Izhaja vsak žatrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertit (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna it. 35 lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 344 TRST, ČETRTEK 23. MARCA 1961, GORICA LET. X. OB ZAKLJUČKII 34. KONGRESA ITALIJANSKE SOCIALISTIČNE STRANKE V V V NADALJUJE SI PROCES NOTRANJEGA RAZČIŠČEVANJA Na občnem zboru je spet zmagala Nennijeva struja - Dokončni in brezpogojni pri« stanek na demokratični način političnega boja glavna značilnost letošnjega kongresa Po pet dni trajajočih razpravah se je v ponedeljek zjutraj v Milanu zaključil 34. kongres Italijanske socialistične stranke. Kongresa se je udeležilo 560 odposlancev, ki so zastopali nekaj manj kot pol milijona strankinih članov in ki so ob koncu del izvolili 81 članov novega osrednjega odbora stranke. Za potek letošnjega občnega zbora italijanskih socialistov je v Italiji vladalo izredno veliko zanimanje. Politične kroge je predvsem zanimalo, če in kako bo strankin glavni tajnik Pietro Nenni vzdržal napad svojih nasprotnikov, ki so se ob tej priliki združili in nastopili enotno. Da si bo Nenni ohranil zaupanje večine stranke, ni bilo dvoma, kajti že pred kongresom je bilo znano, kako bo volila ogromna večina odposlancev. Po strankinih pravilih se je moral namreč vsak delegat strogo držati sklepov federacije, ki jo je predstavljal. TRI STRUJE Bolj kot izid kongresa so torej javnost zanimala poročila voditeljev različnih strankinih struj in razprava o teh poročilih. Za premoč v socialistični stranki se danes v glavnem bijejo tri struje: avtonomistična, ki jo vodi Pietro Nenni, levičarska, katere najvidnejši predstavnik je poslanec Tullio Vecchietti, in končno struja, katere voditelj je poslanec Lelio Basso. Ker so, kot smo že omenili, Nennijevi nasprotniki nastopili enotno, sta na občnem zboru nastali dve fronti. Na eni strrni so bili avtonomisti, na drugi pa levičarji m vsi ostali. kaj hočejo avtonomisti Iz poročila Pietra Nenni ja in iz resolucije, ki jo je predlagala njegova skupina in je bila sprejeta z večino glasov, je razvidno, da so avtonomisti trdno odločeni nadaljevati politiko, ki so jo izbrali pred približno šestimi leti, ko so prekinili tesno sodelovanje in stalne skupne nastope s komunisti. »V današnjih zgodovinskih pogojih«, pravi med drugim resolucija, »je boj za socializem v zahodni družbi in v Italiji lahko zmagovit, če ga vodi socialistična stranka, ki more zagotoviti utrditev in razmah demokratičnih svoboščin. Zato kongres poudarja pravilnost politike demokratične alternative in vidi v avtonomiji socialistične stranke sredstvo, ki je potrebno, da se takšna politika uresniči.« »Avtonomija«, nadaljuje resolucija, »pomeni popolno neodvisnost od ciljev, ki jih zasledujeta vzhodna in zahodna vojaška bloka«, a pomeni hkrati, da je stranka dokončno in brezpogojno izbrala demokraii.č-ni način političnega boja za dosego in izvrševanje oblasti« in da je to edina pot, po kateri Italija lahko pride do socializma. V resoluciji je tudi pojasnjeno, kaj pomenita besedi »demokratična alternativa«. To je politika, ki »istoveti boj za socializem z bojem za demokracijo« in ki se danes bori zlasti proti »sredinskim konservativnim blokom in proti klerofašizmu«. ODLOČEN PRELOM Iz tega, kar smo objavih, nedvomno iz baja dvoje. Prva ugotovitev je, da avtonomisti pojmujejo demokracijo v zahodnem smislu, se pravi, da priznavajo koristnost in celo nujnost večstrankarskega sistema. Zaradi tega pomeni zadnji milanski kongres za socialistične avtonomiste nov, odločen prelom s preteklostjo in zlasti konec »ljudskih front« in podobnih oblik sode.o-vanja s komunistično stranko. To pa je hkrati druga važna ugotovitev, ki jo lahko naredimo, če globlje proučimo besedilo o-menjene resolucije. Vsi politični opazovalci — tudi izraziti desničarji — priznavajo, da je bil Nenm, kar zadeva ta vprašanja, nenavadno odkrit in da sta zato njegova pripadnost ter privrženost demokraciji izven vsakega dvoma. RAZLIČNA MNENJA V posameznih italijanskih političnih strankah pa obstajajo najrazličnejša mnenja o stališčih, ki jih je Nenni zavzel do drugih vprašanj. Tako je demokristjanski vodilni dnevnik II Popolo pred dnevi odločno grajal zlasti Nennijevo nevtralnost v zunanji politiki ter tolmačenje sestavljanja sredinsko - levičarskih občinskih upravnih odborov, ki naj bi, kot je poudaril Nennijev scde^vec poslanec Lombardi, predstavljali »sredstvo za razdvajanje katoliških sil«. Določeni demokristjanski krogi nadalje poudarjajo, da so avtonomisti v tekmi z ostalimi levičarji v stranki nekoliko nazadovali v primeri s prejšnjim kongresom, I saj so zgubili 1,8 odstotka pristašev. Združena levica pa je napredovala za nad 3 odstotke in predstavlja skupno 41,92 odstotka vseh članov. (Nadaljevanje na 2. strani) Nova ulična protislovenska demonstracija Zloglasni »Odbor za narodno budnost« je j obnovil svojo dejavnost. V ponede’jek se je na tržaških uhcah spet pojavila skupina | italijanskih mladincev ter uprizorila novo protislovensko demonstracijo. Ker je v ponedeljek, 20. marca, poteklo natančno 13 let, odkar so Francija, Anglija in Amerika obljubile, da se bodo zavzemal, da pride celotno Svobodno tržaško ozemlje spet pod Italijo, so mladinci to ob’etn;co izkoristili ter organizirali novo iredentistično manifestacijo z izrazitim protislovenskim značajem. Potem ko so položili venec pred cerkvijo Sv. Antona Novega, kjer je leta 1953 v znanih spopadih s policijo zgubil življenje mladi Tržačan, so demonstranti krenili proti Korzu in nato hoteli v sprevodu priti do Velikega trga, kjer bi se polaganje venca 1 ponovilo. ! Na poti proti Velikemu trgu so prepevali italijansko himno ter jo kot običajno vsa- kokrat zaključili z znanim sramotilnim refrenom na račun jugoslovanskega predsednika Tita. Vmes pa so v zboru z’ogovali »Fora i ščavi« (Ven s Slovenci), Smrt Slovencem itd. Kar mora vsakega Slovenca in tudi poštenega Italijana najbolj razburiti, je, da se je vse to dogajalo ob prisotnosti policijskih oblastev, ki so nesramno ravnanje mladih razgrajačev dolgo mimo dopuščala. Saj so intervenirala šele, ko se je sprevod bližal Velikemu trgu in so demonstranti pričeli sramotiti generalnega komisarja Palamaro. Spričo nove šovinistične protislovenske gonje, kar je treba tudi spraviti v tesno zvezo z neuspehom jugoslovansko-italiJanških razgovorov v Rimu, je jasno, da že sam čut samoohrane nalaga Slovencem dolžnost, da si poiščejo nova sredstva in načine dela za obrambo najosnovnejših narodnih pravic in narodnega obstoja. RADIO TRST A • NEDELJA, 26. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.15 Vera in naš čas; 1300 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.45 Pojeta Ivo Robič in Marjanca Deržaj; 15.20 Ivan Matetič Ronjgov: Roženice; 17.00 Tržaškj obiski: Barkovlje; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Hozana, hozana Jezus je skozi svoje mesto hodil« (Marija Tomazin). . PONEDELJEK, 27. marca, ob: 18.00 Ital janščina po radiu; 18.30 Koncert baročne glasbe; 19.C0 Pcs'-no predavanje — dr. Stanko Janežič: »Kristus, na ša pot k Bogu«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Richard Wagner: »Mojstri pevci Niirmberški«, opera v treh dej. Približno ob 22.00 »Nove knjige in izdaje«. • TOREK, 28. marca, ob: 18.00 Sola in vzgoja — Anton Kacin: »Kaj pravi Makarenko o vzgoji sodobne mladine«; 19.00 Pisani balončki, radijski ted nik za najmlajše; 20.30 Richard Wagner: »Mojstr pevci Niirmberški«, opera v treh dej.; 22.30 Sprehodi po antičnih gajih — Alojz Rebula: »Teokrit — pesnik pastirske idile«; 22.45 Koncert viol:sta Al',a Belli ja, pri klavirju Elvia Merlo — Votoček: Tr balade za violo in klavir, Szabo: Arija za violo ir klavir. • SREDA, 29. marca, ob: 18.00 Slovenščina za S*o-vence; 18.30 Liki in značaji iz opernih d:l: »Luci'’ di Lammermoor« (Igor Rutar); 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Tu ni vojne«, dn>-ma v treh dej. (Giuseppe Desni - Saša Martelanc) igrajo člani RO; 22.20 Srednjeveški n^bož^i napev’. . ČETRTEK, 30. marca, ob: 18 00 Radjska unv-r za — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila: »Kava, ruski čaj, matč«; 18.30 Skladbe Paula de Ma-leinereauja in Cesarja Francka v izvedbi Lugi j" Ferdinanda Tagliavinija; 19.00 Širimo obzorja — Svet, v katerem živimo: »Blagodejni učinki sonca« (Drago Renar); 20.30 Porrino: »Proces«, ora*orj za soliste, zbor, orgle in orkster. (Zbor in Orkester RAI-TV iz Torina); 21.35 Verdi: Requiem. % PETEK, 31. aprila, ob: 11.45 »Izkopavanje S'he ma«, predavanie (V. Beličič); 13.30 Vivaldi: štiri«* letni časi; 17.20 Griegove in S:bel!usove skladbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Postno predavanje — Ludvik Savelj: »Kristus, Bog med nami«; 19.20 Ziani: »Grob«, oratorij za soliste in orkester; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 »Juda«, drnmn (Alberto Perrini - Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 22.25 Cherubini: Requiem v c-molu. c SOBOTA, 1. akrila, ob: 11.45 »Pieta Nicoloja Del-1’Arc.a v Bologni«, predavanje (M. Pavlin); 15.30 »Starček Abi«, velikonočna legenda (Helena Boro -Mirko Javornik), igrajo člani RO; 17.20 Lul'i: M'-serere mei Deus, motet za dvojni zbor in orkester; 18 00 Papini: »Sin očetov«, evangeljska legenda (V. Beličič); 19.00 Pomenek s poslušalkami; 21.00 Kristusovo trpljenje no sv. Janezu. Igrajo člani RO; 22.25 Pergolesi: »Stabal Mater«. TEDENSKI KOLEDARČEK 26. marca, nedelja: Oljčna nedelja, Maksim 27. marca, ponedeljek: Rupert 28. marca, torek: Janez 29. marca, sreda: Ciril 30. marca, četrtek: Vel. četrtek, Branimir 31. marca, petek: Vel. petek, Benjamin 1. aprila, sobota: Vel. sobota, Bogomila NOVA SVETNICA Na zadnjem konzistoriju v Vatikanu so se kardinali izrekli pritrdilno o kanonizaciji blažene Berlile Boscardin. Na vnebohod 11. maja jo bo papež v baziliki Sv. Petra slovesno proglasil za svetnico. Boscardin se je rodila leta 1888 blizu Vicen/e. Tam je še v mladih letih stopila v red do-rotejk. Delovala je v Trevisu kot strežnica bolnikov. Umrla je še mlada v sluhu svetosti. Proces za kanonizacijo te svetnice je odprl že papež Pij XII. leta 1952. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 -i Telefon 29-477 Kennedyjeva pomoč Ameriški predsednik je kongresu zopet predložil nov načrt za pomoč drugim državam. Njegov predlog posnema temeljne točke nekdanjega Marshallovega načrta za pomoč in obnovo Evrope. Marshall je po drugi svetovni vojni izdal geslo, da se bo le gospodarsko močna Evropa, v kateri ne bodo ljudstva trpela pomanjkanja, mogla upirati komunističnemu vdoru. Kennedy navaja v svojih novih osmih točkah, da je treba znižati vojaško in zvišati ekonomsko pomoč. Manj razvite države, ki bodo deležne ameriške pomoči, pa morajo pri svoji gospodarski okrepitvi tudi same sodelovati. V vsaki državi, ki bo podpirana, se bo ustanovil enoten nadzorni organ za razdeljevanje podpor, ki bo ostal na svojem mestu vsaj pet let. Vojaški krediti bodo znašali eno milijardo in šeststo milijonov dolarjev. Postavka za gospodarsko in socialno pomoč pa dve milijardi in štiristo milijonov dolarjev. Ob koncu svoje poslanice pravi Kennedy, da ni namen te širokopotezne pomožne akcije samo pobijanje komunizma v bodoči deset-letki, marveč tudi dokazati, da morata gospodarski in demokratski politični razvoj iti vzporedno. ranfani pri Adenauerju V torek je ministrski predsednik Fanfa-ni v spremstvu zunanjega ministra Segnija obiskal nemškega kanclerja Adenauerja, ki se mudi na oddihu ob jezeru Como. Obisk je bil politične narave. Oba državnika sta se vpričo številne delegacije razgovarjala v vili Saporiti, kjer je sedež pokrajinske uprave v Comu. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje Južne Tirolske, o čemer pa zaključna objava ničesar ne pove. Kot glavne točke sestanka navaja izmenjavanje pogledov obeh držav, Italije in Nemčije, na skupno evropsko politiko. Oba ministra sta poudarila, da bosta obe državi vskladili svoje politične smernice glede NATO, to je at'ant-ske vojaško-obrambne skupnosti, kakor tudi o evropskem gospodarskem sodelovanju. Izjavila sta tudi, da bosta podprla vse manj razvite države in boj za varnost ter mir v Evropi. Fanfani je časnikarjem še posebej povedal, da se italijanska in nemška politika v splošnih evropskih pogledih popo'no-ma skladata in da so vsi razgovori potekali v izredno prijateljskem ozračju. ZBOR PARLAMENTARCEV IN ZNANSTVENIKOV V Londonu so se 21. in 22. marca zbrali parlamentarci in znanstveniki na posebno skupno konferenco. Pripravila jo je pod o-k ril jem Združenih narodov angleška znanstvena parlamentarna komisija. Namen konference je poiskati pota za večjo povezavo med politiki in znanstveniki. Stiki so potrebni, ker razvoj moderne znanosti vpliva tudi na politično in gospodarsko življenje današnjih držav. V Londonu že imajo v parlamentu poseben odbor, ki skrbi, da pri vseh zakonskih osnutkih sodelujejo .u-di strokovnjaki in znanstveniki. Letošnja konferenca, na katero so povabljene vse evropske države, bo razpravljala o vprašanju, ki postaja vedno bolj pereče za vse države. To vprašanje je znanost in varnost cestnega prometa. Pogajanja za Alžirijo Včeraj so se začela v Lausanni v Švici prva pogajanja med zastopniki De Gaulla in alžirskimi odposlanci. Vodja francoskih zastopnikov je minister za alžirske zadeve Louis Joe. Alžirce pa vodi finančni minister dr. Ahmed Francis. Prava pogajanja opolnomočencev se bodo pa začela v začetku aprila v kopališču Evian na francoski obali Ženevskega jezera. Mestni župan je ukazal rezervirati kar 500 sob, iz česar se sme sklepati, da bodo delegacije zelo številne. Policija je svoje moštvo že pojačila, posebno ker dobiva župan grozilna pisma s podpisi Algerie francaise. Kljub grožnjam pa je De Gaulle odločen, da privede pogajanja do zaključka. ZNANSTVENI ZAVOD NA GRMADI? Kot piše dnevni tisk, obstaja možnost, r|a se na Tržaškem ustanovi Mednarodni zavod za teoretično fiziko, ki bo odvisen od znane Mednarodne agencije za jedrska raziskovanja, katere sedež je na Dunaju in deluje v sklopu Organizacije združenih narodov. Za ta pomembni zavod se poteguje več evropskih mest, med njimi Zurich, Copen-hagen in Dunaj. Kol se zdi, ima Trst določene prednosti, ker je devinski princ ponudil brezplačno omenjeni Agenciji več tisoč kv. m svojega zemljišča na Grmadi. Dokler se ne postavijo primerne zgradbe, pa je princ dal na razpolago svoje obširno poslopje v bližini devinskega gradu. O tem vprašanju je bilo govora tudi na zadnji seji občinskega sveta v Nabrežini. Su-ltn-.ilec Drago I.egiša je namreč vprašal odbor, ali ne sodi, da bi bilo koristno, če bi tudi devinsko-nabrežinska občina to pobudo podprla. Nadaljuje se proces notranjega razčiščevanja (Nadaljevanje s 1. strani) Osrednji strankin odbor bo zato takoe sestavljen: 45 predstavnikov bodo imeli avtonomisti, 36 pa združena levica. Spričo takšnega stanja — poudarjajo nekateri de-mokristjanski krogi — bo Nenni v določenih vprašanjih moral nujno delati kompromise, kajti drugače bo v nevarnosti enotnost stranke. Levičarji v vladajoči stranki pa si zaratii tega ne delajo prevelikih skrbi. »Resoluci-! ja, ki jo je odobril kongres v Milanu« piše med drugim demokristjanska levičarska agencija Radar, »dokazuje, da so socialisti pripravljeni prispevati h gradnji demokracije« in pri tem spoštovati svobodo drugih strank. Dokazuje tudi, da so socialisti »brezpogojno« pristali na demokratični način političnega »boja za dosego in izvrševanje oblasti«. Naj bo že kakorkoli, prav gotovo drž;, da se v tej veliki stranki italijanskega delovnega ljudstva nadaljuje proces razčiščevanja. Živahno, a odkrito in svobodno raz-| pravljanje na zadnjem kongresu pa je najboljši dokaz, da je Italijanska socialistična stranka na poti resnične demokracije in da je povratek na stališča totalitarizma in diktature nemogoči Država proti Cerkvi Vodstvo komunistične stranke na Poljskem je začelo zopet voditi ostrejši boj proti katoliški Cerkvi. Glavni tajnik Gomul-ka je v nekem govoru napadel poljske škofe, češ da jih vatikanska politika spravlja v nasprotje z domačimi oblastvi. Ravnati da se morajo po navodilih iz tujine in da je zato razumljivo, da rujejo proti državi. Svoje trditve je skušal podpreti še s primerom iz Amerike. Gomulka je dejal, da je kardinal Spellman napadel predsednika Kennedyja — katoličana, ker se je uprl zahtevi, da bi iz državnega denarja plačevali katoliške zasebne šole. Poljski primas kardinal Višinski je Go-mulki še isti dan odgovoril v pridigi pred ogromno množico, ki je napolnila katedralo. Rekel je, da je bil že večkrat pri prejšnjem in pri sedanjem papežu, a da mu nista nikdar dajala navodil, ki se ne bi tikala samo strogo verskih vprašanj. Komuni- NOVICE Za kulisami Bele hiše Prišlo je že kar v modo, da pišejo odpuščeni služabniki iz kraljevih in predsedniških hiš svoje spomine. Bivši majordom angleške princesinje Margarete je izdal svoje spomine, v katerih pove marsikatero pikro na račun svojih prejšnjih gospodarjev. Zdaj pa vzbuja veliko zanimanje po vsej Ameriki knjiga »Trideset let za kulisami Bele hiše«. Bela hiša se imenuje palača, v kateri prebiva vsakokratni ameriški predsednik. Spomine je napisala Lilijana Rogers Parks, ki je 30 let službovala v predsedniški palači kot sobarica. Parksova je v dolgih letih ostala na istem mestu, a je večkrat menjala gospodarje. Seveda je tudi marsikaj videla in slišala, kar se godi za štirimi stenami velike palače. Tako pravi stara gospodična, da je bil predsednik Roosevelt na videz zelo širokogruden gospod, v resnici pa tako skop, da je stiskal vsak dolar. Imel pa je to dobro lastnost, da je bil hvaležen za vsako izkazano uslugo, tudi uslužbencem. Njegov naslednik Truman pa je dosti dal na to, da se tudi posli v hiši počutijo kakor doma. Poznal je po imenu vse