ŠT. 2. V CELJU, SKEOA 8. JANUARJA 2919 LETO I. Izhaja vsako sredo in soüoto Cena: Za celo !eto 24 kron, za pol leta 12 kron, za Cetrt leta b kron, za 1 niesec 2 kroni. Posainf-^na čteviJka stane 30 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarjn se ne moreino oz'irati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamncije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne snrejen'.ajo. Na dopise hrez poclpisa se neoy.ira. novA dob* Uredništvo in upravnifttvo sc nahaja v Zvczni tiskarni v Celju, Schillerjttva cesia štev. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovor dopisnico ali znamko. -¦- Rokopisi se ne vračajo. — Telefon štev. 65. IZDAJA IN TiSKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU ___ 0DG0V0HMI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER Proklamacija regenta ctieksandra na na^od Regent Aleksander je izdal dne 6. tin. nastopno proklamacijo na narod: »Mojemu narodu, Srbom, Hrvatom, in Slo- vericem! Dočakali snio srečni, davno zaželjeni dan ¦ • -.šega svobodnega ujedinjenja v narodno državo, kjcr bo mogel živeti naš narod svoje polno živ- ljenje in bo mogel brez uvir vživati darove, s ka- terimi je blaga božja roka tako obilno obdarila našo lepo domovino. Izpolnjena je zaobljuba, ki so jo skozi veke s svojo krvjo vcdno obiiavljali in potrievali vsi naši rodovi. Po enodušni odločbi našega naroda, izraženi z cnodlušno izjavo njegovih najboljsih zastopnikov, so združcni vsi do sedaj razcepljeni deli našc do- movine v cnotno kraljestvo, na cigar vlado je po narodiii volji poklican kralj vseh Srbov, Hrvatov. in Slovencev, moj vzvišeni oče, Nj. Veličanstvo krali Peter I. Vršeč kraljevo oblast v njegovem imenu sem sestavil v sporazuniu z voditelji in pooblašeenci vseh narodnih strank, srbskili, hrvatskih in sloven- skih, našo prvo drzavno vlado, kot viden znak na- šega bratstva in naše popolne bratske solidarnosti. V tej vladi sedijo in delajo složiio narodni voditelji vseh treh ver. vseh trch imen. vseh strank in vseh pokrajin našega kraljestva. Moja vlada bo delala v popolnem soglasjn z narodnim predstavništvom in bo njemn odgovonm. Zato bo njena dolžnost, da čimprej skliče v Belgrad parodno |)redstavništvo, sestavljeno iz odposlanccv srbske skupščine ter Stare Srbije in Alacedonijc, iz sorazmernega" števila članov Narodnega vječa ter iz zastopnikov Vojvodine in Črne gore. Narodno predstavništvo b« začasni, vendar pa poluomočni zakonodajni činitelj v našem kraljestvu. Kot krali svobodnega in demokratskega naroda se bom v vsem sirogo držal načela ustavnega, parlamentar- nega vladanja, ki bo temeljni kamen naše po prostl volji naroda osnovane države. V tern duhn in po teh'naeeliji bo vladala moja vlada državo in rcŠe- vala vsa vprašanja znnanje in notranje politike. Vlada bo predložila narodnernu predstavništvu volilni red, ki bo zajamül na pcnllagi splosne volilne pravice svobodne volitve za nstavotvorno skup- : Ščino. Ta bo vladi predložila v rešitev načrt demo- kratske državne ustave v duhu državnega edinstva z obširno upravno avtonomijo in z zajamčenjem najširših političnih svoboščin in državljanskih pravic. Dolžnost tnoje vlade bo, da takoj razsiri na vsc ,kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev vse prr.- vice in svobošeine, ki so jih po nstavi kraljevinc Srbije dosedaj uživali srbski državljani. S tem bo priznana in utrjena popolna enakost vseli državlja- nov kraljestva pred zakonom, odpravljena vsaka predpravica stanu ter zaja.ničena svoboda in ravno- pravnost vcroizpovedanj. Moia želja je, da se takoj prične s pravično rešitvijo agrarnega vprašanja, da se odpravijo kmetstva in zemljiška veleposestva. V obeh prhnc- rih bo proti pravični odškodnini dosedanjim lastni- kora razdeljena zenilja ined siroinašne poljedelce. Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoü zcnilji! V naši svobodni državi morajo biti in bodo svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, naj takoj se«tavi komisijo, ki bo pripravila rešitev ajgrarnega vpra- sanja. Kni^te-tlačane pozivljam, naj v zaupanju ˇ kraljevo besedo mirno pričakujejo, da jim vlada za- konitim potom preda zemljo, ki bo zanaprej same» božja in njihova, kakor je to že zdavnaj v Srbfj^ Stiriletna vojna. natn je pov^ročila neizogibi'c globoke izgube v vseh ozirih. V svrho Cini hitrej- šega in povoljnejšega prečisčenja in pa da se po- vrnejo v naše dežele činii;rej nonnalne razmeic. bo posvetila moja vlada svojo glavno skrb narodni preskrbi vojnih invalidov, otnovi optistošene in raz- dejane domovine, kakor tudi obnovitvi rednega pic,- meta na kopnem in na inoriu, kar je prvi predpogoj za ipravil.ni razvoj narodnega življenlia. NajJmjsa in najvažnejša naloga moje vlade je sedaj, da doseže pri skicpanju svetovnega miru tako določltev dr- žavnili mej, da se bodo verno krile z etnograiskittii mejanii celokupnega naroda ter da ne preide iiobe.-: del naše zemlje v tujo last. V dosego vspelia je nc- obliodno potrebno, da zben- in liedini na.