STRAN 9 Računsko sodišče je vitez brez meča, meč pa je javnost STRAN 1 3 Janez ne odneha tudi če... ..Judi, če je vreme tako kislo ]2l XLIX ■ »• 50 - CENA 120 SIT Gorenjska y Banka Banka * posluhom PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA GLAS Kranj, sreda, 26. junija 1996 Slov enija praznuje Natančno pred petimi leti na Jutri bo pet let od začetka agresije Jugoslovanske armade Slovenijo. Tudi pred petimi leti je bil četrtek. Ljubljana, 26. junija - Pred petimi leti so lahko naredili več, bi to lahko pri odnosu *e odločilni dogodki dogajali na iste dneve države in njenih organov do državljanov. k°t letos, pet let kasneje. 24. junija, bil je Na papirju so stvari urejene, v praksi pa Ponedeljek je skupščina sprejela nov grb najvišji predstavniki države, ustavnega ln zastavo. V torek, 25. junija, je skupščina sodišča, javnih in znanstvenih ustano prejela osamosvojitvene akte, na današnji dan, 26. junija, pa je bila svečanost na Trgu rePublike. 27. junija, zjutraj pa se je začela v°jna. Ob peti obletnici država dostojno Proslavlja svoj 5. rojstni dan. Ob tem J^ogi poudarjajo, da smo naredili največ, *af smo zaradi, vsaj na začetku neprija-2ri>h, če ne celo sovražnih pogledov na Jovensko samostojnost, sploh zmogli. vedno se da narediti več. In če bi kje varuh človekovih pravic opozarjajo, da pravne države ni. Večkrat se nam celo zazdi, da se marsikdo, ki bi se moral, za ta opozorila sploh ne zmeni, čeprav prihajajo iz ust ljudi, ki so dejansko in moralno najodgovornejši za življenje v državi. Na drugi strani poročamo z dosedanjih osrednjih proslav ob dnevu državnosti, na tretji strani pa objavljamo spomine udeležencev vojne za Slovenijo. • J. Košnjek Razpis posojil za gradnjo hiš ešujejo cev, ki jim bo posojilo odo- o imeti breno. Petčlanska družina ^ > —• jui.ija, isujiit.. ,,,/t Siuui/vh« V.V i V4J v nje za lahko pridobi do 34 tisoč gjjjj18 stanovanjskih posojil, gradnjo individualne stano- mark posojila v tolarski pro- fa^1 stanovanjskih hiš bo vanjske hiše, nadomestno tivrednosti. Obrazci za vloge t0kJJnJenth za milijardo gradnjo, nadzidavo, dozida- bodo na poštah naprodaj od Jjev posojil. vo ali za izgradnjo podstre- 1. avgusta naprej, vloge pa bo stanovanjska posojila Snega stanovanja. Dovoljenje sklad sprejemal od z. do 9. mja? tQkrat lahko zaprosile mora biti izdano od 1. ia- septembra. Natančnejše in- stalnn dl!Vž"ie» ki so sedaj nuarja do 25. junija 1996. formacije je moč dobiti tudi ^kih Prijavljene pri sorod- Višina posojila bo odvisna na avtomatskem odzivniku rJoW ali so najemniki za od števila družinskih članov stanovanjskega sklada, na ^°cen čas, svoj stanovanj- ter seveda od števila prosil- številki 061/1710 500. na po, starur, predstM Jbora V^tw&ST^Ím,Jt£Stf22£?E£ 2""/" gorefljik^oUmpi)^.'.U&XSEïta oŠ*" J"" " •"""•'«"* Neurje na Komendskem Minuta za razdejanje dveh vasi Orkanski vrtinec, podoben tornadu, je v petek proti večeru razdejal okrog 50 hiš na Bregu in Klancu pri Komendi. STRAN 24 P*/o3£a Bela> 24' JuniJa ' Ž« svoje čase so bili prazniki (ost vr°V,za otvoritve večjih pridobitev. Kot kaže, se ti s'°ven.a 3' ^ občini Preddvor so dan pred praznikom belico i driavnosti odprli obnovljeni most čez potok sP°dleJnt cestnega odseka, ki ga je prej nevarno n<>stnVa. voda* Za občino Preddvor, krajevno skup- *« tudi^V™2* Preddï primerno ía tuH-0 n vas gornja Bela je to velik dosežek, ki so h p.rimerno obeležili. Most sta ob asistenci orskega župana Mirana Zadnikarja odprla faranka preddvorske fare, 93-letna Marija-l9fh*V"JV" 5 SPodnje Bele in Zgornjebelan Polde • • D.Ž., foto: Una Doki noi Brnik, 26. junija - V nedeljo popoldan se je vrnila v domovino slovenska alpinistično smučarska odprava, ki je dosegla odmevne dosežke na Denaliiu, najvišjem vrhu Severne Amerike. Odpravo so sestavljali zdravnik iz Tržiča dr. Iztok Tomazin, študent fakultete za šport Marko Čar iz Žirov in učiteljica petja v Ljubljani Urška Poljanšek iz Žirov. Na letališču so jih pričakali svojci in številni znanci, udeleženci odprave pa so pripravili tiskovno konferenco. Več na 19. strani! • Stojan Saje Jutri, v četrtek, 27. junija, ob 20. uri bo v škofjeloški Kašči 4. letošnja GLASOVA PREJA z naslovom Dora, Domen in Jan S tremi umetniki, tremi Ločani, z mamo Doro Plestenjak in sinovoma Domnom Slano in Janom Plestenjakom se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Za dobro postrežbo bo poskrbela pivnica in vinoteka Kašča. Rezervacije po telefonu: 064/223-111 in 064/624 300 Konzumacija za večerjo in čašo vrhunskega vina je 1.500 SIT. pivnica-KrlSCFlvinctcka mobitel y\IUI pokliči PRODAJALEC ZDAJ! 064/225-060, 860-029 ._T4MHl ^OSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure i. GOSTTŠČC 19.-30.junij 1996 486-X5/133 101.900.-SIT PENTIUM 100 129.900.-SÍT EPSON STYLUS COLOR lis SAMO48.900.-STT TEL: 064/712-353 RAČUNALNIŠKI KLUB ftntlum 75 3e od 136.208,00 Sfl ali 7.372,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 rai;O04/22 97 92 Državni zbor začenja redno sejo Zahteva za Drobničevo razrešitev Razrešitev generalnega državnega tožilca Anton Drobnica že nekaj časa zahteva Združena lista socialnih demokratov. Po skoraj enem letu prerekanj so zadevo Drobnič le uvrstili na dnevni red. Ljubljana, 26. junija - Izredna seja državnega zbora se je končala, začela pa se je 40. redna seja. Pred tem je predsednik državnega zbora zavrnil zahtevo Socialdemokratske stranke po izredni seji, na kateri naj bi odločali o razpisu referenduma o volilnem sistemu. Poslancem je v četrtek uspelo sprejeti le dnevni red 40. redne seje. Kljub nasprotovanju in pomislekom Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov je Združena lista uspela s predlogom, da gre predlog za razrešitev generalnega državnega tožilca Antona Drobnica na dnevni red tokratne seje. Ta zadeva se vleče že eno leto brez odločitve: sprejema ah zavrnitve zahteve. Državni zbor pa je zavrnil zahtevo Združene liste, da se dopolnjen zakon o poslancih umakne z dnevnega reda. J.K. — Tržič ~~ TRG SVDBOOE 18, 64290 TRŽIČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJE u 30 LET POBRATENJA S FRANCOSKO OBČINO STE MARIE AUX MINES. TESNO PRIJATELJSTVO MED MESTOMA SE JE OBDRŽALO TUDI ZARADI ŠTEVILNIH SKUPNIH ZNAČILNOSTI OBEH MEST. V mesecu juniju vam bomo z osmimi vprašanji predstavili nekaj značilnosti, ki nas povezujejo. Prve črke pravilnih odgovorov vam bodo dale geslo, ki je hkrati tudi odgovor na zadnje vprašanje, ki vam ga bomo zastavili konec meseca. Med pravilnimi odgovori na vsako od vprašanj bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel priložnostno nagrado. Izmed vseh prispelih pravilnih odgovorov pa bomo izžrebali srečneža, ki bo v družbi sebi drage osebe, preživel teden dni v Alzaciji. Nagrajenci bodo izžrebani na veselici v Tržiču, 6. julija 1996. Obe mesti letita v zavetju gozdov, kar jima daje podobno panoramsko sliko. V Ste Marie aux Minesu vsako leto v mesecu avgustu organizirajo tekmovanje gozdarjev, ki se ga že nekaj let uspešno udeležujejo tudi tržiški gozdarji. Tako v gozdovih, ki pokrivajo pogorje Vogezov v Alzaciji, kot v gozdovih tržiške občine, najdemo iglavca, ki sodi v isto drevesno vsrto. Primerek tega alzaškega iglavca so poskusili pred leti zasaditi tudi v Tržiču, vendar se je alpsko podnebje izkazalo za preostro. Katera drevesna vrsta Iglavca je prisotna tako v alzaških kot v tržiških gozdovih? Dopisnice z odgovorom in vašim naslovom pošljite najkasneje do 1. julija 1996 na naslov: Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič. NAGRADNA IGRA Hišna številka - VIBROSER Tudi v današnjem Gorenjskem glasu najdete nagradno igro "Srečna hišna številka" in zato se tudi tokrat splača zelo natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka: prvič, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; drugič, številko. Oboje je natisnjeno v "črni zvezdici" in skupaj sestavlja HIŠNO ŠTEVILKO, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado m VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima zreboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in npr. lahko pomeni večdruŽinsko stanovanjsko hišo ali blok (alt telo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih Številk z dodatki (a; b; c itd.). Kar precej naselij in ulic po Gorenjskem ima enaka imena -Ljubljansko cesto, npr., najdete v skoraj vseh gorenjskih mestih in to tudi velja upoštevati! Zato nagradna igra, ki tudi letos poteka občasno v torkovem Gorenjskem glasu - kije tokrat zaradi Dneva državnosti izšel na sredo - terja kar nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 -111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas poklice najkasneje do jutri, srede, do 12. ure - kajti, dvajsettisoČ tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le PRVI, ki nas s srečne hišne Številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže. VIBROSER je originalni slovenski izdelek in je tudi patentiran. VIBROSER spodbuja krvni obtok, kroženje limfe, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja živčno napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko družino, saj blaži tegobe sodobnega načina življenja. Slovenija proslavlja peto obletnico državnosti Osamosvojitev se je splačala Tudi letošnje proslavljanje dneva državnosti ne poteka brez zapletov, vendar jih je na sreC° manj kot pretekla leta ob tej priložnosti. Ljubljana, 26. junija - Pretekla leta je bilo skoraj vedno sporno, kdo bo kje govoril in kdo bo kaj počel na posameznih proslavah, letos pa je bilo tega manj, razen nekaterih zahtev, da bi vnaprej videli govor predsednika države. Zoper scenarij in vsebino torkove proslave KONS 5 na Trgu republike sta protestirala predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša. Peterle je predsedniku Milanu Kučanu, ki je predsednik čas-tenega odbora, pisal, da izstopa iz odbora, ker med gnojem in zlatom ne more biti soodvisnosti. Enakega mnenja je tudi Janša, ki ne bo sodeloval v odboru, če tega ne bodo spremenili. Sicer pa se je osrednje državno praznovanje začelo v ponedeljek, ko je bila slovesna akademija v Cankarjevem domu. Udeležili so se je najvišji predstavniki države in dražvnih organov. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Včeraj, na praznični dan, je bilo več prireditev. Popoldne je bil na Prešernovem trgu nastop ljubiteljskih kulturnih skupin. Ob pol sedmih je bila slovesna seja državnega sveta, ob 20. uri slovesna seja državnega zbora, ob 21. uri pa je bila na Trgu republike državna počastitev, na kateri je govoril predsednik Republike Milan Kučan. Na Kongresnem in Prešernovem trgu ter ob Ljubljanici se bo začelo rajanje, igrale pa bodo znane zabavne skupine. Ob polnoči bo velik ognjemet, ki bo trajal petnajst minut. Ob 19. uri včeraj je državna delegacija, ki jo je vodil predsednik republike Milan Kučan, položila venec k spomeniku padlim Državni vrh na akademiji v Cankarjevem domu. .^ na ljubljanskih Žalah. Ob tej javnost in med odločuje priložnosti so ponovno v Slo- politike. Njim in dorn* j veniji tudi tuji časnikarji, ki so novinarjem sta v pone^j med vojno poročali iz Slovenije in veliko prispevali, da je začela resnica o dogajanjih v Sloveniji prihajati v svetovno govorila predsednik ul"iA Milan Kučan in predse«" vlade dr. Janez Drnovšek.* J. Košnjek, slika G. Predsednika sta povedala Predsednik republike Milan Kučan je domaČim in tujim časnikarjem povedal, da smo lahko ob peti obletnici samostojne Slovenije zadovoljni Morda bi lahko dosegli več, je dejal, vendar ob poštenem premisleku komaj vidim boljšo perspektivo. Pred petimi leti nam razmere niso bile naklonjene, je dejal predsednik, vendar smo uspeli, ker smo stavili na legalnost naših odločitev, na mirno rešitev krize in izhod Slovenije iz Jugoslavije. Imeli smo pregleden cilj, zato je bila dosežena enotnost in izkoriščena enkratna priložnost. Sedaj Evropa ne želi več velikih sprememb. Slovenci moramo oblikovati enoten pogled na Evropo in v njej odigrati aktivno vlogo, če želimo ohraniti svojo identiteto. Za probleme smo premalo občutljivi, država mora delovati za državljane, najnevarnejša pa je strankokracija. Po predsednikovem mnenju se je osamosvojitev splačala. Odnosi z Italijo so načeloma urejeni. Slovenija izpolnjuje obveznosti do Italije oziroma do optantov in plačuje na poseben račun. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na akademiji v Cankarjevem domu dejal, da se šele sedaj zavedamo, kako strahotni krizi smo se izognili Slovenci smo težko zadovoljni sami s sabo, je dejal predsednik vlade. Vendar se ob takšnih trenutkih, kot je današnji, lahko s ponosom in mirno ozremo na prehojeno pot v zadnjih petih letih. Našo mlado državo smo uspeli uveljaviti in ji najti prostor pod soncem. V petih letih samostojnosti smo Slovenci dokazali, da znamo dobro gospodariti in preživeti tudi v zelo težkih mednarodnih okoliščinah. Pred samostojnostjo je marsikdo v tujini, pa tudi doma, dvomil, da je Slovenija sposobna uspešnega gospodarskega razvoja po prekinitvi gospodarskih in drugih povezav s prejšnjo državo. Vendar smo uspeli Preizkušenj pa še ni konec. V svetu se bo borba za mir in preživetje nadaljevala Nikomur ni nič danega in zagotovljenega za naprej in za vedno, je dejal dr. Drnovšek. Ustavno sodišče je razsodilo Referendumi na isti dan Obveljal naj bi tisti, ki bo dobil med glasova^ največ podpore. Ljubljana, 26. junija - Ustavno sodišče je v petek pretekli teden razsodilo o predlogih oziroma zahtevah o treh volilnih referendumih, ki so jih zahtevali skupina 35 poslancev državnega zbora, državni svet in Socialdemokratska stranka, ki je v ta namen zbrala nad 40.000 podpisov. Ustavno sodišče je s tesno večino (5 : 4) odločilo, da zakon o referendumu in ljudski iniciativi ni v neskladju z ustavo, vsi zahtevki za referendume pa so legitimni in skladni z zakonom. Ustavni sodniki so razsodili, da mora državni zbor najmanj v 30 in največ v 45 dneh razpisati vse tri referendume na isti dan, volivci pa se bodo sami odločali, na katerem bodo sodelovali. Lahko se udeležijo vseh treh. Uspel bo tisti referendum, ki bo dobil največ pozitivnih glasov v celotnem številu volivce/ Odmevi na odločitev ustavnega sodišča so razli^ Socialdemokrati so deloijj nezadovoljni, saj menijo. £ bi moral imeti njihov pr dlog prednost, državni sve niki in poslanci pa in^J odločitev ustavnega sodi$c? za korektno. Predsedn» državnega zbora J°*,jj Školč je v četrtek zavroj uvrstitev razpisa referenjj ma na dnevni red, ker odi čitev ustavnega sodišča Še bila objavljena v Uradne" listu. Socialdemokrati irn*l to za samovoljo in so javno protestirali. Men'Jj da bi državni zbor m0' razpisati referendume 23. junija, tako da bi.Jj izvedli konec julija ah_ • začetku avgusta. Školč ne bi bil vreden funkcije, t jo opravlja, sploh pa je oVl osamosvajanje Slovenije- J. KoŠnj^) Gostje iz državnega zbora na Jezerskem Jezerjani so nestrpni: kdaj končno občina* Jezerjani so dočakali tretje branje zakona o postopku za ustanovitev občin in dolo^ njihovih območij, s čimer so korak bližje k svoji občini. Jezersko, 26. junija - Kako dolgo bo še trajalo, da jo bodo dobili, so hoteli slišati na sestanku, ki se ga je na Jezerskem udeležilo veliko znanih imen: Breda Pečan, predsednica komisije za lokalno samoupravo pri državnem zboru, mag. Stane Vlaj z vladne službe za lokalno sa- moupravo, poslanci dr. Dušan Bavdek, Irena Oman in Marija Poszonec, predstavnika preddvorske občine in gostje iz Polzele. Tudi slednji namreč v "vrsti" 36 prosilcev čakajo na lastno občino. Mag. Stane Vlaj napoveduje, da bodo Obvestilo beguncem Ljubljana, 26. junija - Urad vlade Republike Slovenije obvešča vse osebe z začasnim zatočiščem v Sloveniji (begunce), da bodo od danes do 5. julija po osnovnih organizacijah Rdečega križa Slovenije in v zbirnih centrih podaljševali začasna zatočišča. Zatočišče bo podaljšano do 31. avgusta za osebe, ki prihajajo z območij BiH, ki so pod kontrolo Federacije Bosne in Hercegovine, in do 31. decembra za osebe, ki prihajajo z drugih območij Republike. pred končno odločitvijo, komu od teh občina, naredili še selekcijo med "piščanci in noji". Realne možnosti ima tretjina prosilcev, večina jih izpolnjuje vse pogoje, "občini" Jezersko in Solčava pa sta izjemi. Po sprejetju zakona, ki bo sprejet prihodnji teden, morajo Jezerjani državnemu zboru spet poslati pobudo za ustanovitev občine, potem pa bo trajalo od devet mesecev do leta dni, ko bi lahko izvedli referendum. Breda Pečan nestrpnim Jezerjanom ni mogla obljubiti, da se to zgodi prej, saj so roki zelo napeti, pred novembrskimi državnimi volitvami pa tega vprašanja, ki zadeva lokalno samoupravo, ne kanijo prepustiti političnemu "kupčkanju". Jezerjani tudi ne morejo doseči, da bi jih obravnavali posebej. ..j i več bodo občino dof1' "paketu" z drugimi. . $ Udeleženci sestanka »Jjp mogli kaj, da ne bi p0' ali o tem, kako je državfl1 obšel voljo Jezerjanov z ^e|" enduma in jim občino ^ Nič čudnega, da so ob jgjgj jah, ki jih imajo s se0*.^ poslanci, nezaupljivi do j^p ki bodo izvoljeni na voj^j konec leta in ki bodo 0°^ o referendumskih obrn ^ Mag Stane Vlaj je Jc^SJj tudi obvestil o pismu ne* p ih prebivalcih z Jezerske«^ izražajo pomisleke o e>^ darskih možnostih nior J nove občine Jezersko-. ^ zahtevo o lastni občim ^t' morali dopolniti Še z vof kom o ekonomskem ra* • D.Z.ŽIebir SJJgfflHI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informati Marko Valiavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj I Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, AndrefZalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija:: Gorazd ŠiniJc / Priprava za ti&tffijl Art, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/22Z"* Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in ?cl ço Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve- po ceniku Prometni dave* stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT ^ ,0feDežm an Pomnimo! Foto: G. Šmik 27. junija 1991 se je začela vojna Ul^a 50 P° Sl°ven'Ji začeli uresničevati ukaz, da je treba orožje iz skladišč Teritorialne obrambe (TO) predati v varstvo Jugoslovanske ljudske armade RaH^ orozJej strelivo in minsko-eksplozivna sredstva. V nekaterih občinah so orožje kljub ukazu obdržali. Na Gorenjskem je bilo tako v občinah Jesenice, o/Sí v'^'ca> Škofja Loka, Tržič in delno Kranj. 2. junija 1990 so slovenski policisti vpadli v zaprto območje Gotenice in s tem ohranili Sloveniji pomembne GORENJSKA OD PETKA DO SREDE Sm0*"! 0r°tJa' V poletnih mesecih leta 1990 Je nastajala Manevrska struktura Narodne zaščite," ki je delovala tajno. Na Gorenjskem jo je vodil Janez Slapar. *Jm~ra ^990 so v tajnosti razvozili orožje iz Gotenice po celotni Sloveniji. V začetku oktobra je Manevrska struktura Narodne zaščite imela 21.000 oboroženih pnPadnikov. Janez Slapar je 4. oktobra 1990 postal novi poveljnik TO Slovenije in pripadniki Manevrske strukture Narodne zaščite so bili vključeni v TO. 23. f120 d°150 tankov, 100 do 120 vozil m e Penote> oklepnih transporterjev in ostalih oklep-Zat°z!1'15 letal in 20 helikopterjev, ogteh bojnih akcij je bil v četrtek, 27. junija 1991. ht»9 pokrajini TO je poveljeval podpolkovnik je Povelj Zupan, 31. območnemu štabu TO Kranj fhlourt maJor Mihael Ravtar, 33. območnemu štabu nk^. wi/fa> vršilec dolžnosti major Janez Smole, 35. obrn * vršilec dolžnosti major Janez òmole, Jj. oinemu štabu Škofja Loka pa major Vinko Bešter in za njim stotnik prve stopnje Stane Bertoncelj. Pokrajinski štab TO za Gorenjsko je imel 26. junija od 946 vpoklicanih prisotnih 748 mož (79 odstotkov). Do 7. julija je njihovo število naraslo na 3.677. 27. junija barikade, ki so bile postavljene na cestah, niso bile hranjene in JLA je do pol desetih zvečer zasedla gorenjske mejne prehode. JLA je ta dan z oklepno enoto zasedla Brnik, prišlo je do prvih strelov in spopadov. 