im LUD. stevflKo 145.
V UoMloni, v petek 11. innilo isz4.
Cena 1*50.
izhaja vsak dan popoldne, isvzemii nedelje la praznika.
ti: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji lasera ti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Dm-Avnlstvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna11 Snallora olloa sL 5, pritlično. — Telefon at. 304.
Uredništvo „Slor. Naroda1' Knaflovi vlloa st 5, I. nadstropje
Telefon stav. 34. Dopise sprejema le podoisana in zadostno frankovane. *W   Rokopisov se nm vrača.
Posamezne številHe:
v Jugoslaviji od 4—5 str. po O. 1-50, 8 In ve€ 2 O. V inozemstvu 4—0 sir. 2 O., 8 In vei po 3 O. Poštnina glačana v gotovini.
„S1 o venski Narod** velja:				
	▼ LJubljani	po po*tl		
12 mesecev	Din 240*—	Din 240-—	Din	360-—
	. 12f>—	. 120*—	■	160-—
	60-—	. 60*—		90-—
	. 20--	. 20—	•	30-—
Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno  W po nakaznld. Na s*mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Sklepi Jugosl. kluba.
Predvčerajšnjim je imel Jugoslo-venski klub v Celju sejo, ki so ji prisostvovali polnoštevilni poslanci SLS iz Slovenije. O seji je bil izdan komunike, ki pomeni za našo javnost in za jugo-slovensko politiko veliko razočaranje. Baš se v notranji   politiki odigravajo važni dogodki. G. Radič se vrača na Dunaj iz sovjetske Rusije, kjer se je prodal boljševikom in vstopil v sovjetsko zeleno Internacijonalo.   G. Davidp-v?e* ponuja   pod   vtisom izpreme^jene Rađićeve taktike   nacijfonaln! koaliciji sodelovanje In torej širšo koalicijo, kar lahko Izzove popolen preobrat v politiki opoz;ciff»naJnega bloka   In definitivno Izplačilo avtonomističnih klerikalcev v naš0rn. notranjepolitičnem življenju. Tudi položaj v Sloveniji se je v poslednjem času toliko izpremenil, da zasluži od strani SLS daljšo razpravo in pomembnejše sklepe. Končno je SLS sama zašla v tako zagato, da bi vodstvo SLS moralo izpregovoriti jasno besedo in povedati slovenskemu ljudstvu, kaj Je na razdoru,   ki je nastal v zadnjem e>su mnd takozvanim!   političnim? in 5~*TJO!fnr??vn?m? avtonomisti ter med so-c*;pi*iimi avtonomisti krščanskega so-cviaHzma.    Vse to bi bila morala seja Jugostov.   kluba v Celju razpravljati, onustila pa je vse. ali vsaj v komunikeju o njenih »sklepih« ne najdemo besedice, iz katerih bi lahko sklepali, da se ta stranka zaveda sedanjega trenotka In da temu primemo tudi ukrepa.
O velevažni notranji situaciji, ki se je vsled poboljševičenja Radićeve stranke temeljito izpremenila, pravi komunike le. da je »načelnik dr. Korošec najprej poročal o notranjem političnem položaju«. To je vse, kar ve komunike predrt? o cefisk? sej? glede našega normnjejra poležala. Nič debate, nič predlogov, ki bi SLS vlekli iz zagate in ji določali previdnejšo taktiko In pametnejšo smer! Razumemo, da ji je neljubo govoriti o političnih vprašanjih, s katerimi ta stranka definitivno propada. N?en molk o notranjem položaju, o fzHe^i^ hor^e ooozic*jonalne«ra bloka, o zvezi z Radićem, o vstopanju seljaške-ga Miševizma v Jugoslavijo, > je vele" zrr?č5!en. Stranka enostavno v teh vprašati? jlli danes ne more zavzeti določenega stališča. Rajši hoče še dalje oklevati in cincati ter se nagibati sedaj na eno, sedaj na drugo stran. Upamo, da ne bodo pomagala moledovanja, ki jih vodstvo SLS stranke sedaj neprestano pošilja skupščinskemu predsedniku Ljubi Jovanoviću, v katerih prosi, da radikalna stranka odbije samostalne demokrate in da si zajamči sodelovanje SLS.
Še mnogo malobesednejša in breznom embneiša pa postaja resolucija SLS
v odstavkih, ki slede poročilu o notranjem položaju. Tu govori rezolucija (!), da so se vse sile, ki se prorivijo samostojnemu življenju slovenskega naroda, združile proti SLS,   pri čemur trdi še, da se te sile hočejo okoristiti na škodo slovenskega naroda. Tu torej ponavlja Jugoslovenski klub že davno spoznano trivijalnost, neresnico in prevaro, ki zamenja SLS s samostojnim življenjem slovenskega naroda: SLS pomeni samostojno   življenje  slovenskega naroda! Kaj takega bi lahko slišali   na hribovskem shodu, ne pa čitali v rezolucijah (!) političnega kluba, ki šteje nad 20 političnih glav in osebnosti.   Kdo ogroža samostojno življenje slovenskega naroda, ali ne morebiti SLS,   ki   bi hotela pod krinko avtonomistične teorije zavladati nad slovenskim ljudstvom m ga neufrmifjeno pehniti v reakcijo in splošno gospodarsko in duševno nazadovanje?! Rezolucija trdi dalje, da je SLS »zvesta čuvarica   interesov   in pravic slovenskega naroda«!     Po petih letih sploŠneera brezdelja, avtonomistiČnega separatizma in oškodovanja slovenskih gospodarskih, političnih in kulturnih interesov ter pravic slovenskega naroda pride rezolucija, ki z besedo in samohvalo »zveste Čuvarice«   meni prikriti dejanski položaj ter SLS odrešiti krivde in greha za vse, kar je v zadnjih letih storila slovenskemu   ljudstvu slabega!
Slovensko ljudstvo se bo ubranilo narodnih izdajic in gospodarskih pijavk. Tako trdi rezolucija (!) na nekem drugem mestu. Ta trditev je nevede popolnoma pravilna. Slovensko ljudstvo že odklanja »narodne izdajice« v vrstah SLS, ki hočejo separirano Slovenijo kot plen avstrijskega in italijanskega imperijalizma, ki trgajo Slovence od Srbo-hrvatov, od Jugoslavije in ki nas na ta način želijo izročiti narodni smrti in storiti konec našemu samostalnemu narodnemu življenju. Le v vrstah in med voditelji SLS najdemo narodne izdajice, kl se ne sramujejo nastopati skupno z našimi zunanjimi sovražniki, ki ščuvajo naše nepoučeno ljudstvo proti kraljevini in Jugoslaviji, ki propovedujejo separatizem ter priporočajo zavezništvo z veleizdajalsklm tipom, kakoršen je g. Stepan Radič!
In potem govor o gospodarskih pijavkah! Ali ni baš te dni g. dr. Gosar dovel jasno poudaril mejo, ki ga loči od stare klerikalne stranke, od tiste stranke, ki z avtonomijo vpeljuje v Slovenijo velekapitalistično gospodarstvo klerikalnih denarnih in gospodarskih zavodov? Sama krščansko - socijalna smer klerikalne stranke se boji avtonomije In »gospodarskih pijavk«, k! bi v
Na pragu velikih političnih dogodkov.
Izmišljene vesti o nesoglasjih v radikalni stranki in vladi. — Radić pospešil razpust parlamenta.   Razpust že v nekaj dneh?
— Beograd, 26. junija. (Izv.) Minister notranjih del dr. Milan Srskič se je vrnil z Bleda in poročal svojim tovarišem o razgovoru, ki ga je imel s kraljem. Podrobnosti njegovega poročila niso znane. V političnih poučenih krogih prevladuje prepričanje, da stojimo na pragu velikih političnih dogodkov. Notranjepolitične razmere so se raziv1e tako, da ni drugega izhoda iz sedanje situacije, kakor nove volitve. Zatrjuje se, da odide že te dni ministrski predsednik Nikola Pašić na Bled, da predloži vladarju v podpis ukaz o razpustu narodne skupščine in o razpisu novih volitev. Kakor so v političnih krogih prepričani, ni prav nobenega dvoma, da kralj ugodi Pašićev! zahtevi ter poveri volilni mandat Pašić - Pribičev!Ć3vi vladi. Vesti opozicijonalnih. zlasti klerikalnih listov, da so se pojavila nesoglasja v radikalni stranki na eni strani, na drugi strani pa med Pašičem in Pribičevičevo stranko, so popolnoma Izmišljene In so zgolj pobožna želja klerikalnih politikov in njih novinarskih informatorjev. Klerikalni li-
sti operirajo v zadnjem času zlasti z nesoglasjem, ki se je baje pojavilo med Pašičem in predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovanovičem. Poudarjamo, da eksistirajo ta nesoglasja samo na potrpežljivem papirju klerikalnih in drugih opozicijonalnih listov. V političnih krogih vzbuja veliko pozornost tudi Radičeva izjava v moskovskih »Izvest-jih, »da se je prišel v Moskvo učit — revolucijo. Splošno prevladuje mnenje, da bo vlada končno primorana, uvažuje to Radičevo izjavo, nastopiti proti radičevcem na podlagi zakona v zaščito države. Politiki vseh strank izražajo odkrito mnenje, da je Radič kakor vselej, tudi s to svojo Izjavo napravil največjo uslugo sedanji vladi, ker je čisto jasno, da vladar vspričo takšnih izjav vrhovnega voditelja opozicljonal-nega bloka ne more niti trenutek pomišljati, komu izroči volilni mandat. Splošna sodba je, da ta Radičeva enunciiaci-ja znatno pospeši razpust parlamenta, s čemer je računati morda že v nekaj dneh.
PtepBSfiBf reZKICjftfB V StoVBP'-? fia^m Italiji,
Izmenjava misli med dr. Ninčićem in Mussolinijem. — Preiskovalna komisija na meji.
— Beograd, 26. junija. (Izv.) V zunanjem in notranjem ministrstvu so danes dopoldne s pozornostjo sprejema-
li nadalina poročila o Rakeku. Splošno prevladuje soglasna sodba, da je zadeva skoraj že popolnoma izravnana in da ne smejo radi tega incidenta na meii trpeti splošni medseboini interesi obeh sosednih držav, ko se je končno posrečilo vzpostaviti več ali mani odnosa;e dobrega sosedstva. Opoldne je prispelo v Beograd uradno poročilo, da sedaj vlada na meji normafen mir in red. Določena je posebna preiskovalna komisija, kakor je bilo že omenjeno, ki bo na objektiven način preiskala dogodek in razmere, nod katerimi je nastal tam krvavi konflikt.
Med zunanjim ministrom dr. Nlnčl-čem in ministrskim predsednikom Mus-
solinljem so bile izmenjane misli, da se obe držaji zavedate, da ne bo ta neprijetni, v bistvu neznatni inddent imel nikakega dafekosežnejšega voliva na razvoj dobrega prijateljstva in sosedstva med Italijo in Jugoslavijo.
Italijanska in naša vlada bodete storile vse potrebno, da se izs'eđe krivci m micijatorji konflikta.
Istočasno so bile izmenjane tudi m'sll, da razmejitvena komisija takoj prične z delom in da se ima rešitev spornih obmemih točk čhnpreje pričet?. Obe vladi ste pripravljeni odstraniti vse težkoče in ovl^e, ki zavlačujejo razmejitev. Obe vladi ste soglasni v tem, da se Izvede Č»mpreje defm?t?vn?i razmejitev in odstranio tako težkoče, ki bi mogle še v bodoče izzvati take in slične f*7o*donte.
tem slučaju preplavile Slovenijo  in po
tujih vzorih neusmiljeno izžemale naše gospodarstvo ter polnile blagajne klerikalnih partijskih ustanov in organizacij.
Enako nestvarni so sklepi te famozne seje v Celju, v katerih se gg. poslanci pritožujejo nad veljavo zakonov, nad spoštovanjem pravnega reda in svobode, ki je sedaj čuječe državne oblasti zahtevajo od vseh državljanov in
torej tudi od klerikalnih poslancev. Gg. klerikalni poslanci bi radi uživali nemoteno anarhijo vsesplošnega zabavljanja in razdiranja ter demagogije, kar pa se-ve ni mogoče dovoliti, dokler še kaj veljajo naši ustavni in drugi zakoni.
Sklepi Jugoslov. kluba v Celju z dne 24. junija pomenijo odkrito priznanje nazadovanja, neorijentiranosti in malodušja SLS.
DOBROVOLJCI PRI MIN. PREDSEDNIKU.
— Beograd, 26. junia. (Izv.) Dopoldne ni bilo nikakih važnih političnih dogodkov. Notranji minister dr. Srskič je danes prispel z Bleda v Beograd ter je vse dopoldne sprejemal referente, ki so ga obveščali o tekočih notranjih zadevah. V predsedstvu ni bilo nlkake ministrske konference. Ministrski predsednik Nikola P a š i č je danes sprejel deputacijo dobrovolicev, ki so ga naprosili, da uredi vprašanje razdelitve zemlje med dobrovoljce. Ministrski predsednik je deputaciji izjavil, da pride to vprašanje na dnevni red ene prihodnjih sej ministrskega sveta.
ŽALNA MANIFESTACIJA ZA MATTEOTTIJEJVL
Rim, 26. junija (Izv.) Za jutrt ▼ petek ob 10. dopoldne je napovedana žalna manifestacija vsega italijanskega proletarijata po vsej Italiji. Med delavci in Industrijalci je sklenjen sporazum, da preneha toč-no ob 10. dopoldne za deset mlnnt vse delo v vseh obratih, tovnrnah in Industrijskih podjetjih. Tudi železnišk' promet zastoji ▼ tem času za despt minut.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 26. junija. Sprejeto ob 13.
Devize:    Curih  15.35—15.45, Praga 255.25—258 25.    Pariz 459.75—464.75, Now-york  86.25—87.25,  "London   372.50—S7K.50, Milan 272.50 -T75 "0, Durnj 0.12188—0.12388. Valute: dolar 853 /—863 f, lira 372.
Efekti: 7% Invest. posoj. 1921 66— 66 50, 2»^% drž renta za ratnu stetu 123— 125, Centralna banka 34—35. Hrv. eskompt-na banka 126—127. Kreditna banka. Zgb. 125—127, Hipotekama banka 61—61.50, Ju-gobanka 115—116, Praštediona 915—920, Slavenska banka 110—115. Eksploatacija 120—125, Drava d. d., Osijek 400. šečerana 1070—10S<\ Isis d. d. 60—62, Nlhag 95—97.50 Gntman 825—850, Slaveks 280—310. Slavonija 100—101, Trboveljska 590. Vevče 152.50. INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 26. junija. D^uasnj^ borza: Beograd 6.65. Praga 16.65, London 24.40. Milan 24.40, Pariz 29.80, Newvork fc63 75. Dunaj 0.00796. Berlin 1.345, Amsterdam 211.40
— Trst, 26. junija. Predborza- Beograd 26.80—26.875. London 99.90—100. Pariz 122.75—123.25. Newyork 23.05—23.25, nnrih 409—411. Dunaj 0.0324—0.0326, Praga 68.20 —68.45
— Dunaj, 25. junija. Devize: Beograd 816—820, London 306.800—307.800. MIlan 3054—3066, Newyork 70.935—71.185. Pariz 3737—3753. Praga 2101—2111. Curih 12.595 —12.645. Valute: dinar 813—819. dolar 70.460—70 900. češka krona 20 82—2098, II ra 3060—3080.
— g Novosadska blagovna borza. 25. junija. Na nroduktni borzi notirajo: Pšeni* ca baška, 79/SO kg, 2 odst.. 305—307.52. banatska 310: koruza baška 232.50—235, dupl. kasa 252.50: fižol beli 600; moka baza »0* 470: baza »0 s« 450; štev. »5« 358, §tev. »6« 360. Tendenca neizpremenjena.
DR. IVAN ROBIDA.
14
Mo%e ob potu,
I. meščan: (pokaže proti sodni dvorani)
In zdaj konča naj ovco to?!
77. » IV. »
Če bi Tomaž iz groba vstal.. In videl to .. .
Njegov deklic! —
1. meščanka: Visoko letal, nizko pal! (golicava)
2. » (škrbasta)
II. meščan:
Ni bilo drtizega je nič, kakor prevzetnost!
E zakaj
prevzetnost? Moška je bila,... ponosna ... rekel bi morda...
3. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!
lil. meščan:   Za vašo milost bo prosila!.,.
4. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila ...
77. meščan:    Vsaj toliko kot vč.
3. meščanka'. In če! — samo nakit razkazovat.
7. meščan:     Vi greste k maši — v cunjah, mati.
77.    » Kot more kdo!
7/7.
Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.
1. meščanka: Nesramnost to!
77. meščan: In vi zobe!
7.      » Jezike dolge pa obe!
(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje' umaknejo v stran. \jih mesto zavzamejo kmetje.)
Kovač: (pride s Fužinar jem v skupini)
Midva sva že opravila.
Zdaj je France ... Potem pa t i
Maruša!
Maruša: (osorno zbadljivo) Da bi javila
se sama, treba se mi zdi. »S/se so že sklicali —>. le mene
se branijo. A jaz povem (strastno) resnico čisto, vso,___gospodi!
Fužinar: To mora vsak, kogar zadene.
Maruša: O, jaz jim že o: odprem!
Fužinar: (kateremu preseda njena zagrizenost.)
Miruj, miruj, in tiho bodi, in takfh ne ubiraj strun. S kovačem tu ... z lbresti sva jo videla samo midva.
Maruša: (a triumfom)
A jaz! — Ko v svedru je tolmun
jo vil,. .. kak6 je črn gavran
(pomembno)
se preletdval nad vodo.
Kovač:
Saj precej v smrekah'...   malo v
stran...
gnezdili vsako leto so.
Maruša: (femno)
A firčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo. krog njih se vrani zbirajo!
(Kmetje se osupti pogledajo, maje jo z glavo, meščani prično prisluškovati.)
OČ3 ribič: (ostro)
Kaj se ti blede? Kaj noriš?
7. meščanka: O čarovnica tudi še!
4. 2. 5. 6\
Kovač:
Morda. ♦ *
Zakaj pa vendar ne?
Moj Bog!
O sveti božji križ.
(se prikrila)
To babje čenče so samo. 2. prizor.
(Prejšnji, pisar *e prikaže na balkonuj
Fužinar: (pokaže na Marušo)
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.
Pisar; Maria della Costa...?
Maruša: (nestrpno) Tu[
Krvavi dogodek na meji pri Rakeku.