sluge, sobarice, kuharje in vrtnarje; teh pa ni malo v Beli hiši. Tudi o ženah ameriških predsednikov ve Lilijana marsikatero povedati izza kulis. O Rooseveltovi pravi, da je bilo gorje, če se ji je kdo zameril. Kar brž je bil odpuščen. Nasprotno pa je bila Trumanova zelo obzirna in je rada spregledala kakšno napako podrejenih. Različnih resnih, pa tudi ma'overjetnih dogodbic je vse polno raztresenih v omenjeni knjigi. Najbolj so si prišepetavali posli v predsednikovi palači, ko se je nekega cine pojavila v hiši mlada ženska z otrokom v naročju in je na ves glas vpila v veži, da je prinesla Rooseveltu otroka, češ da •ie njegov oče. Dosti prigovarjanja je bilo treba, da se je dozdevna mati potolažila. Klepetuljaste zgodbice, bodisi resnične ali Pa le iz trte izvite, pokažejo, da tudi v vladnih palačah žive ljudje iz mesa in krvi, mali ljudje, kot jih je večina na svetu. stični stranki, ki poudarja svobodo vere, pa je očital, da hoče pregnati veronauk iz šol. Tu je jedro vprašanja in temu se bodo vsi škofje in poljski katoličani odločno uprli. Za veliko noč bo izšlo tudi skupno pastirsko pismo za obrambo verske svobode na Poljskem. Komunistični stranki ni odločni odpor prav nič prišel v račun. V polovici prihodnjega meseca bodo Poljaki klicani k volitvam. Mnogi sodijo, da bo stranka dobila manj glasov, ker je vlada ob nepravem času obnovila boj proti Cerkvi in veri. Poljaki so namreč verni ljudje in imajo v kardinalu Višinskem voditelja, ki po svoji moralni in intelektualni veličini odločno prekaša svoje nasprotnike. 100-letnica zedinjenja Dne 17. marca je minilo sto let, odkar je savojski kralj Viktor Emanuel II. slovesno podpisal odlok o proglasitvi italijanskega kraljestva. Nekaj dni prej je parlament izglasoval predlog poslanca Brofferi-ja, ki se glasi: Viktor Emanuel II. je od italijanskega ljudstva proglašen v njegovi osebi in za njegove potomce kot »kralj Italije«. Leta 1861 je manjkala še priključitev Rima z Lacijem in Benečije, kar se je rgo-dilo v naslednjih osvobodilnih vojnah lota 1866 in 1870. Znani ministrski predsednik Cavour je hotel prav z naslovom »krali lta-j lije« poudariti, da morajo še neodrešene pokrajine postati sestavni del državnega ozemlja. V kratki dobi od leta 1859 do leta 1870 so štirje možje: apostol zedinjenja Mazzini, vojaški poveljnik Garibaldi, politična dalekovidnost Cavourja in uvidevnost kralja izvršili delo osvoboditve in zedinjenja, na katerem so posamezni italijanski duhovi delali že stoletja prej. Minister Massimo d’Azeglio je po slovesni seji proroško vzkliknil: »Italija je ustvarjena, narediti je treba še Italijane«. Menil je na duhovno enotnost in zavest državljanske skupnosti vseh Italijanov. Po vsej državi se bo letos od marca do jeseni proslavljal spomin na to stoletnico. 27. marec je določen kot dan te proslave na vseh šolah s predavanji, ki naj mladini pokažejo, kako je idealni zanos prednikov ustvaril poznejšim italijanskim rodovom skupno domovino. Pravda o zgodovini Pred sodiščem v Florenci teče zanimiva pravda glede zgodovinskih dogodkov za časa fašizma. Na zatožni klopi sedi 47-’etna profesorica Ada Ortona, ki poučuje zgodovino na srednjih šolah v Vercelliju. Tožnika sta pa znana pisatelja zgodovinskih učbenikov profesorja Barbadoro in Monta-nari. Izdala sta pri založbi »Le Monnier« učbenik v treh delih z naslovom »Itinera gentium« (Pota narodov). Omenjena profesorica je založbi poslala pismo z očitkom, da se v tisti učni knjigi skriva obramba fašizma, kar je po postavi kaznivo, in da sta sestavljalca izpustila mnogo resničnih zgodovinskih dejstev. Takšna knjiga da se torej ne sme sprejeti kot šolski učbenik. Profesorja sta se čutila užaljena in sta pogumno koleginjo prijavila sodišču. Profesorica pa je od strani do strani dokazovala, da se v knjigi prikrito povzdiguje fašizem. To-žitelja sta se pred razpravo skušala umakniti, češ da je treba stvar preučiti in morda priti do poravnave. Ta kulturno-zgodovinska pravda dokazuje, da si polni mladina v šolskih k^peh glave še z marsičem, kar bi že davno moralo biti odpravljeno. £etošnji dunajski kongres Kdor je kdaj trgal hlače po šolskih klopeh in ni prespal vseh ur zgodovinskega pouka, se gotovo še spominja »dunajskega kongresa« iz leta 1815. Takrat so na sijajnem zboru na Dunaju krojili pod Metternichovim vodstvom novi zemljevid Evrope po Napoleonovih vojnah. Avstrija, Prusija, Rusija in Francija so takrat ukazovale, kakšna naj bo evropska politika. Na tem kongresu so tudi sprejeli dolg protokol z določbami, kako naj se razvijajo diplomatski odnosi med državami. Natančno so določili prednostne časti, dolžnosti, pravice, nedotakljivost in ekstrateritorialnost poslanikov, konzulov, nuncijev in drugih diplomatov. Predpisi, določbe in navade glede diplomatskega občevanja so veljali tudi v vojnem času. V enem stoletju se je pa položaj med državami tako spremenil, da so stari diplomatski protokolarni predpisi več kot zastareli. Nalogo, da jih prikroji, kot ustreza novim razmeram, je prevzel »drugi dunajski kongres«, ki se je začel v začetku tega meseca na cesarskem dvoru na Dunaju. Udeležujejo se ga odposlanci 84 držav z Vzhoda in Zahoda. Med temi so tudi odposlanci 1 Vatikana, Švice in Zah. Nemčije, torej držav, ki niso članice Združenih narodov. Zastopajo jih najboljši diplomati in poznavalci mednarodnega prava. ' Po pozdravu avstrijskega predsednika dr. Scharfa in potem ko so izvolili za predsednika kongresa avstrijskega profesorja mednarodnega prava Verdross - Drossberga, je že prišlo do prvih ne preveč diplomatskih prerekanj. Vodja sovjetskega odposlanstva Tunkin je ugovarjal, ker je bila povabljena na zborovanje Formoza in ne tudi Kitajska; protestiral je tudi, da ni navzoča Vzh. Nemčija. Poljaki in Čehi so predlagali, naj se povabijo tudi Mongolija, Koreja in Severni Vietnam. Prišlo je do zanimivih pravnih ugotavljanj, ki pa niso pripeljala do zaključkov. Kljub burni otvoritvi so se razprave nadaljevale. Diplomati so tudi pre-• tresali, kako številne naj bodo tuje misije. Godi se namreč, da imajo nekatera sovjetska in tudi ameriška veleposlaništva, kar po več sto oseb. Vsi pa niso diplomati, ampak kaj drugega. Dobro je pa le, da čutijo vse države potrebo najti način za vzdrževanje medsebojnih zvez. Tvifi/j/s vij u Repentabor: ZA SKUPNO ZBOROVANJE VSEH SVETOVALCEV Na zadnji seji repentaborskega občinskega sveta, ki je bila v soboto, so svetovalci med drugim razpravljali o predlogu podžupana Veljka Guština, naj upravni odbor stopi v stik z vodstvi ostalih slovenskih občin in s tržaškimi občinskimi ter pokrajinskimi svetovalci slovenske narodnosti in jim predlaga, da se sporazumno skliče zborovanje vseh slovenskih županov, občinskih ter pokrajinskih svetovalcev na Tržaškem ozemlju. Na zborovanju bi proučili položaj, v katarem se danes nahaja slovenska narodna manjšina, ter razpravljali o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v obrambo najosnovnejših narodnih pravic. Enotni nastop, je poudaril repentaborski podžupan, je toliko bolj potreben, ker se danes nahajamo pred široko zasnovano o-fenzivo italijanskih šovinistov, ki gredo že tako daleč, da po tržaških mestnih ulicah nemoteno vpijejo »Smrt Slovencem« ter napadajo sedeže slovenskih ustanov. Predlog o skupnem zborovanju je bil sprejet soglasno. Ob tej priliki je svet odločno obsodil skupino tržaških mladih razgrajačev, ki je pred dnevi v Repnu izzivala domačine in žalila narodno čast Slovencev. Slivno: VAŽNI VAŠKI PROBLEMI Na torkovi seji nabrežinskega občinskega sveta je svetovalec iz Slivnega Just Terčon opozoril na vrsto vprašanj, ki bi jih občinska uprava morala rešiti v njegovi vasi. Tako je svetovalec Just Terčon opozoril na izredno slabo stanje ceste iz vasi proti Mav--hinjam in Prečniku. Pot je zelo prometna zlasti ob nedeljah in praznikih ter je treba misliti na njeno ureditev. Tudi javna razsvetljava je pomanjkljiva in bi jo morala občinska uprava ojačiti. Svetovalec je končno vprašal, kdaj bo urejena cesta iz Nabrežine — kamnolomi v Slivno. Saj je menda Slivno edina vas v devinsko-nabrežinski občini, do katere ne vodi asfaltirana cesta. Mavhinje: VPRAŠANJE TELEFONA KMALU REŠENO Na zadnji seji nabrežinskega občinskega sveta je svetovalec iz Mavhinj Ludvik Pipan prejel odgovor na vprašanja, ki jih je postavil odboru na eni izmed prvih sej. Med drugim je bilo sporočeno, da je občinska uprava posredovala pri družbi Telve ter dosegla, da bo v kratkem v vasi spet postavljena telefonska govorilnica. Telefonska zveza je namreč bila prekinjena že na Novo leto in zato je vas že skoraj tri mesece brez telefona. Javljeno je tudi bilo, da bo občinska u-prava odstranila grmado smeti in odpadkov v bližini vojašnice finančnih straž ter zasilno popravila pot Mavhinje — obmejni prehod pri Gorjanskem. Kar zadeva pot skozi Punkišče, pa je bilo sporočeno, da pride njena ureditev kasneje na vrsto. Medja vas: PROBLEMI, KI NAJ SE