28. junija so pripadniki TO uničili prisluškovalni center JLA na Suhi pri Kranju, obstreljevali so helikopter in ga poškodovali. Napadeni sta bili vojašnici JLA na Bohinjski Beli in v Škofji Loki. Alpski in diverzantski vod TO iz Tržiča sta zavzela obmejno stražnico JLA v Medvodiu. Pri skladišču na Drulovkije prišlo do streljanja med pripadniki posebne enote policije, ki je pred skladiščem postavljala barikado in vojaki JLA. 29. junija je TO prevzela nadzor nad mejnim prehodom Jezersko. 30. junija se je po spopadu vdala združena enota JLA in pripadnikov zvezne policije, ki so zasedli Karavanški predor. 1. julija je bil odprt mejni prehod Ljubelj, predale so se vse obmejne stražnice JLA na Gorenjskem. 5. julija je odšel zadnji transport JLA z Brnika na Vrhniko. 7. julija je prišel na Gorenjsko 510. učni center TO. Med agresijo JLA je izgubil življenje Peter Petrič. Med napadom na vojašnico v Škofji Loki je vojak JLA ustrelil enega civilista. V vrstah JLA sta bili ena ali dve smrtni žrtvi. Štirje pripadniki TO so se poškodovali v prometnih nesrečah, eden se je ranil s polavtomatsko puško. V vrstah JLA je bilo ranjenih deset ali enajst vojakov in dva oficirja, okrog osem vojakov je bilo prepeljanih v bolnišnico zaradi šoka. TO se je na Gorenjskem pridružilo 22 oficirjev JLA, 140 vojakov in devet civilnih oseb, ki so bile v službi v JLA. Ujetih je bilo 32 oficirjev JLA, 81 pripadnikov zveznega sekretariata za notranje zadeve in 355 vojakov. TO je zasedla vojašnici v Škofji Loki in na Rudnem polju, letalsko bazo na Brniku, vse obmejne straž-nice.strelišče v Crngrobu, prevzela pa je tudi delni nadzor nad streliščem v Mačkovcu pri Bohinjski Beli. TO je zaplenila okoli 2.700 kosov osebnega orožja, šest samohodnih topov, tri tanke, 1 avtovlačilec, 3 oklepnike, 38 osebnih in tovornih vozil, drugo vojaško opremo ter strelivo. Precej oborožitve in opreme so oddali enotam Vzhodnoštajerske in Severnoprimorske pokrajine TO. večkrat spraševal po njem, rad bi ga spoznal, pa se še nista srečala. Drugi so se umaknili. Roman jih je dobil pri cesti in se ostro pogovoril z njimi. Videl je, da so šli v boj s premalo municije, slabo pripravljenim orožjem, da še niso dojeli resnosti položaja. Vendar po ognjenem krstu je bilo vse drugače. Marguč k g*"" Marguč, podporočnik pr*Jel7nJske Pokrajine TO, je vT"?1' yojni znak za hrab-*°'oii„ *u 5 sovražno oklepno I99 dogodkov. Ob ;°kraii„ULraj so ga poklicali v büi brez itab v Krani- Tam so «lotanf; radiJske zveze s svojimi R°mana ua Brniku- Zat0 Je Pan Doti ?omandant Peter Zu-ítaffpS H3 Pogledat, kaj se nedaleč3,1 Se F d0 brunar" >ateri ie n 0d letahške stavbe, v ,° na RrLa?ta,'a,° poveljstvo enot Sina t^u- Kmaluje tja prišla K da 'ntorialcev, ki so poro-'Mi j. fK Pnšla redna vojska s 5° je b PfePodila s položajev. i>nu ie?8" 0 tem P°roCal ;°nezan. xa 0stro zahteval, naj P°tekai v a Položajev. Dan je M* w^Petosti. Popoldne Srie i » ?° tanki pognali Ni ju»faee" so se pomikati ïtn»orÍair?e,nu del" letališča. Sini p So se razdelili v dve 5Sl sWman Je s svoJo enoto fttrov nH gozd- Nek-aj deset rS viirroba gozda so že ki so vozili tajniški, pa so zleteli na > in ni°brobu g°zda- Ro-m PIW,3govl 50 büi takrat M v.:**, da gre 2a tank. Eden Mepno vozilo, ki je S? Prikrito ob robu gozda. Ro-55 -m nje—- - * Rojakov je vpil nanje: Stoj! »vt« Je užgal proti njemu z nii°matom. Mitraljezec z oklep-d*?. J« streljal nazaj, vendar £CvKoko. Na teritorialce, ki so u.ygh za debele smreke, so rl\e.le le veje. Bili so kakih £.lQeset do sedemdeset metrov oklepnika. Roman, ki je bil val at za armbrust, je zahte-Wilene8a od tlakov arm-Knk Dvignu se je. Prvič si je dal ta^' ,Prugič je pazljivo ocenil vi;;.alJo, od oklepnika se je vex:la le kupola. Pokril ie nai-^etVx silnueto na merilcu, Še til -r dvignii armbrust in spro-osi "eSčilo je, Roman je skoraj iriíÇ6 1 Btž nato Je zahteval še en l^orust. Vendar z njim je ostal Cl» teritorialec. Roman je Peter Zupan Odkar poznam Petra Zupana, uteleša tisto, kur si predstavljam kot profesionalnega vojaka: razumen, urejen, odločen, trezen, športnik Peter Zupan je danes brigadir, načelnik oddelka za materialno oskrbo v upravi za logistiko Ministrstva za obrambo republike Slovenije. Neprestano je v akciji. Za najin pogovor sva se zmenila v soboto ob pol sedmih zjutraj. Med junijsko vojno je bil Peter, tedaj podpolkovnik, poveljnik Gorenjske pokrajine TO. Gorenjska je imela tako v času nastajanja Manevrske strukture narodne zaščite kot v kasnejših dogodokih nekaj specifičnosti. Na Gorenjskem orožja TO skoraj niso oddali JLA. Zato je lahko Gorenjska z orožjem pomagala drugim. Roman Marguč je nekaj dni pred vojno uspel iz skladišča JLA na Drulovki ukrasti strelo Z-M, ki je bila edina te vrste v TO in so jo pokazali na televiziji. Tako je bilo tudi z več raketami maljutka, ki sta jih dva teritor-ialca šla iskat v valjevo, kjer so bile v popravilu. Med vojno je bila na Gorenjskem ključna točka Brnik. Tam je bilo le 12 mož za zavarovanje. Enote, ki je imela orožje doma in je bila posebej usposobljena za varovanje Brnika, niso imeli na položajih, da ne bi prišlo do mednarodnih zapletov zaradi civilnega letalskega prometa. Zato so 27. junija na ukaz Republiškega štaba TO še ponoči odpeljali razpoložljive enote na Brnik in začeli so z mobilizacijo. Peter ocenjuje, da bi JLA, če Brnik ne bi bil tako odločno branjen, kot je bil, izvedla načrtovani desant. Tüdi tankovski bataljon z najsodobnejšimi tanki M-84, ki ie bil vezan na Brnik, bi se lahko usmeril proti drugim ciljem. Nadvse pomemben je bil spo- pad, v katerem je Roman Mar-guč prestrelil kupolo poveljniškega vozila bataljona. Posledica koncentracije sil na Brniku je povzročila dekoncen-tracijo ob barikadah in na mejnih prehodih. Zato je JLA le-te zasedla, čeprav bi vsaj zasedbo Jezerskega lahko preprečili. Značilen za Gorenjsko je bil "problem prvega strela". Na Brniku je sicer takoi pokalo, drugod pa je bilo treba prebiti zid. Teritorialci so se morali zavesti, da jim je JLA, s katero so prej sodelovali, zdaj sovražna sila. Vendar ko je le zaropotalo, pa je ropotalo. V literaturi je navedeno, da je Gorenjska imela 7. julija pod orožjem 3.677 mož. Peter pa poudarja, da je bilo toliko mobiliziranih. Še okoli tisoč mož pa so vpoklicali z rednimi pozivi, kar je bila tudi gorenjska posebnost. Dragocena ie bila pomoč ljudi z občin. Jakob Vidic iz Radovljice je organiziral, da so lahko zasedli vojašnico na Rudnem polju kot prvo zasedeno postojanko JLA na Gorenjskem. Zelo so se izkazali tudi v kranjski občini pod županom Grosom pri organizaciji logistične podpore enotam TO na Brniku. Zelo se je angažiral partizanski general Rudolf Hribernik - Svarun. Janko Stušek Janko Stušek se je v "vojne" dogodke vključil takoj, ko je JLA 15. maja zahtevalo predajo orožja TO. 18. maja je v Delu objavil pismo, s katerim je protestiral proti temu. Potem so mu po telefonu in pismih večkrat grozili. V radovljiški skupščini Je bil tedaj sprejet sklep, da bodo zagotovili sredstva, da bodo teritorialci imeli orožje pod stražo 24 ur na dan, da ga ne bi bilo treba predati JLA, ki Je kot razlog za svoj ukrep navajala nezadostno varnost skladišč. 18. marca je bil Janko s sklepom republiškega predsedstva imenovan v republiško "operativno koordinacijskotelo za primer izrednih razmer". Delež Gorenjcev v tej koordinaciji je bil velik: Slapar, Bogataj, Bregar, Kacin, Kokoravec, Stušek. Janez Janša je Janka takoj po začetku vojne poslal na Gorenjsko. Janez Slapar ga je pooblastil za koordinatorja za zahodno Slovenijo. Janko je bil razen na Gorenjskem še v Gorici, Sežani, Tolminu. Na Gorenjskem je bilo nekako čutiti strah pred spopadom. Človek, ki je ukazal odstraniti barikade na Potokih, ki jih verjetno tudi tanki ne bi prevozili, je to storil zato, ker so se za barikadami nabrale dolge kolone civilnih vozil. Ni dojel, da gre za vojno. Tudi Ratečani so najprej poslali k teritorialcem delegacijo, ki je predlagala, naj gredo teritorialci iz vasi, da ne bi bile v morebitnem spopadu poškodovane hiše. Ti so jih po kratkem postopku odslovili. Na koncu pa so vaščani slavili skupaj s teritorialci, jih bogato pogostili. Tudi na položajih okoli karavanškega platoja je bila med teritorialci velika napetost. Ko pa se je začelo, je pokalo kot za stavo in pokalo je še nekaj časa tudi potem, ko je bilo dano povelje za prekinitev ognja. Kako so ljudje dojemali nevarnost, priča primer teritorialca, ki je pritekel k Janku in se pridušal, češ glej ga norca, kaj mi je naredil, da ne morem več streljati. In je pokazal Janku saižer, ki ga je ostrostrelčeva krogla prebila in se ustavila ob njegovi zadnji steni. Človek ni niti pomislil, da bi sicer krogla prebila njega. 30. junija je Janko prevzel poveljevanje nad TO pn karavanškem platoju. Spopad za plato se je začel približno ob pol dvanajstih, vezist JLA je že tretjič na prostem skušal vzpostaviti zvezo. Ostrostrelec TO je streljal na radijsko postajo, vendar je zgrešil. Oba tanka na platoju sta vžgala motorje. Janko je zahteval, naj tanka v petih minutah ugasnejo. Tega JLA ni storila in po sedmih minutah je Janko uzkazal Borutu Kordežu, da je z armbrustom napadel tank. Izstrelek je oplazil kupolo in se odbil. Po dobri uri streljanja sta bili uničeni transportni vozili za tanke in lažje ranjena dva vojaka JLA. Ob šestih zvečer so se začela na jeseniški občini pogajanja, ki so trajala do ene ure zjutraj, ko je bil podpisan dogovor o predaji orožja. Dogovor je po lastni odločitvi podpisal podpolkovnik Jauk, ki se je med pogajanji večkrat pogovarjal z nadrejenimi, vendar mu ti niso odobrili predaje. Jauk je naslednji dan posredoval tudi na obmejnih stražnicah, ki jim je prej poveljeval, da so se še te predale. Janko se spomni j o kaj oče ga srbskega vojaka na Podkorenu, ki je bil prestresen zaradi brata dvojčka, ki je vzel avtomat z enajstimi saržerji in pred teritorialci izginil v gozd. Za njim se je izgubila vsaka sled. Janez Koselj Major Janez Koselj je bil operativni častnik v 33. območnem štabu TO Radovljica. Še danes je vojak, vendar je trenutno v bolniški, saj ima že nekaj časa težave s hrbtenico. Verjamem, da bo njegova gorenjska trma premagala bolezen. Janez Koselj se je odlikoval že v času, ko je nastajala MNSZ. Spomni se, kako jih je Janez Slapar sklical na Jesenicah in da jim je bilo naročeno, da napišejo dokumentacijo, kot da so orožje oddali JLA, naj pa z oddajo zavlačujejo. Iz radovljiškega in bohinjskega skladišča so skoraj vse orožje odpeljali in ga razdelili. Nekaj orožja in streliva so odstopili tudi za brigado Moris. Skladišče v Radovljici, ki je bilo v radovljiški vojašnici JLA, so praznili prvo polovico leta 1991, do maja. Orožje so vozili iz skladišča s kombi-jem, običajno ob sredah. Večkrat so opravili tudi po osem voženj, vsakič so odpeliali po osem zabojev orožja in nekaj streliva. Najbolj dramatične trenutke med vojno je Janez doživel, ko so ga 28. junija na predoru Karavanke prijeli kot talca zvezni miličniki. Ta dan je okoli 18. ure reaktivno letalo JLA raketiralo položaje TO pri Hrušici in poškodovalo električni daljnovod za Zgornjesavsko dolino. Prej je bil sklenjen dogovor, da lahko enote JLA in zvezenega sekretariata za notranje zadeve zapustijo karavanški plato z osebnim orožjem. Zaradi raketiranjaje TO zahtevala, naj puste vse orožje. To je šel sporočit obkoljenim Janez. Med pogovori so ga okoli 19.30 prijeli zvezni miličniki in ga obdržali kot talca. Imeli so ga uklenjenega do nedelje popoldne. Med tem časom se je poveljujoči enote na platoju, podpolkovnik Jauk, pogovarjal tudi z generalom Adžičem, ki je bil pripravljen ukazati nadaljnja bombardiranja. Vendar Jauk mu je odgovoril, da se on take vojne ni učil. AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nas obvestili, da so ta konec tedna opravili 39 vlek poškodovanih vozil in nudili 5 pomoči na kraju okvare same. GASILCI Največ dela so imeli kranjski gasilcL Posredovali so ob prometni nesreči v Rakovici, kjer se je avtomobil prevrnil na streho; iz Merkurja so prejeli požarni alarm, kjer so delavci nekaj nestrokovno varili, k sreči ni prišlo do požara. Odmašili so odtočne kanale na Dražgoški 7; posredovali pn prometni nesreči na cesti Gorice - Golnik; odhiteli so v Cešnjevek, kjer ie strela udarila v transformator, nudili pomoč pri prometni nesre-či na podvinskem klancu, kjer se je ob verižnem trčenju prevrnil čoln. Policistom so pomagali s pomično lestvijo, da so lahko aretirali nekega možaka. Na C. 1. maja so iz dvigala reševati starejšo gospo. Odhiteli pa so tudi v Mavčiče, kjer je gorelo. Požar v dnevni sobi so pogasili Že domači gasilci. Jeseniški gasilci pa so trikrat izvršili tehnično intervencijo, in sicer so na Blejski Dobravi Žagali drevje, katero je predstavljajo nevarnost za sosednjo stanovanjsko hišo, v železarni so menjali jeklene vrvi in na C. maršala Tita zavarovali okolico, kjer je grozilo, da bo odpadel omet in steklo iz nadstreška. Škofjeloški gasilci pa so odhiteli v Virmase, kjer so zapirali plin in prezračili prostor. GORENJSKI NOVOROJENČKI Ta konec tedna smo Gorenjci dobili 18 novih prebivalcev. V kranjski porodnišnici se je rodilo 5 dečkov in o deklic. Obe mejni teži sta si razdelila. Najtežjemu dečku se je tehtnica ustavila pri 4.150 gramih in najlažji deklici pri 2.700 gramih. V jeseniški porodnišnici pa so je rodilo 5 dečkov m le 2 deklici. Obe teži sta si podvojili lepotički. •Najtežja je tehtala 4.290 framov, najlažja pa .410 gramov. Vsem srečnim mamicam Čestitamo! URGENCA Delavni pa so bili tudi jeseniški bolničarji. Tako so na kirurškem oddelku poskrbeli za 69 pacientov, na internem oddelku za 57 pacientov, na pediatričnem oddelku so nudili pomoč 12 nialim pacientom ter na ginekološko-porod-niškem oddelku nudili pomoč 20 pacientkam. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, STOPNJA BESNICA 81 j Praznovanje dneva državnosti Kamnik - Ob 5. obletnici osamosvojitve je bilo v občini Kamnik več prireditev. Praznovanje se je zečelo že v petek, 21. junija, ko je bil v Matični knjižnici v Kamniku kulturni večer ob izidu Kamniškega zbornika XIII. Vsebino zbornika sta predstavila župan Tone Smolnikar in glavna urednica Marjeta Humar, v kulturnem programu pa sta sodelovala prof. Samo in Vladka Vremšak. V soboto, 22. junija, so po nastopu Kamniške godbe na Šutni odprli razstavo portretov okrog 60 Kamničanov avtorja Dušana Sterleta. Razstavo je odprl župan Tone Smolnikar. Ponovna postavitev slik pa je bila v nedeljo popoldne ob recitalom, ob 18. uri pa bo recital kamniških pesnikov. V ponedeljek pa se je praznovanje začelo z otroškim živžavom za Kavarno m bolšjim trgom. Zvečer Ça je bila prireditev, na kateri sta bila govornika župan one Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik, v prazničnem rajanju z Alfijem Nipičem pa seje bilo kresovanje na Starem gradu. V občini Mengeš je bila prireditev ob obletnici državnosti v petek, 21. junija. Začela se je s povorko društev in dejavnosti skozi in nadajevala s proslavo v Športnem parku pri Osnovni šoli. Slavnostna govornika sta bila Jože Pajnič in Anton Krkovič. Po proslavi pa je zabavna prireditev s Heleno Blagne zaradi slabega vremena odpadla. V občini Medvode je bilo v soboto zvečer srečanje članov slovenskih pevskih zborov v Zbiljah. Pod naslovom Vse najboljše domovina prireditev zaraid slabega vremena čžal ni bila na jezeru, kot so napovedali organizatorji. V nedeljo je bilo na Osolniku pri Rožniku družabno srečanje članov medvoške in vodiške podružnice SLS, v Blagovnem centru Loka v Medvodah pa zaključni koncert učenk in učencev glasbene šole Franca Šturma. V ponedeljek zvečer pa je bilo na Bonovcu pri Preski še kresovanje z ansamblom Jevšek, prireditelj pa bila SKD Medvode. • A. Z. Na Jesenicah so volili Jesenice, 24. junija - V začetku junija so bile po vseh krajevnih skupnostih jeseniške občine prve redne volitve v svete krajevnih skupnosti. Od 19.785 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 7.337 volivcev in je bila tako na voliščih 37-odstotna volilna udeležba. Največ glasov na voliščih na Hrušici so dobili: Alojz Grzetič, Marjan Kramar (skupina volivcev) in Zoran Kramar (ZLSD), v krajevni skupnosti Planina pod Golico Dušan Lavtar (skupina volivcev), v krajevni skupnosti Staneta Bokala Vlasta Mencinger (ZLSD), v krajevni skupnosti Mirka Roglia Petka Janez Razinger (SLS), v krajevni skupnosti Cirila Tavčarja Vera Pintar (ZLSD) in v kraievni skupnosti Sava Marija Mulej (ZLSD). V krajevni skupnosti Podmežakla so volilci oddali največ glasov Manji Junež (skupina volivcev), v krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela Valentinu Markežu (skupina volivcev), v krajevni skupnosti Blejska Dobrava pa Andreju Cernetu (skupina volivcev). V kraievni skupnosti Žirovnica so na posameznih voliščih dobili največ glasov: Pavel Dimitrov (ZLSD), Igor Čarni (skupina volivcev), Andrej Balob (skupina volivcev), Branko Sitar (ZLSD), Marjan Dobnikar (ZLSD), Jože Fabjan (skupina volivcev), Viktor Košir (SKD), Anton Dolar (skupina volivcev), Franc Legat (skupina volivcev), Anton Justin (skupina volivcev) ter Milena Bergelj (SKD). • D.S. Svetniki o vodi Julijam Kranjska Gora, 26. junija - Danes bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo svetniki razpravljali o položaju in problematiki kmetijstva v občini, o premoženjsko delitveni bilanci med jeseniško in kranjskogorsko občino, o naravnem rezervatu Zelenci, o prošnji treh občin, da bi odvažale komunalne odpadke na jeseniško Mežaklo. Kranjskogorska občina je namreč solastnica deponije na Mezakli. Svetniki bodo govorili tudi o pogodbi med Teosom Pernetom in občino o najemu objektov za izkoriščanje vode julijane. • D.S. Jesenice se branijo odpadkov Odpadki sosedov niso naš problem Občinski svet Jesenice ni sprejel predlogov, da bi na Malo Mežaklo vozili odpadke iz sosednjih olj1 Nekateri svetniki so razpravljali zelo prizadeto in predloge ocenili celo za "ekološki kolonializem1 sosednjih občinah imajo dovolj prostora, da si zgradijo svojo deponijo. Tis 1 Jesenice, 24. junija ■ Občinski svet Jesenice po daljši razpravi ni glasoval o predlogih sklepov, da bi iz občin Bohinj, Bled in Radovljica s 1. septembrom začeli voziti odpadke na Malo Mežaklo po ceni 110 nemških mark za tono. Razprava, v kateri so nekateri svetniki ponavljali, da je cena za odvoz prenizka, drugi pa so odločno nasprotovali "ekološkemu kolonializmu", kot so dejali, je bila zelo razgreta. Po predlogu naj bi na sanirani del odlagališča na Malo Mežaklo iz treh sosednjih občin vozili odpadke dve leti, mesečno pa odložili 833 ton. Vse tri občine naj bi v dveh letih zasedle 16 odstotkov deponijskega prostora, po dveh letih pa naj bi jeseniška in kranjskogorska občina, ki je tudi solastnica Male Mežakle, sklenili novo pogodbo, če bo po tem času znana lokacija regionalne de-skladu z državno Deponije vsekakor postajajo tudi prvovrstni politični Íroblem, zato so svetniki na esenicah menili, da naj o tem odločajo - ljudje v krajevnih skupnostih na referendumu. Svetnik s Hrušice je opozoril na dosedanje občasne probleme, ki jih čutijo prebivalci te krajevne skupnosti, saj se tedaj, ko na deponiji zagori, tudi na Hrušici čuti smrad. Niso se mogli izogniti tudi dvomom, kdaj in kje bo zgrajena centralna deponija, ko pa se je povsod z vsemi sredstvi branijo. In kaj bo čez dve leti? Jeseničani in Kranjskogorci bodo imeli napolnjeno deponijo, odpadke pa po višji ceni vozili na centralno deponijo. Če ta v kratkem sploh bo, kajti nihče še ni dal jasnih zagoto- vil, kje bo zgrajena centralna gorenjska deponija. Svetnike je jezilo tudi to, zakaj naj bi zaradi nesposobnosti treh občin, da bi same poiskale rešitev za deponijo, zdaj odpadke širokosrčno sprejeli prav na Jesenicah? Saj imajo tudi v teh treh občinah na razpolago veliko in še več takega prostora kot je od Jesenic sedem kilometrov oddaljena Mala Mežak-la! Svetniki so močno dvomili tudi o ceni za odvoz odpadkov v višini 110 nemških mark, saj naj bi bil pravi strošek okoli 180 nemških mark na tono odvoza odpadkov. Nekateri so bili prav prizadeti in ogorčeno nasprotovali, da bi Jesenice sprejele odpadke. Zato jih je zaneslo tudi v s* J t* primerjave, ~- ..