Leto XXV., št. 4 üprdvuiilvu LjUOllaUa fucl-Ull|CV1i olKS i. Telet do U il-23. 31-24 Inserata Jtldelek Liubliau« Putcinnev» ali- ca 5 - Telelon U 31-25. 51-26 podružnica l\ovo mesto Liublianska cesta 42 (zkliučnn «a^topstvc a iglast u Italije tr inozemstvo UPI \ MIIANC Kačuiu La LiumiaiuKt pokrjiinc pri poSino ekirvnpin zavodu Si 17 749. a jstale krajt Ita'üe Seni7io Conri Torr Post \o 11-311» PostKehuhi bai bezahl« LJubljana, sobota 6. januarja 194S Preis — Cena t- L Izhaja vsak r|an razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 tir Ur edo išt v o : Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Telefon 9t 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo Zahlreiche ©rtschaften in Lothringen und Im Eisass befreit Front zwischen Saargemünd und dem Rhein in Bewegung — Deutsche Trappen dringen in den Vogesen vor — Schlacht in den Ardenen noch gesteigert — Starker deutscher Druck im Raum von Bastogne — Schwere Kämpfe nordwestlich Ravenna — Schlacht um Budapest geht weiter — Starke sowjetische Angriffe zurückgeschlagen Ans dom Führerhauptquartier, 5. Jan. DNB Das Oberkommando dei Wehrmacht gibt bekannt: Du Sohlacht in den nördlichen Arden-nen hat sich {festem noch gesteigert. Im zusamnienjrefasstcn Feuer aller Waffen li;-fi'n sieh die erneut zum Durchbruch a'i-se> z.en den amerikanischen Divisionen schon nach geringen Anfangserfolgen wieder fest In Kaum von Bpstogne halten unsere Panzerverbände ihren starken Druck aufrecht. Fe ndüehe \njrriffe sc^eiter'en. Die Front zwischen Sanr""emiiml und dem Rhein ist in Bewesning. Trotz der Gegen an riffe der inzwischen herangeführten feindlichen Verbünde sind unsere Truppen, besonders >n den nn'eren Votresen, weiter im Vordringen. Neh^n z^'-lre'ehen Orten in Lothringen wurde die P'a't We's-Rcnb'irg im Flsass vom Feind befreit, die Lau'er nach Süden überschritten. 7S Panzer und Panzerfahrzeuge wurden tre^tem im Westen erbeutet oder vernichtet, a-eh zahlre'ehe Geschütze und Kr:egsgerät aller Art fie'en in unser«» Hand. In Mittelitaüen dauern die schweren Ah-wehrliämpfe an. Im Tian*n nördüch Faen-za behaupteten nn»ere Truppen das Feld ge?en die feindlieb"n Drrc^bmohsversu-che. Nordwes'llch Pavcnn<~ «it^hen sie in schweren Kämpfer« gegen feindliche Verbände. vorgestossene Die Schlacht um Budapest geht weiter. Die deutschen und ungarischen Ver'eidiger schlugen auch gestern starke feindliche Angriffe am Ostrand der Stadt zurück. Um einzelne Einbruchss'eilen wird noch erbittert gekämpft. Den zwischen dem Gran und Gross-Steffelsdorf angreifenden Bolschewisten blieben nennenswerte Erfolge versagt. Eine bolschewistische Kampfgruppe, die in unsere Ste'hin^en eingebroehen war, wurde im Gege- abgriff durch unsere Panzer abgeschnitten und vernichtet. Starke Verbände deutscher Schlachtflieger unterstützten auch gesern die Kämpfe des Heeres in Fnerarn rnd setz/en 18 Panzer ausser Gefecht TO sowjet sehe F ufrz-'ice wurden vernichtet. d°.von 23 in Lufthv^nfen rturch unsere Jäger und Scbloch flügger. In Kurland scheiterten "ü-Feh Frauen-burg n-iehrere örtliche Angriffe der Bolschewismen. Am g v Alza i'i ter prekoračili Lauter proti mgu. Včeraj smo zaplenili ali unirili na zapadu 76 oklepnike v in o!l p-niškib voz fer razen tega z"p!°n |i številne topove in vsak'vrstni vojni materini V srednji Italiji se nadaljujejo teiki obrambni boji. Na področju severno od Fa-enze so obdržale naše čete poož^je M?ub sovražnikovim probom m poiz- u om. Se-vernozapadno od Ravene so v težkih to-jih s prodirajočirni sovražn Novimi oddelki. Namäslm mmM o. Berlin, 5. jan. Na zapadu odoča v operacijah v Aidenih k'jub sovražnikovim protinapadom še nadalje ntmš.d pritisk, ki ga izvajajo nemške čete od 16. decenjb a. V včerajšnjem vojnem paroli u omenjane sovražnikove izgube, ki znašajo približno 75.J00 mož ter preko 1.600 oklopnikov n tonov, podajajo samo več ali manj pomanjkljivo s;iko o resničnih arga am ri-ških izgubah v dosedanjem poteku zimske bitke. Predvsem je treba o o:oriti na vojno poročilo z dne 29. dccembra, ki je javilo da je biio sevemo^meriško vodstvo prisiljeno vreči v bitko med Maaso in Mo-zelu 26 izmed 44 divizij, ki jih ima;o An-gloameričani na zapadnem bojišču, da bd tako zajezij nemški vdor. To pa je pomenijo istoča no opustitev sovražnikov h ofenzivnih načrte-v, tako na bujišču pn Aachnu kot ob Saari ter na področju mod Saaro in gornjim Ranom Nemško vodstvu pa ?e ni zadovoljilo s tem na zunaj d. bro vidnim u.-peh(m. marveč napada nadalje na onih medlih in s tsko močjo, kot se mu to zdi potrebno Ob Saari so odpravile nemške čete vsa sovražnikova predmostja razen majhnega ostanka v SaarL.uternu. Jugozapadno od Saarbrücken a so razširile nemike čete !a~tno predmostje pri For-bachu ob B iesi so potisnile Amaričane preko me e P latinata proti jugu in v spodnjih Vogezih so prodr.e sicozi Magi-notovo črto. Srričti najnovejšega razvoja je mora| sovražnik umakniti preko pala-tinatsko-alzaške meje tudi svoje si]ie, ki so bile pri WHsse^bergu še na nemških tleh. V sklon t°h bi'k ki iasno kažejo, da določa nem "ko vodstvo so\raž"ik'.i k'jub njegovi materia ni premoči njegovo ravnanje, je všteti tudi še sed ij trajajoče težke boje. V veliki bi-ki na belgijsko - luk^c-mbur-škrm področju bi e V rito »-fi-T"0"!'! s Ofi^nKUoriim nz~m- liem da na ho nam^nva^ega pro- drrn rins'nlo "cver Dfyr'flr^a/^riom 'nliii norri"lc"Ja VdO'*r,?5a p^d-oči » rn^ ^T rchorn de- le "IS^PTO-np 7 r\r\,.:rv)1 -<^7 Tirni uničili v letalskih bojih naši ;ov».i in b j-ii Ic-ta'ci. V Kur'.anrliji se je južno od Sefdvsp izjalovilo več kiajcvnih bo jše\iš..ih najja-dov. Včeraj so biji rad Nemč:jo Je m n'ši odde'ki sovražnikovih nizko letečih al. V večernih urah ter o polnoči so brza britanska bojna letala ponovno napadla Berlin. Oječiji smo egenj nagega pcvrač ln^a orožjs na London. Renom zaenkrat izjajoivil, kajti nemški oddelki pri Bžistognu so brez ozira na boje v s^ver o-zapadnem robu Ardenov pot.s.iiili sovraž nika z močnimi protinapadi v obrambo. Nemške čete so nadalje pritiskale tudi med Warndtom ter gornjim R nom. Močno so napredovale na obeh str re'.i Bi-tseha. Za breuspešni poizkus, da bi zadržal južno od Maginotove čr'e dije P od-rajoče nemške oddojke, je moiai vzeti sovražnik sile s sosednjih bi iščnih odč-ikov. To pa so izrabil nemški gret i d'r;i ter so o&is'.ili sovražnika sedaj tudi n-^'e+i^^tsko-ailzaško obmeinio ozemlje pri W-i s-cnbur-gu ter ob Laut emu. Najnovejši članek dr. Gcebfcelsa v listu „Das Reich" Berlin, 5. jan. DNB. Minister dr. Grob- I bels se bavi v svojem članku v prvi letoš- j nji številki tednika *Das Re ch« z razvojem v poslednjih mesecih ter pripisuje ugoden prčokret položaja moči in uvidevnosti nemškega naroda. Nemčija je doživela. tako izvaja minister mel estalim, v preteklih treh težkih mesecih sv:j ponovni vzpon. Svet ugotavlja to danes deloma z občudovanjem deloma pa tudi s st mečim ogorčenjem. C6 raziskujemo razloge k- so dovedl! do izpremembe vjnega pol-ž^ja v poletju in jes-ni preteklcca leta. potem jih najdemo predvsem na po'.rrč-'u nemške vojne merale. Ona je bi'a p^vi p~goj vseh tehničnih In organizatori'nih ukrepov, ki s"- dovedle že do gotovera usneha ;n ki boflo dovedle tudi do ko^čne^a uspeha. Ob uri največje preizkušnje *e ime'a Nemčija volio, k? je "vesto in neemaino vrfraial pri svoiem rrodovinskem cilju, ki sra je tudi v na^večii sili smatral zu n?-l"g, ki mu ga ie pocV'1^ Prevr-n-st in ki ^a mo'a neovirano od ^lr-Tic^a kričanja sovražniVove^a teb-ri iz.^oln'tj in ki mu ■vo r-r^vetil vso sv o-'o silo. sve'- vo1_'o. S"fV io fn.ntn~iio -'n svot ernii. N'crru strani e>o st^l' s-Melnvci k' po nrisi^li na ni°-rrr.v-- o^bo in n'rrovo de'o in kl so bili ^r'nravüeni ustvariti notr^bne pogoje za bodoče ve^k^ncteTrtp l'kr^ne za preporod nemške vojiške moči. Tcda samo t-- ne bi zalostovalo. Za Führerjem je korakal narod, ki je pckazaJ v tednih krize, da zna obvladati zgodo\lnski pol žaj. S kljubovalnim fanatizmom je vzdržal vse, tudi najtežje udarce sov.ažnikove materialne in človeške premoči. Svoje Imetje lahko izgubimo, morda tudi življenje,'v nobenih okoliščinah pa ne moremo izgubiti prepričanje o smrtni nevarnosti. v ka.teri se nahajamo, če za. imamo v Irugo silo prepričevalnosti kot v silo naših misl-' in našega orožja Kaj je danes ukaz ure? se vprašuje minister. Pot, ki smo jo spoznali za pravilno in ki nam oV>ta uspeh, moramo b ez obotavljanja nadaljevati. Naš voini potencial moramo povsem izrabiti. LTkrepi ki vediio do terra, so v teku. čerrav se danes iz razlogov tpirosb ipvro ne srovori mnogo o t~m Nihče niti ne misli na to da je bilo d o vol; storjeno ali da b" sovražnik danes aH jutri kai snre«rled«»l. Moramo b'ti ču-ječi. ne le naproti .s^vražn:ku. marveč tud: nasnr^ti samemu sebi. Nas čakaio še skrbi in +e*ko trr>1"'en1e in nrerna-rr~t! ho^->o mo "M core tefav NiVak'r p« s:"emo s+or'ti irot.p'k3 Mi n"7namo t od i mi tudi vemo. kako ga lahko premagamo. B JI na Madžarskem m na B fkanu Berlin. 5. jan. DNB Trž'5če bojev na Madžarskem je b"]o pri Budimpešti in na juž-lo-slovaškem obmejnem orem'ju Po poslednjih poročilih iz madžarskega glavnega mesta ^ričell boljševikl bre-cbzir-n.o bombardirati notran'o rrc 'cle Btr'im-pešte. Tako je b'lo več k asnih z^ra '.b v me^ni četrt ob kraljevskem "re.du težko pešk^devan^h aM uničenih. Odkar so se krs^avo iziaVvili sev"'et"kl prejšnje dni z z?nedn-> rfr^ni. ie r>'elo?n s'vra^n'k težš*® sve-eera navf". nn vzhodn" rrb nemško-ma.džarskečra ohram.^ne^a rbroča r^p^dno nrcdmrsf'.^ pa namda s-vrržm^ s krajevno om^^jen'-ii .«nipki samo še s severa in V^ra. Branilci pa so tur'i v src!* odbiti v.«»-« nanade M>Nim «n ' arbr-me-nila nemška ho-^a lrfp'a. v vo'ncm no-oči'u omen-fenih 34 sovVsk'h Icv m rreko 500 v*cil. ki so jih uničila nemška bofpp 'ete'a, so r-^i'a še 17 topov ter un:čHn 9 rrr^'lcte'-Vfh rorto'^nk Prr.-bno ufr-ešno i-e na-^^a1 na-1n-r-čnik Hannemann. ki je un'^il fl sovietskih 'k'onnikcv medtem ko tc —^"a neka drup-a iata boinJh -nd-'l-'n^h 13 Qo- vra.žnikc-lh ok'ennilfO" Ob -'i.ižn^^ovaški me-H so b->HSrvik« na. širrki hr'"1 črt/ pritisk"1' rrr-tl severu. Ko so se njih:vi pivi nečni prebojni po'zkus: izjalovili, so ne-kol ko ča^a mirovali ter so nadaljevali svoje napade še^e po^'ldne ter izvedli k a. ^a\me sunke mel Hronom in Rimavsko Soboto Toda tudi ti sunki so bili brezuspešni D°l;e proti vzhodu so izvedli nemški gorski love? usy^Sne protinapade pri Kelosi. srrcno^irv na so očistili južno od ceste TTžhorodneki nadaljnji sovražnikov vdor. T' Tnpn\°.Vči se boji na >fad^a.r-kem s"> na.-tal spričo stalnih vi-so-Mh sove^r'-ih Izgub V decembrskih 'reh z^-š^le izTbe boljševikov na tfvyn «v>dro?hi no doslej še neponolnih no-datldh nad r>-0 rk'^rsnikov. P00 t"T)OV. 1200 meteVev n~'n strojne in oklopniških pušk t-p,- p-.fi »i-»et«*kov. preko 14.001 mrt- vih in nrv1'"oo trikrat tolike ranjencev. Na Ba'kanu ie nrišlo zc-di visokega sneera }e do hrp^omerrbnih sp-padov Samo v Slavoniii. kier so se utrdile močnejše tolove^rke rkn.p'ne ob južnem obrežju Drave nri Virovit'cl. so nadalievali kozaški odde'k! ru^ke o^v" 'bo 11 'ne armade skimno s hrv^t^kimi četami svoie očiščevalne akciie Razbil1 so na ni hovih postojankah žilavo se braneče to'pe te- zaplenili mnorro orofia in velike množine vojnega materiala in zalog drugega blaga. D ziba sa Berl'.n, 5. jan. Mednarodni p, r-čevulsi^ u.ad javlja iz Budimp^te: V grmenju topov, med u'arci bomb :n rppotom strojn.c izgrajujej-o desettisoči nemških in madžarskih vejakov ter pomožni prostovoljci tik za bojišč om vedno več hšnih blokw v obrambne naprave, teko da postaja obrambni obroč. Ki se v lede skozi zunan.e okia^e, cd ure do ure š rši. Zato najdejo borci vedno mečao izgrajene postojanke, ako morajo opustiti kako zrušeno oporišče. Zavest, da pomaga vse prebivalstvo na požrtvovalen način pr oje.čevanju obrambe, aa skrbi za ranjence ter ča vztraja kljub sovjetskim teior.stič. nim napadom v vzorni d^ciplini, dv ga odporno si.o čet, ki branijo ogorčeno vsaV kvadratni meter tal. Nemšla zadnji st'-ani. Ob jasnem vremenu °o vrg a sov-W=;ka boipa Wala bombe tudi na ,-di ični Marca^^Hp n+"sV ter na zgradbo parianr^ri-ta V zunanj-ih oikra^'h nn 'pa^n'^ obrežju Doti? ve so utrpeli boijševiki v križ- nem ogpju nemškega orožja tako vsoke izgube, da včeraj nikjer več niso nap" a.i z večjimi oddelki. Nemš' a in madža a pehtx a pa je s podporo oklop-ikov in napadalnih topov navalila na n ka'cre predele v p. edmestju, kjer se je neka o j-ševiška skupina pre\eč prib iža a obrambnemu obroču. Z ročnimi gra stami je bilo uničenih več odpornih gnezd. Izredno trdi so bili boj pod '£vi ir pon čl ob vzhodnem robu m es! a, kjer so fcoljše-viid zar^an napadali s -ve" i mi silami in številnimi oklepniki. M d em ko so se zapetli nap. aa joči bataljoni n« sev ro vzhodu v mimka po! a ter med arkad ter so utrpeli v obramb em ofnju te ke izgube, se je posreči« nekemu bo' še išk -mu pofku. da je po neprestanih has ih napadih in ponovnem bobnečem o nju zavzel neko manjšo trnjavo na s" rajnem koncu m stnega pred: a Ki p st. V žaru gorečih hiš so prizad-; j !e re šk-1 in madžarske napadalne skupi-e vd lcmu «o rajniku v nočnem boju iz b iži-^e tako občutne izgube, da je mo al po večini zop t opustiti pridubl eno ozemlje Medtem so madž ir k;i in nen" ška ob-!a&tva nadalje organizirala ob-ambo. Večina moškega orebiva]stva je bifla unif >r-mirana ter se ude'^zn'e bojev, mnogi dru-' gi pa so «e r>rostovol:no javili v p>mo>no službo. ?tevi'o msdžarskih žena. ki so se stavile na rnz.no'ago za rozd H-vnjc ?iv ljeni^kih tpr za «lužbo v pod- zemel skib b"ln:ceh. od dn?va do d-eva naraš*a. Vsi T^-dimpašta je pripravljena na skrajni odpor. Varčujte z elektriko! motilne .rapa e ter pr de na otoku Czepel na jugu, ter na otoku Szent Endre na severu ,e redk; do bojev. Sovjetsko topništvo. ki je porabilo ob pričeku obleganja deloma ogromne kol čine mumcije, je moralo pričeti z daljš mi odmori, ker oskrba ne edgovarja njegovim zahtevam. Edino obstre jevanje z metalci granat je ostalo še enako mečno. Dočlm so kili boljševki v predelu Kis-pcsc. k- ieži na jugovzhodu, včeraj razmeroma mirni, so p gnali z vzhoaa in s se-ve.ovzdo a prod brandcein 1-1-z napajal, n h kolen. Bojna leta a naj bi jim izkrčua pot Nemški leddci in napadalni topoli so se tak j spustili v boj s sovjetskimi okiop-niki ter k» un čili v teku dneva 37 napada-jočih bojn.h voz. Nekaj tovarn.ških m s*a_ novanjskih blokov ob vzhodnem robi mestnega predela RaKos Szent MiUaiy »a Sashalon, so boljše vik. trikrat ponovno zavzeli, dokler iiu>o dokončno ostau v rokah branilcev. Na nekem izpostavljenem oponšv-u se je biani.a neka honveasKa četa do zadnjega moža. S tem je vezaia sovjetski napai. vTuJj ponoči«, javlja nelr poročevalec z boj šča, >se bojni hi up redko poleže. V svitu gorečiii hš m v nevarnosti, da jih zasipije„o p.uuaj^č. se zidovi, naskaiiujejo presenetljivo z obeh strani napadalni o3-uelk, mečejo v okna ročne granate tei po-ganjajo v zrak nasprotnikove utrdbe Meu ruševinami se š n obupen smrad razkra-jajočdi se trupel, spremlja pa ga plaz isker. Pred nos si morajo vejak, nepresta. no potskati svoje umazane robce. Baljše-viki puste svoje ranjence često kar med poütoj^nicam . Njihovi kriki režejo z giozo v teauio noc. Nemški grenacLrji nosi.o skoraj vsi brade. Nihče n.ma časa, da bi se brii. Nekaj ur ob izmen, porabijo, da se kje dareč v zaieuju vržejo v k^eti na slamo in mal; za^-pe. Sovražnika ne smeš niti za minuto izpustit, izprea oči. Za vrečami peska im mea strojn.cami dobivajo vojaki svoje obroke, katere zauživajo tik po^eg roču h granat, najvažnejšega crožja v boju iz bližine. Na strehah opiezajo vsepovsod nemški in nraužaiski usU-ostreici, ki so podrli že tisoče bol.