ša mlada država vso svojo moralno in materijelno moč. Neobliodno potrebno je. da postiiMj njeno nu- tranje zivljenje moeno in ;.il;-.o. /dto ;>i>/.ivljam vsc dobre državljane in zveste sirrove našega kralje- stva, da pomagajo ino.ii vlacii z beseuo, z delom in ;: vzgledoni pri njenem prizadevanjn za ohranitev sedaiuegcj mini in red a v d-)movini. To ni potreba sarno za seilanjost, ternvcc'je tudi naloga za bo- tločnost našega kraljestva. Naši plemeniti zavez- niki in vjs svot so z uteri,eljenim občudovanjein in z zasluženim priznanjem ocenili junaškc naporc in samozatajevanje moje vo.'ske ter vstrajnost mo- jega naroda. Polrudiino se' da jim vsem nudimn ! s tem, da pozabimo svoja n edsebojna nasprotstva in opustimeo vse naše pre-t>;re, zgled treznega ijn, zavednega naroda, vredry. f da živi in da dela v mini z velikimi prosvitljenii.ii narodi, katerim je bil selr v cast \n pcnr:: h"a1"ü:r' .".j.ii ü^g in lojalcn z.-- veznik. Olirabreni po vzgledih vzvišenega rodo- ljubja in požrtvovalnosti naših vojakov, naših muče- nikov in vseh naših dclavccv, ter klanjajoč se gro- bovom naših junakov, bova jaz in moja vlada nc- prestano in budno skrbela za rodbine vojakov, ki so, ovenčani z večno slavo, padli v krvavi borb? za udejstvitev zgodovinske misli in naloge našega naroda. V imenu syoje,cra vzvišenega očeta in v svojem imenu požiljam kraljevi pozdrav vsemii mojemr narodu, vsem Srborn. Hrvatom in Slovencem. Bodi nam vsem srečno novo leto, v katerem sc bo v imenu božjcm razvila in za veke zaplapolala naša trobojnica, s slavo odičena, po vsem svetu pri- znano in spoštovano znamenje našcga kraljestva, sijajen dokaz suverenitete naše države; zaplapolala bo po vseh naših deželah, na vseh naših gorah, nn vseh na.ših rekah in otokili do našega sinjega morja. Napolnimo svoja srea s krepko vero v zdravn, močno in budno življenje našega kraljestva. Bog m duh naših prcdnikov in našili velikih mrtvecev naj bdita nad nami vscmi, naj nas hrabrita in krepita v vstrajnem napornem in splošnem delu za blago- stanje in srečo mojega naroda. Dano v našem kraljevem dvorcn v Belgrad«, due 6. prosinca 1919. Aleksander, s. r. Predsednik ministerskega sveta: Stojan Protič, s. r. podpredsednik ministerskega sveta: dr. Korošec, s. r., in ostalo ministrstvo. VelSik dog*>dek »Riječ SHS« piše dne I.t.ni.: Predvčeraj (30. dec.) je junagka Srbija do- živela naivzviženejši in najpretresljivejši moment v svo]i burni zgodovini. Skupščina ie soglasno ob največjem navdušenju odobrila, da srbska kraljevina preneha obstojati kot zasebna politična individualnost in da stopa v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem je dovrSeno vcliko delo, za koie je Srbija živela in doprinesla žrtve, kakor- šnih Se nikdar nobeden narod. Veliki angleSki list »Manchester Guardian« pravi, govoreč te dni o srbskih izgubah: Ni slavnejših analov nego srbski, — pa tudi ne strašneiših«. To je resnično; v ostali Evropi jih ni; toda bili so *5e v zgodovini našega naroda ravno takšni, enako strašni in slavni. Mučeništva ni izkusila Srbija samo v tej vojni; vsaka etapa v njenem razvoju in napredku je drago in krvavo odkupljena. A nikdar niso žrtve in napori bili tako blagoslovljeni z uspehom kakor danes! Uresničen je sen tolikih generacij, doseženo je, za kar so žrtvovali življenje nešteti junaki in mučeniki: ves naS narod je danes ujedin- jen in svoboden. To je v prvi vrsti zasluga Srbije. Izvršivši to delo je Srbija dovršila svojo zgodovinsko ini- sijo v našem narodu. Takšna, kakoršna je bila, spada danes že v preteklost, in bodočnost njena more biti samo skupna z ostalim našim narodom. Tako stoje stvari in tako jib je razumela tudi skupščina. Njen sklep je vreden Srbije in dobro ga rnorajo oceniti pri nas vsi oni, ki se boje, da bi v novi domovini bili na izgubi. Od vseh dežel bi bil tak strah razumljiv samo pri Srbiji. lidii;o ona bi lahko prišla v položaj, da kaj izgubi. Ona je bila svobodna, pa je za našo svobodo stavila j na kocko svojo eksistenco, in zdai, ko je izšla iz boja kot zmagovalka, se odreka sebe in je pripravljena z nami deliti usodo. Ona, ki je bila neodvisna država, privoli, da postane samo član naže nove države, v svojih zadevah, v katerih je dozdaj sarna odločala, bo morala zdaj poslušati glas in voljo do včeraj neosvobojenih bratov. Če bi se pred takim sklepom javljali pomisieki, bi bilo razumljivo. Toda tudi v takem treniitku je Srbija ostala junaška Srbija: razumevajoč zahteve bodočnosti se jim je smelo odzvala, verujoč v sebe in v življensko sposobnost vsega našega naroda. Srbija je danes v Jugoslaviji. Ona je bila dozdaj naš meč, ona nam je s svojimi deli dala legitimacijo, po kateri nas kulturni svet sprejme danes kot prijatelje. Zdaj je popolnoma z nami. Njena meje so izginile, njena državna organizacija bo spremenjena in vse njeno življenje bo drugačno. A njen duh, duh jitnaštva in brezmejne požrtvo- valnosti mora ostati večen v Jugoslaviji, da more odgovarjati svoji misiji med narodi. POUTICNE VESTI. Ponesrečeiia zarota y Cetinju. Cetinje, 5. jan. Oblasti so aretirale bivšega mi- nistra Risto iPopovica, njegovega brata kraljeveg« adjutanta Mihajla Popoviea ter šefa generalnega staba kraljevega Petra Lomparja. Bivši minister Jovan Plamenac in Jovo Popovič sta ušla. Oblasti je došel v roke dokazni matcrijal, da so namerarati z zaupanjem na italijansko pomoč zasnovati zarot» proti ujdinjenju Crnegore s Srbijo. V Reki mednarodne čete. Beograd, 3. jan. Srbski vojni dopisni urad poroča: Reko zasedejo mednarodne čete. Obhodne straže mednarodnih čet že hodijo po mestu, Mir vlada povsod. Vrhovni poveljnik ententinih čet je sporočil predsedstvu Narodnega Sveta na SuSaku, da je bi!o sklenjeno na konferenci generalov, da se smejo na Reki in okolici nositi nemoteno jugo- slovanski znaki in kokarde. Združenje čeških socijalističnih strank. Praga, 30. dec. Včeraj je bil na XII. zboru češkoslovaške soc. demokratične stranke sprejet predlog-, da se združijo vse tri češke socijalistiČne stranke, t. j. narodno-socijaina, centralistična in avtonomistična soc.