REŠIJO Občinski svetovalec iz Medje vasi Viktor Legiša je na seji, ki je bila zadnji torek v Nabrežini, omenil več vaških prob'emov, ki bi jih v njegovi vasi morala rešiti občinska uprava. V prvi vrsti je opozoril na stanje poti skozi vas, ki je bila pred leti tako slabo zgrajena, da ob nalivih voda vdira v nekatere hiše. Opozoril je nadalje, da bi bilo treba čimprej postaviti ograjo ob nekem klancu sredi vasi, da se zlasti otrokom ne pripeti kakšna hujša nesreča. Prejšnji teden je na tistem mestu padel otrok, ki se pa za srečo ni hudo pobil. Svetovalec Viktor Legiša je končno poudaril, da bi bilo potrebno postaviti ob glavni cesti, ki pelje v vas, več znamenj, katera naj opozarjajo vozače, da zmanjšajo brzino. To delo pa naj se opravi v kratkem, vsekakor preden pojde živina na pašo. Omejena brzina je namreč potrebna zlasti zato, ker je v naši vasi zelo razširjena živinoreja. SLOVENSKA PROSVETA vabi v nedeljo, 26. marca, cb 17,30 v Avditorij. V prvem delu prireditve bo brala tržaška mladina svoje pesmi, vmes bo pel goriški oktet »Planika«. Drugi del pa obsega predstavo Branka Rozmana: »ROKA ZA STENO« Izvajajo jo člani Slovenskega odra. Vstopnice v predprodaji v knjigarni Fortu-nat in pred pričetkom pred Avditorijem. Nabrežina: OBSODBA FAŠISTIČNIH RAZGRAJAČEV Devinsko-nabrežinski občinski svet je na zadnji seji v torek na predlog predsedujočega odbornika Albina Škrka odločno obsodil zadnje protislovenske demonstracije v Trstu in zahteval, naj oblastva to divjanje preprečijo. V začetku seje pa so svetovalci postavili odboru več vprašanj. Tako je dr. škerk o-pozoril na skrajno potrebo, da se asfaltira pokrajinska cesta do šempolajskega obmejnega prehoda. Zato je prosil odbor, naj posreduje pri pokrajinski upravi, da to delo čimprej opravi. Dr. škerk se je tudi pritožil, da niso vse uradne objave, ki prihajajo z občine, dvojezične, ter opozoril, naj se poskrbi da se bo strogo izvajalo načelo dvojezičnosti. Svetovalec Josip Terčon je vprašal odbornika za javna dela, naj obrazloži, kakšen je program del v zvezi s kanalizacijo v Nabrežini. Dr. Flori dan pa je naprosil odbor, naj mu pojasni, čemu bo služila nova stavba, ki se gradi v bližini občinskega »campinga« v Sesljanu, ter hkrati opozoril upravo, na slabo stanje vaških poti v Cerovljah. Na dnevnem redu je bila nato razprava o spremembi pravilnika za seje občinskega sveta. Daljša razprava je nastala samo glede predloga, ki ga je bila sestavila posebna komisija in po katerem bi župan ter odborniki smeli odgovarjati na vprašanja in interpelacije tudi v roku 30 dni. Ta rok je bil nato po živahni debati soglasno skrajšan. SOLSKO OBVESTILO Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 31. marca 1961. Pojasnila daje tajništvo Znanstvenega liceja v ulici Lazzaretto vecclro 9/11 vsako dopoldne od 10. do 12. ure. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 26. marca, ob 17. uri na Kontovelu Branislav Nušič »DR.« UeupS/ici HLODIC V začetku tega meseca smo spet imeli priložnost videti, kaj je tista zavratna sili-koza. Neozdravljiva bolezen je, katere se naleze večina naših izseljencev, ki rijejo v rudnikih za premogom. Prah in plini se jim naberejo v pljučih in sapniku, da skoraj okamenijo. Taka bolezen je pobrala tudi Jožeta Truš-njaka. Še prav mlad je oprtal culo in šel v svet iskat kruha in malo pomoči za starše. Več časa je delal v belgijskih rudnikih. Nazadnje si je pa nakopal bolezen. Dolgo je hiral v tujih bolnišnicah. Ko je slutil, da gre njegovo življenje h koncu, si je komaj 22-letni fant silno zaželel, da bi še enkrat videl ljubljeno domačijo. V domači zemlji je hotel biti pokopan. S pomočjo mednarodnega Rdečega križa so ga prepeljali domov. Tu se mu je izpolnila poslednja želja »v zemlji domači da truplo leži«. ČEDAD Vrsta velikih platan, ki se vrstijo na glavni cesti v Čedad, ni nič kaj ugodna za sodobni cestni promet. Ovira namreč vozačem razgled in se zaradi tega tudi pripetijo avtomobilske nesreče. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo mizarju Zuianiju iz Pre-marjaka. Z avtom se je vozil po opravkih v Čedad, a ga je na ovinku že v začetku mesta zaneslo proti platanam, odbilo je avto na levo stran drevoreda, dokler se vozilo ni nazadnje prekucnilo v jarek. Zuiani je dobil hude poškodbe na glavi. Zato je čas, da se ceste urede po sodobnih vidikih in potrebah. STUPICA V nedeljo popoldne so pri obmejnem prehodu opazili možaka v srednjih letih, ki se je nekam čudno obnašal. Pristopili so orožniki in ga vprašali, kam je namenjen. Nekaj časa je mož mencal, potem pa je izjavil, da gre obiskat sorodnike v črni vrh. Ko so ga na orožniški postaji legitimirali, je prišlo na dan, da je neznanec neki 36-letni Perabo iz Faragne. Od tam je kmalu prišlo sporočilo, da je možak zbežal iz domače vasi, ker so ga karabinjerji iskali, da ga zapro. Perabo je namreč nasilen človek, domače je pretepal in jih puščal v bedi. Zato ga je sodnik obsodil na enajst mesecev zapora, ki ga bo sedaj odsedel v Čedadu. POKRAJINSKI PRORAČUN Goriški pokrajinski svet je prejšnjo sredo razpravljal o proračunu za leto 1961. Predvideni so novi stroški za ceste, ki pridejo pod upravo pokrajine in za staiež osebja. Svetovalec Cocianni, vodja skupine Krščanske demokracije, je svetoval, naj prihodnji pokrajinski svet prouči ustanovitev Višjega zavoda za kmetijstvo. Priznal je tudi, da bo občutni primanjkljaj še vedno belil glave tudi bodočim svetovalcem. Za njim je povzel besedo komunistični zastopnik Bergomas. Poudaril je, da je v naši pokrajini padel povprečni dohodek na NAŠI V TUJINI Žaloigra izseljevanja se v Beneški Sloveniji in sosedni Karniji kar naprej nada^u-je. Vsako leto se na tisoče naših mož, fantov in deklet dvigne kot ptice selivke na pot. Samo s to razliko, da gredo ptice iskat toploto na jug, naši pa se podajo v mrzlo tujino na sever iskat košček kruha zase in za svojce. Teh je v vasi le malo ostalo. Starci preko šestdeset let, trgovec, cestar in še kak drugi ter otroci. Pomanjkanje industrijskih na-11 prav, ki bi zaposlile ljudi na domačih tleh, je prvi vzrok bega v tujino. Drugi je kmetijska in splošna gospodarska kriza naših krajev. Pa saj se je o tem vprašan ;u že toliko pisalo, prosilo, grozilo. Vse zaman, kot da je zakleto! Cvet naših ljudi mora vsako leto dajati tujini najboljša leta in moči. Domačiji pusti le zadnje sokove, ko se morda vrne pod rodno streho umirat in hirat. Številke o izseljevanju so hude. Iz Beneške Slovenije in Karnije ter le iz nekaterih nižinskih krajev je bil lansko leto v tujini okoli 23.000 delovnih moči! Večina teh izseljencev je sezonskih, to je takih, ki se še vračajo domov. V naših krajih dajo najviš-;i krvni davek izseljeništvu okraja Čedad in Centa. Cedajski okraj ima, kakor se bere v statistikah, največ izseljencev pra,v iz naših severovzhodnih gorskih vasi. Odtod jih je bilo lani v, tujini vseh skupaj 4159; med temi 1800 žensk. To se pravi, da je 56 odstotkov ali nad polovico vseh izseljencev iz opraja prav iz teh vasi. Okraj Centa izkazuje še večji odtok izseljencev v tujino. Lansko leto so jih našteli 5035 moških in 616 žensk. Od vsega prebivalstva znaša to število skoraj 16 odstotkov. Če primerjamo severovzhodni čedajski okraj, kjer so Slovenci v večini s tar čentskim, opazimo, da se iz zgolj slovenskih vasi podaja v tujino s trebuhom za kruhom vedno več naših deklet. Iz čedajskega okraja trikrat toliko kot iz tarčentskega. Tudi iz tega premisleka se poraja nova problematika o socialno-gospodarskem. položaju naših slovensko-beneških vasi. Propadajo ne samo gorske vasi, marveč tudi one v hrihih in celo v dplini. Zato je zadnji čas, da oblastva opuste po teh revnih krajih dnevno politiko šovinizma in da se v zadnji minuti lotijo dejansko reševati Prošnje daj nam danes naš vsakdanji kruh!