šev kov. Tudi v notranje mesto padajo često so-vjoLSAe granate. Včeraj so n. pr. poškodovale nekaj hotelov ob Donavi. Civilno preb.valstvo živi pod zemljo, v kleteh in pret.letalskih zaKioniščih. ReprezentaUvne in kuiturno-zgoaovinsko dragocene stavbe ra griču okrog kraljevega gralu so še nadalje cilj nesmiselnega sovjetskega uničevanja. Del v.adnih poslopij je že popolnoma porušen. Z'snska pevnoč v Nemčiji Berlin, 5. jan. Septembra ln oktobra 1944 izvedene 4 zbirke Vojne zimske pomoči za leto 1944-45. so znesle skupno 323.331.622.18 RM. Zbirke v istem razdobju prejšnjega leta so vrgle sltupno 197,389.796.96 RM. V primerjavi s prejšnjim letom Je bilo zbranih 34,941.825.22 RM, odnosno 17.7% ve& Silen tudi v obrambi Nemčija se bori ob vstopu v Novo leto »s hrbtom proti stenic, kakor je zabeiežil 10. decembra v svtjem pronici.ivem uvodniku minister propagande dr. Gobbels. Taka borba je po sodbi sehernega vojaka s cer nevarna. Krije pa v sebi celo vrsto prednosti za dobre in prave vojake Nemčija Si je znala iz teh prednosti skovati položaj, za katerega jo danes zavidajo celo njeni nasproin ki. Pretvorila se je z nadčloveškim naborom in voljo v najb:lje oboroženo trdnjavo, kar jih pozna vojna zgodovina, v trdnjavo, k: se bo lahko oborože-vala in branila iz svo.ih sredstev v nedogled. Z umikom na notranjo črto si je pridobilo nemško vrhovno vojno vodstvo po-lcžaj, v katerem bo lahko brez težjih pre. tresov pričakalo dne, ko bo spregovorilo novo nemško orožje, ki ga pripravlja na stotisoče ue avrnh rek š-rom prostrane nemške države. O čelu teh sto in stotisočev parov rok je sredi grmenja topov in tresüanja bomb čuti in čitati le malo. Kot neznani junak: kujejo nemški vijski nova orežja, ki ji boao omogočila do teme.ja spremenit, trenutni položaj, v katerega je zaSia radi številčne in mateiialne premoč sovražne koalicije. O delu in napor.h teh ljudi bodo pisali po zaključku sedanje voj_ ne debele knjige, že sedaj pa je mogoče reči o njih, da so bdi najs jajnejši m jstri improvizacije, ki jim sovražni tekmec ne sežejo niti do giežnjev. S svojo rmprovi-zaejo in vživet em v najbolj nem:goče po. iežaje so temeljito prekrižali dalekosežne račune nasprotn-kov in jJi postavili pred nerešljive naloge. V teku preteklih 60 mesecev vojne je nemška tehn ka vrgia ne. b.j šče dober ducat novih or-žij, Iti so do dna pretresla temelje dotlej veljavnih načel strateg.je in taktike. Mad temi novimi orožj naj spomnimo samo na prodoren uspeti nemäkih »š uk«, ki so za las odločile uspeh sedanje vojne. Sled le so jim znaj _be velikih tovornih ^adianlh letal, vojne iokom tive št. 52, kateio p skušajo zastonj posneti za-padni sovražaiki, betonskih lad j, težkih boinb, napolnjenih s st-tlnami madh bomb, znardh pri sovražnikih pod naz vom »hro-ščeve bombe«, magne.sitih m zvočnih min. Tem iznajdbam so sledili 88 mm prot.le-talsk topovi, strah in trepet argloamen-šk h terorističnih štir.mitoinih bombn.kov. Dalje »stiah oklopnikov« in »oklopuiška pest«, k sta ustavila že toliko t:sočev najtežjih nasprotnikovih oklcrpnikov na njihovem pchouu preti mejam rajha. Tema dvema je tuli v dobri meri pr.pisa-t: zas.ugo, da so bili ustvarjeni taktični pogoji za ve-1 ko nemško zimsko ofenzivo na zapadu, k; je prevrgla preko noči vse ofenzivne načrte generaiisima E-L,enhowerja in ga potisni.a iz nepretrgane ofenzive v obupao defenz vo. O nemški strojnici MG 42 govore stotis či grobov sovjetskih vojakov, pose anih po vseh mogočih bojiščih vzhodne fronte. Niso je sovjetski vojaki zastonj nazvali »H tlerjeva žiga« in ji pripisovali električni; delovanje, najsi je njena sesiava preprostejša, kakor katere koli druge sti-ojn.ee na svetu. Oklopnike vrst »Tiger« Ln »Panter« smo že opisali. Doslej jih še n dosegel, kaj šele prekosil, noben sovražni oklopnik, tudi ruski cklopnik T. 34 ali ameriški Shermann 43 ne. Med poslednje iznajdbe nemške oboroževalne teaake prištevamo torpe-o, k- mu ravna tek na njem vozeči se mož, razstrelilne motorne čo.ne, mah tank »Gi-liat«, nova nemška lovska letala na turbinski pogon in pa revolucio-ne.rni izna'dbi na pol^u oboroževalne tehnike V. 1 in V. 2. Po napovedih dobro poučenih mož, ki p: znajo skrivnosti nemške oboroževalne tehnike, pa lahko pričakujemo na tekočem traku iznajdb novih orežij še celo vrsto presenečenj, ki bodo prizadejala sovražnim vojskovodjem in tehnikom še dokaj grenkih ur in neprespanih noči. Gotovo je že sedaj, da bo izvojevana poslednja b tka sedanje vojne s čisto drugim orožjem, kakor je bila pričeta. Kakšno bo to orožje, je za sedaj še stroga vojaška tajnost. Prehod strateških operacij nemških v:jsk iz zunanjega oboda evropske fronte na obrambo nemške trdnjave je avtomatsko postavljal nemšk; oboroževalni industriji vedno nove naloge. Treba je bilo mi_ sliti na to, da se nadomesti izpadek romunskega in gal škega petrcüeja, balkanskega boksita in bakra, loterinške železne rude, belgijskega premoga, finskega niklja, ukrajinskega mangana itd. S prem š-Ijenim delom se je posrečilo prebroditi vse te težave in zajeti za vojne namene vsa razpoložljiva produkc.jska sredstva &irom rajha. Tako je uspelo vodstvu nemške oboroževalne tehnike ne le obdržati proizvodnjo orožja in vojnega gradiva na dosežen: višini, marveč jo še povišati. V par tednih je na mevo oborožilo z novim orožjem nemške vojske, ki so se umaknile na zapadu in vzhodu proti nemškim mejam» S to oborožitvijo je omogočilo nemški voj» ski, da je zaustavila prodiranje angloame-rišk h in sovjetskih oklopnih armad v trenutku, ko so si njihovi voditelji že utvar» jali, da stoje na pragu dokončne zmage. Poleg vsega tega je izvedla oborožite» novo postavljen h divizij ljudskih grena-dirjev, ki so bolje oborožene, kakor so bile prejšnje pehotne divizije. Posebno poglavje prestavlja preselitev važnih podjetij nemške oboroževalne ndu-strije iz ogroženih predelov rajha v zaščitene in za bombniške napade pril čno nedostopne kraje. Z njo so bili temeljito prekrižani načrti angoameriških voditeljev terorističnega bombardiranja, ki sc na papirju že izračunali, kdaj bodo smrtno zadel, ključne položaje nemške oboroževalne Industrije in jih zbombardirali do zloma Trenutno razpolagajo Angloameričani da vedno z veliko premočjo v vojnem gradivu. Ta premoč pa s* stalno trofi, v velikih materialnih bitkah na zapadnem bojišču, Ogromne množine vojnega materiala so iz- Nadaljevanje na 2. strani % / I »JUTRO« St. 4 Sobota. 6. L 1945 Umor beograjskega nadškofa Včeraj smo poročali o trag'dni «mrti beogra skega nadškofa dr Josipoviča. Vest je prišla e Velikega Bečkereka preko Zagreba in glede mena m bila točna Pr» predaj, vesti sta s«e ime n pr-imek strnila v eno besedo s čimer je nasitala napaka, kakor da gre za nadškofa dr Josipdviča Medtem se je pomota pojasnila »n točna poročila javljajo smrt beograjskega nadškofa dr. Jusina Ujčča Mnogoštev rfmm krvavim žrtvam komun ist č-nega terorja v Srb ji se je pridruži! pred kratkim tudi beogra ski kato'1-ški nadškof dr Josip Vjčič Blagopokojn» je poMal žrtev znane boliševMke metode ter je umrl kot zveM pastir ki v hud^h časih ni hotel z^mst'.ti svoje črede ter se oteb pred bližajočim se viharjem Vztrajal je na svojem mestu, ker si je bil »vest da je brez krivde m da 'e bilo vse njegovo delovanje usmerjeno v blagor ljudstva, zlasti siromašneiših s'oiev Podrobnosti zve-n-ke-ga umora doslej še niso znane lahko pa s« misJimo. da so novi umor ki no svoj", bestia'nosti prekaša najhujše zloč:ne. zakr« ilp domače nronalice. ki jim je b'l značajni in odločni cerkveni dosto-jan^v^rrk trn v peti. Nad'k if dr. Ujčič je bil rtrski rojak ,n se je rodil 10 februaria 1880 v Starem Parmu. Bi' ie s«n prenros^e kmečke z obi'o otroki ob'afoda'-'enp družine Mater je >zs?ub;l že v zgodnri m'adosfr šolal se ie v ita,;j?nski šoli v Pa7;nu. kot desetleten deček na je vston'1 na državno gimnaz-jo v Trstu Zrelostni rrnit 'e nanravil z odličnim uspehom 'eta 1898. na kar je vsitop/ v bogo^lovsko semenišče v Gorici Takoj r>o mašni"kem posvečen ju ga ie teri-mji trza 1co-konorsk; ?kof dr Nagi. kasnejši kardinal in nad-lkof dimajslki. imenoval za svo;ega ta inKasneje ga ie ros'al v d-mnj-ski Avgusitinej keT se je mladi duhovn'k pr'r-pravlial za doktorat bonoc'ovja T,eta 1W6 ga je imenoval gorski nad'kof dr. Sedei za r>re-davarplja moralne teoloisfko nadŠkof^vsko stfofico dr Josip Ujčič Pokojni nad'kof dr. U č'č je bil v LiubViani siplo^no znan ter cen;en kot rxTl;čen znanstvenik B»' e zelo prliubljen predavatelj o raznih brKJoslov^lih temah ter je vodil duhovne vaje za ljubljansko m lavant'nsko duhovščino V Berogradu se nikakor ni vme*aval v polifko. marveč se je nonolnoma posveti' veTsJci obnovi ter kar'f-nt-'rvnemu de'u V teku «sedanje vojne 'e moral sem m tja potovati v Ve'fci Beckerfk ker mu ie büa poverjena bmkHia anosii-o! f^erta admrv^ftratoria v Banatu Tu ga ie tudi zad^'a stra-'na usoda ko so ga ko-munrti pograb;li ter s strelom v tilnik končali življenje p'emenitega in vzornega nadpasf.rja * Grozoviti umor beograjskega nadškofa je eden izmed zgovorn'h primerov, kako brez- božni komunizem pojmuje vensko strpnost, k', jo baje predvideva sovjetrfca »ustava« Mnogi kratkoviineži. ki jim ie postajal komun'zem nekak salonski šport, so se kaj rad', sklicevali na to prazno besedo, ki so jo dejstva n dejanja vsak dan sproti in otipljivo demantirala Zverinski umor visokega cerkvenega dostojanstvenika žal m osamljen primer marveč le nadaljuje verigo zločinov brezverskega komunizma KdoT koičkaj pozna m- cerkvenega kneza domoljubnega pre lata in dobrotnika srromakov. V prineru nad'kofa dr TTičiča bo zaman iz-motavanje. da je svoje visoko cerkveno d-sto-jansitvo nosil v po!:tično areno, saj vs> vemo. da se nad'kr/fovo ime nit: v čacih najb-.lj rz-bu-knnih političnih dogodkov nikol". ni imenovalo v zvezi z n 'mi Odlični cerkveni knez se je v«aa ta leta posvetil verskemu z'v'jenju svojih d'recezanov ter karit'tivnemu delovanju Tu je na'V svoje poprišče ter se je po-pr.Vtoma predal nadpastir^kemu delu. Vse pa kaže. da so ravno taks vzglodni du-hovn ki najbolj na pot brezbožn.kom. saj sega njih zločinska roka na rajši po visoko postavljenih svečenikih ki Imajo ug'ed med narodom, k. jih ljubi in g'eda nanie kot na svoje vzornike Prav te vrste svečenik je bil pokojn. nadškof, ki 'je s svojo krvjo in s svojim živ-1 en jem zanečatil svojo zvestobo do cerkve ;n do svojega 'jud^Jtva Niegovo ime se bo poslej 'zgovarjalo med verniki z vsem visokim spo-) štovanjem ,ki gre mučencem cerkve. Obenem s tem pa je srea vernikov kakor tudi prav vseh poštenih liudi prevzel pravični srd do zverskega komun:zma. ki se na svoiem strahotnem potu ne ustavi ni"i pred najostudnejš,im zločinom ter posega ravno po tist'h ki so ljubi in dragi vsakemu po'tenjaku V tem umoru je potr ena mori'ska ideo'ogija tolovajstva ki s', ie tudi na na?i zem!j; že dodobra omadeževalo svoje roke s krvjo duhovnikov. Tragična smrt beograjskega nadškofa mora ojcfc'eniti našo trdno odločenost, da Se temu nepri:ate1ju človeštva r onrke. jadrajočemu pod srpom n k'adivom z vsemi silami zabra-ni in onemogoč: vstop v našo deželo. Kri mu-čenakega nad kofa n njegova «smrt na b'ago-sloviS borbo poltenega sveta proti brezbožnim krvnikom, nosečim uničevanje pusterenje. krvoprebtje ter nepopisno nesrečo. — Slava spominu nadškofa dr. Ujčičal se dva glasova iz sovražnega tabora Berlin, 5. Jan. »Manchester Guardian« komentira Fiihrerjev novoletni nagovor o uničevalnih namerah svetovne zarote proti Nemčjii ter pravi: »Hitlerjev pozv nem-tkemu narodu je utemeljen v predlogih o uničenju Nemčije, kakor so jih zavezniki objavili.« Angleški list smatra, da je odkritosrčnost, s katero je sovražno vodstvo razkrilo svoje načrte za unčenje Nemčije, taktično nespametno. Po mnenju lista bi bilo bolje, če židovsko-plutokrat^ko-boljževižki zarotniki ne bi tako jasno izpovedali svojih namer glede Nemčije, marveč da bi jo rajo varal' in slepili. Ženeva, 5. jan. »Washington Post« piSe med ostalim, »da se ne sme preslišati prizvok resne odločnosti v Hitlerjevem govoru. Nemci so "podali v preteklih tednih preveč dokazov svoje odločnosti, da bi lahko kdorkoli smatral, da je Hitler sedaj slep'1, ko je ugotovil, da so Nemci skrajno odločni. S tem dejstvom je treba računati.« Vzor nemškega vojaka Opez^fila Vse ženske delovne moči ki so vpoklicane v delovno služb:- in se morajo javiti v št. jakobski šoli, ostanejo zaposlene v Ljubljani in v njeni najb1ižj: okolici, tako da bolo vsak dan o mraku že doma. Zato naj se za cdlož tev in oprostitev javijo na delovnem uradu le zares težko bolne in za delo nesposobne ženske Delovni urad. Zatemnitev v prHtcditlesa te'Jru Zatemnitveni čas za teden, k začne 8 I. 1945 In teče do vštetega 14. I. 1945, je od 17.30 do 7-20 ure. 0!yyestrja P^vccTa bodo odslej na strani d imačih vest! Kakor amo včeraj poru&Ui, Je usta novi! fruhrer novo najvi&je bnU)ro»ui0 odlikovanje: zlat. Hrastov Ust z meči In bnljauti k V»teškeiuu Kr-tcu *e.ez-nega krita. Izrecni pomen in uu^diui vreanost tega odlikovanja sta podčr tana B tem, da ga bo dobJo največ 12 vojakov. Kot prvi ga je prejel z Führe rje vih rok letalski junak podpolkovnik Hans Uudei, ki je bU jb tej priliki obenem poviiao v polkov tuka- Polk-cvnik Hans Ulrch Rudei je stat šele 28 let, bo torej eden najmlajS.h, če ne sp.on najmlajši poikovmk na svetu, že to dejstvo dOKazuje, Ua morajo biti njegove zasluge, njegove spos.buosti m njegova lir..biost res izredne. Ru.ei je bojni ieta-iec. ki je znan po vse. Evrop m še zven nje, skoro oboževan od nemških m zavez-nišKiii čet, osovi*ažen, a obenem c-bCuduvaa od sovražnikov. Med .eta^ci vseh vOjSa velja za pravcati čudež, kia seboj ima oArog 2o00 bojn.h poletov, pri kater Ji je prelete oitr.g ööO.oOu km. Boni se je in se še bon prvenstveno na vziioanLh bojiščih, kjci je sam uničil tol.ko boljšev 6k.h tankov, da o mogei Stalin z njuni sestaviti 11 aovm okJopiJiikJi brigad. Prav tako gre v sto-t ne in st;Line število sovražnih topov vseb vrst, ki jih je Rudel na svojih poiet:h raz. bil, med nj.mi več ^ucatov Kompietmii pi^jtlletaiskih baterij Z motorn mi vozili, ki so jih onesposobi e za uporabo kr.gie :z Rude-ovcga letala bi mogli sovjeti opremit, dve popolni motorizirani divizi.i P-d za^tkem njegove bombe se je preklala na dvoe sovjetska oklopnica *Ma-rat«, potopi pa je še eno težko knžarko in nad 70 manjših ladij. Hans Ulrich Rudel je že od mlaf'lh nog uril svoje telo in jeklen l svojo voljo. Nje. gov rejs Jii kraj je Konr-dsv. a dau v Kr- Konošib. ajei je on njegov oče pastor Ä Kjer je bli Rudej rojen 2 julija lölb Iz Qjegovin aešRih let pripovedujejo veC »anj zelo znač Inia epizod Ko je bil ko* 15-ieten gimnazijec na bož.čmh počitnicah, je sku-sal na vas: preskočiti širok jarek dkočL je prekratko, da n- dosegel nasprotnega brega. Led se je v dri p^O njim in pauel je v vodo čeprav ves premočen, m zbeža» domov, temveč je kljub strupenemu mrazu ponovil svoj poskus še drugič m tretjič tako dolgo, da se mu je kočno četrtič skok posreči, šele potem je odhitel v domačo hišo, da se je preoblekel L«eto kasr.e.e je cob 1 motorno kolo 2e na eni prvih voženj si je zlom 1 oogo venaar m o-jenjal .•iamc za par dni je šel v bolnico, da so mu dali nogo v mavec, potem pa se je takoj spel začei voziti z motorjem. Ta jeklena, trmasta volja je značima z& vse življenje današnjega prvaka meo svetova mi letalci, ona pa je tuai bila. ki mu je pr.pomog a do tako velJtih uspebov. Z njeno pomočjo je obvladal in .dstranu vse ovire, ki so se mu stavila na pol v ne ravno ma.hnem števJu. Iz deških let jt tui; navdušen športnik m telovadec kot dijak pa je bil obenem vztrajen delavec v organizaciji Hitlerjeve mladuie. Po položen: gimaazijsk matuft 1. 1935 je mlad Rudel najprej odslužil eno teto obvezne de ovne službe, nato pa je bil na svojo prošnjo 4 decembra 1936 sprejet v nemško irojno letalstvo Dve leti kasneje, 1. septembra 1938. je p:stal letalski poročnik Bojnega pohoda na Poljsko jeseni leta 1939 se je udeleži kot izvidn ški letalec. Do.el en je bil skupini izvidniskih letal za dolge polete in je kma u vzbudil pozornost predpostavljenih p? svoj h vedno točnih in zanesljivih opazovanjih 2e takrat si je priboril tudi svoje prvo odlko-vanje za hrabrost. Prrsnct z cs&stsrral.rtEZ vez 2i Dne 23. dec. 1944. smo v našem listu pri bčili odredbo g. prezidenta glede prometa z motčrnimi vozili. Dc tična odre Iba določa, da s 15. januarjem 1045 izgube veljavo vsa dovoljenja za vožnje z motornimi vozili (»prometna drvoljenja« z modro-rdečim t iketom oz-hcma z zelenim krogom), ki so jih izdala tukajšnja civilna obiastva. Kdor hoče po preteku gornjega roka še nadalje up:rabljati motorno "ozi-lo, mora zaprositi novo prometno dovoljenje pri šefu pokrajinske uprave v Ljubljani, ura! za civilno motorizaci o. Opozarjamo interesente da se bl'ža rok zapadlosti starih dovoden j in da si -e t:e-ba v izoglb raznih nevšečnosti preskrbeti nova. Plsstiras ni nifeaka rsžltev Erltkias&a kr tika nove grške vlad« — Zahteva po vezjem tp&fuščanžu PsIJskl nar^d se f@ luči! komunizma Krakov, 5. jan. Poljski list »Goniec Krakowäci« se bavi s preosnovo lublinske-skega odbora v »začasno pvljsko vlado« ter pravi: »Udarec, ki ga je Moskva predvsem namenila poljski izseljeniškrl vladi v Londonu in k; naj bi zajamčil Kremlju popolno svobodo pri osnovanju sovjetske poljske države, bo prav gotovo igral važno vlogo pri bodeči ureditvi odnošajev ne le med Poljaki in Moskvo, temveč tudi med poljsko emigrantsko vlado in zapadn/mi /n-rpv !