-dem. stranka v enotno stranko pod imenom »češko-slovaška soc.-dern. delavska stranka.« NemČija pošlje vojaštvo v Poznanj ? Berlin, 3. jan. »Lokalanzeiger«: javlja: V poznanjskem vprašanju je kabinet sklenil, da uporabi vojaško silo. Misli, da bo mogel ra tak način obvladati položaj. Intervencija entente v Rusiji. Parlz, 5. jan. Glede intervencije ententnih čet v Rusiji je izjavil francoski min. predsednik Clemenceau: Načrt zaveznikov je gospodarsko obkoljenje boljševizma. Izvedeno bo postopno. Zavezniške vlade ne misli jo intervenirati v poli- tičnih notrajnih ruskih zadevah. Njih cilj je: od- straniti a'narhijo v Rusiji. Keda> bo podpisan mlr? Pariz, 4. jan. Tukajšnji listi poročajo. da bodo zavezniki takoj po povrnitvi Wilsona iz Italije začeli s posvetovanji o mirovnih pogojih. Mir bo pa podpisan šele, ko bo v Nemčiji urejena notranja sitnacija. Gališki Ukrajinci proglase zedlnjenje z rusko Ukrajino. Lvov, 4. jan. Na shodu Narodnega Sveta ukrajinskega v Stanislavovu dne 3. tm. je bila proglašena združitev gališke in ruske Ukrajine v enotno ukrajinsko republiko. Protiitalijanske demonstraclje v Zagreba. Zagreb, 6. jan. Včeraj popoldne se je vršil tu velikanski narodni tabor proti italijanskemu nasilju v jugoslovanskih krajih. Udeležilo se ga je nad 30.000 ljudi. Predsedoval je ban Mihalovič, ki je izjavil: „Mi se ne uklonimo. Ako bodo Italijani hoteli pograbiti to, kar je naše, govori naj zopet me č". Po zborovanju se je razvila veličastna obhodna demonstracija proti Italiji. Srbska narodna skupščina. Belgrad, 4. jan. V včerajšnji seji je bil spre- jet vojni kredit v znesku 300 milijonov kron. Sfcrai 2. »NOVA D 0 B A« &tev. 1. Tudi današnjo številko še pošljomo na ogled. Kdor lista nc inisli naročiti, naj ga vrsie. Posljjite narociiino po nakaznicali! Kdor we pla- 6a lapre), se mu s 4. štev. list ustavi! IZ KOROTANA. Labod zopet zaseden. Maribor, 4. Jan. Naše čete so po kratkem tioju zopet zasedle Labod. Veliki boji na Koroškem. Velikovec, 6. jan. Nemške čete so včeraj na več krajih začele Ijuto napadati. Zavzele so Podklošter. Hud boj je bil za Podrožčico. V prvem naskoku smo Nernce odbili. Opoldne so napad ponovili z artiljerijo. Boj še traja. Predor skozi Karavanke med Podrožčico in Jesenicami je v naših rokah. — V ziljski dolini Nemci napadajo. Zasedli so Rožek, mostišče Reka -Mala Gora, Brnco. Boji trajajo. Nemci imajo težke izgube. Nemci so torej dejansko napovedali vojno Ju&o- slaviji. Za posledice bodo nosili težko odgovornost. Prevalje. Na pozdravni brzojav Narodnega Sveta mežiške doline v Prevaljah došel je od regenta Aleksandra iz Belgrada sledeči brzojavni odgovor z dne 28. dec. 1918: „Narodni Svet v roke predsednika Andreja Oset, Prevalje, Koroško. Zelo me je vzradostil Vaš iskreni pozdrav. Ro- dite uverjeni, da hočemo z vsemi silami nasto- pati, da bode naš narod na celotnem njegovem neprikrajšanem, etnografičnem teritoriju zjedinjen v prosti in neodvisni Jugoslaviji. Aleksander'1. IZ PREKMURJA. Mursko Soboto — zopet zasedli Madžari. Budimpešta, 4. jan. Vojno ministerstvo javlja: Mursko Soboto smo zopet zasedli. Nemški talci v Radgoni. Maribor, 5. jan. General Maister je z ozirom na gibanje nemških čet proti naši severni meji določil 21 nemških meščanov v Radgoni za lalce, wed njimi dr. Kamnikerja in Reitterja. Nemški deželni svet v Graden je protestiral. »Nova Doba« stane« »et«o ........24 K poltettio .......12 K cetrtletHo ......6 K mesečno.......2 K List se mora plačati uaprej, ker se sicer ne po- štlja. Na naročila brez istočasnega plačila naroč-« ¦iae se ne boitio ozirali. Upravništvo. MARIBORSK! NOVIČAR. Mariborska mestcsa občina v slovenskih rokah. Maribor, 3. jan. 1919. V četrtek, 2. pros. 1919 je padla največja nemška trdnjava na Spodnjem Štajerskem — padel je Maribor. Vemo, da je že marsikdo v Mariboru in izven njega neljubo kritiziral mari- borske narodnjake, češ da predolgo zavlačujejo zavzetje mestne občine. A previdnost je bila v tem oziru zelo na mestu. Ves uradniški aparat mesta, ki šteje nad 30.000 prebivalcev, je bil iz- ključno v nemških rokah. Treba je torej bilo pripraviti dovolj zmožnih in energičnih uradnikov, ki bi vso upravo z enim mahom prevzeli, in to se.je zgodilo dne 2. tm. .on 0 podrobnostih predaje nam poročajo sle- deče: Točno ob 11. uri dopoldne so se pripeljali slideči gospodje: dr. Pfeifer kot vladni komisar, dr. Lajnšič kot vodja okr. glav., dr. Senekovič kot vodja djžavne policije, general Maister in stotnik Koser köt zastopnika vojaške sile, dr. Rosina in Fr. Žebot kot zastopnika Narodnega sveta v Mariboru. .rii'i V, uradu jih je sprejel župan dr. Schmiderer itt»podžupana Nasko in Suppanz. Dr. Lajnšič iz- javi kot pooblaščenec Narodne vlade, da vlada razp.ušča mestni zastop, ker je njegovo