Zunanji minister izraža obžalovanje italijanski vladi. —Zavito uradno poročilo rimske Štefani.  — Na meji je sedaj mir. —
Ureditev meje.
Velik polom dunajske velebanke.
Ogromne pasive Depozitne banke.   —   Panika na Dunaju. — Ovadba proti ostalim vele bankam.
— Beograd, 26. junija. (Izv.) Krvavi dogodek na naSi meji PTi Rakeku Je izzval v beogradski javnosti splošno senzacijo in najglobokejši vtis. Prvotno so ta dogodek razmotrivali s političnega stališča ter so bili vsi prepričani, da lahko rodi nedogledne posledice. Na opoldanski seji ministrskega sveta je bilo konstatirano, da le to dogodek, ki absolutno n| bil Izzvan s kakim namenom cd naše strani. Ministrski svet je vsled tega pooblastil zunanjega ministra, da izrazi italijanski vladi v Rimu naše obžalovanje, obenem pa ie ministrski svet pooblastil notranjega ministra, da uvede na licu mesta preiskavo ter dože-ne dejanski stan. O dogodku pri Rakeku je bilo izdano uradno poročilo, ki kratko veli:
»Dne 23. trn. je vlada dobila poro-ČQa> da so neznane osebe pri Planini
prekoračile našo mejo in da so streljale na poslopje, v kateri se nahaja naša straža, pri tem so ranil! enega našega finančnega stražnika v nogo. Preteklo noč 24. tm. so nepoznane osebe pri Uncu napadle italijansko stražo in po doslej prispelih poročilih usmrtile dva Italijana, a dva težko ranite. (?)
Kraljevska vlada je odredila najstrožjo preiskavo, da izsledi krivce.
Ljubljanski veliki župan je dobil nalog, da takoj odpotuje na lice mesta, a šef varnostnega oddelka ministrstva notranjih zadev odpotuje še danes tja, da licu mesta osebno vodi preiskavo.
V Imenu kraljevske vlade je minister zunanjih zadev brzojavno izrazil Italijanski vladi svoje obžalovanje radi tega neprijetnega dogodka, ter jo naprosil, da ftalflatiska vlada stori vse ukrepe, da se odstranijo nadaflnt obmejni spopadi Z naše strani so že storjene vse potrebne mere.
Ti dogodki so izzvali globok vtis v vseh krogih, katerim je do dobrih jugo-slovensko-italijanskih odnošaJ3v. V nekaterih krogih se ta spopad spravlja v »vezo s podrobnostmi obmejne ureditve.
— Beograd, 26. junija (Izv.) Pimski poslanik AntonijevlČ je včeraj prejel brzojavni nalog od zunanjega ministra, da v imenu naše kraljevske vlade osebno izrazi ministrskemu predsednik" Mussoliniju naše obžalovanje radi nerrri-lega dogodka na meji pri Rakeku. Vlada je o dogodku obvestila včeraj tuđ! notranjega ministra dr. Srskiča na Bledu, ki je bil pozvan, da naj po možnosti sam odpotuje na kraj spopada in potem poda ministrskemu svetu svoje uradno poročilo.
V sam! javnosti in v beogradskem tisku je dogodek izzval precejšnje presenečenje, ker je poročilo prišlo popolnoma nepričakovano. Mnogi so prepričani, da je bila stvar inscenirana od tistih elementov, ki niso naši prijatelji in ki obenem skušajo zabrisati globoki odmev, ki jih imajo sedanji notranjepolitični dogodki v naši sosedni kraljevini.
— Trst, 26. junija. (Izv.) O obmejnem dogodku pri Rakeku je izdala pol-oficijelna rimska »Štefani« tale komunike:
»V noči 22. junija je bfl po vesteh iz Postojne neki prebivalec občine Kač-javas (pri Planini na italijanski strani), ki je prestopil mejo in prešel na jugoslo-vensko ozemlje, šiloma zavržen od ju-goslovenske patrulje, kar ie dalo povod za konflikt med raznimi prebivalci Kačje vasi in jugoslovenskimi orožniki, v katerem sta bila en finančni stražnik in en jugoslovenski orožnik ranjena
V naslednji noči od 23. na 24. je bila najbrže v zvezi s tem prvim dogodkom napadena postaja kraljeve finančne straže v Kačji vasi in sicer s streljanjem od strani jugoslovenskih elementov. Ubit Je bil en podbrigadir m en finančni stražnik ranjen. Na lice mesta sta odšla postojnski podprefekt in poveljnik legije kr. finančne straže, da ugotovita ta dejstva in je pričakovati točnega poročila.
Kraljeva vlada je dala brzojavna navodila naši delegaciji v Beogradu, da nemudoma energično protestira radi tega dogodka.
V komunikeju jugoslovenske vlade se pripominja da je včeraj (25. tm.) popoldne odpravnik poslov italijanskega poslaništva v odsotnosti generala Bod-rera bM sprejet od zunanjega ministra dr. Nin čiča G. dr. Ninčič je izrazil italijanskemu odpravniku obžalovanje radi tega dogodka in uro je sporočil, da je tudi v tem smislu izrazi! obžalovanje rimski vladi
— Trst, 36. junija. (Izv.) Današnji *PiccoIo« zopet zelo obširno opisuje razvoj dogodkov na meji m povdarja dejstvo, da še vedno ni definitivno določena meja med Italijo m Jugoslavijo. Med drugim pravi ta list, da se je pri podpisu rapallske pogodbe tedaj začrtala meja na karti v razmerju 1:200.000, kar je bilo absolutno premalo merflo m ko je prišlo do tega, da se meja določi v terenu, je bilo to nemogoče. Prišlo je do sporov osobito za mejo med Rakekom in Hotedri&co, za katero Ji M do-
ločen neki jarek. Italijanska delegacija se je postavila na stališče, da pomenja v načrtu »zarisani jarek« Jarek ob cesti, dočim je jugoslovenska delegacija, kateri je predsedoval polkovnik, zahtevala, da se smatra za »jarekc terenska vsed-lina, ki vodi tako, da bi meja med Jugo slavijo in Italijo ne šla kot seda- približno 7 km, temveč samo 3 km od Postojne. Ko je prišlo do prijateljskega sporazuma, se je stvar glede razmejitve pokazala v boljši luči, toda v zadnjem času je »dotični polkovnik stavil zopet take zahteve, da se Je moralo delo odgoditi«.
Znano je, da je obmejno prebivalstvo slovensko, da sedaj večina tega prebivalstva pripada Orjuni, ki je razširjena po vseh malih vaseh ob meji. Mentalitet, sredstva in nameni Orjune so izrazito balkanski (!) Člani Orjune so oboroženi kot v vojni in delujejo pred očmi političnih oblasti m jugoslovenskih orožnikov, ki so po veČini tudi vsi člani Orjune. Očividni namen Orjune je, da z večnimi incidenti ob me3 doseže po-maknitev meja v smislu zahtev jugoslovenske komisije.
Glede dogodka samega pravi »Pic-colo«. da so bili napadalci oboroženi z Mauserjevimi puškami, italijanskimi puškami 91 in bombami. Napadalcev je bilo okoli 40. Na baraki italijanske finančne straže je videti okrog 50 strelov. List tudi pravi, da so 4 napadalce £• identificiral! in da je bil med njimi posebno odločen neki visok človek s polno brado.
Tako italijanski list »Piccolovo« poročilo glede razmejitve je precej te-dencijozno pobarvano, ravnotako tudi poročilo o napadu na italijansko finančno stražo. Dejstvo je, da so Italijani provocirali napad že 22. tm., ko so brez vzroka vdrli v hišo jugoslovenskega državljana, stoječo ob mel Zanimivo je tudi. kako se oficijelno poročilo »Štefani« izogiba navest! dejanski poležal in pr^rmša ves incident V Tira*io vas pri Planini, dočim se je vrš:l v resnici pri Uncu.
INCIDENT PRI RAKEKU PREIŠČE MEŠANA KOMISIJA.
— Beograd, 26. junija (Izv.) Naša vlada je za to, da se sestavi mešana komisija, obstoječa iz zastopnikov jugoslovenskih in italijanskih oblasti, ki naj bi na licu mesta preiskala krvavi dogodek na meji pri Rakeku. Ta komisija naj bi na objektiven in nepristranski način proučila dejanski stan, kako so se razvili spopadi med italijansko finančno stražo in eventualno našimi državljani. Beogradski tisk danes odločno in vztrajno zahteva, da se vendar kon-čnoveljavno uredi že toliko let nerešeno obmejno vprašanje in da se vsi spori glede meje pri Rakeku čimpreje likvidirajo in to na korist našega naroda v Sloveniji. V glavnem je treba odpraviti oni abnormalni in nevzdržni položaj, v katerem se nahajajo nekateri obmejn* prebivalci, ki ne morejo neovirano hoditi na svoja polja, v svoje gozdove in na svoje pašnike, ker se nahajajo Čez demarkacijsko črto v Italiji. — Načelnik notranjega ministrstva Žika L a z i ć, kateremu je od vlade poverjena preiskava, je snoči odpotoval v Ljubljano, da skupno z velikim županom dr. V. Baltičem in načelnikom v ministrstvu notranjih zadev dr. Franom Svetkom preišče dogodke.
Slaja zopet cfroriena.
— Trst, 26. junija (Irv.> Danes ob 9. so je Tršil v Postojni pogreb italijanskega finančnega stražnika Lorenca Grege. Ud©* ležilo se je pogreba mnogo fašistov in ra» stopniki civilnih in vojaških oMasti. Pogreb se j© izvršil brez vsakega incidenta. Razburjenje zaradi dogodkov se je že popolnoma poleglo. Meja je danes ie odprta in vrši se obmejni promet v celem obsegu, kakor je bil prej običajen. Zdi se, da je stvar že popolnoma izravnana.
Medzavezn&ka konferenca.
Neoficijelna udeležba Amerike. Vabilo na trse zaveznike.
Rim, 26 junija (lav.) Reuterjev urad objavlja poročilo © medzaveznlfekl konferenei. ki 5© doloretsa na 16. julija v Londonu. Reuter međ dradm pravi, da »i nobena zavezniika vlada ugovarjala določitvi tega roka. Ameriška vlada be povabljena, da odpošlje na konferenco svojega delegata, kakor do to smatrala se potrebno. Japonska se konference ndelef 1. Upajo, da bo Mti«:cpHnl osebno mogel prisostvovati konferenci.
— BruaalJ, 2*. junija (lav.) Belgijska vlada je tajartla, da je priprarljena sodelovati na medzaveanlskl konferenci dne lt. julija ti. v Londona. Belgija Seli omogočiti lsvedbo Dawesovegm nacrta.
— Pariz, 2«. junija (Isv.) Pod predsedstvom predsednika republike Doumergueja tri ure trajajoč! ministrski avet je včeraj Tael na nanje Iscrpno porodilo ministrskega predsednika Herriota o razgovorih ▼ Londona In Bruslju Ministri so po končani seji kratko lijaviil novinarjem, da so bili a uppehl teh razgovorov popolnoma iadovoU-
Dunaj, 2*. junija (lav.) V finančnih krogih ln v slojih lastnikov hranilnih vlog je zavladala včeraj prava zbeganost ln vtnemirjenje Pred bančnim poslopjem velebanke Splošne deposltne banke (AUge-meine Depositenbank) Je bil včeraj strahovit naval vložnikov. Blagajne banke so bile zaprte. Proti večeru Je bila potrjena vest, da Je sodišče odobrilo predlog upravnega sveta Depozitne banke, da se zavod postavi pod poslovno nadzorstvo. V nadzorstvo so pozvani ravnatelj Avstrijske kontrolna ban. ke za Industrijo m trgovino, zaatopnik 5 ve-labank in ravnatelj Trgovske akademije. V finančniL krogih zatrjujejo, da so napravile velebanke s sanacijsko akcijo za De-pozltno banko ogromne dobičke in da so bankino klijentelo na nečeden način izrabile v svoje lastne spekulacije. Med vložniki in komitenti Depozitne banke vlada veliko nezadovoljstvo ln ogorčenje nad postopanjem petih dunajskih velebank, ki so prevzele sanacijo Depozitne.
Palača Depozitne banke je 2e več dni zastražena z močnim policijskim kordonom. Pred poslopje prihajajo vse dopoldne številni avtomobili, ki vozijo zastopnike ogko-fl        <v \*y v"in?T»?kov. Vlada pravi na-
vaL Nekateri zatrjujejo, da je bilanca De-r^-'*-p *ar*Ve mno^o slab§a. kakor so prvotno to računali. Banka Izkazuje sedaj nenadoma ogromne menične obveznosti. Ugotovili so baje tudi, da banka ni vodila pravilno bančnih knjig Sploh nastaja iz poloma te banke pravi bančni ln finančni Skandal. Listi objavljajo med drugim, da je samo glavna menjalnica depozitne banke na 3chwarzenbergovem trgu izgubila povodom
znanih    ipekulacji s francoskim frankom
nad 40 milijard. Neodvisno časopisje, osobito socialistično, napada bivšega predsednika depozitne banke Castiglionija, bivšega talijanskega polkovnika, ki Je prišel po končani vojni kot član medzaveznlške misije na Dunaj ter na široko začel z raznimi a atniinj transakcijami. Castlglioni si Je pridobil s pomočjo te banke mlljardno premoženje. Uvedel je enostavno praktično transakcijo Pri raznih trgovskih špekula-cti*h je delal na rnCun barke, toda tako, da je banka vedno le krila eventuelne Izgube, eventuelne dobičke pa je predsednik Castiglioni lepo spravil v svoj žep. Tako si je baje Castiglioni samo pri Špekulacijah s Špiritom pridobil na ročun banke več mi-Ijard. oškodoval pa je banko pri teh špekulacijah za približno 800 milijard, ker Je morala kriti razne Izgube.
Premoženje banke cenijo na več sto milijard. Samo mobllije banke reprezentl-rajo vrednost nad 100 milijard. Nepremičnine ln poslopja cenijo na 25 milijard. Li-kvidacijsk > maso tržaške podružnice cenijo na 10 milijonov italijanskih lir.
— Dunaj, 26. Junija (Izv.) Pri gospodarskomu! zorni policiji je bila včeraj vložena ovadba proti petim dunajskim vele-bankam, ki so svoječasno prevzele sanacijo Depozitne banke. Ovadba temelji na tem, da so banke izrabile položaj Depozitne v svoje namene in špekulacije in da so mora-llčno bile odgovorne za nadaljno poslovanje banke Morallčno so tudi odgovorne za to, da so vsled njih postopanja vložniki in klijenti izgubili zaupanje do zavoda.
OD VOLILCEV NAGNANA ZEMLJORADNIKA.
— Beograd, 36. junija (Izv.) Iz Mačve prihajajo danes poročila, da sta doživela zemljoradniška poslanca na svojem od njiju sklicanem shodu v selu Klenju velikanski neuspeh Kmetje, tudi pristaši zemljoradničke stranke so oba poslanca Miloša M o-skovljevlča In predsednika zemljorad-nifikega kluba posl. Vojo Lasica kratko-mslo nagnali iz sela. ker so odločni nasprotniki, da bi se zemljoradnik! družili s separatisti, radičevci in drugimi protidr-tavnimi ^Tom^nti. Tudi za napovedani Da-vidovičev shod v Sabcu vlada tu veliko zanimanje. Prepričan! so skoraj vsi, da bo Da-vidovlč dobil v Sabcu poSteno nezaupnico.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
— Beograd. 26. Junija (Izv.) Trgovinska pogajanja z Italijo se bližajo koncu. V glavnem Je dosežen med obema strankama sporazum v vseh važnih vprašanjih. Ker se
približuje zaključna faza pogajanj, ne odpotuje trgovinski minister dr. Krizman nt razstavo obrtnega naraščaja v Sarajevu. Carinski del trgovinske pogodbe ie večj r?«l že končan, ostale so še težkoče glede uvoza italijanskih vin in cvetja. Italiianekih predlogov, ki zahtevajo znatne olajšave, ne more sprejeti naša delegacija, ker imamo glade vin ln cvetja lastno veliko produkcijo.
FAŠISTI RAZBILI STANOVANJE SENATORJA FRASSATIJA.
— Turln, 25. Jun. — Prefekt Palmierl Je odstavljen. — Po fašistovskem shodu se je razvila po mestu povorka. Del fašistov je hotel vdreti v ulico Bertolotti, kjer so uradi lista »Stampa«, aH to se jim ni posrečilo, ker so jih okožniki odbil* Fašisti pa so vdrli na Corsu Siccardi v stanovanje senatorja Frassatlja ter so tam vse -az-bili, kar jim Je prišlo pod roko. Senatorja nI bilo doma in tudi drugI s>o bili odsotil, navzoča služkinja pa je klicala ra ..omoC. Ustavil je razbijače končno pogumni sin senatorja Frassatija, na kar so zbežali. Policija Išče napadalce- Prefekt Je bil radi tega napada na senatorja odstavljen. 'Kakor se vidi, ne zaležejo še dnnes nfč vsi Mussolinijevi klici po opustitvi nasilstev!)
— Turln, 25. Jun. — Fašletovski teror se nadaljuje. Po noči 23. so divjali v skupinah po ulicah ln posetlll razne kavarne in gostilne, kjer so napadali goste. Cela vrsta ljudi Je bila pretepenih in ranjen Aretiran Je bil znani fašistovski voditelj Dante Mariotti.
MACDONALDOV PORAZ V POSLANSKI ZBORNICI.
London, 26. junija Hrv.) Za časa svojega obstoja Je vlsda Macdonaida doživela v angleškem parlamentu že VT. svoj poraz, ki ni bil političnost značaja. Poslanska zbornica Je sprejela nekatera dolo*ila k zakonu o Javnem prometu v Londonu, proti katerim Je nastopil notranji minister Ta določila so bila sprejeta s 195 proti IS* glasovom Proti vladi so nastopili liberalci In konservativci.
ITALIJANSKI SENAT.
Rim, 2«. junija (Izv.) Senat je včeraj popoldne nadaljeval - adresno d-^ito. Oevoillo je več s»nator1*v Reški senator dr. O r o s s i c h Je v svojem govoru zatrjeval ndanost, lojalnost ln ljubezen osvobojenega mesta Reke napram veMkl Italiji lu MuaaolinUu. Ostali govorniki so naglašall tetkoče, a katerimi se Ima boriti vlada pri
vzpostavitvi normalnega reda ln miru v notranjosti države ter so Izražali trdno upanje, da se bo vladi posrečila normalizacija Javnega življenja in vzpostavitev reda in miru v državi. Značilen Je bil vzklik senatorja Crlspolettlja, ki Je navajal neki Izrek francoskega Napoleonovega generala Desseiza. ki je držeč v rokah uro med bitko vzkliknil: »Eno bitko smo izgubili, samo čas Je, da zmagamo v drugi!«
VOJAŠKA KONTROLA V NEMČIJI.