<■•' f<-> ein č^irn molov- skim manevrom prišli v izredno kočljiv položaj. Jasno je, da ne bo noben narodnozaved - ni Poljak nikdar priznal te naviV-z"^ v'p-de. katero ie zrč^sno vsilil Stalin vzhodnim pokra imam. Poljsko skuomo^t mora nujno orok^eti vsak vsaik poizkus, k-' spremi po ustanovitvi »poljske vlade v Lubli-r»t«. Pod sovjetsko avtoriteto s: ne sme v Lublirru nobena vlada lastiti z^tops^vo Poljakov, saj obstoja iz sam'h izrecnih ali prkri+ih komunistov Komun'zem oa je. kar mora ves svet prav dobro ve,et:. po-lih'čna oblika ki pred^'avlja le malenkostni del poljskega naroda. Po Ka'ynu se je -i—deflnitivno ločil cd komuni- Poljski list zaključuje s to ugotov'tvijo: »O razmerah, ki vladajo v lubllnski deželi •■m -i : ■ -euč~" rico'av^a^o c v^ ud-T^om. ri' tam dom=>č'm preb:v?l amerikanci na zapadnem boj šču. je bilo izdelano tn vsklad.ščeno v letih 1940 do 1943 Pc ogromni uporabi teh zaog bo skoraj nast pil trenutek ko bodo ajaglo-amer §ke vojske navezane samo na tekočo proizvodnjo vojnega gra;iva Takrat pa t; Jo spregovorila dločao besedo tudi r.»-'va nemška orožja, kt za sedaj še molče čakajo na odločilno uro, X. glasili za vlado, potem še je to zgodilo prav proti volj»; poljske ta prebivalstva na spložno n še prav posebno onegi z lublin-skega področja. Ta vlada je nepostavna. Naj Moskva ustanavlja take Vade če hoče, naj jih tudi Amer ka. Angliji in vrhu tega še kaka de GauHova vlada prvnajo, poljski narod take vlade ne bo n kdar priznal „WasliIsfgtffE! Pest" pr!tl^ca sta Irmdcziske Fdjaka Stockholm 5. jan. DNB V nekem uvol-niku o lublinskem komiteju zahteva »Washington P:st« od britanske in severnoameriške vlade, da nujno pritisneta na Poljake v Londonu, da bo prišel ÄLikolaj-czyk zopet na oblast. »Mi se strin^sgno s CchurchUlovo nestrpnostjo, kar se tiče begunske vlade v Lond:. tedaj prznavajo. da Britanci močno zsniMjo svoje pojmovanje o demokratski v'adi. Rnprh Pa^-H-iirv e vVde t-Oco nrav= Reuter, bo odvisen v ve'!fc: meri od nične sposobm^sti da zaključi vn-ašk- snor Snrlčo teffi ma zrv-l jenj*jVr> n ost vlade že vnapre 'e ome- jene n?de Br-taisVi jati "e mnogo bolj nod-črbrejo to tendenco Uro nje k- so G-< stavili v rncnov;»r.j? nadškofa" Damar-Vn:!o. nravi »Times« Ddc'er bodo traj-1!-' boji ne more nr-ti do zadovoljive roVtve N'ov-i vlada je bi'a osnovano očitno z i/r:liuč:tvi'o vnaj loč>v.jo od EAMa "n FLASa P- 'no r.vič bo d bila 'aliko !e z uspešnimi podajanji s temi s^ami pod enak m> pogoji. »Vevvs Chr^n'cl"« mf*ni. da se P'astiras očitno smotr-i za dV-tatoria svoje dežele seveda s podnoro britanskih bajonetov Grčija bo tio'-ovo zaV'ix,1a od ogorčenja ako bodo iirxirib'io'i britansko orožje za podporo te nov? d "k t"-ture. Dii'omotAj don:snlk -Di i!v fTeralda« je mnenja, da P'ast'rais sp'oh irm? namena končati bo a ter da hoče nostonati s svojimi na-sprotn;Vi kot z uporniki proti njegovi avtor .teti. Ženeva. 5 ian. Vest dopisnika * New Yrrk T'Tr>r.«?a^ Ful^l-i^r^eria po kateri naj b: ameriška vlada želoda, da bi Ang-i^a od- stopila Grčiji Ciper, je izzvala v Washing-tonu veliko presenečenje, kakor javlja tamkajšnji poročevalec »Daily Tclegra-pha«. še bolj čulno pa je bilo obnašanje Stettin:usa, ki na tiskovni konferenci ni dementiral znane Sulzbergerjeve vesti, temveč je odrjovo.il izmikajoče da proučuje ameriško zunanje ministrstvo vse one teritorialne probleme, ki bodo nekega dne predloženi ameriški vladi v socdlo-čanje. S ookholm. 5. -an. »New State?man and Nation« označuje Churchillovo politiko v zvez,; s krizo v Grčiji za »nemoralni imperializem«. Churchill je po mnenju lista vedno preziral človeške in moralne elemente v mednarodnih olnošajih. Dovolj hudo je, ako dela to že pri sovražn k h. Postalo pa bi lahko usc^no, ako bi dopustili. da igno ira moralne elemente tudi nasnroti prijateljem Kaže, da se je Churchill odločil, da za vsako ceno ustvari v Sredozem'ju polročie britanskeera vpliva. Ženeva. 5. ian. Trditve o grških »upornikih« niso le značilne, temveč celo sumljive. prav! Hannen Swaffer v *D-Hly Hc-raldu«. čemu trdi angleški radio vedno znova, da so našli pod angleškim g'avnim sjtanom v Atenah nemško razstrelivo? Edini pravilni ocleovor ie. da po tako zva-ni »upo-niki« unorabili od Nemcev preostalo razstrelivo Napačne so tuli vse vesti da se domnevno bore z unomiki nemški častniki, čemu označujejo hmaške Grke naenkrat za Hune in upornike? Se pred nekaj tedni so vendar glasno pro-slav'iali njihov iunaški odpor, sedaj pa si izmišUaio grozotne vesti, kot n. pr o zlo-stavlianju ujetnikov itd. Ali so postali ti Grki naenkrat drugi ljudje, odkar se ne bore več proti Nemcem, temveč p.oti Angležem ? Revizijske zveze kmetlpkifi z&ärai i Vareujte z vodo S Nova vlada v šv:ci Bern, 4. jan. Na današnji seji švicarskega zveznega sveta so takole razdelili razna ministrstva: Zunan e je prevzef zvezni svetrik Pe-titpi ire, notranje Et'er, gospoda ko Stampfii, pravosodno zvezna predsednik von Steifer, policijsko Nobs po5'no in že-K-zniško pa zvezni svetnik Celio De'e-^a-cijo za 7unan'e zad°ve sestavi'a Jo zv^z~i predsednik vor St-igcr in zvezna svetlika Petitpiteirre in Etter. deletacilo za finance in narodno gospodarstvo re zvezni svot-i niki Stae^pUi. Boba in Petitpierro. Na podlagi čl. 7. do 9. naredbe vrhovnega komisarja za Jadransko pri morje o ustanovitvi km č V ega pove: jen Stva za Ljubljansiko pokrajino z dne 22 laouarja 1944 le prezdent pokrajinske upr;ive div genera^ Runnik izdal far dbn o ost^novit-vi Reviz:jske zveze kmetijskih zadrug. Jo-ločbe zakona o gosp<>d?rsl ih zadrug i h z dne 11. septembra 1937 in naredbe 11 us a novitvi Zavoda za zadrežništvo z dne 3' aprila 1942, ki nasnro'uie^o novi naredbi se razve javljajo. Naredba dudofta v ^av-nom naslednje: Za izvrSevanje naio?. ki jih ima kmečk« poverjeništvo za liub'ja^sko pokrajino glede pr^p->ševarj i kmet j^keg« zadružništva, se ustanavlja Reviz:i=ka zveza kmetijskih zadrug 6 svežem v LjuKliaoi, ki Je avno-pravno telo in 'ma značaj pravne >cebe. Ta revizijslca zv°za ima nalogo zakopati podpii-ati in ščititi kmetijske za 'r g" Ljubljanske pokra 1'ne vznorejati ilivi de loivanje. rvocrv^^^^t; nj'h raz"ni i;i končno preg'edovati In nadz;ra+l i-n^še a ie zakonskih določb, plavil in zadružn h načei] Zveza bo poučevala že''e in predloge " vseh zadevah, ki se *ič-^o vm"-'ij kega zadružništva, obv šč la bo zakonodajna n®-sta in obiastva o teh pot^Hah in stavil-h predloge, oddajala bo mnenja o os~uf.cih zakonov In dru?ih predpisov, ki «e 'ič^ o kmetijskega zadr--J-i^'a ali ustanavljanja zavodov za posoeäe'-anje kmetHskega zadružništva-. podor-la bo «s^no^janje novih zadrug, obstoječim bo dajala pra.Tio p< moč ter gojila in podp;rala zadružni pouk. Nova zveza ima izklj č^o nravico nadziranja kmcti'6kib zadrug in njivovih poslovnih zvez. Poleg tega ima glede kmetijskih zadrug in poslovnih zvez naloge in I istojoosti, ki pr't'čejo po nar-dbi z dne 30. aprila 1942 Zavodu za zadružništvo. Zveza ie pod nadzorstvom šefa okra-jinske uorave. V«»ko leto mora pr^dlo'itl nadzornemu oblastvu po-o*Po o svojem deovanju z računsiV|m zak11učk -m ;n po ročilo o st®r*" VrnitiVs''*»«» zadružništva Obiastva m ustanove, nnm^j-ne po«peše van^u trmotHstvn 1r» »ro^do»^tva. m" roje-dajati zve-' txr'PRn'ila H Vh zv^aa po*r> buje za r-olo« OWi^d tr» m« rajo 7t>c°iKn*1 T"(Wr, 1 TT "d1"4vi'O V^r*1- šanj «plogne i»?»rave ki zadevajo kor«H kmetijskega zadružništva. Clanice reviH*8ke zveze kmetijskih zadrug so vse kmetijske Mdruee v Ldub-Uaoski pokrajini, in sicer zadruge, pri ka- ■ terih je večina članov zaporna po gl^v-j ne poklicu v kmetijstvu in gozdarstvu, kakor tudi zveze tak;h zadrug. Te zadr ge in jih zveze se izločijo iz Zavoda za zadružništvo. V sporu, affi spada zadruga po svojem značaju pod Rsv zi *ko zv zo kmetijskih zadrug, odloča šef pokrajinske uprave. Revizijsko zvezo kmetijskih zadrug vodi kot njen predsednik drugi namestnik pokrajinskega kmečkega pover enika. in cer po navodilih in pod nadzorstvom pokrajinskega kmečkega poverjen ka. Predsedniku v pomoč je sosvet iz onih namestnikov okrajnih kmečkih poverjenikov, ki skrbijo za pospeševanje kmetijskega zadružništva. Stalni namestnik predsednika je ravnatelj zveze. Urad zveze ima tri oddelke, in sicer za pregled in nadzorstvo, za pravna vprašanja 1er za pouk 'n propagando. Rvnate ja zveze ime-uje šef pokrajinske up-a ve. Ostale n?me^čence postavlja predsednik zveze. Službeno razmerje nameščencev uredi predsednik po zakonu n obrt:h. Zve/a krije stroške z dohodki od las+ne imovine, z obvezn mi prispevki zadrug, ki jih po pred'ogu 'veze določa vsako loto šef pokraiin~ke ' *vave, s povračilom revizijskih stroškov predanih zadrug in s prispevki polcr.ijin ke uprave. Za vpis nove kmetijske zadruge v zadružni register je potrebna pr-dhol-a odobritev Revizijske zveze kmetij kih ~»draz, ki se izda samo. če 6o dani poboji za uspešno de1ovan;e Zaradi racionalizacije zadružništva lahko odredi šef -okraynske uprave na predlog zveze -'d -u5 tev afi razpust pbstoječih kmetii=k;h z^dr-g. če f-e za to p »kaže potreba. Na'a-C-e^ d"iočbe o pos'ovarju zveze b~do predpisane v poslovniku, ki ga bo izdal pokrajinski kmečki poverjenik _ Gospodarske vesti — odobritev cene za goveje meso. Komisar za cene za Ljubljansko pokrajino je odobril Prevodu na njegovo prošnjo naslednje najvišje cene za goveje meso: cena za Prevod 35 Ur za Kilogram cena za potrošnika 40 lir za Kilogram. = Najvišje cene za InSčeni riž. V nctci, Id je bila objavljena v včerajšnji številki, je bila pdgreßno navedena cena. po kateri Prevod prodaja luščenl rtž trgovcem detaj-listom. Ta cena znaSa 4.42 lire za kito-' gram (ne 4-52 lire). »JUTRO« St, 4 Sobota, 6. L 1945 t|f E^üä ©o© Med preprostim ljudstvom na Krasu je razširjena sodba, da je kraške pokrajine, ki so bile nekoč porasle z gozdovi, opustošila beneška sekira, ker so v beneške lagune zabijali pilote, na katerih ao pozneje pozidali mesto. Kdor misli, da je Kras že od nekdaj neprijazen svet in da je njegova površina od pamtiveka pusta in skalovita, živi v veliki zmoti. Se danes pričajo ostanki nekdanjih gozdov v raznih predelih kraške planote, zlasti ponekod na višinah da je bil Kras nekoč močno poraščen. V bližini Devina ot morju imamo še danes ostanke starega parka, v katerem so živeli jeleni. Tudi v miramarskem parku polog Trsta se je ohranilo mnogo dreves Iz starih časov in prav tako je tudi drugod še mnogo dokazov, r.a je bila kraška zemlja nekoč naravnost bogata na gozdovih. Ko so rimske legije prispele na iskrska tla, so našle cncli nepredirno goste gozdove. Znani rimski zgodovinar Plinij slavi in hvali zlasti istrski javor ter piše o istrskih gozdovih, da je v njih toliko košatih hrastov, da se z njih žirom lahko opita cela armada prašičev potrebnih za prehrano Rima. Ob Ceplškem jezeru v Istri so našli napise, ki govore o gozdnem bogu Silvanu. Tudi to nas potrjuje v prepričanju, da so stali v teh krajih nekoč veliki gozdovi. V okolici Cepiškega jezera na istrski zemlji pa so še danes vidni ostanki frankovskih viteških gradov, o katerih je znano iz zgodovine, da so se nahajali samo v rodovitnih in pogozdova-nih pokrajinah. Poleg tega nam priča tudi nešteto imen, da so bila kraška tla nekoč pokrita z gozdovi, še danes imamo v bližini Trsta Medvedjak, Id svedoči. da je v teh krajih ob času naselitve Slovencev, to je okrog 7. stoletja, medved živel in gospodaril v ondotnih gozdovih. V mnogih kraških jamah so našli tudi zanimive predzgodovinske predmete ter kosti predzgodovinskih živali. Na Reki živi ustno izročilo, da je bilo skalovje v bližini mesta, ki ga poletno solnce segreje do 50 stopinj vročine m na katerem se poleti grejejo gadi, nekoč pokrito z mogočnimi drevesi. V senci tega predela so se ljudje krepčali s pežirki izvrstne studenčni-ce. Pa tudi drugi istrski otoki so bili porasli n. pr. Cres in Lošinj. Se v 15. stoletju Je bil na teh dveh otokih pravcati pragozd pa tudi Dalmacija ni bila pusta in skalovita kakor je danes. V dobi cesarja Klav-dija je veljala Dalmacija za naravnost bogato ozemlje v pogledu lesa. Bili so časi, ko so Benečani prihajali v dalmatinske na-brežne kraje samo po smolo- ki so jo izcejale ordotne pinije. Na otoku Korčuli so pridelali več nego dovolj lesa za domačo iadjarsko industrijo. Tamkajšnji gozdovi so "bili tako bogati, da so les, ki je rabil za gradnjo ladij izsekavali ter ga izvažali celo v Benetke Dalmatinski Dubrovnik je bil nekoč obdan z vencem košatih gozdov, kotere je pokončal šele velikanski požar 1. 1292. Dubrovnügki gnzdovl so dajali ves potrebni les za gradnjo hiš in ladij "in hrib Srgji je bil naravnost bogat na drevesih. Tudi Hercegovina je bila pokrita z gozdovi, o čemui- nam pričajo poleg drugega tudi slike jelenov na grobovih bogomilov. Iz vsega tega je razvidno, da kraška zemlja ni bila vedno tako pusta kakor je danes. V gozdovih ob Timavu so še v zgodovinski dobi živeli mogočni turi, ime čer-vinjana pa izvajajo od »cervo«. kar pomeni po naše jelen. Tudi to bi torej kazalo, da so bili tod okoli nekoč veliki gozdovi. Okolica Tržiča pri Trstu in okolica Gradišča sta bili celo okrog 1. 1615. porasli z ljubkimi zelenimi gozdiči. Med Julijskimi Alpami in severnim robom je bilo ozemlje v starih časih prav gotovo poraščeno z mogočnimi pragozdovi. Prav tako so rastla drevesa v nižini Pada, kjer so še v drugem stoletju našs dobe nabirali žir za krmljenje svinj Prašičjereja je bila velevažna gospodarska panoga v tej deželi, šele polagoma se je Padska nižina spremenila v drugačen svet, k čemur je v znatni meri pripomoglo izsekavanje drevja in prekopavanje zemlje. Padska nižina je s tem postala ena najredovitnejših žitnic Evrope, Izgubila pa je svoj gozdni značaj Od izliva naš? Soče v morje, pa tja do italijanske Ravenne se je svoje čase širil ogromen gozd pinij. Se danes nahajamo nekaj pintjevih gajev v okolici Ravenne. Chiogg'e in Gradrža Beneški letopise! vedo poročati celo o pinijevih gajih na beneških lagunah. V zgodnji dobi srednjega veka, se je beneška mladina vozila z Rialta proti Lidu na lov ter je po teh krajih preganjala razno divjačino. Začetek velikega umiranja gozdov ob Jadranu cega daleč nazaj. Bližina morja ie vedno pomenila Veliko nevarnost za gozd. Na morju, ki je najstarejša vozna pot človeštva, šele dobi les pomen, veljavo in ceno. Velike količine lesa so potrebne za gradnjo ladij prevozna sredstva patovorijo in spravljajo les v raznih pristaniščih. Ob Jadranskem morju so imeli kupci lesa še to prednost, da so les po strmih pobočjih razmeroma lahko spravili do nakladališč. kicr so ga potem pretovarjali na ladje. Gozdovi ob jadranski vzhodni obali so dali les za prva pomorska vo?i!n dalmatinskih In 1 i bu r ni j:-; k > h gusarjev, pa tudi vojna mornarica ob Jadranu ter velike trgovinske mornarice in vojne galeje Dubrovčanov in Benečanov, so dobivale materijal za gradnjo lz teh krajev. Po navadi dolžino Benečane za opu.vt<"šen1e kraških gozdov v Istri in Dalmaciji. Ta očitek je morda nekoliko presplošon. dasi ni brez podlage. Glede naše ožje domovine velja pomisliti, da je kraško ozemlje med Trstom in Snežnikom, torej ozemlje, ki velja za najbolj puščoben nrodel v kraškem svetu celega Primerja, nikoli ni bilo beneška last. Ti predeli so bili šo!" okrog lota 1800. oropan! svojega gozdnega bogastva, torej ob času. ko Benečani riso srkali losa za svoje potrte S°vnda pa se ne da zanikat». da ie še! kr?5M os v vr"ki meri na benoški trg. B«mo*ko so se v tem pogledu prvenstveno okoriščale z lesom iz Dalmacije in Istre. Kako zelo je bil Benetkam potreben les za gradnjo ladij, o tem nričo.io ukrepi beneškega senata ki je gozdove na istrskem moinem ozemlju krntkTna'o zaaegel za svoje potrebe. Pa ne s^to v Do'maciü !n Istri, tudi gozdovi ob Pijavi. v okoliol Tre- vlsa ln drugod so Dill v oblasti beneflklh mogočntkov. Po eni strani so Izdajali ukrepe za zaščito gozdov, po drugi strani pa so sicer začeli izdajati razne prepovedi ln omejitvene ukrepe, ki pa niso Cesto prav nič zalegli Tako je n. pr. 1340. na Izoli izšla prepoved o nabiranju dračja. Enako je bilo prepovedano rezati vrbovo protje