UDK 886.3.09—193.3 >1918/1941« Milena Kožuh Gimnazija Ivana Cankarja v Ljubljani SONET V POEZIJI MED OBEMA VOJNAMA Njegova pogostnost in oblikovne posebnosti Soneti, objavljeni med 1918 in 1941, so v slovenski poeziji zelo pogosti; vseh je 1227. Poleg tradicionalnih lastnosti so sorazmerno pogoste prenovitve v dol- žini verza, v rimi, manj pa v skladenjski izpolnitvi kvartet in tercet. Between the years 1918 and 1941 the sonnet is an extremely common verse form in Slovene poetry: as many as 1227 were published. Beside the traditional characteristics these sonnets comparatively frequently exhibit modifications in the length of the verse, in the rhyme, and to a lesser extent in the syntactic scheme of the quatrains and of the tercets. Čas med obema vojnama je bil razvoju poezije precej naklonjen. Izšlo je 98 samostojnih pesniških zbirk. Veliko pesmi je bilo objavljenih v raznih revijah, leposlovnih in drugih. Med objavljenimi1 pesmimi je veliko — 1227 sonetov, in to kljub temu, da čas pisanju sonetov ni bil vedno naklonjen.2 Pogostnost pisanja sonetov najbolj zgovorno kaže diagram (str. 209). Največ sonetov so objavili: Alojz Gradnik 159, Janko Samec 110, Igo Gruden 69, Silvin Sardenko3 54, Vojeslav Mole 50, Ivan Čampa in Božo Vodušek po 49, Srečko Kosovel 35, Anton Debeljak, Fran Eller in Vinko Žitnik po 27, Bogomil Fatur in Miran Jarc pa 24, Emanuel Kolman in Pastuškin4 po 21, Dušan Ludvik in Igor Torkar5 po 20, Vida Täufer 19, Mile Klopčič in Erna Muser po 17, Pavel Golia in Leopold Stanek pa 15, 1 Moje poročilo upošteva le v letih 1918—1941 objavljene sonete. Le ti so lah- ko vplivali na pišoče pesnike. Če bi upoštevala tudi sonete, ki so v tem času nastali, a niso objavljeni, bi se število sonetov znatno povečalo: tako je bil mar- sikateri Kosovelov sonet objavljen šele po drugi vojni, in podobno se je godilo drugim. — Po drugi struni pa je marsikateri v tem času objavljeni sonet nastal pred letom 1918. 2 Miran Jarc piše leta 1921 v LZ na str. 180 v oceni Grudnove knjige Narcis: »Če piše človek sedanjosti sonete, je to več ali manj diletantizem, igračkanje. ker današnjemu pesniku delati rime ni težko, saj so mu že predniki pripravili dovol j gladka tla jezikovne gibkosti, da po njih prav lahko zapleše. V tem oziru se mi zdijo sonetarji 20. stoletja podobni tesarjem patrijarhalnih epov v stancah, kakršni se pojavl ja jo tudi pri nas; njih delo je le potrata časa in energije, kar npr. pri Byronu in Puškinu ni bilo, saj je bilo v onih časih take vrste resničen izraz svoje dobe.« 3 Alo jz i j Merhar. 4 Andrej Budal. 5 Boris Fakin. Vinko Beličič in Rojen Komar® po 14, Branko Rudolf in Ivan Zorman po 12, Jože Kastelic 11, Jože Brejc7 10, Ivan Albreclit, Ivo Brnčic in Jože Dular po 8, Vera Albreclitova, France Balantič in Radivoj Peterlin-Pe- truška po 7, France Onič 5, Fran Albreclit, Janko Glazer, Lili Novy in Jože Udovič po 4, Tine Debeljak, Severin Šali in Jože Šmit po 3, France Bevk, Karel Destovnik, Kmetov Joža, Rudolf Maister, Ksaver Me- ško, Tone Seliškar in Jože Šeligo po 2, Griša Koritnik, Edvard Kocbek, Joža Lovrenčič, Anton Novačan in Gustav Strniša po 1 ter še sto drugih. O b tako velikem številu sonetistov in objavljenih sonetov je razumljivo, da je izšlo veliko neprečiščenega.8 (Glej