— Berlin, 26. junija- (Izv.) Državni kancelar povabi za soboto ministrske pred* sednike vseh nemških držav na skupno konferenco, na kateri se bo razmotrival od* govor nemške vlade na francosko * angle* ško noto o vojaški kontroli v Nemčiji. Odgovor bo nato odposlan v Pariz, tako da prispe do določenega roka 30. t. m.
— Pariz, 26. junija. Agence Havas javlja: Po poročilih iz Londona je nemška vlada na podlagi francoskoangleeke note. sestavljene v Chequersu glede razorožitve Nemčije, sklenila, da sprejme pogoje posla-nlške konference o vojaški kontroli. Nemčija bo 3C. tm. uradno ta sklep naznanila.
DEFENZIVNA ZVEZA MED FRANCIJO, ANGLIJO IN BELGIJO.
— Pariz, 26. junija (Izv.) Izjava ministrskega predsednika Herriota, ki jo je podal »Indepedence Belge«, je vzbudila v londonskih dlplomatlčnlh krogih precejšnje vznemirjenje in nepovoljno kritiko. V odsotnosti Macdonalda, ki se sedaj nahala v Glasgowu, Je po poročilu »Matlna« T.Forrei-gen Office« Izdal dementl, v katerem skuša zabrisati dalekosežni pomen Herriorove Izjave v belgijskem listu, da se ustvari defenzivna zveza med Francijo, Anglijo In Belgijo. »Forreigen Office« pravi med drugim tudi, da gre tu za pomoto v interpreta, cljl.
PH'fi&lfi vesti,
=a   »Slovenčevo« slepomišenje.
Včeraj smo priobčili uvodnik, v katerem točno opredelili jemo Jugoslovenski nacionalizem: On je ustaven, ker se naslanja na osnovno državno fn narodno idejo Vfdovdanske ustave, na državno in narodno edmstvo, nada!*e Je legalen, praven In kulturen, ker se bori proti nezasijan? strahovladi pokvarjenih demagogov, kakorsne predstavljajo Radič in njegovi zavezniki. Jugoslovenska ustava, naši pozitivni zakoni naj pridejo do veljave, veleizdaial^e pa je treba prijeti in zapreti. Gesla in načini, s katerimi se ta gesla propoveduieio po strankarskih organizacijah od strani pe-edinih jugoslovenskih opozlcijonalcev in separatistov predstavijo neverjetno surova, nizkotna na najnižje instinkte narodne duše premišljena demagoška sredstva, s katerimi se dosezajo osebni cilji opoziciionalnih poslancev ter rušijo osnovni temeln našega pravnega reda. Jugoslovenski nacionalizem hoče tore? točno vezavo zakonov, spoštovanje jugoslovenskega pravnega reda, pozitivno gospodarsko in kulturno delo ter kulturne oblike strankarskega boja. Proti vsemu temu pa nastopajo naše opozicfjonalne stranke. Program atično so proti državnemu fn narodnemu edin-stvu proti gospodarskemu in pravnemu
redu, proti srečni bodočnosti in konsoM-dacifl naše države, taktično pa se v svojem strankarskem bo*u opirajo n.t najnižje vrste ljudskih instinktov, na bolj zavratna sredstva Ij-idskesa zapeljevanja. Radič na pr. začenja svoje shode s »Hvaljen bodi Isus Kristus !« itd. Naši klerikalci niso nič boljši, ko proglašajo svoje politične nasprotnike za antikriste in pridigujejo pod krinko političnega in gospodarskega br;a verski razcep med Slovenci. To so samo primeri da jugoslovenski nacijonalizem ni soroden z italijanskim fašizmom. Ogorčeno odklanjamo to nesramno podtikanje od strani »Slovenca« in ga ponovno opozarjamo na ravnokar opisano razmerje, ki vlada v Jugoslaviji med pozitivnimi zakoni in našo opozicijo. Največja predrznost je imenovati našo opozicijo pravno, legalno in državno-rvorno, strankarske metode klerikalcev in Radičevcev kulturne in legalne, celokupno jugosl. oopozlcijo pa v bistvu na-ctjonalno koalicijo. Tako slepomišenje ne bo dopadlo slovenski javnosti, dragi »Slovenecc.
= »Slovencev nacijonalizem. »Slovenca je debata na celjski seji Jugosl. kluba tako zmešala, da zamenja polere s pustom, slovensko --avnost pa s Studencem, kateremu se lahko natvezi vse, kar bije resnici v oči. S tega stališča trdi. da je jugoslovenski nacijonalizem — fašizem. Radič in niegova opoz1ei»o-nalna kompanija pa središče vseg^ idealizma, morale in zakonitosti. »Slovenec« In Radič nas bosta učila ljubezni do jugoslovenske domovino m kraljevine!!
Nova zaloga
Peugeot Mcfkiov
dospela! — Tovarniška zaloga po najnižji ceni pri O. ŽUŽEK, Sodna ulica št. 11. 42^6
= Radič se je šel učit v Moskvo — revolucije. Glasilo sovjetske vlade v Moskvi »Izvestje« piše, kakor posnemamo iz Radičevega telesnega glasila »Slobodni dom«, o Radiću med drugim doslovno: »Radić in njegovi tovariši priznavajo potrebo, da svoje revolucionarne pridobitve branijo tudi z orožjem. Z drugimi besedami: oni niso pacifisti - Tolstojevci, nego pacifisti revo-lucijonarci... Radić je izbral za svoj prihod v Moskvo najuglednejši trenutek, ki si ga je mogel zamisliti. On je sam izjavil, da je v sovjetsko republiko prišel zato, da prouči metode, s katerimi se ustvarja revolucija. Bilo bi priporočljivo, da Radić prouči ne samo te metode, marveč tudi sedemletno zgodovino naše novemberske revolucije...« — Radić torej na usta »Ivestij« in svojega glasila »Slobodnega doma«, v katerem je ponatisnil poročilo organa sovjetske vlade o njegovem bivanju v Moskvi, priznava, da je šel v Moskvo, da se nauči, kako se dela revolucija. Z drugimi besedami povedano: Radič napoveduje, da namerava v Jugoslaviji Izzvati revoluvl.lo. Kaj poreko k temu Radićevemu priznanju naše državne oblasti? Ali bodo še nadalje mimo trpele organizacijo njegove stranke, o kateri pravi sam Radič, da hoče povzmČ'fl v državi revolucijo? Kaj poreko k tej Radićevi izjavi ostale opozic'jona^e stranke, kaj poreče k vsemu temu Ljuba Davidović? Ali bo tudi Davidovi Seva stranka skupno z Rad;čem šla v revolucijo in potopila v kri naš izmučeni narod?
= Vtis resolucije klerikalnih poslancev v Beogradu. Včeraišnia beogradska dopoldanska lista »Politika« ln »Vreme« priobčuieta resolnci'o klerikalnih poslancev, ki so jo sprejeli na včer^išniem sestanku v Celfu. Oba Hsta priobčujeta vsebino te zaimnice. ki oa nekoliko divergira od zaimnice. prlob* cene v današnjem »Slovencu«. Oba lista priobčuieta to resolnc^n pod ironičnimi naslovi. Tako »Politika«: »Klerikalci se organizirajo!« in »Vreme* pod debelim naslovom: »Kleriknlei organizirajo odpor proti vladi!« V političnih krogih danes dopoldne ta resolucija nI vzbudila posebne p^z^rnosti. ker v Beogradu prav dobro poznajo klerikalne »tigre«.
= Povratek SHppana Rad«ča na Dunal. Beogradska »Pravda*- javlja, da se povrne Stjepan Radič iz Moskve na Dunaj okoli 10. julija t. 1.
TTprava naSega ll?«ta Je prejela: Za    Društvo slepih     od    irh razreda dr2.  realke  preostale  prispevke Pomlvlka Rdečeea Križa v znesku Din 54.50. Iskrena hvala!
P r a
Schichtovo milo z znamko .Jelen"
je bilof je in bo vedno ostalo najboljše. 3137/f Pri nakupu pazite na ime yySchictit" in na znamko „Jelen"!
Sdiiri *
Štev. 145.
SLOVENSKI NAROD« dne Ž7. jnnija 1924.
Stra
Prosveta.
— Književna republika prinaša t }i> aijskl Številki Leninovo raspravo o najnovejši revoluciji v prirodnih vedah, nato Cesarčev članek o Radiću, Vasičevo sare-ro proti Aleksandru Obrenovičn In drag« manjše članke.
— Tehnički Rat , glasilo Udrusenja Jugoslovanskih inlealrjev In arhitektov objavlja med dragim tudi zanimiv članek Inž. Kurschmerja o vprašanju naše ieles-ne proirvodnje, na katerega opozarjamo Inženirje in narodne gospodarje.
— Umetniška raratava v Kranju. O. prof. Franjo Kopač priredi na Vidov dan dne 28. tm. v risalnici kr. drl. gimnazije v Kranju razstavo najnovejših svojih slik. Otvoritev ob 10 Razstava ostane odprta na Vidov dan do 18. m v nedeljo od 9. do 18. Ker Je g. prof. Kopač vzbudil a svojimi dosedanjimi deli splošno pozornost, smo prepričani, da bo razstava številno poseče-na Razstavljene bodo Izredno zanimive slike, ki bodo zanimale slasti Kranjčane.
Glasbeni vestnik.
— II. Javna produkcija gojencev kon-servatorlja Glasb. Matice. Pri tej H. produkciji je včeraj 6 učiteljev predstavilo 12 gojencev. G. Janko Ravnik dvoje zelo nadarjenih bodočih pianistk, ga. Vanda V71-stinghansen petero te več aH menj samostojnih pevk In pevcev, od katerih nekateri vzbujajo opravičeno nado, da dosežejo selo visoke cilje. G. Karaš mora Imeti prav mnogo veselja s svojim učencem na trobenti, ki zamore bti Je danes krepak steber najboljšega orkestra- Gospoda šlais in Trost sta postavila na oder vsak po enega zelo nadarjenega vijolinista, g. Mlchl pa rz kompo-riHjskega oddelka dvoje svojih učencev, od katerfh moram Imenoma navesti zlasti g Antona Ravnika, Id Je s svojo Frazo pokazal častivredno kontrapunkti eno znanje, obenem pa tudi temeljito klavirsko spretnost, —č.
— lil. Javna produkcija gojencev kon-sarvatoriia Glasbene Malice v U'žbljani danes v četrtek dne 26. ob 20. »večer v dvorani Hmarrnooične Družb« v Ljubljani. Spored: L Schubert: Varijacije v B-đurtv (Igra na klavirju Valjalo Marta, H letnik.) 3L Verd;: Arija grofa Luno iz Trubadurja. flPoje Jug Milan, IV. letnik./ 3. a) Čajkovski: Pesmica, b) Zarz<cky: Marurka, (Igra na goslf Rupe H* Karei IL letrrfk.). A a) La-rovfc: Iskal setn svojih mladm dni bi Ze-fenski: DekHHce sanie. (Poje Verbič Milena. V. letnik.) i Rtoaki-KorKdDovr a) Nokturno, b) Vabe. (Igrs na klavir Zamik Zora, TV. letnik.) 6. Pucckd: Arija MM to opere Bofeeme. (Pote OaJ Slavka, V. letnik.) 7. K. Stnraas: Es-dur koncert aa rog. (Igra Smrekbr Alojzij, VI. letnik.* g. Mozart: Re-citativ in Rondo tr opere Don Juan. (Poje Kranjc Štefanija. VX letnik.) 9. Cesar rranck: Preludij, Koral m fuga. (Igra na klavir Ravnik' Anton, VL letnik.) 10. a)' Lajovtc: Serenađa. b) Ravnik: V rsaskoSnf sreči. cT Foeiater: Artja Pranja Is opere »Gorenjski Slavčefc«. (Poja Banovce Svefev torar. V. letnik.1 VL To* AuUn: Koncerl v e-mofa. i stavek, (brra na gosU JeraJ W da, VL totaik.) K Lerjncanrauo: Dvogpev h; opere Glumači (Pojeta OaJ Slavica, V. letnik in Jug MIlan. IV. letnik.) 13. Liszt: Anrečte depelertaage. (Igra na sJavir Dob4-da Mina. VL letniki.) — Prostovoljni darovi v kritje stroškov se hvaležno sprejemala Ta prodrfcciia ona popolnoma koncertni aaačaj. saj aaaiopiio na njej najbolj§f Ma-ttcrri gojene? med form 5. Id tetoShrb teto afcsorviraSo konsor ratorif. Sporetf Je faJm borat te tnreAto snnMv. Vsi ori t stelji 01 Matice *e ravno • te produkcije lahko ore-prlSajo, kako resno In vrvUeno nalogo vr* Si Glas. Matica meo* ie*Sm narorlom. ko rrra rrmf? na svojih ravodfli muzikalno izobrazbo do itatvfsle popolnosti. ObfofC nocojšnje produkcije top?0 priporogauaj.
— Pevski zbor Nar. čitalnice v Spod, §15ki priredi v soboto, dne 28. tm. v gostilni pri Steplcu pevski večer s sodelovanjem domžalske godbe Vstop prost.
Sokolstvo.
IUGOSLOVCNSKO SOKOLSTVO NA OLIMPIJADI V PARIZU.
Jogoslove Itako Sokolstvo se udeleži a eno vrsto Olimpijskih tekem, ki se vršijo meseca juHja v Parbru. Olimpijskih tekem se udeleži — kolikor fe dosodaj znano — 7 narodov ter bo tekma selo težka in ostra. Vrsta Jugoslovenskega Sokolstva se pripravlja za tekmo °d meseca mtja v LJubljani ter pričakuje z najboljšimi upi tekmo, -lugosfovcrtsko Sokolstvo se Je po prevratu Že udeležilo mednarodne tekme v Ljubljani kjer si je pridobilo častno drugo mesto med tekmovalci. Sedaj stopa drugič pred svetovno Javnost, da ponese hrte jugoslo-venskejra naroda daleč Če« meje na5e kraljevine. S pripravami sa te olrmpilsko tekmo *o zvezane ogromne žrtve v financijel-aen? oniru. Jngoslovensko Sokolstvo Je poklicano, da stori svoto dolžnost ter pripomore z denarnimi prispevku za popolen usp-fc s a.? i h tekmovalcev. Požrtvovalnost onih bratov. Id se adeležlm tekme, mora spremljat! požrtvovalnost onih, ki ne sodelujejo aktivno. Jugoslovenakj Sokolski Savez nima tolilco denarnih sredstev, da bi mogel kriti vse tedatfee. Izdatnejših podpor ae more pričakovati od rHkoder. Vsled tega ie dolžnost Sokoli samega, da žrtvuje kolikor more. Vsem društvom smo razposlali srečke oTimpiJskega odbora. Izkupiček za te srečke je namenjena samo za krftje stroškov te vrste. Vlečenje srečk Je odgođeno na aedoločen čas. Vsled tega Je omogočeno vsakemu društvu, da jft rasproda, kolikor Jih je dobila Vsa bratska društva, ki Imajo še srečke, poživljamo, đa Jih takoj razprodajo ter odpošljejo denar na Jugoslovensld Sokolski Savez, Ljubljana. Bratje in sestre! Vaša dolžnost je, da zbirate ob vsaki pri-tki prispevke za kritje teh stroškov, de~ «K ^ Đp*jyaJi nm JjmalTC St*. Sav« v
LJubljani. Olimpijskih prireditev v Juliju (25.—40. Julija) se lahko udeleže tudi drug«, bratje in sestre, ki hočejo potovati na svoje stroške. Vendar ne svetujemo udeležbe v večjem številu. Potne liste si mora presrbeti vsak sam.
— V i dovdaneki spomm proslavi Sokol I. v LJubljani v petek 2T. tm. na Taboru s koncertom in spominskim nagovorom. Bace te k ob 96M. zvečer. Vstopnine ni.
— Zlet sokolske župe Rijeka na 8u-Šaku se vrli dne 28. hi 30. t m. Bratje tn sestre, ki se ga hočejo udeležiti. Imajo polovično vožnjo, telovadci detrtinsko. Legitimacije se dobe pri JSS v LJubljani. Odhod Iz LJubljane v petek 27. t, m. ob 18.25 zvečer s dolenjskim vlakom. Potuje se v civilu. Starešinstvo JSS.
— Dopust uradnikom za sokolski sabor v Zagrebu. Ministrski svet je dovolil vsem uradnikom, ki se hočejo udeležiti pokra-jmsekga zleta v Zagrebu dne 15. do 18. avgusta izredni dopust (P. br. 5S*8 z dne 20. Junija 1924.)
— Vesokoisk! zlet 1e*a 1926. se bo vršil v Pragi. Jugoslovensko Sokolstvo se ho udeležilo zleta v kar največjem stev'ln.
—3 Mestni dekliški licej. Ravnateljstvo opozarja roienke absolventke 4. rarr. meSč. Sol in absolventke 4. rarrr dre *h srednjih Sol. da se otvori s prič^tkom Selškega leta 24/95 peti razred 1 i reja pri zadostnem St^riln priglašenih gojenk.
—S Mestna ženska realna gimnazija. Vpisovanje gojenk za T. razred ženske realne gimnazija v Ljubljani se vrsi v ponedeljek 20. jnnija t 1. ob 9.—H. dopoldne. Sprejemni izpit *e vrSi. dne 1. Julija t 1. ob 8. uri zjutraj. Nntaag&ej« pogoji za sprejem v T. rarred rimnariie so rarvldni na Črni deski v pritličju zavoda.
^ »Družba sv. CfrMa Tn Met-c?a . Ob«-nl zbor Sentjakobrko-trnrnrsVe ^ey>sk» po-AiuSalee sv. Ciril« in ITetoda w^ tt-SI v petek 27. tm. ob 17. v NiiTfiflTjem domu.
— Odbor Ssvera dob^veljev za Sl«»ve-nljo ima danes ob 20. sver«»r sej.^ v društveni prostorih. Seja ie v ~ve^i r. vidov-dansko proslavo.