« če ne, bo plaz bede in ljudske jeze predrl vse ovire in bo poiskal druge, nevarne ventile! osebo za osem točk v primeri s povprečnim dohodkom v državi. Opozoril je tudi, da se zanemarja gospodarsko vprašanje naših Brd. Zato se vedno ,bolj opaža, kako zapuščajo zemljo prebivalci v števerjanu in v Jazbinah. Ce ne bo država priskočila na pomoč, se bo začelo po teh krajih pravo izseljevanje. V svojo kritiko je vključil tudi žalostno stanje v tržiških ladjedelnicah in položaj vojaških služnosti, ki ovirajo razvoj gospodarstva. Po nekaterih pojasnilih je dal predsedujoči odbornik Polesi proračun na glasovanje. Zanj se je izreklo 14 svetovalcev, odklonilno stališče so pa zavzeli štirje socialistični in komunistični svetovalci. Proti koncu seje se je vnela še politična razprava zaradi predloga socialistov, naj se pošlje florentinskemu županu La Piri brzojavka v znak solidarnosti zaradi fašističnih napadov proti njegovi osebi. Brzojavka je bila sprejeta. Seja, ki je trajala čez polnoč, se je nadaljevala snoči. O njej pa bomo še poročali. ODPRTI PREHODI V petek zjutraj so mestne ulice že zgodaj oživele. Preko mejnih prehodov je prihajalo s prepustnicami v Gorico vse polno prebivalcev z onkraj meje. Meja, ki je bila zaprta zaradi slinavke in parkljevke od 24. lebr. in je bila zapora 9. marca podaljšana, se je po sporazumu obojih zdravstvenih ob-lastev spet odprla. Že po ulicah se je opažalo živahno prekupčevanje. Še bolj so se pa oddahnili goriški trgovci, ki so mesec dni šteli odjemalce le na prste. Vrednost dinarja je za malenkost poskočila. Na obmejnih prehodih se je opazilo, da so organi kljub navalu hitro in uslužno opravljali svoj posel. V enomesečnem počitku je na blokih postalo tudi njim skoraj dolgočasno. HUDIČ NA STENI Dvojezičnost je za nekatere prenapete možgane postal privid. Komaj zaslišijo t>e-sedo »bilinguismo«, že zagledajo hudiča, naslikanega na steni. Večina sploh ne ve, v čem pravzaprav obstaja ta dvojezičnost. Pred dnevi smo slišali preprostega, poštenega Italijana, ki se je hotel pozanimati, kaj je s to stvarjo o dvojezičnosti. Povprašaj je, ali je res, da se bodo morali vsi Italijani v obmejnih krajih naučiti slovenščine; tako da je slišal v krogu svojih prijateljev. Ko je prejel odgovor, da je to pač stvar posameznega in zadeva njegovih osebnih koristi in da teži dvojezičnost le za pravice slovenščine v javnosti, se je nasmehnil : »Cemu potem tak krik«. Do tolikšne jasnosti pa se ni dokopal občinski svet v Gradiški, ki je izglasoval, kakor že nekaj drugih furlanskih občin, resolucijo proti uporabi slovenščine na sodnijah. Važnejših gospodarskih vprašanj nimajo na dnevnem redu. POMLAD IN ZIMA Neverjetno lepa letošnja zgodnja pomlad je zajela vso južno in zapadno Evropo. Od vsepovsod so vremenska poročila naznanjala že skoro poletno toploto. Tudi po naših krajih je toplomer kazal v popoldanskih urah do 22 stopinj. V Gradežu so že začeli prejšnjo nedeljo odpirati kopališča. Take pomladi, so pravili stari, ne pomnimo že petdeset let. Drevje je že začelo brsteti in kliti. Kmetovalci so si že želeli moče in svarili, da se lahko tudi vreme še obrne. In res se je tako tudi zgodilo. Na praznik sv. Jožefa je začelo zgodaj zjutraj deževati. Popoldne je pa pritisnil mraz, veter in po gorah je začelo snežiti. Proti večeru se je na Čavnu in celo na Sabotinu pokazala bela snežna odeja. Takega Jožefovega praznika v snegu pa tudi že dolgo ne pomnimo. Odprto pismo goriškemu g. nadškofu Pre vzvišeni, premestitev gospoda Mazore, kakor Vam je gotovo znano, je globoko vznemirila slovensko javnost na Goriškem. Podpisani verniki se s tem ukrepom kar ne moremo sprijazniti, pa čutimo dolžnost, da se še enkrat obrnemo do Vas ter Vam na najspoštljivejši način predočimo, kateri so pravi vzroki naše zaskrbljenosti in zakaj je ta odstranitev povzročila med nami splošno ogorčenje in nevoljo. Predvsem Vam moramo zagotoviti, da v tem primeru nikakor ne gre — kakor se v cerkvenem življenju večkrat dogaja -r za kake osebne simpatije ali antipatije ali za kako nepravilno ali pretirano navezanost nekaterih ovčic na svojega pastirja. Vemo, da v dušnopastirskem življenju n so r:d ki taki nezdravi pojavi, pa da jih cerkvena oblast prav zaradi njihovega nepravilnega značaja ne more pa tudi ne sme upoštevati. Dobro se zavedamo, da mora Cerkev pri nastavitvah in premestitvah gledati predvsem na vsestranski dvig verskega življenja. Toda, ponavljamo, v primeru gospoda Mazore ne obstajajo take nezdrave vezi. Naše vznemirjenje izhaja iz resnejših vzrokov. Brez vsakega prikrivanja Vam hočemo očitno priznati, da se je v slovensko javnost globoko ukoreninila sumnja, da je prišlo do premestitve g. Mazore ne iz verskih ali dušnopastirskih interesov, temveč nasprotno, da so se ti najsvetejši interesi žrtvovali drugim, ki so vse kaj drugega kot sveti. Kajti — »cui prodest?« — komu se je hotelo ugoditi s to premestitvijo? Slovenskim vernikom? Nikakor! Gospodu Mazori? Tudj ne! šempolajskim vernikom? Da, toda le v toliko, v kolikor so slednjič dobili svojega dušnega pastirja. Toda ne gre, da bi se napolnila manjša vrzel in se odprla druga, večja. Dobro vemo, da so želje in potrebe Šem-polajcev skromnejše. GRE ZA GLOBLJE INTERESE V polni meri je bilo zadoščeno le nekaterim nam sovražnim krogom; osebam, za katere je baje s'0-venska beseda v največji goriški cerkvi »onečaš"e-nje« svetega kraja in globoka žalitev njihovih »ple-menitih« čustev. Oni upajo, da bo z odstranitvijo g. Mazore prišlo počasi do razsula slovenskega bogoslužja na Travniku. Prevzvišeni! Nikar nas ne sodite za hudobne, ko tako mislimo. Imamo nam reč iz bližnje in daljne preteklosti dovolj žalostnih izkušenj, zaradi katerih sta naš sum in naša skrb popolnoma upravičena. Še posebno nas boli prav to, da v obrambi naših pravic nam cerkvena oblastva niso stala vedno ob strani, ali vsaj niso bila na višini svojega poslanstva. Saj ni treba, da navajamo zglede in dokaze iz preteklosti. Tudi če gledamo na današnji položaj, in sicer na cerkvenem polju, vidimo, da ni zadovoljiv in da n kakor ne ustreza duhu in predpi-(Nadaljevanje na 9. strar;) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA NOVA KRSTNA PREDSTAVA SG 99 Nušicev 99Ur# v režiji A. Rustje Slovensko gledališče v Trstu je uprizorilo v soboto Nušičevo komedijo »Dr.«, s čimer je dalo svojo peto premiero v letošnji sezoni. Delo je zrežiral Adrijan Rustja, ki se naglo uveljavlja tudi kot samostojen režiser. Srbski komediograf Branislav Nušič je že dolgo dober znanec slovenskega gledališkega občinstva in šele pred nekaj leti je uprizorilo naše gledališče njegovo komedijo »Gospa ministrica«. O njem se je pri Slovencih tudi že veliko pisalo. Mnenja kritikov so deljena, čeprav nihče ne more zanikati odrske učinkovitosti nejgovih del. Nekateri mu očitajo, da je v svojih komedijah premalo socialno kritičen in da mu je šlo samo za to, da pripravi gledalce do krohota. Toda to je glavni namen vsakega komediografa. Odvisno je le od tega, s kakega zornega kota zre na človeško komedijo. Komediografi, ki radi moralizirajo, so navadno dolgočasni, in tega se je Nušič dobro zavedal. S svojimi igrami je hotel pripraviti do smeha, hkrati pa jim pokazati njihovo lastno smešnost. Elementi njegove komika so vzeti delno še iz klasične zahodne komedije sedemnajstega in osemnajstega stoletja z njenimi grotesknimi zapleti, zmešnjavami in zamenjavami, delno pa iz življenja srbske meščanske in malomeščanske družbe ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja, ki mu je, s svojo primitivnostjo in megalomanijo ter s svojimi človeškimi tipi nudila pravo bogastvo snovi. Medtem ko je gibalni mehanizem njegovih komedij še starinski, sposojen pri Shakespearu, Molieru in Goldoniju, so človeški liki, ki nastopajo v njih, čisto realistični in komaj karikirani. Njihove grotesknosti mu skoraj ni bilo treba pretiravati, da je dosegel višek komičnega učinka. Fantastična zmes balkanskega primitivizma, bizantinske zvijačnosti, tipične beograjske megalomanije in zahodnjaških poz je že sama po sebi tako smešna, da mu ni bilo treba drugega kot izbirati iz te čudne komične folklore. Pri tem je dokazal, da je imel čut za mero in za notranje ravnovesje v komediji, kot pravi klasični komediograf. Najprikupnejša poteza pri Nušiču pa je njegova človeška toplina. Kljub temu, da neusmiljeno razkriva in smeši šibke plati in komičnost svojih likov, vendarle čutimo, da se mu nekje na dnu srca smilijo in da jih ima rad. Nušičeve igre so tako nekako zrcalo, v katerem se je lahko ogledovala srbska meščanska družba njegove dobe in ugotavljala svoje napake ter se jim sama krohotala. V tem smislu je Nušič gotovo socialno kritičen avtor. Edino, kar mu moremo očitati, je idejna plitvost. Spoznanje, ki se nezadnje zabliska v glavi trgovca v »Dr.