preglednico str. 212.) Veliko število sonetov je izšlo v letih 1920, 1926 in 1938—1940. Leta 1920 so objavili sonete zlasti Gradnik, Igo Gruden in Mole, leta 1926 Gradnik, Kosovel in Klopčič, v letih 1938—1940 Balantič, Beličič, Brejc, Brnčic, Dular, Fatur, Gradnik, Jarc, Kastelic, Kolman, Rojen Komar, Lu- dvik. Muserjeva, Rudolf, Samec, Sardenko, Stanek, Tauferjeva, Torkar Vodušek. Objavljenih je bilo le nekaj klasično oblikovanih sonetov. Velika ve- čina sonetov izkazuje odstopanja od pravil. Izpreminja se vse: število verzov, razvrstitev verzov v kitice, dolžina verza, stopica, rime, skladenj- ska zaključenost kitic, poetski obrat, akrostili. Spremembe se goste okoli let 1921 (Gradnik, Samec), 1926—1927 Kosovel, Gradnik, Dora Gruden, Klopčič), 1930—1931 (Kosovel, Gradnik), 1934 (Fatur, Beličič, Kocbek, Jarc, 'Lauferjeva), 1939—1940 (Beličič, Dular, Vodušek, Čampa, Brejc, Šeligo, Ludvik, Stanek, Gradnik, Torkar). S p r e m e m b e š t e v i l a v e r z o v . Osem sonetov ima 15 verzov. Jarčev sonet Na gori (DS 1933) in Sardenkov Jezus (Trojno klasje 1938), Vovkov sonet Drevo (Mladika 1933) in Strnišev Suša (Mladika 1934) so soneti z repom; pri prvih dveh je 15. verz sonetu dodan na koncu, pri drugih dveh med kvartetnim in tercetnim delom. Ostali 15-vrstični soneti vključujejo 15. verz v eno svojih kitic.9 Dva soneta imata le 13 verzov. V sonetu Vse je kakor leta prejšnja (Nekaj pesmi 1934) Makse Samsa občutim odsotnost 14. verza kot praz- nino, kot nekaj nedorečenega. — Tega vtisa ne daje Grudnov sonet Te- 0 Janko Moder. 7 Jože Javoršek. B Če bi se odločala za antologijo med vojnama objavljenih sonetov, bi ta obsegala komaj kakih 100 dobrih ali oblikovno zanimivih del. 9 Maksa Samsa, Kje so neba (Nekaj pesmi 1934); Vida Täufer, Narcise (DS 1935); Iris, Na barju (Mentor 1937/38); J uraj Tjoš, Ko bodo tovariši zaigrali (Obzorja 1940). snobna pomlad (Sodobnost 1939); ima pa toliko sonetnih značilnosti,10 da ga prištevam med sonete. S t o p i c a . Večina sonetov uporablja dosledno jambski verz, 35 so- netov trohej, 10 daktil, 10 amfibrah, 18 različne stopice v istem sonetu, 1 svoboden heksameter,11 13 po štiri poudarke v verzu,12 2 po štiri po- udarke v verzu z vmesno cenzuro, 14 svobodni verz.13 D o l ž i n a v e r z o v . Ena četrtina objavljenih sonetov uporablja dosledno enajsterec. 38 °/o sonetov ima izmenoma enajsterce in deseterce. Le deseterce imajo zlasti nekateri Gradnikovi, Voduškovi in Žitnikovi soneti; pri tem uporablja Gradnik dosledno trohejsko mero,14 Žitnik jambsko. 10 Verz je 11-zložni trohej, razporeditev verzov v kitice 4 + 4 + 3 + 2, rime abba cddc efe f f . Ne prištevam pa med sonete Golievega cikla Grešnica — svetnica (Pesmi o zlatolaskah 1921) kljub Legišovemu mnenju, da je to sonetni ciklus (Lino Legiša, Zgodovina slovenskega slovstva VI. Ljubljana 1969, 296). Pesmi sicer imajo nekatere sonetne značilnosti (jambski enajsterec oz. deseterec, 4 kitice), manjka pa jim 14. verz in zlasti motijo rime (aba beb ede dede), značilne za pesmi v tercinah. 11 Novačan, Dva urednika (LZ 1939). 12 Zlasti pogosto pri Kosovelu. 13 Šeligo, Kosovel, Boštele, Kocbek in drugi. 