Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcerr Ameriki Telephone: CHcisea 3-1242 Ca— Matter SeptZ&ih, IMP »t tbe Port Office m* New York. N. under Act of Coufrew of March 3rd. 1878. No. 144 —Stev. 144 NEW YORK, THURSDAY, JULY.24, 1941 — ČETRTEK, 24. JULIJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NEMŠKA OFENZIVA VSTAVLJENA NEVTRALNI VOJAŠKI OPAZOVALCI SO MNENJA, DA RUSKEGA OPORA NI MOGOČE TAKO HITRO UNIČITI. — RUSKA STRATEGIKA NI BILA BRANITI POLJSKE ALI BESARABUE. — PRAVI BOJI SO SE SELI PRIČELI. Nemški glavni stan naznanja, da sk) Rusi vrgli velika o-jačenja v "največjo in najbolj Cesta., 3>o kateri se Rusi umikajo, je kot ozka gozdnai ipot in krvavo" bitko ter no zadržali je vsa podminlrana. Finski nemško prodiramje proti Lje- vojaški iiižinirji odkopujejo ningnadu in Moskvi. Sploh so mine in jih polagajo 6b stran zadnje čase poročila nemškega |K>ti. Rusi so se utrdili po ska-poveljstva z^lo kratka ter 11a- I kah nad rekami in jezer; ter vadno samo pravijo, da opera-1 na važnejlše kralje postavili točijo ,potekajo "po načrtu." j pove i n strojnice. Finci pa so Najhujši Iboji se bijejo oko- z motornimi čoku v dolgih o-li Smolenska, kjer se >po nem-! v^nkih prevozili jezera in reke škem zatrdilo' nahajajo močni • in Rusi so se moraji umakniti, ruski oddelki v pasti, toda Ru- da jim Finci ne bi prišli za se silovito branijo in se okušajo prebili skozi nemški o-klep. • Rusko poročalo, ki je prišlo v Bern v Švici, pravi, da so bili Nemoi po šestih dnevih krvavih bojev vstavljeni na vs?eh frontah. Posebno okoli Smo-lenska so zadeSi Nemci na tak odpor, da so morali vstaviti svoje prodiranje proti iMoskvi in so biLi (prisTjeni prenieniti svoj bojni načrt in so se celo [znati, da so dosegli precejšnje že pripravili "-na obrambo". tTetuarnT iflo&fcče pra- ve slike o bojih, vendar se more iz porocH sklepati, da je nemško prodiranje doseglo svoj višek, da sedaj popiehuje in da se vojna sreča obrača na rusko stran. V severnem delu fronte Nemci Še niso prekoračili Dnje pra. Finci ne hrbet. Pri nekem nenadnem ntrpadu so Finci uničili cel ruski polk. Druga nemile* ofenziva pojema Nek angleški strategist pravi, da je druga nemška velika ofenziva izrabila vso svojo silo in so jo Rusi popolnoma vstavili. Nemcem se morai pri Kijevu, toda Rusi so dobiti velika ojačenja in Nemci so bili vstavljeni. Prva neneka ofenziva je tr&jaLa dva 'tedna, nato so moral i prenehati, da razpostavi- NOVA STRAŽA ZA AMER. POSLANIŠTVO Prispevanje aluminija Aluminij darujejo v vseh mogočih obKkah in izdelkih. — Oblasti upajo nabrati štirideset milijonov funtov te prepotrebne kovine. — Kampanja se vrši po vsej deželi. Aluminij je ena najpotreb- Ameriški mornariški vojaki so prišli v London, da -mesto angleških vojakov stražijo ameriško poslaništvo. WELLS PRIPOROČA NOVO LIGO NARODOV nejših kovin za izdelovanje ae-roplanov. Ker gradi vojna« industrija tisoče in tisoče letal, je umevno, da so mačete zaloge kopneti in je nevarnost, da bodo v, doglednem času povsem pošle. Vlada se je vsledtega oforni-la na prebivalstvo, .naj daruje -stare oluminijaste lonce, ponve in druge aluminijaste pred-meet, ki jih lahko pogreša. Poziv je dobil nepričakovan j odmev. Če -bodo ljudje še nekaj časa tako izdatno darovali, u-I pajo oblasti nabrati na ta način najmanj štirideset milijonov funtov aluminija. Kolektaoije so prevzele razne organizacije, pa tudi posamezne občine. Ljudje odnašajo predmete iz aluminija v posebna zbirališča, po nekaterih mestih pa voeijo tudi od hiše KRUH SE NE SME PODRA2ITI Zvezni administrator Leon Henderson% ki mu je poverjena kontrola nad cenami, je o-pozoril 250 vodilnih pekarn v deželi, naj pod nobenim pogojem ne podraže kruha, roval aluminijaste dele sestre- . Henderson priznava, da *e 1 jenega nemškega letali*. , V ; Je pšenioai podražila in da so Pliiladeiphiji je podarila nekaitudi dru^ broški narasli, kar ženka abirko aluminijastih gra- Pa še nikakor ni vzrok, da 'bi mofonskih plošč, v Clevelandu ibU. kruh dražji. Velepekame pa dobi vsak otrok, ki prinese aluminijasto posodo, porcijo sladoleda, ki ga brezplačno prispeva neka tovarna. Žen»kam, ki. si bodo hotele ogledati konci tega tedna veli naj zmanjšajo obratne stroške in naj omeje dnige izdatke. Nekatere pekarne zavijajo štruce kruha v kričeče-pisan papir ter obljubljajo kupcem razne nagrade, kar je po Hen-dersonovem , , , T v.^- v^.v,.^. mnenjn povsem ke zogometne tekme v St. Lou- Vez ^trebe. S preprostejši isu, ne bo trelba plačati vsto- Nova ustanova bi morala biti dovol^močna, da do hiše tinrckv je itnče- gra liri b^trojev, uplenjenih po Nekaj uspeha so Nemci!3? svo^ armade ^ nQ,Vo ofen" dosegH v okoilici Žitonrira. Pri prodiranju proti Kijevu so Rusi uničili nemški mehanizirani polk pri Orheju. Finci baje napredujejo Finski glavni vojaški stan poroča, da Finci stalno potiskajo nazaj rusko armado proti Belemu morju in skozi pra-gozde divje pokrajine. "V Viena provinci, 80 milj od finske meje, je ozraičje polno dima, kajti Rosi so pri svojem Umiku zažgalll obsežne gozdove in vasi. živo. * • •Nevtralni vojaški opazovali so prepričani, (ia roškega odpora ni mogoče zdrobiti v o-smih tednih, kot so Nemci za-trjeva-Di. Poročevalec tudi pravi, d® se rusko vojaško poveljstvo ni nikdar odločilo "braniti pridobljena ozemlja, k<*t bi izvedla razorožitev. — Svobodni in svobodo ljubeči narodi naj se že zdaj pripravljajo. Ob polaganji! temeljnega " "- kamna za novo poslopje nor- glede razroženja strogo nad-veškega poslianiLstva v Wash- j zorovane. Brez vpoštevanja go-rngtonu je imel slavnostni go-, spodarske enakopravnosti vseh vor ameriški državni podtajnik narodov ni noben trajni mir Sumner Weflless. i mogoč. Dokler bodo nairavni Dejal je, da bo treba ustano- ° katerLh odvisni .viti novo Ligo narodov, ki .bo|Vsl narodi, monopol poedinoga naroda ali poediiie vlade, ne more biti govora o kakem miru, temelječem na pravičnosti. dovolj močna, da bo izvedla splošno razoroženje, istočasno ipa tudi omogočila vsem narodom dostop do narav,nih ze- j Po mojem mnenju Ibodo naro-meljskih zakladov. To n-atj bi'(ii nedvomno spet skušate vre-po njegovem mnenjn tvorilo te-l^iti ideal društva narodov, ^ rnetj bodočega svetovnega mi- ikatero bo vsem Ho «vo- Poljska m Besara*?ija Dalje ru M jim je pri sr=e bodo postavili tudi diplomatski zastopniki, ^ v Rusiji pa bodo organizirane neodvisne čeh6-sl o vaške vojne enote, poS po-veljnistvom čehoslovških generalov. t Vlada Vel. Britanije je tudi uradno naznanila zamejni vladi CehoKlovaske, da ji je podelila popolno priznanje. Imenovani so tudi poslanci obeh stra- ni* _ , Papež je sprejel v avdijenci V poučenih po it. krogih ^e bolgarskega ministrskega pred FRANCIJA UGODILA JAPONSKI Japonska je stavila nekaj zelo vasžifiih zahtev Franciji z oziroiu na njeno posest Indo-kino. Vršila so se pogajanja, ki so bila včeraj končana in kar je bilo pračakovarti, »e je godilo: Francija je ugodila vsem japonskim oahtevam, namreč dovoHIa ji je najvažnejše kraje, da jih za&ede jar ponska armada in da Japonci popolnoma kontrolirajo oe4o Indokino. Toda iz Vichvja prihaja zagotovijo, da bo »Japonska spoštovala teritorjaino neodvisnost francoske posesti. Bolgarska ministra • - w pri trdi, da bodo skoro uspešno '.»ednina cena tudi pogajanje med Jugoslavijo in sovjetsko Rusi- ... „ , . . -------- Bogdana Filova in zaključena tudi pogajanja med | VIWTijega ministra Ivana Po- jo, za medsebojno popolno pri znanje, izpostavite diplomatskih odnosajev in morda <«e/lo pa osnovanje jugoslovanskih I pova. vojnih enot v Rusiji. Ta pogajanja so se začela na željo sovjetske Rasije. 