— Izlet JssJrsri^'.'f" Strar.? se TSi od 12. đo 22. Julija od SuSaka do Kntora z oarle-dovanjem vseh va^nejSih obmorskih krajev. Cene za vožnjo In hrano na parniku znašajo za T. razred 3800 D1n za TT. razred 3300 Din. Na Železnici do Snsaka je dovoljen popust (najbrž 7F%"k Prig's^e snrej«*-ma obenem z denarjem 1« do 1. julija ti. Jadranska Straža. Ljnbljana. Turjaški trg It. 3 /TT. (tel. Pt. 47.)
— Upokojenci vseft kategorij in žrfez* nitki invalidi. Minilo je že tri leta. odkar so se nastavijencem uredile njihove plaže v dinarsko veljavo, z istim dnem bi se moralo to zgoditi todi upokojencem in želez* niskim invalidom. ITpokojenei vs?ri katego* rij in železniški invalidi s kronsko pokoj* nino in nezgodno rento čakajo 5e oo pre* teku treh let. kdaj se bodo njih pokojnike m aef?<?odne rente uredile v dinarsko ve* ljavo in enako onim upokojencem, ki sto* pr jo socTaj v pokoj ori roma ponesrečilo. — Pri rasnih ministrstvih ▼ Beotfradu leaB ne-broj kolkovanih spomente. v teh predlore* nih spomenicah je natančno označena po« trebna in pravična ureditev mesečnih pre* jomkov starih upokojencev vaeh V«te<?orij in relerniikih mva!idc*v. ČSas je ie. da mini* strstva te spomenice preštudirajo ter ne« mudorna ukrenejo vse potrebno, d t se nj:h vsebina uveljavi. Upošteva naj se, da so tudi stari upokojenci in železniški invalidi vršili SVuasO m polteno svojo službo ter so upravičeni zahtevati, da se njihovi mesečni prejemki uredijo tako. kakor to odgovarja pravici. Delavsko razsodišče v Ljubljani nai se nemudoma ustanovi, zakon za to ie izšel že 3. junija 1922. Zakaj torej to zavlačeva* nje z ustanovitvijo? — Koalicija upoko* jeneev. ž
Tnrfsfitra io simpt
— Nogometne tekme članov ljubljanske opere In drame. TJspeSna akcija sa Borštnik-Verovškov spomenik se 'msnitno razvija. V petek 27 tm. Igra kombinirano moStvo opere ln drame proti celjskim članom gledališča, v nedeljo, 29. tm. pa v Mariboru. Obakrat v sledeči postavi: Betetto-PugelJ. Kovač-Saneln, Zupan-Debeve-Ko^oj, Bertok, Banovec, Kralj, Cermak. Rezerve: Jerman, Jan. Ker je namen tekme plemeniti, pričakujemo tudi v teh mestih obtlne udeležbe.
— »Savlnska podružnica S. P. D., naznanja, da se dne 28. junija otvorila koča na Korožlcf In Frlschaufov Dom na OkreS-lju. Kdor hoče v Plrkemikovem zavetišču v Logarski dolini bivati čez 3 dni, mora dobiti srn to dovoljenje ed podružničnega odbora.
— Kolesarski podssnrss za 8loven?jo Z raspisom s dne 22. Junija tL Wk 14222 Js Po. krajinska Uprava sa Slovenijo potrdila pravila kolesarskega Podsaveza sa Slovenijo, na podlagi katerfh sklicuje podssvezni prl-BtavžSaJul odbor »ustanovno SkupicTno« na 12. Julfja ti Do bode omogočeno vslm kolesarskim klubom Slovenije udeležiti se tega občnega zbora ver, da se usiieže želji hrvea Ljubljanskih klubov, se ho vrlfl ustanovni občni zbor Podsavesa v Celju — Hotel Balkan In sicer oh 20. svete. Dnevni red In druge podrobnosti se pravočasno objavijo vsem klubom. Pripravljam! odbor ko. tssnrskeea Podsavesa za Slovenijo.
— Boks: Boksarski m a teh med Italijanom Giapesonjo ln Avstrijcem Schersem, ne Je tragično končal Italijan Jn dobil tako silen ndaree v spodnji del Brvota, da Je Se tekom iste noči preminul.
— BIH Brennan, znamenit bokser težke kategorije, ki je sgubll mateh proti Damp-sevu Sele v dvanajstem krogu po točkah Je bil te  dni v Newyovk»  k maščevanja
— Ameriški eftmpljskf plavači. V In-dlanopolisu so ne pretekli teden vršile is-btrne tekme srn Vffl. olimpijado, ki so do-neele sijajne te-le rezultate:    400 m: Q.
Smith S min. 22 seku 100 m hrbtno: Kea-loa fRonolnen) 1:13; 100 m sprint: Welsa-muller (Ohieago) §3*4. 2. Kohana m oku (Ho-nolnen); 200 m: Weissmuller 2 min. 19 3 sek Dame 100m: Bthel (Chlcago) 1:4.2; Dem« 400 m: Gertrnds BJderle 6:8.8,
— Mariborski Rapid abeoivira v soboto ra nedeljo dve nogometni tekmi z Ilirijo. Tekma se prične oba dni ob 17. uri. Sreča« nje med Ilirijo tn Rapidora ima največjo privlačnost v tem. da je lansko jesen Ra* pidu uspelo prizadeti Iliriji težak poraz 4 : 0, kar bo Ilirija v soboto m nedeljo si* gumo z vsemi silami skušala popraviti, in nadalje v tem, da je Rapid momentano v izredno dobri formi. V reprezentanco Mari* bora. ki je 19 t. m. igrala proti Ljubljani neodločeno 3 : 3. je dal 7 igračev, ki so podali jato dobro igro.
— S. K. Idrija. Nogometna sekcija S. K. n iriie ima danes, v četrtek, ob 20.30 uri važno zborovanje, na katero se vabi vse redne, do glasovanja upravičene člane. — Peilnoštevilna udeležba dolžnos! — Maček nik.
— Koliko stanejo mednarodne nogometne tekme? Dunajski Waeker, ki po vsej prll*k3 pade letos v drugI razred, zahteva od miinebenskesra Tnrnvereina r.a dve tekmi 8500 zlatih mark aH 6S.000 čeSkih kron ali nad ^s^.000 Jugoslovensklh krou.
— Za svetovni tenH* - tumJr so se doneetaj nrirav'!! sTrdeči hrrafcl in ?rra?ke: Sttzane Lenglea (rrancii?^: Mrs. Mallorv fAnierlicar): MRss Oos* in Miss Wil!s in H Arg?v> v^>^ Mac Ksne. Mrs. Cowef1, Mrs. p»-»mi«%h fn Mr<i SnOnrarnite. Od gospodov bush( Tilden Jormsfon In A^deraen: daJfe ^o nastal' v bof *vofe naltežle ksnnne Amerika  Špnnffa *td. Turrf?r se bo vršil v
WfmbTe<4onu.
— strelska tekma. TJspehi do*ef«^1 or!
stre?ak1 t*»kml so bili Sledeči ln strele] porasdeTjenl v sledečem redu: I. Vojaška tekm* 171 tekmovalcev 1.1 pod-ssrednfk It '4« vna* AlarlP vojasTr! nojatr-mir} efrelee Sloverfi- 1186 t.) kap!ar $'<0 T ni'^sr Ko^rus 1093, 3> pednajeferlk J '40 ITOoffTfe "Petrovič 104 f> S.) podnarednfk 1n tin i.9drrjs §ebet« 14W«f, S.> red. *'40 Stamole NFflrofH a.> ^areS&BSk. aeroe«Va-drile Petsr Petrovič 8393. 7.) Tvsn .Tuvr>rnfk ^♦s, n.i B«re^«!fV vednfk 8 '43 Tvsn TTnhar 311», red«v 1*/40 ^to Dragsrfč 810, t*0 afff«, «tr>ksr 740, tt.l r«ređ Trt, sfatT, Per*»tnrk K"*r*v*n1a 730. nared. 7 .7o?v0 SruMČ 7^0. M. Be5ec? leten na 100 m na peoffj 2? ^ 4 sek. viden 85 tekmo. va'e*w: 1 rTsrilo govpod ffaV Knr\ ftoa toč\ 2 dsrfie roso. Potokar TJoTfe B00 točk. 500 to*k *o Se zadeli arosu. >lfons T*rauuee1s, .Topin pni^tr. Ant Sehnster. Žreb je določil da dobi d*rfio sro«mnd Potokar. III. Dlvfl lovec na 50 m SO tekmcvateev: 1. darilo rn-n dr rTrreet fTčrčv. Osijek 1250 točk J. darilo gosr Milan Sterlekar 1020. 3. darilo «rosp Adotf Potokar 820. 4. dsrllo er»sp. Tari Ofale 810. 5. darilo gosp. Josip Hočerar 810 Lovsko streljanje na 100 m: 1 darilo srosp. Dr. Eh-pst Gčrov 1540 točk. 2. irosp. Josip Cornp 1480. 2. «v»sp. Josip Hočevar 1280 4 gosp. Andrej Manrsr 1150 k. gesn. Kari Gale 1100. Smak ns 100 m 20 tekmovalcev 1 prehodno darilo SL.D m Ča*t mojsti ske°rn lovskeaa strelca gosp. Jo«ip Cx)Hin r 8T,p točkami Tsto stevUe toČ<k je zadel gosp. dr. Frnst G5rČy. Pojjon na za'ca 20—35 m 56 tekmovalcev: 1 darilo gosp. Birjak z 700 točkami. 2. gosp. d**. "Luk-man 500. S go»p. Primoilč 200. A. ?oap. ?rt-pan 200. S. gosp. Tleš:č 200. Društvo ostrostrelcev na 100 metrov, tskmovafeev 28: 1 darilo za člane gosp. dr. Adolf Kaiser z 370 točkami 2. gosp dr. Schvreiger z 810, 2. gosp. Anton Schuster z 800, 4. Fran Sev. čik 300 (ostrostrelske puSke). — Nečlani streljal) z lovskimi puškami 28 tekmovalcev 1 darilo dr. Ernst. Gorov z 320 točkami. 2. gosp. Josip Gorup 310, S. Kpt. KneŽevič 200 4 gosp. Milan Strlekar 270.
Jgrki uničevanja".
Z ugledne strani smo dobili *o-te pisrno, ki ga priobčujemo.
Bilo je pred Veliko nočjo leta 1919. nekje na Koroškem. S polkovnim poveljnikom sva so pogovarjala: polkovnikov prijatelj civilist, moj primorski rojak in mora nadporočniSka malenkost Pogovor se je sukal okoli vojnih napadalnih in obrambnih naprav. Pri zaduši ji vin plinih in električnih žarkfli za uničevanje municiiskih skladišč i. dr. mi ie polkovnikov prijatelj razodel, da jo on proti koncu minule svetovne vojne iznašel neko moč, »nekaj, kar ima samo uničujočo funkcijo«. Na moj vljud-no-pocnenljiv smehljaj mi je gospod ponovno zatrdil, da govori resno, »Kaj sem iznašel ne vem natanko, vem pa tolika da Ima ta stvar samo uničujočo moč ter sera sf dornlšljeval, da sem med vojno nehote uničil marsikateri aeroplan. UvidevSi, da to iznajdba edU nofe uničujoča in ker sem se bal na* daljne Škode, sem prenehal s eksperimenti že precej potencirano kvantiteto te moči sem reduciral na minimum, ki ne more posebno IkocfljrVo učinkovati« je dejal. Iz nadaJjnega pomenkovanja sem posnel da ima iznajditelj v svoji oblasti v prtrnert % nezmanjšano precejšnjo kapaciteto Še samo toliko moči kolikor je ima n. pr. ena električna baterija (navadna) v primeri z manjšim di-namostrojem s par HP. Konec pogovoru Je bi! pristavek iznajdrtelja, da je vsa stvar pravzaprav Kolumbovo Jajce.
Vrata za pofleovnikovim prijateljem se še niso dobro zaprla, ko se obrnem proti polkovniku z običajnkn gibljajem slave, ki je to pot med drugkn nomerdl tudi: »In Vi dovoljujete, da se me tako V vleče?«
»Kar je govoril, je res; prepričal sem se na lastne oči«, je odvrnil prepričevalno.
Tako al! približno tako ie bilo.
Ker se sedaj toliko piše o »Žarkih smrti«, bo morda g. polkovmlc, ki skoraj gotovo še vedno čita »Slovenski Narod«, poskrbel za to, da pride tudi Slovenec do svojega deleža na slični iznajdbi. Besedo ima torej g. polkovnik ker ne vem, ali in kie živi njegov tjri-iatetl.
Mislim, da nisem mogel biti manj »diskreten; hotel sem koristiti. — Vseeno oprostite. — Riž .. •.
Naprednim obrtnikom!
Stara prislovica pravi da posam> nik ne doseže mnogo in da je le v združenju in solidarnosti moč. Te prislovice so se prijeli vsi stanovi, vse se organizira in skuša potom svojih organizacij pridobivati in braniti svoje koristi
Tudi obrtništvo je združeno v svojih strokovnih zadrugah, ki zastopajo v prvi vrsti njegove gospodarske koristi. Toda ta organizacija je nepopolna. Obrtništvu rrtanika Še politične združitve, političnih stanovskih organizacij, ki naj združijo obrtništvo v politično celoto ,da bo na ta način dobilo tudi ono svoje zastopnike na merodajnih mestih. Današnja politična pocepanost obrtništva je vzrok, da ni obrtnika ni v parla-menu ni na drugih važnih mestih.
Zavedne^ši obrtniki so to pomanjkljivost njih organizacije uvideli in pričeto se je gibanje, da se obrtništvo naprednega mišljenja združi v eno politično celoto in pridobi moč te ugled. V Ljubljani se ie ustanovilo pod okriljem JDS »Napredno obrtniško društvo«, ki združuje v sebi napredno obrtništvo z namenom, da vsestransko podpre koristi slovenskega naprednega obrtništva
To društvo je pričelo prvo težavno dek> za politično konsolidacijo obrtništva. Da«j je društvo še mlada vendar se je zbralo okrog njega že lepo število naprednih obrtnikov, toda njegovo delo-vane bo uspešno in popolno Še Ie tedat, ko ne bo več naorednega obrtnika, ki bi ne bil član društva.
Napredno obrtništvo mora graditi svojo bodočnost na neomajne temelje svoje stanovske in politične zavednost!, na solidarnost! Tesno združeni bodo mogli klubovarl vsem nakanam elementov, ki neumorno delujejo, da se cepiio moči m se jim s tem daje prilike za njih razdiralno delo.
Napredno obrtništvo hoče edinstvo drŽave, ono hoče. da se drŽava gospodarsko ojači! Zato pa, napredno obrtništvo, v svoje vrste, v organizacijo, pristopaj kot član v »Napredno obrtniško društvo«, da bo čhnpre;e združena ▼ rijem vsa družina enega mišljenja, ki naj potem iivo in neumorno deluje v p^ocvit držaje in of rta!
Prijave sprejema društverrt taini* g. Terdo. Primožič. Trnovski pristan 4.
Nekdaj in sedaj.
Pred. dvajsetimi leti! Oholi Madžar, prekipevajoč od prese mosti, stoji z eno nogo na Sed-mograškem, z drugo se opira na Ta-tre in se pripravlja na pohod na Zagreb. Odpravlja se na borbo. Raztrgal i je hrvatsko nagodbo iz leta 1868. in se že zmasroslavno vozil po železniških progah na hrvatskem ozemlju.
V Zagrebu je vihar ogorčenja. Hrvatska mladina koraka pod madžarskim praporom po ulicah, a za njo se vali tisočglava množica. V množici je slišati usodne vzklike, mladina se ustavlja na Jelačlčevem trgu. Nekdo govori ljudstvu, kriči m poziva na odpor ... Zastava se nagne in proti nebu se dvigne oblaček dima.
Množica pozdravim dogodek z drvfrrn krikom.
Mladina je zažgala madžarsko zastavo ...
Pred 20 leti so Stjepana Radića zaiDTli, obsodili in posaditi v kriminal zato, ker je sodeloval pri zažiga nju te madžarske zastave.
Potem pa so ga izpustili Fran Josip ga je pomiloatil Radič se je Šel na Dunaj cesarju zahvalit. Ta sestanek s Habsburžanom je Imel na nestalno mehko Radičevo dušo usoden vpliv.
Prišel je s cesarskega gradu, govora je čudne stvari — in ni pozaba na ta dogodek do danes. Vedno in vedno je zatrjeval, da je Fran Josip največji moz na svetu, da je »naš« brat, edini slovanski Imperator, kt združi v«e Slovane! i Bilo je to v časni anefcsfje Bosne In Hercegovine — po slovanskem kongresu v Pragi leta 1908. Radič brani v Petrogradu in v Moskvi Aehrenthalov zločin. Kar je bflo v Rusiji slovansko orijentiranega, vse se je zgražalo nad tem. Naš Lev Borskv je bU svedok znamenitega zborovanja v klubu op-ščestvjenih dejatelej, kjer je Dimitrij Nflcolajevič Vergun, bivši urednik »Slovanskega Veka« na Dunaju, vrgel Radiću v obraz očitanje, da je izdajalec Radič se je vrnil iz Rusije domov z znamenjem izdajalca Srbije. Jugoala-V.vije in Siovajutva.
A to znamenje, ki mu g« je vž|?al v obraz predzndnjt Habsbur* n na cesarskem prestolu, ni zginilo r ti sa brp
z njegovega čela.
Srbskemu narodu fe hi-a usojena nročeniška krona, narod le bfl križan, toda s svojimi mukami je V up* -nJs^H-njeno Jugoslavijo ln ustanovil kraljevino SfiS. To. Radiju ne hr.ponira. Ne>-pafce sTrtagovitih bratov tAva z demonskim veseljem___ »v
Častilec Frana Josipa M pomasra graditi nove države, marveč' organiscv-je proti nji odpfor m ustanavlja proti kralju SHS hrvatsko se^alko repobK-kansko stranko. &
Po 20. letih! j* ,
Goreč nacijonali^ 2&zf£aiec mai -žarskih zastav in častilec Frana Josipa je sedaj zopet šel v Moskvo! Vzel je sabo zeta Košutiča ln 10 letnega sina, ki bf bil lahko v tem hipu komisar.
In zopet je ščuval kakor pred I? leti proti Srbsrvu, Jugoslaviji in Strju vanstvu. N* Rusije* je sanio SSSR. Mednarodna zarota je stopila na vrat Rusiji
Ne, t?a za nfim Hrvati ne pbjdejo.., Grobarji Rusije morajo hrti zopet samo grobarji ostalih slovanskih narodov!