v okolici Pulja. Benečani so zasegli sčasoma vse javne in zasebne gozdove za potrebe svojih podjetij. Leta lil 5. je izSel odlok, ki uvaja nastavitev gozdnih čuvajev. navzlic temu pa sc je gozdno bogastvo Ceda'ie bel j krčilo in na P.abu so naš'i sporočilo iz" leta 1534.. ki pravi, da so na tem otolcu že tedaj težko dobi les za najnujnejše potrebe. Četrt stoletja pozneje toži koprski župan v svojstvu upravitelja celokupne Istre da je stanje gozdov na izredno nizki stopnji. Da so Imelo Benetke dovolj lesa za gradnjo ladij in dovolj kuriva. se ni sme! nihče na dom:ič!h tleh dotakniti gezc'a. Leta 1584. jo celo IzSol načrt, za gozdni kataster Ictr?. vendar pa ?o bili gczrlovj tedaj že tako opustcš?ni da ni bilo več mogoče ustaviti uničevalnega dela.T ako »o nastanilo na Krasu pomanjkanje lesa. k! so ga morali v obmorsko kraje uvažati preko tržafike luke. Današnji Kras je veren dokaz za to kaj se zgodi, če sto in stoletja izsekavaS gozdove in sproti ne obnavljaš gozdnih nasadov Ne.le. da j? Izgubil Jadran s tem pust^šeniem nešteto mikavnosti tn čarov kra?ka t'a sr. zaradi burje popta'a n°ro-dov'tna Zr^iija se je ohranPa samo v kot-liro^tib p»rdr"Vi Celo v novejšem času so ljudie snrevMell, usodne posledice opustošenja In so začeli popravljati napake preteklosti, ker so se prepričali, da Imajo gozdovi tudi velik vol:v na kllrnatične razmere. To res-nioo preizkušalo sedaj tudi v Ameriki ko vidijo, da besne preko Izsekanih nredelov pešoenl viharji, katerih nonrej v dob» gozdnega. bogaotva nI bilo. Za kraški svet tedaj ni drugega prioomočka »n leka nego s'ste-pTt'čno pogozdovanje tal k» bo dalo krajem novo lice. Ijudrtvu pa odnrlo nove bogate vire gospodarskega življenja. t 7T9 40 1 < ' & ■ . ■ ' : 1 vi-' * ■ Letošnja zlroa, ki jo označuje po deževni prvi polovici decembra precejšnja jasnina. nudi vsakemu pozornemu ljubitelju prirode in neba lepe nebe-ne ko^ste-lacije in zanimive razvrstitve prenrčnic. Sedai, v januarju, dosege čar zimskega .z'mskega neba svoj vrhunec, na knr bi želel: z nekaj vrsticami opozoriti ljubitelje neba. Najprej beseda o zvezdah stalnicah. Razvrstitev zvezd m ozvezdij je v januarju najlepša med 20 in 22. uro, ko je južno in južnovzhodno nebo brez pretiravanja očarljivo. Precej visoko nad jugovzhodom se krasno sveii najlepše ozvezdje, R.mšč.ce z dvema svetlima zvezdama, belim Riglorn (spodaj) in rdečo Beleigeuzo (zgoraj). To ozvezdje lahko upiiziino že takoj po mraku n.zko na vzhodu. R gel je ogromno, od našega Sonca 18.000'krat svetlejše sonce, a nam pošilja svojo svetlobo iz grozoine oddaljenosti 500 sve.lo-bnih let. Betegueza, mlada, a ena največjih zvezd na.n ne nanega vesolja, se sveti v oddaljenosti 300 svetlobnih let. Nižje pod Orionom zapazimo kot najsvetlejšo zvezdo kra.-nega Sirija v Velikem psu. Ob koncu januarja vzha.ia malo po sončnem zahodu- in se sveii na nebu do 3. zjutraj. Če pcgledcmo nato v zgoraj omenjenem času (med 20. in 22.) visoko na južno refco, vzbudijo pozornost že malo proti zapadu pomaknjeni Gostosevci. Vzhodno od njih zagledamo precej svetlo rdečo zvezdo, Aldebarana. glavno zvezdo Bika, k. zaions ob koncu januarja med 4. in 5. uio zjutraj. Malo vzhodno od zenita leže v obliki fcravokoinika zvezde Dvojčkov. Naj severne je se sve ta rdeči Poluks in beli Kastor, a v južnem delu nebe nri poootnlk Saturn. Pod o-zvezd.'em Dvojčkov vidimo v srednj. višini belega Fvokijona, a v zenitu (nad g'avo) je pravk-r kra na rumena Kapela v ozvezdju Kcč Če z vežemo v mislih Kapelo, Poluksa, Prokijona, Sirija, R'gl-a in Aldebarana, dobimo kr sen zimski šesterokof nk, obstoječ iz sam'h nebesnih draguljev, spričo ka erih petane nesvetlo zrpadno januarsko nebo vprav revno. Okoli 20. ure se p.ipelje na vzhodno nebo prva Levova zver da, beli Regul. ki g-?, vidimo vso .prvo polovico noči n*> vzhodnem nebu. Žq v toku eno ure se vse ozvezdje zmota iz horicontn'h megla. V večernh urrh lahko na severovzhodnem nebu opazujemo tudi Velikega Medveda, ki se pripelje do zore že na zenit Na zapadnem večernem nebu ie sveilejša zvezda le modrikasta Vego.. k: pa jo lahko opazujemo le dve uri no sončkom za- hodu Pač pa krasi še lepo jutranje vzhodno nebo. Sedaj pa Se o premlčnfeah v januarju 1945. Merkur, nesvetel tn majhen Zemljin bratec, je v pivi polov.ci meseca jutrnji planet, ki ga opazimo ob zori mrko na jugovzhodu. Venera je krasna Večernica, ki se zasveti na j užnozapadnem nebu takoj po sončnem zahodu, in ko nastopi noč. je njena svetloba izredna in se veča iz dneva v dan. To zvezdo opazi pač sedaj vsakdo, kdor obrne pogled na nebo. Njena svetloba se bo do februarja povečala do take jakosti, da bo vidna celo ob belem dnevu. Sedaj zahaja po 20.30 in stoji v bližin: Vodnarja in Rib. Krasen pr zor bo dne 18., ko se bo svetil nedaleč cd Venere tenak lunin krajec. Venera bo spomladi dalje že Danica. Mars je sicer že zapadno od Sonca, a je sedaj v glavnem še nevden. Prikaže se spomladi kot nesvetla jutranj ca. — Jupiter je sedaj poleg Venere najsvetlejši planet in se bliža višku svoje svetlosti Vzhaja v začetku januarja ob 23., ob koncu meseca pa ob 21 Sloji malo pod ozvezdjem Leva. Ce pogledamo še ob pozni zori na zapadno ne!x>, bomo zagledali tam največjega Zemljinega brata Jupitra, koledarskega vladarja letošnjega le a. Dne 30.-31. januarja bo zraven njega že precei okrnie-; na Luna. Jupiter bo dospel v teku tega j le-a še do bele Spike v Devici. Saturn vzhaja ob sončnem zahodu in se ob mra-! ku taikoj zasvet' na severovzhodu Stoji v zr. pa d nem delu Dvojčkov ozvezdja, v katerem se bo zgodilo leto; še mnogo lep:h nese nih iger. Prepoznamo ga p~, rumeni svetlobi^Visoko nad jufom se nahaja po 22. uri^i njim je dobil zvezdn z'm "k i šesterokotn:k len okras. V bližini Saturna bo Luna dne 27 januarja. Vidimo torej, da je rajlepša premičnica januarskega neba Večernica, ki se svetna južnozapadnem nebu Ma'o za tem ko Venera zatone, se pr kn'e na severovzhodu drug prav svetel nočn: in ju rnji planet Jup-iter. Luna bo c'cb'la dre 6 t. m. zadnji krajec, dne 14 bo mlaj. dne 21. prv! kralec in dne 28. ?čin Zvečer bn najlepše svetila dne 24. pa do 30 Ob n^alu dne l4 bo pr; nas neveden ko'oKarr' sonči' mrk V trku leta bomo- v!del! pr' nas delen sorčn-- rr.rk f9 4uli'a) in pcrolp lunin mrk dne 19. decembra. M. B- za Z'fiRT^© J Desetletnica podaljšanja vrhniške proge Ljubljana. 6. januarja Na dmašnj. dan pred dtset mi et- ie bil sJavncMho otvorjen poproM že s.ptcmbra 1932 je bil t r pu'c?cn d- kra i!a Prv v ak e pr» voz'' ai V-hr.iko .b M «1 ves v /e!en;u smre-č'C:ih n zast^vxsh Zunm a mr Hočevar k' je nezdravi! u<*tc v svojem 2<,voni ufoto-vi' da ie bi a proü» nodal j'aiv.i Take je h.lt. ir^re/eno vrhniškim dc avcen*. ir. d ia k m ki se dnevne vozilo v LiuMi?no pr del h oa s«) dobi. ^as.'už.k rnnoc» brezposeln ce'uci C.mdniii nrtxje se ie končala v 11 tcdn'h Zarx.slen'h e bilo 137 de'avccv. k sc rre c' >4 0 d^n mezde V mo!n- mer .zpolnilfl pričakovanja vrhn kega'prebivalstva V sedanjih časi pa 'e pomen nr.dnli an ja še oč^ncjši Cefsrin: V 1 tr Lži ».a -oiii" S^VJ WtJi^r:^ Sne<» sneg. sneg! Kamor pogleda oko — čista deviška belina Položni breg — ena sama debela bombažnata b az na Pod težo n3?rmadcnib snežnih kosmi'ev ječ' in n ke starr sadno" drevje na. vrtu ba-ja^točmo se ^zpod teme odeje črtajo kr ven-časte veje Zlai pa zda; se sprost katera. Sunkoma se sproži ;z neudf bne, pon:žane. lege »i se o'rc--e ttžkeca bremena ki jo ie pritiskalo k tlom Tako napravi ded. kadar mu otroci sp'ezajo na pieča ti mu obe5 jo za vrat Nc?:aj čgsa dobr»; na p< tmežljivo prena-a živi tovor potem se na le naveliča »Zndosti imam te Ja!e. ijubčki.« pravi Upognjen hrbet se nepričakovano strese, vzpne — in ž? poredne?' poceoajo na tla Vedelo se bele »muhe« vrt-nčijo po hladnem ozračju Zivnhne .vm'ce in nrekrasne ,živopisane, b=čk"om podobne p'an'^cV? zob? pred skednjem pobirajo zrna Mrz'a zirr.a :ib je pregnala s r'anin Lačne črnopem^te vran? b~-ka;o po gno-j»"4u tik hleva Z cloV tn močnimi k'jnn» sekajo n- vrtajo po prepercicm. začniciom listju Mrzlo je zunaj Skozi tenkj g-vkastomcKiri tenčičmik omiz- r.jeh h hiapov zagnano me/ ka sonce. V med'» svetlobi se počasi pomika proti daljnjin gor^m Zunaj je mraz. V p sdstrešn. sobici je p« tonVfn. Ves>i'lo nrasf-:eče ogenj v rna i železn' P?"'ci ln še je dn- za tri polna naroö'a Štom';eva dobra mati je» dane* d«v '»'a M hcu. da i:'n je cme! nanosit' in zakuriti v črrem »ga-šperčku« V> x ni s"m v podstre'ni sobi. Nacek in Tonček mu že ves dan delata cfm'cno Važen opravek imajo! P»ežen pogled na do!go mizo razkri'e m pove vse. Troje zlatih kron! Trje kracni svi'nnti p'a-'ct' Rumena zvezda-repatica! Š:roka m do'ga kakor metla! In pr far tako lepc> pritrkavajo zvonovi! ^e v odprto pra'i'io ood zrcalom fpedij .v hiši ni treba poghd.it». pa že tudi r-snj b'stra g'avica ve. kaj bo iutri Kaj se danes v podstreh' sob'ci važnega nr'pravi j« Z unrmi kors'-ti se b'iži večer. Tn mlade postave ^»'ejo iz veže na hladn* •-/•'••■k zrak: M idr iz Jutrove dežele Gašper. Miha. R ,'t, "ar' Prva d\a sta be'e no!t Trctj, je čn-;ec Privi pr-tnt /'im rec! Dobri pevci so Iri e Lep,- e'aßove imajo V katero koli hi"o vstopijo, povsod se razvc&ele uj^iove pozdravne pe&wi: Pri^i smo. prišli krr.lji trijč ..« Srečna je c'inos ta m'ada troi'ca Kako lepo je b t' kralj, nositi zlato krono n spie-jemati darila! Po debelem snegu se pr. kobacaj o do sredi vasi. «Krž brž;i kal pa to! Fata morgana? 'n vara oko? Jim ne gredo z r.ne^a konca • vas; tudi taki sveti kralb larn-ti? Le čez prsi s« nekaj ^rši >n za g'avo dalj§i. G'ej iih prtepence iz Mačjega kota! »Kaj i"čete pn nas?« se zakadi kra'j Gašper vanje Vnime se boj Kralji proti kral em! Mirnejši sosrdje pog-abijr. Ro'tež'r'a-Ton'-ka za roke in vrat K vodnjaku ga vlečejo in mu teme'j to operejo obraz Ne &o-n-aga ne stok ne jok: ZamonJciga kralja ni več. Črnec se e spremenil v belca! Iz bl žnje hi*e nrteče hlapec Valent »Kit se ie zgodilo?« »U-u-u-um»' so me,« ihti nesrečni kralj. Dobe e so'ze mu polže po mokrih licih »Tako?« vzroji Volent »To je p« ne^ snmrta um'zana kmkurenca!« STn^ i Ki zda' predla nanu la'cem ko b' je ne bü ,rav(.ča«no rx^brial dalje -T f nr- mor?fc vč n hi;ah.« t» okrene k /a' «tm rrojici »Ljudje b-- se vam sme al» m rekli: Niste pravi z Jutrove dežele, ker ni zamorca..« _______A «. «"J O 3 * .I Mavž ¥ mvzmošlii Ks O- , f» " 1 " • rr- ■ • r Ü 'T i S. ,.j<.Jfc* C. ti cerkvi Znr.m -nito avn - No m -v M k'a ža i? g^ o.I r,či kapitel -l.e t rkv. v n estu, ki je ca e- hr ni na na a nom kraju v i.j b :an:. d U> -lavrga ?a' jan-Sikega nv- s.ra T n or t a je 2 m široka in 4.29 m vi oka ter e zgora^ n p av^o astroh.č.io zaključ na Ta 42 m a j'i-čsk je bi' p zneje dois aviie- P vot a ■*>i-ka je bila ve! k? 2*4 m. Slika p---cc!stavlj" v«t p -v Mi' I vž- v nebo. tor j h pn«» dejanje ':o ti že ni s e nji treni o', b'' v'z jj izg n a m sve n k bo \sl3p. v »-ebo To iri e' po iv'a dvojna vizija: .-v. Mik avžu -e na p'1' v n bo pri.ka."e v ob okih «v. Ticjica z vencem angalrk h glavic in obi a z z'av. uč o prihajajočih iz odpr ih n bes 1er npodaj sedeča ogle. ka zavetnika sv. M hör in Fortunat, ki sta se silovito razmahnila v za čudenju ko strmita v či d d v: to neb.žko p: ikazen Idejo za kompozicijo te slike je umetniku dai cerkveni zbor v Niceji eta 318 p. Kr., kjer je sv> Miklavž bruni, skrivnosti sv Trojice. Kompoz cijo začenjata spoda] oba svetnika, sv. Muhor in P°rti nat. Lev'o sodi sv. M hor v beli albi, odet v rdeč. z zlatom obšit p'uviai, s pa toia om v desni in paimovo vejo v levi roki ler sk onjen nazaj ghda v nebe. Na desni pa kleči na evem kolenu «v. FOitunat. tudi ob ečen v bolo albo, rdečo dalmatiko. v sklenj.nih rokah drži palmovo veio in skon;en nazaj gleda v rebo. Os ednja tigu a je sv. Miklavž, ki se z razprostrtimi rokami dviga proti nebu. Odet je v svečana škofov ;ka oblačila, vijoličast talar, be o a bo. moder rdeče podšit puvial s ši okim zla'im io-bom. Cez albo ima spuščsnu Svilen«) tančico. ki ce sem in tja pobijava na oblačilu. Z leve zgoraj, kan or se sv M k a 2 obrača, mu hiti nasproti %v Troj ca: Bog Oče, bradat, ča^ it jiv starec, drži v l'Ckah na krž ra/pe ega Sina. Med n u ima gla vama je sv. Duh v po.'obi goloba. Z desne pa mu p«*nsšaia dva putta škof"VsVe in-signije, bleščeče belo m tro in pa torale Kompozicijo'-qlno je silika narejena po načelu križa očih -e d ag nal, pedobno kot Riko Debenjakov sv. Nikolaj v jubljanski stojnici. Giba-je <-e zočmjo istoč sno v i^-i-iijc .ie yj. «v. u,;a v u*-- — t&i • f v* j »*' - • — Sproži ga leva sv. Forluna^a. e na- daljuje v pregibu nJegovih «x>k ramen in «e v smeri njegovega ro-'le'a pr ije v glavno fgu'o «v. M?,-'"vža ter p-eide preko njegove de-ne ro! e v r ke kr ž nega Kristusa, s katero d>eže gornji 'evi kot. V naspuo'ni sme i se z^če-ja z goleni sv Mohorja, se rada juje v rm^ri njegovega pogleda nrsko gornjtga te'e-a sv Mik av-ža ter rrei^e v rnvr.o linim pas"ora!a. s katero pCrriji dc^ni kot. Ti dve gfravni gibanji pa k-iža §e več mar. 5:h diagonal. S tako umnu kompozicijo je ume ni k d segnl sicvi o dramatično razgibanost n iluzijo šiin ga v-e obse a'oüegM prosiora. Iluzija prostor e necm je osti je d sega višek 'zrazne možnosti. p a slika teles je popolna, barvna harmonija ubrana do zadnj-ga odten:a Poleg raf:mrane persp k Vič e s' ra šave figur se je Tin'oretto poslužil v na:v šji meri tudi sveti"'be v dosego popo^ne a»-ro ti prostora. Močna luč ije iz «toru močan gobin^kj jx>udnr?k Sve lobh ma izvor za -kupino sv Trojice ki ie močno i osvetljena <>d -pred-!;e strani od ias od maknjena .stran pa ie v senci Ta -vetob» nam pred -čire. kaj nam ie bliž e. ka; da 'e od nss in obe-em dema'er al zi"« fig ire da se lahko gib jejo v neskončnem prostoru prosti vsake materialne teže Nal k avža k«>t os ed-ja si ka. vse oko ' n e'a pa -»e topi v «ve;lobi C'm boli r ha a svet. ( ba v spodnji del -»ike. tem bolj je ume jena Naravnost obupne nas sorodna frituret-tov& kompozic ja sii'-e sv. Mar e'iia-»3 v neb.šk slavi z i. I.:i48 iz ben šr. sp<» daj o p- čer ja a sv. Pe'er in Pave., ved njiiu na kleči e.j'ke v nebo V času ko je Tintoretto dob;l naročil" za nov«tm:5ko sliko, ie bil star oik^i 70 et Radi preobloženosti z delom so nj gova dela izdelovali tudi njegovi učenci Mojster je napravil le kompozicij ko sliko, nato so jo učenci izdejali v osnovnih b.irvah, potem pa je sliko dovršil rao ster sam kj je sproti poprav jal zag eš ne ranake pri prenašanju osnutka na platno. Nek j t«-k:h popravkov je zas'ed ti tudi pri Miklavževi sliki, vendar pa smemo upravičeno pripisovati delo Tin'orettu sam'mu b»lj upravičeno kot za marsikatero njegovo sliko iz doževe palače ali kake beneške cerkve, ki nosi njegovo ime, a po kva i-teti še daleč ne dosega novom š .ega sv Miklavža. Kako pa je sr'ika prišla v Novo mes'o? Kapite'jska cerkev v Novem me tu :'e pogorela L 1580. Proš'o\sko m sto je dve ,eti nato nastopil prost Po'yd r de Monta-gnana, ki se je takoj lotil pop avl:ania cerkve. Ker se od meščanov, ki so bili po poža-u sami hudo prizadeti, ni mogefl nade ati datne pomoči, je zap osiil za pon>'č fudi ogejskga patriarha, ki je bi" t daj rr r-kveni patron novomeškega ka itlia Na patrijarhovi stolici je sedel lakrat G o-vanni Grimani (1545—159?). s kater m ie bil prošt Po'ydor v pri-"tel;skih odno4h Nanj se je obrnil torej s prošnjo za pomoč. In res je p3>trijarh pri peval za cerkev nOvo oitamo podobo sv. Miklavža. To potrjuje slika sama. Da je bi a «Jikana Mohor in Fortunat, ki sta bila patre-na oglejsl-e cerkve Prvotno je bila slika nameščena v oltarju. ki ga je k"pL] Po ydor iz ast- h sredstev. Kakšen ie bil. pe vemo Oltar je za menjal nov, ki ga je postavil prošt grof Thurn (1669—1679). L. 1E68 so t-ga odstranili in en nadomestili z novim, katerega je izdelal Matija Tome iz St Vida nad L;ub-liano Za tako dra?oeeno sliko pa, Vot je Tin'orettov sv. M:k'avž, je ta oltar renr:-mer-en okvir. Seveda danes ni rri^iti na to. Ko se bodo pa časi zbo1jS"ii, bo treba tnki znamenitosti dati dostojen okvir v rb'iV novega o!+arja. bolj je ahnil n ke. ; Brez pravega preudarka in merila je zdaj -- - ----- - v r" «. .. "« * tudi Tončku poplcska obličje S kolomazotn ] 'Zobrazbo ^b- m svon okolic v kor-st in tako na debelo da ea lastna mati nt ore- "" * poznala! Se nober. Boltežar ni vzbujal take pozor- n^fti! G r anc» po n'em Vejejo ča*: »K'l"i j«- P^•m )žče^ fnžek nadel s fe*nie?