4' J.K.'' po blagu, je Welles napovedal odlločilen poraz ter pozval vse svobodne in svofoodo ljiibeče narod», naj se že zdaj duhovno pripravijo na boljše čase. Diplomatski krogi So sprejeli Wellesovo ifjavo z največjim zanimanjem. Po njihovem mnenju je to najboljša poja- bodo, srečo-in varnost. Po Wellesovem zatrdilu je zahteva po vamcfeti v srcih vseh, pa naj bo to varnost pred bombardiranjem iz zraka, vojnim opustošenjem, varnost pred pomanjkanjem, boleznijo In lakoto. Oljni konservator za New York Newvonski govenier Lehman je imenoval avtnega komisar-snitev bodoče ameriške mirov- ja Mealeva za državnega oljne politike. j nega konservatorja. Mealey bo O stari Ligi narodov je rekel kmalu sestavil odreltura.Celo naše Primorje je ostalo brez ene same slovenske šole, vse nalše nacijonalne in kulturne institucije so bile nničene, naše zadruge in druge ekonomske organizacije so bile po fašističnih metodah "nacijonalibira-ne." A to vse* pod-pretvezo višjega državnega interesa in tako zvane višje kulture. In po vseh teh izkustvih naj Slovenci še verujejo Ganlajterjn Mussoliniju, da bo čuval na-eijonalno posebnost nove province f In vam^jeli znano kakšna je ta provinca? Ta provinca je le mali košček naše Slovenije, kajti po ukazu iz Berlina fašisrtični vodja se je moli umakniti iz že zasedenih krajev, da bi prepustil večji del našega naroda izprosnemu in sadističnemu sovražniku današnje civilizacije*, hunskemu poglavarju Hitlerju. "Triindvajset let že trpi naš narod v Julijski Krajini, vedno upajoč, da pride dan, ko se'odpro vrata njegove ječe in da bode tudi on deležen onega, kar vsakemu narodu po božjem in naravnem pravu pripada, to je njegova svoboda. In kakor je leta 1914. srbska vlada y Nišu celemu , svetu objavila, da se srbska vojska bori za svobodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako je tudi danes jugoslovanska vlada potom svojega predsednika^ gospoda generala Dušana Simo-viča izjavila, da so cilji naše borbe ne samo vstajenje dosedanje Jugoslavije, ampak tudi osvoboditev in zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Istre, Trata in Gorice, naših bratov iz Gorotana, Zadra itd., da bode obnovljena Jugoslavija pravi i" o^ini dom celega našega nar ^. D§lje na 3,-r :ini. *«LAB lAlOD 1" — Hew Yorf = Thursday, July 24, 1941[ VSTAKOVEJ GLAS NARODA" ' oroica or m» p*opl*> Owned pad Pub limbed by Steve*« PpMJahtaf Coapaiij. (A Corporation). Frank lakan» President • j. f^p^^ s^. — Place of boslneaa of tbe terpoMthm and •Adrtrnm of above officer«: 210 WEST 18th STRUT, NEW XORK, N. I. 48th Year "fflM Naroda" la lnned every day except Saturdays, Sundays ^ and HoUdaya Subscription learly . Advertisement on Ba celo lato velja Ust aa Ameriko In Kanado 16.—; n po) lata fa. —; m totrt leta flJO. — Za New York n celo leto 17.— ; u pol leta 18.80, Ba lntiMin« aa celo leto 97.—; m pol leta 93.00. Naroda" taHaja thU dan IcrzemK sobot, nedelj In prainlkov. H1LAS NARODA." ti« WEST 18th 1 street, new york, —12« ■ ' M. Z. ROOSEVELTOVA POSLANICA Ameriški kongres ima ij ravico odločiti,* če naj se mlladi možje po enoletni vojaški službi vrnejo v civilno življenje aJi na>j o^anjo še naprej v armadi. EivčJetna vojtaška služba je bila odrejena s pridržkom, da Newyorski odmevi ■ft-t—r--kcbžb ———-- ISlovani. Poldrugi tisoč kft ber spomin. bo vedel v^aj ne-smP ^kaj, Iie peščica, airfpakjk.n iz stotine čhinkov, kakšno največji narod med vsemi be-'sttilišče je zavzemalo si etovno Httii plemeni. Poldrugi tLsoč časopisje napram SloVaiiduj." let smo trpeli, borili se. varo- Ivdor pa niinr. sporiiina, naj vali. krvaveli — največkrat za malo prebrski časopisje zad-.' druge in kaj surt> kdaj dobili j njega pel leta. Rutftja — gnji-za tof ' ]la, divja, krvava, tki bo razpad- V Evropo so prihajali narodi la. ko fce-ptfkaže £fvi nemški! iz Azije drrug za drtigim. Prva so bila romanska plemena, dru-'ga gennaneka in tretja slovanska. Romani tank; Rusija Lenina in Staliiia —' krvave roke-, morilci titsočrh 60 se umikali j zatiralci, laako^Sčovalci, izkrat-v.vJno bo! j proti zap ad?u; k;;: če nima Iindič še v&oh tri-pred novimi navali in ^ Usta- novili po Italiji, Franciji, Španiji in PortogalgkL Genua ni so zavzeli prostore srednje Evrope, kodor jih vidhuo še danes. Slovani so prišli zadnji kav za irručenie ubog iti duš -na ;solaei!onisti'{. Naj se odi oči tako »li tako — slehernii ki se bo ude k? -zeval parlamentarne foorbe, naj bi se za\->edal, da čakajo deželo še težki dnevi in da je treba stmiti vse moči. Mladim ljudem, ki »o zapustill-svoje dedo in svoje družine, da služijo domovini, je kongres dolžan izključno le s sta* li»ča narodnega interna razpravljali o vprašanju, če naj ši nadalje ostanejo pod zdstavo ali ne. Če jim ibo dal kongres dober vzgted, ^>odo ameriški vojaki nedvonuio storili svojo dolžnost. tokolonoe, Hit lerjeVce, prot^ vojnah,; in podob?ie Žnlo^tno •in pretresljivo zato.nta noč ima ^voj d-cin; "AID BRITISH LABOR" Nikjer mal svetu ni delavsko gi'banje dosegi o takih u*»pe-hov kakor v Angliji. Vpliv angleške delavske stranke in strokovnih organizacij je opažati vsepovsodi:' v neustrašnem vzdržanju kolektivnih delavskih pogodb, v izboljšanju posre-liovainja med delavci in delor!" Vse]>ovsod se vrše skupščine, govori in predavanja. y . — Po*b»udo tem svečanostim je clufl. "Ajnerican Lal>or Committee to Aid British Lahor", ki mu naieelujeta William Ureen in Matthew Woll, izvršilna uradnika Ameriške delavske federacije. Pod ff-olkrov it efj -s tvora tega odbora je govoril te dni Wendell Wilikie, ki je pri zadnjih volitvah n>ai republikaoiskem tiketu kandidiral za predsednika. Izredno značiilne so naslednje njegove besede: — Svobodno delavstvo more uspevati izključno le v svo-^l hodni demokraciji. V slučaju nacijske 2anage Ibi bilo organkzri-] ramo delavstvo najbolj prizadeto. Vsem pridobitvam zadnjih petdesetih let in žilnemu napredku, dosežene mu v zadnjih osmih letih, hi odklenkalo. Svobodni delavec bi podati suženj, postal bi del črede, ki hi jo z biči gonili na delo diktatorski priganjači. Delavec bi ne smel ničesar odločevati o pomenu, smotru in razdelitvi delavskih produktov. ker scM&anes nič ne sliši o katki peti ^koloni t Rusiji.: Je tno- Če je 'svetovno časopisje pi-s^ld tako. ali moremo rameritr naftkiv dOitiaohn pipcarjent, so pozabili, da ŠIbvanif - Če so izgtifbHi V največji Bat? kaf j&i'mbre imeti "kak narodr dnr črtta skrransice skupnosti? Na fctoliiK' člankov in vei^ti sem — ne Titwlwn i - LJUDSKA j KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo jv Anm. Ona 50c. N'l^Ite prtj ' j ! . KNJIGARNI t, S Lip V.EI^r iC PUBLISHING COMPANY zna^a na kup naš lasten braft. Cital sean dosti po prvi sve-tavni votfni; izmed (petih ducatov člankov r sv^-tovriem časopisu je Ml komfrj ieden, ki je vscij izlaušal biti pravičen. Vo-«ft s6 večfei*at spravljale človeku lase pokonci. A nikdar nisem prijel kanem al i gnoja, da bi ga rvrfctH ria ^jiWanekega brata. Htido je in slabo — a vsa "TRD BODI, MOŽ . . t" ~ II. * - . r - r ■ . t t , • l i- j ■ Nekaj vrstic sem prebral, iu sta ločena, je mnogo doživela, pred menoj se je odprla žalo-! TSid*. mewke je dodobra spoina-stna-slika zakonskega življe-J-la: moške ih svet. Nič mu ne nja mladega dekleta, ki se je |taji. Čemu tudi? In izda je poročila z dvajset1 let starej- ozdravljena ter jo n^kaj, ^a-4im zakrnjencem. ma ne ve kaj^ spet vleee k nje- Ni ga. vaela iz'IjufSezni, še hnu. Naj ji sporoči, če sme. Ko Uhanj iz potrebe, pač :pa zato, [ga na j prosi, da. bo Spisal «a-kor *e ji je zdelo,^ da ji bo bo-hiiesto njega. Leto diri bo- Satje pri njem kot pa za par do-1 kala odgovora, da "bo lahko vse Pi T/m je Oowlevna zveza z Hitlerj.«r. Ve^ sV^t gni«l — jaz šlam se tolašl z'»»islijo: Rusi v.c vedo. del^o. Ve^ delf so tedaj. k0 «o čiMBi peto-kolonče Tifed saho in gotovo ve-dW Hdtrj, Vaj je Hk'er iti kol iko ' j* verftti. Danes mi kljub g-roznim žrtvin ^itaVojhih poljatoah ^ili f^lihNjktJKta: 1 >>c Stej<OTmdak ko zrele tep- bilo več nled živimS. Prizana- ^ kaj v Hitlerjem naročje. Am^ šali so samo krepkim in zdra- ,m V ^^ ' .......... tin. ki so imeli za Rusijo §amo pe«t blata. Kaj drugi pišejo, to me ne bri^a dosti. Vem, kaj imfem pričakovati od njih. Ampak da naši ljudje padejo v norost svetovne' jurnalistike, vim decJcom, katere so odpelja-va>li s seboj in vzgajali iz njih jaoičane, ki so brit najstraiš-noj^a Mojaška sknpina. Če je bil Turek brez srca, potem bi morali reči o janičarju, da so Kili- ai'u; - _ » - to mi ni šlo aJkdar v g^avo. Za- Wt ^ kaj nrnjcsttlf^eje h Flo od ne- hdaj eno: Blorvani smo. z*vsem debrim in slabim^ brez katerega ni noben narod na svetu. Tn če smo Slovani, moramo slovansko misliti. Kar je dobre ga, to vzprejme lahko vsak. nejši. ZaAo ni nič čudnega, da ima na6 narod pregovor: potu-ri.a je hujši od Turka In tako je šlo dolga stoletja vse do leta 1876, ki se je prvič začelo krilati veliko otomansko cesarstvo in na severnih mejah so začeli vstajati do tedaj sko- Bo%arLv Kaj- dobili Slovani od Evrope za to. da >o straiiii IX)ldrngi tisoč let? Natančno tisto, kar dobivamo danes: ne-hvnležnost in preziranje. Od kakega gusarekega narodiča s par milijoni na severu se piče dan za dnem — o Slovanih se ni pisalo nikdar dosti. In še, kar se je, jei>ilo samo poniževa- nje. - JPa to ni tre^a, da vam citira ur zgodovino. Kdor-ima do- Kar je slahega, pa moremo vzprejfcti le mi, Slovani, četudi ro nepoznani narodi: Srhi in s tfžkimf sreetni. Danes je taVo RoW«r.' ■ — jutri bo drugače, zakaj svet Pe večno titTiejšlh le-nik je napredek ustvaril žlahtno sad!je. Toda — za vse je treba ča-a in prilike. ■J „ Betenična slovanska duša sč veseli vea-kega slovanskega napredka in trpi nad vsem, kar ni prav. Trpi — pravim in po-vdafjam — tiho trpi, brez go-beadanja v svet; taki in taki so ti in ti deli Slovanov. Za gnoj sferibe že drugr, ni*treba, da ga pak štejem take, kakor so bili Francozie, ki so igrali vlozo prisrčnih Ben jama nčkov v vsem svetovnem časopisju. Fiancoski aojak, hm, kje' bi mu našel para na tem božjem svetu? Francoske trdnjave —« tudi duša, ki se pokori nevidna za svoje grehe, hi ne mogla iz XenWnje v Francijo. Hitler si je sufkal tisti črni blefc pod no-oin in rekel: "V par tednih ni* bilo ite fraheoske armade ne frainco9krh trdnjav.' Angleži so posknšaJi z eksfpe-diciio, katero je zmšil Hitler, predno je prfl&ia kje do veljave Izkratka: vse je podrl, vse larjev delati dolge ure v tovarni. N! bil sttog in'*iirov ž njo, pogrešala je pa 1 jubeznjivost m prijaznosti. Po-grešala je torej tisto, česar ji mož pri :vajholJši volji ni inogel dati. Potem so'prišli sosedje, oglasili so se zlohini ženski jeziki. Kjerkoli jo je kdo srečal, jo je ošvrknil z zank&ljivtjn pogle-^lom, in naenkrat, stokrat, je slišala očitke, da »e je s-tareu prodala. Dokler je* bila pri njem, mu je bila dobra žena. Z njegovega kamnkega ofcraza je skušala uganki njegove želje, in četudi je hila uverjena, da mu je včasi vstregta, ni bila iz njegovih ust nobenega prizuauja, nobenega v odobritve v njegovem pogledu. Naposled je začelo kljnvati v nji ter je pvikljirvalo do trdnega sklepa. Nekega dne, ko je šel v mesto pb opravkih; bar je le redko-, kdaj storil, Je' pobrala svojo borno imovino ter se odpeljala k svojim^Mypdnikoni. V teh -desetih fetih,- odkar. giblje. Tz najprimi-f-^'^11- ^'ppa je njegova. človečki« 1*,uu £a ^ '»tavil, kdo'mu za-najlepge Prl Pot» ki S* vodi do vsega o- Zivila so ie znatno podražila t Urad za delavsko statistiko poroča da se je cena živil, ki spada tudi obleka, obutev in stanarina. Vse to se je podražilo za pet do deset odstotkov. Res je, da so plače nekoliko višje, toda1 če bo draginja tako jih potrebuje družina z zrner- naraščala, je pDačfc ne bodo mm zaslužkom, povišala izza 1 mogle dohajati, izbruha vojne za celih petnajst odstotkov. V prvih dveh tednih meseca julija so se živila podražila za en procent, v zadnjih dveh tednih junija pa za pokdrugi procent. Draginjo povzročajo povečini-nakupi, sezijsko delo, veliki nakupi za armado in špekula-torji, ki akušajo nagrmaditi velik dobiček. (Meseca julija se je podražilo zelje skoro za devet odstotkov, za 1—2 odstotkov se je podražilo prašičje meso, mast, oranže, kava, mleko, jajoay fižol, gpeh in bela moka. iMed življenske potrebščine Pomorščaki nameravajo zažtrajkati Sest fesoč članov unije pomorščakov db pacifični obali ho zaštriajjkalo, če bodo ohla-sti še nadalje najemale tuje mornarje za danske ladje, ki. jih je pred kratkim prevzela ameriška vlada. Unija je zelo vplivna in pri-! pada Ameriški delavski federaciji. Predsednik unije, Harry Lundenberg, j® rekel: — Oe ^bomo zastrajkalii, «ho zastalo; vse parotwodstvo ob zajpadni ohali, , .t— IZ PIS/VRNE KRALJEVSKEGA POSLANIŠTVA v Washington« RAZGLAS Kraljevska jugoalovanaka vlada v Lc^idonu je odredila, da se takoj prijavijo vsi jugoslovanski državljani od osemnajstega do štiridesetega leta starosti, ki žive v prekomorskih deželah. - N» podlagi te odredbe so pozvani vsi jugoslovanski drlmvijaal «d osemnajstega, jdo giirideseiega leta starosti, ki ihe v Združenih državah Amerike, da se takoj priglasijo pri prvem na'jbififrW«m*' jugoslovanskem konzulatu. : Prijave * lahko vree po pošti aii osebno * konzulatu. Ea alu. čaj, da se prijava posije potom počte, je potrebno navesti «lede«e podatke: * Krstno in družinsko ime in začetna trka očetovega imena; Mesto rojstva (vas, srei. banovina in vojni okrog) in leto rojstva; Poklic v eivilu; * ' Čin v vojski; ^terega teta je služil kader in v katerfin redu vojske; : Za hitcro službo v vojski je sposoben; ~ Vojni raspored; Sedanji naslov. * 1) S) 3) 4) 5) 6) 7) 8) Tisti, ki niso slu2Ui v vojski, naj izpuste podatke pod točko 4, 5, 6 4n 7. staidga sveta? ^Kje je kak narod, kje sila, ki bi ga zaustavila in roleta: do tukaj in ne dalje! iFTje je? Rusija, Peti teden že teče, odkar je Hitter vstre-lil največjega kdzla, ki je kdaj živel na i^ttd. Napadel* je Riv-si jo ki juh vs^m paktom in do-go\X)roniu NapadeJ zato. ker je bil potlačen, kaleor je poduče-no Svetovno časopisje:' samo dregni, pa se bo prevrtiil ruski vetikari.