( treh občinah služijo i %\{ daši in pobirajo parl°Vj tati nam pa naj bi poslal1 padke! Za Jesenice )e ^mi ali tako vse dobro in *j to sprejeli vse, kar jim ^ ob> ponudili. j, let( Vsekakor je pi"eV*,$ r mišljenje, da o takoJjjj1' problemu ne morejo od' sami, saj so navsezadnje ^ dstavniki občanov. Zato ^ je${ ogreli za zamisel, naj se % ^ odločajo na referenc ^ Izid referenduma pa jej To ali slej jasen: ljudje . ( ^ proti, kot so proti ^ obj Črnivcu in drugje po $lv j odr ji. Za zdaj ostaja Jj ^ ^ starem, saj so jesenisJu^ niki z večino sprejeli sW*m o predlaganih sklepih I ne glasujejo. • D.Sedej Politiki so obupali, o smeteh se vse več "pogovarjajo" odvetniki Bodo smeti končale na sodišču? ponije v skladu z državno %. ' ~ . c \f pr strategijo o ravnanju s komu- Ce radovljiška Komunala ne bo prenehala voziti smeti na Črnivec * krajevna skupnost tožila blejsko, bohinjsko in radovljiško občin* o Kranjska Gora in občina Jesenice so že sklenile tripar-titno pogodbo o sofinanciran-ju sanacije centralnega odlagališča komunalnih odpadkov na Mali Mežakli. V tej pogodbi je tudi določeno, da je to odlagališče v skladu z možnostmi in proti plačilu stroškov na razpolago kot nadomestno odlagališče za Radovljico, Bled in Bohinj. Nekateri svetniki so poudarili, da odpadki sosednjih občin niso problem Jesenic. Nobena občina ali krajevna skupnost doslej še ni tako na hitro, na eni sami seji sprejela odpadkov iz sosednjih občin, zato jih tudi na Jesenicah ne nameravajo; pogrešali so tudi predstavnike teh občin in predstavnika Ministrstva za varstvo okolja in prostora in širše obrazložitve kot tudi pogodbo, ki so jo na Jesenicah že sklenili z Ministrstvom. Črnivec - Svet krajevne skupnosti Brezje je v četrtek zvečer sklical v gostišču Adrijan razširjeno sejo, na katero je javno povabil tudi krajane. Predsednik sveta Jakob Langus je na začetku seje sicer predlagal, da bi treh dneh preneha odlagati odpadke, sl?Jjf Poi predlagala sodišču, da to prepreči i \$ *ku začasne odredbe. Pa ne le to! K*^ | obi skupnost je zagrozila Komunali, da J^j vi0. tožila, če ne bo izpolnila pogodbe, ki^, Prjj radovljiški, blejski in bohinjski občini oz. vaščani Črnivca maja lani podpisali z 0 j pfe javnemu podjetju Komunali podaljšali odla- mi Bled, Bohinj in Radovljica ter }\ ^ Spc ganje odpadkov še do konca letošnjega podjetjem Komunala in po kateri najyx j od septembra, vendar je večina (17 od 24) na Črnivec prenehali voziti letošnje?\ a krajanov na javnem glasovanju sklenila, da maja. Komunala (oz. v njenem 1 ^ jbjp se deponija s ponedeljkom dokončno zapre, odvetnik iz Ljubljane) je krajevni.skufiiii p (oz. njenemu odvetniku, ki je tudi iz..U \ Ker je Komunala le izvajalka o°%( odločitev, je krajevno skupnost opozorw Če občine sklepa ne bodo spoštovale, bo odvetnik krajevne skupnosti Brezje proti jane) odgovorila, da bo spoštovala tr>% ^ vsem vložil tožbo. rok in da bo po tem roku nadalje Radovljiška smetarska afera očitno dobiva nove razsežnosti. Če so doslej problem poskušali rešiti predvsem občinski politiki, so se zdaj v razvozlanje zapletenega klobčiča po pooblastilu vpletenih strani "vmešali" tudi odvetniki. Nekateri vaščani Črnivca so pred nedavnim prejeli od Komunale Radovljica oz. od njenega odvetnika opozorilno pismo, da jih bo za vsak dan zapore novourejenega dostopa do smetišča tožila za deset tisoč mark odškodnine. Krajevna skupnost Brezje je minuli teden Komunali vrnila milo za drago in jo je prek svojega odvetnika pozvala, naj v odlaganjem odpadkov samo na navodilo občin m na njihovo odg0^?^ L naj v primeru, če ne bo dosežen sp°f I/ oje tožbe uperi proti občinam. t6p T Naj bo tako ali drugače! Neka^ Praznik cvetja in obrti V Cerkljah bo spet vse cvetelo svoje tožbe uperi proti občinam. Naj bo tako ali drugače! tožarjenju vidijo rešitev problema in »^Jjjii > jajo takole: ker so sodišča zasuta tj |{f spisi, naj bi o tožbah odločila šele ce .j i ^ dve, tri leta..., dotlej pa naj bi " $ W bohinjska in radovljiška občina tudi * ^ lokacijo novega odlagališča. • C.Z. j foe, S s Tradicionalna turistična prireditev, ki je nastala čebelarstva, bo v Cerkljah že devetindvajsetič. iz razstave cvetja, lovstva, ribi ibiS^ >a Cerklje, 26. junija ■ Že jutri zvečer bodo v cerkljanski Al O z 20 E DOSTAVA VEČINO POHIŠTVA IMAMO VZALOQI! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure osnovni šoli odprli Praznik cvetja in obrti. Minulih 28 prireditev si je doslej ogledalo 269 tisoč obiskovalcev, za zgled pa si jo je vzelo veliko slovenskih krajev, ki v zadnjih letih organizirajo podobne prireditve. Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili pred letošnjim praznikom, je o razvoju turizma v občini Cerklje g>regovoril tudi župan Franc ebulj. Dejal je, da je občina pri upravni enoti v Kranju naročila elaborat o razvoju turizma in drobnega gospodarstva v Cerkljah in okolici. Študija zajema pregled teh dejavnosti v občini in oceno, na katerih področjih spodbujati razvoj turizma. To je zlasti na območju Krvavca, hribovskih vasi in naselij pod vznožjem, kjer pa bodo potrebna precejšnja vlaganja v infrastrukturo, preden bo tam vzcvetel turizem. Cerkel pri tem računajo tudi na pomoč države, v interesu razvoja turizma pa se povezujejo tudi z drugimi občinami iz nekdanje kranjske. Sicer pa občina sodeluje tudi v tekmovanju Gorenjske turistične zveze za najlepšo gorenjsko vas. Župan upa, da se bo do prihodnjega leta občina lahko ostalemu svetu predstavila tudi z novimi razglednicami in turističnim prospektom. Tudi Turistično društvo Cerklje vidi svojo vlogo v teh načrtih. Predsednik Marjan Jagodic razmišlja, kako bi v celovito turistično ponudbo teh krajev vključili jadralno padalstvo in konjeništvo, ki se razvijata v teh krajih. O tradicionalni prireditvi, ki jo je pred desetletji začelo nekaj turističnih zanesenjakov in peščica goispodinj s svojim cvetjem, pa pravi, da bo letos zagotovo uspela bolje kot lani. Pričakujejo sodelovanje desetih cvetličarjev z razkošnim cvetjem, računajo pa tudi na najlepše rožice kakih sto gospodinj iz Cerklej in okolice. V boljših časih jih je sodelovalo tudi do 250. Predsednik prireditvenega od- bora Andrej Ropfi K dodal, da bodo W9tl pokazali kakih tis°ajj svoje bodo prispev^ fi ribiči in čebelarji, PJS, d bo tudi ponudba sta1 jo iz teh. krajev. Ob«^ slikarsko razstavo, t» Q^ valce pa namerava)0^ zirati tudi ogled J9) * Cerkel, tja odpeta1* mostàna v AdergajJ' do gradu na Brdu- ^ ogleda rastave ^^uj* prireditvi, ki se wií petek, 28. junija,. v nedeljo, 30. jumj*^ kaj dogajalo denimo že 25. po harmonikarjev. ^~0$ti ^ poskrbljeno tudi za & ponudbo, zagotavlja ^ Erjavšek, lastnik & d, čeiar, ki plat prireditve. Org^^, upajo, da sejim b°Ti« sečne priprave nr«»nit nhrCStOVale * ljgjk praznik obresten prireditvijo in da ' -mo\ zadovoljni kot v flV časih cerkljanska • D.Z.Žlebir o % i* s lit RS ovna konferenca skupine tržiških svetnikov Vroče poletje se je začelo prej ïíaJalo bo najbrž v pozno jesen, je napovedal predsednik občinskega sveta občine Tržič eter Smuk. Pristal je na odstop, če mu tudi dokažejo krivdo. !|?*>. 26. junija - Dan pred nastopom pja so tržiski svetniki sklenili kon-lia opisovanje z nasprotniki po 9 r*°pisih. Namesto odgovarjanja župa-^ so 't .nekaterim svetnikom po medijih oh .ca,i tiskovno konferenco, da bi L,Vestjti javnost o nesporazumih glede k 'Hm $e8a proračuna, izločitve treh Í hin ov in še *esa- ZuPan se Je ,e za F % pokazal v dvorani in odšel. f j J-etos se je vroče poletje začelo ■jet Í in 00 traJal° najbrž v pozno ï„ " Je v uvodu četrtkovega srečanja . n°vinarji ugotovil predsednik občins-8 Toga.sveta občine Tržič Peter Smuk. f. |uiíÍa.vo je oprl na dejstva o različnih !d obi- 8lede klJučnin vprašanj v f od?nskem vodstvu, še bolj pa na J h. te8a v polemičnih izjavah posa-■1 ^mkov v tisku, ^edsednik Smuk je podrobno pre-ia Postopek sprejemanja letošnje-Q0rPforačuna, o čemer smo v ''•Pen em gjasu tudi sproti poroča-^ht 'redm stïl junija letos Je svet finantVa' od občinskega urada za °2iroCe us^aditev bilance proračuna pr0r ?a pripravo čistopisa odloka o LftPfed •• ^er se t0 m zgodilo, Je If praVMedluk ob pomoči svetnikov pri-*a i odlok o proračunu občine Tržič Oran 1996» ki Je bil obljavljen v ■ Vito p.1 listu RS 14, JuniJa> Svetnika jJpoU(j p"niožič in Ludvik Perko sta ^l^uDari^a» da sprejeti proračun izraža 0^lnu V°1J° velike večine članov vi0jjSkega sveta, do nasprotovanj in PrijjQ njihovega amandmaja pa je íífPfedi Zaracu neupoštevanja njihovih 4 Sd(w°^ov s strani občinske u nrave. I Od Sylla sta tudi na dejstvo, da nihče it 'Obravetn!k°v ni zapustil dvorane med \d ^Upannavo proračuna, kot je to storil é sHiTds^dn.ik in svetniki, med katerimi jj spre 1 ^'ani večine strank, so kritično A r g0vorili tudi o investicijah, ki niso finančno zajete v proračunu. Še zlasti problematično se jim zdi nadaljevanje del na obvoznici, saj občinskemu svetu niso predstavili niti obsega del niti stroškov za drugo fazo gradnje.. Za cesto Lom - Potarje, ki jo šele delajo, so porabo 9,8 milijona SIT izkazali že v lanskem proračunu, prenova ceste LeŠe - Paloviče pa ni bila predvidena niti z lanskim niti z letošnjim proračunom. Isto velja za ureditev Kurniko-vega trga, ki so se je lotili celo brez potrebnih dovoljenj. Prebivalcem KS Kovor se zdi nerazumljiva tudi zahteva občine za sofinanciranje pri prenovi njihovih lokalnih cest, kar ni veljalo niti v Lomu niti na Brezjah, je med drugim opozoril Borut Sajovic. Dogajanje v občinskem svetu je bližnji preteklosti zapletla tudi izločitev treh svetnikov, dveh članov Zelenih Slovenije in člana SDSS. Zaradi trditev o nelegitimnem delovanju sveta so ponovno zaprosili službo za reformo lokalne samouprave vlade RS za presojo ustreznosti ugotovitve sveta o nezdružljivosti dejavnosti omenjenih članov s funkcijo svetnika. Glede na podano mnenje so prepričani, da je ta zadeva končana, imenovali pa bodo nadomestne svetnike. Precej vročih besed je bilo slišati tudi na račun županovega pisanja o Petru Smuku. Slednji je zavrnil vse obtožbe, ki slonijo na domnevah. Županu je predlagal, naj za navedene nepravilnosti sproži sodne postopke. Če mu bodo dokazali, da je vzel od občinskega denarja en sam tolar, se bo takoj umaknil s predsedniške dolžnosti. Na naše vprašanje, ali se zdi občinskemu vodstvu moralno prepiranje med domačini v času praznovanja prijateljstva s Francozi, smo dobili delni odgovor le z ene strani. Predsednik Smuk je izrazil pripravljenost za dogovarjanje z županom, vendar le v okviru dela občinskega sveta. Župan Pavel Rupar, ki se je na konferenci pojavil le za hip in nato odšel brez besed, ni mogel slišati niti stališč nasprotne strani niti novinarskih vprašanj. • Stojan Saje à Na sporedu odloki in pravilnik Tržič, 28. junija - Na predlog skupine svetnikov je predsednik občinskega sveta občine Tržič sklical 15. redno sejo, ki bo jutri, 27. junija 1996, ob 18. uri. Poleg potrditve zapisnika prejšnje seje in pregleda uresničevanja sprejetih sklepov je na dnevnem redu predstavitev in potrditev mandatov novih članov občinskega sveta. Zatem bodo spregovorili o uresničitvi odloka o letošnjem občinskem proračunu in obravnavali osnutek odloka o gospodarskih javnih službah občine Tržič. Ker se svetniki niso strinjali z nekaterimi predlogi v gradivu občinske uprave, je njihova skupina vložila svoj predlog glede delovanja javnih gospodarskih služb. Na seji bodo sklepali tudi o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, sprejemu odloka o organizaciji in delovnem področju tajništva občinskega sveta in sprejemu pravilnika o uporabi službenih občinskih vozil. Med drugim je predvidena še zamenjava člana nadzornega odbora in uskladitev števila članov statutarne komisije. • S. Saje bïj Vor Je praznoval ^sovali in plesali so v dežju ÍI ^ junija - Podo- T^*v.5nc kotnik je v t? tom?f vasoval P" Mar' pM t °ar> napovedan so- IÜWi ?nc,ert ansambla PVfJči Žal 0«Padel, ne-%ici ,0rna Prireditev ob doi Je m,nuli konec iSm Ï? zagodl° organi" Ne P£reditve Preddvor Wa dvorišču gos- Jeseniška občinska proslava Žirovnica, 25. junija - Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti v jeseniški občini je bila na Brezmci v krajevni skupnosti Žironica. Že 23. junija je bilo nad Breznico kresovanje in prikaz starih običajev, 24. junija je bil prome-nadni koncert jeseniške godbe na pihala ter mimohod mazoretk, zvečer pa sveta maša za domovino na Breznici in osrednja proslava v dvorani na Brezniçi. 5 •* £ P°dokni d0!č° Priiako-l>ka,tn^0.Nedeijskega V° Pred!? Je ^ristično J folklV,°r namenil° ££ba?e SkuPine "mbar, vendarle Kako trden je most na Beli, Preddvora. izpeljali. Če že vreme ni bilo kaj prida, pa je bilo razpoloženje zelo vedro. V nedeljo popoldne pa so na dvorišču Vzgojnega zavoda Preddvor pripravili nastop domačih in gostujočih folklornih skupin. Ob tej priložnosti so ustanoviteljem podelili posebne nagrade, več nekdanjih in sedanjih folkloristov pa je prejelo tudi Maroltova priznanja. Praznovanje, ki je sovpadalo z dnevom slovenske državnosti, so v ponedeljek zvečer kronali z dvema prazničnima pridobitvama. Na Zgornji Beli sta najstarejša faranka so preizskusili folkloristi iz Marijana Košnjek s Spodnje Bele in Polde Hafner z Zgornje Bele slovesno odprla obnovljeni most čez potok Belico in del cestnega odseka, Belani pa so odprli tudi novo košarkarsko igrišče. Zdaj že bivši predsednik KS Bela Franci Bizjak nam je pred časom povedal, daso zemljišče dobili v najem od tedanjega sklada stavbnih zemljišč v Kranju, ga osušili in s tem "odslužili" najemnino. Poleg nogometnega igrišča imajo zdaj Še košarkarsko, kjer bo tudi možnost za pripravo veslic in drugih prireditev. • D.Ž. - ZRCALCE, ZRCALCE - Volilna kampanja ali volilna kompanija? Radovljiški občinski svet je ravnal zelo modro, ko je prejšnjo sredo brez razprave umaknil z dnevnega reda osnutek odloka o občinskem glasilu Delelne novice. Zakaj? Zato, ker iz določb o obveznostih glasila v Času volilne kampanije ni jasno, ali je predlagatelj odloka z izrazom "volilna kampanija" mislil na volilno kampanjo, ki se je pred državnozborskimi volitvami že začela, ali na volilno kompanijo, ki bi morebiti časopis rada izrabila za svojo volilno kampanjo. Slovar slovenskega jezika namreč izraza kampanija ne vsebuje, pozna le kampanjo in kompanijo. No, tudi obrazložitev odloka je nekaj boljšega/ Ob tem, ko tudi ta predlog ne vsebuje finančnih posledic za občinski proračun, kar so zahtevali svetniki že ob prvi obravnavi, je v obrazložitvi tokrat zapisano, da se bodo občani prek glasila lahko tudi "ventilirali". Morda ne bi bilo slabo, če bi v Radovljici pri "ventiliranju" občanov za izkušnje povprašali kranjskega župana Vitomirja Grosa, ki ima z ventiliranjem in izdelovanjem ventilatorjev (za sušenje trave) veliko izkušenj. Obnavljanje državnih cest Le obljube ali resni načrti? Država naj bi še letos nadaljevala z obnovo regionalne ceste po Lipniški dolini. Radovljica - Radovljiški župan Vladimir Čeme je pred nedavnim sklical sestanek, na katerem so obravnavali problematiko vzdrževanja in obnove državnih (magistralnih in regionalnih cest) cest na območju radovljiške občine. Gostje, med katerimi je bil tudi državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik, so obljubili, da bo država na "svojih" cestah letos še veliko naredila, če bo državni zbor le sprejel interventni zakon za dodatno financiranje rednega in investicijske- fa vzdrževanja državnih cest. arlament je pred dnevi takšen zakon ze sprejel, torej je odpadel tudi tisti "če", ki so ga funkcionarji omenjali na sestanku. Po končani poletni turistični sezoni naj bi na obmo- čju radovljiške občine obnovili regionalno cesto od prehoda čez železniško progo v Lescah do križišča z blejsko cesto, še letos pa naj bi posodobili vsaj štiri kilometre ceste od Gobovcev do Črnivca, preplastili magistralno cesto od Vrbe do Lesc in delno sanirali usade na cesti Begunje - Tržič, ki pa bo kljub nevarnosti popolne zapore prometa ostala prevozna. Še letos bodo nadaljevali z obnovo ceste po Lipniški dolini, za to pa bo občina zagotovila 8,9 milijona tolarjev, država pa od 40 do 50 milijonov. Ko so razpravljali o trasi radovljiškega odseka avtomobilske ceste, so predlagali, da bi cesto toliko poglobili oz. vkopali, da bi jo bilo možno potlej tudi prekriti. • C.Z. Obnovljen most v Mengšu Mengeš - Po enomesečni popolni zapori je most preko razbremenilnika potoka Pšata na Prešernovi cesti saniran in ponovno prevozen. Investitor 12 milijonske sanacije je bila družba Dars, izvajalec del pa Gradiš, d.o.o. Zaradi povečanega prometa skozi Mengeš je bil most že take poškodovan, da so morali zamenjati voziščno ploščo opornike in krila pa so sanirali. V tem času je Občini Mengeš s Komunalnim podjetjem Domžale izvedla zamen javo kanalizacijskih pokrovov in jaškov, sedem novil sekundarnih priključkov za priklop kanalizacije individual nih hiš, zamenjali so odtočne robnike in vse ponovne preplastili. V dolžini petdesetih metrov je Občina poskrbela tudi za zamenjavo cestnih robnikov, asfaltiranje pločnikov in zamenjala vso potrebno inštalacijo za elektro, telefon in javno razsvetljavo. Martin Ogrinc z mengeške Občine je povedal, da so omenjena dela znašala od 5 do 6 milijonov tolarjev. • M. K. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265 vas vabi k vpisu v 3-letni program gostinska dela, smer: natakar in kuhar 3-letni program - poklic trgovec (možna prekvalifikacija) in v Visoko upravno šolo Informacije: 71 5-265 KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-283, fax:064/81-283 GRADNJE, UPRAVLJALE IN VZDRŽEVALE VEČSTANOVA^SKIH HIŠ Trbojski Valvasor Veliko zanimivih utrinkov iz zgodovine vasi Trboje so za publikacijo "Dober dan, Trboje'1 našli v zapiskih "trbojskega Valvasorja", Lovrenca Žuna. Obstajajo trije zvezKi, ki jih danes hrani Lovrencov vnuk Marko Žun in ki doslej še nikjer niso bili objavljeni. Vnuk jih je kolegici Jolandi Tičar odstopil zgolj za objavo pred dvema letoma, učiteljica pa ugotavlja, da bi si v celoti zaslutili javno objavo. Lovrenc Žun popisuje usodo Krletove druline, razpad velike kmetije, ki je prišla v tuje roke, ob tem pa niza tudi zanimivosti iz tedanjega življenja Trbojcev. Del zapisa zadeva tudi dogajanje v kranjski gimnaziji, ki jo je v prvih letih obstoja obiskoval "trbojski Valvasor". V priložnostnem žrebanju kuponov z reklamnih Glasovih čepic - tokrat smo jih med o bis ko m v sobotnem nickaj poletnem dopoldnevu v TRBOJAH razdelili 14 - nagrade z obiska prejmejo: kupona 24490 in 24495 (nagradi: poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); kupona 5740 in 24487 (nagradi: Glasova poletna majica). Čestitamo! P. S.: Žrebali bomo tudi kupone z naslednjega obiska, o čemer preberite v torek! Gorenjski glas na Bledu Ekipa Gorenjskega glasa se bo v soboto mudila na Bledu, kjer bodo ta dan tudi uradno odprli letošnjo poletno turistično sezono. Začetek bo nadvse slovesen. V Zdraviliškem parku bodo odprli Riklijevo hišico, nad Bled se bodo dvignili baloni, ob desetih zvečer bo ognjemet, v Kazini županov ples, na katerem se bodo predstavili tudi direktorji blejskih hotelov, v bližnjih Gorjah koncert ob jubileju Alpskega kvinteta... Uradni začetek turistične sezone je tudi razlog, da se bo ekipa Gorenjskega glasa v soboto mudila na Bledu. Podrobnosti o obisku bomo zapisali v petkovi številki. • C.Z. td.:0é4/4W@S - domačo hrano - jedi po naročilu - ribe, pizze, kosila - več vrst sladic sprejemamo zaključene družbe »iToST---................ r MASSEY FERGUSON KlMETijSkA MdlANÍZACiJA d.O.O. mboJE 10, 4000 KRANJ TEl./fAx:064/ 49 565, MobiTEi:0609 652 479 TRGOVINA wmm TRGOdo.o. TRBOJE IGOR J ARC Trboje 10 4000 Kranj tel.: 064/49-411 fax: 064/49-411 hjHIIII TISKARNA IN IZDELAVA PAPIRNE GALANTERIJE Trboje 124, 4208 Šenčur, tel./fax:064/49-158 * ZVEZKI VSEH VRST IN VSE IZ PAPIRJ A ZA ŠOLO * OFFSET TISK, VSEH VRST TISKOVIN * TISK NA BLAGO (majice) DO 6 BARV Blagovna znamKa dobre papirne galanterije Gorenjski glas na obisku v Trbojah Ko je treba kaj narediti, Trbojci stopijo skop Trbojci so od nekdaj veljali za trde, srborite ljudi, nezaupljive do tujcev, med seboj pa so bili vedno zelo P°vef^ei Trboje, 26. junija • Naši sogovorniki ob obiskih Gorenjskega glasa v različnih gorenjskih krajih so navadno zrelejši ljudje, ki dlje časa živijo, delajo in se čutijo povezane z domačim krajem. Ob tokratnem obisku v Trbojah pa so nam o kraju pripovedovali večinoma mladi ljudje. Naši sogovorniki so bili: Zdravko Kastelic, član sveta krajevne skupnosti in občinski svetnik v Šenčurju, različne dejavnosti v tem kraju pa so na obisku minulo soboto zastopali: Janko Stare, Borut Oselj, Jolanda Tičar, Franci Sekne in Dominik Bohinec. Kadar Trbojci stopijo skupaj... Trboje, vas, krajevna skupnost in fara na levem bregu Save, je v primerjavi z mnogimi v soseščini majhna, a Trbojci so vselej hoteli vse imeti, biti samostojni in od drugih neodvisni, so nam pripovedovali naši sobotni sogovorniki. Krajevna skup nost, ki poleg Trboj vključuje še majhno vas Žerjavka (s 15 hišami), šteje kakih 650 prebivalcev v 170 gospodinjstvih. Na tem koncu se vse bolj razvija obrt in podejtništvo, nadaljuje pa se tudi kmetijska tradicija. Veliko zemlje ob Savi, kjer je bil svoje čase najplodnejši svet, je zalilo akumulacijsko jezero bližnje hidroelektrarne Mavčiče (Trbojci ga imenujejo kar Trbojsko jezero, o čemer bo v kratkem sprejet tudi občinski odlok), kar bi radi izkoristili za razvoj turizma. Trboje se lahko pohvalijo tudi z dobrimi komunikacijskimi povezavami z vsemi okoliškimi kraji. Resda Trbojci veljajo za ljudi, ki so radi sami svoji in ne želijo nikomur pripadati (čeprav majhni, imajo denimo lastno faro), vendar jim poldrugo leto trajajoča pripadnost k občini Šenčur ni več nadležna. Nova občina je pokazala več razumevanja za kraj kot prejšnja, pa naj gre za sofinanciranje krajevnih projektov, kot sta bila mrliške vežice in nova cesta, ali pa za denar, ki ga občina namenja dejavnostim v kraju, od kulture, gasilstva do športa. V letu dni so ob pomoči občine v kraju končali izgradnjo vežic (domačini so temu namenili veliko svojega denarja in dela), asfaltirana je bila cesta Voklo - Trboje, ki so jo poprej zaman načrtovali 15 let. Trbojci se šalijo, da je šenčurs-ki župan namenil finance za asfaltiranje te ceste zato, da se je po lepi poti pripeljal na otvoritev mrliških vežic. Med nedokončanimi, vendar že dolgo želenimi načrti, pa omenjajo razširitev pokopališča, ki je zastalo zaradi (državnega) lastništva okoliških zemljišč. Sicer pa v Trbojah kar naprej kaj urejajo. Pred dvema letoma so denimo začeli z obnovo cerkvenega obzidja, nato še pročelja, ker pa so bili ravno ogreti, so se lotili še mrliških vežic in jih v letu dni dokončali. V prihodnje pa bo najbolj potrebna obnova ostrešja in kritine na kulturnem domu, obnova kapelice v križišču sredi vasi, ureditev parka ob mrliških vežicah, asfaltiranje dela krajevne ceste in izgradnja javne razsvetljave za Zer-javko. Z vsemi temi potrebami so se Trbojci pojavili tudi na občinskih natečajih. Dolgoročneje pa bi radi tudi telovadnico k podružnični šoli, ki bi jim služila tudi kot Erireditveni prostor. Šola vsa-o leto šteje kakih 60 otrok (v 3. in 4. razredu je bil minulo šolsko leto kombiniran pouk, ostala dva oddelka sta bila "čista", v prihodnjem šols- kem letu pa bo kombinacija doletela prva dva razreda). Vrtec, ki je bila njega dni v šolskih prostorih, so pred desetletjem žal izgubili. Mladi starši bi seveda radi možnost varstva za svoje otroke v domačem kraju namesto v najbližjih vrtcih na Planini, toda v šoli zdaj zanj ni več prostorskih možnosti. Tudi do Valvasorja so bili nezaupljivi Na sobotnem obisku smo se na široko razgovorih tudi o zanimivi zgodovini Trboj, o katerih obstajajo zapiski že iz 12. f/^letja, korenine njihovega nastanka pa sežejo v obdobje Rimljanov. Pred dvema letoma so temeljiteje segli v preteklost Trboj učenci in učiteljice trbojske šole, ki so tedaj ob skupnem zgodovinskem projektu matične šole Staneta Žagarja iz Kranja izdale glasilo "Dober dan, Trboje". O nastanku Trboj kroži več legend, ena med njimi govori tudi o taborih, ki so jih na tej ravninmi postavljali ljudje iz obrambnih razlogov. Ljudje so bili zaradi geografske lege na odprtem bolj nagnjeni k obrambi, tudi trdi in srboriti, do tujcev zelo nezaupljivi, nam je pripovedovala učiteljica Jolanda Tičar. Celo Valvasor je imel težave, ko je po teh krajih iskal gradivo za svojo Slavo Vojvodine Kranjske, saj so kmetje varovali svojo imovino z lesenimi gorjačami. Prva cerkev je bila tod v 13. stoletju (sedanja je iz 18. stoletja), okrog nje pa so začele rasti lesene hišice. Ko je vas v velikem požaru leta 1883 docela pogorela (domačini pravijo, da zaradi tradicionalnega streljanja z možnarjem ob vaškem prazniku), so zgradili zidane hiše. Ob potresu 1895. je bila vas znova razdejana. Tudi te nesreče so združile vaščane, da so skupaj marsikaj dobrega naredili. Celo zemljo ob vodi, ki je veljala za najbolj rodovitno, so si kmetje razdelili v enakih delih. Zanimivo je tudi, da je bil včasih v Trbojah edini brod čez Savo. V to vas pa ie vodila tudi romarska pot, k cerkvi Marijinega vnebovzetja. Trbojci so bili tudi sila vedo-želini ljudje: pred sto leti jih je tedanji duhovnik načrtno poučeval o kmetijstvu in sadjarstvu. Ne brez uspeha, saj je vas veljala za napredno in premožno. Tudi šolo imajo že dolgo, od leta 1882. Srečanje Gorenjskega glasa z vaščani Trboj je potekalo v gostilni Zarja, ki jo ima v lastni družina Bohinc. Gostilna ima tridesetletno tradicijo, ljudje iz bližnje in daljne okolice pa jo radi obiščejo, ker ponuja veliko domačih jedi, ki jih ni več najti nikjer drugje. Gledališka tradicija: dve predstavi letno Tradicijo ima tudi vaško kulturno- prosvetno društvo, in sicer od leta 1903, ko so vaščani ob župnikovem vodst- vu pripravljali po dve predstavi na leto. Med prvo svetovno vojno so igre sicer zamrle, že leta 1923 pa spet oživele. 1928. leta pa so uprizorili Miklovo Zalo, kar je bil pomemben dogodek za vso Gorenjsko in o čemer so pisali tudi tedanji časniki. Vaški kulturni dom (zdaj je last Kmetijske zadruge Cerklje) je žal v precej slabem stanju. Radi bi ga obnovili, da bi bil spet središče vaškega kulturnega dogajanja. Dvorano so lani že obnovili, potrebno pa bi bilo še veliko drugega. V KUD Simon Jenko Trboje (pesnik Sorskega polja je v teh krajih preživel velik del svojega otroštva) še vedno pripravijo {iredstavo ali dve na leto, od eta 1989. so spet zelo dejavni. Z mladinsko predstavo "Čudež" in otroško "Modra vrtnica" (po njej je dobila ime tudi šolska gledališka skupina) so veliko gostovali naokoli, režiserka številnih predstav Jolanda Tičar pa nam našteje še nekaj naslovov trbojskih odrskih uspešnic, med njimi tudi znanega "Švigolina". Učiteljica gledališko vzgojo uvaja tudi v šolo. Gledališče zdaj dopolnjuje tudi otroška plesna skupina "Ujemi me". Veliko smo ob našem obisku slišali tudi o gasilstvu. Trboje imajo gasilsko društvo od leta 1928. Za prvo motorno brizgalko so morali pripraviti kar dve veselici (drugo v ČirČah, da je prišlo več ljudi). Gasilni dom imajo od leta 1938, "turn" pa so zgradili 1954. Prvi gasilski avto imajo od leta 1976, dotlej P« vozili s konji. Avto ifl£ ^ dvajset let in zato r.^j, novega, pravijo £aJl, imajo v Trbojah 15U.W nih članov, 30 pa je *]M Zlasti uspešna je & vanjih njinova žensk8 6 írbojci so tudi špof$P 32 let imajo tudi ^fto društvo. Nogometa^ jtl čas aktivni v obc»n. gorenjskih ligah. Član' fetos prvaki Vi ligi in v A, poudarjajo J PVf Svoje čase so imeli i» $ savi, zdaj je tam metaši pa nabijajo 1 * igrišču ob šoli. Tega s»j mili z varovalnimi n»: 0y oeraio. zdai oa bi r? ,ta( ti N H t *u Poč i* ograjo, zdaj pa dokončali še igrišče. b„o Omeniti je P°li!iavrJw bogato glasbeno sesekljan peteršilj. * njaSCobi spražimo čebu-°damo meso, solimo in "J0 do mehkega. Popraši-'Roko, mah) pražimo, B(.10 z 1,5 1 kropa, zaku-Z °prano kašo in kuhamo jfjnut. Med kuho dodaja- M Jaron- Ju5no kocko in e^]e juho potresemo s ^'Jem. Mleto meso lah- poceni in dobre jedi ko nadomestimo z ocvirki, narezano kuhano svinjino ali kuhano govedino. nov, slan krop, sesekljan zelen peteršilj. Čebulo in česen sesekljamo. Na maščobi prepražimo čebulo, še preden zarumeni, dodamo meso in ga popraži-mo. Nato solimo, dodamo česen, lovorov list in paradiž-nik ter počasi dušimo 1 uro. Le je potrebno, prilijemo zajemalko juhe ali vode in večkrat premešamo. Makarone zakuhamo v vrelo slano vodo. Vrejo naj 15 minut. Strese-mo jih na cedilo, prelijemo z vročo vodo, odcedimo in stresemo v skledo ali na okrogel krožnik. V sredini napravimo jamico in vlijemo vanjo meso z omako. Jed potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Makaronovo meso Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag goveje sekanice (najboljši CpcplHiani vtotVK je vrat), 5 dag maščobe, 20 dag ^»cJUJdlU ^reZKl čebule, sol, lovorov list, 2 stroka česna, llica paradižnikove mezge, 40 dag makaro- ^ Cerkljah na Gorcnjakcni «no odprli fjer vam nudimo: Šopke, aranžmaje. Vidite &nc, vence, *uho cvetje, okrasne posode, lončnice, enoletnice, zemljo za presajanje , POGLEJTE IN PREPRIČAJTE SE SAMI Cvetlični vrt Pot na Vovke 2, Cerklje na GORENJSKEM telefon: 064/422-127 jvsak delovnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure ^5 Modi Za na plažo ali pa, če hočemo biti sproščeni si omislimo haljo, ki 'iC6 ^njamo, ampak je tak°'da se svredai *n*>a in zaveže s pasom Kroj je klasičen, prav i Tratnik, naj pa bo aI° d«ijša, da se bomo v wJnt*£ "ajb0lj U8°dn° ^rnh '"«««ei ye üeou S d»°blaga, tk, le blago naj bo P^v^^čisi! bombaž. * mesec ir vrtu rastlin več svetlobe in ne ogolijo tako hitro. Ko pospravimo pridelek jagod, gredico plitvo prekopl-jemo ali zrahljamo z rahlja-čem; z lopato nimamo pri Sf° ob* h ki.raste nepos- jagodah kàj početi. Pri tem ku?»Prav ?Vglh rastlinah, damo na 100 kvadratnih me- ïS^ïh? °ie^uje red- R vod0 v Í aJn,lmmi snov- S? teto n b°..Ila P°VrŠini- ,>ovanaPa.J> z rednim ,5^5 n striženjem 4 '*dh ^ treba Organe, uusuu na rasimimi nogiiivw. i.i 5 C! Preskrb-.živo meJ° poškodovane plodove. Ce C k°učitiw latl 2 zadost- takšne plodove pustimo med ltru.v°de *• hranill»h sno- 7Hravimi bi si» aniloba razšir- trov po 10 kg polnovrednega gnojila. Pritlike, ki jih ne nameravamo obdržati za vzgojo novih rastlin, takoj porežemo. Pri obiranju jagod ne smemo v nobenem primeru pustiti na rastlinah nagnite in NSasto zoin8-6 navz8or No tSdf Jej°" S spodnji tem deli zdravimi, bi se gniloba razširila tudi med njimi in bi tako nabrali le malo uporabnih sadežev. Pri obiranju je najbolje vzeti še eno košarico, v Za 4 osebe potrebujemo: 50 dag zmletega govejega plečeta ali mešanice govedine, svinjine in teletine, sol, poper, česen, malo moke ali drobtin, maščoba za pečenje, malo juhe ali vode, kislo smetano ali limonin sok. Drobno zmletemu mesu dodamo sol, poper in strt česen po okusu. Dobro ga premesimo in s pomočjo moke ali drobtin oblikujemo okrogle ali ovalne za prst debele zrezke. Oblikujemo jih na potreseni deski. Zrezke na vroči maščobi počasi rjavo opečemo, da se prepečejo. Obrnemo jih enkrat. Opečenim dodamo malo juhe ali vrele vode, jih pokrijemo in dušimo nekaj minut. Nazadnje dodamo kislo smetano ali nekaj kapljic limoninega soka. Mesni narastek Za 4 osebe potrebujemo: 2 ilici olja, 2 žlici sesekljane čebule, 40 dag mešanega svinjskega ali govejega mletega mesa, sesekljan česen, peteršilj, sol, poper, 3 dag suhih ali 10 dag svežih gob, 3 dag masla. Bešamel: 4 dag masla, 4 dag moke, 4 dl mleka, sol, mušk- katero ločeno odlagamo poškodovane in nagnite sadeže. Maline so junija obložene z obilico še zelenih plodov. Nekaj takih zelenih poberemo in vložimo: tisti plodovi, ki pa ostanejo na grmu, se tako lahko bolje razvijejo in lepe dozorijo. Povečana teža razvijajočih se plodov sadnega drevja terja oporo. Prav je, da ob tej priložnosti tudi pogledamo, ah se ne bi dalo z redčenjem kakovosti preostalih plodov še izboljšati. Kar smo spomladi cepili, moramo zdaj ponovno pregledati, povezo zrahljati, če se preveč zajeda v lubje, in jo nadomestimo z novo. Vse divje poganjke do 20 cm pod cepljenim mestom odstranimo, da se lahko žlahtni bolje razvijajo. Pod sadnim drevjem ne smemo trpeti plevela in razbohotene trave, temveč rastlinje pokosimo in uporabimo za zastirko. Pri tem ne smemo Eredolgo odlašati s košnjo, ker i pleveli dozoreli in bi se seme razsejalo. Tudi ostanke od košnje vrtne trte lahko s pridom odlagamo pod sadno drevje. Zastirko vedno polagamo v obliki kolobarja, tako da ne sega neposredno do debla. atni orešek, J žlica paradižnikove mezge, 20 dag na tanke rezine narezanega kruha, 10 dag na rezine narezanega sira. Na olju pražimo čebulo, in ko začne rumeneti, dodamo mleto meso in ga 20 minut pražimo. Na koncu dodamo česen in peteršilj, solimo, popramo in odstavimo. Gobe namočimo, odcedimo, sesekljamo in spražimo na 3 dag masla. Bešamel: Na maslu spenimo moko, zalijemo z mlekom ali z juho, osolimo, odišavimo z oreškom in nad šibkim oljem mešamo 5 minut. Bešamel odstavimo in ga razdelimo na dva dela. V eno polovico zamešamo paradižnikovo mezgo, v drugo polovico pa pražene gobe. Nepregorno posodo namažemo, obložimo s kruhovimi rezinami in v plasteh nalagamo najprej meso nato bešamel z gobami in sirove rezine. To ponavljamo, dokler vsega ne porabimo. Prekryemo s kruhovimi rezinami in prelijemo s paradižnikovim bešamelom. Narastek damo v pečico in pečemo 30 minut pri 180 stopinjah C. Zraven ponudimo krompirjevo solato z rdečim radičem. Krompirjev narastek z mesom Potrebujemo 1 kg krompirja, 6 dag masti, 2 žlici čebulem 50 dag masla, 50 dag mlete govedine, svinjine ali perutnine, 2 stroka sesekljanega česna, sol, poper, majaron, bazilika. Polivka: 1/4 l kisle smetane, 2 jajci, 2 žlici naribanega sira. Krompir odcedimo, narežemo na listke in 5 minut kuhamo v osoljenem kropu. Odcedimo. Na masti spražimo čebulo, dodamo meso in česen, solimo, popramo ter dušimo do mehkega. Po potrebi po žlicah prilivamo krop ali juho, odišavimo z majaronom in baziliko. Meso damo v namazan pekač, prekrijemo s krompirjem in prelijemo s polivko iz žvrkljane smetane, jajc in sira. Pečemo 20 minut pri 200 stopinjah C. ?>BLAČILA ZA NEJŠE POSTAVE Lina Tomšičeva 16, Kranj (stari del mestnega jedra) V NAŠI SPECIALIZIRANI TRGOVINI Z OBLAČILI ZA ŽENSKE Z MOČNEJŠO POSTAVO VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO POLETNIH OBLAČIL od št. 44 - 54: • jakne • kostime • krila • hlače • bluze • pletenine • kopalke OBLAČILA SO IZDELKI ZNANIH IN KVALITETNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. Ugodni plačilni pogoji. UGODNA PONUDBA POLETNIH KOSTIMOV Mesne palačinke Omletno testo: 1 l mleka, 50 dag moke, 4 jajca, sol. Nadev: 4 dag maščobe, 4 žlice sesekljane čebule, 50 dag mletega kuhanega ali pčenega mesa, 2 stroka sesekljanega česna, sesekljan peteršilj, 1 žlica drobtin, 2 jajci, 1 zajemalka juhe, sol, poper. Preliv iz 2 jajc in 2 dl mleka. Spečemo tanke palačinke, jih namažemo z nadevom, tesno zavijemo in položimo na namazan pekač. Prelijemo z jajčnim mlekom in pečemo 30 minut pri 180 stopinjah C. Nadev: Na maščobi spražimo čebulo, dodamo meso in na hitro popražimo. Odstavimo, dodamo česen, peteršilj, drob-tine, jajci, juho, sol in poper. Nadev naj bo mazav in sočen. Sladica za danes Hitra omleta s sadjem 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 4 žlice moke, žlička pec. praška, 1 sladka smetana, sladkor v prahu. Nadev: 3 žlice dobre marmelade, poljubno sveže ali kuhano sadje, banane, jabolka, hruške, breskve, trenutno pa so zagotovo najboljše rdeče jagode. Iz beljakov stepemo sneg; ko otrdi, med stepanjem počasi dodajamo sladkor. Ko je sneg čvrst, mu primešamo moko s pecilnim praškom in rumenjake. Testo vsujemo na poma-zan, z moko potresen pekač in pečemo, da zarumeni. Še vročega namažemo z marmelado. Po polovici testa po dolžini naložimo narezano sadje, ki ga z drugo polovico testa prekrijemo. Potresemo s sladkorjem. Narežemo na koščke, ki jih obložimo s stepeno sladko smetano. A W1IT CVWtT Tir TmMj\ Piše: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič. ANTIBIOTIKI - ZMOTE IN NAPAKE II Nadaljujem z opisovanjem in opozorjanjem na najpogostejše zmote o antibiotikih in na napake, ki jih v ravnanju pacientov s temi zdravili opažamo zdravniki: 3. Presenetljivo pogosta zmota je, da so antibiotiki zdravila proti vročini in (ali) proti bolečinam. Na mehanizem regulacije telesne temperature in zaznavanje bolečine antibiotiki nimajo nobenega neposred nega vpliva. Vročino, bolečine in druge simptome bolezni zmanjšajo oziroma odpravijo samo posredno in le pri bakterijskih infekcijah (ki so v manjšini, kot sem že opisal), ker pozdravijo vzrok zanje. Za zniževanje vročine In za lajšanje nekaterih drugih težav ob infekcijah uporabljamo druga zdravila, tako imenovane analgetike in antipiretike. Najbolj znani med njimi so acetilsalicilna kislina (npr. Aspirin) in paracetamol (npr. Panadon ali Lekadol). Ob splošnih simptomih infekcije npr. vročini, bolečinah, slabem počutju Ipd. je smiselno začeti zdravljenje z antipiretiki, ki so v prosti prodaji, kar pomeni, da jih pacienti lahko uporabljajo tudi po lastni presoji (in znanju!). Za antibiotike pa velja, kot je bilo že napisano: samo po predhodnem pregledu in presoji zdravnika. 4. Prenekateri pacient želi dobiti čim močnejši antibiotik - "da se bo prej pozdravil". Nekaterim npr. navaden penicilin (Ospen, Ibaden) ni več dober in so kar razočarani, če jim ga zdravnik predpiše. V resnici pa je penicilin še vedno najbolj učinkovit antibiotik za zdravljenje najpogostejših vrst angine, šena in nekaterih vrst pljučnic. Če bi za zdravljenje teh in podobnih bolezni uporabljali močnejše, tako Imenovane široko spektralne antibiotike (ki delujejo na celo vrsto povzročiteljev), bi bilo kot bi s topom streljali na miš. Učinek ne bi bil nič večji, lahko celo manjši, škoda pa bi bila zanesljivo precej večja. Treba je pač zaupati zdravniku, da bo na temelju pregleda in svojega znanja izbral optimalni antibiotik glede na vrsto bolezni in značilnosti pacienta. 5. Zmotno je tudi mnenje, da je antibiotik učinkovit pri vsaki infekciji. Omenil sem že, da na viruse ne učinkujejo. Pa tudi pri bakterijskih infekcijah so stvari bolj zapletene, kot bi si želeli. Določen antibiotik deluje le na določene bakterije. Tako v bolnišnicah kot v ambulantah se dogaja, da predpisani antibiotiki niso učinkoviti in jih je potrebno zamenjati. Nerealna so pričakovanja nekaterih pacientov, da bo antibiotik pomagal kar takoj ali čez nekaj ur. Potrebna je potrpežljivost, učinek se lahko pokaže čez nekaj dni, včasih celo tednov Prihodnjič: (zadnji del). antibiotiki - zmote in napake KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava Premantura '95, dela nastala v lanski slikarski koloniji Likovnega društva Kranj v Premanturi. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del slikarja Todorčeta Atanasova. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije VIR Radovljica. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafike slikar Lojze Spacal. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava ročno rezljanih modelov za loški kruhek Petre Plesteniak - Podlogar. V galeriji Šivčeva hiša še do 30. junija razstavlja slike Bojan Bensa . V avli Občine Radovljica je na ogled razstava Gostoljublje nasmeh turizma. BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana je na ogled razstava slik Valentina Hodnika (1896-1935) ob stoletnici slikarjevega rojstva. V domu je do 1. julija na ogled razstava barvnih fotografij Janeza Papeža z naslovom Živalski svet okoli nas. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja fotografije Tončka BenediL V galeriji Loškega gradu so na ogled dela nastala na Mali Groharjevi koloniji. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Franc Novinc. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Jože Peternelj-Mausar slike na temo Motivi iz moje mladosti. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 30-letnici Folklorne skupine Karavanke in razstava Etno Lom 96, dela otroške likovne kolonije. ŽIRI - V galeriji Stare šole-žirovskega muzeja je še do 30. junija na ogled razstava slik Jožeta Primožiča. KRESNIK BERTI BOJETU Letošnjo nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta je prejela Berta Bojetu za roman Ptičja hiša. Nagrado, ze šestič jo podeljujeta Društvo slovenskih pisateljev in časnik Delo, so podelili minuli petek na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Roman Ptičja hiša Berte Bojetu je strokovna žirija v sestavi dr. Silvija Borovnik, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti, Goran Gluvič in dr. Milček Komelj izbrala med petimi letošnjimi kandidati za nagrado. Poleg Ptičje hiše so kandidirali še: Stesnitev Florjana Lipuša, Cimre Maje Novak, Stara hiša Marka Sterleta in 1895, potres Janija Virka. Berta Bojetu Boeta pač ni neznano literarno ime. Prvič se je leta 1979 predstavila s pesniško zbirko Žabon, sledile so Besede iz hiše Karlstein leta 1988 in leta 1990 prvi roman Filio ni doma. Oba romana, tako prvi kot tudi drugi Ptičja hiša, sta izšla pri založbi Wieser. Nagrajeni roman je zgodba o žlu in ljubezni, trpljenju, upanju, nasilju in pomiritvi. SLOVENSKA GLASBA IN SLOVO V soboto, 22. junija, je Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja z letnim koncertom v kranjski gimnaziji zaključil svojo pestro letošnjo koncertno sezono. Zaključni koncert je bil še posebej slovesen, ker se je od zbora poslovil njihov dosedanji dirigent prof. Damijan Močnik. APZ France Prešeren je že vrsto let uvrščen med najboljše mešane pevske zbor v Sloveniji, uspešno se je uveljavil tudi v tujini, o čemer nas prepričujejo visoke uvrstitve na tekmovanjih, ugodne strokovne ocene in gostovanja po Evropi. V koncertni sezoni 1995/96 so poleg številnih koncertov izvedli še božični koncert s Pihalnim orkestrom Slovenske policije ter pripravili zborovski delež ene izmed najzahtevnejših Haydno-vih maš (Schopfungs Messe) za soliste, zbor in orkester. Letni koncert, ki je bil posvečene slovenski zborovski glasbi, so razporedili v dva dela; v orvem so obudili že pozabljene skladbe Antona Schwaba Še ena (O. Župančič), Franca Kimovca Izgubljeni cvet (S. Gregorčič) - obe skladbi sa povzročili pozornost zaradi polifone gradnje - Stanka Premrla Svatba na poljani (C. Golar) in Davorina Jenka Strunam (F. Prešeren). V vzajemnosti med usodno eksistenčnimi teksti po vsebini in očnim ekspresionističnim glasbenim izrazom so izvenele skladbe Marija Kogoja Trenutek (J. Murn), Sama Vremšaka Zadnji čas pred zimo (F. Balantič) in Maksa Strmčnika Tu ne bom ostal (A. Kokot) - slednji je zbor v preteklih letih krstno izvedel. Drugi del koncerta so posvetili slovenski ljudski glasbi. Izbrali so v vseh elementih zborovske interpretacije zahtevnejše priredbe, ki so priredbe v pravem pomenu besede in se bistveno ločijo od pogosto izvajanih zgolj harmoniziranih ljudskih melodij. Z obvladano vokalnotehnič-no spretnostjo in s prepričljivo muzikalno občutljivostjo so navdušili maloštevilno občinstvo s priredbami Emila Adamiča Stoji gora in Komarjeva ženitev, Pamet se prelahko izgubi Slavka Osterca, Dekle, poglej me prov Josipa pavčiča, Drumlca je zvomlana Lojzeta Lebiča, Marko skače Jurija Gregorca in Dajte, dajte Alda Kumaria. Visoke ravni umetniške poustvarialnosti se ne doseže čez noč, še posebej če gre za ljubiteljske glasbenike, kar ima v vsakem narodu še izven glasbene razsežnosti. Ključ do uspeha nosijo razen marljivih in talentiranih pevcev vedno predvsem strokovno in umetniško formirani zborovodje. Le-ti so sposobni prodreti v skladateljske zamisli, znajo pravilno razvijati potenciale pevcev ter skozi njih posredovati glasbene umetnine poslušalcem. Ugled, ki si gaje APZ France Prešeren pridobil s svojo glasbeno prizadevnostjo od ustanovitve naprej, temelji na delu izvrstnih dirigentov Matevža Fabijana, Tomaža Faganela in za kratek čas tudi Bakija Jasharija, ki so zbor vodili v preteklosti in Damijana Močnika, ki je s tem letnim koncertom sklenil svoje zelo uspešno petletno vodenje zbora. Pevci in zborovodja, ki se bo v prihodnje posvetil predvsem komponiranju in cdukacijskemu delu, so se poslovili s petjem oz. s pesmijo, ki je bila simbolično darilo pevcev dirigentu in darilo dirigenta pevcem. • V. Šorli V Sp. Senici spet igrajo Verigo FINZGARJEVA, PA TUDI SNISKA VERIGI Sp. Senica • KUD Fran Šaleški Finžgar Senica je sicer že lani v okviru praznovanj ob 700-letnici župnije Sora namcjj znova zaigrati Verigo Frana Šaleškega Finžgarja. Ker pa jim lani to ni uspelo, bodo z dramo ta konec tedna pr0$ štiridesetletnico prve uprizoritve na Sp. Senici, obenem pa še obletnico avtorjevega rojstva. Najbž ni dramske skupine pri nas, ki bi Finžgarjevo dramo o pravdanju zaradi verige v štirih desetletjih uprizorili kar desetkrat. Za to imajo v Senici več kot dober razlog. Ne le ta, da je Finžgar kar deset let služboval v sosednji Sori, pač pa vsekakor ta, da je" ljudsko zgodbo v treh dejanjih" napisal po resničnih dogodkih, ki so se zgodili na Sp. Senici. Tudi corpus delicti - verigo, zaradi katere sta se pravdala soseda Marko in Mejač, še vedno hranijo pri Čarmanu v posebnem kovčku in jo seveda ob vsaki uprizoritvi posodijo igralski skupini. Zadnj igrat so Verigo igrah leta 1992. "Čeprav bi kdo mislil, da je ponavljanje Verige z večinoma istimi igralci, lahko tudi dolgočasno, se seveda moti. V skupino vedno pride kak nov igralec letos so trije novi, tako da pravzaprav obnavljanje igre pomeni vsakič znova tudi njeno govi hiši se zadnja dva meseca vsak teden zbere igralska skupina in vadi. Vebrova hiša in dvorišče pa niso le prostor za vaje, pač pa so tu tako pred štiridesetimi leti prvikrat uprizorili Verigo in tudi vse ponovitve. "Pročelje moje hiše je za kuliso, dodamo le 'gautre' na okna, vrata pa dobe portal z letnico 1864, ki ga je nekdaj nosila Čarmanova hiša. Na dvorišču je dovolj prostora tako za igralce Tako kot je doslej Še ^ bo tudi pri tokratni upng H Verige sodelovala vsa *}\ skupnost, ne le Sp. Senj*. Verige sodelovala vsaju^j Jo* ik Zgornja in še Ladja- H dstavo na prostem Je . namreč zgraditi pr°s ••""••-v zgraditi r gledalce, pripeljati pet«10 lov, organizirati parkiranj? merjati ljudi na R dvorišče, pripeljati lojtrnikom, zaustaviti Pv mimo Markove hiše in *L -m Če so nekdaj s svetilko J del znamenja tolkalcu v cerKvff Ja< zvoniku, da je, kot to & H igra, šestkrat udaril naj? \ danes seveda sodobne)*1 f| *ap ot tudi za okoli 500 sporočajo kar po mob^ , 1 gledalcev, ki pridejo na kadar skozi Sp. Senic°/fl tai Pr, \ h, ta, ugQ Ha; *aj Andrej Veber, režiser Finžgarjeve Verige. novo nastajanje. Tako jo občutim tudi sam, ko režiram," je povedal Andrej Veber. V nje- GROHARJEVA NAGRADA IN ŠTIPENDIJA Škofja Loka • Združenje umetnikov občine Škofja Loka bo letos spet podelilo Groharjevo nagrado in Groharjevo štipendijo. Prireditev bo jutri, v četrtek, ob 20. uri v Galeriji Ivan Grohar. Groharjevo nagrado - prvi jo je prejel slikar France Mihelič - Združenje podeljuje od leta 1980, Doslej so jo prejeli tile člani Združenja: Gabrijel Stupica, Ive Šubic, Vladimir Kavčič, Miloš Mlejnik, Marijan Gabrijelčič, Franc Novinc, Herman Gvardjančič in Neža Maurer. Groharjevo štipendijo, namenjeno mlajšim nadarjenim umetnikom, pa so doslej prejeli: Janez Hafner, Tomaž Kržišnik, Mirna Pavlovec, Pavel FlorjančiČ, Berko, Tomaž Lunder, Marjan Prevodnik, Silva Horvat, Metod Frlic, Marij Vrenko, Jure Kalan, Janez Bogataj, Maja Šubic in Janez Ferlan. Nagrado novemu Groharjevemu nagrajencu bo jutri izročil Župan Igor Draksler, Groharjevo štipendijo pa sponzor Groharjeve galerije Janez Jenko. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo likovnih umetnikov, prireditev pa bo popestril tudi nastop pevke Melite Osojnik, ki bo pela pesmi Neže Maurerjeve. • L.M. predstavo od blizu in daleč. Tako zaigrane (in igralec) Verige na prostem namreč ni mogoče videti prav pogosto, pri nas pa si niti zamisliti ne moremo, da bi jo lahko igrali v dvorani. Tudi na gostovanju, enkrat v Doslovčah in na Kokrici, obakrat je bila predstava na prostem, " je povedal Andrej Veber. vlak, igro zaustavijo ta ^ vedno doslej: za potre"' do dve minuti dogaja dvorišču obmiruje, nat? ^ steče nemoteno naprej* to zgodi dvakrat ali tn^j, tf \ Sniška uprizoritev pa ima še eno posebnost. Nekaj igralcev namreč nastopa v istih vlogah že vsa desetletja, odkar Verigo igrajo. Že ob prvi uprizoritvi leta 1956, je v vlogi deda Primoža nastopil Andrej Veber, nato pa še v vsaki ponovitvi. Prvi dve uprizoritvi Verige je režiral Franc Tičar, vse naslednje pa je ob vlogi deda še režiral Andrej Veber. Tudi to, ki jo pripravljajo za petek, 28. junija, s ponovitvami v soboto in nedeljo, vedno ob 21. uri. Med stalnimi igralci Verige so Še Tine Križaj in pa Valentin Veber, ki sta prav tako kot Andrej Veber doslej nastopila še v vsaki postavitvi Verige. igro, ne moti niti i gledalcev. Sniška uprizoritev jeve Verige je nekaj P.0^"' tudi zato, ker jo upr^aj; gorenjskem narečju s posebnostmi v «in i Zato imajo novi igj' zamenjajo prejšnje, » de,o, «a se.preb^| knjižne slovenščine v e: b do$ los tod ti| er *ak rrie drž ki tekst, ki ga knjižne slovenan "prevedla" že pred štirje setletji Justina PetaČ. ?y cem seveda "gorenjšč"1^ dela nobenih težav pri f«*J vanju igre, saj sicer % nekateri tudi že po JKi i videli predstave. Med «WL Ja veliko takih, ki so predA dr tletji igrali na okoliških o®A pn v bližnjih Medvodah, ^ Ja )a se pripeljejo celo ^ Sniška Veriga je pa.'è posebnega, zato jo r^ff videti v avtentičnem ^ okolju. Igralci prav«©-. ^ bodo verjetno ponavlja' jeseni. • Lea Mencing* Knjige za otroke ŠKOFJELOŠKI POLETNI VEČfJ Škofja Loka - S koncertom Ljubljanskih madrigal>s^l/ minulo nedeljo začele poletne prireditve, ki jim je Jjh organizacij, Center kdjjjjjll i spet nadel (kot že pred >' zator - Zveza kulturnih dejavnosti Škofja Loka letos Škofjeloški poletni večeri. V nizu poletnih večerov je osem prireditev, ki se Jíí$ začetka julija - zadnja je sobota, 6. julija, odvijale na krajih. Mesto ima pač tako kot le redko pri nas vrsto zanimivih prizorišč - od obeh gradov Loškega in PuštalsK VyM NAJBOLJŠE V PROZI IN POEZIJI Založba Mladinska knjiga je predstavila dve novi knjigi v zbirki Sončnica, namenjeni izborom najvidnejših sodobnih slovenskih in svetovnih pisateljev in pesnikov za otroke in mladino ter novo knjigo iz zbirke Andersenovi nagrajenci. V zbirki Sončnica sta pravkar izšli knjigi Bisernica in pa Sončnica na rami. Bisernica prinaša izbor slovenske kratke pripovedi za otroke v obdobju 1945-1995. Izbor in spremna beseda sta delo dr. Marjane Kobe. Z ilustracijami je knjigo opremila Jelka Godec Schmidt. V knjigi je skrbno odbranih petdeset proznih pripovedi petdesetih slovenskih avtorjev. Pravljice in realistične kratke pripovedi za otroke in mladino so predstavljeni v zaporedju rojstnih letnic avtorjev, ki jih je Kobetova uvrstila v knjigo. Zato se izbor začenja z Zlato vodo Franceta Bevka in končuje z Nebesnim gledališčem Borisa A. Novaka, med njimi pa seveda avtorji, ki se odlikujejo po ustvarjanju, ki sodi že v klasiko slovenske literature, nekaj pa je seveda tudi najnovejših. Knjiga ima še informativni dodatek z bio- bibliografskimi podatki o piscih. K novi, tokrat že tretji izdaji pesmi za otroke od Levstika do nosnega grauu. Linnariova veseloigra, reziw-. ijja, 'j danes z naslovom Sončnica na rami, je pisec spremne besede in Strajnar-Zadnik, pa bo na sporedu v soboto, 29. tf-jtal^ urednik Niko Grafenauer dodal še sedem avtorjev, knjiga pa tako nedeljo, 30. junija, obakrat ob 20.30 na dvorišču " skupine od drugod. To, kar škofjeloške poletne večere trUdil-3 od drugih, je seveda pestrost. Organizator se je zelo po ^dfl program ni napolnil izključno* z nastopi glasben10 ^o^J predvsem pevskih, pač pa je izbral tudi dve gledališki K j P, - Linhartovega Ta veseli dan ali Matiček se ženi v j£Y^j3li$, Ivan Cankar sv. Duh ter musical Oz - produkcija G[e ^ lutkovne šole pri ZKOS. Musical, nekakšen glasbeno s ^ potpuri o popotovanju deklice Doroteje k čarovniku j^rM nastal pod vodstvom komponista Mitje Rotovnika-Smr ^ i sporedu pa bo jutri, v četrtek, 27. junija, ob 20.30 na pij* Loškega_gradu. Linhartova veseloigra, režiserka J^j zal kot prejšnja prinaša tudi bio - bibliografske podatke o avtorjih. Tudi ilustratorka Kamila Volčanšek je novi izdaji dodala tudi nekaj novih ilustracij. Knjiga prinaša pesmi 61 pesnikov, med njimi so tudi novi uveljavljeni v zadnjih petnajstih letih. Urednik, ki je za to izdajo tudi "ažuriral" izbor pesmi že prej vključenih avtorjev, si je predvsem prizadeval za kar najširši izbor pesnikov, pri tem pa je seveda lahko upošteval le že objavljena dela, pri tem pa je skušal čim bolj poudariti pesniško tvornost za otroke v tem stoletju. Andersenov nagrajenec pisatelj J. M. Sanchez se s svojo nagrajeno knjigo Marcelino Kruh in vino zdaj predstavlja tudi slovenskim bralcem. Z originalnimi ilustracijami Hernana Valdovinosa se knjiga, ki je prvikrat izšla leta 1952 in bila prevedena v številne tuje jezike ( tudi na filmu) in v prevodu s spremno besedo Mira Bajta, po izjemni popularnosti v svetu kosa lahko le še s kakšnim Petrom Panom ali Ostržkom. Marcelino je predvsem preprosta zgodba o ljubezni do Boga, predvsem pa je zmes filozofije, teologije, fantastične literature in poezije. • L.M. nedeljo, ou. junija, ooaKrai oo zu.ju na avons»'" -gradu. ftiovl Konec tega tedna, v petek, 28. junija, zvečer bo na ^tfi Loškega gradu odmevala dixieland muzika, kot jo i dixieland band. Ansambel sestavlja sedem instrurnen ^ pevka, ki skupaj uspešno nastopajo že petnajst let. IgrJ <$P dixieland, ki ju za popestritev dodajo še nekaj veo ^ Prvfteden julija se bodo zvrstile tri glasbene P^i žjjj prvi, v torek, 2. julija, v kapeli se bo v kapeli Lo8*^1^ predstavil Gallus consort, ansambel iz Trsta, ki na pVa j inštrumentih izvaja renesančno in baročno 8|as ^egarjl kasneje, v četrtek, 4. julija, bo prav tako v kapeli L°^^»^j nastopil duo Duma Levantina - Veno Dolenc m v o}j Jovanovič s pesmimi sefardskih Židov. Zadnji konc:e p\\j poletnih večerov bo zaključil nastop pevske skup1 sptefflJ izborom izvirnih slovenskih ljudskih pesmi, glasbeno na ljudskih inštrumentih in plesom. Prireditev bo Starega gradu. • L.M. J d?! I tat ] 1» dig ob dli sh 'e, lv, in so< Hi ] Vic 'al vil do vo *a ti ïe ra lai mi ve iiii to lil de so Pr se, *a vil Ja la Pr. vi; i* uv Hi A A A 5^a, 26. junija 1996 AKTUALNO 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Predsednik Računskega sodišča dr. VOJKO ANTONČIČ v klubu Dvor Računsko sodišče je vitez brez meča, meč pa je javnost Jjjko pravijo Nemci in tako naj bi bilo tudi pri nas, seveda pa tega ni moč doseči čez noč, saj "-jo drugod računska sodišča večstoletno tradicijo. I^Mvor, 26. junija ■ V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so se l^r^njem predpoletnem srečanju pogovarjali s predsednikom ^ »nskega sodišča Slovenije dr. Vojkom Antoncičem. Vrhov-. revizijska ustanova za področje javnih financ je pri nas 1 ot, saj je začela delovati z lanskim fetoÜ U si fc,e utira pt ^> doslej je uvedla le 118 nadzorov. Srečuje se seveda z ranimi tež avami, vendar pa je moč že zaznati delovanje Uoot ,.e8a sodišča, saj v javnost prihajajo prvi primeri 'jenih nepravilnosti pri trošenju državnega denarja. Umljivo je, da se revizorji na začetku lotevajo manj obeh univerzah, saj fakultete držal nihče. Tako tudi danes niso financirane samo iz pro- državna uprava lahko napravi računa, marsikaj namreč zaslu- kopico pravilnikov in predpi- žijo tudi mimo njega, denimo z sov, če se bodo zreducirali na izrednim študijem in zastavlja ritual dajanja štampiljk in se vprašanje, kako naj se to podpisov, učinka ne bo. Za Rač 6 revizorji j j —ih Jem, doslej so ie obiskali vsa ministrstva, vendar v J eQinejše državno finančne skrivnosti še niso pogledali. M unsko sodišče je nova čolna, s katerim se jih je delov-3' k* Je uradno začela ukvarjalo že veliko. Dopove-^dr 2 JanuarJam 1995, dujem jim, da v tem ni vidim fele LVsk° Pa Je bite zasedena prav nobenega smisla, ker so Da„ °.nec lanskega februarja, se drugi že veliko ukvarjali s ltoJ~* Irna računsko sodišče 61 tem in ker gre nepravilnost, za ^posienih, med njimi je devet katero so veliko bolje usposobljeni kriminalisti kot revizorji. Upoštevati je tudi treba, kalfr, arJem oziroma članov, torje d°loča zakon' 33 revi" JPravVn ^est revizijskih P"" da Je revizorjev nekajkrat °seb 0V' os^an so P°dp°rno manj kot nepravilnosti in da tj^, Doslej je izdalo 118 se računsko sodišče ne ukvarja *Ivffsko sodišče mora poslati apriori s kriminaliteto, temveč i a! in v parlament, name- je nepravilnost lahko že to, d-n Jpa so seveda tudi javnosti, je državni denar ne porablj ï0 i -čanJe javnosti je bilo varčno, je dejal dr. Antončič. losp Prepuščeno radovedni J novinarjev, saj računsko Pri "Sče tiskovnih konferenc ne r Pravlja, nemara tudi zato, ^ .Marsikatera tema še nima ^učnega poročila. Sicer pa djj n°vinarji neheno silijo v ki i . govorim o nadzorih, $odobni koncept te pojmne revizije vsebuje tri vit0st . gospodarnost, učinko-^iun1! ^Pesnost delovanja. lakem i Sodišce ima potem-W. °go, kakršno ima v j jnem sektorju trg. žavai? xSodlšče Je nekoliko dišeeJ • ' saJ računsko so-°bla«;nLsestavni del sodne upošteva pri določanju plač. Tako je tudi v raziskovalni sferi, saj ni nobena skrivnost, da so raziskovalne ure najprej prodane državi, nato pa še nekajkrat. Na začetku predvsem manj zahtevni pregledi Računsko sodišče se je na začetku svojega delovanja odločilo za več manj zahtevnih nadzorov, tudi zato, da se uveljavi kot nova ustanova, na katero še nismo navajeni. Zdelo se nam je pomembno, da gremo na več strani in tam ne ostanemo predolge, da lahko gremo še kam. Če bi denimo uvedli celovit nadzor na Kliničnem centru, bi tja Pogovor z dr. Vojkom Antoncičem je vodil Emil Milan Pintar. Nered pri plačah v javnem sektorju Nadzor je lahko celovit, običajno pa izberejo določeno revizijsko temo, denimo plače, materialne stroške in podobno. Med dosedanjimi je pomembno nepravilnost raz kril nadzor na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so prever- iti tVíl vni dli nem*i° esedno so Preve-Sf, kkl.izraz Rechnunç- 'eÍSt'ole/ lIIla V Nemčiji nanje zaucvc, kjci su picvci- ^nega -° tradicijo, poleg jali pravilnost izračuna plač. ln celo 'k aJ° tudi deželna Ker je vsega skupaj tam kar 8 "iS5a finska računska tisoč zaposlenih, tudi majhna napaka postane velika. Ugotovili so, da narobe obračunavajo dodatek na delovno dobo, saj so pri tem upoštevali beneficirano in ne dejansko delovno dobo. Gre za sistematično napako, ki so jo delali vana oseba zavestno, opravičiti pa je ni •ta Da i- an8losaksonskem 1 uradi i!m Pravijo nacional-. Račune? revidiranje. Svsl° Sodi^e lahko re-iSčne k0 ločitev, ki ima SkoSriP??11^^- Pogled Ssti n|f različne nepra dobi Sl nadzoro\ j tikren •» >» 'ahko m nJlft°vo odpra- bilo moč z nobenim zakonom nadzor, ki prepreči kvečjemu političnih strank, pri čemer je odšlo šest revizirjev, ki bi se vrnili šele čez dve leti, tako obsežen nadzor je to, je dejal dr. Antončič. Tako so v prve letu delovanja obiskali vsa ministrstva, učinek je bil dober, saj se tam zdaj zavedajo, da jih gledamo, kako se porabljajo proračunski denar. Za začetku je bilo nekaj izpodbijanja pristojnosti, da je denimo za plače pristojna delovna inšpekcija in ne računsko sodišče. Za dokončne ocene je še prezgodaj, saj je bila večina nadzorov selektivnih, največ jih je bilo na področju plač, kjer je precej nereda. Marsikje pričakujejo, da bo računsko sodišče opravilo vse, vendar je to le naknadni Nemčijo je značilna kultura hiperreguliranosti s predpisi, toda v Veliki Britaniji z veliko manj predpisi in z večjo diskrecijsko pravico prav tako dosegajo visoko stopnjo finančnega reda. V najtemnejše državne skrivnosti še niso pogledali Pozna se že, da računsko sodišče dela, izdaja sklepe o odpravi nepravilnosti, saj nadzorovani poročajo, da so jih odpravili. Če jih ne, so lahko kaznovani za prekršek. Ni jim čisto vseeno, vse bolj se zavedajo, da jim računsko sodišče lahko pogleda pod prste. Vendar s prvimi nadzori računsko sodišče še ni pogledalo v najbolj temne državne skrivnosti, saj je začelo z lažjimi nalogami, kakršna je kontrola plač, postopoma se bo lotevalo zahtevnejših. Veliko bolj žlahtna revizijska tema so javna naročila, ki so običajno povezana z veliko denarja, reguliranost tega področja pa je pri nas še majhna, saj zakon o javnih naročilih šele sprejemamo. Nikakor pa ne gre pozabiti, da se računsko sodišče ne spušča v ocenjevanje politike na posameznem področju, temveč v njeno izvajanje, kar je v praksi včasih težko presoditi. Če bi se vtikali v politiko, bi bili podobni nekdanjemu CK-ju, ki se je ukvarjal z vsem in vmešaval v vse, je dejal dr. Antončič. Dosledna neodvisnost računskega sodišča Računsko sodišče nadzira poslovanje oseb javnega prava, tistih torej, ki so ustanovljene z zakonom, zasebne pravne entitete pa le, kadar je država udeležena v njihovem osnovnem kapitalu. Gospodarsko družbo lahko nadzira tudi, kadar vstopi v poslovno razmerje z državo, lahko seveda tudi v primeru, ko gospodarske družbe dobe subvencije ministrstev za investicije, za odpiranje oziroma ohranjanje delovnim mest. Javne pravne entitete so tudi politične stranke in računsko sodišče lahko nadzira njihovo poslovanje in med drugim ugotavlja, katere gospodarske družbe so podprle delovanje posameznih t hujse mu ugovarja. Če" gre niti s kolektivno pogodbo. ^»Nkn «^pr»avilnosti, lahko Ko so revizorji napako razk !SUev 050dlšče zahteva raz-^vodjf^rne osebe in !!S ,°ae« kar pomeni, da S?