Sovjetsko ČasopTsle ptmaša siikr* Stjepana Radića in njegove rodbine! Ras. StirMca. ve« svet o tebf piše, kaže* bf mogel biti tako slaven, ako bi sedel samo v beozradskern parlamentu hi W? morda minister kraljevine SHS!?
Toda vedi. da je tb usodna zrno*a.
Knjiga zgodovine narodov — t. t pismo trajno ki tam ima S določen pro* štor ček med zmedene! m izdajalci ki so v stoletjih zaigrali na stotine kvar drarnfh kilometrov slovanske zemlje *n povzročili da so milijoni slovanskih dwfc doJga stoletja nezmerno trpeli — pred-no so bili asimilirani raznarodeni...
Bol] nesrečnik kakor krivec... ne sreCa na slovanskem telceu...
»Samostatnost« Št. 21.
Preiftrlcajie se
in videli bosta, da kupite nzo&fce ln tiečfe obleka najlepše tn n a jcen eje
v modni in konfekcijski trgovsr«
fran Inkič, pred stojijo 19
Ponarejalci potnih listov v Zagrebu.
Prvi slfedovi v LjublJtoL Se včeraj smo poročali da !e e&fcrelMkl policiji uspelo prijeti vee nUstflkatottfr ameriških potnih listov to Ustln te so na I* način odpravljali tjn6« V Ameriko. Lansko leto so bili v IJubljacU aretirani Luka R a đ m a n is Lepa&ja qtA Karlovcn in v svest s afero tu<li Martin -JH-r a n is Pisarovine ter Lovro P u h « k Isj Bratine. Vsi so bil oddani sodišču. Ifcjsr jrf postopanje proti vaem trem Se v teke. fto daj je končana tudi preiskava o nori s&rl v katero je vpleten tudi ssarebesli tr«->-w-a m i i č-Rofl«obarg.
Preteklo jesen sa Je spocnsJ saiiak Va troslav Bajič Is Otoka pri Karloven e i.nt.» Rad manom ln Alfredom Rosicam- Rosen bergom. ki ima trgovino x delikatesami v Zagrebu. Sešteli so se na sajmn r Karlov en in Bajič jim je rekel, da b* rad posedal r Ameriko. Ostali eto mn obljubili da ga odpravijo r Ameriko. Če plača 500 dol . kar v«. Tja potni lisi Bajič jim je izročil sa aro RO d<v larjev in dogovorili so se. da se sestanajo decembra meseea v Zagreba, kamor prid*, jo tudi ostali potniki katerim sta Ružlč m Radman istotako preskrbela potne visume. Omenjenega dne so se res sestali v Zagrebu in bili so prisotni Radman, Pubek in Jaran, ki «o dajsM navodila, kako morajo o» tovati. Transport sestoječ Is 21 osab. je hH odpravljen v Trst. Večina iaseljenikov fe plačala vsoto 500—600 dolarjev Slap^rskr agentje so Jim natvasill, da jth bo v Tra*»r čakal drug agent* ki Jik popalja v Far*«. V Trstu Je čakal na transport res drug ssast. ki pa Je It,javil, da so prispeli dva dni prenosno ln jib radi tega ne morsko prepeljati
v Ameriko. Večina izšelJenoev se Je nato vrnila domov. Sest ps J1k Je ostalo v Trsta ker niso imeli denarja, da bi se vrnili.
Bajldu je napelo, da se ja vrtOL poiskal jo Rad man a ln sahtoval od nJega, da se vrne denar. Radman ma ja to oMjubtl. a ga je obenem nagovarjal, da skopi s njimi t kompanijo. BaJ!čn so odvrnil nato afagvrr potni list. glaseč sa na tone traka sfarkovV! In n tem ja od le! Rnsio v Beos**-**. Vn§42 ao je s italHen*1rfm visumon tn se 9sHt«a odposlali v Trst. da je nesel vsakem a ofkod* van en «0 dolarjev. Medtem jo Radnaaa sei ral le nove Brtve. Novi transport W »aaral oditi It. trnu druibo pa je med tast laflal lastnik butata v Palmo ti 6ovl slini v aagne-bn Radič
Osebe, ki so imela biti s poaarajecjisaj rlram i odpravljene v Ameriko so prispele v Zagreb in so bila sbrane na južnem kolodvoru. Policijskim agentom so se sdell sumljivi in bili so saslisani. Detektivi so tskirj uvideli, da Ima večina seljakov ponarejene
vi rame Na podlagi tega odkritja sta alta aretirana v Remetlnon Aleksander Rado* vid, ki se je isdajal sa policijskes* komi.
j •arja in Ruiič, ki je bil prijet v bufstn Ra-đlča v Palmotičevi ulici. Ponujal ja detektivom 14.000 Din podkupnine. Pubek in Ja. ran sta medtem odnesla podplata« dočim so j bul ostali trije LsroSeni sodllču. Slepar!}*, i ki jih je isvedla cela družba so salo veliko 4^ to X% osko4pyanih y*č sto seiisJroit-
Stran 4
itev. T-f*>
Dnevne vesti.
V Ljubljani, One
Junaki In svetniki.
Iskali so v Beogradu slovenskega junaka, po katerem bi krstili enega naših polkov. Vprašali so o tem naše ljudi in ti so jim odgovorili, da takega slovenskega junaka ni. Odprli smo knjigo zgodovine in smo iskali po nji in, glej, res nismo našli primernega junaka. Kar imamo junakov, so jih večinoma ustvarili naši pesniki, zgodovinar je imel o tem bolj težko stališče. To je zanimivo tem bolj, ker je naš narod stal ves čas, kar je prišel v te kraje, * boju s tujci Zato je pel S. Jenko:
»Kako rod za rodom gine,
to povest je domovine,«
Je to žalostno za nas in nam daje misliti, najbolj žalostno pa je za one, ka kriče po avtonomiji in hočejo biti junaki sedaj v boju proti lastni državL
Pa so rekli v Beogradu: Slovenci so pobožen narod, zato nimajo junakov, — a imajo gotovo mnogo svetnikov. In ko so klerikalni poslanci protestirali proti proslavi sv. Save, je rekla vlada: damo vam torej drugega šolskega patrona.. In so določili dan sv. Cirila in Metoda za šolski prazsik. Pa so rekli klerikalci: Sv. Ciril in Metod sta skupna svetnika katoliške in pravoslavne cerkve: ne maramo z varni imeti nič skupnega, Rekli so torej oni v Beogradu: Dobro, povejte nam kakega slovenskega narodnega svetnika — in ga vam damo. In so šli in so ga Iskali — pa ga niso našli. Kaj? — so rekli oni ▼ Beogradu — tako pobožen narod, pa brez svetnika! To se vidi, kako vas »poštuje Rim, Pa se je spomnil neki poslanec na S. Gregorčičevo pesem »Prebiral sem prat*ko« in jo je šel prebirat — pa so bili tam svetniki rdeči ! n Črni, pa nobenega Slovenca nI bilo med njimi. Toda kri ni voda in SO rekli: Mi smo že od nekdaj slavili sv. Alojzija — tako da je postal že naš narodni svetnik. Tega nam dajte — vi pa imejte svojega sv. Savo. Pa so rekli oni: Ce hočete, pa ga imejte, da ne boste rekli, da rri?te enakopravni.
In se je zgodilo tako hi imamo narodnega šolskega patrona, kakor smo ga imeli v Avstriji, in 21. junij je prost šolski dan v znak, da se ni nič spremenilo, ne glede junakov, ne glede svetnikov — častili smo prej tuje junake in tuje svetnike in jih še zdaj, zato da smo »enakopravni — in odklanjamo vse, kar je »velesrbskega« ...
No, ml mislimo vendar, da je sv. Sava drugačen zgled za našo mladino, nego sv. Alojzij, da je za nas storil več nego ta španski svetnik. Toda gospodje avtonomisti imajo o tem svoje mnenje.
Zato pravimo: napuh gre pred padcem, zato bo nam malo pomagalo naše napihovanje, če zgodovina in pra-tika govorita proti nam.
To je poglavje o slovanskih junakih in svetnikih. A. ★  ★ ★
— Ođnčni češki pisatelj g. Josip rloleček je včeraj s praškim brzovla-kom prispel v Ljubljano. Na kolodvoru sta ga sprejela generalni konzul Češkoslovaške republike dr. Otokar B e-n e š in glavni urednik našega lista Ra-sto Pustoslemšek. G. rloleček ie stari prijatelj našega naroda, Pred več" kakor 40 leti je prepotoval vse južne kraje sedanje kraljevine in zajemal snov za svoja književna dela iz življenja našega naroda. Na polju slovanske vzajemnosti je aktivno deloval ter pred 20 leti osnoval vseslovansko zvezo novinarjev, katere predsednik je bil od niene ustanovitve. Ta vseslovanska organizaija si je pridobila neizmernih zaslug za zbli-žanje slovanskih narodov. V priznanje njegovih zaslug ga je ob njegovi 70 let~ niči odlikoval kralj Aleksander z najvišjim redom. Ob zatonu svojega življenja ;e prišel v Jugoslavijo, da še enkrat vidi kraje, ki jih je vzljubil kot mladenič, da pozdravi narod, za katerega blagor je deloval kot mož dolga desetletja. Njegovi jugoslovenski in češkoslovaški prijatelji in čestilci mu prirede danes ob pol 21. v vrtni verandi restavracije »Zvezde« prijateljski večer, na katerega vabimo vse prijatelje slovanske vzajemnosti in poglobitve češkoslovaško-jugoslovanskega prijateljstva,
— »Slovenec« zopet zaptenen. Včeraj popoldne je »Slovenec« priredil posebno izdajo, v kateri je priobčil »vprašanja« klerikalnega parlamentarnega kluba na predsednika narodne skupščine Jovanoviča oz. na posamne resort-ne ministre glede sožalia radi umora italijanskega socijalista Matteottija, glede svobode zborovanja, glede konfiskacij »Slovenca«, glede dogodkov v Trbovljah in glede vojaških priprav proti klerikalcem. Vprašanje glede vojaških priprav je bilo tako tendencijozno in zlob-nozavito, da je bila državna oblast prisiljena tudi to izdajo zapleniti Klerikalci pravijo, da se od konfiskacij ne dado ugnati, če tudi potrošijo vse imetje »Katoliške tiskarne«. Pravi Samo uprasa-mo, kaj poreče k temu škof Anton Bo-naventura. ako ie res lastnik tega podjetja, da klerikalni hujskači tako za-
• iHavJiajo in raznuetavaao njegovo imet
26. funl/a 1924.
— Prihod nčefnlka notranjega mini.
s trs t v a. Danes ob 11. dopoldne ie z beogradskim brzovlakom prispel v Ljubljano načelnik oddelka za zaščito države v notranjem ministrstvu 2ika Lazič, ki se je takoj odpeljal na pokrajinsko oblast kjer le konferiral z velikim županom dr. V. Đ a 11 i č e m in načelnikom dr. Franom Svetkom o obmejnem dogodku pri Rakeku, Kakor zatrjujejo, se namerava popoldne odpeljati posebna komisija na Rakek.
— PARASTOS NA VIDOVDAN? Pravoslavni prota g. Jankovič bo imel na Vidovdan na trgu Tabor parastos za padle kosovske in vse junake, ki so dali življenje za naše osvobojenje in ujedinjenje, tako tudi za padle nacijo* nalne žrtve trboveljskega atentata. Pri paraš t osu bo svirala vojaška godba in pel bo zbor »Glasbene Matice« Hri* stičevo opelo. Opozarjamo vse nacijo* nalne kroge in pravoslavne brate na to spominsko in velepomembno slavnost! Začetek točno ob devetih in konec čert pred deseto zjutraj.
— PROSLAVA VIDOVEGA j DNE NA BLEDU. V soboto, t. j. dne j 28. t. m., ob pol 21. uri zvečer se vrši na Bledu slavnostna razsvetljava na jezeru v proslavo Vidovega dne ter v počast Nj. Vel. kralja in kraljice. So* deluje godba Drav. Div. Oblasti.
— Z ljubljanske univerze. Za Študijsko leto 1924/25 je bil na tehnični fakulteti izvoljen za dekana g. univ. prof. ing. dr. Alojz K r a 1. Kot prodekan bo posloval g. univ. prof. ing. Ja-roslav Foerster.
— Odliko vanje župnika Ivana Vrhovnika. Nj. Vel. kralj Aleksander je včeraj podpisal ukaz, s katerim se odlikuje odlični naš narodni svečenik Župnik Ivan Vrhovnik povodom njegove 70 letnice z redom Sv. Save HL razr.
— Odlikovanje glasbenikov. Na predlog umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva je kralj odlikoval z redom Belega Orla upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani Mateja n u b a d a, kakor tudi univ. prof. dr. Viktorja N o-vaka, predsednika Zveze pevskih društev, oziroma predsednika zagrebškega »Lisinskega«.
— Poljski generalni konzulat v Zagrebu se je preseli iz Boškovičeve ulice 2 v Kuko-vlćevo ulico 16-111. Uraduje za stranke od 9. do 11. dopoldne.
— Obletnica mature. Gospodje, ki so L 1894 maturirali na celjski gimnaziji, proslave SO letnico pvoje mature v Celju dne 14. julija. Ob 8. zjutraj služba božja za pokojne tovariše, opoldne skupno kosilo v hotelu »Bell vol«. Tovariši, ki pridejo že prejs-nji dan v Celje, ee sestanejo na predvečer pri »Belem volu«. Vsa pojasnila daje g. Ivan Končan, viSjl žel. revident v Mariboru.
— Trgovska, industrijska m bančna podjetja, ki nameravajo sprejeti nov pisarniški naraščaj, naj se blagovolijo obrniti na ravnatelja Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, kateri bo po najboljšem poznavanju sposobnosti absolventov in absolventinj priporočil vedno take, ki bodo odgovarjali posebnim zahtevam raznih strok. Dosedanji absolventje in absolventinje so s svojo uporabnostjo v službi dokazali, da je pouk na šoli praktičen in da šola prav dobro dosega svoj namen. Priznalna pisma najrazličnejših podjetij so najboljši dokaz, da šola vzgaja dober trgovski naraščaj.
— Šolska mladina ne sme prisostvovati pri političnih manifestacijah. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, s katero se učencem, zlasti ljudskošolskim prepoveduje udeležba pri sprejemu ministrov ali drugih političnih osebnosti, ki prihajajo popolnoma v strankarsko-političnih poslih.
— Puškinov večer v LJubljani. Šentjakobsko napredno društvo proslavi v ponedeljek 30. junija ob 20. v svoji gledališki dvorani v Florijanski ulici 27. obletnico smrti največjega ruskega pesnika Puškina s predavanjem in spominskim govorom akademika g. 2 u n a, recitacijami Člana nar, gled. Lipaha in g. Markiča ter petjem šentjakobskega okteta. Vstop prost. Narodno občinstvo pozivamo, da se v čim največjem Številu udeleži te slavnosti.
— Promocije. Dne 27. junija t# L ob 12. bodo na tukajSnji univerzi promovirani gg. Nikolaj Berne, Josip 11 c, Ivo P e r -t o t in Albin V I 1 h a r sa doktorje filozofije.
— Iz poštne službe^ Premeščeni so: Iz Ljubljane v ministrstvo polt in brzoj »ti tajnik Anton Suha«. Iz Ljubi j me »a beogradsko glavno posto poStar M f 1 e Troit, iz Kranja v Podnart poitariea Hilda Kart.
— Poljih! vojaški akademiki v Jtjgosl* vi jI. Prihodnji mesec prispe v Jugoslavijo U0 gojencev vojaške akademije v Poljski. Nt svoji ekskurziji ob 15 če j o vsa glavna mesta nase kraljevine in istotako poeetijo tudi Kosovo.
— Madžarski učenjaki na potovanju skozi našo državo. Na svojem potovanju v Carigrad potuje preko našega ozemlja okoli 30 madžarkih profesorjev in učenja« kov. Ustavijo se v naših krajih za par dni T svrho upoznavanja naših domačin, pro* wm 4 n H1 in kulutunuh
— Na mednarodni dljaftki kongres v Vareavt, ki se vrti ođ I. đo 8. septembra v Varšavi, odide lz nase države 15 delegatov Is nalih univerz in sicer iz Beograda 6, Zagreba 6, Ljubljane t in Subotice 1.
— Potniški vlak, ki odhaja po sedanjem voznem redu iz Maribora gL k. v Avstrijo ob 5.24, odhaja od L julija naprej iz Maribora gL k. že ob S ter potniški vlak, Id odhaja sedaj ob 20., pa že ob 19.25. Prihod v Oraz ostane nespremenjen.
— Kamnik za Jug. Matico, V nedeljo dne 10. avgusta priredi podružnica Jugsl. Matice v Kamniku MatKhiC dan ter se med drugim priredi velfka tombola z nafrazlič-nejširni bogatimi dobitki, kakor tudi vrtna veselica z raznimi zabavami, ki bo slndlla tomboli v Mestnem parku. Kamniška m tudi okolISka druStva prav vljudno prosimo, da se pri določitvi svojih prireditev ozirajo na ta dan ter tako prrpomorejo Matici do lepšega zmotnega uspeha.
— Oddaja Kolizeja v najem. Mestna občina ljubljanska namerava oddati za več let v najem gostilniške In stanovanjske prostore v »Kolezlji« s tozadevnimi pritlk-linaml in vrtom brez kopališča najvišjemu ponudniku Ponudnik se mora poleg tega obvezati, da bo Izvršil popravo salona, hlš-ne fasade, prepleskanja oken In vrat, pre-beljenje in presllkanje sob ter druga potrebna popravila na lastne stroške. Tozadevne ponudbe vlagati so pri mestnem gospodarskem uradu do SO. junija 1924. S ponudnikom, kl bo mestni občini ugajal, se sestavi pravilno najemno pogodbo.
— Nesreča beogradakega vratarja Tu-ika. Tuftko. znani vratar Beojrradskega športnega kluba, se je pri tekmi Nižje Avstrlja-Beog loptački podsavez težko ponesrečil. Dobil je udarec s nogo v prsa ln so ga nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer bo ga morali operirati. Operacijo Je Tuško srečno prestal, vendar Se nI Izven nevarnosti.