- Danes izkusa svetovno časopisje pobirati blato, ki so ga, metali na Rusijo. Ne da bi"^ in>el!a kje kakefcd prijatelja z dobro besedo^ — teg& ne. A kljub toarfn »prihaja po lahko izpoznainje. da je bilo Vine pisa-. nje pnoti Rusiji čisto narvadna,, prosta laž, kakoršnef-svet še ni v idol1. V najbolj -črni ju obupni temi, kar jo pomni zgodovina, irviamjo edini svetel žarek, ka-? teri prinaša odrešenje. In ta žarek je — Slovanstvo. Kiarkor zid smo zapirali divje azijske narode, da niso mogli v Evropo in kakor zid zapira danes pue-ka armada Hitlerjev pohod v Rusijo tako, dta gre vse narobe. Narobe Nemtaem, ne Rusom. * f To so trenutki, leo ima cloveik zadoščenje za" yvojo veliko ve-I'ro v slovamstvo- Meni ni treba •popravljati oiic—kar sem kdiajf pisa! o tem ali onem delu slo-' van^kih narodov, je bilo — če še ne bratsko, pa usmiljeno. Rekel sem zauiraj: družina, ki -raznasa domače prepira-in ne-prilike> ni dosti prida. Za velika navija gnoja ^e vedno §kr> belo .svetovno časopisje. * Ni s tem' rečeno', da 1-em kda> odobraval, kar je bito slabega ali nepiavilnega ali kritian^a-B:rš nasprotno: bolj rue je bole-!o ko druge. Arrtpak še nisem, kljub tenfu nikdar vdinjal, da bi.priii^al svoja naviljax nri kup svetovnega gnojnega kupa. Svet nima nobene ■prasvične' mere. eni strani je vis6ka civilizacija s prestolom, odkoder se vse presoja. Na drugi •stilni io i primitivna ljudstva, ki gredo z velikun trpljenjem skozi tisti pi'oces, kakor so/sla uobro premislil. Ce ji po enem letu ne odgovori;, ve, da je noče več in da »e ne "bosta nikdar več videla.' Bral sem mu z razločnim g!-nSom, poudarjajoč' vsako be--Hklo. Ves čas je gledal v tla, in sem mislil-, da sploh ne bo rekel nobene besede. Naposled pa vseeno pravi: — Tak tako piše? Se uii je zdelo, da bo tiiko. Ce bi mi bil pismo prebtal ali iie, sein vedel, kaj je v njem. — Na, pa pij! — ln nalil je meni in sebi ter v dušku zvrnil kozarec. — Saj ji boš napisal odgovor? — Seveda. Kaj liaj ji odgovorim? — Tako napisi, da sem "pismo ddbil in ga dat tujemu človeku prebrati. Tuj človek tudi p>iSe v mojem imenu. Človek, ki ga nisem prej in ga najbrž ne bom nikdar več videl.-Veš, to je zaraditega, ker bi ne hotela, da hi sosedje vedeli hijene skrfVirosti. Sosedje s'd mi zoprni kakor so nji. In ji T>iši, da bom zdaj vse skupaj prodal, da sVa z agentom že v dogovoru ih da ne bom dobir niti polovico toliko, kolikor je vredno. In pisi ji, da ne boiii več živel v tem kraju, ampak bom pri Pitsiburgbu k upil majlieu dom. Sem si že vse ogledal iu je zame primerno. Denarja ini bo še toliko ostalo, da bom do .^uirti pošteno živel. In še za tistega, ki mi bo na zadnjo uro kozarec vode podal. In tako ji piši, da ji ne bo hudo,- če se v rue, seveda, ee si sama ne bo hudega delala. Se tako zapiši, da ji ne honi nikdar nohelie Stvari očital in tudi meni nuj nikar ne pravi, kaj. je bilo, in iiaj piže'"po angleško na novi naslov, ki ga tukaj pritagam, mi ho že agent raztohnačil, kaj in kako. oivilizovaiia pred stoletji. Po sten človek ibi ATiel jard ali ime-1 ~ ^ . , • . . , . 4 . Začnem pisati natanono' po ter in z igodovmo svojega naroda, nepošten in sovražen pa jeifliljo.mero z viška sedanje ci-viljKacije. njegovih navodil.. V izraze sem skušal vliti tudi-njegovo trdost ter jih malo lepše zaokrožiti, da bi tudo.4 ne Wla tuiko dpfiina • In posledica? Bla-bla-bln — ljn ranfjiva. Vedel serii, da je kakor smo ga navajeni v vsak- ' vsaka njegova beseda poštena ri^irifli ivUtfctfi 4ij«tfh: Hitler in da bO žc vsaj po svoje dober z ženo. " "" " — Tako, — pravim slednjič, — zdaj vam bom pa pre- danjrh plitkib lidtfli. Hitler je naletel..po dveletnem divjanju na svoj prvi zid, katerega zna (Nadaljevanje na 4. str.) ? AV. . ----- ISCEMO »u m\ , I- N A J BOLJŠA TVRDKA SVOJE VR-STfc, Ki POSLUJE V METROPOL-»'k£iM OKKoilU NEW lOEKA IN V SEVERNEM DELU DRŽAVE NEW JEHSEY.' želi VZETI V SLUZPO VBC SLOVANSKO GOVOREČIH MOŽ IN ŽENA. miceII JE PROOA_ JALNA STOSpBNOST PRIPOROČILI VA, PA NE NEOBHODNO PO-TREfeNA, KAJTI V TEM ROSTE PO-JP^liNpilA POUČENI.. NATO hO. STE DELALI Z VEŠČIM URADNI-KOM, ČEKJAR NALOGA JE VPELjA-. TI VAŠ NA TO POI^E TER VAM PRESKRBETI PRILOŽNOST ZA ^R-VE PRODAJE. NE* VPRAŠAJTE, AKO NIMATE AVTOMOBILA. V PO. NUDBI NAVEDITE STAROST, NA-liODNOST. VERO, Alil STE PORO-' ČENI IN SVOJE DOSEDANJE IS KUSNJE. VSI ODGOVORI BODO bral, ce ste zadovoljni. In začel sem b'rati o5 začetka Draga moja"ženav, pa do koneri na četrti strani "Te pozdravlja Tvoj ljubeči mož." Opažal sem, kako tenko je vlekel na uho vsako besedo.. S pismom je bil očividno zadovoljen, ker mi je spet nalil 'in me sili pit. — Saino nekaj boš prečrtal, -fi je pripomnil, — tiiko prečrtal, da se ne bo poznalo. i^ajT — se začudim.. — Začetek in konec, — mi hladno pojasni. "lMoja ljuba žena" in '4Tvoj ljubeči te mož^', tisto kar prekrižaj, Nisem mu hotel ugovarjali. — Žtoj! — me prinie za roko.— Kar pusti, sem se pre-mi-Iil. Dve solzi sta mu spolzeU po licu, in nikdar ne bom pozišlbil nežnosti, ki jo je zlil v svoje zadnje besede: ' " Kar piliti lako kot je. C. H. c. of GLAS 'NARODA, 216 W. lfitb STRMET. strogo zaupni. pišitE na : ^ogoče se bp pa sej dohro zde- 10, rer«?i NEW YORK CITY. t r Adv, 7x 1 1 - ■ 1 re h £J§ , H ^ID^:1 rJFs* YorK Thursday, My 24,1341. _ jLjiiXMpxejlbjt u jm Daplaov krm (m4bM» i» mtanU ne priobtui*-■»•. DopW u četrtkovo itfcvilko n*J bode t v and* ajutrmj. ZOPET febcN j Komaj je minul dobor ineseč, to nas je zapustil Louis ftup iiik in 19. julija se je že odprl nov grob. v 'katerem je našel Več©i počitek in «vr nad apoStovani in priljubljeni rojak iJc'hn Fin»at. Ko sem ga pred par ntieseci »b iskal na njegovem domu v Še. XorwaSc, Conn, moram priznati, (.n s;an ga našel v popolnoma razdrtem •zdravju, zato sem tudi poskušal vedno kaj drugega igovoriti, kakor pa o bolezni, ker vem, da pogovor o bolezni na bolnika nič kaj dobro ne vpliva. Ker je za njegovo liišo pre-dfj lepa parcela obdelane zemlje Ln ki .je dkrcg in okrog obdana z vinsko trto, sem mu pripomnil da to je &e zadosti dela, prodno se vse to obdela. "Nič kaj posebnega," mi odvrne, "dokler je človdk zdrav. Dvajsetkrat sem jo z rokami pre obrnil," mi pravi, 44sedaj jo pa ne bom več." Po teh besedah ga je posilil kašelj iii ko se' oddahne, mi pravi: "Še ta teden se mora utrujeni pademo tam, kjer se }e počel naš začetek. Ob tajkilh mislili bi skoraj o-eital Stvarniku: "Zakaj si Jftii odmeril tako kmtki čas, saj vendar šele sedaj spoznavam !