« „T 'eta I « 'e VovUov Tončtl: b'1 za- V m l j < Pr*-iv « D V" si «k«!'1 'te T n ka' ^e 'm lanes m nod očmi začrtano Ved in sp -m'n na nepozabno »umazano konkurenco!« VMI V SkV'3 Zonet nam je smrti* kom un«čvla d-a^ življenje ž.vlien e. ki je bi'o ?e'e v sredni svoie poti Omahnila je božajoča maternn roka ravno ob času. ko }e s\oj»deci najbolj potreben oo'eg matenne !'rbezn> tudi vtxflen. če turfi ^arlen {»1!» dora;čaioči mladini. T."fco stoiimo ob odprtem grobu nreranr «»mrle na:br»l7e soproge vzmre matere '« hčere, zvesre to^a^r^e in sode>vke «n zaman snra-«ttiemo »zakaj mora* tako zgodaj od nas?« S temeliito izobrazbo na tič^elii^fti. kjer h je pridobi'a tudi znanje tu i'h iezikov n z ves*!jem ie »topila v km<» »nonnd'.n' kjer jp bTZ ok'evania srn-e-iela «»'flvne tainiee S «voiim ^kmm- mm. m ve«Vniem ?e vrw'no vrljvfla na okolico Ni«m d^b^tn «las je b'5»pr>deino glad'.! no^a'e tp?«\T Tndl d^ms» ie po-svet'la «voii rndbmi h zl^^ti vsem vro^m'Tr vpri'nniem da teme' ito nr'rrav «wo«« ot-nka bodoče samostomn Kvl'en'e n na vse te^ zave k; sn n«>r»n«iSne vvm D**v kaknr dom« je bild tudi v dm^-pnem živMppi«« stvarna M7"mn Z zan m^n'em je sledila vnn*a-niem k; i:h i» č'm di'ir več m pogoste e oh ču*fa ^-tfka «»osTM-dri'a ',~'etna član »ca pev-ske"«i zbora G'asbene Mat'ce. Clan.ce ir ">db' wt društva Zveze eosno-dmi «n pr jate'HVh dnrtev vab'mo k «adnj> nočas+i*v b'aop -v koimce k; 'o sprern.mo v nolpdn^ d'-rnfk \ tuvMI«-. o*» 10 ur t »t kir>e'ee sv P«*rr'. * Kr žu kirt noč-v« ie *■ 'Ikn nn'iJ' i-»Ko f«ih • Krut" «ro»ku?en»m starcem vtfikotn T SO-j P rogu izrekamo svo e najgloblje -n rfcraio i aožalje! Zvezo gospodinj. »JUTRO« St 4 Sobota, 6. L 1945 Kronika • Na božični večer je dosegla 102. leto starosti Kristjana Rosemamiova iz Sehwar. zova v Sleziji. Rosemannova je še danes tako čvrsta, da lahko čita časopise brez naočnikov. Ob lepem vremenu se sprehaja brez spremstva na prostem. • Se dve leti vojne. Kakor javlja agencija Reuter iz Canberre, je izjavil namestnik avstralskega ministrskega predsednika Forda v svoj; novoletna poslanici, da se mora Avstralija pripraviti še na najmanj dve leti vojne. • Anglija Sega po Abesiniji. V Addis Abebi je bila podpisana pogodba med Anglijo in Abesinijo. V tej pogodbi .izjavlja abesinska vlada, da soglaša z angleškim predlogom, da ostanejo gotovi predeli Abe-sinije, ki mejijo na britsko Somalijo, pod angleško upravo. Vsa abesinska ministrstva dobe angleške svetovalce, abes'nsko vojsko pa bo organizirala in izurila posebna angleška vojaška misija. Vse to skupaj ni nič drugega kakor prikrita aneks:;a abesinskega ozemlja za angleške koristi. * Ameriška korupcija v Evropi »Daily Mirror« javlja iz Pariza, da je bilo februarja meseca obtoženih pred vojnim sodiščem 180 severnoameriških častnikov in vojakov, ker so odsvojili iz vojnih zalog v Franciji bencin, cigarete in ostalo blago ta- ga prodajali na črni borzi. Iz Li&blfasie u— Novi grobovi. Na oltar domovine je daroval svoje mlado življenje dijak-doroobra-nee g Marjan P e s t o t n i k. kije umrl v 20. !etu svojega življenja. Za rtj'm ža!u ejo globoko pr za deti starši, sestri in drago so-rodsitvo. Pogreb pokojnega bo v soboto, 6 t. m. ob 15 uri iz kapele sv. CV.la in Metoda na Žalah na pokopa-išče k Sv Križu — V Ljubljani je 5 t. m. umrl g. Ivan Pate Za dragim pokojnikom žaluje družna Jožefa Pateja in drugo sorodstvo Pokopali ga bodo v nedeljo. 7 t m. ob 8.45.iz kapele sv Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu — Umri je višji davčni kontrolor v pok. g. Ivan Hočevar. za katerim žalujejo žena Marija roj. Put>p*s, sin Marjan, snaha Majda in drugo sorodstvo Pokopali ga bodo v nedeljo. 7. t. m. iz kapele sv. Marije na Žalah na pokopališča k Sv. K-Vžu. — Po daljši bolezni je včeraj v L jubi jan » umrla žena državnega tožilca in učiteljica v pokoju ga V'da Goslar jeva n ugledne Savnikove družine. Za blago pokoj-nico žaluje mož Branko Gos1 ar. fin M'«ran "n hčerka Sonja, starši Angelo in Zofija Savnfc ter brat prof. dr Roman Savnik Pokopali jo bodo v nede'io. 7 t m. ob 10 dopoldne iz kapelice sv Petra na Za'ah na pokopališče pr< Sv. Krču — Po hudem trpljenju je v 59. letu Sivoieon živi: en ja v Ljubljani umrl glavni blagajnik Pokrajinske unra\e g Martin Bizjak. Za njim žaluie žena Maria, roj. Klemenč;č in drugo sorodstvo Pokojnem so po'ož<'i na mrtvaški oder na domu v Zarnikovi ulici št. 7, kjer bo do nedelje, ko ga bodo r.b 11. uri prenesli v kapelo sv Jožefi na Žalah Od tam bo v ponedeljek ob 9. dcpo'dne po«reb na po-kor,a.1;>če k Sv. Križu — V Radovljici ie 4. januarja umrl dirrm'kančki mojster g Miha Z a 1 o k a r Za njim žalujejo žena. hčerka, mati sestre ji brat. — Pokojnim bodi ohranjen b'ag spomin, globoko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! u— Odvetniški izpit sta naplavite notarski pripravnik D u ž a n Orel in odvetniški pripra\mik Alojzij 11 i j a , oba iz Ljubljane. Čestitamo. u— Promocija. Na univerzi v Padovi je dne 15. decembra 1944 promoviral ?a doktorja vsega zdravilstva g. Remrio Mi oš iz Ljubljane. Čestitamo! u— V. simfonični koncert Rndia Ljubljane. Vsem ljubiteljem simfonične glesbe sporočamo, da bo V. simfonični koicrrt Radia Ljuibltiane v ponsdefjek, 15. t m. cb 18. uri v veliki unionski dvorani. Pred-prodaja vstopnic se bo pričela v srrdo, 10. t m. v knjigarni »Glasbene Matice«. O programu bomo še podrobneje poročali. u— Nakupovalnica Socialne pomoči_ v Gradišču 4 (nasproti dramskega ged-.Miš a, tel. št. 30-39) kupuje ob'eke, obu'ev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah. u_ Prijateljem jaslic! — Na novoletni poziv se je oglasilo že doslej dokaj naših jasličarjev. Vsi po vrsti pa žefie, da bi jih osebno obi-kal! To mi bo komarj mogoče. Pač pa ponavljam svoj prvotni poziv: Zasebnike, ki so si postavili lepe jaslice, umetnike, pa tudi v^a predstavništva cerkva ter javnih in zasebnih kapej vljudno prosim, da dadö, letos fotografirat svoje jaslice. Prav posebno naj store tako nagi deželani s svogimi kmečkimi jaslicami, četudi so še taiko preproste! Vse skupaj naprošam, naj mi odstopijo (ev. proti povračilu stroškov) po eno sliko v znanstveno uporabo! Pripominjam pa, da fotografiranja sam ne morem oskrbeti, kakor nekateri žel6. — Rolk za dostavo sik ni določen, priporočam pa se zanje vsaj do konca januarja 1945. — Prof. Miklavž Kur et, Ljublana, Zamikova 16. u— Letošnjih Vodnikovih knjig, ki so prj kritiki in občinstvu zbudile lepo pozornost, je na razpolago še nekaj izvodov. Dobite jih za 38 lir broš. ozir. za 78 lir v pc-lplatno vezane v pisarni Vodnikove družbe, Narodna tiskarna v knjigami Tiskovne zadruge, Selenburgova 3 "in v knjigarni Učiteljske tiskarne. Frančiškanska 6. u— Lep vzgled, v -voji sociailmi uvidev- j nosti je podal ponovno lep vzrjicd odbor ; Društva za zgradbo delavskih hiš s tem, da je za mcsec januar 1945 oprosti! p ačila njemnine vse svoje najemnike v delavskih hišah ob Hrsnilniški cesti. Ugl d-nemu odboru imenovanega dnšva, katerega ci ji so zaobseženi v naslovu samem, se za ta ponoven lep čin so ialne uvedevnosti vsi prizadeti najtorifeje za*' hvaljujemo. — Eden v imenu vseh. u— Preglejte omare in skrinje. Gotovo boste naš7i stare oblačilne prejmete, na katere s'e morda že pozabili. Prodajte jih nakupovaln'ci Socialne pomoči. u— Pomen verskih vrednot za človeško družbo je naslov najnovejšemu zvezku sodobnih vprašanj, ki ga je napisal urednik France Terseglav. Knjižica je zelo aktualna in se dobi v vseh knjigarnah. Segajte po nji! Stane 9 lir. u— Peki, pozor! V nedeljo, dne 7 januarja 1945 dopoldan od 8. do 12. ure pridite po nakazi1 a za moko v našo pisarno, kjer hkrati tudi >!ačate. Prosimo vas, da radi alarma, pridete v zgodnjih ju! ran jih urah. — Nabavna in prodajna Tadvuga pekovskih mojstrov v Ljubljani. . u— Opozorite na nakupovalnioo Socialne pomoči tudi druge. u— Redni pouk na sredn.ph in ostalih šci-ih uspešno dopolnjujejo tuka;'šnje odlično organizirane specijalne instiukclje vseh p:elmetov in tujih jezikov za nlžje-tn višješolce. Zakurjene učilnice. Vpisovanje do 10. januarja. Informacije, prospekti: Specijalne instrukcije, Kongresni trg 2. u— Za Socialno pomoč daruje namesto cvetja na grob blagopokojnega g. Jankota Blenvei's-Trsteniskega rodbina dr. Vonči-nc. Janko Bleiweis-Trste-ciškega laruie 300 lir za reveže v Cuk-rarni g. Avgust Skaberne. u— v počastitev spomina blagoookojne gospe Ane Mater daruje rodb'na Mr. Ph. Mušič 200 lir za društvo slepih v Ljubljani. u— V počastitev spomina g. Janka Blel- darujeta Tomec Ana in Sesek Vida 200 lir zä mestne ubožce. u_ Novi strojepisni tr-?a?i priče^aio dne 8., 9. 10. in 11. januarja. — Prakt-čno znanje, koristno vsakomur 'sedaj in v bodoče'v zasebnem ali javnem pil licu. — Učne ure dogovorno po že'ji obiskova 'cev — Vpisovanje dnevno In'ormaci'e, prospekti: Trgovsko učMišče »Christofov umi zävod« Domobranska 15. u— Otvoritev galanterijske trgOv'ne. — Javljam, da sem otvorila galanterijsko trgovino na Miklošičevi cesti 4, n. nadstropje. Priporočam se vljudno! Saks Slava. u— Srcdnj"šolce-ke, ki se želi-o izvežbaJi v strojepisju opozarjamo na nove tečaje, ki pr cen jejo po Novem letu 8., 9., 10. in 11. januarja. Praktčno znanje, vsakomur koristno. Učne ure dogovorno po želji. Informacije dnevno, prospekti: Trgovsko učifiišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. o— FORMICOT PASTTLE ZA DFZIN FEKCIJO UST IN GRLA dobite v iekar- n— Sprejemamo redne dijake in privateste k dnevnemu pouku; ob sodelovanju učencev uspeh siguren. Informacije in.ev-no. »Korep&'itorij«, Mestni trg 17/1. Bilo je pred prvo svetovno vojno. Nekega večera smo se študentje zbrali pri prijatelju Tonetu, da se malce pozabavamo. Mata, ali se še spominjaš? Sredi naj-prijetnejšega razpoloženja si zagledal na steni podobo našega vel kega Prešerna, pokleknil predenj in začel recitirati njegove večno lepe sonete. Recitiral si jih s tolikim zanosom, da je navdušenje raslo v nas od besede do besede. Na mah si osvoj 1 naša mlada srca: sešli smo se še in še ob Prešernu, Župančiču, Ketteju, Murnu . ■ To nam je dalo pobudo za nove načrte. Ko sva po nekem klavirskem koncertu p:zno v noč ugibala o krajevnih kulturnih vprašanjih, si končno to-le uganil: Čitalnišk oder že dolgo ne deluje. Naloga nas mladih je, da ga oživimo. Sklenila sva, da pojdeva takoj prihodnji dan na lov za potrebnim ansamblom. Pridruži se nama je še Janez, »z združenimi močmi« smo pridobili režiserja iz vrst »starejše generaeje« ter zbrali okrog sebe toliko navdušenj dile-tantov, da simo lahko takoj pričeli z delom. Led je prebit! Veselje do igranja je prešlo v strast, predstave so se vrstile druga za drugo, diletantje smo se izobraževali, .zpopotnjevali. — Tako je spet zaživel Ta.ijin hram v Novem mestu . Tako se je po vojni v Ljubljani porodu šentjakobski gledališki oder. V Flonjan-ski ulici se je porodil in Ti Si mu kumo-vai. Odslej smo Te srečaval: kot tajnika, igralca -n režiser,a mlade igralske družine. Pa Si še našel dovolj časa, da si kot odličen recitator nastopal na razah kulturnih prireditvah in da si ceio poromal na deželo med preprosto ljudstvo, kj si mu bil na. boljši tolmač lepe slovenske vezane besede. Iskra, ki je tlela že v Tvojem otroškem srcu, je kmalu vzplamtela. Napisal Si prvo svojo pesem, ki j; je sledil cel šepek pisanih, dehtečih rož, natrganih v naših aončnih goricah. In kadar je šel fant k dekletu vasovat, je vriskajoč stopal po poti s Tvojim šopkom na prsih . -. Domača zemlja Te je vsega priklenila nase. Kjerkol' b0, koderkoli so hodii. gere domače zemlje nisi pozabil. Tja Te je vleklo srce, tam si se čutil sproščenega, tam si bil srečen in zadovoljen. >tam, kjer pisana so polja, kjer dema je dobra volja .. .< In vse, ki so dobre volje, si vabil ▼ domačo vas, da se nadihajo ž-vljenja, da se radioste s Teboj: »Tam, kjer zala so dekleta, nagelj rožmarin prepleta, petje fantov v vas aameva, da ti dušo prekipeva. •« »Tam srno mi,« si vzkliknil, »in z riami vsi!« Vem, dragi Mata, nikdar n si maral, da bi govorili o Tebi, vedno si bil skromen, toda — ne zameri mi! — srečanje z Abra-hamom (ojej, zdaj sem se pa zagovoril!; pa je vendar tak življenjski praznik, da smo morali spregovoriti. In tako sem napisal te skromne besede Napisal sem jih, aa bi se ob svojem življenjskem 'jubileju spet enkrat ozrl pc svoji njivi, ki je tako bogato obrodila, ui da bi spet enkrat v Tebi zaživeli spomini med lepimi najlepši... Dragi Mata! Ko Ti k Tvojemu prazniku sporočam svoje najbo.jše želje, da Ti Bog da še mnogo zdravih, srečnih in ploctn c. let, mi prihajajo na misel Tvcje lastne Oesede, ki si ž njimi navdahn i srca tršiko-gorskih fantov. Te naj Ti preženejo vse mračne, dni, da Ti bo poslalo spet ono sonce, ki siplje srečo in blagostanje na ta svet... Kako si že zapel fantom s Trške gore? »Urbana svetega prosite, da vince sladbo vam bo dal. Na Trški gori pomolite, da točo bo in grom pregnal. Uslišana bo vaša prošnja, uslišan trškogorski zvon in spet bo polna brajda, mošnja, presrečen vaš svetnik-patron.« Mata, zdravstvu j! Tvoj prijatelj L O N I Obsojena sinikinja. Pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča je biila v tarok obsojena neka mlada s.užki-nja, ki je biLa obtožena raznih tatvin. Neki gospodinji v Tavčarjevi ulici je odnesla ženske čevlje, perila, sladkorja in moke v vrednost 3.000 }ir. Neki drugi gospodinji pa naj bi bila odnesla oblek in periia v vrednosti 1.500 lir. Prvo talvino je delno priznavala, drugo je znika'a. Senat jo j? zaradi prve tatvine obsodil na 2 me-eca in 15 dni strogega zapora. Zaradi druge tatvine jo je oprostil. Iz Novega mesta Več pažnje. V naših iz'izbah je videti napise, ki nam niso v čast. Tudi je videti napise, k: nam niso v čast. Tudi razne prodajne in nakupne ponudb se ne odlikujejo niti po slogu, niti j:m ni mar slovn čnih pravil. Priporočamo malo več okusa in ljubezni do našega jezika. Slovo od dveh zaslužnih zdravnikov. — Dne 28. dec. 1944 so imeli v slavnostni dvorani celovške bolnišnice ptcslavo odhoda primarlja dr. Karla Folgeria, predstojnika bolnišnice za otroške bolezni ter primarija dr. Franca Palle, šefa kirurškega oddelka. V imenu Gauleiterja je prisostvoval proslavi stotnik Namesnik cb strani šefa zdravstvenega o 1 seka za Koroško dr. Kellnerja. Navzoči so bili vsi primariji in voditelji oddelkov. Primariiema so se govorniki zahvalili za njuno dolgoletno delovanje v celovški bolnišnici, kjer je preživel dr. Folger v uspešnem delu 44 let, dr. Palla pa 34 let službe. P rim arij dr. Folger je rodom iz Maribora, dr. Palla pa iz Zella am See. Oba zdravnika sta si pridobila za prospeh in razvoj celovške bolnišnice velike zasluge. Smri koroških roiakov. Po dolgi bolezni je umrl upokojeni pisarniški nadoflci-jal Janez Dovjak v 76. letu svoje dobe. Zapušča ženo Uršulo, sina dr. Hennanna, hčer Ano in druge sorc.lnike. — Nadalje je um tla 63 letna Ivana Vellkcnje lz Vel-dena. Zapušča moža in razne sorodnike. — V Beljaku je umrla 65 letna vdova po trgovcu Mirni Trogerjeva. Na gradbeni SoH v Beljaku bodo obnovili pouk po božičnih in novoletnih počitnicah v ponedeljek 8. januarja. S štaferskega Štajerski Geniel *r dr. Ueberreiter Je cKärt-ner-Zeltung« posnemamo, da e celovšk* KAC na starega leta dan otvoril svojo preurejeno drsališče in bo te on. že zače vežbati svoje drsaice. Za nasprotnika \ hokeju na ledu prideta trenutno v pošte-, samo Ljubljana in mrrda Cortma d'Am-pezzo; s prvo so pogajanja tik pred za-Ključkorn. V Zalogu pri Postojni sta bila prijeta na Silvestrovo Stanka šusteršič in Franc Bole ki sta trosila komunistične letalce. Obvestla — Paketi. Slovenski Rdeči križ sporoča, da pnčne s ponede jkom dne 8 t m zopet sprejemati pakete. Glede na začasno prekmrtev in da ne bo nihče prikra šan. je določp'sih. — Zahvala. Ga. dr Slava Lunaček. Ljubljana. LFea 3 ma a 4 je pok cnila Slovenskemu Rdečemu križu 100 lir v počastitev spomina pok vlad. svetnika g. Jurija Šumerja PrArčna hvala! Bibliofllska izdaja Tavčar jevega »Cvetja v jesen!