«, je čisto banalno in take so »resnice« v vseh Nušičevih komedijah. Pri vsem tem je Nušič gotovo eden najboljših komediografov modernega časa in čuditi se moramo, zakaj ni bolj prodrl na svetovne odre. Temu je gotovo delno vzrok to, da spada k slabo poznani literaturi malega balkanskega naroda, še bolj pa morda to, da je okolje in vzdušje njegovih komedij preveč tipično balkansko, ali če hočemo srbsko, preveč tipičnih folklornih odtenkov, če hočemo tako reči, je v njegovih človeških likih in dialogih, da bi mogli režiserji, ki tega okolja ne poznajo, doseči popoln učinek. Adrijan Rustja je značilno vzdušje Nušičeve komedije dobro pogodil in posredoval; s tem nočemo reči, da je pogodil prav vse odtenke in izkoristil vse njene možnosti. Toda ustvaril je blestečo predstavo, ki je vsestransko zadovoljila in dokazala, da smo dobili z njim nadarjenega in prizadevnega mladega režiserja, ki nekaj obeta. Velik delež zasluge za uspeh predstave pa imajo tudi igralci. Splošna raven igre je bila dokaj visoka, čeprav je bilo opaziti, da se niso vsi igralci enako znašli v značilnem Nušioevem srbskem vzdušju. Modest Sancin je ustvaril zelo dober, vestransko popoln lik starega trgovca Živote. Cvijiča, ki mu velja blagajna več kot vse drugo, a nazadnje spozna, da nekaterih stvari vendarle 'ni mogoče kupiti z denarjem. Bil je dober v nastopu in maski, tako da lahko rečemo, da je znal tudi tokrat obuditi v življenje nov, svojski lik z lastnimi človeškimi potezami, v kate- ki jih je že ustvaril. Edvard Martinuzzi kot njegov leni in flegmatični sin Milorad je bil kot lik posrečen, v nastopu pa premalo izrazit. Zdel se je vse preveč mamin ljubljenček in družinski razvajenček, premalo pa mu je ostalo od tiste plati njegove narave, ki se je izživljala v nočni hlokalih in pri pje-vačicah; v tem pogledu je bil premalo plastičen. Tako pride premalo do izraza njegov psihološki prebod do sklepa, da si obdrži ženo in otroka, ki mu jo je preskrbel nekdo drugi, in si naloži prostovoljno pošteno mero odgovornosti, ki je bila doslej tuja njegovemu značaju. Imeniten je bil striček Bla-goje v poosebitvi Jožka Lukeša. Bil je zelo realističen in plastičen, tako v maski (s »Politiko« v že- pu) kot tudi v obnašanju. Marsikomu med gledalci se je moralo zdeti, da pozna v krogu svojih bližnjih ali daljnih znancev kakšnega strička Blagoja. V vlogi ženitne posredovalke gospe Drage je nastopila kot gost Justa Vuga in jo podala zelo ka- rakteristično ter z močnim realističnim poudarkom. Odlično je zadela ton takih žensk, ki so hkrati pri-skledniške in nesramne. Stane Starešinič kot Velimir Pavlovič sc je zdel nekoliko prenaiven za vlogo, ki jo je igral. Zdel se je kot plah maturant, v resnici pa je moral biti precej ciničen kaliber, če jih je hladnokrvno take nakuhal. Kot lik ni bil slab. Prizori, v katerih nastopa z ženo in otrokom ali s Slavko, so bili nekoliko bledi prav zaradi njegove preproščine. Trav dober je bil Stane Raztresen kot dr. Reis-ser. To je nedvomno ena njegovih najboljših stranskih vlog. Zelo značilen lik ponižne in vendar rahlo samozavestne služkinje v bogati hiši je ustvarila Silva Raztresen. Z vso svojo pojavo je znala ooustvariti podobo ženske, ki je prišla z dežele slutit v bogato hišo in ki hkrati s svojimi opankami in kmečko obleko jasno karakterizira okolje, v ka- terem se je znašlo in ki je tudi še zelo blizu opankam. Bila je kljub stranski vlogi eden najboljš h likov v komediji. O Angelci Cahariji in Nori Jankovič ne moremo reči drugega, kot da sta blesteli v svojih nenavadnih vlogah kot predstavnici zavetišča št. 9 in klepetulji. Isto lahko izjavimo o Zlati Rodoškovi in Silviju Kobalu. Rodoškova je neverjetno realistično in igralsko učinkovito — da ne rečemo popolno — prikazala žensko, katere, poklic je v tem, da »hodi za pričo« in neti škandale. Njen rahlo srbski naglas je učinek njene igre in komičnosti še neverjetno stopnjeval, čeprav je jezikovno nekoliko padal iz okvira, kar pa ni škodilo. Silvij Kobal kot njen topoglavi mož je dobro dopolnil čudni par. Precej neizrazite so bile Mara, Zivotova žena, Leli Nalcr-stove, Miranda Caharija kot njena in Zivotova hčerka ter Mira Sardočeva kot Švicarka Klara. Temu je kriv sam Nušič, ki je znal močno karakterizirati komične in tipično srbske like, ni pa znal, ali pa se ni pobrigal zato, da bi dal pravo plastično globino in psihološko verjetnost nekomičnim ali celo patetičnim likom. To praznino morajo izpolniti igralci sami, kakor vejo in znajo. Pri tem lahko dosežejo ob režiserjevi pomoči lep učinek, vendar pa je prednost komičnih likov le prevelika, da bi jo mogli nadoknaditi. V komediji »Dr.« sta psihološko šibka predvsem lika Mire in Klare. Obe igralki sta jima vdihnili vsaj toplo življenje, če ju že nista mogli igralsko razviti do ravni in polnosti drugih likov. O abstraktni scenariji, katere avtor je Jože Cesar, moramo ponovno poudariti, da nam ne u«aja, ker nima pravzaprav nikake zveze z dogajanjem na odru. Zdi se tudi že nekoliko zastarela (kot domislek), ker je minilo od takrat, ko je bila v modi, žs precej let. Danes so jo skoro vsa velika gledališča opustila in težko je razumeti, zakaj jo je začelo prav Slovensko gledališče na novo uvajati. Kak stiliziran element iz srbskega ali splošno malomeščanskega okolja bi bil mnogo primernejši in bi tudi ne povzročal pri prevozih, ki so pri našem gledališču tako nujni in pogosti, mnogo več nadlege. O glasbi Aleksandra Vodopivca ni kaj reči, ker skoraj ni prišla do Izraza. Vsekakor pa ni motila. j- NAŠA ANKETA 4. //«/ nrviiitv o Zifonz&ui fVVfffj/ ’i KAJ PRIČAKUJETE OD NJE IN CESA SE BOJITE? RAVNATELJ PROF. PAUŠIC — GORICA Z veseljem se odzovem vabilu »Novega lista«, naj povem svoje mnenje k tej anketi, mi je pa žal, da v stvari nisem tako optimist, kakor moja stanovska koleginja Mira v Trstu. Niti nisem gotov, kako se ta organizacija točno menuje. Vem pa, da ima svoj sedež v Strassburgu svoj parlament in celo svoje vseučilišče itd. To mi je dobro znano, ker je tam predaval moj nekdanji kolega z Dunaja Rebek, čigar oče je bil pred prvo vojno okrajni glavar v Gorici, sin pa se je preselil po prvi svetovni vojni v Ljubljano in je tam kot izjredni profesor predaval kemijo do konca druge svetovne vojne. Zdi se mi, da je to ena onih sesterskih organizacij v sklopu OZN (ONU: Organisation of united nations — Organizacija združenih narodov). Bolj umestno bi bilo »Zveza narodov zahodne Evrope«, ki so posebno denarsko in gospodarsko precej odvisni od Združenih držav Amerike, in sicer Italija, Francija, Zah. Nemčija, Belgija, Holandska in Luksemburg. Angleška ni mogla biti zraven, ker je. po litično in gospodarsko povezana s svojimi nekdanjimi kolonijami (ki jih je danes prekrstila v Com-momvealth). Takoj se vidi, da niso zraven progresivne ali komunistične drž.ave, tudi ne reakcionarna ali konservativna Španija; Švice, ni poleg, ker hoče biti pooplnoma nevtralna, tudi ne severne države, mogoče iz istega vzroka ali pa, ker so zaradi morja bolj povezane z Angleško, ali pa se bojijo s svojim pristopom preveč razburiti Sovjetsko zvezo. To velja tudi za Avstrijo. Naj si bo kakor koli, jasno je, da bi bila ta zahodnoevropska zveza lahko velike važnosti in koristi, ker je vse povezano "1i celo v sklopu z drugimi organizacijami kakor MEC (Middle Europe commerce — Trgovska pove- rega ni projiciral ničesar od mnogih drugih likov, zava srednje Evrope) bolj točno bi bilo Zahodne Evrope. Posebno važna pa je povezava s pomočjo OECE (Ekonomska povezava teh držav, ki je pred petimi meseci menjala ime v OCED), in potem organizacija za znižanje carin med temi državami. Praktičen primer: Vam je znano, kako so poljski in kmečki pridelki poceni v Italiji, v Nemčiji pa zelo dragi. Kako dragi in manjvredni so n. pr. industrijski predmeti, stroji, opt ka, fotografski aparati v Franciji in Italiji, kako imenitno blago se pa dobi v Nemčiji in razmeroma poceni. Vsi veste, kako so sc med vojno in deloma tudi po vojnah različne drž.ave zabarikadirale na mejah in niso pustile uvažati ne denarja ne blaga še manj izvažati, ali pa so zasolili za vsak uvoz grozne carine. Zahodnoevropska skupnost skuša tukaj pomagati: Nemčija je morala že nekoliko znižati uvozne carine za italijansko vino in poljedelske predmete, menda vsako leto za 10%, Italija in Francija pa ne smeta več ščititi in podpirati svoje industrije z višanjem uvoznih carin za nemško industrijo. Do sedaj smo videli nemške avtomobile samo pri konzulatih in tujcih, danes vidile v Italiji že vse po1-no DKW (Deutsche Kraftvverke) in Volkswagen. Drugi praktičen primer je CECA (Organizacija za izmenjavo po znižani carini za jeklo in najfinejši'-nremog). Znano je, da so Francija, Belgija in Lu-V ksemburg na meji z Nemčijo bogate na železni rudi, a manj bogate na tem premogu, Nemčija pa manj bogata na železu, a zelo bogata na tem premogu. Prej sta te dve nasprotni skupini kljubovali sosedu, sedaj je ta izmenjava možna ravno zaradi znižanja carin jn v bodočnosti kaže, da bo še bolje. In preden končam, hi hotel razložiti vzrok mojega pesimizma. Najstarejša od vseh teh organizacij in nekaka podlaga vseh leh postopnih združevanj je bila OZN (Organizacija združenih narodov), ki je (Nadaljevanje na 9. strani) < Vino moramo pretočiti Preden nastopi spomladanska vročina, mora biti vino pretočeno, da je s tem oproščeno vsake lege oziroma drožij. Tudi kdor je prvič pretakal komaj v januarju, naj sedaj to delo ponovno opravi. Vina zadnje letine žal niso vsa v najboljšem stanju. Večina vin je motna, mnoga — če ne vsa — pa so nekam trpka zaradi preobilice naravnih, to je nehlapnih kislin. Sedaj je čas, da motna vina Sčistimo. Predvsem moramo ugotoviti, če so zdrava. Če poleg motnosti v njih najdemo še kakšno drugo napako ali bolezen, moramo najprej to ozdraviti oziroma odpraviti. Mnoga letošnja vina so namreč vlačljiva, mno-' ga pa imajo kan. O teh boleznih smo že ni-sali in povedali, kako se zdravijo. Z A čiščenje vin imamo celo kopico čistil. Najbolj zanesljivo je čiščenje z želatino, katere vzamemo po 10 gramov na hi. Preden vinu dodamo želatinasto čistilo, moramo v njem raztopiti še po 10 gramov tanina