«pcfo Tvojega stvanstva, in že nK' kli«eoš k sebi; ne da« nrfipri-like, da poravnam, ako _>ennkaj zagrešil, in da začnem življenje z novega po Trvoji vo^i." Zdi ?hj mi pa, da mo,ia j>r©-drznost sega predaleč. Rodili smo se zato, da nnrti^umd, in da naravnim potoni pripravimo prostor tistim, ki prihajajo za nami; ki bodo stopili ravno na isto pot, po kateri so odhajali njih očetje. Pokojni Jolian je bil mirna in blagu »hiša. V svojem življenju sei je potrudil toliko, da se lahko spominjamo sdmio po dobrem. Prihaja iz ug drine Pimatove družine iz Juro na Gorenj Ikem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Bar bo in veliko obetajočega l(i letnega sina Leona, kakor tudi sina Franka iz prvega zakona. Za njim tudi žalujejo brat nekaj agodkti, od samega kaš-j Mike tarnal žn sestri Tifesie Kovatoh in Alary Maček. Posebno Miike iivTeesie sta dobro znana vsem rojakom v newvor-ski metropoli kot agilna delavca na kulturnem polju. V ^tari domovini bo za J<>-hanoni žalovalo še več bratov in sester, ko žveplo to tragično novico, jxx-ebno pa preko 80 1-sfc pravilih stanetiio popolnoma nevtralni t; r pjozabdino na vse prerekanje, strankarstva, 111 ne glede na to, kdo bo izvoljen v ta od-ber. Vsak ima enake pravice sestre grobno trpe v pomanjkanju Bn tiraivstvu v svoji rojstni domovini. Program Slovenskega l>neva vam. bo gotovo usta! v spolnimi. ne bom (ponavljala dopisnika "Pitt Jburškega Kotička," mmoKmno)^ GOVORI SVOJIM BRATOM . . . NadaljevanjeJ. strani. "Našli ijo »e na žajo^ zdpet predvojni in stari državniki na delu, ki hočejo nam tuidS sedo(j zanikati pravico do našega na-cicnafaioga obstanka. Oni nairi očitajo, da srno rni tis-G) ki ho-eeliio ndkaj, kar nam ne pripat-da, In da si lastimo pravice M tujega. Jaz bi hotel postaviti tem gospodoan samo eno vi-rašanje: na kateri stiani se bori naš nr.irod, a na kateri ita-li ian-iki f ' Ija me tako žre, da ni mogoče piiostajati." Te njegove besede so skoraj poniževalno vplivale name. KpomlnH sem st Johana v najlepši n»owki debi pted 23 leti, ko -smo se še shajali po new-vorških vogalih. Saj je bil posebno 011 eden ti^ili, ki bi niu najmanj prisodit da je dostopen napadu zahrbtne bolezni. 'Fvo si pri slovesu stisneva roke, sem irtu pripomnil; "Jolian; le korajžo, >jaj bo bolje."* "O, saj jo invam, naj se zgodi kar hoče," mi odvrne. Po teh njego\ih. besedah in pogumu sem sklepal, da inMi •vri oba ih sicer, da je življenje samo prevara. Do zad-koraka te vedi fx> potu upanja, dokler te m* privede do konca te poti- ko razočarani in biti izvoljen, enako niora tudi Tcrej starši otrok, kateri de bi t i jx> pravilih brezplačno in izurjeni v teh poklicih, se prone pristransko. Naloga urad- da iih prtpeljejo s posinali. in se bodo z večjim veseljem Torej bratje in bistre ne po- učili, zabite na vaš dan "Slovenski Torej na »vi «1 en je .Hilija' Dan'' 2G. julija v West View v West View parku! prrku,.kjer ba^te *opet iuiefi ' . . 1 Anna Klun. Ivana Rukovinskega, kateri jo , je vča- ili precej muhast, se mu pa ako pravite, da je ita!i rajfii zahvalim za naklonjenost in pravilen opis Slov. Dneva in v pojasnilu proirrama, kateri je bil priobčen v "Olasn Nai-oda" dne 16. julija. Dodatek pro-grirnm je bil pomofoma izpuščen. (Amateur hour) bo zvečer c»b' 7. uri mladiivskih igral-ocA- in pevcev. telovadce\-, itd1. so OBISK PRI PRIJATELJIH Želel bi, da v.si prizadeti sprejnrepo" 'moje iskrchio soža-!je. ;Tebi Joliart, pa želim, da Tvoji ostanki počivajo a* miru, tam kjer ni nečiinemosti in so-vrnštva. taiil kjer je le trenutek. časa, 'ko se ^nideano in kjer bomo bratje vsi. Duša Tvoja j naj pa uživa zasluženo plačilo v večnosti. Rado Vjfvpotič. 40- LETNOPmSKTJŠNJO IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premožen, J i/ t r LITTLETON, Colo. — Tukaj pošiljam $3. za naročnino. Jako mi je žal, da Vam nisem ic pFej poslala. Vzrok je ta, da nisem bila doma. Sem namreč šla ua počitnice v Missouri k moji prijateljici in nekdanji sosedi Mrs.-Lena Brega r. Ker je ona tam edina Slovenka me je bila jako vesela. Rekla je, da se bo zopet enkrat -po svoje pomenila in nasmejala. Ona je že šla iz Co-lonade pred 8 leti in jaz sem jo že trikrat obiskala v tem času, akoravuo je oddaljena 800 milj. S«Jajj>e Ti pa lepo zahvalim, draga tJrška, za tako lepo postrežbo. Če boš prišla drugo zimo, Ti ne bo zaL Wedaj pa moram biti pridna, imam dosti Glas Naroda brta-ti. In kar me največ veseli, boiiu imela skoro celo povest pi*e& seboj, da ne bo treba čakati cel dan in še 3 dni včasi. Ht"a-la Vam, da mi niste lista vstavili. Sem kar nekam pričakovala. Drugič Vam bom prej po- t itila in potem bom šla na pOr čitnice. Pozdravim vfce bralce tega lista, posebno pa po Coloradi. Mr». Luke G laza r. janskii narod potlačen in ne mp-ie govoriti, kakor misli. KakJO p-i je brfo nrogoče, da je p ni-meroma muli jugoslovanski narod n*>gel zapoditi svojo vlado, ki ni odgovarjala njegweanu čur t%Ti 111 prepričanju, ter sprejet i hoi bo 7. neštetokrat n»oč-rtf'feim sovražnikom,, vedoč, da i:;', bodo z vfctih strani napadK tudi njegovi takoZvani dovče-ntjšnji prijatelji, a da veilHvi ita'ija.i»ski naixxl ni v stanju, da se otrese MiU«>oilnijeve tiranije in "bla^odetnega" nacističnega prijateljstva. Pa nI nalilo fašistična Italija, ki je za SLOVENSKE PRIREDITVE f V NEDELJO, DNE i AVGUSTA, l?4l . , PK1BEDI SLOVENSKI DOM IZ DANUBE, STREETA LITTLE FALLS, N. Y. - Uetnl RIKNIK IN 8ICER NA DKl'GEM PKOSTOKL TAKOZVANEM PYRAMID pri ST. JOHNSVJLLE, N. Y. (ilavnf rcbti nt v. 5. Omenjeni prostor je \elik in je Vse pod strrbo. " < . . rmcktek ob - i;ki eof»ora>nb pa ik> 12 ure zvkckk . . IGRAL BO ORKESTER in VSTOPNINA BO SAmO ZA PLESALCE. DRUGI SO PROSTI VSTOPNINE Na rHzpul*?' tnill vuzilo ur. bun ln ritrr bo rmkal ob - url iu pa vil -L uri jiil Slovetoc|ceui lK>mu im Danuln* St. t<»r ustavil tudi yri , kolodvora (depot I N. Y. ('eutrul železnice, toku da ltfhlttV vsak pripelje prav^Uo pkuica. Vabimo uljuduo vse Slovnice od tiikaj in iz okoliee. da m kolikor ruo-gče udeleže te^a izleta. Za dobro pstreibo bo preskrbljeno/ NA SVIDENJE TO RAJ 3. AVGUSTA — " j[ * Frauk Ma^de. * skupine, ki je štela le nekoliko ti^oč duš. "S tem seveda še ni rečeno, da bi ne bt^o možno .sodelovanje z našim italijanskim sosedom v botlOonosti. Rarvno nasprotne. Ako -sta dva navezana drug na diugega, to sta ravno naša dva nareda, ki se dmg drugega izpolnjujeta. Pro- tora frikala praw našim uteimlje-j je ®a tega m onega do\*oS j in kk> nim nacionalnim pravicam in pršde do kskrericga*in pravične-z-\htevaiin, ampfiik te elenientafl"-1 ga sodelorvaoija in m»ed^e!bojne-ne praviee vsakega naroda je'jra raammevamja, boe=ta jugoslo-zunikala tudi pi ed-»fa.si se botle ta rešil fašističnega prav značilno vlogo. Gotovo, jarma — mogla zgraditi na tem gitf Storža je neizprosen in'ddhi Evrope v deirtokrationem ROJAK PON^REOIL Pri delu s strojem za nalaganje premoga v rovu se je stnrtno ponesrečil 24letni Fr. Blatnik 'iz Carbon-a, Pa. Nesreča je hotela, tkt se je odftr-gala plast premoga in kamna na nesrečnika in ga s tako silo pritisnila cft> stroj, da je bil na ifiestu mrtev. Oče T011V Blatnik, njegov sodelavec je bil navzoč, toda ni mogel sinu preprečiti nesreče. • Zapušča stariše, 2 brata in 3 sestre. - Frank Novak. Greensburg, Pa. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte 1 1 sebe in avoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v. vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. P0PBA VEK. V četrtek prejšn jega tedna je ■bilo napačno 'poroeano, da je avtomobil povozil Antona M'andela v Chicago. 111., 11. julija. kajti nesreča se je pripetila 1. julija, — Ured, ti \\ i o H KUI^RSK;A^JIGA: R^ipes sf AH Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSERIMARODOV o, bo qtane samo ^"Knji^a je trdo ve: ik a in ima $21 «tr Recepti so napisani v angleškem jeriku; ponekod pa tudi v jeziku naroda, ki m« >e kaka jed posebno v uai T* M^ga je nekaj posebnega za črne, ki se zanfmijo kuhanje in se hočejo njem čimbolj ižvežb*^tt Sfif izpopolniti. v - r - j ^ 'at ^ ^ ^ ^ .. ji. ^Na&čiie pri iskren Sovražnik fašizma, a Ju goslavija niu je hvaležna za maj^ikatero prijateljsko ge>tt». Toda ee gledamo naše a^pira-oiie tako z nacionalne, kakor tudi z geografične strani, bo moral tudi on sam prison art i, da so besede našega predsednika Vlade uft.iiteljeni in pra\Sčrw izrazi tudi celega nagega naroda. je Italija dala Trstu in Reki. da ne go\»niimo o Zadru, za časa trajanja sv»jega režima? Ail j>h ni ravno s tem, da jih je priključila materi Italiji — z vdo veliko ljuberaii-jo — popoln oni a uničila? Vsak ki je prišel v ta mesta, je nw>-gel na »voje oči ugotoviti, da eO iick*Ja.j irt-etoea 'piSstanišea po-vt:>ra t»4dorekoč ^nobndca, kje? je rststla travma po ulicah, kjer .«ta trgovina in plo-vba izginila iz teh nekdanjih živih, trgovskih središč, in ako ste v intimnem raagrovonu ^'psrasaJi tudS nekdaj tgorečega Italijana aa njegovo liiBljenje,: vam je od-"govonU, da sta bila Tn?t in Seka pod Italijo popolnoma uaii-čena in ži-tvpjvana na račun Be netk in Genove. Ia to pa radi tega. ker ta mesta potrebujejo tako imenovani "hanterltuKl' zaledje, ki je naravna žtvljen-ska žila za nje. *A v®e zal/Lidije ~»e naseljeno z naarnn življem -in san>o Jugoslavija'kot prirodno zaledije je bila v možnosti, da ožb-i 'in vzdržuje pravilno fuai-T^ioniranje te'h Irgoviških sredi i3e. " Ali bo mogoče graf JSforza zanikal, živ-i ha tem delil pr^ko 600,000 duš našega naroda. ki pod italijansko upravo ni imje! ne samo no"benih 'pravic,. ampak katera ga je sdan-«ala ta uprava, z viseli sredstvi uiiiČdti iin ižfrebiti. Aii m ray-i no predfašističr.a Italija odredila meje, ki so-bile praiva ne-gacya narodnostnega principa, in_nv bHa ravno ona, lri nam n5. in s\'dl5odnem nemn redu <*ko-nomeiko in politično organizacijsko strukturo, ki bo ne ppo •-hiižila našim nanodonu ampak tu .vi razvitku in napredku Srednje in Vzhodne Evrope. 44To seiM hotel v kratkem (poudariti, da boste tudi-vi, m»ji dragi bratje in sestre- vedeli, da se v te'j veliki borbi za svobodo in prerojenje celega civi-frzirantsga s^^eta bije tudi boj za vas in za vašo svobodo in obstanek in da-je jugostova«-ska vlada \udi za vas govorila, ko si je postavila kot enega od svojih glavaiih ciljev vstajenje in zedinjeojc vseh Srbov, Hitiva to v in Sjovencev." kNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO 216 West 18th Street 7: New York, N. Y. Z DALJNEGA ZAPADA. 1 • Pred kratkim je v St. Jošev-ljici na Gorenjskem in v Ameriko je prišel 'kot 9 letni deček s staitsi leta 1883. Zapušča sedem sinov,, štiri hčere in več bratov in sester. V Bnumc'ttw, Wačh.f je untfrl 7.a sivmo kapjo Anton Gore- v "ta ros ti 46 I>aije je taan umnlapktns. J. Mjalnaric, v starosti let in doma od Semiča v Beli.KrajwM. » V St. Joseph Valley, Wash, je nadalje u mrl Jakob Svrav (Zvbn^ star 78 let in rojen v Spodnjem Gtorju pri Bledu. V ^meriki je bil 55 I«t. ,, Jngotilavija olbvezala ki dala^ nOTnatniini italijanskim ma^ijsa^ nam vše privilegije narodne Spisi Josip Jurčiča I. ZVEZEK: . Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji — "Domen, -r- Dva prijatelja. D. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žoloir —.urad Bo-jinje. — Goliaa. DX ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški v al pet. IV, ZVEZEK: Cyet. in sacL — HČi mestnega god-nika. — Kezlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov, sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. :VX ZVEZEK: Dr. Zober. Tngomer. VIL.ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — ^ravd« cd bratoma. • . VtH. ZVEZEK: Ivan Erazem Tiatenbah. — Bojim se te. — Črtica izf življenja političnega agitatorja. — Telečje pečenka. — Sest parov klobas. Po tobaku smydis. — Ženitev iz »ievoscljivosti. — SpojpJni starega Slovenca Andreja Pajka. , IX ZVEZEK: BokovnjačL — Kako Je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir xra<3el. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK:, Veronika Deseniška. j it* 10 4cvezkov. • .$10 POSAMEZNI ZVEZKI »1.50 Naročite pri: iCNJIGARNI SLOV£NIC PUBL. CO. NARODAM 216 WEST 18tfa STREET — NEW tdBK. iVtr I VASA NAVZdCNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRI/ ZABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOSNE SLOVENSKE JAVNOSTI. »•« LAB IIIODI"-I«f TofV [Ruraday, July 24, 1941 v - OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. 50 Iz slovenskih naselbin TURISTKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Že pefco leto :-€on zaposlen v sezoni turistov kot oskrbnik turistovskih koč. Z vsakovrstnimi ljudmi vseh slojev prideš pri ttem v dsotiko, večinoma z zelo prikupnimi in za nekaterimi ti je v resnici žal, ko se poslavljajo, ker jih v največjih slučajih ne bofc videl nikdar vete. Pridejo iz vseh držav v Uniji od Atlantika do Pacifika, juga in severa, iz Kanade in celo rz Mjehike. Mene smatrajo večinoma za Šveda. To menda radi moje trde in polomfljene angleščine, dokaj stegneme postaver pLavo-lae*ec dasi dvomljive kakovosti. Na jee*en tudi listje po drevju i-zprem nrja svojo barvo. Zelo so presenečeni, ko jiia zanikam skandinavsko pokol en ja in jkn razodenetnL, da sem Jugoslovan. To uganko ma ja rešila neka ženska z izjavo: "Jaz sem vedno mislila m kolikor je meni anano, so Jugoslovani bolj temne polti." Gotovo je pri tem imela v mislih naiše bivše brate Hrvate, ki so nmogoštevilnejši, bolj šiiokoustni in večinoma zelo temne polti, dasiravno v novejšem časn bobnajo v svet, d? so gennainfc4kega pokolenja. Ker sem ravno pri tem, bi 6e rad dal par nasvetov našim Slovencem, ki gotovo tudi potujejo in morajo včasih prenočevati, bodi>i v 'hotelih ali tn-ristovsklh kočah. ! "A v tem primeru mi ne more delati neprijetnosti," je menil Franc Ferdinand, "saj potujem zaradi zdravja." "Toda cecar.^ka visokost hočete, da se potovanje uradno označi kot znanstvena odprava," je p ripomfciil> grof. "Nn da," je pomislil Franc Ferdinand, "tp je res, a cesarju lahko povemo resnico. Papa mora takoj zaprositi za avdieneo in ddbiti dovoljenje." 