« le podarifna Slovenskemo Rdečemu križu In Škofi iskl dobrodelni pisarni. Z nakupom kniire boste podnrl: delo teh dveh ustanov. Cena izvoda ie dvesto lir. KINO MATICA Tel. 22-41 Filmsko veledelo REMBRANDT Ewald Baiser, Gisela Uhlen Predstave ob 14., 16. ln 18. url KINO UNION Telefon 22-21 Sijajna komedija PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE z odličnimi komiki: Theo Lingen, Pa al Kemp, R. Romanovsky 1. t. d. Predstave ob 14., 16. ln 18. url KINO SLOGA Tel. 27-30 POLETJE, SONCE, DEKLE Zabavna filmska komedija Karin Hardt, Paul Klinger In drugI Predstave ob 14., 16. ln 18. url; KINO MOSTE MLADA SRCA Predstve: delavnik ob: 18. uri; nedelja ob 14., 16. in 18. uri Beležmcs» KOLEDAR Sobota, 6. januarja: Sv. 3 kra j Nedeija, 7. januarja: Valentin. Ponedeljek, 8. januarja: Severi,-DANAŠNJE PK1REDITV2. Kino Matica: Rembrandt. Kino Sloga: Poletje, so n e, dekle. Kino Union: Takšno je bi.o m^je živ-•jen.,e. Kino Moste: Mlada ure» PRIREDITVE V NEDELJO IN PONEDELJEK Kino Union: Pustoiovifcina se nadaljuje. Ostali kinematografi nespremenj.no. DEŽURNE LEKARNE Sobota in nedelja: Mr. Leustek. Reslje-va cesta 1; Bahovec, Kongiesni trg 12; Mr. Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta. Ponedeljek: Dr. Piccoli, Dunajska cesta .št. 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartu.s, Moste. Zaloška cesta 47. Praznično dežurno zdravniško s užbo ima mestni zdiavnik dr. Vladimir Orel, Gra seli jeva 18. tetefon 24-15 (Ravnikar Linhartova ulica). Nedeljsko dežurno rdrnvniško službo ima mostni zdravnik dr. Franc V i z j a k , Tržaška cesta 42, leflefon 26-81 (inž Sra mel). Zatemnitev od 17.2S do 7*23 DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Sobota, 6. jan. ob 15.30: Princeska in zmaj. Operna mladinska predstava Obisk Božička. Izven. Cene od SO lir. — Ob 18.: Poslednji mož. Dramska predstava. Izven. Cene od 40 lir navzdofl. Nedelja, 7 jan. ob 15.: Mat ček se ženi. Izven. Cene od 40 ir navzdol. (Dram. predstava). — Ob 18. Jenufa. Operna predstava. Izven. Cene od 6C lir navzdol. Ponedeljek, 8. jan. ob 16.30: Poslednji mož. Dramska predstava Red A. • Na praznik sv. Treh kraljev, popoldne ob 15.30 bodo igrali madinsko opereto P. Golovina in J. Gregorca «Princr ska :n zmaj«, otroška bajka v treh dejanjih (5 slikah). — Zvečer ob 18. uri bo d.am-ka predslava »Poslednji mož«. Godi se v večjem mestu okrog 1910. — Vese oigra ima tri dejanja. SpisaJ jo je F. Ks. Svoboda. — Poslovenil Fr. Govekar. _ Režiser: prof. Sest. V nedeljo ob 15. bo dramska predstava A. T. Linhartov »MaMčk se ženi«, komedija v petih dejanjih. Igra se na gra^'u na Gorenjskem Mizu vasi. — Scdeluje Pre-vorškov kvintet — Zvečer ob 18. bodo peli Janačkovo »Jenufo«. Libreto je napisala Gabrijela Preissova. Dejanje 9« dogaja na vasi v hiši eerltovnice Buryie in obravnava usodo njene pasiorke Jenufe. Prvo dejanje 6e godi v mlmu pri Burvjevih. drugo in tretje dejanje v cefltovniO'ni hiši« tajniška skupina Jaöransku Primer je RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 6. JANUARJA j 7.00- -7.10: Poročila v nemščini; 7.10—8.: ; Jutranji koncert; 8.00— S.50: Anton Bruckner: Maša v E-molu, izvaja zbor in orke-j ster hamburške državne opere, vodi Maks ! Thurn; 8.50—9.00: Poročila v slovečšjini: I £.00—9.15: Poročila v nemščini; 9.15—10.: i Praznična glasba; 10.00—11.00: Sodobna I glasba, scdeiujejo: J. Baukart-Strle, sopran. ( Jeika Stanič, violina, Dušoin Pertot, bariton i in Marjan Lipovšek, klavir; 11.0—11.30: ! Dobra volja; 11.30—12.00. Slovenska ljud-| ska oddaja; 12.00—12.30: Napoved sporeda, ; nato: Opoldanski koncert; 12.o0—1-.45: Po-j ročila v nemščini, poročilo o položaju m po-j rodila v slovenščini; 12.45—14.00: »Zvoki iz ! operet«, radijski orkester vedi D. M. šija-! nec, sodelujeta: sopranistka Dragica Soko-1 va in tenorist Janez Lipušček; 14.00—14.10: I Poročila v nemščini: 14.10—15.00: Vaška 1 godba in brata Petrovčič, spremljata: na ! harmoniki A. Stanko, na ki i ari Fr. Stanič; , 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega ! sporeda (glasba 1; 17.00—17.15: Poročila v nemšiini in slovenščini; 17.15—1S.00: Prenos osrednj"£a nemškega sporeda; 18.00— 18.30: Prenos osrednjega nemškega re; da; 18.30—19.00: Trio »Trnovo«; 19.00 do do 19.30: Fantje na vasi; :>9.S0—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.C0: Aktualno predavanje, govori Hans Friu che; 20 00 do 20.15: Poročila v nemščini; 20.15- -22.00: »Vrnitev«, zvočna drama, napisal Ježe Vom-bergar, igrajo člani ljubljanske drame, vodstvo ing. Ivan Pengov; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15— 24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za konec tedna. NEDELJA, 7. JANUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 710—8.: Veseli zvoki za nedeljsko jutro; 8.00—8.15.' Prof. Matija Tome, orgelska glasba; 8.1o do 8.30: Versko predavanje; 8.30—8.50: Praznična glasba; * 8.50—9.00: Foročiia v slovenščini; 9.00—10.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 10.00—10.15: Poročila v nemščini; 10.15—11.00: Naša zakladnica; 11.00—11.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja; 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert; 12.30—12.40: Poročila v nemščini in slovenščini; 12.40—14.: Nemški ljudski koncert; 14.00—11.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: »Pozdravi Iz domovine«, radijski orkester, vodi D. M. šijanec, poje Komorni zbor; 15.00—15.45: Mali koncert, J. Stanič, violina in M. Lipovšek, klavir; 15.45—16.00: 15 minut za podeželje, ing. Viktor Repanšek: Praktična navodila kmetovalcem za januar; 16.00— 1S.00: Koncert za vojake; vmes: 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini: j 18.00—19.00: Nesmrtna glasba nemških I skladateljev; 19.00—19.30: Ura pesmi; 19.30 i do 19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.: J Kaj prinaša prihodnji teden; 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: 22.00—22.15-Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—23.00: Plesni orkester vodi M. Vodo-pivec; 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo. Opozorilo •Uprava policije oddelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani, opozarja vse hišne starešine v hišah, kjer so plinovodi, da ob pričetku letalskega alaima takoj zapro glavno cev plinovoda ln jo po končanem alarmu spet olpro. Policijski organi imajb strog nalog, da vse prekrške takoj javijo. Krgilq bode ?'-ogo kaznovani. »JUTRO« fit. 4 Sobota, 6. L 1945 Novoletna v o sei f a MALI OGLASI iz Jß}ub}$ane LiUUUUUlJLUUULI » I I B I h I! M I M 013 [J P SREČNO NOVO LETO 2EU VSEM LJUBITELJEM ŠPORTA □ g n E n n ■ H u II II n u a H n n n n n« H n» nrrmr:' S. K. VIČ UPRAVA — LANGUSOVA ÜL5 g" □ nnnrinfinnnnnrwi innnnnnnrrB HII81 r-nnnnnnnnnnnnnnrvTr^^ □ □ Srečno novo leto želi N □ Foto-trgovina, Igrače In galanterija u ,,ŠPELA" g ANGELA GROŠELJ □ □ LJUBLJANA Krekov trg 10 □ _ _□ ^-irv-tnrtnnnnni »Hü imnm mu 3RECNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem FRANJO MART2NC špecerijska trgovina in buffe LJUBLJANA Dunajska cesta 17 L L L C L n «e* iiazto L S.M. saJmanJS* tnesek ca te oflase Je L Ml- Mm trfütv» m OopisoTanJa je platatl ca maka Swed« L t-—. u rte druge oglase L L_ o baete vend&r pa plavajo posredo bražen. vpo-klicev oproSffcn, žel; za poslltve pri kakem več iem podjetju. Ponudbe ha ogl. odd. Jutri pod pod >Kore,pondent ^ ^ KUHAR'CA iSče gltižbo k manjši dru žini Sem vajena wmo. stojnegj gospodinjstva Naslov v ogl. odd. Jutra. 316 1 □ G B Destileriia 8 g alkchj nih g □ pijač □ UPOKOJENEC vežč pt--a.-nišk h ptsIov s znanjem nem'iine In itall. anS* ne. lSče priTier-^e °o celodnevn-, ali pol dnevn0 z?.po Itev. Po nudbe ni ogl. odd. Ju tra pod »Spodoben . 334 1 5IVTUA 15Ce de'.o Ponudbe na b\ odd. Jutra poi vilja«. 241-1 ii g ii n u «n u »8 n n h b d iuulhjo elsOsil prašek se priporoča cenjenim gospodinjam tudi za prihodnje — ter želi vsem 5 cenjenim odjemalcem SREČNO IN □ USPEŠNO NOVO LETO b □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni U u □ Srečno novo leto 1845 želi svojim □ □ cenjenim gostom in prijateljem g D KAVARNA »EVROPA« v Ljubljani § □ ANTON TONEJO □ Sadffi R § sold P a s ccnnminit lil PEKOVSKEGA pomočnika sprejmem. —■ Naslov v ogl. odd. Jutra. HI5NO POMOČNICO ki dobr0 kuha :5 smo PoStene ;n aiarljlve ma Jo prednost Predstavit, se osebno na Sv Petra ce~tt 7 I 35325 1» KUHARICO (Sprejmem takoj. Naelov v ogl. odd. Jutra. 275-la Di-LCVNO MOC iščem 21 pekarijo. Naslov v op! o-Id 1 utri. 498-1 a LANDARMER ISKI »Ji drugi upokojenec in ma veselje in sposobnost do frosp;dar-tva dobi nadz rno službo na več iem posestvu olizu Ljub !J u\e Ponudbe n; ogl. odd Jutra pod »S^r- o ben go-podr« 90 la GO-P. F0510CNIC0 ali post-ežnioo za trt-krat tedensko ev. popoldan. sprejmem o'talo po dogovoru. Naflov t ogl cdd Jutra 155 la ŠIV FOMO.'NIČA izvežbana, dobi str.lno _> Naslov v odd. Jutra. 469 la GOSPA sama. prej-ae neodvisno gospo ali gospodična po-štenn. mirnega značaja »a pomoč v gopodnj 8tvu t:)k5j Dobri pogo JI. Naslov v ogl. oddel. Jutra. 464 la POSTREZN'CO za vsak dan od 7. do 10. Zjutraj ali pa 3 krat te dewkr, popoldne, if'em Verdijeva (Chjeva) 1-VTI — Vrata 707. 406 1a SLUŽKINJO ali po.trežnioo. starejäo. sprejmem takoj k mali odrarli dni ž.ni. P030U uso.ini Tržaška c. 45 pritličje — nasp-oti »Stan tn D-m«. 414 la «'VXJO pop~!nom-t eamo-tojno in zolo spretno, »s n-o-š'lq in drugo perilo, išče. mo Ponudöe ni oglas, odd. Jut.ra pod »MeJnj ftajiovanje«. 419-la KUHARICO «kromnp ifcspodlnjo, »torej öo tu Tu deia «e ta kuj ..prejme k vdovcu. Pauuube na oddel. Jutra pod »Skromna«. 373-1» DEKLICO Sole prosto Wem u ta koi k 2 letnetr-u fantku m za pomoč v go po dinjstvu t hi-ano in sta novanjem. Zglaslt» se do 12. ure dan. N.isiov v ogl. odd Jutra. 377-li POSTREŽNICO ! a pospravljanje bolJSe j ga stanovanja v bl.?Unl i obrtne äole. sprejmem, j Delovne ure po dogo o ru Na.'lov v ogl. idde lek Jutrač 398 19 TRG. POMOCN1CO mikjio za pecerijsko tr fov.no. iprejmem takoj. Norlov v ogl- odd. Jutra. 435 la FANTA mynKra, «a w«naft'nje b' gu. opre J-nem. Dr o* a kov 3 437 la NATAKARTCO vrstno, sprejme tovarni fka re<-tavT-člJs v bl!ž: ni Ljubljano. Ponudbe na ogl. cdd. Jutro t>od »Tov ma». 439-la TRG. 5LUGO «pr^jTe v v&Rmo lx> trpoViTia S pTTit-1"m Ponudbe n- o St?nc. 443 la lei ie doSro irvti^^na v trgovini R.^'rrterüc in htif f<-tai. spre'nem v s'-!?r>o r>otrehno. — Zelo dobro mesto, sredina me-ta. zaslnž le d^ber! Po niidbe na o?l. odd. Infra nod —ttne. 456-la rOfPO^T^VA ki m a re'-ij kuhat.«, do ■bi bre7T>'.arn->. rakifp-o, onremJJPno pobo. ve?er. io ;n rr-ka! pla*e ra t>o v ti etru od ?t rih r'i devetih zvečer. Na -■lov v ogl. odd. JWn. 331 la DFKI.E ^ M ima Viteti te'esno in dntrrr, p«r'!o. dobi b-tkv «'ItPT dv-Vrat Naslon v ogl odd .T"t-a. 330-1 a STAFET'O ätryjKO iSčem z- r^kil ur dnevno »1 l-'hk- d»>'o Na-•lov v ogl. odd. Ju*ti . 255 la KUPIMO LESNO OGLJE vsake l33Xtč:ne proti dobremu piacUtu Pridemo ga tudi saod iskat. MERKUR - Puharjeva ulica št. 6 UCFNKO za Step-iriop — prtdno, rd avo ln - t-n-Vitn^ — t-ko J sprejmem — Dob: tudi pla"o — Na-lov v ogl. odd. Jutra. 4ll 44 JEDILNI SERVIS to vi m £ko nov. pivo vrstno češke steklo (za C oseb), podam. Na-slo^ v og! odd. Jut-a 67 6 10 m BARHENTA črtastega ok fordi. 6 mo>k h ajc 8 m črn« sv-Uene p&dicge, pjdim. Naslov v ogl. odd Jutri 185 6 KROM GOI7ERJV-ženske. £t. 40. pre^voj na .zdelava, zamenjam. Dn'Slvena ul 6 — Vod m't 232 6 RADIO APARAT fini. z.amenJ?jn »a levo i-očn čsvlj rskl ftroj — N-slov v c«i odd Ju tra 239 6 i; .»DIO elektrogramofon in p'o 5če prodam Verd 9 vrata 4. 267 6 PRAŠIČA prodam za rejo. Naclov v 03! odd Jutra 274 6 GO:ZERJE St. 36 ze!r. dobro ohrarjene — zimenj sm z ei^ent. do maüllom za g-jzarje ,-li morne čevlje št 38 Na slov v ogl odd Ji',tra. 236 6 GÖTZ*-RJE št. 31—33 nr'dam al", za t en Jam Naßlcv v ogl. odd Jutra. 29 6 TEKAČ vo'na -3 X 1 35 m pro dam Bo!Vmi »Umetncvt«. Ko'odvorska 30 PRODAM: krafno Jakop:čev0 el'*o ■n.ajugortnp-išemu ponud niku. Tudi Jo zamenjan za kako aktua'no proti vred no-1. D:p'-e n- rgl odd. Jutri pod >Kr»n< slika«. 173-6 BT AGO *a damski piaä?, iz čiste volne, s kompletno podlogo, proda H'rko PrivJek. GradiJče 7. 368 6 SANKE, gagalne konjičke m druge —.■če proda Hinko Prn ' V- C— S /T f NEMŠČINO n klavir pou?"Jem. — Pi^mine ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Izku'e. na uClte'Mca«. 139-3 rOUK FRANCOŠČINA rrMi H'nko Pwvlek, Gra nudim. Dopise pro-;m di?če 7. > 365-6 n-. ogl. odd. Jutra po-i MOŠKO KOIO. »Diplomirana v Par z-1« .V5ko ta 14 letneit*. pm- 136-3 d, H-nko PrvSek. G"di- PREDICO j Jče 7. 364-6 ^s nek:ij to? volne —j CP^MOFONE ?čem. Ko'o vrat Irom ;n RlaSbi!a. T nuj- cam. Ponudbe na or>!.is. Cf,n;u nrofla Hin. ortd. Jutra pod »rredi- ko pr;v;ek, Gradeče 7. PKODAM: velik gostiiniiki gramofon: pitnski reäo na dva grelca ; nizek, dobro ohranjen uicikel; železno Zefir peč na 6 lukeni in salocuko stensko veliko uro. Pojasnila gostilna Rihne. L)Ub-liana, Muste. 458-6 GALOŠE in bele »r.eike »a itarost 4—5 let prodam. Naslov v orI. odd. Jutra. 460-6 SPANJOLA, ' čistokrvnega, prodam. — Rožna doiina C. II, it. 15. 461-6 ODrjico iz velblodje dlake za dojenčka in volneno jopico za 4—6 let zamenjam Za damske tople hlače. Prodam zaveso Štora in snež-ke 5t. 36. FurJič, Dtrmo-tova 13. 462-6 DRSAT KE št. 25 in 27 prodam ali zame.aiam z> Jt. 29-30. — Naslov v ogl. odd luira. 451-6 KOČEVSKO BI.AGO za moške obleke ali damski kostu-n prodam 7elo usodno. Naslov v oclas. odd. Jutra. 447-6 2 VRTALNA STROJA, popolnoma nosa, ifi eno stružnico ugodno prodam. Merkur. Puharjeva 6. 446-6 NOV RADIO. krasen, petcevni, zelo ugodno prodam. Merkur, Pu-har'ev? 6. 415-6 KOPALNA KAD iitožeczna em?Jllr,vna, z bakrenim kotlom, t baterijo, dobro ohrsnjo. 128-6 i Ea- naprodaj. Ponu ibe : na ogi. OQd Jutra pjd »Kopalna kad«. 2S3-6 MOŠKO OBLEKO Za rranjšo po tavo. noVo (predvojno bla^o) in ženske čevlje štev. 35 ugodno prodam. Go ;xi sVetska cesti 8, L. levo 230 6 ČEVLJE žens'.:e. 38 ü usnjem ob5ite, ter -adje. zame njam. N .slev v ogl. oddelku Jutra. 294 6 Otro k0 POSTELJICO belo lakirano, kompletno v dobrem stanju orod.-m Krž čeva ul. 6 pritlvje. levo. 337-6 KNAUS LEXIKON In We't-t'as, F;-,hlb°rg: Auto, Schiff und F!ug zeug ln Da, Neue Un1-verstim 56. zvez-k. p o da K- 5ič. Lepodv -r-K ; uliC4 23. I. 336 6 ŠKORNJE Ca«. 25,-3 N "M'čINO ln itnIij».nš51no poučuje ?oep.i Po h:trl in praktični m--tod!. P.lm-ska c. 10, desno. 2(2-3 SÖ'" BOS. PREPROGO 1.50 X 2. z?!o lep-5 ohra. ■Jeno. prodam. Na'iov 3<53-6 VINSKE SFPVISE in jed'lni pribor proda Hinko PrivJek, Gradišče 7 362 6 SERVISE, čaine in kavine. proda Hinko PrivJek, Gradišče 7 361-6 7FNSKE 5KORNTE, ! v dofcrem staniu, 5t. 39, čr- V osrl. Odd Jutra. 68-6 ne_ „.„j! Hinko PrMek. KVH MIZO z vdelano pripravo in Gradeče 7. 360 6 MOSKr ŠKORNJE R0eplč" : ko Privšek, Gradišče 7. tarjeva u' 9 85-6 i EOLJSE BLAGO „ 3 y za moSke srajce in Cr- »ADIOAPARATE tasto Za par delavnih n™. t?tnt znamke m r-raje proc'Pm. Naslov v -ko. salonsko predvojno blögo, prodam. — N j slov t oglas, odfleiku Jutra. 283-6 DAMSKI MUF rjav. in snežke §t 41, prodam. Naslov T ogla«, odd Jutra 273-6 MOSKO OBLEKO rab jeno. m sanke. ■»-menjam oz r. prodam. Hrt bi r. l o'jjnska 1. 271-6 C.OJ/-ERJE štev. 42 t. nave krasna oblika, zamenjam B M.. Čopova ui 1. m. 270-4J 2 ZIV.SKI SUKNJI dolgi, siva. črna. zame-nj m. N slav v ogl od deiku Jutra 265-6 DRSALKE Ät 21 isamenjaaj aa St. 23—24. Ponudbe na o^-cdd. Jutrn pod »D-salke« 264-6 SMUČARSKE HLAČE dolge. Z2 žen ke. p! a v« sli Jave. prodam :ill za-menj.im. Naslov v ogl. odd. Jv.trz. 261-6 PIAN'NO prvoiT.-tni zsmen^.im »a perzijsko prep-ogo. Po jasn.la v Partumeriji Ve-nus, pi'-'C- B-ta 254-6 HARMONIKO dlat:n čno. O.Ieluel H», ra'.d. (8 •basov), primer, no za učen-^e u£0-!n0 prod m. Na-lov v crlss. 0dd Jutra. 250-6 KOŽUŠČEK bs! dobro otiranjen. ta 5 do Tletnega otroka, prodam Naslov v oglas, odd Jutra. 249-6 50 KG MAVCA členit t. r.rod:m. Po',»-ve Fe: BoSl-rad 19 248-6 GOJZERJE št. 42, skoraj nove. za-men'air; za prav take št. !3. Sv. Petra nasip 71. t>ritlič1e, levo. 3. vrata. 244-6 O'OMANO pr-Vg, konjska žima, do brc ohrnnjcno. p:odsm. O 'i?d: Šiška. SelfZnlk r-jev3 14 I 238-6 j POSTELJO i z mrrvo in nočno oma-I r!oo te- um.valn.k s zr-j "aiom v e lz- trde?-! in dobro ohranleno. pro. j d-rn. Rm-ka 18. I., des-; no. 237-6 'TrDIIJS'TK železen majhen, ugod-nt n odiiii. ča-rpev - 4. Gl.nce. 236-6 KRASNO VOLNO Z' p-ejo. 2 para mršk'h gumlj^i-te, otro'ke sa 8 čev'Jev ?teV. 42 poceni d0 12 let ženske čevlje • ©?od"n aH za^enj'm za št. 38 in dečji klobuk ' kar ' o1! R .fner Za'o prod;tTi. Ni.'lav v opla*. šk3 45, dvor šča. 233-6 M05KO O^LFKO oddelku Jutra. 335 6 > IRGDAM | č-n \ v dobrem stanju, ali zamenjam za prati- pr«rFO?n-, bhfr». same vrednost ženske «n mo nJim. Naslov v ogl od-ike drs.alke. temnoplavo delku JutrP 2316 volno Za en0 Jopico. Si- ! ^vo B' \GO valni stroj dober, po- ■ vo:neno. ^ Sp,c g ez Jiv, z okroglim čol- ho,e t 40 m_ proia... _ n. kom^ Naaov v ogb^ CeIcr.,-;k, ,g T 219« nem odd. Jutra. 