delovanje državi SliS sovražho, ' zlas.fi ko se je^ izreklo, da se smatra kot del Netnške Avstrije. Župan je iz- rekel proti temiii svoj protest ter iziavil, da se umakne samo sili, nakar mu okrajni glavar pred- stavi vojaško silo v osebi general a Maistra. S pomoči iskajočimi očmi se ozre nato župan po svojiji ljudeji, ki. so zrli nemo v tla, ter izjavi, da se tej sili ukloni in odstopi. S solznimi očmi j& n&to prosil-, 'naj bi prizanesli uradništvu ter gä pustili na rijegovem mestu. Vladni komisar dr. Pfeifer prevzame nato urad ter izjavi, da so uradniki v «inislu odloka Narodne vlade odpu- ščeni iz službe, da pa lahko prosijo pri isti vladi za žopetni sprejem. > J o rt i m <:} j i I - Tako se je končalo to nemško gospodstvo, ki je bilo za naše slovensko Ijudstvo polno po- niževanja, zapostavljenja in krivic na vseh poljih. Nikjer niso kazaj.i Vsenemci svoje besnosti v to- liki meri, kakor ravno v Mariboru. Četudi nas je nemško uradno štetje naštelo na tisoče, riarn niso dovolili niti ene zasebne ljudske sole. Kaj vse so morali pretrpeti naši ljudje 1. 1914 ravno v Ma- j riboru! In kaj smo jim storili mi kot plaČilo? Izpodili smo iih iz službe, nič druzega! In vendar je te vladanja vajene ljudi to ponižanje neizmerno potrlo. Kakor ponižni singe so odkazovali našim odposlancem stole in po hodnikih so klobiiki kar frčali raz glave tistih visokih uradnikov, ki nam eden dan poprej niti odzdravljali niso. Velikansko zadoščenje uživamo nad tem porazom nemške klike in se je veselimo ziasti zato, ker si nismo pomazali rok, ki bi jih morda položili siloma na Ijudi te sorte. Živio slovenski Maribor! Prebivalstvo mesta Maribor ! Narodnn vlada SHS v Ljubljani je razpu- stila občinski svet mesta Maribor, ker se ni pod- vrge! ukrepom, odnosno avtoriteti države SMS in je Narodna vlada SHS mene imenovala vladnim komisarjem z nalogo, da začasno prevzamem in vodim posle mariborskega občinskega zastopa. Prevzel sem danes vodstvo mestnega magistrata v Mariboru. 0 tem obveščam prebivalstvo mesta Maribor s pristavkom, da bom po najboljSi moči skušal zadostiti željarn in potrebam prebivalstva in se tudi nadejam, da mi bo prebivalstvo brez raz- like na stranke in narodnost v svojem lastnem interesu pomagalo in zaupalo in elernente, ki bi skušali ovirati redno poslovanje, zavračalo. Maribor, dne 2. januarja 1919. Vladni komisar: dr. Pfeifer s. r. »Kavarna Prešeren« se imenuje sedaj prej- šnja kavarna »Hummel« na Tegethofovi cesti. Mariborski talci sedijo v strahu za svojo glavo, ker poznajo tisto sodrgo, ki so jo sami vzjojili. 2. jan. opoldne so prišli sledeči na vrsto: dr. Juritsch, dr. Scherbaum in Schullin. Slovenski hotel v Mariboru. Ljubljanska kreditna banka je kupila velik hotel »Nadvojvoda Ivan« na oglu Gosposke iu Grajske ulice. Mari- borski Slovenci smo željno pričakovali druge večje slovenske gostilne, ki bi konkuriiala z visokimi cenami v Narodnem domu. Mariborski okrajni zastop je Nar. vlada razpustila ter imenovala za vladnega komisarja dr. I. Leskovarja, za njegovega namestnika pa Fel. Robiča iz Limbuša. Slovenjegraški nemškutarji so zaprti v Mariboru. 12 takih tičkov, ki so rovarili proti Jugoslavs, je pripeljaU na Novega leta dan vo- jaška patrulja v Maribor. Ravnotako je zaprt tisti zagrizeni Domaingo iz Spod. Dravograda, ki je svojčas dobil batine p-i Št. Janžu. Maribor. Častno občanstvo sta podelili ob- čini Zrkovci in Dogpše g. generalu Maistru in vodji okrajnes>a j^lavarstva dr. LajnSiču. Koroška proga. Od sedaj vozita iz Maribora dva nova vlaka po koroški proffi in sicer ob 6*15 zjutraj in 329 popoldne. nazaj pa prideta ob 8"58 dopoldne in ob 6"08 zvečer. Na novo vozita od- slej tudi dva tovarna vlaka po tej progi. Mariborski Mahnert zaprt. Ta mož je leta 1914 naše slovenske ljudi tako zasledoval, kakor nikdo drugi. Takrat, ko so vlačili v zapore ne- številne narodnjake, je bil vedno na čelu tistih surovih tolp, ki so pljuvale in metale kamenje na naše mučenike. .A niti sedaj, ko leži nemštvo strto na tleh, se temu privandrancu ni ohladila žilica. Še sedaj je hujskal nedavno v Marebergu proti Jugoslaviji. A slovenska državna policija mu je z enim mahom preprečila vse nadaljnje hujskanje. Aretirala ga je po dovršeni hišni preiskavi ter ga izročila sodišču. PTUJSKI NOVICAR. Ptujski Ornig in njegovc kupčije s žižoSom. Ka- kpr znano, so zloglasui Ornig, njegov ¦ podrepnik Gürtler in drugi.magistratni mogotci začasa vojne izvrševali velikanske špckulacijskc kupčije z mest- nim dcnarjein. Nakupovali so na Ogrskem fižol, mast in driiga živila ter jih z mastnim dobičkom otklajali razuim š])ekulantom. Vsi so pridobili o- gromnc vojne dobičke. Ornig ie kupoval graščino za graščino, da naloži ta svoj »pošteni zaslužck«. Ko je prišcl preobrat, je bilo za rnestno občino ptuj- sko od imcnovanih poštcnjakov nied drugim na- kupljenih po visoki ceni 11 vagonov fižola .Ornig in njegova lepa družba so izginili, fižol pa je ostal mestni obeini. Ta fižol bi se moral prodati sedaj po 10 K od kg, ako se naj niestna občina varujc škodc. Ce se ne doseže ta visoka cena, trpi mesto Ptuj naj- manjc milijon kron škode. Vladni komisar sc sedaj tnidi, da bi varoval mesto pied to katastrofo. Po našem innenju bi bilo edino pravilno, da zaseže vla- da takoj ves fižol za naše ubogo