1 Drirg-i dam je bil JJa.rel Laidvik že pri cesarju in mu je prcdločil p^ošnio Franca Ferdinanda. Cesar je rekel, da potovanje ne more dovoliti. Malokdaj da je imel s potovanji nadvojvod prijetne iakušnje. Franc Ferdinand ni učenjak, Kaj irm je treba hoditi na znanstvene od(pra>ve. Oe hoče samo zdravili svojo bolerten, mu bo pač zadostovalo daljše bivanje »' Mera n u. kjer 1 tičijo s sijainim uspehom najhujše jflueaje pljnčnc jetiike In fcei je Franc Ferdinand le rahlo oboleli, najbržc e za prehladom, bo Meran gotovo pravi zanj. Kar_I Ludvik ^e je s tem odgovorom ves potrt vrnil domov. Franc Ferdinand je besnel: "Nt da mi. da bi ozdravel," je k ričaL 4'ampak hoče, da orknem! Ker je Sel vin po zln naj poginem tudi jaz, kakopak, do dna mu vidim; ne more me trpeti, misel, da naj bom Kdaj njegov naslednik, ^ifu je neznosna!" Ir.*e'i so rodbinski svet. Mariji Tereziji se je porodila pametna misel: 'V? bi se botela cesarica zaweti za to potovanje,*' je dejala, "oih lahko izsili dovoljenje, nibče drug ne.M Margareta ki ii je oila cesarica čestitala na zaroki je hotela neu'egonui iti k cesarici, se ji zahvaliti za voščilo in sporočiti prowijo Franca Ferdinanda. Ta načrt so sprejeli in takoj uresničili. Cesarica je domnevala, da je po nedolžnem kriva ceiatjevrga odpoia: njena potovanja v tujino so bila cesarju zmerom n^aželjena in muična. Obljubila je, da pregovori cvsarja. Ako je Franc Ferdinand bolan, mora cesar odobriti vsako pot, ki utegne olajšati odstranitev bolezni. Nekaj dni za tem so sporočili Francu Ferdinandu, da sme •xirinit! rs pot Cesar je bil določil, da naj se sredi decembra vkrca im knžarko "Cesarica Elizabeta.'' Cesarica je bila omogočila potovanje. Ladja, ki so jo dali Francu Feruinandu na razpolago, je nosila cesaričino ime. Zr prosil je za poslovilno avdieneo pri tej ženi. ki jo je vonjaj poznal, a se je je fiad wateo mero bal. Velika je bila fcncii njegova p I ah ost prdd cesarjem* toda kadar je govoril ž njun jc im-^1 trdna tia ppd nogami; kaj poreče cesar in kaj zaželi, ie bilo zmerom ali/ vsaj pogosto moči čutiti. Cesarica je bila nepreročunljiva. Trdili so, da ni zniorom dobra, da raaa neti nemir in spaavlja ljudi v zadrego. Vendar je »Ha pollovilna avdienca dejanje vijudnosti, pri M-ale^em se skoraj ni bi,o bati presenečenj. Frinc FerJinand je reflcel cesarici nekaj hvaležnih besed, ki si jih je bil priprav?!.. Cesarica ga je raztreseno poslušala in tiko.'fij nestrpno odcroVorila: *' Ustregla sem ti rade- e j« nasmehnil. Njen obraz je postal znova uo- Zakaj če Hitler zavzame stai it oobazal nekakšno raztreseno retenobo, kakor da ji je Moi-kvo ali Leningrad, še ved-opraviti mrako dolžnost no ni zavzet Rusije. Rudija je namreč to: VBe naiše države, Kanada, Atelksrka, vsa. srednja Amerika in pa še nekaj držav južne Amerike: to je Rusija Priti do Moskve, se pravi samo -štrgljatt velikana, ki ne pozna noči v svoji veliki umi ji. Če Hitler razpostavi vse svoje -vojake po Rusiji, tedaj »bo prišel komaj po eden na vsakib sto ljudi. To je pa veliko pre^ malo za vsak večji obračun* ki je še v-> dehi. Nič se ne čudim, da piše današnji svetovni list: "The New York Times" članek, ktereiga konča: "Stalin m Moskvm ni Rusija in po meeec stari neodložljivi bitki se v človeku krejpi vera, da ves neo*-ški napad vtegne prebuditi danes počivajočo zav&A slovan-skeiga velikana." To se pravi: Bnsija se zaveda, kaj je v igri in bori se % neprimernim junaštvom proti Hitlerju in njegovi armadi. Z vsakim dnem je bolje pripravljena. Človek bi ne bil rad danes v Hitlerjevi koži. Zmage so, zmage so bile zadnje dve leti. Alrrtpak kaj po-indiga, bratje moji, zmaga, če ni tistega, ki foi moralo priti po zmagri: mir. Povsod s je vfe drobilo pod njegovo močjo, v Rusiji pa kar noče iti. kakor je on zaznamoval v svoji pratiki. .Ruska armada se ne drobi, fcar kor je mislik Rusko Ijwtefcyio ne igrra pete kolone, pač pa pod Raid i splošne zaposlenosti letos potuje več ljudi, kot katerikoli prejšnji čas. Radi tega zapozneli potniki, ^ploh ne morejo najti prenočišča. Dostikrat se mi smilijo potniki, posebno oni z otroci, vsi izmučeni drve od prenočišča do prenočila, pa ne dobelrikjer prostora in morajo prenočiti v kar&h ali kar naipnerj potovati bree počitka. To se ne more f*rtat-latri za počitnice, razvedrilo adi "good tiirie.M ' (Največji naval je ob sobotah in ob petkib. Najlažje je dobiti prenočišče ob nedeljah. To je povprečno stanje, pa so tudi »zjemie. Zatorej- ako ste namenjeni na daljše potovanje, odpotujte v nedeljo in bodite doma v petek ali v soboto. A-ko potujete na krajši obisk koncem tedna in nočete biti v nadlego svojim sorodnikom alti. prijateljem, preskrbite si prenočišče zgodaj. Ko izbirate prenočišče, imejte pazno oko. So tako zvana 4' modema" prenočišča, ki menjajo obiskovalce po dva, trikrat v eni noči, medtem, ko so mogoče pripro-*ti prostori z zineniirofi cenami v tem ozinu zelo natančni. Seveda je tudi obratno, toda kjer vidite ntnago kar z licenčno ploščo iste države, je sum opravičen, da se gleda samo za denar, pa naj pride od kogarkoli Upravitelji dostojnih prenočišč so činoma izkušeni ljudje dn takoj vedo, s kom imajo opraviti in se takih obiskovalcev odki ižajo z enostavno izjavo, da je že vse oddano, čeprav imajo mogoče še n*ojimi družinami v najboljšem razpoloženju iz vseh krajev zapadne Perm-sylvanije in tudi od drugod. V paulku servirajo pivo, toda ne vidiš nUrakega ploskanja po ramah, pač pa dovolj prisrčnega stiskanja rok, smeh, govore, v obilici kra-nega slovens-skega p>et ja, umetne plese, telovadne predstave Sokoliic in park nudi raznolikih drugih zabav za mlade in stare. Udeležba je bila zadnji dve leti zadostna, toda bi bi i« lah ko večja. Vzrok temu: naše ozloosrčno jtauranje m fanarti zem, ki že mipji na Hitlerjeve in Stalinovo diktaturo. Oni je komunist (teh je» bore malo med nami), ti sj socialist, jaz sem že zopet nekaj drugega in radi teb razlik je po našem mnenju ns£a sveta dolžnost, da nasprotujemo in sovražimo eden drugega. V resnici ne ve ne oni, ne ti, ne .faz, kaj da smo. Vemo le toliko, da bi bilo lahko mnogo lepše na svetu, toda ga ni daljnovidca, da bi mogel predvidevati, po kaki f onni bi -se dosegel najboljši uspeh. Za izboljšanje je »potreba noranai-nih razmer, časa in hol jsejga razumevanja med narodi kot med posamezniki. Na tak način se cepimo in o-meni ovažujemo drug drugega, razcepljeni in mali med malim narodom. Ravno sedaj je najbolj pomembKjiv čas, da bi pd-zablii na te matericotrtne razprtije, l&T mi smo sedaj edini, ki moremo in moramo v sedanjem čat-ii ohraniti »me in čast slovenskega naroda. V Pitts&iiiigh Press sem videl da se je v premogovniku smrtno ponesrečil mladi rojak Fr. Blatnik, član družine Antona Blatnika iz G-reensfcoTga. Škoda mladega in dobrega nrl«*le-niča. Ne morem »i kaj, da ne bi zopet ponavljal: Cemn z mja-dino vmajne, kjer je težko in nevarno delo rn nikake bodočnosti -rn ko se ravno sedaj nudijo vsakovrstne prilike v drugih strokah. Prijateljski družini moje iskreno sožaije. fii še kaj sporočal, pa mi čas ne dopušča, ker sem zelo zaposlen in to pišem na račun joga spanja. Ne vem, če me bo kdo nocoj smatra 1» za Šveda WeH, ako bo kaj radovednežev, bom rekel, da sem Hir-vat. V. P. Oakdaie, Pa. , 'Ti'VjfVDYti J »N L. im Preskrbite se za Jutri.. . Večina družin nima zemljišč na pokopališču, kadar bi jih rabili in jih morajo drago plačati, kadar pride ča». Boljše pa je imeti zemljišče, ko pride potreba. Danes imate priliko, da si preskrbite za jutri po ugodni ceni prpstor v Crest Haven Memorial Park CLIFTON, N. J. CHEST HAVEN MEMORIAL PARK ? CLIFTON, N. J, je eden najlepših spominskih parkov; hna urodno fcg,, krasu« pokrajino. 