na hi. Drugo, moderno čistilo je bentonit, ki je v bistvu zelo skrbno očiščena španska zemlja. Za vsak hi navadno potrebujemo po 75 gramov. Vinogradnikom ne svetujemo, da za čistilo uporabljajo mleko, ker na ta način navadno več škodujejo kot koristijo. Mleko mora namreč biti popolnoma sveže in posneto. V trgovini je mno-go cislii, pripravljenih na osnovi ferocian-kalija. Se vedno veljavni italijanski zakon o vinih prepoveduje porabo teh čistil, toda zdravstvena oblastva niso več tako stroga, če ugotovijo, da je kdo uporabljal ta čisti- HRANILNA VREDNOST PISCANCEV Perutninarstvo se je v povojnih letih po svetu zelo razširilo. Kolikšna je potrošnja I piščancev, pa ni natančno znano. Največ jih gotovo použijejo Amerikanci (ZDA), saj znaša potrošnja na osebo in leto okoli 13 , kg- V Franciji znaša povprečna potrošnja ~ kg-v Angliji 4 kg, zelo malo piščancev pa použijejo Nizozemci. Ta država izvozi letno nekaj stotin milijonov en dan starih piščancev za rejo, precej jih tudi sami redijo, a le malo jih použijejo doma, saj znaša povprečna letna potrošnja komaj nekaj več kot i/2 kg. V Italiji cenijo proizvodnjo perutninarskega mesa, predvsem piščancev, na 1,300.000 stotov letno, kar pa ne zadostuje za domače potrebe. Zato Italija uvozi letno še nad 120.000 stotov piščancev, tako da znaša srednja potrošnja okoli 3 kg na osebo in se stalno dviga. Vendar opažamo, da e v Italiji razširjen nekakšen odpor proti L piščancem, ki so bili vzgojeni v baterijah. Kako pa je s hranilno vrednostjo piščan-la, da je glede hranilne vrednosti meso piščancev približno toliko vredno kot goveje meso. — In cena? Danes je meso od piščancev približno toliko vredno kot goveje meso. — In cena? Danes je meso od piščancev odločno cenejše kot goveje, vsled česar jje razumljivo in opravičeno, če se potrošnja perutnine dviga. la, saj bodo s prihodnjim zakonom o vinu dovoljena. S čistili na podlagi ferocianka-lija postanejo vina čista v nekaj dneh. če kletar uporablja ta čistila, naj se strogo drži teh navodil. Če so vina pretrpka, ker vsebujejo preveč naravnih nehlapnih kislin, jim nekoliko pomagamo, če del kisline odstranimo tako, da jim dodamo nekaj apnenega karbonata. Vsakemu pretrpkemu vinu lahko brez skrbi dodamo po 100 gramov apnenega karbonata na hi: apneni karbonat je zelo lahek prah, ki ga kar stresemo v vinu in nato dobro premešamo. Če vinu dodamo po 100 gramov apnenega karbonata na hi, mu s tem odvzamemo po poldrugo tisočinko kisline. Apneni karbont dodamo samo vinu, kateremu smo odstranili drožje. Vsem zdravim vinom, ki smo jih čistili ali ne, moramo teden dni pred pretakanjem dodati po eno kocko enososine na hi. če pa vina količkaj spreminjajo barvo ali se nam zdijo sumljiva, sta potrebni 2 kocki enososine na hi: kocke zdrobimo, jih raztopimo v mali količini vina, in zlijemo v sod, kjer ni treba mešati. Pri pretakanju seveda ne žveplamo. JOGHURT IN BIOGHURT Joghurt ali z odbranimi bakterijami okisano mleko ima vedno več ljubiteljev in zato se potrošnja dviga. Posebno mnogo jo-ghurta použijejo Francozi. V zadnjem času pa se je ravno v Franciji pojavila nova vrsta joghurta, ki se imenuje »bioghurt«. Izdelujejo ga iz mleka, v katero vcepijo bakteriji »streptococcus lactis« in »lacto-bacillus acidophilus«. JEJMO VEČ SADJA IN ZELENJAVE Hrana je plamen, v katerem zgoreva človeški organizem. Iz zgodovine vemo, da je bil boj za zadostne količine živil nič kolikokrat povod velikih preseljevanj in borb. Takrat si je človek le. prizadeval, da se nasiti; da količinsko zadosti svojim potrebam. šele pozneje se je pojavilo še zanimanje za kakovost brane. Zdravstvena veda je namreč dognala, da za človeka še ni dovolj, če je sit, temveč tudj to, kako se človek hrani, v kakšnem količinskem razmerju so zastopana posamezna živila v njegovih dnevnih obrokih. Z razvojem medicine, sociologije, zlasti pa fiziologije in biokemije, so bile šele dane osnove, za novo — sorazmerno mlado — prehranjevalno vedo. Pri predavanjih o zdravi prehrani slišiš pripombe : »Stari ljudje niso nič vedeli o beljakovinah, vitaminih in rudninskih snoveh, pa so navzlic temu jedli, živeli in delali. Zakaj danes toliko govorjenja o teni?« Drži, da so se ljudje hranili brez posebnega znanja o prehrani, toda poglejmo, kako dolga je bila njihova povprečna življenjska doba in katere bolezni so jih mučile. Znano je, da je vzrok podaljšanja življenjske dobe v XX. stoletju tudi boljša in pravilnejša prehrana. To zlasti dokazujejo dežele., kjer posvečajo do volj pozornosti prehranjevalni politiki. Znanost nam je odkrila, iz katerih snovi je sestavljen naš organizem in katere snovi potrebuje v določenih količinah v vsakodnevni prehrani za pravilen razvoj, SE ENA PRIPOROČLJIVA KRMNA RASTLINA Pri podsejevanju travnikov in pašnikov ne smemo pozabiti na rožičkasto nokoto (lotus corniculatus, ginestrino, žalus). Rožičkasta nokota spada med deteljice, a se od navadnih detelj razlikuje tudi po tem, da je trajna. Zelo globoko v zemljo požene srčno korenino in zato prav dobro prenaša sušo. Najbolje seveda uspeva v zmerno vlažnih in rodovitnih zemljah, a za naše kmetovalce je zato važna, ker uspeva tudi v slabših zemljah in je trpežna. Nokota zelo izboljša krmo. Na vsakih 100 kv. m površine potrebujemo največ 150 gramov semena. MLEKO JE TEMELJ AMERIŠKE PREHRANE V Ameriki oziroma v ZDA mlekarstvo stalno napreduje. Mleko smatrajo za temelj prehrane, saj predstavlja strošek za mleko \5 Tretji pregled zimskih športov leta 1961 Sixten Jernberg najboljši tekač Kdo je najboljši tekač s smučmi na svetu? Ta je brez dvoma Sved Sixten Jernberg. Oglejmo si njegovo športno pot. Sixten je že kot otrok preživljal ure in ure v zasneženih gozdovih švedske pokrajine Wildmark. Mati mu je večer za večerom pripovedovala o divjih medvedih, volkovih in losih, da bi malega Sixtena prestrašila in da se ne bi preveč oddaljeval od hiše. Toda dosegla je prav nasprotno, kajti Sixten je še z večjo vnemo lazil po gozdovih. Gozd mu je pomenil življenje. Bil je nato najprej kovač, zatem pa je postal gozdar. Vedno je rad smučal in njegovi tovariši so opazili, da je v tem belem športu neverjetno vzdržljiv. Pregovorili so ga, naj sodeluje na nekem tek- Kolesarstvo na dnevnem redu Kolesarska sezona je v polnem razmahu. V soboto je bila klasična otvoritvena dirka Milano-San-remo. Glavni favorit je bil svetovni prvak Belgijec Van Looy. Toda v ligursko mestece je prvi prišel mladi Francoz Poulidor, veliko upanje francoskih kolesarjev. Van Looy se je moral zadovoljiti z drugim mestom, tretji je bil Bcnedetti. Prejšnji teden se je zaključila tudi znana etapna dirka Pariz - Nica. Končno zmago je osvojil Francoz Anquetil pred Groussardom (Francija) in Plan-ckaertom (Belgija). Tudi Španci so imeli svojo etapno dirko, in sicer dirko po Vzhodu. Največ zmag je dosegel hitri Poblet, toda na koncu je prvo mesto pripadlo Špancu Boteliiju. hnnT He!fiji ,je,bik> pet dirk- Zmagali so: De Ca- notu (Horelbeke - Antvvernen - Horelbike), Schils (Hoegardc - Antvverpen - Hoegarde), Van Stenber- gcn (dirka 11 mest), Verachter (dirka po Hcsbayeu) in Borra (dirka po Ardenah). V Franciji pa sta zmagala Graczyk (Criterium Frejus) in Španec Gil (dirka po vzponu Courbons). movanju in mladi Šved je osvojil prvo mesto. Tu se začne novo obdobje Jernbergovega življenja. Sledila je tekma za tekmo, zmaga za zmago. Takiratni smučarski kralj Nils Karlsson, znani Mora Nisse, je takoj spoznal moč in talent mladega, a krepkega tekača in mu prerokoval lepo bodočnost. Karlsson se ni zmolil. Cortina je bila prvi senzacionalni uspeh Jernberga. Domov je odšel s štirimi kolajnami: eno zlato (50 km), dvema srebrnima (15 in 20 km) ter eno bronasto, kot član štafete. Dve leti kasneje se je na svetovnem prvenstvu v Lahtiju srečal s svojim največjim tekmecem Fincem Haku-Iinenom. Še danes trdi Sixten, da mu je bil takrat tek na 50 km najtežja dosedanja tekma. Startal je pol minute pred Hakulinenom in ure in ure je poslušal za seboj drsanje njegovih smuči. Hakulinen je imel poleg sebe še domače občinstvo, ki ga je ves čas tekme vzpodbujalo. Toda ko je proti koncu proge zaslišal vedno težje dihanje svojega tekmeca, ki se je vedno bolj oddaljevalo, je vedel, da je zmagal in da je s tem postal tudi svetovni prvak. Tudi iz Squaw Valleya je Jernberg prišel z dvema kolajnama: z zlato na 30 km in s srebrno na 15 km. Jernberg je pred kratkim izjavil: »Letos bom manj treniral in tekmoval, kajti letos je vmesna sezona in imam dovolj časa, da se zopet dobro pripravim za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Zakopanih na Poljskem. Toda preveč ne smem popustiti, kajti Finci, Rusi in moji mlajši rojaki so nevarni tekmeci.