334-6 . OIOMANO j 2 VOSK BtAGA veliko novo, lz predvoj mcš>o oWc,:o. Mv ln negri blaga, prodam — rjsv ter nekaj raet-or Ilirska ul. 23, IX vrata barhenda z- žensk« ob-St B 323-6 ali dem-čo haljo. n-o^a.rri ali ar. men 1 m. Ceiovšlca 19-1. 218-6 SFF?NE 5t. 2« brez čevlipv ptod?m — od 8 do 9 Wol-fova 10 Trt. 315-6 DOBRO PLAG O z m~šk-> Športno oble. ko ali dernsk kostum, 327-B , vif xlm nrodim černe-OLJNATO SLIKO < tov, 9 I Si k.. 312-6 originalno, znmegj mo. nakovsk. s!'karja Keil ' mayerja prod in. Ogled do 11. dopoldne ln od 2. do 4. ure. Na-lov v MOŠKE ČEVLJE vl-oke. št. 42. nove. za menjam zi žt. 40 Pre. dovičeva 9, II. — dc no. Mo-.te. 328-6 PCMPARICE Za 13!etnegi d^ka ssa-menja'.n Za Ji-rčko Naslov "v OS', odd. Jutra. SV!?'*A JAJCA zatnrnjmi za cr?h. Ieč0 ali oves Nislov v ■r-^d. Jutra. 308 8 ogl odd Jutra. 341 6 ! SPALNICO ČEVLJE i novo. orehovo p!e-ksno, št. 32—33. visoke rjave, ; wrtnjara «a r € a 5-dobro ohranjene z me cevni. boljše znamke, n'am za prs,v take štev N-slov v cgl. odd. Ju-34. Doplačam sli d m Se tra. 307 6 gum škornje St. 23. — ■ JlCSON Ogled od 11. do 14 Na- (Sek-ne) drsalne čevlje, slov v ogl. oddel. Jut a. rjive. št. 30, d mr-ke — 340 C skorai nove. prod-m — ČEVI.JE JNv-lov v 03I. odd. Ju- It. 42. črne Vi'Oke, za- tra 305 6 menjam z št. 43. Event, j SKOZNJE št. 43 ' l i«" elegantne samenjam «a KU Ogled od 11. do 16. Irt5t>m P rod am Naslov v oglasnem rdti. 283 6 PREPROGO lepo. velikost 3X2 pro daia. Na'iov V ogl od delku Jutra. 284-6 tra. dell0 dopoldne. Verstov. škova 9. pritličje. 143-6 r c NA LAGANJE m.injšo dobro ohranjeno prodam ali zamenjam za k-.kf-na po ocl3 -ali «Učno. Naslov V ogl. odd. Jutra. 296-6 VfšTNSTsO SONCE, »Original Hanau«, na slo-jaJu, tovarniško novo, p-odam. Naslov r oglas, odd Tut-s. 45«-ž DAMSKO TORBICO rotov.a'no. usnjeno, ve. !iko dr.p. novo, n-odtia Naslov v o£l. odd Ju- 183-6 G. Piirtmiiller: 21 Kipec princese Amare Roman Tovariši so z zanimanjem opazovafi njegovo- početje. »Če smem prositi, gospod doktor —?« se je Hilbing obrni k Langemannu'in mu podal svojo najdbo. P držal je koščke papirja proti žarki svet obi e ektrične svetilke in jih pogleda' skozi poveča Ino steklo. Na koščkih ie bi.o opaziti do malega zabrisano pisavo 4 svičnikom. ki je očitno izvira a od moške roke *— nujno---polrebujem---- je p 'ča^i slopoval. »— — nobenega izhoda — — zastaviti vse moči — — — Mislite. da je to pisava Viljema Nardmanna?« se je obrnil k Urbanu ki je stal zraven njega. »Pisava je tako nerazločna, da na vaše vprašanje ne mr^em takoj odgovoriti. Po smislu bi seveda refeeii. da utegne biti kak N^rdmannov opomin.« »Cirajte dalje. Urban,« je Helbing kratko vele!. Lanpemann Je podal ostanke papirja komisarju. »— ne morem več čaikaitd---c Je Urban nadaljeval] težavno č'+anje. »Tu je spet ioinec papirja in zvesze ne najdem no- bene več, ne na neznatnih ostankih ne v stvari sami.« »Vsskako se uganka bolj in bolj zamotava,« je Helbing odvrnil in se spog'edaü z Langemannom. »Dobro spravite te d a-gocene odlomke — kdo ve, ali ne bodo kdaj pomagali nedo'žnemu iz j ;Č3.« Ko so uradniki zapuščali stanovanje in je doktor Langemann s policijskim p Satom zapečatil] ključavnico, ie Helbing dejal: »Morda se mi je vendarle posrečilo najti pravljično buciko, ki sem že sam dvomil, da bi obstajala?« »Skoraj bi Se zdelo, gospod komisaf,« je Langemann prijazno rdvmi , »Se peljete z nami nazaj na policij-ko ravnat: f j tvo, ali bi si morda rajši privoščili urico počitka?« »Oba sva od vožnje poš eno zbi a,« je Helbing odkrito priznail. »Toda čas hiti, gospod doktor, treba ga je izrabiti. 2 lim si samo trohico čistega zraka, pa bom kmaiU spet na konju. Ali hočete, Urban, da greva malce na okrog in potem jesti?« e»e je obrnil k tovarišu. ,»Prav, Helbing — Jaz sem z vam'.« Pri hišnih vratih sta se po-lovila od Lan Tema na in Golfimga. Ta čas, ko je policijski avto odb-zel in sta godala za n im, je Werner Helbing resno izprtgovcrfl: »Mislim. da se nama *Je bilo že zaradi teh papirčkov vredno peljati «em « Krenila 9ta da'je in zavila na eno izmed naj živahnejših glavnih uuc MonakOva. Po neki knjigami in neki trgovini z muzlkal'. jami je prkleniia Helbingovo za-i—an'e d:agu jama, k,er je mikala oči rnimojre-dočih biserna ogrlica na temnovijol čafet.m žametu. »Poglejte to čudo\'ito biserno orglico,« je rekel spiemljevsfcu. »Kar sama se ponuja človeku, da bi jo obesil lepi žen ki okrog vratu.« Urban 6e je' tej šatli zasmejaJ. »Lepo ste povedali! A jaz bi znal svoj denar bolje porabiti. Vas je morda na tihem obšla želja, da bi poklonii ta dragulj kaki srčni kra'Jici?« »Ne,« je He'bing smehoma odvrnil. »Nobene ženske ne poznam, ki bi imela take-neizpcVnjive želje. Moja nevesta je na srečo mnogo prepametna, da bi mi.tila na dragocenosti« Šla sta nekaj korakov dalje Jn ho4o*i kreniti proJco ulice, toda zaradi živahnega voznega prometa sta morala počakati, da je bil prehod prost Ko se Je He bing pri tem ozrl, mu Je padlo oko na Sircflca 6tekjena vrata dra-gui'jarne, ki jo je pravkar zapuščal kunec. Vse je kazalo, da Je bil «kferil večjo kupčijo, kajti noki gospod, očitno dragu jar sam, ga je sprem:l do avtomobila tja, kamor ie zrl tovarifi. »Kai vam pa je, Holbin«?« Je nagle vprašat Heibing^v obraz se je bil mahoma iz-premeni*. Pokrila ga je temna rd č ca. ki se je umaknila nenadni bled ci. Brez bese-de se je obrnil in hotel planiti proti tujcu. A zdaj je bil ta že opazil Helbingovo čudno vedenje Sknfcil v voz, motor je za-brnti, in trenutek kasnrje je bi] maji višnjevi avtomobil že v goslem vrvežu, ki je oživljal cesto. - • Werner Kolbing si je potisnil klobuk globlje na če o in se z dolgimi skoki pognal za vozilom. Na prihodnjfm ulič em vogalu mu je prišel naproti taksi. O 'kliknil je šoferja, mu pokazal višnjevi voz, ki ga je bilo od daleč še videti, in tako dopovedal rnožu, do česa mu je: zasledovati avtomobil, ki je zdaj že brzei kakor puščica! Urban, ki je bij nema priča d^g dka, Je strmol tak», da ni mogel splaviti besede iz sebe. »Kakopak!« Je srdito pomislil »Spet Je odikri] nokaj važnega, mene pa pu?til na cesti.« V svoji jezi ni pomislij na to da Je bilo za nadroben razgovor prema o časa. Treba Je bilo dejanja, ne besed Zlo-valjno je ubral pot proti hotelu Zdaj mu ni ostajalo nič drugega, k^kor da tam počaka tovariševe vrnitve. Med te"« Je bfl višnjevi športni voz zavil z glavne ulice v stran. Helbing Je vide', da hoče priti v eno izmed odcepljajo&h se 6tran-kih ulic in tako izgimti. »Voza ne spustite iz oči!« je Hebing skozi okence zaklical vozaču. »Mor va ga dohiteti! Povem vam, kdij zavo^ite raprej.« Nehote je potipai' za piš olo, ki jo je imel v žepu, bistro opazujoč vozilo, ki 6e je čudovito varno k efa!o po tesnih ulicah. Spet in spet so prihajaj ovimki, ki sO onemogočali taksiju, da bi prehitel višnjevi avtomobil. Vozač je mornij biti v Mon »kovem dobn» znan. Vedel je, da ga Helbing v tem k.jncu mesta lahko zasleduje, prehiteti pa ga ne more. Nazadnje je avto zapustil blodnjak tesnih uličic in zavozij na širjo cesto. Njegov ši'jasti hladilnik je kakor ptica rezal zrrk. Mož za vodilom je pognal stroj na ves plin. Vsak oblak prahu je buhnil kviiku, Zasledujoči voz je vk jučij zadnjo hitrost. Treba Je bilo doseči cilj, naj stane kar hoče. »Naprej--nap-ej!--1« je Helbing v silni razburjenosti k ical svojemu vozaču. »VOzite. kar korčta zmore. Za vsako Škodo ^em plačnik.« Stisniü je ustnice in Se enkrat hitro vse premislil Mož v avttomobihi z nenavadnimi črnimi lasmi in temnimi roženimi naočniki na osem vogalov je moral biti tis'i, ki ga je iskal. Ako je bil nedožen kdork >3'. rak a j je pmtem bežal, kakor da mu je p:kej /sx petami? > JUTRO« St 4 6 Sobota, 6. L 1945 TI/KOVA DRVA zmienjun u koruzo. Ni-sior v oglas. odd. Jutra 423-6 DRSALKE, š«ki ne, »t. 27. z« icvl|e it. 40-i2, prodam za 1000 lir. Albanska 29, pritličje, desno. 468-6 DAM SKI PLAŠČ, črn, dobro ohranjen, za siednjo postavo. naprodai v >>osti!ni Maček, Sv. Petra cesta 55. 467-6 ŠIVALNI STROJ, zelo lep pogrezljiv, pro dam. Naslov v oglas, odd Jutra. 433-6 PRODAM: 2 cig. dozi, zlato nalivno pero, nove otroške čevlje li. 29 ter športno rjavo ta iko. Knezova 18/11. levo, desna vrata. 463-6 MOŠKO STKNJO, irno. za srednjo postavo, prodam. Naslov T oglas, odd. Jutra. 399-6 OGLEDALO, primerno za modne salone prodam. Kolodvorska ulica 35/1. 404-6 DRSALKE It. 29 »Hsstern«. podam. Gosposvetska 95a/II, levo. 403-6 ŽAGANJE ali trske z-imenram. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Kadilec«. 479-6 PRODAM: jedilni in likerjev servis, damast prt s servieti. dve obleki, fino petroiejmodro in čisto šantung svilo, orani, nove drsalke št. 23 ter muf oposum. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 481-6 DAMSKI PLAŠČ, kožiihovinast, ter semiš čevlje št. 38, nove, prodam. Krojač Boc, Tavčarjeva 4. 475-6 Damske semiš ČEVLJE it. 38, črne, moderne, za-rnenjam za enako velike go|2erje, ev. doplačam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 473-6 KITARO ogodno prodam. Predalič. Trnovska 25. 472-6 PRODAM: «Jamsko volneno jopo za manjšo postavo, kuhin;sko nizo, omaro s štirimi predali in opusom ovratnik. Naslov v ogl. odd. Jutra. 470-6 MOiKS ČEVLJE gtr.ipacne nove dvojne podplate, visoke, št. 44 ln juknjl: iz predvojne, (a biaga. prod.um. Ogled cd 13. do 15. ;n od 19 do 20. Naslov v ogl. odd Jutra. 303-6 NAI'RBTN'K in usnjen,-, aktovko, prodam Vprri.ij.ti v trafik; na Taboru. 302-6 DAMSKE ČEVLJE nove. nizka. št. 37 — prodam. Kern. Trnovski! pristan 16. 118-6 GOJZAKJE dalo ao.ene št 43. pro (Lun. Zeljarska 111. 41 6 USNJENE GAMAŠE visoke, čme prodan. — Ogied dopoldne. Silen drova 6 II. 166-6 ČRNO OBLEKO iE suknjo za srednjo postavo. zel0 malo neseno, prodam. Naslov v Ogl. odd. Jutra. 143-6 ŠPORTNO SUKNJO prodaia. Poljanska c 52 pritličje, pri g. Ježek. 132-6 KJtZNKN MUF lep rjav, piodaon ter nekaj kovčkov istotakegi krzna m kapo. Naslov v ogl odd. Jutra 379-6 DAMSKE ČEVLJE nove. št. 37 salonarje. krasen modei ln mal0 nošene sne^ke ät. 38 — prodam. Nasiov v oglas odd. Jutra. 391 6 MOŠKO SUKNJO črno, v dobre i stanju predvojno biag0 — za srednjo po-tivo prodam Borštnar Verovškova 22 392 6 DRSALKE popolnima nove. št. 20 prodam. Naslov v 03las odd. Jutra. Ogled od 8 do 12 ure. 380 6 VIOLINO koncertno, starejši lzde lek lauto, suknjič za fanta Utre m ogledalo ugodno orodam N< lov v ogl odd. Jutra 381 6 R' DIO skoraj nov. tip Super matei 4 + 1 prodam. — Krasser, sokolskl do n Vič. 385 6 KOLO brez gum prodam. Weissliacher, Ciril Metodova 66. 465-6 ŽELEZNO PEČ. še nerab!>eno. prodam. — Oded: Idrijska 13. Stan dom. 448-6 DAMSKO KOLO prodam Cigaletova 1, klet 449 6 TRICIKEL, nosilnost 150 kg, v dobrem -tanju, prodam. Kovačč. Dunaiska 35. 450-6 PADIOAPARAT. namke »Siera«. retcevni. zelo usodno prodam. — Ogled v soboto in nedelio Knezovi 22/11, desno. 438-6 MOŠKE ČEVLJE, visoke, zamenjam za ženske gO!Zarice 38 Naslov ogl. odd. Tutra. 440-6 Smučarski DPFS prodam. Krrvsški aeüe Boc Tnvč-i1tjeva 4. 442-6 DRSAT KE. šeksne (brez črv-liev), pro dim M'rgorodskij. K-i ževn-slca 11. 441-6 77MS'-'F SI'KNTE. mnšVe »P-'Irmston«, v naj bolišem stan'u. pr^Hi Hin ko Privšek, Gradišče 7. 355-6 KPT^^E PT ' rjavi »Berbant«, črna mač j ka in astrahan. proda Hin-ko Privšek, Gradišče 7. 354-6 TEDTI.N' PKTBOH, alpnka srebro, »Berndorf«. -10 komadov, v etuiju, proda Hinko Privšek, G'^di šče 7. 352-6 SERVIS za kompot, krasen kristal, za šest oseb. prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 424-6 VRTNO CEV, škropilno, 10 m dolgo, za menjam za drva. PonucHi? na ogl. odd. Jutra poc!: »Vrtna cev«. 426-6 SUKNJO, trič< tt: Sinsko, 2 jjančkovo, podlogo. zimske mo'ke riave hlače, očab za d"le kovidne in k-.-ačkane volnene dokolenke -"-odam. Vprašati-: Hotel Slon soba 3!. od 8—9 in od 1? do 17 427-6 ROČNO TORBICO. prodam. ?oiz-ve se: Drogerija Kane, nebotič-rk. 423-6 ŽENSKE ČEV7JE. št. 37,5-38, salonske zelo lepo ohranjene, predvojni mierijal. prodam ali zamenjam za otroško posteljico (doplačam). Staniče va 1/1 394-6 2ENSKI PLAŠČ, zimski, zamenjam za ženske smučarske hlače. Ogled od 9 do 11. Dravska 16. pritličje. 396-6 PPODAM: izložbeno dvodelno, dobro Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije in posredovanja »SERVIS CIEO« šetenburgova ul. 4, telefon št. 21-09 Vse dennroe In trgovske posle favržim ni trt. eočne .t aolKlno Pr'Pornčh «» EUFVOLF ZOR£ LJUBLJANA. Gledališka ulica Vi Tel 38-10 ohranieno okno 120X200. tri enoina dvodelna okna. uporabna za vrtnarja. 100 X180. 3 m . močne balkonske. ograje, 5 maniših zabojev, nekaj strešne opeke in kameninaste straniščne cevi z odcepi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 432-6 OBIEKO za 12—16 letnega fanti pi odam ali zamenjam. Do b^o predvojno blago. Ter-glav, Gorurmva 4. 405-6 Lepega RACAKA y, zamenjam za protivrednost. Tržaška 69, pritličje (Kilama). 408-6 DFžNI PLAŠČ, damski, za srednjo postavo, zamenjam za smučarske hlače (dnmske ali moške). Ponudbe tu. oglas, odd. Jutra pod »Watar-proof«. 410-6 D IN AMO SVETU KO, novo, in nahrbtnik prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 412-6 TPENčKOT PLAŠČ, moški, zamenjam za športni Hubertus ali slični plašč Rrodam nekaj prave, že predene volne. Prečna 8. 35168-6 PRODAMO: kopalno banjo, kuhalnk na petrolej in zvonec na baterijo. Jerman. Aljaževa utica "i 420-6 I OTROŠKE ČEVLJE I št. 33. nove, zamenjam za št 35 ali pa športni voziček proti doplačilu. — Vodmatska 10. 422-6 BREJO KOZO dob. o mle.Karioo, ugodno proaam süradl pouianj Kanja prüötora. Tagj.i.j Jev* 7. 430-6 öAlUCAKSKl DB.ES žen.-ki. ce^ki loden — in eiruijlirano pjtodo za nu-H 20 kg, prodam odn zamenj2KB. Naslov v ogl. odd Jutra. 431 6 OTKOšKO STAJICO z računalom trd leg — prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stajicas 310-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, sko.aj nov moštvo kolo Puch; mo Sko obleko in biago za moško o^ßkO- prodam zaradi roolezaü. Kamniška 13. 342-6 NOVE ČEVLJE seniiS, da irke. čme. z v. oko peto. št. 39—40 prodam. Naslov v oglas odd Jutra. 344 6 ŽENSKO OBLEKO modro predvojno bUgo s klobukom in žen ki plašč, prodam Dnevn > od 8. do 12 Medvedova 5b levo pritličje 345-6 KORENJE prodam. Re-ljeva 23. 346 6 MISI, PODGANli ln ščurke, zanesljiv0 po končate s strupom, ki gu dobite v droge, iji — Anton Kane. 2.dov?ki 1 348 6 PRODAM: dobr0 oh^inJm siv. spo mladanskl plašč ln mo de- nov klobuk ali za menj.m za dam. gojz.ir Je .t. 39—40 laliko rab Ijene z doplač lom Na siov Strumbelj Pak^pi ližka 4. Mo^te 349 6 MOŠKI PLA5C črn ves pod ožen fko ra) nov. srednje veliko stl zamenjam. Naslov v ogl. Jutra 350-6 3 RJUHE popoln o?rnove p-o d 'm. Naslov v ogl ryld Jutra. -6 o^ro^o P^S ELJO z Vložkom, k šaro ln z-i 6 do 8 ''?t t>rod m. Podrošn k c. I"S 49 374 6 PR^PRO—O 2X3 rro si- 0"'(vl ol 13 Zalir R rn k 376-S vi 9 d 10 r>~'it'ičje levo. r>RpTs"rč'CO ocldn.m. Gn3dLi"e 8n fok0 prftl., levo (sa T">-O-o perzer 'biihara, P7ot!-m Naslov odd Jutra. t fi i 389 6 man '"o V o" ^ *! CT 390-6 I na Več gas aparatov k is p i m c. „ŽIMA" — JÄGEIS MILAN, LJUBLJANA, Sv. Fetva c. 17 KNJIGE KUPIM Su'r ik: Prerled svetov ne književnosti; Platon So vre: Sokrat >v zago vor; Wells: Zgodov'n. I; Gults:ans en: In večni šume goadovl (vez); O tenso Ki c d vj.h go-.d; Buck: Vzbrxi ln za p.d (vez ). Ponudbe na og1 -^d. JutTT pod »Bibllocrn D?« 299 7 KOŠKE ČEVLJE nove ali raslo rn bi J ene rjave, vse lz usnja v lppl Izdelavi, št. 42 ili 43, kupim brk o J. Kiju čenko. Novi trg I I n. def-no SPm doma samo od 3 do 5. 292-7 SMUČ DR^S do^-o oh^?njen alt nov. in prav *pke polzerle št 38Vj dn 39 potrebujem Ponudbe m og! odde lek Jutra pod »Dobr-z^.men'a-Tn». 291 7 ZNAMKE ljubi jan. pokrajine, kom pletno serijo If-plrrr. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutrn rod »Kompletne«. T7-7 PLETSLNI STROJ štev. 8 kupin ali zame-nj'i.m. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Ko liko otane«. 21-7 D RO VOZ gum. stlb kolesih, nosilnost 3—4 tone. kup:m. Ponudbe na ogt odde'ek Jutra pod »D ro plateau 1945«. 177-7 KOTEL za žga^.jekuho s hladil likom, do 20 i prostornine. kupim. Ponudbe n cgl odd. Jutrn t>od »KoteU. 170-7 PIRO? PREPROGO ali bc=an£ko. kupim. Po. nv.d'oe na ogl. odd Jut,ra pod »Pirot« 129-7 S>rEŽKE et 37 za nl?:ke pete ku F'm Ponudbe na oglas oddelek Jutr pod »Dobro oh-a njene snežke«. 