— Svarilo. Kazni brezvestni ln dobtč-kaželjni agenti Sirijo med ljudstvom vesti o majhni vrednosti obveznic 7% državnega posojila Iz leta 1921 ta %V.% državnih obveznic o vojni Škodi % namenom, da kupijo te obveznice od nepoučnih lastnikov po kolikor mogoče nizki ceni. Lastniki teh obveznic se opozarjalo, naj ne nasedajo takim vestem in naj, ako niso res v skrajni sili, ne prodajajo obveznic, ki Jim donafiajo gotove obresti, event. tudi dobitke ln kojia kurzna vrednost bo sčasoma dosegla njih nominalno vrednost. Ako se pa le odločijo za prodajo, naj se prej informirajo, kako vrednost imajo te obveznice. 14. maja 1934 je znašal kurz obveznic 7% državnega posojila iz leta 1921 67 Din, a kurz državnih obveznic o vojni Škodi 140 in 150 Din.
— Iz Marenberga. V tukajšnjem sodnem okraju se bodo vršile volitve v obČ!n-sk* zastopstva dne 10 avgusta tek. leta. Vođi jih že sresko poglavarstvo v Prava-ljah, kateremu je bil marenberškj sodai okraj v smislu zakona o razdelitvi države na oblasti s 1. junijem 1924 prldeljen. Kakor čujemo, bo ~oliln% borba precej ostra, ker nameravajo naši narodni nasprotniki v vseh večjih krajih severno od Drave skupno s socijalisti postaviti svoje kandidatne liste. V Marenbergu samem se še vol'.tve ne bodo vršile, ker še ni potekla triletna funkcijska doba sedanjega občinskega ol-bora. O poteku volilnega gibanja in o Izidu volitev bomo poročali.
— Ponočno razgrajanje. Pišejo nam: Ponočno razgrajanje zavzema v našem mestu vedno večji obseg. Smelo trdimo, da se še nikdar nI toliko pilo in razgrajalo pri nas, nego dandanes. Te razmere se ne bodo, kakor Je videti, nikdar ublažile, če naša policija ne bo teh škodljivcev našega ugleda energično zgTabila za vrat. Čudno se nam rdi, da se navzlic večkratni upravičeni javni kritiki v našem časopisju še do danes ni ničesar ukrenilo radi prepovedi nočnega prepevanja po gostilnah in kavarnah Dočim se je zasebnim strankam prepovedalo petje in sviranje po 22. url, kar Je sigurno odobravati, pa razne nočne vrane po zakotnih »beznicah« brez licence tulijo ln gulljo na harmoniko do J^2. zjutraj. Vse to pri odprtih vratih ln oknih ln vpričo službujočega stražnika! Za vzgled naj služi od boga pozabljena židovska steza. Da je ta skriti kotiček, kjer se celo na ulici nemoteno pretepa, razbija in razsaja celo noč, policiji res malo od rok, priznamo, a baš zato bi bilo treba tam večjo pažnjo posvečati ravno tukaj skriva joči m se sumljivim elementom, sicer smo prebivalci v tej stezi obsojeni na mi-lcst in nemilost pijanih razgrajačev, ki nam prete celo s kamni, če jih pozivamo k rMru in redu. Prosimo torej odgovorne faktorje, naj blagovolijo člmpreje urediti in ukreniti, da se izda ln objavi tudi za zakotne beznlce, ki jih je na žalost pri nas ravno trikrat preveč, enaka odredba radi nedovoljenega nočnega prepevanja m muziciranja, kakor je izSla za privatne stranke. V tem oziru naj stori zlasti policija svojo dolžnost, pa bo kmalu zavladal tudi v našem kraju blagi mir, ki smo ga vzl brez izjeme resnično potrebni. — Prebivalci židovske steze.
— Železniška nesreča. Na progi Zagreb — Reka ze je pri postaji Generalski stol zaletel mešani vlak 345 vsled pogrešno usmerjene kretnice v tovorni vlak, stoječ na tiru. Pri karambolu je bil težko ranjen kondukter. Pet vagonov tovornega vlaka je bilo razbitih. Poškodovani sta bili tudi obe lokomotivi
— Ukinitev delovanj« iportnlh In planinskih društev na Hrvatskem, Zagrebški listi poročajo, da Je ministrstvo za trgovino ln industrijo ukinilo delovanje sledečih društev, al spadajo v področja prtmorsko-kra-Jlike oblasti K ar lovec: L Društvo za potniški promet; 2. Planinska ln turistična drz-Itva. t. Športna društva ln 4. DruStva za olepšavo poedinih nstt Omenjena društva v tem področju bo dobila od občinskih poti a varstev nalog, da ukinejo svoje delovanje. B to naredbo bi bfla prizadeta sledeča druStva ln klubi: H. S. K. Val V Orlkvenl-ei, 8 K. Bakar v Bakru, J. B. K. Viktorija, J. S. K. Primorac, J. 0. K. Slavlja in J. t. K- Orlent na Sušaku. O. S. K Graničar v Offuliau, Gradi, sportski klub S. K. OlimpUa
in S. K. Karlovac v Karlovcu Itd. ter podružnice »Hrvatskega planinskega društva« v Petrinji, Karlovcu. Ogulinu. Delnicah, Lokvah, na Sušaku, v Crikvenici, na Senju in v Gospiću, čemu je bilo ukinjeno delovanje teh društev še ni pojasnjeno. Tozadevno vprašanje se bo razmotrivalo na glavni skupščini *Hrr# plan. društva«, ki se vrši v četrtek.
— Grd zločin v Maksimiru pri Zagrebu. V sredo zvečer se je sprehajala neka de* vojka s svojim zaročencem ob obrežju Maksimirskega jezera pri Zagrebu. Nenado* ma je na par navalila družba petih mla* deničev in iztrgala je zaročenca devojki iz rok ter ga pognala v beg. Nato je vseh pet mladeničev, ki so v starosti 18 do 20 let, po vrsti posililo. Med tem se je vrnil njen zaročenec s stražnikom in našli so devojko v nezavesti, napadalci pa so pobegnili, vendar je stražniku uspelo dva prijeti, ki sta izdala tudi ostale tri. Čedna petperesna deteljica je bila oddana sodišču.
— Radi nesrečne ljubezni v smrt. V Dravo je skočila pri Varaždinu 18 letna An-kica špigl, hčerka vpokojenega železničarja. V smrt je šla radi nesrečne ljubezni.
—Malo priporočljiv pomočnik ie pek Adolf Koren, ki je bil obsojen na 2 meseca leče, ker Je oškodoval svojega gospodarja Novljana v Medvodah za čez 100 Din in sicer tako, da je pobral od raznih strank denar za kruh ln je ta denar obdržal zase. Tuđi je vzel v konzumu nekaj čokolade in piškotov na gospodarjev račun. Fant se le zagovarjal z nezadostno plačo hi pa slabo hrano, kar pa se Je izkazalo kot neresnično ln ni bilo fantu nobene sile krasti. —
— Razne obsodbe. Čuden patron Je neki France Potokar, kamnoseški pomočnik Iz Ihana, ki pa se bolj malo peča s svojo obrtjo. Osumljen Je bil radi nekega vloma m orožniška patrulja ga ie našla nekeje ob cesti v družbi neke spremljevalke. Ko sta ga aretirala, je bil mož silno hud. Bil je namreč že 17-krat fcamovan m pač pozna kaj se pravi sedeti. Razhudll se Je mož tako, da sta ga morala orožmka vMenrti. Pri tem je mož zmerja! in preklinjal vse od Boga do hudiča, nabolj pa seveda orožnike. Obsojen je bil radi teh skrajno sjrovfh žalitev na 6 mesecev težke ječe. — France Burger je zaspal utrujen od dela v hlevu gostlnie »Pri Levuc na Gosposvetski cesti. Med tem je prišel v hlev njegov znanec Dolinšek. še mlad fant, ki je isVal službe, in mu je ukrade! Iz telovnika listnico, v kater? je bilo 500 D gotovine. Obsojen Je bil Dolinšek na 6 mesecev težke ječe. — Tretji je bi! na vrsti neki France Schwarz, ki Ima tudi strašno na piki stražnike ln orožnike. Bil je seveda že večkrat kaznovan. Ko so ga zopet nekoč stražniki dobili pijanega in so ga hoteli aretirati, se Je vrgel na tla in je tako rju! hi zmerjal, da sta ga morala stražnika zvezati in sta ga odpeljala s cizo v policijsko hladilnico. Obsojen Je bil radi raznih žalitev in prekli-nanja na 4 mesece Ječe.
— Neroden ženin. Nek; preljubezniv ženin, ki se je ženil v ljubljanski okolici, se ie še pred poroko tako udomačil pri svoji nevesti, da je šel v njeno skrinjo In Ji vzel vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske z vložkom 5000 D, in se je napotil v LJubljano. Nerodno pa je bilo, da ter:a ni povedal svoji nevesti hi da je ta takoj po njegovem odhodu tudi opazila, da je zmanjkala knjižica. Hitela je v hranilnico in prepovedala dvig vloge, ker nI vedela, kdo Je knjižico ukradel. In res ie bfl vsled te prepovedi v hranilnici aretiran. Pri obravnavi je priznala presenečena nevesta, da bi res rada prišla v Ljubljano — njen ženin je namreč trd'!, dt ima službo v LJubljani — in bi bila dala tudi ženinu kaj denarja za nakup potrebnih stvari .Neumnost pa je naredi! on sam. da H nI povedal, da je vzel on knjiirico. Ta neroden ženin Je bi! obsojen na 8 mesecev tc?ke ječe in bo bržkrme tudi izgubil prej tako naklonjeno mu nevesto.
— Policijska kronika. Ovadbe: kaljenje enočnega mlru5, cestno-pollcijskl red 8, policijska ura (prekoračenje) 2, pasji kon-tumac 3, nedostojno vedenje 1, telesna poškodba 1, sleparija 1. — Nezgode: Primož Sušnik, tesar pri štepicu v Šiški, se je s sekiro nevarno vsekal v desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — Na Sv. Jakoba trgu je povozil voznik Jos. Retel -tir.n-poletno rudarjevo hčerko Marijo Vidmar. Dekletce Je dobilo več lažjih poškodb.
IZ CELJA-
—c Odlikovanje celjskega župana. Kralje je odlikoval celjskega župana dr. Juro Hrašovca z redom Sv. Save III. razr. v priznanje njegovega uspeS-nega delovanja na narodnem polju.
—c CeHsko okrajno glavarstvo, policijski oddelek je z dopisom z dne 24. junija uredništvu »Cillier Zeitung« prepovedalo še nadalje nemško označbo krajevnih imen v naši državi. Bil je skrajni čas, da je oblast nesramnemu nemškemu izzivanju tega lističa napravila enkrat konec.
—c Praznovanje Vidovega dne v Celju se vrši s slovesno zadušnico ob 9. dopoldne v župni cerkvi, v evangelj-ski cerkvi pa se vrši cerkveno opravilo ob 10. Mestno županstvo je pozvalo hišne posestnike, da okrasijo svoje hiše z zastavami.
—c Na državni realni gimnaziji v Celju se zaključi šolsko leto 192324. v soboto 29. tm, z Vidovdansko proslavo Šolske mladine, ki se vrši ob 9. uri dopoldne v telovadnici gimnazije. K proslavi so vabljeni vsi ljubitelji šolske mladine, zlasti pa starši gojencev zavoda.
—c Nižll tečajni izpit na državni realni cfemnaziK v Celju se je vršil od dne 17. do 24. junija pod predsedstvom ravnatelja zavoda g. Antona Jeršino-viča, K izpitu se je prijavilo 24 rednih učencev zavoda in 1 privatistinja od katerih je prebilo izpit 13 učencev in 1
prtva tis tinja, dočim je eden reprobiran za celo leto, 5 pa jih ima ponavljalo! Izpit po počitnicah.
—c Mestni magistrat je izdal razglas, v katerem opozarja občinstvo na šted^nje z vodo iz mestnega vodovoda v poletnih mesecih. Ce bi se v kateri hiši ne ravnali po navodi: h tega razglasa, se lahko dotičnim hišam za kazen zapre vodovod.
IZ MARIBORA.
—m Nakup trgovske h še »Lana«.
V smislu sklepa zadnie občir.<ke seje je mestna občina v ponedeljek zaključila kenčno redakcijo tozadevne pogodbe z lastnikom eksportne tvrclke »Luna« g. Kiffmannom. Po natančnem pregledu hiše so strokovnjaki dognali, da je to poslopje eno najbolj solidno zgrajenih in kakor ralašč primerno za nastanitev državnih uradov, ker ne bo potreba prezidav. Ni še natančno določeno, kateri uradi poleg okrajnega finančna<ra ravnateljstva se nastanijo v tem poslopju. Govori se, da pride tja ena ali celo obe srezki oblasti. Nerešeno je tudi še vprašanje glede premestitve davčne oblasti, katere mislio pustiti v dosedanjem poslopju, vendar pa razdeliti, kar pa bi bilo ravno pri tem uradu nepraktično. Te dni pride delegat iz Beograda ki bo celo vprašanje nastanitve mariborske oblasti ter premestitve drugih uradov, ki se nahajajo v tem poslopju (bivše okrajno glavarstvo) končnove-ljavno odločil. Vsekakor je mestna občina imela pri nakupu Kiffmannove hiše zelo srečno roko.
—m Občmske volitve. Priprave k* občinske volitve v Mariboru se vrše popolnoma mimo. Pravzaprav si stoii ta d ose daj izrazito nasproti smo dve stranki: na eni strani tabor Edruženifa nemških strank, na dmgi strani naš narodni blok. Socijalni denv/kmrjc vztra jajo pri samostojnem nastopu. Narodni blok se bo vzdržal vkljub razr.irri r.epri-likam in poskusom ga razbiti. Vprašanje glede župana še ni končno rešeno. I >r. Koroščevi stranki ie seveda na tem ležeče, da izide župan Iz njenih vrst. Ime-nujejo se tudi trije kandidati in sic t: ravnatelj tiskarne dr. Jerovšek. odvetnik dr. Juvan in odvetnik dr. Leskov:.;-. Glede priljubljenosti tudi v nasprotnih strankah tri imel največ šans dr. Jerov-šek, tudi v stranki sami je točasno več simpatij za dr. Juvana kot za dr. Le-Skovarja. ki je imel v znani tiinterlech-nerjevj aferi tudi v zadnjem zaključku nesrečo, da je ravno isti dan nastopil kot tožitelj proti HuiteTlechnerju v tiskovni pravdi proti Volk s rim me v tej zadevi m je pri tej priliki že drugič pogorel zvečer pa je proti Hinterleclineriu nastopil kot sodnik v odločilnem vprašanju. Socijalni demokrati računao to pot z izdatnejšo veČino in torej tudi zopet na svojega župana. Popolnoma izključeno pa je, da bi katera dosedaj v občini zastopanih strank dovolila izvolitev nemškega župana, kar pa je pri količkaj narodni disciplini izključeno.
— Prenovljenje Maribora. Tudi lrtoa je gradbena aesona popolnoma izmtnia. Pričelo pa se je nekako intenzivneje, kakor lani, s prenov! jen jem in olepša vari jem mesta. V trm oziru ae posebno odi Gosposka ulica, kjer je dal lastniV kavarne Central celo hišo zelo okusno preurediti, tako da ima kavarna popolnoma dr; simpatično zunanjost. Isto velja rudi j^lede hotela »Zamorec«, katorega lastnica je na* meravala hotel dvigniti za eno nadstropje, baje pa mestni magistrat ne dovoljjje nazV dav, tudi ne kavarne Central. Sedaj v isti ulici olepšujejo bivšo Pirhanovo hiso, v Vetrinjslci ulici se je prenovila starodavna hiša, kjer sc nahaja Jugoslovenslio inženjersko podjetje. Spodaj sc je preurrd la bivša kavarna Žigart v kavarno Bristol, en del prostora pa jc odstopila novi tvrcDd Ivan L^gat, Na Aleksandrovi cesti sc ie prenovila trfovska hiša Tischler, restav* racija Snatzek (Pri prozduV dokončava se portal pred Zadrnžno gospodarsko hanko, kjer ho lep mali trg pred Frančiškansko cerkvijo. Tudi pivovarna Ootr prenavlja svoja poslopja, na Trga Svobode r*a sc n-e^ navija velikn hi§a vinsVe tvdke PtiQ<*1; in Rozman. Na vogalu Aleksandrove in Melj* ske ceste je trgovec Kora_/"ja teme'i hn preuredi! svojo h;3o. v katere spodni? pro* store je že preseli* svojo ifelerno trgovino. Glavni trt? letos popolnoma počiva, fsvsera* 51 staro Alojzijevo cerkev, ki se jako okusno olensa. Na mr-ofun kraifh se prenavlja in olepšava t^dl Gregorji-Vvs ulica. Večino teh del onrsvliata {?*-adheni pod* jetji Kiffmann In Živic.
flrnhif
• Japonska vlada proti plesu. Tol -a vlada je Udala p^ed kratkim neobičajno odredbo, ki je povzročila Rtrahovito razburjenje v veselom svetu Japonske. Prepovedala je namreč vse javne plese. Kot uradni razlo? te odredbe navaja vlada, da javni plesi krfifjo moralo, javni red in rnkon. Resnični povod temu dogodku na ;je ta, da hoče policija preprečiti rs<* nadaljne ekscese in demonstracije, ki so nh priredili japonski nacijonalistl proti piesocim Am-i-kancem, vznak protesta proti ~.r-->-*M vseljevanja Japoncev. Tn tako Tokio rndl ameriškega priseljeniškega zakona ne ?me plesati.
• Cerkve v Newyorku. V Newyorku stoji okoli 1600 cerkva, ki predstavljajo Skupno vrednost 216 milijonov dolarjev. V mestu so tri katedrale: katoliška av. Patrlka, protestantsko-episkopaina sv. Janeza in grsko-ortodoksna sv. Nikolaja. Najstarejša je cerkev s^. Trojice, ki je bila zgrajena leta 1691.
»
Ste v   i 45
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 27
junija
1924.
Stran 5
Gospodarstvo.
Francija in Angleška.
Kriza kaučuka.
Čudno se nam zdi, če čitamo o kavčukovi krizi, a vendar obstoja in sicer kriza nad produkcije.
Res ie sicer, da se na svetu porabi vedno več kavčuka; avtomobilna in kolesarska industrija sta vedno večja odiemalca kavčuka, enako električna industrija, ki rabi kavčuk med drugim za ovijanje kabljev, potem se rabi kavčuk za cevi, čevlje, obleke itd. Pričakovati bi torej bilo, da bo z rastočo uporabo tepa važnega proizvoda zPsi-gurana prodaja produkcije. Temu pa ni tako.