« Splošna preizkušnja prihodnjega svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah je letos bila prav v Zakopanih, kjer je že vse pripravljeno za vehko prihodnje tekmovanje. Uc’'lcžba na letošnjem tek movanju je bila številna in tudi na visoki ravni. Najštevilneje so bili zastopani Rusi, vzhodni Nemci, Italijani, Cehi in seveda domačini. V tekih so bili najbolj uspešni Rusi. Zmagali so v štafeti 4x10 km ter po zaslugi Genadija Vaganova tudi v tekih na 15 in na 30 km. Odlikovali so se tudi Rusa Kuz-njecov (tretji na 15 in na 30 km) in Kolčin (drugi na 15 km) ter Norvežan Storelvmo (drugi na 30 km). Največji uspeh pa so Rusi dosegli tudi v Spar-takiadi, ki je prav tako bila v Zakopanih. Tudi pri ženskah so bile Rusinje brez konkurence (1. Gosakova) tako v štafeti kot v teku na 10 km. Letošnja sezona se je začela na Švedskem, in sicer s tekom na 18 km. Boj je bil zelo hud in številni mladi tekmovalci so skušali poraziti Jernberga. Med temi so bili Roennlund, Stelansson, Grahn in Raemgaard. Zmagala sta z istim časom Jernberg in Roennlund. Tekači so se nato prešel:li na Norveško. Tekmovali so za pokal Monolito. Tudi tokrat so bili Švedi najboljši, saj so osvojili prva tri mesta. Zmagal je mladi Roennlund, pred Jernbergom in Grahnom. Larsson (Švedska) je bil 5., Hakulinen (Finskh) pa 6. Tretje mesto pa je pripadlo domačinu Stenshei-mu. Proga je bila dogla 15 km. Da je Sixten Jernberg še vedno najboljši smučarski tekač, je dokazal s prepričljivo zmago v teku na 20 km v Limi. Jernberg je dosegel lep uspeh tudi v Sovjetski zvezi, čeprav je bil premagan v teku na 30 km, je osvojil prvo mesto v teku na 15 km in pustil za seboj za več kot minuto Norvežana Stensheima. Presenetljiv poraz so doživeli sovjetski tekači, saj se je njihov najboljši tekmovalec Kolčin, uvrstil šele na 8. mesto. Huda je bila bitka tudi v Falunu (Švedska), in sicer v teku na 30 km. Tokrat so zmagali Finci. Zasedli so prva tri mesta (1. Mentyranta, 2. Pesonen in 3. Resenen). Domači so bili odločno poraženi Roennlund je bil četrti, Larsson sedmi in Jernberg osmi. Švedi so bili poraženi tudi v Lahtiju, in samo mladi Roennlund je kljuboval Norvežanom. Zmagal je Norvežan Groenningen pred Roennlundom in Slensheimom. Švedi so zmagali tudi v Delsboju (I. Larsson — 20 km) in v Les Roussesu (1. Olsson — 15 km). Od ostalih tekmovanj bi bilo vredno omeniti zmago Cveta Pavčiča v Bohinju, in sicer v mednarodnem teku (nastopali so tekmovalci Italije, Avstrije, obeh Nemčij in seveda Jugoslavije) na 15 km ter zmago Olsscna (Švedska) v Cogneju (Italija). V Cogneju je bila tudi znana tekma za pokal Ku-rikaia, in sicer v štafeti 4x10 km. Za prvo mesto so se potegovali samo Italijani, najboljši smučarski tekači srednje Evrope. Francozi so bdi tretji, Jugoslovani pa deveti. V salonu sta že nekaj časa molče sedela Vrhovec in njegova žena. »Tako torej,« je prekinila tišino gospa Matilda, »ti meniš, da bom pristala, naj spet Pride v hišo?« »Vendar...« »Na noben način,« je vzkliknila vsa ogorčena. Bolezen se prenese ... tu so otroci.« »Tako hudo vendar ni.« »Nevarnost še obstaja, če pomislim na našega Rolfa. Pa še ta Deliča ... res ta otrok nam prinaša samo nesrečo.« Z ihto je nadaljevala. »Na svet je prišla brez najinega blagoslova; njenega očeta tudi ti nisi ma-ra' za zeta.« »Res je, toda na kakšen način je treba vendar urediti...« »Brez mene ne, Rudi! Raje zapustim z mojim Rolfom to hišo, kakor da ga izpostavim nevarnosti.« »Kaj torej? Adrana ne more vzeti otroka k sebi.« »Se bo že našel kak izhod, Rudi,« se je na tihem razveselila gospa Matilda. Vedela je, da je ubrala pravo struno, ko je zagrozila, da bo šla iz hiše. »Sporoči njej, da se sedaj še ne more Presdliti k nam. Za otroka naj si ne dela skrbi.« Jezno je dvignila glavo: »Sicer se pa mora zadeva z otrokom urediti. Bom že našla pot, da se znebimo tega bremena.« Adrana pa je prav isti dan sedela vsa strta v bolniški sobi. Krasno sonce je polnilo 17. Priredil R. B. STRTA SRCA prostor, ptičje gostolenje in duh cvetja z | vrta sta omamljaila zrak. Njo pa je grizlo, j kar ji je rekel oče pri zadnjem obisku. Kako si je želela počivati ob dragem rajnem, ‘ da ne bi več občutila duševne boli. Njene j šibke moči niso več mogle prenašati bre-J mena. Sestra Klementa je opazila spremembe na bolnici. Večkrat jo je skušala razvedriti, a vse zaman. —0— Adrana si je bolestno zaželela videti o-troka. že eno leto je minilo; vsak dan je hrepenenje po Deliči rastlo in jo mučilo, še bolj je trpela ob misli, da ne sme otrok k njej, da se ne naleze bolezni. Ona, mati, se mora celo braniti, da bi jo objela. Deliča je menda sploh ne pozna. Bog ve, če se njena dojilja dovolj zavzema za otroka, želela si je v očetovo hišo, da bi videla otroka, pa se je spet zbala. Od dne do dne je pričakovala pismo od očeta, tudi tega ni bilo. Iz misli jo je zdramil zdravnik. »No, gospa Vrhovčeva, kako gre?« jo je prijazno nagovoril. Ko je opazil njen izmučeni obraz, je spremenil besede: »Seveda, razumem, vsak naš bolnik si želi čimprej iz zavoda. Toda, če še ni mogoče, se je pač treba vdati.« Adrana je v strahu dvignila glavo: »Kaj pomeni to, gospod doktor, ali je včerajšnji pregled...?« »No, no, nikar nobenega strahu, še nekaj časa boste pač morali ostati pri nas, zato pa bo tudi bolezen popolnoma zginila.« Adrana je samo pokimala z nasmeškom. Ona, pa zdrava! Nič več ni verje.a Prev (a razgovor jo je uveril, kako slabo je z njenim zdravjem. V krčevitem joku je objela glavo z rokami in ihtela v mizo Minila je skoro ena ura, ko je Adrana dvignila pogled. Njene poteze so se kazale povsem druge, izraz na obrazu je bil kot odmaknjen od sveta. Počasi je vstala in šla k omari. Hitela se je preoblačit. Pred očm' ji je stala rojstna hiša; gozdiček, kjer se je še kot otrok igrala; tam zadaj so nasadi in njive; ljubek potoček z ribnikom. Misli so jo utrudile; z roko si je šla preko čela. Zopet so se vrstile slike iz mladosti pred njo. Z materjo je hodila ondot. Vedno jo je mama razumela, tudi oče je bil dober z njo. Potem pa je bilo naglo vsega konec. (Dalje) [63 2n na.iv 370. Opletanje okrog starosti strica Toma, ki je trmasto zagovarjal svojih petdeset let, se je nadaljevalo vse dopoldne in družbi krajšalo čas pri sestavljanju splava. Pred kosilom je bil preprost, a trden in stabilen splav povezan. Zato je profesor naznanil, da bodo popoldne odrinili od brega, izmerili globino in se začeli potapljati. 371. Popotniki so komaj pričakali ta trenutek. Tiho in radovedno so stali na splavu ter opazovali profesorja. Učenjak je na dolgo vrv privezal precej težak kamen in ga začel spuščati pod gladino. Vrv v njegovih rokah je kopnela. Ugibali so: Pet? Šest? Mogoče ce'o sedem metrov? Končno se je profesorju zazdelo, da je kamen obležal na dnu. 372. Začel je dvigati vrv iz vode, Peter je. neučakano segel po njej in jo meril s sežnji. »Kakih sedem metrov bo, raje manj kot več,« je nameril. Profesor Grey se. ni zanašal na njegove meritve. Premeril je tudi sam in šele potem pritrdil mlademu taborniku. Ko so izmerili vodo še na več drugih mestih, je dejal: »Prijatelji, začnimo!« 373. Peter, Jim in Hen so navdušeno odložili vrhnjo obleko in se postavili pred profesorja, čakajoč na ukaze. Toda stric Tom j h je odrinil in z dvignjenimi rokami zaklical učenjaku: »Profesor Grey! Kot vase.mu najstarejšemu spremljevalcu mi gre pravica, da se potopim prvi! Te časti ne odstopim nikomur in čakam na vaš ukaz! « 376. Profesor ga je tolažil: »Vaša vnema je bila prevelika, potopili ste se, preden sem vas mogel opozoriti. Pomisliti morate, da ležijo inkovski zakladi na dnu jezera že dolga sto letja in da so se zarili v dno. Dobro morate opazovati blato. Kjer se vam zdi nenavadno nagubano, grebite z rokami! Sicer se bi:-, sle pa še mnogokrat potopili zaman.« 374. Ko je profesor videl vnemo v očeh starega lovca, je prikimal. »Torej: srečno!« je. navdušeno zaklical stric Tom in se v 1 pem športnem skoku, ki ga njegovim letom res ne bi nihče prisodil, pognal s splava v vodo. Temni valovi so se zgrnili nad potapljačem, popotniki pa niso odtrgali oči od vznemirjene gladine. čakali so dobri dve minuti. 377. Sti ic Tom, ki ga je plavanje globoko pod vodo izmučilo, je legel na splav in počival. Na vrsti so bili mladi potapljači. Hen, Jim in Peter so se izmenoma potapljali in drug drugega opozarjali na oblike jezerskega dna, toda sreča se ni nikomur nasmehnila. Vendar se niso naveličali napornega dela, čeprav so že dodobra skalili vodo. 378. Bližal se je. večer in profesor je odredil zaključek raziskovanja za prvi dan. Stric Toin jo ugovarjal, češ da se je potopil vse popoldne samo enkrat in da bi rad še enkrat poskusil srečo. Z mladeniško živahnostjo je skočil v vodo in ostal pod gladino še dalj kot prvič. Ko je splaval na površje, so opazili razburjenje na njegovem obrazu. 375. Začelo jih je že skrbeti za starega lovca, ko se je njegova mokra, siva glava pokazala nad gladino v bližini splava. Prhajoč kot som se je približal splavu,' kjer mu je Hen pomolil roko in mu pomagal iz vode. Nekaj časa je stric Tom lovil sapo, potem pa je razočarano zmajal z glavo: »Nobenih zakladov ni na dnu, samo blato!«