Ijudstvo in ga piača po maksimalnih cenah. Za škodo je mestni občini itak odgovoren Ornig s celim svoiim pre- moženjem. Zahtevaino odločno, da se to vprašanje ncmudoma reši. Ornigovo premoženje je pa treba takoj sekvestrirati, da se tako krije skoda in mesto Ptuj obvaruje pred gospodarskim polomom. Preob- zirni smo bili dosedaj z Ornigom. Dovoljcno mu je bilo cclo še do danes, da peče kruh ptujskim Slo- vencem. Kakor slišimo, se mu bo vsaj pekarija ic dni ustavila. To pa še ni dovolj, njegovo premoženje mora biti takoj sekvestrirano, drugače «e nam pti- ce'i.' še izmuzne. Za Ptuj namenjen sladkor v Lipnici zaple- njen. Ptuj in ptujski okraj že mesece ne dobiva ni- kakega sladkorja iz Ceškega. Ko pa je dospel prvi vagou sladkorja te dni v Lipnieo, ga je tamoSnji »Wohlfa^irtsausschuss« zaplenil in takoj porazdelil med prebivalce v Lipnici. Nemška Avstrija je kr.šila s tem z našo vlado sklenieni dogovor. Kakor za Ncmčijo in staro Avstrijo so torej tudi za Nemško Avstrijo vse pismene pogodbe le »krpica papirja«. Lump ostane lump in ne drži besede. Čudimo sc. da dovaža eiitenta živila na Dunaj, ko Numška Av- strija niti ne dovoli prevoza sladkorja iz Ceško- Slovaške republike v našo državo. Slučaj je kvljen vseni merodajniin krog.om. U|)anu) ,da dosežemo |>oi)oii:it) zadoščenje in tudi v najkrajšem casii pre- potrebni sladkor. Naše Ijudstvo pa naj vzanie slueaj na znanje. Njegova jeza radi pornanjkanja sladkorja se naj ne obrača proti oblastem naše države, katere store vse, da odpomorejo poinanjkanju. naša jeza naj se obraca proti onim, ki kršijo !)ogodbe in do- go vo re. DNEVNE NOVICE. Nova vlada v Ljubljani se je po kon^anih pogaianjih v soboto zvečer sestavila iz 2 članov SLS/2 članov JDS, 2 članov JSDS. Predsednika, ki je sedmi clan vlade, da SLS. Menda bo prelat Kalan. Podpredsednik bo dr. Gregor Žerjav, član JDS. Hujskanje vojaštva v nemških beznicah. Justični referent štacijskega poveljstva v Celju poroča: V zadnjili dneh se množijo ovadbe o nastopih proti naši državi med vojaštvom. Ako- prav je med njimi še vedno dosti nezdravih ele- mentov, prožetih nemškutarskega duha stare Av- strije, vendar je gotovo, da se dela in širi pro- paganda sistematično od nemške strani, ki se ne straši sredstev in truda, da na ta način škoduje naši stvari, oziroma moči. Vojake opijaio po raznih beznicah ter jih potam nahujskane in pi- jane pošiljajo na ulico, da tarn kriče in razbijajo, vstvarjajo med Ijudstvom nezaupanje in nezado- voljnost ter kršijo še ostanke vojaške discipline, ki smo jih še rešili. Vsaka najmanjža stvarca se uporablja, da se mrmra in zmerja. Neobhoduo po- trebno je, da se temu početiu posveti največja pozornost. Državna vojaška policija naj strogo nadzoruje sistematično rovarenje, katerega sedež so razne gostilne in kavarne. Našemu moštvu pa bi se naj to ostudno početje poljudno obrazložilo ter se podučilo, da se ne da zapeljati od raznih hujskačev. Onim pa, ki se kljub poduku ne po- boljšajo, se pa naj s strogimi kaznimi pokaže, da nimamo volje, se pustiti blatiti v svoii državi. Gnezda nemSkutarske hujskarije. Štacijsko poveljstvo v Celju nam noroča: K poročilu jtistič- nega referenta dodajemo, da so na posebno sla- bem glasu sledeče gostilne in kavarne: Waldhaus, Grüne Wiese, kavarna Europa, hotel nemška hiša, gostilna »zum grünen Baum« in večina gostilen v Gaberjih. Posebno slednje in gostilna Waldhaus so prave beznice in zbirališča sumljivih, nemšku- tarskih elementov, ki se tudi ne držijo nobenih policijskih ur. Ker za vojaštvo brez vzroka še ne moremo prepovedati obiska gostiln iu kavarn, prosim p. t. okrajno glavarstvo in državno vojaško policijo, naj potom civilnih agenl:ov te nerednosti dožene in razišče, da se lahko nadalje postopa in obisk omenjenih gostiln in kavarn prepove. Na povrnitev starih razmer še vedno upajo nekateri celjski nemškutarji. Tako se nemški in nemškutarski uradniki n. pr. od pošte in davka- rije še tolažijo, da brez njih uradi ne bodo mogli funkcijonirati, drugi zopet upajo na oboroženo pomoč Nemške Avstrije itd. Še celo neki odstav- Ijeni davčni uradnik Gorinschegg, ki ima dovolj umazano perilo in bi torej bolje držal jezik za zobmi, govoiiči okoli, da v 6 mesecih bo že vse drugače. Opozarjamo vsakogar, da nam naznani razširjalce takih govoric (seveda s konkretnimi dejstvi in dokazüj, da enkrat za vselej zapremo usta raznim nemškim širokoustnežem, ki manj zavedno maso na tak način skušajo na led spe- Ijati. Prisiüti se jih mora k uvidevnosti, da so njih upanja na povrnitev starih razmer le prazne pene. v Sipo ublH so neznani fantalini te dni pri urarju R. Salmiču v Celju. Stara navada je pri naših'celjskih pouličnjakih pač železna srajca. Italäjani se umikajo? Iz Postojne ie prišlo te dni v Celje zasebno pismo, v katerem pravi pisec, da so se ltalijani začeli počasi umikati ter da upajo tamoSnii kraji na skoraiSnje osvobojenje. Dramatično društvo v Celju je imelo po Stirili letih v pondeljek dne 30. p. m. zopet svoj redni občni zbor. V odsotnosti zaslužnega pred- sednika društva, gospoda profesorja Franca Mrav- ljaka je podal blagajnik g. dr. Ernest Kalan kratko poročilo o delovanju drufitva. Dramatično druStvo je moralo med vo|sko vsled nastalih okolščin i svoje delovanje popolnoma ustaviti, ker je