Med tem ko je na svotovnem trgm premalo volne, bombaža, sladkorja in celo premoga, je nasprotno preveč kavčuka, in kar je skoraj neverjetno, so cene že 1. 1921. padle pod piedvojne cene. Vzrok temu je ta, Ja je produkcija narastla v naravnost nepričakovami meri.
Zadostuje, če omenimo, da je bila I. 1905. produkcija divjega kavčuka 62.000 ton, nasajenega kavčuka oa samo 145 ton. Prva je ostala skoraj ista, med tem ko je druga dosegla 5 do 6 kratno število prve! Računa se namreč, da se ga ie 1. 1923. pridelalo na vsem svetu okoli 395.000 ton.
Glavni proizvajalci so: Brazilija, aneleška Indija in nizozemska Indija. Med temi tremi deželami je nastala konkurenca, ki spominja deloma na petrolejsko konkurenco.
Ni čuda torej, da je ta kriza nadprodukcije vzbudila pozornost angleških izvozničarjev.
Londonski »kavčukovi svet" je prišel do spoznanja, da se da ta kriza le na ta način rešiti, ako se skrči produkcija. Določil je zato za vsakega posestnika kavčukovih nasadov, koliko sme proizvajati, — razen tega hoče omejiti izvoz na ta način, da ga stop-njema zacarini. Ta carina gre do dveh shillingov na kilogram, kar je skoraj prodajna cena v Londonu.
Ta sistem skuša zmanjšati produkcijo na šest desetin letine 1919/20.
Ta metoda, ki se imenuje „plan Stevenson", je bila sicer odobrena od velikih družb, močno se ji pa upirajo manjši posestniki. V Veliki Britaniji pa so šli še dalje: da se bore zoper holandsko konkurenco, so sklenili grupirati angleške producente kavčuka v splošno prodajno družbo, ki se naj bi se borila tudi zoper tendence nakupnega sindikata, katerega so ustanovili ameriški kupci.
Na otokih Sumatri in Javi, ki sta holandska posest, se povečujejo kavčukovi nasadi za 40 do 50 odstotkov vsakih pet let. Zmanjšanje angleške produkcije, ki skuša cene dvignili, prihaja pa ravno prav holandskim posestnikom plantaž.
Vsekakor neprestano povečanje kavčukove produkcije resno ogro-žuje vrednost proizvoda na trgu in meseca maja so cene spet občutno padle, tako da se mora znova govoriti o krizi kavčuka.
S stališča kupcev in splošnega občinstva se seveda ta »kriza1* pozdravlja z zadovoljstvom, kajti ni razloga zakaj ne bi bil kavčuk, ki ga nujno rabi vse človeštvo, po ceni.
*  * ★
GOSTILNIČARSKI IN KRČMARSKI OBRT,
IL
Raztegnitve srbskih predpisov o »kafani in mehani« na Slovenijo so dvojnega značaja; gospodarskega in upravn op ravnega. Oboje je pa tako tesno spojeno medsebojno, da je težko določiti mejo. Reče se lehko v obče, Ja so posledice, tako v gospodarskem, kakor v upravno-pravnem oziru, v največji meri za nas kvarne, da skoraj katastrofalne.
V gospodarskem oziru. 1. Prvi učinek ustanovitve »kafane in mehane« v Sloveniji bo ta, da postane Slovenija eno samo morje alkohola, predvsem Žganja, v katerem se bo ljudstvo takorekoč utapljalo.
Slovenci že sedaj izdajajo velikanske svote za alkoholne pijače in prav zaradi tega bi bil postulat dobre uprave, higijene, nravnosti, treznosti, da se pivnice o m e j e. A kaj vidimo v resnici? Pravice za točenje alkohola, namesto da bi se jih omejilo, se posto-terijo; gostilna, točilnica alkoholnih pijač, zganjam a. takorekoč v vsaki hiši, v vsaki trgovini
Kajti vse tri pravice podeljujejo se brez omejitve na gotovo Število. Katerakoli oseba, katerokoli poslopje izpolni malenkostne pogoje, ki jih navaja pravilnik kot merodaine m plača takse, dobi tako »osebno« kakor »točilno« in »krajevno« pravico ne glede na to, da imetnik »osebne« (profesljonal-ne) pravice to pravico lahko v celi državi in na več mestih Istočasno izvršuje.
V resnici je nastalo v teh 6 mesecih, odkar je novi taksni zakon v veljavi, v Ljubljani že devet novih p r of e s i j o n a 1 n i h pravic, id est novih gostiln.
Kako je na deželi, sicer ne vemo, zatrjuje se pa, da nI nič boljše.
Če pomislimo, da ni bilo leta 1923. čez ljubljansko užitninsko linijo uvoženo nič manj nego 5,300.000 1 alkohola, v prvem Četrtletju 1924 pa 1,200.000 1, dobimo merilo, kake Številke imamo pričakovati sedaj, ko veljajo tudi pri nas predpisi, ki poznajo le favoriziranje točenja alkoholnih pijač s fiskalnega vidika »pobiranja taks«, ne ozirajo se pa prav nič na javno zdravje, na javno higijeno, na javno nravnost in treznost, sploh na vse one važne stvari, katere 1 naša država s tako vnemo propagira — s plakati po kolodvorih in z lepimi besedami, t. j. na pobijanje alkoholizma.
Pred kratkim je bil ustanovljen v Ljubljani »Državni higijenski zavod«. Nehotć se vsiljuje človeku vprašanje, čemu ustanavljati na eni strani tak zavod ,ki naj bi pobijal tudi pijančevanje, na drugi strani pa odstran evati vse postavne ovire, ki so bile pijančevanju do sedaj še na potu in ga omejevale. Saj mora javna treznost javna morala, javno zdravje, javno in zasebno gospodarstvo pod takimi novimi razmerami sigurno trpeti in naj si ta zavod morda še toliko prizadeva omejiti pijančevanje.
2. Nadal.na gospodarska posledica bo ta, da bo gostilniški in krčmarski obrt sploh polagoma propadel, t i. kakovost obrta samega in zaposlenih oseb (obrtnikov in nastavljencev) se bo znatno zmanjšala, ker se bodo vanj vrinili elementi, ki se do sedaj s tem obrtom niso nikdar pečali. Gostilniške šole postanejo v prihodnje popolnoma nepotrebne, ker bodeta stanovska zavest in ponos popolnoma izginila. Sčasoma bodo sploh gostilne v pravem pomenu besede, zlasti gostilne boljše vrste (restavracije), popolnoma prenehale, ker ne bodo mogle več konkurirati s kavarnami, ki imajo zdaj iste pravice, kakor gostilne.
3. In, last not least, cene v gostilniških in krčmarskih obratih bodo katastrofalno zvišane in za konsumente postale skoraj nedosegl.iive. Kajti po »krajevnih« velikanskih, in še posebej po letnih »točilnih« ter po »osebnih« taksah prizadeti obrtniki bodo prevrgli učinek teh taks na svoie odjemalce po znanih trgovskih načelih.
4. Sine ira et studio moramo pač reči, da je popolnoma neumestno, uvajati pri nas tuje zakonske pojme »ka-fane in mehane« in teh turških izrazov na evropsko vrejene in vodene gostilne in kavarne.
Imena: »restavracija«, »hotel«, »gostilna«, »kavarna« so vendar mednarodni izrazi evropskega kulturnega kroga in jih rabijo vsi Slovani. Čemu donašati običaje, ki so možni in mišljeni le pod popolnoma drugačnimi razmerami? Pustimo mehano Turkom, saj imamo Slovenci in Srbi za to svojo lepo domačo besedo »gostilna« ali »gostiona«!
★   ★ *
—g Seznam pripadnikov posamnih davčnih družb I. In II. razreda priredbe-nega okraja trgovske zbornice v Ljubljani In III in IV. razreda priredbenega okraja Ljubljana mesto, so izgotovljeni In bodo razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem pri davčni administraciji v Ljubljani skozi 15 dni, to je v času od 16. junija do 80. junija 1924 ob navedenih uradnih urah. Več na razglasih, ki so nabiti na mestnih deskah na magistratu In v Sp. Šiški.
Kino Ideal
od četrtka 26. do vštevS? ne-delte 29. fnnlfa — I. del
Pariški kralj
ali Kaznilnica in bndoar.
Pustolovni velefilm po romanu Georga Ohneta v 2 delih. V glavni vlogi slavni Jean Dax, kateri igra v tem filmu 12 vlog. Film napeto zan mivlh pustolovščin modernega zločinca, nazvan Pariški kralj««. 4227
IL dal (konec) od ponedeljka 30. Junija do 2. julija.
Današnje prireditve v Ljubljani.
Dvorana Flharmonije: HI. produkcijski večer gojencev Glasbene Matice (ob 20.).
Kino Tivoli: »Šakali Kalifornije« (JU. in IV. del).
Kino Ljubljanski dvor: »Lavina«.
Kino Ideal: »Kralj Pariza« (repriza).
Nočno lekarniško službo imajo:
G. P i c c o 1 I, Dunajska cesta. B a k a r č i č. Karlovska cesta.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/IL Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka).
Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska; Dunajska cesta 33,
Med najvažnejše probleme, ki zanimajo pariške politične kroge po dr-žavnozborskih volitvah, spada vprašanje bodočih odnošajev med Francijo in Veliko Britanijo. O tem vprašanju živahno razpravljajo načelstva strank, ki so pri volitvah zmagale. Pretresajo vse možnosti in skušajo zavzeti stališče, ki bi odgovarjalo francoskim interesom, obenem pa ublažilo nasprotja, nastala med obema državama radi reparacijskega problema in zunanje politike Po~ incarčjevega kabineta. Poleg glavnega problema — udeležbe ali neudeležbe so-cijalistov v novi vladi, je vprašanje od-nošajev med Francijo in Angleško na dnevnem redu in velja za zelo aktualno. Oficijelna korespondenca med angleškim ministrskim predsednikom in Po-incareiem. ki ga je smatral Macdonald do zadnjega za voditelja franc. zunanje politike, glede razjasnitve notranjega položaja in stališča nove vlade, s katero se bo moral angleški kabinet definitivno sporazumeti o sklepu reparacijskih izvedencev, je pokazala, da so se odnosan med obema zeveznima državama v zadnjem času zboljšali. Kakor v Londonu, tako ie tudi v Parizu opažati na vodilnih mestih resno prizadevanje, da se tudi po vo'itvah ohrani v francoski javnosti razpoloženje za prijateljske stike z Angleško.
Šefi levih strank, ki so zdaj na krmilu in vodijo pogajanja z Macdonal-dom, niso zamudili z izjavo, da so pripravljeni paktirati v vseh važnih mednarodnih problemih z angleško vlado. Navzlic rezerviranosri, s katero je sprejel poročilo reparacijske komisije, je Herriot izjavil, da morajo zavzeti Francozi in Angleži napram reparacijskemu problemu enotno stališče in da se oba naroda v tem slučaju izpopolnjujeta. Novi predsednik zbornice Painleve se je pridružil temu naziranl'u in je celo izjavil, da odobrava v celoti poročilo strokovnjakov. V socijalističnih krogih je razpoloženje za sporazum in sodelovanje z Angleško še večje, kar je tudi razumljivo, kajti angleško državno krmilo je v rokah delavske stranke. Belgijski socijalisti na čelu z Vandervel-dom z veseljem pozdravljajo ta preokret v francoski zunanji politiki in na-glašajo neprestano prizadevanje angle-
ške, francoske in belgijske socijaldemokracije, ki hoče zasigurari svetovni mir. V odločilnem trenotku pogajanj glede končne ureditve reparacijskega problema imajo podobne izjave namen vplivati na iskrene pristaše ideje svetovnega miru, da ne izgube poguma v boju za zmago te vzvišene ideje. Navzlic oponiranju pripadnikov nacionalističnih struj in nacionalističnega bloka, ki smatrajo radikalne socijaliste za naivne, kritizirajo nove smernice francoske politike in napadajo Painleveja za njegovo izjavo, da je konec legende o imperij alistični in militaristični Franciji, ki je zakrivila toliko zla, pridobiva ideja končnega in iskrenega sporazuma z Angleško čedalje več pristašev. Soci-jalistični radikalizem bo izgladil vsa nasprotja med ekstremisti. Novi državniki in politiki, ki prevzamejo krmilo francoske države, se hočejo izogniti napakam prejšnje vlade in skleniti prijateljsko zvezo z Macdonaldom.
Dober poznavalec mednarodnega položaja je te dni izjavil, da tako Herriot in Painleve, kakor tudi večina ostalih poslancev levičarske koalicije odobrava poročilo strokovnjakov glede rešitve reparacijskega prblema. Podroben načrt ne bo težko izdelati, čim se tudi Nemčija pridruži temu stališču. To se odloči na eni strani prvih sej nemškega državnega zbora. Dokler pa ni znano, kakšno stališče zavzame napram novemu načrtu rešitve reparacijskega problema Nemčija, se niti Francija, niti Angleška ne more definitivno odloČiti. Poincare je odobril sklep reparacijske komisije pod gotovimi pogoji. Te pogoje priznava tudi nova francoska vlada. Uspeh te akcije je odvisen seveda v prvi vrsti od stališča Angleške. Zato ji ponuja Francija na čelu z levimi strankami roko, da se sporazume z njo in ji nudi tudi garancije in koncesije. Angleška demokracija ne more dvomiti o iskrenosti francoske socijalne demokracije. V Londonu in Ameriki so pozdravili izid zadnjih francoskih volitev in če zadene dobra volja francoske vlade na odpor s strani Nemčije, ne bo mogel nihče očitati Franciji, da je ona kriva. Tako presoja položaj ugleden član vladine stranke, ki je dobro mforrjairan o mednarodnem položaju.
To in ono.
Kako slepi vidijo in gluhi slišijo.
Vprašanje zveni na prvi pogled nekam čudno In vendar le skrbna mati narava poskrbela za to, da si nesrečna bitja, ki nimajo razvitega sluha in vida, s pomočjo ušes in oči pomagajo na drug način. Znana gluhonema pisatcl]!ca Helena Keller piše o tem vprašanju nastopno: Pred nekaj meseci je začel izhajati v Ameriki list za slepe, v katerem je bio objavljeno: »V listu se ne smejo pri občevati povesti, ki so v tesni zvezi z vidom. Vsaka najmanjša beseda o mesečini, o zvezdah, o oblakih, vsako opisovanje prirode povzroča, da slepi še bolj občutijo svoj0 nesrečo.« To se pravi, da jaz ne smem govoriti o bogatih pokrajinah in divnih mestih, ker sem bedna! Jaz ne smem čitati o Parizu ali zapadno - indijskih otokih, ker nimam možnosti, da jih posetim. Jaz ne smem sanjati o carstvu božjem, ker je ono zdaj nedosegljivo. Pri tem pa mi moj radovedni razum vsak hip narekuje, naj rabim besede, ki se tičejo področja vida in sluha, dasi morem njihov pomen uganiti samo po analogiji In domišljiji. Ta smela igra tvori polovico naslade In radosti v mojem življenju. Jaz sem vsa polna navdušenja, ko čitam o krasotah, dostopnih samo očesu. Ce mi kdo omeni mesečino aH oblake, to prav nič ne vpliva na zavest o moj} nesreči. Take besede poneso mojo dušo za tesni okvir nesrečne realnosti
Zelo pogosto govore ljudje o tem, kar mi slepci ne moremo storiti, in predpostavljajo, da nas slepota in gluhota popolnoma loči od vsega, kar razveseljuje ljudi, ki imajo normalne oči in ušesa. Toda kakor je dala priroda očesu dragoceno lastnost da vidi, prav tak je dala vsemu telesu neprecenljivo silo, da čuti in občuti. Včasih se roi zdi, da obstoji sama snov mojega telesa iz množice očes, ki svobodno zr0 vsak hip na izpreminjajoči se svet. Tišina in mrak, ki me objemata mi v resnici zelo gostoljubno odpirata vrata ter dopuščata k meni nebroi občutkov k; me vesele in upoznavajo z zunanjim svetom. S svojimi tremi zvestimi vodniki — tipom, okusom in vonjem — smelo potujem po svetu. Priroda se prilagodi potrebam vsakega človeka. Ako oči ne služijo in se ne morejo naslajati pri pogledu na prirodne krasote, postane tip ostrejši in bolj občutljiv; priroda poostri potom pogoste vadbe ostale čute. Zato slepi slišijo veliko bolj jasno, kakor neslepi. In Jaz vem, da je svet ki ga vidim s svojimi prati, živ svet ki mi nudi uteho. Tipanje nudi slepcem mnogo, česar niso deležni oni srečneži, ki imajo normalne oči. Seveda le aaše manje, ki prihaja potom tipanja, pomanjkljivo, toda v takih slučarih gledamo vseskoz pozlačene oblake fantazije. Zato zame n! nič meglenega ali neopredeljenega med predmeti, ki jih lahko otipljemo.
S pomočjo tipanja poznam svoje sorodnike, znane so mi neštete oblike krivih in ravnih črt fn površina nežnih obrisov cvetic, veličastne forme dreves In neskončno carstvo mogočnih vetrov. Poleg tega poznam eebroj vibracij, k& jih čutim povsod, m do-
( bivam tudi mnogo vesti o različnih pojavih v življenju ,ker prihajajo do mojega tipa zračni valovi, ki jih čutim celo v sobi. Tipu se imam zahvaliti da vera, da se človeške stopnje razlikujejo druga od druge v odvisnosti od starosti, spola, manir in kretenj. Ni mogoče, da bi zamenjala odmev deiskih korakov s hojo odraslega človeka. Korak mladega človeka Je silen in svoboden, ni podoben težkim, mirnim korakom človeka srednjih let ali hoji starca, čigar koraki odmevajo kakor slabi in neodločni udarci. Kretnje mlade devojke se razlikujejo s svojo elastičnostoj in ritmičnostjo od mirne hoje ženske srednjih let. Često se i mi je pripetilo, da sem bila ogorčena nad j škripanjem nove obutve ah" da sem se smejala evoluciji naših služkinj, ki nosijo škripajoče čevlje v kuhinjah.