6E0BHICA Vaie zasebne družine $300 GROBNICA S STALNO OSKRBO in PROSTOROM ZA 8 GROBOV Po ielji tudi na obroke. Crest Haven Memorial Park : Park Office: PASSAIC AVE and ALLYVOOD RO, CLIFTON, N. J. POLETNA OPERA V NEW Y6RKU Vsi, fei ljubijo g-lasbo, bodo gotmio voe'd noviee/da bo Metropolitan Civic Grand Opera CV>. prirejala poletne opere v Brighton Theatre v Brighton Beach, L. I. Prva opera bo "Gavaileria Rusticana" in "Pagiiacci" v nedeljo 27. jutf-j& ob 8.30 večer. Pozneje pridejo opere po naslednji vns* i: TV a via ta- Trova-tore, Rigoletto, Carmen, Lncia di Lammermoor, Faust, Adda. — Opere bo v»dil kapelnik O. Somlmiovigo. Vodstvo opere daje tudi glasbeno nadtttrjenim fantom in dekletom priložnost, da ooe petja in če so nadarjeni, bodo imeli p riiožnost enkrat postati operni pevci. .Vaje so*vsak večer od 7. zvečer na 129 W. 72nd St., New York, N. T. ČTKA^KE NOAIOE. Rojak Louis Volk, iz Chica-ga. 111., douta iz Atetlike v Beli Krajini, je te dni prišel- v časopise. Bilo je tako: Loui« je zaposlen v tovarni Western Electric Co. in tam je povedal tovarišem, da ima doma belo vrano. ki .ima rdečkaste očt. Tovariši mu niso verjeli in so brili norce iz njega/ oefe: Faoit. ta imatš be lo 41 čikno ". To je Volka ujezilo in nekaj dni ka>n£tje ie prinesel kletko z belo vrano v tovarno iin pocval neverne Tomaže naj ai jo ogt^iajo. Še ni«) mogli vterjeiti. Nato jih je Vofk odpeljal z vrano vred v zverinjak v Brookfieldu in tam je Kari Plath, kurator oddelka za ptiče svečano konstatiral, da je Volkova vrana (krstil^jo je -za Bobby) resnično zelo re-defc specimen bele vrane rdečkastih oči. Tedaj šele so ver- jeli. Volk je pa poklonil red ko vrano zverinjaku in tam se zdaj dere "-ka, ka" in na kletki je napis "Albino O row, presented by Mr. Louis Volk." Rojaki v Detroitu Naš zastopnik Mr. Louis Plankar, 75 E. Dakota) Ave,, Vas bo v kratkem obiskal v svrho obnovitve naročnine kakor tudi gdede pridolbitve novih naročnikov «za fist "G. N." Ako vedte za katerega sorojaka ai sorojakinjo, ki bi se zanimali za slovenski časopis, ste na~ prošeni da tozadevno omenite Mr. Planharju. Mr. Pdankar bo isto tako s prejemal naročila za knjige, ki jih ima knjigarna "Glas Naroda" na prodaj. — Naprošeni ste, da greste Mr. Plankarju, kolikor mogoče na roko. Upravništvo. Newyoriki odmevi (Nadaljevanje s 2. str.) S hitrimi besedami je povedala, da so jo naprosili, naj po-izve, aLi bi se hotel po svoji vrnitvi s potovanja oženiti z neko sorodmeo, bavarsko princeso, ki y je zdaj šestnajst let. "A katera je, niti ne povem, prav nič ti ne svetujem," je z n-jstrpoim g'o so mnadaljevala. "Ženi naj se človek samo s takšne, ki jo ljulbi- če noče imeti grdih otrolk." • Nadvojvoda ni vedel, kaj naj ji odgovoru . "Tcv.ej pu-tiva to." je rekla z istian newt np ni m glasom, kakor pi\-»j. Potem se je nasmehnila in prisrčno dejala: "Srečno pot. Vrni zdrav." v iKc je xlliajal, je ^idei, da ga sooatno spremlja z očrni. Afcnogokrat je t>i^ ls' i šal s da ni usmiljena daš a. Mislil si je: "Najbiže mi je smrt zapisana na obrazu." Njen sočutni pogled ga je bolj prestrašil kakor oktnrna diagnoza ogrskega zdravnika. Oildahnil st jp, ko je sedel v kočiji in je ostal dvor za njitn. Cesaričin ^owulni pogled ga je- preganjal-. "4Cesarica je na oko podobna starki," je rekel grofu |Wunnl«ranc/u, da bi dal duška svoji nejevolji in tesnobi. Ko je to rekel, je 5-mel slabo vest. Neuničljivi, živčno-otožni diei-kiiaki ol.r«z, ki je bi! mahoma izpodrinil žalobni obraz star* žene, j:- tj jal pi 3d njim. Zapoznela rdečica ga je polivala, ker ee je ba.i. ia se je slabo dbnesel pred njo. Prav nič >e ni ibil pobta^'ii. Od ezavost ga je bila postila na cedilu. Povedal je bii tista dva stavka, ki se jih je bil naučil na pamet, potem je molČa?. , "Prjpouaogla mi je do*pobovanja, moram ii biti hvaležen.' je mislil sam pri sebi. Kljub temu je ugibal in ijskal nečeBa kai^ bi g IVO ril o zoper cjo. Bila je prijateljica Mkdžarov, oe- sar> je bt»a prego/orila, da je sklenil z Ofcrsko nagodbo in dal Maižaicm pravice, -ki so bile odveč. "Zato se bom moral jas pokorili, to bom moral odpraviti,*' je mislil Prano Per diru "Več hudeiga mi je storila kakor dobrega Nočem, da Li me ljudje nočatno gledaK. Sočutja ne potrebujem. Po inojc n potovanju ne bo treba nikotrtur več gledati name " Stdi je dni in ure do odhoda. (Nadaljevanje prihodnjič.) žigi je in viiitrnje vse, kamor pride Nemec. Rusi se tukaj in tam. a umikajoča se armada je vedno se v novi poziciji. Torej je (boj, ki ge začenja vedno od kraja. Kar je Hitler stri do danes, ie bilo vse s prvim sunkom. V Rusiji poizkuša danes že z drugim, kakor v-ae kjaže, bo tak, ko pr-vi. In to je nekaj groe-ne^a, če se pomisli, da bodo v dobrem mesecu zaoetli pihati mrzli "vetrovi po ruskih stepah, vetrexvi, ki jih premese Rus, pa nibdo drx^i ne. To je preizkusil že Napoleon Ln Hitler ni verjel zgodovini, pa je svoj nos vtaknil notri V bodočih dneh boste čitaJi vse sorte vesti, zakaj vojna sreča je Iko aprilovo vreme: enkrat sem, enkrat tje. Toda prepričani "bodite o enem: čim del j gre Hitler v Rusijo. toMko te<žQe zanj. Zakaj niso samo Rusi ti-sti, ki ga ne marajo. Koliikor je narodov podjarmil, vsi so proti njemu in samo čakajo u- g korlctM ksjlft n mkep UrlMnJct; opis ranita boteul ta idntt]«>aje; stika. OOVKDOBWA. Spisal 8 lUkam* a. »148 (tnal KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c. Spim Anua-Par«. 8 stlkaal mlb&ar8tvo. 1«8 straoL Knjiga m Mlakar)« ta UabltalJa atokaratra NA4VKČUI 8PISOVNIK. — IM straoL ■50o ftAftE teODUm ŽIVALI r PODOBI te BESEDI. OptMt Pran Brjarec, strmaL BroJL ■2Bc OBRTNO KNJIOOVODOTVO. 288 atraaL Vem... Knjiga jc Baneajtoa w prti vraH ta atavbaa. «nwtno ta strojno klJoCaTalCaratm «■ ■ollrarstro. ODKRITJE AMERIKE, tplaal ti MAJAK. Trlja deli:. 162, 141, 188 strani. Osa iMbko vaa PotJtMlen lo oatab««B opis odkrit}* bomo s»«ts. Spis se Clta kakor iiatair« purest tar J« aettarljeo do aaJboliKh rlrlk. Oena BOc PRAKTIČNI RACUNAR. Tftja vas. 281 «... Priročna knjltlca. ki raeboja Vaa. kar Jm pri aakODO ta prodaji notrabno. " . Oena 75c PROBLEMI SODOBNE flLOIOrUI Spisal dr. F. Veber. »41 atranL Knjigo toplo priporočamo vaakomar. ki sa bofia aananlti a (Itrolml Ciaw sodobna flloioflja. Cena 50c SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. Šesta tU Dr. P. Brada«. — 625 «tr*nL c« $1.25 UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmarer. 188 StrtnL Cena $1 __ VELIKI SLOVENSKI 8PISOVNIK. Saataril H. PodkraJSek. — 437 strani. O— $1— •*!*! ■ * SDKAVILNA ŽELlfiCA. «2 s trs mL $1-Naročite pri: Slovenic Publishing Company .250 216 W. 18th Street New York, N. Y.