° tastiïah0*110811 dosleJ še kolektiVna pogodba" toVejTi intietao takWi?S!opek bi bil bilo treba najprej popraviti «el*cije Te h* \ Primeru Pogodbo, gč. ^ Je dejal dr. An- |icer pa plače v javnem tih C1* razkritih « t sektorju poleg zakona določa deia°bstaja si m tprav. nos* več kot 40 predpisov, zato gra «offia' Potem uilve.ga za pravi labirint, v katerem se S*e diu?.m Je računsko je težko znajti. Poseben problem so javni -^tríivÜ Iudl razrešitev paTa"kšen" Sodatek"vsebuje h, torej bi najprej popraviti rili, so kmalu izvedeli, da podobno ravnajo tudi v železniškem gospodarstvu, kjer íd^avnèÍn? tožiti ovadbo st dišfnkrka&nePra- s va? kaznivem de-!stom I8/. Preda krimi- zavodi, ki se le deloma financirajo iz proračuna, del prihodka pa pridobivajo na trgu s prodajo storitev in nastane vprašanje, kako se jim to SSk.0Valna S° drugačna lahko pozna pri plačah. Nad V?li'k dstva kot re- zor so opravili v zdravstvu, ni S,lkSc?n,tmc kujejo, ner°m policijskega pa še končan, zato dr. Antončič ni razkril v katerem zavodu ima direktor neverjetno fantazijo iz izračunu plač. Podobne probleme imajo na ponavljanje napak. Pomembna je notranja kontrola, ki pa je v državni upravi skoraj ni ali pa zreducirana na goli ritual. Večkrat ga pojasnim z anekdoto v Kairu, kjer sem se lani udeležil mednarodnega kongresa vrhovnih revizijskih ustanov. Egipt ima računsko sodišče s 10 tisoč zaposlenimi, med njimi je kar 8 tisoč revizorjev. Zanimo pa je, v kakšnem okolju deluje. Ko sem zamenjal denar v menjalnici, me nihče ni vprašal ne za ime ne za kakršenkoli dokument, menjalničar mi je napisal potrdilo, ki sem ga moral podpisati. Lahko bi nanj napisal samo Janez. Takšna kontrola nima nobenega pomena, saj je goli ritual, je dejal dr. Antončič. Sicer pa smo tudi pri nas včasih množično producirali dogovore in samoupravne sporazume, ki se jih nato ni za gospodarske družbe seveda lahko problematična le objava teh podatkov, ker običajno tega ne želijo. Nadzori so lahko redni (našteva jih zakon) in občasni. Redni nadzori so določeni, pri občasnih pa se računsko sodišče povsem avtonomno odloča, kdaj in kakšni bodo. Druge revizijska poročila računsko sodišče lahko upošteva, kar pride v poštev pri revizijah gospodarskih družb, ki sodelujejo z državo. Sicer pa gospodarske družbe niso v prvem planu, saj ima računsko sodišče dovolj dela z javnimi pravnimi osebami. Zaradi neodvisnosti računskega sodišča traja mandat njegovih funkcionarjev pri nas devet let. V Nemčiji celo dvanajst let, vselej pa pazijo na to, da gre nato predsednik naravnost v pokoj. • M. Volčjak OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA UPNICA razpisuje prosta delovna mesta: PREDMETNI UČITELJ ZA LIKOVNI IN TEHNIČNI POUK s polnim delovnim časom za nedoločen čas PREDMETNI UČITELJ ZA ŠPORTNO VZGOJO s polnim delovnim časom za nedoločen čas PREDMETNI UČITELJ ZA ANGLEŠKI JEZIK s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas Izbrani kandidati bodo začeli z delom 1. 9. 1996, kandidati pa naj prošnjo z dokumentacijo v skladu z zakonom oddajo šoli v času 15 dni po objavi razpisa. ljubljanska 85, ^»4 Domiale TOtf T* 061/711-229 is86 MAGNYCOURS 27.6. • 1.7. (cena 329 DEU) HOCKENHEM SREDNJEDA1MAT1N5KI 26.7. - 28.7. (cena 209 DEM) qjqjq (Bm^ Hirar in Vfs) BUDIMPEŠTA POSEBNO LETALO 9.7. - m. (cena 139 DEM) Odhodi iz Ljubljane in Maribora llC-DTMs NOBI8IUNG 22.6. • 23.6. (cena 169 DEM) mmmwmi lABTSVAfïïLW&t mAIi06S«ltóUEM0 VAM/tHfO POŠTJ fll M' M JELOVICA lesna industrija p.o. Kidričeva 58 4220 Škofja Loka vabi k sodelovanju nova sodelavca za delovni mesti 1. VODENJE NABAVNE SLUŽBE Pogoji: - dipl. oec, dipl. ing. lesarstva ali drug ustrezen poklic - nad 48 mesecev delovnih izkušenj na področju nabave oz. komercialnega poslovanja - aktivno znanje nemškega jezika 2. UVAŽANJE MATERIALOV IN DELOVNIH SREDSTEV Pogoji: • oec. ing. lesarstva ali drug ustrezen poklic • nad 24 mesecev delovnih izkušenj na področju nabave oz. komercialnega poslovanja - aktivno znanje nemškega jezika Delovno razmerje za delovno mesto pod točko št. 1 bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom, za delovno mesto pod točko 2 pa za določen čas, za čas nadomeščanja delavke na bolniškem in porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom, naj kandidati pošlejo v 8 dneh po objavi na naslov JELOVICA, Ll Škofja loka, Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka, Kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejeti odločitvi. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu: 064/61-30, int. 236. OSNOVNA ŠOLA A. T. LINHARTA RADOVLJICA, Kranjska c. 27 razpisuje delovna mesta: - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (od 1. 9. 1996 do 10. 2. 1997 -nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - DVEH UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas s skrajšanim delovnim časom - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za nedoločen čas - UČITEUA ŠPORTNE VZGOJE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas - SPECIALNEGA PEDAGOGA -DEFEKTOLOGA za delo z osebami z motnjami v duševnem In telesnem razvoju za nedoločen čas - ČISTILE za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraŽevanja. Nastop dela: 1.9. 1996 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem razpisu. TIO PNEVMATIKA, d.o.o., Lesce Alpska 43 4248 LESCE objavlja LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV Rezkalni stroj ALG 100 Prvomajska Skobelni stroj Sharpe RS 65 TU Rapid Skopje Sušilna peč Točkovni varilni aparat VST 4P Gorenje Varstroj Stružnica TES 1 Stružnica TES 2 Delovne mize Industrijski sesalci IS F 400 K Klima Celje Stroj za posnemanje robov do 16 mm Vrtalni stroj za rezanje navojev ND 4 Dalmastroj Vrtalni stroj SB 15, namizni Metalac Cakovec Vrtalni stroj, namizni Metalac čakovec Stružnica BRT 36 P Prvomajska Stružnica BRT 50 P Prvomajska Sistem za odsesavanje Stružnica A 20 B MAS Češka Steberni vrtalni stroji BD 3 Dalmastroj Split Vrtalni stroji SB8 S, namizni Metalac Cakovec Delovna miza za vrtalne stroje Vrtalna enota Varilni transformator Jugomontaža Zagreb Kopirni stroj Tehnomatic 275-B Gorenje Regal za palični material Regal za palični material, polovični Regal s predali Regal ozki Regal Vertikalni nosilci za regal Steberni brusilni stroj Elektromehanika Ljubljana Risalna miza AO - 360 Libela Celje Risalne mize Reiss ZTF AO Licitacija bo 28. junija 1996 ob 11. uri v prostorih TIO Pnevmatika Lesce. Ogled osnovnih sredstev in plačilo varščine v višini 10 % je možen 2 uri pred licitacijo. Sistem "plačam - odpeljem". Prometni davek plača kupec. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Informacije o prodaji dobite po telefonu 064/752-369 - g. Jože Vari. Zgodba o podljubeljski pitni vodi še ni končana Novega zajetja ni, črpalko gradijo napre Po lanskem onesnaženju pitne vode iz zajetja Črni gozd so iskali možnosti za zajem vode višjem izviru. Zaenkrat so opravljene le raziskave. Tržič, 21. junija • Ob gradnji bencinskega servisa v Podljubelju so ugotovili povezanost tamkajšnje talne vode z izvirom Črni Íjozd. Ker je propadel dogovor o nadaljevanju gradnje črpalke, e v vodo padel tudi investitorjev predlog o sofinanciranju izgradnje novega vodnega zajetja. Zdravstvena inšpekcija opozarja tržiško občino, da se bo morala tega lotiti čimprej. Po izjavah župana letos še ne bo novega zajetja. *7 y. Prve dni avgusta 1995 so zaradi kalnosti pitne vode iz vodovoda Podljubelj - Tržič -Križe delavci Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja in Komunalnega podjetja Tržič pregledali okolico zajetja Črni gozd v Podljubelju. Z obarvanjem vode so ugotovili, da vplivajo na kvaliteto vode v zajetju Črni gozd zemeljska dela pri objektu TGT v Podljubelju. Tam je namreč začelo graditi podjetje OMV Istra bencinski servis. Iz gradbene jame, kjer naj bi postavili cisterne, je talna voda začela zatekati v nižje ležeče vodno zajetje ter onesnažila pitno vodo. Tržiški občinski svet se je na izredni seji septembra 1995 seznanil s problematiko onesnaženja vodnega vira. Takrat je zahteval takojšnje prenehanje gradnje črpalke. Tudi na redni novembrski seji je podrobno obravnaval gradnjo na varovalnem pasu vodnega zajetja Črni gozd. Občinska uprava je sicer nameravala dovoliti nadaljevanje gradnje, vendar šele potem, ko bi investitor zagotovil denar in zgradil novo vodno zajetje. Ker tak predlog ni dobil podpore pri svetnikih, gradnji črpalke pa so nasprotovali tudi prebivalci tržiške občine, je bila zamisel o izgradnji novega vodnega zajetja vsaj za nekaj časa odrinjena v kot. Zdravstveni inšpektor ni pozabil Na potrebo, da se stvari Eremaknejo z mrtve točke, je onec maja letos spomnil občinsko vodstvo tržiški zdravstveni inšpektor Janez Piskar. Navedel je dejstva iz hidrogeološkega poročila, ki ga je izdelal inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko iz Ljubljane septembra lani. Ker je napajalno območje vodnega vira Črni gozd poseljeno, preko njega pa poteka tudi prometna mednarodna cesta, Protestni napis na zidu ob Ruparjevi trgovini še spomini0 lanske dogodke. nar. Zaenkrat oskrba s P vodo ni problematična, m pa se pripravljamo tudi spremembo odloka o varo*, ju vodnih zajetij v občini- h Eovedal tržiški župan "L iupar o razreševanju mov pri oskrbi prebivala pitno vodo. j Pri upravljalci vqdov% Komunalnem podjetju » % smo uspeli izvedeti, ..;>>;« §!l •■;! mi'- ' Skladišče črpalke so lani začeli graditi brez dovoljenja, sedaj pa je že gotovo. dejanskih razmer niti ni moč uskladiti z določbami o varstvenih ukrepih v zavarovanih območjih vodnih virov niti jih ni možno učinkovito sanirati. Zato je po mnenju strokovnjakov nujno potrebno zagotoviti nov vodni vir, ki bo imel zadostne količine vode, ustrezno kvaliteto vode, znano na-pajalno območje brez potencialnih onesnaževalcev in možnost učinkovite zaščite. Inšpektor je tudi pozval občinsko vodstvo, naj čimprej zagotovi vključitev novega vodnega vira v oskrbo z vodo, izvire Črni gozd pa ohrani kot rezervo. Obenem je ocenil, da . bo morala občina obstoječi pričakujejo tudi predlog* ^ odlok o določitvi varstvenih drogeologov za nove yarsf jjpj pasov vodnih virov čimprej pasove, ki naj bi vkhu^. ^ spremeniti, saj bo šele potlej novo zajetje vode v PodlJ ^ možno predpisati sanacijske ju. Odprto ostaja financ1 ukrepe za odvajanje odplak iz obstoječih objektov v okolici zajetja Črni gozd. "Inšpektorjevo zahtevo poznamo. Na tej osnovi smo naročili izdelavo lokacijske dokumentacije za zajetje Smo-lekar v Podljubelju, ki bo verjetno pripravljena v mesecu dni. Tudi če bo letos izdano gradbeno dovoljenje, zajetja ne bo moč začeti graditi, dokler ne bo zagotovljen de- uspel imajo poročilo zdravstveno varstvo -o opazovanjih, meritvaP* laboratorijskih analizah v?jj iz izvira Smolekar. Tam n*^ bilo dovolj zdrave vode j novo zajetje. te <■■■ izgradnje zajetja'. Po desetih mesecih od jjjj naženja vode v Podlimi prebivalci tržiške občin?. vedno pijejo vodo iz Črni gozd. Izgradnje nOji zajetja letos še ne bodo ^ akali. Medtem so investí»"', bencinskega servisa že àoP. dili tudi drugi objekt, vse*J pa v občinsko blagajn^ kapnil niti tolar za novo v no zajetje. • Stojan Saj* Zlata Volarič piše za "navadne" ljudi Vse moje zgodbe bi bile lahko resnične V mníSh linhAToncL-ih rnmnnih ni zonrlh W mnieon rivlipnin. Osem romana V mojih ljubezenskih romanih ni zgodb iz mojega življenja, petinštirideset zvezkov pravljic, polna hisa slik. Kranj, 26. junija - Pred kratkim je v samozaložbi izšel še eden od številnih romanov pisateljice in slikarke Zlate Volarič z naslovom Bil je prvi pomladni dan. Delovni dan upokojene profesorice slovenščine se ponavadi začne zgodaj, saj ustvarja na številnih področjih. Pravi, da so ji vsa enako ljuba. Začela je s pravljicami, in ko je videla, da so jih otroci lepo sprejeli, je pisala naprej. V osemdesetih letih vse bolj resno in kmalu so začeli nastajati njeni prvi romani. Pravljice pa so jih še vedno Renate Grajske. Okajenega ga zvabi v posteljo in mu kasneje naprti nosečnost. Poroči se z njo in zapusti svojo ljubljeno Lidijo. Povzpne se med bogate. Lidija se potem poroči z posebej pri srcu, posebej Juretom, vaškim fantom, ki tiste, ki jih izdaja v na roko kasenje umre pod streli raz napisanih zvezkih, ki jih bojnikov. Imata sina Lucija sama poslika. Otroci jih obožujejo tudi zato, ker je to končno prva prava knjiga, ki jo brez skrbi lahko tudi sami pobarvajo. Roman Bil je prvi pomladni dan je izšel pred dobrim mesecem. "Hotela sem opisati in primerjati življenje bogatih in življenje revnih m tako v zgodbi uporabila predstavnike družine grajskih in kmetov. Začne se z Olive r-jem in Lidijo ter njuno veliko ljubeznijo, ki jima jo stariši branijo. Ko Ohver diplomira, gre skupaj z očetom na praznovanje rojstnega dne na, ki po naključju študira na isti šoli kot Oliverjeva in Renatina hči Barbara. V Švici oba postaneta novinarja. Barbar se mu sicer hoče začasno odtujiti, a se vrne k njemu na zadnji pomladni dan," z ljubeznijo do junakov svojih zgodb pripoveduje Zlata Volarič. In kje najde ideje za številne zaplete v svojih romanih? Prav zares ni v njih nič avtobiografskega. "Vse si izmislim, vse nastane v moji glavi, ampak prepričana sem, da bi bile prav vse zgodbe, ki se dogajajo mojim junakom, lahko resnične. Hecno je, kako takrat, ko objavim kakšno humoresko, ki se na primer nanaša na zakonsko življenje, vsi mislijo, da popisujem svoje zakonske prepire. Pa z možem v resnici živivia tako umirjeno življenje... Po drugi strani pa so mi leta prinesla številne izkušnje in to je za pisatelja dobro. Če jim namreč prišteje še bogato domišljijo, ni čudno, da se mi je zgodilo, da pišem že svojo deveto knijigo. Osma ravnokar prihaja iz tiska, zbirka mojih knjižnih del pa je dopolnjena še s petinštiridesetimi rokopisinimi zvezki pravljic." Gospa Zlata Volarič skro*; no pripominja, da njeni ro ^ ni niso pisani zato, da bi P j, pod drobnogled stroge tike."Pišem za bralce, k1 do v knjižnico, in s\ m izposodijo knjigo zato, daj ^ krajša čas." Pravljice, rom» kriminalke in detektiv*«. ^ bezenske zgodbe ali suKa.jUt>i. vsi žanri so ji enako »J ^ Prav tako slike, ki dvajset let njene #vI&ne sopotnice. Dan je mal%iie prekratek za vse, kar P j, nenavadna gospa ne/Tježe učiteljica slovenščine, ki J v\ več kot deset let upokojuj piše, slika, ki jo £ra!V' poznajo po slikovitih m KiJainih nhlačilih. ki 51 L- bičajnih oblačilih, sešije sama. "Začnern y>£ daj »včasih se mi zg°dl'mj f ponoči zbudim in se..