bila dvorana Narodnega doma zasedena od vojaštva, igralci pa večinoma vpoklicani. Preokret v domo- vini je tudi Dramatičnemu druStvu v Celju omo- gočil, da lahko deluje v prid slovenske kulture. S tem, da je dr-ištvu Mestno gledališče na raz- polago, se je delokrog druStva znatno razširil in v bodoče ne bo prirejalo samo predslav z doma- čimi igralci in igralkami, temveč bode skušalo pridobiti od časa ao časa člane Narodne^a gleda- lišča v Ljubljani in Zemaljskoga kazališta v Zagrebu, da uprizorijo samostojne dramske in po Stev. 2. »N«VA » O B A< Stran 3. možnosti ludi openie predstave v našem gleda- lišču. Občni zbor je volil sledeči odbor: Predsednik g. Mirko Gruden, intendant g. Rafko Salmič, tajnik in arhivar g. Ivan PrekorSek, blagajnik g. Mirko Meglič, garderober g. Fr. Jurman, obbornika in odbornici L• dr- Ernest Kalan, g. dr. Stefan Sa- gadin, ga. E!a dr. Kalanova in gdč. Jožica Grego- rinova. Želeti bi bilo, da občinstvo podpira novo izvoljeni odbor v njegovem delovanju ter da vsak clan in prijatelj društva pridobi kolikor mogoče ninogo novih članov. Letošnja sezona se bo otvo- rila v tekočem mesecu s slovensko narodno igro. Redni občnl zbor »Ceijskega Sokola« se je vrsil v soboto dne 4. tm. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Natančneje poročilo priobčimo v prihodnji številki. 2a srbsko siročad so darovale slovcMiske uradnice telefonske centrale v Celju (7) znesek 20 K, kateri znesek so prejele kot novoletno na- grado od g. Hansa Jeschounigga v Arjivasi. Pravoslavni Božič so slavili naši srbski bratje včeraj 7. tm. V Cmureku je odstavljeno vse nemško po- Štno osobje in nameščeno s slovenskim. Iz Brežic je premeščen v Gradec stavbni svetnik Radovan Sernec, sin slovenske rodbine, pa zagrizen renegat. Poljska vlada je odredila splošno mobili- zacijo. Za civilnega komisarja v Medjimurju je imenovan dr. Ivan Novak, član osrednjega Na- rodnega Vječa v Zagrebu, medjimurski rojak. V Podplatu se je pri tamošnjem poštnem uradu otvorila brzojavna postaja. Konjerejskf odsek Slovenske kmetijske družbe se je ustanovil v Mariboru dne 30. dec. Načelnik odseka je g. Lovro Petovar iz Ivanj- kovec. Iz Trbovelj. Tu se je mudil ob božičnih praznikih nas" rojak, minister dr. Albert Kramer. Na sveti večer mil je celo Trbovlje napravilo krasno bakljado in podoknico Pevci so zapeli pod vodstvom g. učitelja Plavšaka, in pozdravljali so slavljenca razni govorniki vseh slovenskih strank. Prireditve so se udeležila vsa narodna društva, obč. gerent, učiteljstvo, duhovščina, de- lavstvo in vodstvo rudnika, Državno vječe v Belgradu se sestane 1. marca 1919. Če bi trebalo, ga skliče vlada tudi poprej. Preselitev. Odvetnik dr. Jakob Rajh se je preselil iz Gradca v Kočevje. Zasebni brzojavni promet na vseh posta- jah državnih železnic SHS je od 5. Jan. t. I. zopet uveden. Iz Brezic. Odstavljen je vladni komisar okr. zastopa Alfred baron Moscon. Na njegovo mesto je imenovan g. Fr. Lipej, veletrgovec in posestnik v Brežicah. V sosvet so imenovani gg.: J. Janežič, župan na Rizeljskem, Jos. Kovačič, veleposestnik v Glogovem brodu, Martin Pajdaš, župan v Ple- terjih, Ivan Urek, župan v Globokem. Iz Konjic. Odstavljen je komisar okrajnega zastopa graščak Fr. Psosek. Namesto njega je ime- novan g-. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah. Iz Rogatca. Okrajni zastop je razpuščen. Za vladnega komisarja je imenovan okrajni sodnik g. Rudolf Potočnik. Iz Marbeka. Okrajni zastop je razpuščen. Za gerenta je imenovan g. Fr. Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. Iz Marbeka. V našem okraju so razpuščeni sledeči občinski zastopi: v Marbeku (gerent Jan. Robič, učitelj v Vuhredu); na Muti (gerent Miloš Oset, trgovec na Muti); v Breznem (gerent Maks Čas, pos. v Breznu); v Remšniku (gerent Kaiser pd. Vastl v Remšniku); v Gor. Vičingi (gerent po- sestnik Fran Modri); v Sv. Primožu nad Vuzenico (gerent posestnik Anton Ladinek); v Gortini (ge- rent posestnik Ivan tiribernik). Iz Slov. Bistrice. Naš obč. zastop je razpu- ščen. Gerentom je imenovan notar g. Iv. Kolenc. Izvoz vhia iz ozemlja Narodne vlade SHS v Ljubljani je do preklica dovoijen. Iz politične službe. G. dr. Fran Hražovec je prevzet v pripravljalno službo pol. uprave ter prideljen v službovanje okr. glavarstvu v Celju. lmenovanje. Za rudarskega glavarja je imenovan inž. Vinko Stergar v Ljubljani. Notarska mesta so razpisana v Brežicah ter v Borovljah in v Rožeku na Koroškem. V likvidaciji se nahaja „untersteirische Landesprodukten — Ein- und Verkaufsgesellschaft" v Celju. Likvidator je dr. Jabornegg. Preselil se je odvetnik dr. Ivan Benkovič iz Celja v Ljubljano. Nemško gledališče v Ljubljani je dala Narodna vlada zapreti. IZ JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. Shod zaupnikov JDS v Ljubljani se je vršil dne 5. tm. (dopoldne v Mcstnem dornn, popoldne y dežclni zbornici), od vseh strani našcga slovenskega ozemlja zelo dobro obiskan. Štajcrskc krajevne organizaeije so odposlale odlično število zaupnikov. Poročilo o zuiianjein položaju ter o razvoju politienih dogodkov izza zloma Avstrije je obširiu» in temeljito podal član ministčrstva dr. Albert K r a m e r. Osobito zanimivi so bili njegovi podatki o pogajanjih v Belgradu. Na predlog g. dr. Majarorm je sestanek