14 Verz srbske junaške pesmi. Anton Debeljak je uporabil v sonetu Vojna silhueta (LZ 1918) enaj- sterec, ki ga v dveh verzih zamenja deseterec. To obliko je čez tri leta ponovil Samec v šestih pesmih. Pozneje je postala to zelo priljubljena oblika Gradnikovih sonetov; v njej so pisali tudi Ludvik, Vodušek, Ba- lantič, Jarc. — Obrnjeno obliko — deseterce z dvema enajstercema — sta uporabljala Gradnik in Vodušek. Večja umetniška svoboda je pesnikom dovoljevala, da so en ali dva verza še drugače podaljševali ali krajšali — 9-zložne verze imajo zlasti Sardenkovi soneti. — Nekaj sonetov se nagiba k dolgemu verzu,15 drugi k rabi izrazito kratkih in dolgih verzov v isti pesmi.16 — Najkrajši verz ima Sonet trenutka Alojzija Peterlina-Batoga (Pot za goro 1929). Vsi ver- zi so 3-zložni. Kljub kratkosti verza ohranja Batogova pesem vse sonetne značilnosti: verz je hiperkatalektični jamb (ali amfibrah), rime abba abba ebb ddc, pesem ima poetski obrat, 4 kitice, 14 vrstic, kitice so skladenjske celote. R i m e. Skoraj polovica sonetov (49 °/o) ima oklepajoče kvartetne rime abba abba, 1 4 % sonetov ima pri oklepajočih rimah štiri različne rime (abba cddc). Pogoste kvartetne rime so še abab abab in abab eded. V kvartetnem delu imamo pri rimah več odstopanj. Rime abba baab imajo v svojih sonetih Fatur, Klopčič, Eller, Rudolf, Vodušek in drugi. — Redke so rime abab baab. — Druge kvartetne rime so še: abba acca, abab acac, abab baba, abab cddc, abab beeb; aabb aabb, aabb bbaa, aabb ccaa, aabb ccdd. — Same zaporedne parne rime ima šest sonetov. — Cainpov sonet Brez moči (šotor v zatišju 1941) ima rime aaaa bbbb ccc d d d. Nekaj sonetov uporablja namesto rim asonance,17 spet drugi soneti rim nimajo. K i t i c a . Večina sonetov ohranja ustaljeno delitev verzov na dve kvarteti in dve terceti. Druga najpogostejša razvrstitev verzov je 4 + 4 + 6. Med obema vojnama je objavil prvi tako napisan sonet Radivoj Peter- lin-Petruška leta 1919 (Večerni sonet, DS), najpogosteje pa so tako pisani Kosovelovi soneti. — Pojavljajo se tudi druge kombinacije: 8 + 6,18 14, 3 + 3 + 4 + 4, 6 + 4 + 4, 6 + 8, 4 + 3 + 4 + 3, 3 + 4 + 3 + 4, 4 + 3 + 3 + 4, 4 + 6 + 4.19 15 Jarc, Beličič, Čampa. 10 Kosovel. 17 Damjan Valien, Zena (Klic duše 1933) ; Vida Täufer, Kraljici Mariji (Naš rod 1934/35) in Pšenica (istotam); Erna Muser, Prebelo mesto (Sodobnost 1937). 18 Jože Dular, sonetni ciklus Življenje (DS 1939), štirje Beličičevi soneti. 19 Take sonete pišejo zlasti manj znani sonetisti. Nekaj sonetov ima angleško razvrstitev vrstic v kitice ali njene variante: 2 + 4 + 4 + 4, 4 + 4 + 2 + 2 + 2, 4 + 4 + 2 + 4, 8 + 2 + 4.20 S k l a d e n j s k a z a k l j u č e n o s t k i t i c . Večina sonetov ohranja skladenjsko zaključenost vseh kitic ali vsaj kvartet. Skladenjska poveza- nost prvih dveh kitic je pogostejša od povezanosti druge in tretje kitice oz. od povezanosti prvih treh ali zadnjih treh kitic. Pri 13 sonetih so skla- denjsko povezane vse kitice. Osem sonetov je enostavčnih.21 P o e t s k i o b r a t . Le redki soneti imajo v kvartetah sliko oz. pri- mero in v tercetah prenos primere v življenje; vendar večina sonetov ohranja poetski obrat. Mesto poetskega obrata se je pri nekaterih sonetih premaknilo. A k r o s t i h , m o t o , p r i p i s . Akrostih ima le devet sonetov. Z izjemo Grudna22 so pisali sonete z (običajnimi) akrostihi manjši pesniki. — Torkarjev