Nekoč je obrnila v nekem hotelu nase mojo pozornost neka disonanca. Začela sem »poslušati« s svojimi nogami. Orkester je grmeL Občutila sem zvočne valove po tleh, in poleg tsga sem ugotovila prisotnost dveh lakajev, ki sta se premikala naprej in nazaj, toda z neenako hoja Eden se je premikal po taktu muzike, drugi pa se ni brigal zanjo, ker je b:l menda slabo razpoložen. Pogosto izdajajo koraki do gotove meje značaj in razpoloženje mimoidočega. Jaz čutim v njih odločnost alj neodločnost brzino in premišljenost agilnost in lenobo, utrujenost, nesigurnost, plahost jezo ali skrb. Seveda najbolje razločujem razpoloženje ljudi, ki so mi dobro znani. Korake često prekinejo razne vihracije in toki, po katerih spoznam ,da je človek pokleknil, da Je z nogo nekaj sunil, da nekaj išče, da sedi aH vstaja. Na ta način lahko do gotove meje sledm dejanjem ljudi, ki so v moji okolici. Zdaj n. pr. rrd pove mehki zvok in nežni tok, da Je moi pes skočil na klop In da gleda skozi okno. Včasih čutim iste kretnje In najdem psa ne na klopi, temveč na di-vanu.
Kadar drvar dela v svoji delavnici alt v bližnji okolici, poznam po dviganju ali spuščanju zobaste valove, aJi po zvonkih tresljajev, ponavljajočih se eden za drugim, da dela s sekiro. Če sem dovolj blizu, mi razodevajo gotovi zračni sunki, da obdelava les s svojim orodjem. Lahen šum papirja mi pove, da mi je veter odnesel pismo z mize na tla. Ce pade knjiga, nastane šum, podoben udarcem. Mnogo teh zračnih valov se izgubi v odkritem ozračju. Po livadah ali potih lahko spoznam samo beg ali topot črede.
Kadar se dotaknem s svojimi prsti človeških usten ali grla, dobim občutek mnogih specifičnih vihracij in lahko razločujem det-ski smeh, klic začudenja, stok, šepet iok ali vzdih. Zvokt ki jih izdajalo živali, so zame blagozvoneči. dasiravno so brez besed. Slišim zadovoljno umrlikanje ali otožno mj a v kanje mačke, radostno lajanje psa, meketanje koze, rezgetanje ktonj, rjovenje leva in tuljenje tigra. Morda moram še omeniti za moje kritike in one ljudi, ki bodo čitali moje vrstice in jim ne bodo verjeli, kako sem vse, te zvoke, občutila 2 lastnini
rokami. 2e od mladih let sem pri vsakem udobnem slčuaju posečala zverinjake in cirkuse in vse mogoče živali s0 govorile v mojih rokah, razen tigra. Tigra sem tipala samo v muzeju, kjer nj prav n:č nevaren, pač pa sem poslušala njegovo tulienje, ko sem se dotaknila s prsti železne mreže na njegovi kletki. Kar se tiče levov, sem jih tipala večkrat in čutila sem njihovo mogočno rjovenje, ki me je spominjalo b-bnenja vodopada, kadar pridrvi Iz skalovja.
(Konec prih.)
Svetovna energija.
Izvor naše materijelne civilizacije je znanstveno izrabljanje enerpije, razSirjpn^ po zemlji, za našo potrebo in po naših željah. To je celo pogoj za našo eksistenco. Naravni zakladi, ki jih v ostrem boju svojih industrij skušajo narodi čim boljo izkoriščati, so definitiven izvod vse energije.
Ali pa ni človeštvo neprevidno, če izrablja vse to? Ne smemo se namreč mo. tlti: zraba energije pomeni njeno zmanjšanje, to se pravi neprestano nnanjš naše posesti. Res je, da se energija ohrani, toda izgublja svojo obliko, ki jo more človeštvo uporabljati.
K sreči pa zemlja ni izoliran Fisteui: solnce ji pošilja ogromno množino energije, ki je velikanske vrednosti, kajr dobavlja nam jo z visoko temperaturo, ki nadomešča izgubo že pridobljene energije.
Solnce menda polagoma pojema prišel bo dan. ko se bo tako ohladilo, da ne bo več možno vzdrževati rastlinskega življenja. Tako bodo morali ljudje in zlivali umreti. Toda ta čas je še tako neizmerno daleč, da nas prav nič ne skrbi.
Pa tudi če smo mnenja, da bo ostalo solnce večno mlado, se moramo vznerofp-jat radi izrabljanja zemeljskih energij in vprašati ae moramo, kako dolgo bodo trajale njene rezerve.
Te rezerve so fosilno gorivo In med-atomska energija. Slednja je neprecenljiv, a skrivnosten zaklad: ne vemo, od kod iz-haja In kako bi jo mogli uporabljati v naše svrhe.
Sedanja solnčna energija obstoji v pošiljanju toplotnih žarkov in  njih kemični transformaciji v rastlinah, potem v dež« ju, vetru, padcu rek in v plim]  in oseki, katere obe povzročuje   zemeljska rotacij 1
će si ogledamo, koliko fosilnega zoriva porabi človeštvo na leto, se moramo prestrašiti, statistika nam tu pokaže prav vznemirljive številke: na vsakega zemeljskega prebivalca pride 600 kg premoga na leto. V desetih letih bo sežgalo človeštvo toliko premoga, kot v vseh prejšnjih stoletjih. Ta eksplozivni razvoj, kakor ga je imenoval zadnjič učenjak Arrhčnius na Sorbonni, nas strmoglavlja v pogubo.
Inventar svetovnih ležišč premoga, ki so ga napravili 1. 1913.. je pokazal, da bodo izčrpana v petnajsith stoletjih. Prej pa že bo prišlo do velikih gospodarskih prekucij. Tako bo na primer Velika Britanija izčrpala svoj premog v sto letih. Najugodnei-še stališče ima Severna Amerika s Zedi-njenlmi državami, ki posedujejo 52 odstotkov svetovnega premoga, ln Kanada 16 odstotkov. Evropa ima samo 10, Azija 17. Afrika pa le 0.8 odstotka.
Sicer bodo pa čez deset stoletij naši zanamci to zadevo na nekakšen način uredili. Ml si ne bomo s tem belili glav. Toda drugače je s petrolejem Številke so tu rmogo boTj vznemlrjtijoče: če bo človeštvo Še nadalje rabilo toliko petroleja, bencina in mazuta kot sedaj, bodo petrolejski vrelci v šestnajstih letih izčrpani. Petrolejska ležišča se bolj naglo Izčrpavajo, kot se nova odkrivajo. Danes jo svetovna produkcija razdeljena na sledeči način:
Zedlnjene države 65 odstotkov, Meni« ka 22.4. Rusija 4.4. Perzija 1.8, Angleška Indi3a 1.6, Nizozemska Indija 1.2. Romunija 11, ostale države (Galicija, Peru. Japonska itd.) 2.5.
Konsum petroleja pa tako silno narašča, da morajo celo Zedlnjene države kupovati petrolej pri sosedih, v Mehiki, v Kolumbiji ln celo še dalje. Danes Že rabijo same dve tretjini svetovne produkcije, rade bi pa imele več kot štiri petine Na ta način jim bo pred 1. 1940 zmanjkalo petrolej a.
človeštvo bo moralo v najkrajšem času začeti Izrabljati druge izvore energije (atome, solnce. vodni padec, veter, plimo ln oseko), kajti konec petroleja se bliža, z nJim pa tudi dan, ko petrolejske akcije ne bodo več vredne počenega groša!
IZ ZGODOVINE NEWYORKA
Zgodovina Newyorka je prav zanimiva. Ob skrajno severovzhodni strani newyor-škega predmestja Bronx teče reka Hutchln-son River, ki Je že neštetokrat igrala važno vlogo v zgodovini dežele; malokdo pa ve, kako je dobila reka svoie ime. Prvi ameriški naseljenci, ki so prispeli v New-york v 17. stoletju, so prispeli iz Anglije, od koder so pribežali, ker so bili radi svojega verskega prepričanja izpostavljeni zasledovanju in preganjanju. Izkrcali so se v Ameriki in se nastanili bolj ob obrežnih' krajih, ker si v notranjost dežele niso upali. Prva. ki se je naselila na današnjih new-vorškili tleh. je Mla energična in junaška gospa flutchinson in je tu ustanovila nova naselbino. Ustanovila je tudi poznejši Ports-mouth in Newyork. Končno se je za stalno naselila v distriktu, ki je sedaj jnan pod imenom Rodman's Neck in kjer so prebivali Holandci, ki So dali kasneje reki, tekoč! ob naselbini ime Hutchinson River. Ime je ostalo do današnjega dne.
Junaška žena je umrla tragične smrti. V boju z rdečekožoi Je padla vsa njena družina In tudi sama je postala žrtev indijanskega napada. Vsekakor pa Je reka Hutchinson igrala v bojih med Anglijo fn Ameriko važno vlogo.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik? HALENim KOPJIAR.
Stran 6.
i
»SLOVENSKI  NAROD*   dne 27. jamja i**4.
štev. i4T>
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsako-I vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. J borzna naročila, predujmi in krediti vsake
vrste, eskompt in žnkaso menic ter nakazila
v ta- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Brzojavke: Kredit Ljubliaon - Telefon *o. 457 in 548.
m
Pazite na razliko
med kožnimi potpfad m Palma Kaučuk potplati in petami.  Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost In vzdržljivost čevljev, elastična in ugodna hoja, ter nizka cena.
Zahtevajte edino le »Palma«.
Obnovite
naročnino
Pisalni strt rtreMie
mehanična delavnica
(popravljalni ca)
L. BARABA, Lfnbljana, gelenburgova ulica 8-1.
Sva fioka slikarja sprejmem.
4248 3van Kcfak,  Bleiveisova cesta 15.
rariiGoriiriOi^riisrara^
Fotografski papir iz tovarne
K O
A K LTD.
je
NEDOSEGLJIV
Generalno zastopstvo in skladišče za SHS !so Weiss, Zagreb, Palmottfeva ul. 66.
nseriraite v „Slov. Narodu"
Fotografi! Amaterja!
Najcenejši Izvir za trgovanje je 3741
Foto industrija Novi Vrbas (Baška)
Cenik s prčbSiino 400 slikame brezplačno in poštnine preste. ~3BXF
*<*i*7v*r JE*5a: w-*v- ' ^-  y^jjgv ^   -/v1.- *\
Jusosi. importno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIN.
Stroji za vsako industrijo, lesno ki kovinsko; poljedeljski stroji in orodje; lokomobile in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina Železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. — To-varna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. FARIC iz deluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
MARIBOR, Trubarjeva ul. 4.
Tel. inter. 82.
Tel. inter. 82.
▼at vav TAT TAV W ▼aJ TaT VjIF TAT T^ TaVr      TsT B va7
Umetniške
RAZGLEDNICE
100 komadov a 25 dinarjev naprej
pri poroča
Narodna knjigarna
Ljubljana   —   Prešernova ulica 7.
t
Ze odgovore uprave
naj se prileti 1  dinar.  PtoCvfe se vnaprej.
Kontoristinja
z enoletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika, stenografije, stroje pisja, cirilice in drugih pisarniških del, želi spremeniti mesto. Najraje na deželi. V prostih urah pomaga gospodinjstvo. — Ponudbe prosi na upr. Slov. Naroda v Ljubljani pod Mirna-4242.
?rodatn
Šivalni stroj
se proda. — Naslov pove upr. Slov. Naroda. 4247
Proda se
okoli 200 m vodovodnih cevi, 1 m pol cole moč* nih. Vprašanja na Nan* de Ferjan in Drug, Jese* niče,  Gorenjsko. 4217
Prodam.
Lokomobila močna 27 do 28 HP v prav dobrem stanju se ugodno preda. Naslov pove uprava Slov. Naroda.
4246
Omara za led
Ši-o a 70, dolga 50, vi so ka 65 cm. se proda. — Drenig,  Aleksandrova c št   16. 4235
Čebelnjak
z 12 polnimi panji čebel se ugodno proda. — Xa= <dov pove i: prava »Slov. Naroda«. 4228
Več telefonskih naroiziplh aparatov
dobro ohranjenih, se po m godni ceni proda. — Naslov v upr. lista. 4234
Jasna-Krimska,
ptičarka
resaste dlake, temno* siva, pole/ena 9. julija 1922. oče in mati prvo* vrstna resavca z obsež« nim rodovnikom nanro« daj. Cena 4000 Din. Psica je dovršila sobno in polisko vežbo in je dosegla pri letošnji po» mladanski tekmi IV. me* sto. — Ivan Ozbalt, nad* lovec, Sp. Zadobrova, n. D. M. v Polju 4220
tanovann- |
Opremljena soba
se takoj odda. — Kje, pove upravništvo
Gostilno
v Ljubljani aH bližnji okolici vzamem v najem. — Ponudbe pod »Gostil« na/4241« na upravo »SI. Naroda«.
f 11 Mi i»a—MarT—
Henremičnin*
Naroda«
»Slov. 4232
Na stanovanje
event. samo na hrano se sprejmeta takoj dva gospoda. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 4244
Dve dijakinji
se sprejmeta za prihodnje leto v sredini mesta na hrano in stanovanje z vso domačo oskrbo. Cena ugodna — Naslov pove uprava >»Sovenske* ga Naroda«. 4233
Kupiti ali prodati
vile, stanovanjske, trgov* ske in obrtne hiše, kmetska posestva, gra* ščine, žage, mline, stavb* ne parcele itd — OD« DATI ALI NAJETI sta= novanje, sobe, trgovske in obrtne lokale — za* morete najuspešneje le potoni
»Posest«,
Realitetne pisarne d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. 3770
Proda se
enonadstropna TRGOVSKA HIŠA na najprometnejšem Ur.-j u v Črnomlju. V pritličju so prostorni trgovsk' lokali s prodajalniško opravo. V prvem nadstropju je pet parketiranih sob in kuhinja. Kleti, pralnica, drvarnice, vodovod, električna razsvetljava. K hiš* spada vrt, njiva, vinograd, steljnik ter mala gozdna parcela. Cena Din 600.000 —. Ponudbe na: Janko Švajger, Črnomeli. 4243
Cena   malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
Sir,
polemendolski, trapistov* ski. grover in čajno ma« slo — najceneje  v mle= karni  Ivan  Kos. Bob čeva 2S, Ljubljana. 4096
Oežnike
popravlja in 'zdeluje nove hitro in solidno ANTON PAVLIN, Stranska pot 17.
4203
Odda se za letošnjo sezifo na Bledu popolnoma
opremljeno
stanovanje
obstoječe iz 5tk'h sob, kuhinje, velike verande in vseh pritiklin. — 'Ponudbe na gosno MARIJO REPE, Bled, vila Gorenjka.
4249
Vetfka enonadstropna
hiša se proda
v Ljubljani, pripravna za kavarno, manufaktur* no ali železno trgovino, s prostim stanovanjem v treh mesecih — Dopisi pod »Vogelna hiša/4229« na upravo »SI. Naroda«.
Trgovino s
stanovanjem
tudi z gostilno v mestu ali na deželi vzamem v najem za več let takoj ali pozneje. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Trgovina-4245*.
Zastopnike
za nabavo gozdnih, poljedelskih in selsko=obrrnih proizvodov iščem. — Zagreb, poštni predal 248.
Damski slamniki
(tagal) po 60 Din. dekli* ški po 40 do 50 Din. otroški po 30 Din — pri Minki Horvat, modistki. Stari trg 21 4064
Urad Ljubljanskega ves lesejma bo oddal
pleskarska dela
pri velesejmskih objek> tih. Pojasnila m pripomočki se dobe vsak de* lavnik med 15. in 18. uro v pisarni velesejma. — Ponudbe je vložiti naj«* kasneje do petka, dne 4. joKia 1924. 4230
Kompanjona
s kapitalom iščem 7a to» varno mila v Zagrebu. — Ista se tudi proda. Ceni ponudbe prosim na: Za greh, poštni predal 44
403S
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovaren Ro* sendorfer. Czapka. Fhr* bar. Holzl. Schwrigh.o-fer. Originag Stincl itd Tudi na obroke! — Jerl* ca   Hubad,   roj Dolenc,
UUUUUUULJUUl JZOnOO
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodalo v mor fi*i« i alki na Bledu. — Naro* čila je poslati na ~Ate* Ije ročnih de!« — Nfka Ztpser.    Kranj. Telefon
št. 31 3774
Tančica za krste,
okraski, mrtvaški čevlji, žepni robci, razni trako* vi, vezenina, čipke, not?a= vice, otrobe cepiče, sti« kanec, moderc. virice »n veriga, vezalke, pavola. kvačkanec D. ML C. prej* ca za ▼ezenic, lastika, podpetiki »Krema« ra razni gumbi vedno v ve^« liki izberi pri tvrefki — Osvatd Dobeic, LjuMja. rta. Sv. Jakoba trg št 6
3505
mmmer.
POZOR!
POZOR!
70 — 20% POPUSTA
S pn klobukih in slamnikih = f moDJsnsm salotv
STUCHLY-MASKE
ljubljana. — židovska. ulica 3 popravila tocjvo JT3T ceno!
ooooaaooooooooo
cooocxxx)OOcnccxxxyvoooocyxxx«x3CCCCT
Prager Presse
za Jugoslassiio.
Ta naj'bolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40-—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
aoooooMBOBoaeBGoaoa   * ioDBOBeBBoaBeoDnoBPaoooeeB«ooooooooeoooaaeoaecPooaoaoooooao
Nodna trgovina i
d. Sinkovlc nt
K. Soss
Ljubljana
Mestni trg 19.
i
Mestni pogrebni zarod v Ljobljatii
V neizmerni tupi potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je nenadoma umrla po kratki, mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, naša nadvse ljubljena mamica, sestra, svakinja in teta, o;ospa
Sosipina Kosiček
hišna posestnica in vdova pošt. kontrolorja.
Blagopokojnico prepeljemo iz Zatičine v Ljubljano, glavni kolodvor, odkoder se vrši pogreb v petek 27. t. m. ob 5. popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 25. junija r924. 4237
Žalujoči otroci Ivan, Jote, Vida.
^Zćč*^ S neci Salni ♦
p qg ^ i g
zemljevidi 1:75.000
orenjske   oziroma vse — Slovenije —
Priporoča
Narodna knjigarna, Prešernova u. 7.
oarjconcaDDC^^
ČEŠKA IBDTTSTKIJALKA JE GOSPODARSKA
Telefon številka 104
Delniška glavnica in rezerve 26©8 Kc 290,000.000-—
Sprejema vloge na
podružnica T Ljnbljant Marijin tTg 81 5. Brzojavni nasl.: Indusbanka
»        f Centrala V Pragi* na PfikopČ 35. j Hranilne vl^ge na   knjižice in te-
( 67 podruMc v mii ve^sk krajih ĆAoskwa5ke rapubfike. ( koči računi KČ 2.170,000.000"-
[ižice in račune ter provaja ree bančne in borzne transakcije kar najknlantneje.
44