zaupnikov odobril sklep načelstva JDS, da je vstopil g. dr. Kramer v skupno ministrstvo ter se je prvemu strankinemu ministru izreklo so- glasno zaupanje. ü. d r. K u k o v e c, podpredsednik stranke in takrat še poverjenik za finance, je podal stvarno poročilo o notranjern položaju, o potrebi konsoll- diranja strankinih sil, o bližajočih se volitvah v konstituanto ter v to svrho potrebnega najpodro')- nejšega dela med narodom. Navdušcno odobravanjc obeli poročil je doka- zalo, da sta govorila odlična voditelja JDS zboro- valcem iz duše v dušo. Na predlog g. dr. R o s i n a (Maribor) se Je izreklo zaupanje in zahvalo članom stranke, ki so bili dosedaj zastopani v Narodni vladi SHS v Ljim- Ijani (dr. Tavear, dr. Triller, dr. Kukovcc, dr. Rav- nikar in dr. Pestotnik) ter obenem zaupanje čla- noma stranke, ki stopita v novo skreeno deželno vlado v Ljubliani (dr. Ravnihar in dr. Žerjav). Dr. P a v l i č e k (goriški begunec) predlaga rezolueijo glede okupaeije našega ozemlja s pozi- voin na resno in nujno delo, da se ohrani ta biser naših dežel Jugoslaviji; prof. Fr. Voglar (Ma- ribor) predloži rezolueijo, v kateri se zahteva po- polno osvobojenje Prekmurja.; g. Sajovic (Kranj) enako rezolueijo z zahtevo po osvoboditvi sloven- skega Korotana izpod nemškega nasilja. Vse rezolucije so bile '/ velikim navdušenjem soglasno sprejete. Sprejeta je bila istotako soglasno pozdravna brzojavka ministru Svetozarju Pribiče- viču v Beograd z iskreno željo, da se čim prej usta- novi enotna in mogočna Jugoslovanska demokrat* ska stranka za celo državno ozemlje. Na predlog g. dr. S a j o v i c a se je sklcnilo pozvati vlado, naj: I. preuredi vnovčevalnico za živino v tem smislu, da bodo imeli z nakupoin oprn- viti le strokovnjaki po strogo doloeenih maksimal- nih cenah; 2. naj odpravi centralo za usnje in (Io- voli prost promet'/ nsnjein, 3. naj odpravi centralo za krmo. Daljc sc sklene na predlog L¦ !v. Re- b e k a, naj vlada takoj odpravi vojuške delavnicc ter oddaja razna dela potom javne^a razpisa obrt- nikom. iPri popoldansl.ih posvetovanjih so se določili strankini zastopniki za pokrajinski svet (slovenskl deželni zbor v Ljubljani) ter za državno vjeCe (dr/.avni zbor v Beogradu). Sliodi JDS se vrše v nedeljo, 12. tm.: v Braslovčah, St. Petru v S. d., Vojniku, Kozjem, Št. Jurju ob j. ž., Ribnici na Poh.# Vuhredu, Sv. Marjeti na dr. p., pri Sv. Bolfenku in Sv. Andražu v Slov. gor. ter v Št. Vidu pri Ptuju. Natančnejše prihodnjič. Shod JDS v Žetalah dne 5. tm. se je iz- vršil ob lepi udeležbi najodličnejSih kmetov cele župnije. Predsedoval je Jože Kodrič. O političnem položaju in o ujedinjenju je govoril obširno in stvarno g. dr. Gvidon Sernec iz Celja. Govoril je tudi g. okr. sodnik Potočnik iz Rogatca. Sprejeta je bila soglasno rezolucija, v kateri zborovalci zahtevajo: 1) osvobojo Koroške; 2) pozdravljajo zedinjenje s Srbijo pod dinastijo Karagiorgjevičev, kateri izrekajo zvestobo in udanost; 3. zahtevajo razpust obč. zastopov v Rogatcu in Rog. Slatini ter zaprtje nemških Sol istotam; 4) zahtevajo narodni kuratorij za kopališče v Rog. Slatini, odstavitev nemških zdravnikov istotam ter nem- škega okr. zdravnika v Rogatcu. OBRTNI VESA Obrfni shod v Celju. Slovensko obrtno drušlvo v Celju je iinelo dne 6. tm. občni zbor in obenem obrtni shod. Bil je dobro obiskan. Udeležili so se ga tudi člani obrtniške or- ganizaeije na Kranjskem, med njimi g. Franchetti. i Predsednik Rebe k je uvodoma poročal, da je dru- 5tvo vsled vojne 4 leta počivalo in izgubilo razim 5 vse Clane. Sjdaj v novih razmerah treba na novo delo. Tajnik Zadružne Zvezc L e š n i e a r poda po- ročilo o obrtnem kreditu ter o uporabi električnega toka na Falu. D r. A. B o ž i e poda pressed o strokovnem za- dnižništvu, o bolniških blagajnah. o zavarovalnicah zoper nezgode ter o novih eiliih obrtuiške organi- zaeije v bodoenosti. O vseh poročilih prinesemo v prihodnji številkl obširnejše podatke. Olede koncesijoniranih obrti se sklene na preef- lo^ g. Z u p a n c a, prositi vlado, naj razveljavi vse i konccsije javnopravnega znaeaja ter zahteva vlo2l- i tev novih prošenj, koncesije zasebnopravnega zna- eaja pa naj revidira in jih pusti le zanpania vreCl- nim oseham. Na predlog g. R e b e k a se sklene podpirati . misel ustanovitve strokovncga obrtnega easopisa. Sklene sc dalje, zahtevati od vlade, naj razpustl vse okrajne bolniške blügajne, naj nastavi komi- sarje. ki imajo nalogo sestaviti nove imenik^ in razpisati nove volitve. O. Volk (^o.štanj) zagovarja uvedenje sploš- nega državnega bolniškega in starostnega zavaro- vanja. Sklene sc na predlog g. Jeseneka (Smarje) pro- siti vlado, naj priklopi šmarski okraj, ki je dozdaj priklopljen okr. holn. blagajni v Konjicah, okr. boJ- niški blaffajni v Celju. Glede posvetovanja o ustanovitvi samostojnc tr.erovsko-obrtne zbornice se skliče enketa vseh slovenskih obrtnikov. Dalje se sklene na predlog L. N e r a t a (Oa- berje), zahtevati od vlade, da odvzame stavbna dela pri cinkarni, v Zabukovci in Velenjii nemšku- tarskim obrtnikom {¦.