157-Y PT.ENICE in flanelo kupim. Ponud be na ogla?, odd Jutra po-i »I>o:enčekc 152-7 PREPROGO pirotsko, &arajersko ali drugačno, kupim. Poniid be na o?!, odd. Jutra pod »Prprin-^era«. 127 7 RAČUNALO lo~a-'tm fno za elektro tfhrvke. kupim ali za--xenjnm takoj. Cenjene ronudbe na ogl- oddelek Jutr-- pod »Prec zno in dobro*. 191 7 HARMONIKE, raznovrstne, gitare, tambu nce. pinnino in druea glasbila kupi in rrev7ime v kom>isi:sko prodaio Hin ko Privšek, Gradišče 7. 371-7 RJUHE. KAPNE. blazine, brisače in drugo perilo kupi Hinko Privšek Gradišče 7. 370-7 DP S ALKE. SANKE. snežke. galoše in vsakovrst na rimska oblačila kupi — plača dobro in prevzame v komisijsko prod->io Hinko Privšek, Gradišče 7. 369-7 0"TFKE. suknje, p!a??o, perilo, obutev, klobuke, čeo:ce. rtube. odeje in vsa drug? oblačila kupvie po dnevnih cenah Nakupovalnic? Socialne pomoči v Liublia ni Gradišče 2 (nasnrot; Dr-rr>e>. 453-7 KITPTM: bakreni kotel za 'perilo- ali žgan;ekuho. ki se da predelati : pokvarieno vino za kis: vinske drože, iabolč nik, suho sadie; dobre gr*t'ln;ške stole, kozarce, krožnike, nzno steklenino in porcelan. — Gostilna Ruhne, Ljubljana Monte 457-7 DAMSKO PERILO Zimski trimo it. 4 gams se, dve ipainu srajc, (tu dl biago), 2 zim.-,k. rju hi. 4 frotirke ter nekaj robcev, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutr-a pod »Vee preavojno«. 313-7 OTROŠKE DRSALKE št. 22 kup.m Nasiov v ogl oad. Jutra. 311-7 DAMSKE ČEVLJE močne, dobr0 onranjene ali nove. žpoitne. štev 39—40. moone kupim i'onudbe na ogl odde.ek Jutra pod »Nujno rab.m«. 301 7 tvNJIGE ■n revije, kinološke (pno slovne) in lovske ter gla silo 'Loveo. (letn 1923, 1924 1927. 1923) kup.m. I'onudbe z navedb., kaj. ge in cene n.i ogl odde lek Jutra pod »K"jlgs in rev.je«. 300 7 PRIBOR komp eten. za 12 oceo rje pro t kup m. Menart. Jurčičev trg 2. III 277-7 CiiVL.' Jc;Kh za eno leto staro punčko nove ali rabljene, kupim za protivrednost. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod J'-: š; 20« "t<4 7 ŠPOTTN' VOZIČEK predvojni, otro'ko ko'a ro .n prešito odelo, vse v dob-em -t:inju. kup m Ponudbe n ogl odde'ek Jutra pod »St 54«. 338 7 ZTEPAÜ" (Prak^r) kurim. Pliča dobro. Ponudbe na ogl oddelek Jut'n pod «Izten "i« 333-7 «PORTNI vO'IfEK otroški rabljen 5e dobro ohrp.nlen kup m — Ponvdbe na o~l oSde'ek Jutra p"*i »Voziček«. 314-7 SLOVENSKO n tuje leposlovje te-o-tale izvine knlig? m kuouje kn ;i3rar-a Ja-e Str' 407 7 nebot!? J 436 _ 41 .n no v:'neno peri Trgovina po prevod» Dolžan larjev-t >j GFNERATOR za tov -rni in osebni avtomobil kupim Po nudbe n? o?l odi lu tra pod >Brezh1bni< 79 7 LESENE "ArO JE ,z tenkih de-k kup'm :>o^udbe n:i ~gl oddel Tutra pod »Zdrav ies « 78 7 KN !GE slov in nemške. »L1ub Ijanfkl Zvon. »Dom lr Svet« Ktipu'e knj g rn ^užek Pasaža n k C OJ ER IE nore ät 43 in vo mo^ko lo. kupim hlštva »Svva«. MikloSi čeva cesta. 145 7 ZOPET KUPUJEMO škfit'e od iMama, m!e ka B Güstin Vodn ko\ trg 2 J 426 7 i'REPROGO dobro ohrs n.i eno. ku pim. Ponudi» na cglas odd. Jutra pod »B^ez Di ekupčevalca». 189 7 ŠIVALNI STROJ dober, kupim. Na-lov v ogl. odd Jutra. 240 7 ZNAMKE posamezne, serije fran klrane avlonske m z?re ške od Co Cl. R Com T.lssariato Tbc .n <>v;on ske cd »Provinz Laibach ki:p!m po najv.šj h ce nsh. Ponudbe na oglas ■xldeiek Jutra pod »Zn.imke« 35370 7 KRZNENE PLAŠČE bele kožuščke lisičje, di hurjeve kunje boe. do brQ ohranjene in kože domačih živali kupuj? Rot. krznarstvo Mestn trg 3 401 PREPROGO -obno srednjevellko 31'? X 4, rabljeno ali novo, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Adrii« 9-7 MOČEN TRICIKEL dob:0 oh-an en, nosil nost 150 d). kupim ali zamenjam Ponudbe na og'. odd. Jutra pod »Ogrinjalka«. 478-7 KUH i EIITNICO 3—5 kg težnosti v brez hibnem stnnju. kupim Ponudbe Zupj.n And ej. Frankonan-fca 241 7 ZA GO JZfcR CE št. 42 aH 44, dam za Z' mo neobhodno potrebn0 sredstvo. Orlova Ul. 21. trgovina černič. 476 7 D I. SKE rabljene, vsako količino •n tudi mavec, kupim Jakovac. Cegnsrjeva 4. 474-7 BARMON KO klaVli-sko. na 24 basov kupim Ponudbe na ogl odd Jutra pod . »Proti vredno t--. 402 7 KRZNEV PLASC dobr0 ohranjen, rjav — najrajši murml, kupim Naslov v ogl. odd Jutra 437-7 OTROŠKO BANJO pločevinasto kup m. — Ivanka SijeViC. Hrenov Ul. 20 1. 384 7 RADIO nemike znamke, kupim ali dam p-~tivrednost -Go upova 7. 393-7 OTROŠKO POSTELJO z žimn co ali brez. ku pim. Staničeva 1-1. 395-7 OPT KO 1:2 kupim. Ponudbe s po drobnim op om na ogl odd. Jutra pod »Prvo vrs tni Izdelek« 37.5 7 KITARO, violino, citre in tambu rlco. kupim. Naslov v ogl. odd Jutra. 382-7 ŽENSKO KOLO ali mo*ko, kup:m. Dnm tudi zaželjeno protiv-ed nost Ponudbe Star' tr® II desno. 434-7 ŠIOVEVSKE KNJIGE dobro ohranjene, kupim za zpopoln.tev pr.vatne knjlžnce Ponudbe na ogl. odd Jutra pod >Ex llbrls«. 436-7 MOäKO KOLO a douriin. dobro on. .njeno, kupun. fla, LÜJ-U UciliQ V Uldgu. fO iiudoe ^gi. uau. Jutra fOU ilKtUlQ kOiO». 4ÄW IVOllill voiuo lazučne barve ui 1 m modrega biaga. Ponudbe na u£l. odd. Juti* pod »Dobro plačam«. 471-7 PSA, dobrega čuvaja, "dogo, ber-nardinca ali volka, kupim ali zamenjam za kar koli. Ponudbe na ogl. era pod »R. K odd. Ju-1889«. 466-7 3 PRAŠIČKE, v teži 10—30 kg, za rejo, i^upim. Ponudbe na oglas. Jutra pod: »Dobra odd. oasma«. 409-7 BLAGO, predvojno, za moške srajce, kupim ev. zameniam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava 1«. 413-7 KNJIGE: Kniigarna Kleinmayr et Bamberg, Mikloš čeva 16 upi Dunajski Zvon IV 'etnik ; Liubljar.ski Zvon 188-1, 1911 in 1916. Kos. Gradivo I; Saltykov, Patološka anatomiia; Meiik. Slovenija; Pleteršnik, SIo-vensko-nemški slovar in Valvasor. slovenske in nemške znanstvene in pri-"ovetin^ nainoveše dobe samo dobro ohraniene. 418-7 NOr-NE SR A ICE ?t 43 in ducat robcev kupi 7-se Tomšič. I.evstkova ^t 1R n* 14 do 15. 429 ^ SNEŽKE -•t.ro'ke r 1 'korenjčkp m *evelj?k» za M let.-. r ta -e ot-'-k kupim Po nti^b» n-> oglas, oddelek Jutra pod »3 !e*a< 272 7 'Okub. m PROIA sav /k-ocl») rab.m Ponudb" "a J Krämer Ce^ta v M los 15 er--novo) 263 7 ST'RO TI^TNO kaip m P^iidbe n» J rr »npr Cpot^ v M lo^ gt 15 i"r-7i'>"oV 2S2-7 v rovio r>-pipm i.mo v ikov-tne lio'fSp n»-r ^ m p te Pa-fu p-jn. Venus — Bata. 2557 MALO PECICO ku iin. Ponuditi; Beži grad 19 247 7 2 PRESITI OOEJJ novi kupim al. zame nj;m Ponudbe na -glas odd. Jutri pod >Bu :ov kurjava« 246-7 PLIŠ 9 m temnorjaV^ga ln 3 m črneg3. kupim. Ponudb? z navedb0 cene na cgl cxldelek Jut-a pod »Setn.k«. 230-7 A-iiv.ii-jiact ouo ü.0iXI lir«. 322 20 VEcJE ZEMLJIŠČE al: posamezne paicele kupKii. Za iste nua.m tudi v zamenjavo svojo dvodružm.ko vilo z lepim v:tom v najlepši vil-ni četrt. LiJuuiJ.ine. Po. nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Prouaja ali n..kup«. 321-20 VILO eno aH dvodružinsko, Po okusu. za v.-ako ceno Kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Gotovine dovolj«. 320 20 ZEMLJIŠČE vsaj okoli 10 000 kv m. po možnceti ob vod. ali v njeni neposredni bil žin., kupimo. Ponudbe na cgl. odd. Jutra »Vi:lna cene z cxa.rom na legQ ni važna«. 319 20 aLMLJ.ŠCE Iti bi b.10 p-lpravno v ln stnjske namene destilacije ,ščem Ponudb na ogl. odd. Jutra pod »Največ do 4 milijone Ur«. 318-20 PARCELO sončnj lep>o, na prijaz no.Ti kraju pod Rožni kom. nujn0 pio^im Po ucodnl ceni Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pod Rožnikom«. 317 20 1RAVNIK ali njivo prodam nepo sredno. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sončno«. 297-20 HIŠICO ali enodružinsko vilo, bližina tramvaja notej šo, kup m. Tudi zame njava. Ponudbe na ogl dd. Jutra pod »Scvlldna zidava«. 204 20 HIŠO tarejšo ali novejšo, ob proietni cest! al. v bil žin i nje, kupim Pcnud be na oglas, oddelek Ju tra pod »V vsakem stanju«. 326 20 ZEMLJIŠČE ca 4000 kv m aH tud. več, prip. avrio za vrtno napelje ali Indust ijske svrhe. prodam po 120 l.r za kv. m. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Idlliönp lega«. 325 20 PARCELO naj .aje v okolici Mirja Kolezile. Viča Rožne do line knpm do 500 000 1 r Ponudbe na ogl. odiplek Jutra pod »Nave d eni kraji.. 324 20 ZEMLJIŠČE ^norabno za postavitev • reiaVnic in Rk'ndl5č. ku pim do 700 000 lir po možno-1: na ceveml s tra ni Ljubljane Ponud'oe ra ogl cid. Jutra r>od »Vsaj 3000 kv m«. 323 20 PRALNO SOBO v podpritličju oddam za nekaj ur hišnega de la na din Naslov v ogl odd. Jutra. 397 23 DVOSOBNO stanovanje $ pritiklinami in vrtom v sredi mesta za menijm za trisobno Nizka naiemnina. Našlo» v ogl odd. Jutra. 452-21 SOBo IN KUHINJO 0dd.on za pomoč pr. de lu al. drugo usiugo po nudbe n . ogiaa. oddelek Jutra pod »Lahk tikoj«. 287-21 STANOVANJE dvo.obno omenjam e enaki t. Naslov v oglaf oddelku Jutra. 256 21 PRAZNO SOBO s poseoni.i. vhodom p^ možno-u s souporabo kopain.ee išče dist n gu.rana gospa v centru al. vsaj blizu centra. Prednost: visoko pr.tlič je aii I. nad-tropje Po nudbe na ogi odd. Ju tra pod »Želim m.rn dom« 35262 23a OPREMLJEN» SOBO 'iSčem Po ml 1 - ti \ «red šču mest® 2 takoj Ponudbe n., ogl odd oddel Jutra pod »Cel dan odsoten« 205 23 SOBO iščem brez perja, kite ro bi sama P° pravlj > a event Donio > pn gor po d^njstvu Ponudbe n< ogl odde le.: Jutr p . e! oprem j en o. višji magl et atn uradn k srednj n let po m žnosti s ko pftlnico — Ponudbe na ogl odd Jutr. po >S liden.. 266 23 C Pil. Ml-JENO SOBO čl to ln m.rno. iščem v blii ni meščanske šole v Mostah. Ponuube n.i .g: oddelek Jutra p-d »Pbčam dobro« 4 23 fcOBO s pore on an vhodom b ez perila, išče g^epod.«.na ves d.n zupo iena. Pia čam lahko v n.turalijah Pohudbe na odd. Jutra pod »Mirna, 343 23 KABINET Ji rOb.~0 v 'bilž ni cen tra. iš em Ponudb' n.i cgl odd. Jutra pod »T3.koj kab.net-. 339 23 SOBO op einijeno ali neopre-r. Ijeno. išče s tare j ji go sl»d u .dn.k. 1'o.iudbe i:a ogl odd. Jutru pod »Zelezn ca«. 332 23a IIK 1200 mese^nj ;n vse živil ike na.kazn.ee vlož m v gu spod»nj-tv0 n jve dveh oseb Za sk o:nn0 opiem ljeno čisto sobico m prehrano. S kurivom pri spev.tm. Sem železničar p>etde et'.etnlk, -amec — Nujne ponudbe na ogl Qdd. Jutra pod »Mojirur« 306 23a SOBO AL SOBICO Učem tudi proti natu i aii j a. 1. Ponudba na og oddelek Jutr.i pod »Situ ran« 298-231 OPREMLJ. fOBICO šče u'-'sdnik. kl je več krat "dsoten. Cenj. po nudbe na o^las. oddele:; Jutra pod »Svoja po. teljn-inj«. 28S-23.V PRAZNO SOBO s štedilnikom iščem kjer koli. Ponudbe na oglisn. oddelek Jutra pod »Go pa«. 216 £3. LASTNIKI glasovujcvl Poslužujte &e teieiou. ke štev ne 29-23 k. po^-iče špeciei no tvrdko Za ugl.ioeva nje ter pcp.av.lj gi-so viijev in ha.monjev. — Jura-ek irmslci-s 7-11. Ljubljana. J 337 37 KLAVillJE strokovUjišKo popravijo Oi Ug.hSUJC PlVa K-r-1-.J ska izaeiovain.ca tciavn jev, Pll.oü 10. Tei. M 40. J 4ui 3. VAit ROftJVVICE m usnjene čevlje, vae iz dulKe .Z lUUJa barva.ui0 .n -em.s čevije čirtimo Po najnižji cen» Dži.mai iia.li uia. Mestni t.g il-J 3-iu N 3. CRN PAS od plašča sem lili,-bila. Naj d. tc-l j a pro ■iiin, da ga odda p.~U nagradi pri vratarju i'O-une hiaaiilniCe. 482 37 IZJAVA Nisem .plačnik za dolgo ve, katere bi udor koli n-pr^vij na moje Lue. odno no na ime popra vil hiše v Novem mestu Glavni trg St. 8. Prane Krištof. Ljubljana PP 97. 400 37 IZGUBIL SEM 4. Jan. zjutraj na tram vaju št. 2 ali na pooi d0 Univerze listnico z do kumenti in denarjem Najdtel) naj vrne doku mente na naslov legltl macije. 401-3J ŽELEZNIČAR išče domačo hrano m nudi poroč gospodinji Pismene ponudbe nn 0S1 odd. Jutra pod »Pomoč» 416 37 IZGUBIL SEM urno verižiio (lz sreb medalje) na poti iz R~ž doline do kina Un.o.na NajcLtelJ nai Jo odda proti nag. adi pri DreJ gu Cest^ v Rožno doli no' 36 383 37 iS.CA nem ki ovčar, eliš. na Ime Blanka se Je izgu bila. Odda naj se Jo pro ti nrg:..di na Rimski ce sti 17. 386 37 10HUŽABNICO za galanterijsko trgovino in pletilistvo spreimem ta koj. Važno za trgovke in - ' za tPČ-a ^ J.t------ nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra druiabnica«. 458-37 »ROŽNIVENEC« sem ^ubi e na svet» večer prt Frančiškanih ali v Nunski cerkvi ozl roma na potu proti do mu skozi Nun-ko ul.co Pošten najditelj naj ga odda pri upravi časopisa proti dobri nagradi ker mi Je nadvse drag spo min' 295 37 »VOJNA IN MIR« knligo 1 gv. v «ukne nem omotu se t nekje pu tli« pred dob!"m i" sečem Ker m najdite Iji kot del roman" n.m pomena g, vljuno Pr° sim. da ga odda nrot nagradi v ogl. odd Ju tra. 276 37 Spominjajmo se brezdomcev, darujmo za Z tnsko pomoč! f Umrli so nam naž dragi oče. gospod PATE IVAN Blagega pokojnika Domo spremili k večnemu počitku v nedeljo 7. t. m. ob 8.45 uri iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, 5. I 1945. Žalujoča rodbina PATE JOŽEFA in ostalo sorodstvo Sporočamo prežalostno vest, da je v 20. letu starosti daroval svoje mlado življenje na oltar domovine naš ljubljeni, edini sin in brat OKRAJNI CESTNI ODBOR LJUBLJANA lavl.ja žalostno vest, da je preminul njegov dolgoletni član erospod JUVAN FRANC Uradništvo bo ohranilo svojega priljubljenega predstojnika v trajnem spominu. Ljubljana, 4. januarja 1945. ■ d ijak-dorao braneč Pogreb bo v soboto 6. t. m. ob 15. uri z 2al kapelice sv. Cirila in Metoda, k Sv Križu Ljubljana, 5. januarja 1945. ' GLO'JOIiO ŽALUJOČI STARŠI, SESTIil EV OSTALO SOKOKSTVOl i " -V-, Zahvala M m * * I * i Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta Ivana špslarja mu poklonili toliko cvetja, z nami sočustvovali in nas tolažili v tem težkem času, naša iskrena hvala Posebno se zahvaljujemo njegovim stanovskim tovar šem za podporo in častno spremstvo, prijateljem in znancem. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 8 t. m. ob V28. uri v cerkvi sv. Družine v Mostah. Ljubljana, 5. januarja 1945. ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI Zahvala Vsem, ki ste na katerikoli način sočustvovali z nami, nam izrazil' sožalje in spremili k večnemu počitku našega nepozabnega meža, očeta, sina, brata in svaka, gospoda V nelzmern žalosti sporočam vsem sorodnikom in znancem, da je danes po hudem trpljenju v 59. letu starosti umrl moj ljubljeni m nenadomestljivi soprog, gospod B-sjsk Martin glavni blagajnik Pokrajinske uprave Blagopokojni leži v svojem domu, Zainikova ulica štev. 7, do nedelje 7. t. m. do 11. ure. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 8. t. m. ob 9. uri dopoldne z žal. kapele sv Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Vence hvaležno odklanjamo v dobrodelne namene. Ljubljana 5. januarja 1945 Globoko žalujoča žena MARIJA roj. KLEMENCIC in sorodstvo ll i 1 i l: ■ TiäBwrfi&öGsi-- m -» V 1 Zalsrfa posestnika in gostilničarja in obsuli njegov prezgodnji grob s cvetjem, se teplo zahvaljujemo. Nadalje se zahvaljujemo čč. duhovščini in gg. pevcem za ganljivo petje. Eorovnica, 5. januarja 1945. ŽALUJOČI OSTALI KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO £ Ü javlja žalostno vest, da je umrl član njegovega sveta, gospod nadzorstvenega P Ps Janko Bleiweis - mo magistratni nadsvetnik v pokoju Zaslužnemu blagopokcjniku bo-ohranili časten in hvaležen Javljamo tužno vest. da je preminul dne 4. januarja 1945 v Radovljici naš dobri oče ZaSoksff MIha d.mnlkarski mojster Za njim žalujejo: ŽENA, HČERKICA, MATI SESTRE in BRAT Ljubljana, Radovljica, Vrhnika dne 4. januarja 1945. spomin. Ljubljana, 5. januarja 1945. 1K tf^&W&^W^ " •'-■v1 Ä T V globoko žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pr jateljem in znancem, da je dotrpela naša ljubljena žena, mamica hčerka in sestra, gospa Gnslar Vida soproga drž. tožilca in učitelj ca v pokoja Blaga pokojnica leži na Žalah v kapelici sv. Petra, odkoder jo spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 7. januarja 1945 ob 10. uri dopoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 4. januarja 1945. Globoko žalujoči: BRANKO, soprog; MIRAN in SONJA, otroka; ANGELO in ZOFIJA SAVNIR, roditelja; prof. dr. ROMAN SAVNIK brat in ostalo sorodstvo UPRAVNI SVET STAVBNE DRUŽBE D. D. V LJUBLJANI JAVLJA, DA JE UMRL NJEN DOLGOLETNI IN ZASLUŽNI PREDSEDNIK Janko Bleiweis - VIŠJI MAGISTRATNI SVETNIK V POKOJU ODLIČNEGA POKOJNIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. N. P. V M. LJUBLJ AN A, DNE 5. JANUARJA 1945. UPRAVNI SVET STAVBNE DUUŽBE D. D. Schriftleiter — Urejuje: Milan Zadneh — Ftti 4a» Konsortium »Jutro« sls Verlag Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja Stanko Virant — Für »Narodna tiskarn» A .n.« b!b Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. «L« kot tiskar nar Ja: Fran Jeran — Für den Inseratenteil verantwortlich • Za inseratoi oddelek odgovarla: Ljubo mil VolCftft