sonet Vizija 1940 (Blazni Kronos 1940) ima posebno obliko akrostiha: SSSS MM MM RRR TTT. — Soneta Ponoči Ivana Zormana (Lirični spevi 1925) in Pust Danice Gruden (Razori 1937/38) imata moto, sonet Meminisse juvat Jože Lovrenčiča (DS 1934) pripis. Med obema vojnama je torej nastalo presenetljivo veliko število so- netov. Nastali so kljub občasnim nasprotovanjem nekaterih pesnikov kri- tikov. Nekateri pesniki se drže ustaljene sonetne oblike, še več jih po- skuša na ta ali drug način obliko spremeniti. Ta uporabi drugo stopico, oni drugačno razvrstitev verzov v kitice, drugo število zlogov, drugačne rime. V dobrih sonetih se je oblika prilagodila izpovednosti. Velikokrat pa je bilo razbijanje oblike, zlasti pri manjših pesnikih in začetnikih, samo sebi namen. 20 Tudi pisci teh sonetov so manj znani pesniki. 21 Skladenjsko povezani so zlasti Gradnikovi, Čampovi, Ludvikovi, Vodu- škovi in nekateri Samčevi soneti. — Enostavčni soneti so: Janko Samec, Pra- dedov dom (LZ 1920) in Sinu (Mladika 1937); Tone Batagelj, Moji ženi I. (Mla- dika 1922); Jože Kastelic, Veliko senc (DS 1933); Ivan Čampa, Joj bratje (Mentor 1935/36); Božo Vodušek, Zlato tele (Modra ptica 1935/36) in uvod v Ca- moesovo gostijo (LZ 1937); Ivan Zorman, Vino življenja (Iz Novega Sveta 1938). 22 Posmrtnica (Sodobnost 1941), Zale (Sodobnost 1940). N a « ^ e>3 ou ces и a i'-i z о ta ь. 0.-0 > > Ы y E О > О N « M i> g N J О Q Ы y H s Ë £ o X -H Ci 1П •41 i l и О 00 Л 1Л lf\ -J 3 -"t - O lVj t - ' cM .— Г. rt СЧ Ol ч Ol N н o a ь к in in СМ rt rt rt rt -г* CM чО (M _ ! rt 1Л S — 00 sD ca m 1 см s •ši-Š > «»'3 v ИЛ О— in CM (M in Ч© (M (M О̂ G* O rt 00 rt rt CM i 1 vO 1Л N 1Л KI vO см см m so m 1Л I rt 0 I ^ 00 1Л M N rt 00 00 00 m N. 00 \0 N 1П rt O ^ N» 1П O vD 1П in ^ ^ o t^. o m rt см см см ca см CM o rt CM N - N - ^ m - ^ o v - ^ t ^ c a Ch in C M '3 -o cd O i n l f t ^ i l ^ O l O l O l O J O l N O l r t r t r t r t r t r t r t Cn o M d S2 > ~ -Й o s> ti S 43 m -Q U O rt • &H M t. 3 '-J C™ ^ (_, - 1-1 u (Я P—i ^ Ü M Ü M S ü > W Ü W h Q ^ -К >w 72 » 'S Cd S и >a w 0) >0 fcc ^ O. £ P О rtJ > rt ^ >0 Си i—I Е-1 б — з о « 'S б С s Н М ^ О м й М и О Ь > ü cd rt sо с РЕЗЮМЕ В поэзии между двумя войнами появилось в отдельных поэтических сборни- ках, в литературных и других журналах 1227 сонетов, большинство в годах 1920, 1926 и 1938—1940. Большинство сонетов опубликовали Алойз Градник, Янко Самец, Иго Труден, Сильвин Сарденко, Воеслав Моле, Иван Чампа, Божо Во- душек и Сречко Косовел. Сонет является поэтической формой, с которой любят проверить свое поэтическое мастерство начинающие поэты, поэтому среди напечатанных сонетов число ценных поэтических произведений относительно небольшое. Опубликованные сонеты в большинстве случаев сохраняют традиционное число стихов, расположение стихов в строфах, ямбический стих и синтакси- ческую замкнутость строф. Чаще меняются длина стиха и рифма. Некоторые сонеты сохраняют большинство формальных особенностей и меняют лишь отдельные, в других сонетах изменяется большая часть характерных формаль- ных признаков. Для некоторых сочинителей сонетов является разрушение со- нетной формы самоцелью. В хороших сонетах является изменение пормы необ- ходимым следствием изменения самого поэтического содержания.