se neposredno na­naša na aktualna vprašanja starejših v sku­pnosti. Vse to je možno le ob sodelovanju stroke, to je tistih, ki delajo neposredno s starejšimi ljudmi, in predstavnikov zako­nodajnih teles. 
Prikazano nagrajena raziskava kaže, kako kljucen je lahko prispevek prostovolj­skega udejstvovanja h kakovostnemu sta­ranju, še posebej v obdobju aktivne zdrave starosti po upokojitvi, hkrati pa kaže tudi na pomembnost razlicnih deležnikov pri soustvarjanju starosti prijaznega okolja. 
Alen Sajtl