¦r jih izroei slovenskim. OKoreeno so zborovalci protestirali proti tenru. da je gospodarski urad v Celju oddal razprocTaJo usnja nernškemu trgovcu Jellenzu. Sklenilo se je tudi vlado pozvati, naj stori nujno potrebne korake, da se električne sile na Falu za- sigurajo Jugoslaviji. ObrtüO zborovanje v Šoštanju se v vrši nedeljo, dne 12. januarja 1919 ob pol 2. uri po- poldne v dvorani gospe Vašič v Šoštanju. RAZNE VESTI. Veliko žitno skladišče je 2. tm. pogorelo v Londonu. V njem je bilo baje živeža za 1 milijon funtov šterlingov. Škoda na poslopju znaša pol milijona. Generalfeldmaršal Makensen je bil iz Bu- dimpe^te prepeljan v Solun. Gros Hertling, bivši bavarski min. predsed- nik in nekaj časa nemški državi" kancler, je 4. tm. umr!, star 75 let. Jugoslovansko umetniško razstavo v Pa- rizu prirede jugoslovauski umetniki za čas mi- rovne konference. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzei znameniti kipar Ivan MeStrovič. Koäice na Slovaškem so 29. decembra za- sedli Čehi. Bivši cesar Viljem je dobil božjastne na- pade. Mednarodna socijalistična konferenca v Lausanne na Švicarskem se vrši, kakor poroča »Freiheit«, dne 20 tm. Slovaški Časnikarji in pisatelji so imeli 1. jan. tl. shod v Turčianskem Sv. Martinu. Češko-slovaška mirovna delegacija se je odpeljala k mirovni konferenci v Pariz dne 6. tm. • p°Pfa«»a pisalnih strojev vseh sistemo ^^l^do^Bergült^Oizelska ulica 18, I. nadstr. l^*,?e v '¦"estu primeren prostor za čevljarsko obrt. ponudbe na upravništvo lista. 2-1 Proda jalka ki razutne tudi knjigovodstvo ter je zmo«na slov. in nem. jezika se takoj spreime. LastnoroČno pi- sane ponudbe s sliko in zahtevo place je pošiljati na Sirovinsko zadrugo cevljarj2v, r. z. z o. z. v Celju. 3-1 Zgubil ae je peo dne 24- dec. ml. zvečer. Bele barve, na hrbtu rujavo lisko in ruj.wu ušesa. Naslov: Franc Kosenina, posestnik Trnovlje pri Celju. Elegantno, skoro novo pov;>i6two (spalnica, jedil- nica, deloma soba, kuhinjsko in predsobno pohištvoj se proda. Naslov v upravništvu. 2-1 Datnsko kolo, skoro novo, se poceni proda. Pojasnila pri Stark, Spodnja Hudinja 23. . 2-1 10 do 15 prešičev za pleme ali rejo proda Jos. Kürbisch v Celju. Gostilna „BRANIBOR" priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča . A. Robek. KINO GABERIE Sreda 8. januarja Europa poštno ležeče Deiektivska drama v 4. dejanjih" Cßtrtek 9. In petek 10. januarja Marcipan — Liza aii osveta mrtvih Drama v 4. dejanjih. Stran 4. »NOVA D 0 B A* Stev. 2. JÄSÖTOÄ wIl.ll.tC toll© «Roiovš&a talica šf.15 Zaloga tu-in inozemskega manufakturnega blaga ::: prizsrsli salon za pspofa ifl dame. JÄ lasna dela, barvanje las, manikiranje in umivanje glave. V zalogi so tudi razne lasne vode, kreme in tcaletne potrebščine. Izposojujejo se tudi *. u ft n o , . lasulje za dramatične predstave. J* JlSpOS ty V. fiQqOl?. proti gotovini se želi kupiti. Ponudbe na banko in menjalnico J. Weiss, Gradec, Hamerlingg. 6. RESTAVRACIJA~ NARODNS DOM priporoča svojo izvrstno loplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljSa domača vina. Lasina mes«xgr*čja. Restavrater FsPafS© PavKflC. NAZNANILO Vljudno se naznanja, da jc za časa vojne zaprta Brašlia ceste 8 počenši z novim letom zopet otvorjena ter se cenjenemu občinstvu Celja in okolice priporoča m. jošt. Vljudno naznanjam slav. občinstvu Celja in okolice, da otvorim 10. januarja 1919 prvo jugoslovansko Zagotavljajoč najboljšo postrežbo se vljudno priporoča ftattC patftittC, mesar in restaVrater. FVoda se okoli 1000 kom. strešne opeke pii Edvardu Lakner, Gaberje 35. : V trgouirsd z uinoni in lesom Bežigrad pri Celju. KNJIGARNA UMETNINE MÜZIKALIJE Groričar & LeskoYsek, Celje GRAŠKA CBSTA ST. 7 m ROTOVSKA ÜLICA ST. 2 Največja zaloga papirja, pisalnih in risalnih po- trebšcin. ^^ Zaloga tiskovlm solskih zvezkov itd. Štev. 281/1918. Pri okrožnem rudarskem uradu Narodne vlade SHS v Celju se podaja služba pisarniškega pomocnika oziroma pomocnice. Prosilci za to mesto morajo biti sloyenäcine v besedi in pisavi popolooma zmožni. Prav potrebna je tudi znanost stroje- pisja in gibenost v posnemauju navadtiili risb in načrtov. Jjastnoročno spisane in s kolkom po 2 K kolkovane, ter s äolskim spriöevalom in s spričevaloin dosedajne uporabeopremljene prošnje se naj tusem predložijo. Posebni ozir najdejo vojni invalidi. Mesečna plača znaša okoli 220 kron. Okrožni rudarski nrad Narodne vlade SHS v Celju, dne 31. decembra 1918. Predstojnik. Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel gostilno »Mesto Novi Gradec«, katero sem z no- vim letom spremenil v gostilno Postregel bom vsakomur z izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo ter pristno jiiRoslovansko kapliico. Za mnogobroini obisk se priporoča Fraaif© Herd gostilničar. HOTEL „&R1 BELEWi VOLU" .CELJE. se priporoca s toplo in mrzlo kuhinjo in pri- stnim vinom ter popolnoma na novo urejenimi :: so^ami :: BBRNARDI OR AGO, Hoielir. špecepijsko blaga ter usahourstnc barge za obleke, s ktsrimi si lahfto wsfl'fido barsa vsahoorstno bla- go satn. Isce se uradnica vešča slovenske in nemške steno^rafije ter stroje- pisja. — Pisarna dr. Sernec, Celje, Graška cesta št. 15. Stanovanje x. 2 sobami (1 soba s pečjo in soba s štedilnikom)z nekajpolja se odda rodbini proti odsiužku z dnino. Mož bi naj bi' veSč zidarstva. Predstaviti sc treba oscbno na Zagradu St. 36. POSOJILNICA U CELJU USTANOV. L. 1880 MARODM1 DOM RES. FOND 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. STANJE HRAN1LNIH VLOG NAD 16,000.000 KRON