*nJie glavi podijo najrazlicn ;„j ideje, takoj, Tako moram zjut.' ( ko vstanem, z*ie}l-J Pisanjem. V olajšanje tni r da se mi s tem delom ni Preživljati. Saj veste, če **L misijam, kako bi morala sjg delo prodajati, zmanjka za ustvarjalne ideje." ■ ki • M.A., foto Tina GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Združenje podjetnikov Gorenjske o razmerju do GZS Za Združenje znotraj Gospodarske zbornice Gorenjski podjetniki so proti prenagljenim odločitvam. - Izključno članstvo v ZPS za fuioga mala podjetja ni dovolj. - Zadovoljni z delom na ravni regije. J^anj, 26. junija - Na seji upravnega Združenje podjetnikov P°renjske so največ pozornosti namenili prav sklepom k'edne seje UO Združenja podjetnikov Slovenije, ki krovni 0r8anizaciji GZS očita zapostavljanje interesov malih jjjdjetij. Ugotovili so, da z odločitvami o odhodu iz krnice ne gre hiteti. . Mnenja UO Združenja podanikov Gorenjske, ki ga bodo ;?8°varjali tudi na jutrišnji LKuPšČini ZPS, se sklada z niziranju podjetnikov. "V času sodelovanja niso bili realizirani vsi naši cilji in «Uní •""" ~*"w -«"-'— - pričakovanja, zato je del kri-, enjem njihovih posavskih tike na Gospodarsko zbornico Drm8°V' kar Pomeni> da so Slovenije upravičen," je dejal J Ju Prenagljenim odločitvam predsednik ZPG Jože Hribar. Qrugačnem interesnem orga- Vendar kljub temu, da se tudi Gospodarstvo bo prehitelo politiko Na seji upravnega odbora združenja podjetnikov Goriške so govorili tudi o problematiki sodelovanja z *Publikami nekdanje Jugoslavije. "Gospodarstvo bo whitelo politiko," je prepričan Mihael Bedina, samostojni vetovalec pri GZS in poudaril, da mali podjetniki na bivših 'Hoslovanskih trgih lahko pričakujejo več posla kot na tropskih, tudi glede na to, da je bil le pred petimi leti Proniet s temi področji za kar 16 odstotkov večji kot na vseh Vffib tujih trliščih skupaj. V zadnjem letu se je P delovanje z državami, nastalimi na območju bivše ugoslavije, spet povečalo. Mihael Bedina je posebej Poudaril učinkovitost ambasade v Sarajevu, obenem pa Predlagaj da se tudi gorenjski podjetniki odpravijo na Poslovno konferenco v Bosno in Hercegovino. ^stavitev poslovanja Komercialne banke Triglav Varčevalce začasno Prevzela Banka Celje wl[^\ 24- junija - Potem ko je Banka Slovenije začasno je 24 . Poslovanje Komercialne banke Triglav iz Ljubljane, fta ,'JUnija poslovanje z njenimi varčevalci začasno prevzela "K» Celje. MuhT^0^1)? banka Triglav ima varčevalce predvsem v v0) vaiV> na Štajerskem in Primorskem, zategadelj je razumlji-Varx a Je začasno poslovanje z njimi prevzela Banka Celje, v rj«^3'^0! KBT je ponudila poslovanje v svojih poslovalnicah Bank x^ovenskm Konjicah m Žalcu, v Ljubljani v prostorih bani;e N°ricum, v Dravogradu v poslovalnici LB Koroške age3..v Mariboru v Kreditni banki Maribor in v Portorožu v teko^1 splošne banke Koper. Varčevalci lahko dvigajo denar s pa 0i! ln deviznih računov ter hranilnih knjižic, vezane vloge raeu ^hove dospetju. KTB ima približno 2 tisoč tekočih da ;m ,ln 14 tisoč hranilnih knjižic. V Banki Slovenije pravijo, štetih tekočih računov KTB lahko čeke vnovčujejo v ra^Unnv P°Sl0Vamicah, v svojem sporočilu pa ne omenjajo žiro 2ara{j;at Jeno Pa poslovanje za podjetniške komitente, ki imajo sv0j0 i-58.a seveda težave, preostane jim čakanje, da KBT uredi dolžna ldnost. ^° namerava storiti tudi z izterjavo terjatev do med sv - P" čemer bodo uporabili dana jamstva. KTB pa žal ^hko Jlmi naložbami nima vrednostnih papirjev, ki oi jih ^vidnost°»aJvi -y^ank* Slovenije in tako izboljšala svojo °cestni odsek Podtabor ■ Naklo Avt 0 '°kac "JUn'·'a * Vana je na zadnji seji sprejela tudi uredbo ^&klí»..J m načrtu avtocestnega odseka od Podtabora do ^ na Gorenjskem. Nakl0002:no snJ|zkojristila za eno ovanje okolja in sicer protih- riži§ke Bi,/* Pri Prečkanju rupna zaščita v dolžini 1.170 r na novoor10? pa Je predvi- metrov na levi in desni strani » Sta °o nnct i nja' 0bstoječa avtoceste. Odvodnjavanje me- nt0cestc v no v°zišče teornih voda z avtocestnih h0,1' Liublia™61!, G°renjske površin bo kontrolirana prek Í0 zgradili i11' dodatno pa zadrževalnih bazenov, s čimer v rasa te alt Vozišče- je predvidena tudi preprečitev d!na kot štir °CeSte ]e zasno" izliva škodljivih snovi v pri- ÍBma voznimPasovmca s P° meru razlitja, predvidena je 3-75 meTa Pasovoma šir- tudi vodnogospodarska uredi- lra in po enim tev na vplivnem območju. Gornenjci načeloma strinjajo s sklepi upravnega odbora Združenja, obenem menimo, da odločanje o tem, ali ostanejo v zbornici ali ne, ni stvar trenutne odločitve, temveč večletnega procesa usklajevanja. "Gorenjci tako niso za odcepitev Združenja od gospodarske zbornice, saj bi to, če drugega ne, pomeilo povsem novo organizacijo infrastrukture in s tem povezane velike stroške. Glede zahteve po vetu v skupščini in upravnem odboru, ko gre za vprašanja malega gospodarstva menijo, da so mali podjetniki enakovredni partnerji kot velika podjetja, da imajo vsi enake probleme in je zato potrebno zaupati tudi slednjim, da jih bodo, če bo potrebno, razumeli in podprli tudi interese malega gospodarstva. Glede sklepa izredne seje, ki zahteva finančno samosojnost, predlagajo, da se določi delež članarine, ki je pobran od malih podjetij v okviru usklajenega plana GZS. Predvsem pa podpirajo zahteve po ustreznm servisu po območnih zbornicah, za kar so zadolženi pre-dsedniki Združenja podjetnikov po regijah. Gorenjski podjetniki tako ocenjujejo, da v dosedanjih oblikah zastopanja podjetnikov v zbornici lahko zaenkrat dokaj uspešno uresničujejo svoje interese. • M.A. Podpis pogodbe ECAT Kamniška Bistrica spet čista Količevo, 22. junija - Pridobitev biološke čistilne naprave odpadnih vod v papirnici Samo Slovenija je za Slovenijo v okolju-varstvenem smislu izrednega pomena. To zaenkrat prvo biološko napravo v slovenski papirni industriji in eno redkih v Evropi sta slavnostno otvorila minister za okolje in prostor Pavle Gantar in županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem. Na tiskovni konferenci je domžalska županja predstavila tudi prošnjo za ustanovitev Okoljskega centra za upravo in tehnologijo (ECAT) naslovljeno na Evropsko skupnost. Proizvajalec premaznih in nepremaznih kartonov Sarrio Slovenija (bivša papirnica Količevo), katere večinski lastnik je italijansko podjetje Saffa, je poleg mehanske čistilne naprave dodala še biološko čistilno napravo odpadnih vod z aktivnim biološkim blatom podjetja Suizer. Direktor Sarrio Slovenija Branko Rožič je povedal, da gre za naložbo v ekologijo v višini 340 milijonov tolarjev z visokimi obratovalnimi stroški (15 milijonov tolarjev na leto). Predsednik odbora direktorjev Cesare Bianconi je predstavil podjetje Saffa, vzdrževalec naprave v podjetju Stane Oražem pa je razložil sistem delovanja nove naprave in poudaril, da mrtvost odpadnih vod predstavlja v papirniški industriji največji problem. Z omenjeno napravo pa bodo Kamniški Bistrici vrnili, kar je med samim procesom izgubila - kisik. Na pobudo županje občine Domžale Cvete Zalokar Oražem so občine Bovec, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Lukovica, Ormož in Piran vložile na ES prošnjo za ustanovitev ECAT. To so centri v srednje in vzhodnoevropskih državah, namenjeni pomoči lokalnim skupnostim pn reševanju okoljskih problemov. V soboto so predstavniki teh občin ponudbo ECAT tudi podpisali. Zagrebška banka toži Ljubljansko banko Kranj; 24. junija - Zagrebška gospodarska banka je na trgovskem sodišču v Zagrebu vložila tožbo proti Ljubljanski banki, d.d., in proti Novi Ljubljanski banki, d.d., s katero zahteva plačilo dobrih 110 milijonov mark oziroma približno 10 milijard tolarjev. S tožbo zahteva poplačilo deviznih hraničnih vlog, ki so jih hrvaški varčevalci prenesli na hrvaške domicilne banke in tako tudi na gospodarsko banko. Prvotna tožba je bila samo proti Ljubljanski banki, d.d., vložena julija 1994, ko je bila ustanovljena Nova Ljubljanska banka, d.d., kasneje pa tudi proti slednji, ki naj bi bila solidarno odgovorna za "staro". Aktualna je postala, ker je trgovsko sodišče razpisalo sodno razpravo, ki se bo začela 3. julija. V Novi Ljubljanski banki pravijo, da vabila niso sprejeli, ker je bilo napačno vročeno. Hrvaški varčevalci so na domicilne banke prenesli za dobrih 620 milijonov mark deviznih hranilnih vlog in jih nato terjali od Slovenije, ki ta problem vključuje med nasledstvena vprašanja. Približno 293 milijonov mark pa hrvaški varčevalci niso prenesli in so še vedno v knjigah na začetku letošnjega leta zaprte podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu. Kupca za tržiški ZLIT ni bilo Kranj, 26. junija - V petek, 21. junija 1996, je bila na kranjskem sodišču prva javna dražba za prodajo premoženja Združene lesne industrije Tržič. Ker do roka ni noben kupec položil nujne varščine, niti se ni pojavil noben dražitelj, dražbe niso mogli opraviti. Kot je znano, je delo v podjetju ZLIT po uvedbi stečajnega postopka za nekaj časa zamrlo, stečajni upravitelj Matija Roblek • Majcen pa je uspel obnoviti del proizvodnje in zaposliti 125 delavcev. Tekoče poslovanje je pozitivno, žal pa dolgovi iz preteklosti silijo k prodaji premoženja zaradi poplačila upnikov. • S. Saje Prevrati v slovenskem gospodarstvu v 20. stoletju Prva knjiga ekonomske knjižnice Nad knjigo sem prijetno presenečen, če ne kar navdušen, dobro bi bilo, če bi jo imeli že pred letom 1990, je dejal dr. Jože Mencinger. Kranj, 24. junija - Cankarjeva založba je minuli petek predstavila knjigo "Prevrati v slovenskem gospodarstvu v XX. stoletju", ki predstavlja otvoritveno knjigo Ekonomske knjižnice. Napisalo jo je petnajst avtorjev, ekonomistov in zgodovinarjev, ze ob izidu je bila deležna številnih pohval. Njen urednik Neven Borak je celo dejal, da bo knjiga oprala čast slovenskih ekonomistov, ki jih po drugi svetovni gospodarska zgodovina ni zanimala. Knjiga predstavlja začetek nove "Ekonomske knjižnice" pri Cankarjevi založbi, ki ima podobno zbirko že na področju Erava in sicer "Pravna obzorja". Vsebuje temeljna ekonoms-o zgodovinska besedila, 15 avtorjev je pozornost namenilo predvsem glavnim prelomom v zgodovini slovenskega gospodarstva, tako s stlaišča zgodovine kot ekonomije. Med avtorji je namreč sedem zgodovinarjev, sedem ekonomistov in sociolog. Jasna Fišer z Inštituta za novejšo zgodovino je dejala, da je bila gospodarska zgodovina v slovenskem zgodovinopisju dolga leta precej zanemarjena, z njo je se ukvarjal le izvrsti zgodovinar dr. Jože Šorn. v osemdesetih letih pa nastla močna ekipa gospodarskih zgodovinarjev, ki predstavljajo kar tretjino raziskovalcev na inštitutu, razisku- {ejo gospodarsko zgodovino od srede 19. stoletja, s poudarkom na 20. stoletju. Pri izdaji prve knjige tako težav z besedili niso imeli, urednikoma Nevenu Boraku in Žarku Lazareviču je uspelo privabiti tudi ugledne ekonomiste, ki doslej pn pisanju zgodovine niso sodelovali. Prijetno sem presenečen, če ne kar navdušen nad knjigo, dobro bi bilo, če bi jo imeli že pred letom 1990. Slabo smo doslej poznali gospodarsko zgodovino, knjiga jasno prikazuje prevrate, saj se je v vsakem obdobju našel kdo, ki je skušal osrečiti ljudi, vendar se mu to ni posrečilo. Največji vpliv sta imela cesarica Marija Terezija in Edvard Kardelj, v pozitivnem in negativnem smislu, je dejal dr. Ježe Mencinger. Kmalu bo izšla naslednja knjiga "Od kapitalizma do kapitalizma" Nevena Boraka m Žarka Lazareviča, ki opisuje vdore liberalnih idej, s tretjo pa bodo izdali dela dr. Šorna. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE MEDNARODNI LESNI SEJEM, Celovec, 5. - 8. septembra 1996 Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica za Gorenjsko organizira nastop slovenskega gospodarstva na MEDNARODNEM LESNEM SEJMU CELOVEC od 5. - 8. septembra 1996. Sejem je namenjen gozdarjem, žagarski industriji, tesarjem, mizarjem in drugim predelovalcem in obdelovalcem lesa, izdelovalcem masivnega pohištva, proizvajalcem strojev za obdelavo, predelavo lesa, optimiranje proizvodnje, proizvodnje transportnih naprav v lesni industriji in drugih naprav za manipuliranje lesa... Podjetja naj javijo svoj interes za nastop na tem sejmu najkasneje do 8. 7. 1996 na OBMOČNO GOSPODARSKO ZBORNICO - ZDRUŽENJU PODJETNIKOV KRANJ, tel.: 222 584, fax: 222 583. pelÍkan^ TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 4000 KRANJ - SLOVENIJA tel./fax ++386 64 223 285, 221 554 KATALOG POLETJE 96 SLOVENSKA OBALA 7 dni polpenzion Ankaran 286 DEM, Simonov zaliv 290 DEM, Izola 268 DEM; Piran 250 DEM. Portorož 249 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji Portorož, Piran, Izola, Simonov zaliv 80 DEM ISTRA 7 dni polpenzion Umag 240 DEM; Pula 240 DEM, Opatija 260 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji v Istri 80 DEM KVARNER 7 dni polpenzion Mali Lošinj 244 DEM, Krk 249 DEM, Cres 296 DEM; Pag 245 DEM; Rab 229 DEM; Crikvenica 227 DEM SREDNJA IN JU 7 dni polpenzion Silba, Dugi otok, robinzonski oddih na Komatih že od 88 DEM/osebo Najemi hiš z lastno plažo in privezom za čoln Brač, Hvar, Korčula, Vis, Pelješac že od 200 DEM dalje Dubrovnik z letalskim prevozom že od 350 DEM dalje ORGANIZIRANE POČITNICE V TUJINI Z LETALSKIMI PREVOZI (Portugalska, Španija, Malta, Tunizija, Grčija, Turčija,...) UGODNI PLAČILNI POGOJI! Turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 24, Kranj - tel.! 064 223 285 ali 221 554 NA ŠTIRIH KOLESIH Mercedes - Benz ET in CT Druge oči, podaljšan zadek Po skoraj natanko letu dni uspešne proizvodnje limuzine razreda E, so pn nemškem Mercedes-Benzu predstavili še kombijevsko izvedbo, ki je pri limuzini povzela inovativni del oblike in tehnike, v elegantnem podaljšku pa je velik prtljažni prostor, ki je ob podrti zadnji klopi povečljiv na celih 1975 motorji, osnovnim 2,0-litrskim (136 KM), sredinskim 2,3-litrs-kim (150 KM) in prestižno športnim 4,2-litrskim osemvalj-nikom (279 KM). Trem bencinskim pa je dodan še 2,9-litrski turbodizel (129 KM). Serijsko je ET med drugim opremljen s čelnimi in bočnimi zračnimi varnostnimi vrečami, litrov. Novi mercedes-benz ET je tako logično nadaljevanje predhodnega modela, ki so ga naredili v 360.000 primerkih, izdelovali pa so ga več kot celo desetletje. Na slovenskem trgu bo na voljo s s tremi bencinskimi vzdolžnimi strešnimi nosilci za prtljažnik, nivojsko regulacijo zadnje preme in avtomatiko za lažje odpiranje bočnih vrat, k najbogatejšemu paketu opreme avantgarde pa so dodana še platišča iz lahke litine, športno Šestštevilčna tigra ^"rfét «S& v--.1.. Iz Oplove španske tovarne v Zaragozi so pred nedavnim zapeljali kompaktni kupe tigra z zaporedno tovarniško številko 100.000. Ta uspeh so pri Oplu dosegli po manj kot poldrugem letu proizvodnje, prodajni načrt v Zahodni Evropi pa so lansko leto presegli za slabo tretjino. Tigro imajo seveda najrajši mlajši kupci, ki jih ne moti niti nizka streha, niti malo prostora za prtljago. • M.G. Voyager dve zračni blazini (US full size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 110.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblaščeni prodajalec: AVTOHIŠA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015 * dodatna oprema POSLI IN FINANCE __UREJA: Marija Volčjak MESETAR podvozje, ksenonski žarometi s čistilno napravo in zatemnjena stekla. Ker je avtomobil v potniškem delu povsem enak kot limuzina, po drugi strani pa zadaj povsem drugačen, so poseben doplačilni paket namenili tudi ljubiteljem rekreacije, ki si lahko dokupijo tudi vrečo za smuči, nakupovalno torbo ali Ea različne nadgradnje prtljažni-a, ki služijo za prevoz jadralnih in snežnih desk ali koles. Podobno opremo tovarna ponuja tudi za manjši model T, ki spada k mercedes-benzovim avtomobilom razreda C. To je prvič, da so se v tovarni odločili za pet vrat ni kombi tudi v najmanjšem razredu, čeprav seveda avtomobil s 4,48 metra zunanje dolžine seveda še zdaleč ni majhen. Prtljažni prostor pri tem avtomobilu meri najmanj 465 litrov, s prevračanjem zadnje klopi pa do 1510 litrov. Tudi mercedes benz CT je serijsko opremljen z vzdolžnimi nosilci prtljažnika. Motorna paleta obsega pet motorjev, tri bencinske, dizelskega in turbo-dizelskega. Osnovni motor je enak kot pri limuzini, torej 1,8-litrski štirivaljnik (122 KM), ostala dva bencinska motorja pa sta enaka kot šibkejša agregata pri modelu ET, kar pomeni štirivaljnika z 2,0 oziroma 2,3-litra gibne prostornine in zmogl- S" /ostjo 136 oziroma 150 KM. izelski motor ima prostornino 2,2 litra in 95 KM, turbodizelski pa 2,5 litra in 150 KM. Serijsko so vsi modeli ET opremljeni z zračnima varnostnima vrečama za voznika in sovoznika, zavornim sistemom ABS, volanskim servoojačevalnikom in vrsto drugih dodatkov. Še več opreme je pri posameznih izvedbah clàssic, esprit, šport in elegance. V Stuttgartu so prepričani, da bosta nova modela T vsak v svojem razredu v primerjavi z limuzinama predstavljala 15-od-stotni tržni delež, kar je glede na zgodovino dosedanjih modelov T in pa naraščanje prodajnih krivulj pri prodaji tovrstnih avtomobilov, povsem uresničljivo. Na slovenskem avtomobilskem trgu bo delež po vsej verjetnosti nekoliko manjši, vendar pa so pri AC Intercaru za zdaj na dobri poti, da v letošnjem letu prodajo načrtovanih 400 vozil. Z novima modeloma je zaokrožen prvi del letošnjih Mercedes- Benzovih novosti. V začetku jeseni prihaja tudi k nam novi roadster SLK, proti koncu leta pa še enoprostorsko vozilo viano. • M.G. Regres za goveje pitance Preddvorska občina bo letos med drugim regresirala pdoV mladega pitanega goveda nad 400 kilogramov žive teže. Nizu15 kmetije bodo lahko uveljavljale po 10 tolarjev regresa kilogram, hribovske po 15 tolarjev, višinske pa po 20 t("alL za kilogram. Upravičenci bodo morali izpolniti poseben oDrd*s (dobijo ga v pisarni občinskega urada), k vlogi pa bodo m°r priložiti dokazilo o oddaji živine v klavnico. Najboljše mesnine in najstarejši traktor V Pomurskem sejmu se že pripravljajo na letošnji ^ mednarodni kmetijsko živilski sejem, ki bo od 24. avgusta àO' septembra v Gornji Radgoni. Strokovna komisija za ocenjevaa mesa in mesnih izdelkov je v dneh od 17. do 21. junija oce? , okoli 415 mesnih izdelkov iz Slovenije (tudi z Gorenjskega' Hrvaškega, iz Švice in Španije, podrobnosti o načinu ocenje^ ta, merilih za pridobitev medalj in šampionskih nagrad te'^ :akovosti letošnjih izdelkov je predstavila v petek, priznanj8 nagrade pa bo tako kot vedno podelila med sejmom. Na radgonskem sejmu bodo predstavili tudi naistaw traktorje, ki jih bodo v skupni akciji izbrali Radio Slovenj gorice, Trgoprevoz iz Lenarta, ČZD Kmečki glas in PoHu^ sejem. Strokovna komisija, ki jo je imenoval Pomurski sejen1' , pri izbiri upoštevala starost oz. leto izdelave, ohranjeno i^^jj, ter delovanje in usposobljenost traktorja za sodelovanje v p&r%) Seiem bo lastnike najstarejših traktorjev nagradil, in sicer s 1™ tolarji za vsako leto starosti. Koliko za prašiče in pujske { Tržni pregled s prašičjih sejmov je dober "cenovni baronietejj tudi za tiste, ki prodajajo ah se zanimajo za nakup prašičp^ v pujskov (odojkov). V Brežicah, kjer je največji prašičji se)e%fl Sloveniji, so do tri mesece stare pujske prodajah od 320 do tolarjev za kilogram žive teže, težje pa po ceni od 200 do ^ tolarjev. V Celju, na primer, so se cene pujskov gibale od 31^ y 320 tolarjev, cene klavnih prašičev pa od 210 do 230 toWJ Podobne cene veljajo tudi na ostalih prašičjih sejmih. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pn p sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogr3 ' 100 - W češnje 250 - 400 Center rabljenih vozil pri Alpetour Remontu Podjetje Alpetour Remont, eden največjih pooblaščenih prodajalcev in serviserjev avtomobilov znamk renault in volvo, je prejšnjo sredo odprlo nov center rabljenih vozil. Gre za prvi tovrstni objekt v Sloveniji, v njem pa bodo na pokritih površinah, kupcem lahko predstavili pestro ponudbo rabljenih vozi vseh vrst, starosti in cenovnih razredov. Vsa vozila imajo opravljen tehnični pregled, pri Alpetour Remontu pa bodo že v kratkem poskušali zagotoviti tudi testne vožnje. Nov objekt je pomembna pridobitev tudi za podjetje Alpetour Remont, saj se je prodaja rabljenih vozil v zadnjem času precej povečala. • M.G. * jabolka * hruške * breskve * jagode * borovnice * blitva * cvetača * česen * kumare * korenje * mladi krompir * por * domača ledenka 450 80 250 12£ 150 300-% GORENJSKA TELEVIZIJ* TELE-TV Kranj VMk dan od 19.00 do 23* % ob nodolioh od 9.00 do 14-°°J> PREROK 1090/41-É "090/42-2S V tem razkošju ni nic potratnega KIA SEPHIA Razkošen, družinski avto lahko dobite že od skromnih 19.990 DEM naprej! A: Električni pomik vseh stekel B: Centralno zaklepanje C: Klimatska naprava D: Servo volan E: Airbag (zračna vreča) za voznika in sopotnika F: ABS zavorni sistem in zadnje disk zavore G: Prostoren prtljažnik H: Garancija: 3 leta ali 100 000 km in 5 let proti prerjavenju Končno ima vsakdo lahko dober avto AK TRA0E d.oo.. Novo mesto, 068 342 444 • AVT0-R Cven d.oo.. Ljutomer, 069 81 988 • AVTO CAPRIS d.oo., Koper, 066 33 143 • AVTOHIŠA MIKLAVC s.p„ Radlje ob Dravi, 0602 72 ■■ .luPu»---. MIK0LIČ sp. Trbovlje, 0601 27 829 • AVT0CENTER T0MŠE S.p„ Krtka vas, 0608 59 095 • AVT0MF.HANIKA M. AMBR0ŽIČ. Bled 064 741 784 • AVT0M0T0R d d Celje 063 441 752 • AVT0LINE. U" 061 123 11 41 • AVT0SAL0N PRIMSH0P, Nova Gorica, 065 28 337 • AVT0SAL0N ŠK0RJANEC, Celje. 063 412 245 • BRANSBERGER E s p. Murska Sobota 069 21 238 • CRESNIK d.oo., Med*" 612 250 • FORI d.o.o., Velenje. 063 893 884 • FORI d.oo, Slovenj Gradec. 0602 42 986 • JAN AVTO d.oo., Mengeš 061 722 509 • MULLER d o o„ Črnomelj 068 51 059 • NASMEH d_o_« g2 gfl* 064 223 857 • PAAM AVTO d.o.o.. Zavrt, 062 760 104, 761 116 • PS ZA AVTO, Ljubljana, 061 557 166, 557 021 • P&D d o.o., Maribor, 062 221 596 • TEHN0AVT0 d.o.o., Sevnica, nfil Vreme Spremenljivo oblačno bo, popoldne bodo krajevne Plohe ali nevihte. Še bo prehladno za ta letni čas. Lunine spremembe Ker Je v ponedeljek nastopil prvi krajec ob 7.23 uri, ^ bi bilo spremenljivo vreme. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Trideset let Alpskega kvinteta ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE ^ r?Jšnjikrat smo tule objavili staro razglednico, oz. fotografijo, na dolffl ^ k''0 yideti grobnico našega znamenitega pisatelja iz Poljanske 5toj.ne 'n nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Grobnica ügjV na Visokem ob gozdu, blizu Tavčarjevega dvorca. Težav pri m anju res niste imeli, saj ste nas s pravilnimi odgovori kar zasuli, žreb VjJif ograde namenil naslednjim petim reševalcem: 1. Špela Frlic, Aid JC 6' PolJane; 2- Franc 0štrek- Valjavčeva 14, Kranj; 3. Irena S Ja °' Stružnikova 20, Šenčur; 4. Drago Stanonik, Poljane 5, Poljane; ' *** Kos, Delnice 27, Poljane. Čestitamo! fcdn° ^a se na^e vPrašanJenavezuJe na dogodek, ki bo konec tega je r a v ^aju, ki je tokrat na sliki. Kraj na sliki je svetovno znan, pač pa Pa taZV^n'Ca a* P0SeDne8a- Točno na sredini ima luknjico, okoli nje satno ^rte^.raz8'ednico pa lahko uporabimo tudi za nekaj drugega kot d0 _ Za Pošiljanje lepih pozdravov. Za kaj torej gre? Odgovore pošljite d •' ^' Jun'Ja' na naS nas^0v Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj. Po i (w»1'0^' iz^reDanm odgovorov pa bo prineslo nagrade v vrednosti J-UUO tolarjev. Bled, 26. junija - Sinoči razstava v Festivalni dvorani, v soboto koncert v Zgornjih Gorjah. Med pokrovitelji tudi Gorenjski glas. Alpski kvintet, ki letos praznuje 30-letnico, je sinoči oo 18. uri v avli Festivalne dvorane na Bledu pod pokroviteljstvom občine Bled, LIP Bled, Gorenjskega glasa in Casino Bled pripravil razstavo Alpski kvintet skozi trideset let. Na razstavi, ki jo je odprl župan občine Bled Vinko Gole, so razstavljene tudi stare razglednice Bleda (iz zbirke Leopolda Kolmana) in narodne noše. V programu ob otvoritvi razstave pa so nastopili Tanja in Katja Kokalj na citrah in Matjaž Kokalj na harmoniki ter pevski zbor LIP Bled. Razstava bo odprta do 30. junija vsak dan od 10. do 19. ure. Svetujemo pa vam, da pohitite tudi z nakupom vstopnic za jubilejni koncert Alpskega kvinteta, ki bo v soboto, 29. junija, ob 18. uri na Športnem igrišču v Zgornjih Gorjah. Če bo vreme slabo, bo koncert isti dan ob isti v Športni dvorani na Bledu. Poleg Alpskega kvinteta bodo na koncertu nastopili še godbeniki iz Gorij in Mengša, New swing kvartet, Slovenski kvintet, ansambel Borisa Raz-potnika, harmonikarja Dejan Raj in Matjaž Kokalj, Die Drei Oldis (ansambel - humoristi brez inštrumentov) iz Beljaka in Kraški kvintet z Bratom Korenom, harmonikarice Kluba Zupan ter foklorna skupina Gorje-Bled. Program bodo povezovali Simona Vodopivec, Janko Ropret in Robert VVieser. Vstopnice za jubilejni koncert Alpskega kvinteta v Zgornjih Gorjah (ali v Športni dvorani na Bledu, če bo slabo vreme) so v prodaji v Agenciji Kompas na Bledu (tel.: 741-515), v Trgovini Sobrle v Zgor-nih Gorjah (tel.: 725-425) in v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, Zoisova 1 (tel.: 223-444). Pokrovitelji jubilejnega koncerta so Zupan harmonika Weltvertretung, Mednarodno zastopstvo Peter Lanzinger kg Europaweg 4 Sexten /Italy, med sopokrovitelji pa so poleg Gorenjskega glasa Kranj še Avto-murka Lesce, Radio Triglav Jesenice, Radio Ognjišče in LIP Bled. • A. Žalar Ansambel meseca - Alpski kvintet Zares veliko vprašanj smo dobili v uredništvo za ansambel Alpski kvintet. No, na kar lepo število ste dobili odgovore ie v predstavitvah in zapisih o ansamblu v Gorenjskem glasu v torkovih številkah v meseca junija in tudi v petek, 21.junija. šestim srečnežem, ki so zastavili vprašanja, pa Alpski kvintet poklanja vstopnice za sobotni koncert v Zgornjih Gorjah na Športnem igrišču ob 18. uri. (Mimogrede, vstopnice lahko interesenti za koncert Še vedno lahko kupijo po 1,000 tolarjev v malooglasni službi Gorenjskega flasa, tel.: 223-444). Za nagrado pa smo jih poslali' Janezu tanti, 4220 Škofja Loka, Puštal 92; Marički Mavec, 4000 Kranj, Šorlijeva 31; Leonardi Kavčič, 4245 Kropa, Kropa 3D; Antonu Kosmaču, 4270 Jesenice, Cesta revolucije 8; Ani Treven, 4201 Zgornja Besnka, Spodnja Besnlca 103 in Hedi Draksler, 4290 Tržič, Zelenica 4. Čestitamo. P ' en J' nas je s proslavami vedno lokal ■ Pa ne s tistimi nil Qr}"ni in vaškimi proslava- Vq'$j, 1 Vedno zapolnijo dvorano fednl^0- d°*na, ampak z os- gjuni, vseslovenskimi, ianjih sledili kronologiji dose-Pr«znilc!!r£Znovani kulturnega Sadne l' encev' Prešernove-ProtPf', naili Se Pa še obupnih bodisl°v.kulturnikov, ki >im bodisi n' ^ v*e^ g°vornik litija /y?S°v govor ali pa je v 0'*}Je podeljevala nagrade, Slavnn neka> "zaštrikala". Vedn0 t gOVOr pa Je bil sploh naVe. Jarča pikolovske obrav- rekeh 71 Je rekel? A to da Je je 0(y *-akt*j je to rekel? Čeprav kultUr„? Preteklosti slovenski sitnboü praznik nekaj, kar je SQmost- teinJ° "aroda po TaZurni-nosti in Je na nek način toliko -l' da je bil deležen Pa je pik°lovske pozornosti, proslave tudi res, da so n°nekaAa drlavni ravni ved-*-e egaT ktentčenia 7.40 Pregled 8^°. se sfc7-50 EPP 0-20 Ozlr-o*1 prealow Hov' ne z"am domov driska l* tiska 0-50 EPP 9.00 r>a 9 50 fe' danes 9-20 Tema 1o. 11.20 li? ?aPoslovanje 10.50 S'30 Os^rK0 bo koga 11.50 EPP 5>W tSS'Ce' 2ahvale 12.«° No-2>i tffie,VSk 1250 EPP 13.00 PeVek «dna 13.20 Novinarski pris-•«hj Novinarski prispevek R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaia 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna Inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program *°L0VRAT DOMAČIH DUŠICO - Prsate ,0,na Radlu Tržic " vsalt torek v Gorenjskem elasu jR>°viteli nil ahko na frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM - stereo. v?ERU L2ed^ske oddaje dne 23. 6.1 996 je bilo GOSTIŠČE OB cn?1 PostreT«i RSKEM>teL 064 44-145. V prijetnem in lepem okolju kn °ki- Pečen te,ecJ° obaro, pečenice z zeljem, divjačino s kruhovimi itr [' PostrvieS!aia9enička in odojka, zrezke vseh vrst, vsak dan tri vrste In klie-. Od n * na žaru- Pr"°9e' vse vrste solat, sladice, sirove Dnyse vrstn ?!lf ■ pa vam postrežejo z domačimi vini (chardoney, merlot) iori°yni čas wcltek'enicenih vin, žgane pijače, sokove in tople napitke. Pru*iva qla«sho dan' razen ponedeljka, od 9. ure dalje. Vsako nedeljo b'Poročajoil za ples' Jm!$t*k· n iSÍ? ,lzlete in °g|ed kamnoloma lehnjaka, slapu Nag8 kasarne 6 6 KoCne' mineralni Ancljev vrelec, Češh lel9radno vorl«! pa do mejnega prehoda t0 ob "offiS©?- iatera prireditev - že Kupon Čedca, eške koče, Jezerski vrh. i tradicionalna na Jezerskem?: se odvija vsako govor: • govore fe* "» Kote,5f*i na naslPv: Rad|o Tržič, Balos 4, 4209 Tržič, s etni pozdrav K1 d°ma6ih". Čakajo tri nagrade. In nasvidenje čez teden dni teden dni voditelj oddaje Marijan Murko TVS 1 10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Denis Pokora, ameriška nanizanka 10.35Tedenski izbor 10.35 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.30 Črni seznam, francoski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 15.20 Mojstri snemanja, ponovitev angleške dokumentarne serije 16.10 Portret slovenskega glasbenika: Dr. Dragotin Cvetko 16.55 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.25 Komisar in kompanija, nemška nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Moja ideja, nizozemska nanizanka 18.30 Lingo, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.40 Poglej in zadeni 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 Šport 22.55 Speči tiger, angleški film (čb) 0.20 Sova: V območju somraka, ameriška nanizanka 0.45 Brane Rončel izza odra 2.15 Poročila TVS 2 9.00 Euronews 12.20 Tedenski izbor: Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 12.50 V žarišču 13.20 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 13.50 Povečava: Tiger in volkovi 15.10 Slovenija od zunaj, dokumentarna oddaja 16.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 16.30 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 17.00 Lahkih nog naokrog 17.45 Sova, ponovitev 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spin 18.25 Denis Pokora, ameriška nanizanka 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.40 Ljudje kot mi, ameriška nadaljevanka 21.40 Studio City 22.10 10.000 obratov 23.00 Novice iz sveta razvedrila 23.25 Zavrtimo stare kolute, 8. oddaja 23.45 Alica, evropski kulturni magazin 0.40 Tenis: Grand Slam, posnetek z Wimbledona KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev Izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Svet športa, ponovitev 18.00 Pot flamingov, ponovitev 19.00 CNN poroča 19.30 Popotni vodič 20.00 Ljudje na položajih, 1. del nanizanke 21.00 Večno tvoja, ameriški film 22.30 Čikaške zgodbe: Izredno stanje, 7. del nanizanke 23.45 S kamero na potepu, ponovitev 0.15 Caught in the Act, koncert 1.15 Spot tedna 1.20 TV prodaja 1.40 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje O narodno-zabavni glasbi 14.00 Ku-hajmo skupaj 14.30 Najboljše dekle na svetu, ameriška drama 16.00 POP 30 16.30 Srce na nitki, nanizanka 17.00 Brisco County ml., nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 VR 5, nanizanka 21.00 Highlander, nanizanka 22.00 Srečni Luka, nanizanka 23.00 Carrie, ameriška grozljivka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Zdravje na tri, ponovitev 13.30 Družinski studio, izbor 14.45 TV prodaja 15.15 Romarska pot II, ponovitev 16.45 Otroški in mladinski program: Klub teater 17.45 Medicinski center 19.00 Poročila 19.10 TV prodaja 19.30 Marijana, 10. del 20.00 Ljubica, film 21.45 TV dnevnik 22.15 TV prodaja 22.30 Noč ima TV moč, slovenski nokturno 0.00 Radio FM, 13. del 0.30 TV prodaja HTV1 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Smrtonosna ekspo-zicija, ameriški film 14.35 Za otroke In mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.10 Za otroke In mladino 16.35 Poročila 16.50 Dokaz krivde, serija 17.50 Kolo sreče 18.25 Pol ure kulture 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Aplavz, prosim, glasbena oddaja 21.45 Moja zgodba o Hrvaški, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Naravni svet, dokumentarna serija 23.55 Poročila HTV2 17.20 TV koledar 17.30 Turbo Li-match show 18.45 Govorimo o zdravju 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, humoristična serija 20.45 Plaz, kandski film 22.25 Latinica: Nudizem in sončenje 23.40 Beli fantom, ameriški film AVSTRIJA 1 9.05 Alf 9.30 Kdo je tukaj gospodar? 9.55 A-team 10.35 Superman 11.25 Nadaljuj, ne izgubi glave, britanski film 13.00 Mila Superstar 13.40 Perrine 14.05 Otroci za otroke 14.30 Tom in Jerrv 14.55 Artefix 15.05 Bugs Bunny 15.30 Mini ZIB 15.40 Superman 16.25 A-team 17.15 Močna družina 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Oddelek za nujne primere 21.00 Nepristranski pogledi 21.15 Kot smola in žveplo, nanizanka 22.05 Zmaga ljubezni lil. italijanski film 23.30 Čas v sliki 23.35 Šport 0.20 Morris, avstralski film 1.50 Čas v sliki 2.15 Schiejok vsak dan AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.15 Umor, je napisala 11.05 Avstrija danes 11.35 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Prisrčno vaši, Hansi Hlnterseer 13.00 čas v sliki 13.10 Dežela in ljudje 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Dežela gora 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Newyorske skrajnosti 23.30 Najboljše iz Eurotrasha 0.20 Nagrada Ingeborg Bachmann 0.50 Dih smrti, ameriška kriminalka 2.30 Nepristranski pogledi TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 254 19.25 Pred dnevom Nakla 96 19.40 Utrip Nakla 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (Kontaktna oddaja, voditelj: Jure šink, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Zadnjič v službo 20.35 Praznik cvetja in obrti v Cerkljah 21.10 Poročila 254 21.25 EPP blok - 3 21.30 Elena z vami -11. oddaja 22.10 7. mednarodna razstava psov vseh pasem Cacib Kranj 96 - organizator: Kinološko društvo Naklo 22.45 Večer z dr. Susmanom 23.45 Poročila 254 00.00 Glasbeni videospot 00.03 Erotični film (distribucija: ALTEKA, d.o.o., Kranj) 1.33 Z vami smo bili... nasvi-denje 1.34 Odpovedni šport programa TELE-TV Kranj 1.35 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev 22.30 EPP blok 22.35 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Vse o pralnih kroglicah (ponovitev kontaktne oddaje) 19.00 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 2.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Vaša pesem tedna - predlogi za 1. julij Popevke: 1. Življenje je težko - skupina Lapos 2. Moj dan - Califòrnia 3. Ko ugasnejo luči - ansambel Nagelj NZ - viže: 1. Trideset srečnih let - Alpski kvintet 2. Lipica - Marela 3. Domotožje - Šaleški odmev Zmagovalci pesmi prejšnjega tedna: 1. Glažek vinčka - Tomaž Pengov 2. Zapojte, rogovi - Planšarji RADIO 107.1 (/Tip I0T.Í ognjišči; m. ist uit iu m 11 ti: VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Zaposlovanje 10.50 EPP 11.10 Nagradna uganka 11.20 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutlr in Radia Deutsche Welle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program s Francem Pestotnikom v oddaji Vasovanje s podokničarjem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj svet 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.15 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Arturjev ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 24.00 Satelit R OGNJIŠČE R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV storeo 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Blejski tednik a 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC 19.00 Voščila 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa poidem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne Informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 18.30 Klepet ob flasbi na vrtu gostilne pri Sv. Duhu 9.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski Glasbeni festival v Litiji Zgaga ročk festival Za dvodnevno ročk naslado gre, saj naj bi v Hotiču pr) Litiji 28 in 29 junija nastopilo kar 40 slovenskih In tujih ročk skupin. Dogajalo se bo vsak dan od 14. ure popoldne do 2. ure zjutraj, vzporedno z rockovsko glasbo pa se bo dogajalo še marsikaj. Od slikarske kolonije in razstave slik, razstave ročk fotografij, ročk plakatov, stripov do raftln-ga, vožnje s kajaki in kanuji, ter mnogih športnih srečanj. Prireditev bo na kmetiji in njenih travnikih, ki so last slikarja samorastnika Tomaža Drnovška Vinčija, kjer bo mogoče tudi kampirati. Prvo ime festivala bodo Dead Moon (ZDA), sledijo pa vinkovške Majke, puljskl Kud Idijoti, njihov podmladek Hladno pivo, pa slovenski ma-tadorjl Pero Lovšin, Orleki, Hic Et Nune, Demolition Group... in še kup bol in manj znanih rockovskih skupin predvsem iz Slovenije in hrvaške. Cena vstopnic v predprodaji je za dva dni 3.000 tolarjev (študenti 2.500), za en dan pa 2.000 tolarjev (študenti 1.500). Glede na to. da se obeta bržkone največja tovrstna prireditev v Sloveniji kdajkoll, vam ostane le eno.... • I.K. KINO ŠKOFJA LOKA amer. drama ZBOGOM, LAS VEGAS ob 20.30 uri BLED amer. trill. POSNEMOVALEC ob 20. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Iztok Sitar Karikaturista Iztoka Sitarja iz Poljan nad Škofjo Loko zdaj najbrž že dobro poznate, če drugega ne, pa po njegovi zadnji knjigi stripov o Bučma-novih, ki jo je izdal pred kratkim. Tudi danes lahko najprej pokukate v njegov strip na zadnji strani Gorenjskega glasa. Navdušeni ustvarjalec stripovskih zgodb, karikatur in ilustracij je bil seveda, tako kot večina osnovnošolcev, tako rekoč od vedno tudi požiralec tovrstne literature. "Kot osnovnošolec sem jih bral tudi med poukom, seveda najraje med matematiko, ki mi nikoli ni bila preveč pri srcu. Seveda me je nekoč pri tem prepovedanem početju zalotila učiteljica. Jaz sem bil tako zatopljen v branje pod klopjo, da je še opazil nisem. Seveda se je razjezila in me podučila, da naj takoj neham s prebiranjem stripom, od katerih tako nikoli ne bom nič imel, in naj se lotim matematike, ki mi bo v življenju še marsikdaj prav prišla. No, hecno, izkazalo se je, da je v mojem življenju ravno obratno. S stripi se preživjam. Prav mi pridejo. Z matematiko pa se, po pravici povedano, od šole naprej zares ne ukvarjam kaj dosti. REKLI SO REKLI SO REKLI K dobremu spričevalu sodi vsaj povabilo na sladoled Kranj, 26. junija - Danes ste šolarji povečini že z obema nogama v težko prisluženih počitnicah, v petek pa, ko smo se odpravili na bližnjo osnovno šolo Simona Jenka v Kranju, so ravno delili spričevala. Mi smo srečali učence četrtega a razreda, ki so bili kar zadovoljni z uspehom, ki so ga letos dosegli. Ferid Hasič: "Zaključek leta je bil prav prijeten. Dobili smo spričevala in priznanja za športno značko. Jaz sem bil dober in sem s svojim uspehom kar zadovoljne, doma pa mislim, da bodo tudi. Kakšne posebne nagrade za uspeh ne bo, gremo pa prihodnji petek za en teden v Čateške Toplice, kar je tudi ene vrste plačilo za uspeh v šoli." Rok Čebašek: "Na podelitvi je bilo odlično, v mojem spričevalu pa prav dobro. Doma pravijo, da bom zanj tudi letos dobil nagrado -petdeset nemških mark. Sicer pa se bom na počitnicah rolal, palval in odšel na morje v Maredo. Se že zelo veselim." Dalila Subašic: "Na podelitvi spričeval je bilo super. Jaz sem bila prav dobra, najboljše ocene imam pri telovadbi, glasbi, likovnem in družbi. Doma me gotovo čaka tudi kakšno darilo - bodo že kaj pripravili. Potem pa gremo konec julija še na morje, v Umag." Urša Dolar: "Spričevalo je bilo odlično, same petice imam, najljubši predmet pa mi je bila v četrtem razredu matematika. Vesela sem, starši pa tudi. Doma me čaka nagrada, ki bo presenečenje, tako kot vsako leto. Poleti gremo na morje v Rovinj. Počitnice bodo prehitro minile." • M.A., foto: Tina Doki LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Pisali ste nam: Domen Delavec, Jakob MUovanovič, šolarji 5. a 05 Bistrica, Nastja Košir, Urša Smole}, Mario Uremovč, Žiga Malek, Jeja Jamar Legat, Nana Pire, Žiga Svete, šolarji 4. a in 4. b OS Prtmskovo. Z izletom nagrajujemo Nosijo Košir. Oh, ta "slovka" Najbolj mi je všeč "slovka". Zelo rada rešujem križanke, teh pa je pri "slovki" veliko. Všeč sta mi zabavna učiteljica in "slovka". Kadar pa je učiteljica slabe vendar pa lahko šofer s primernim odnosom do otrok veliko pomaga učiteljem in tako pripomore k prijetnemu vzdušju. Prav zato bi radi posebej pohvalili gospoda Mirka Stenov-ca, šoferja Turistične agencije Alpetour iz Kranja, ki nas je 13. junija odpeljal na izlet v volje, je tudi "slovka" dolgočas- Planico, le prvo jutranje sre na in nadležna. Učiteljica Zden- čanje je pokazalo, da gospod ka in "slovka" pa sta bili vse šolsko leto večkrat zabavni in veseli, kot pa mračni in dolgočasni. • Nastja Košir, 3. b. r. OŠ Kranjska Gora Tudi šoferje je potrebno pohvaliti Vzdušje na šolskih eL·kurzi-jah in izletih je odvisno tudi od šoferjev, ki otroke prevažajo. Zavedamo se, da so učenci večkrat sitni in težko vodljivi, Stenovec obravnava učence popolnoma enako kot odrasle, zrele izletnike, saj se nam je prvič zgodilo, da je vse prijazno nagovoril in pozdravil v imenu podjetja in v svojem imenu. Tudi med samo potjo je bil njegov odnos do učencev prijazen. Učenci so se ob njegovem pozitivnem obnašanju počutili pomembni in tudi zato ni bilo nobenih omembe vrednih težav. Takih šoferjev, prijateljev otrok, si vedno želimo. Gospodu Stenovcu pa želimo tudi še naprej srečno vožnjo. • Učenci in učiteljici 4. a in 4. b r. OŠ Primskovo Naravoslovni tabor v Piranu Spremenil bi dnevni red. Vstajanje bi bilo ob devetih. Pouka bi bilo le eno uro. - Matej Štular Najbolj všeč mi je bilo morje. - Anja Mlinaric Kazni za neprimerno obnašanje bi bile: olupi krompir za kosilo itd. - Neža Ropret Dalj časa bi morali ostati v Piranu. Neplavalci bi se dobro naučili plavati, dobri plavalci pa bi lahko imeli potapljaško šolo. - Petra Znidaršič Imeli smo urejen penzion, dovolj kopanja, presenečenje, sprehode, prosti čas, lahko smo spoznavali nove stvari. -Andrej Tavželj Hrana je bila dobra. Peljali smo se z ladjo (peljal sem se 5'rvič). Ogledali smo si še akvarij, naučil sem se plavati. -ztok Pungaršek • Učenci 5. a r. OŠ Bistrica USPEŠNI UČENCI Srednješolec Andrej Eržen iz Stražišča Računalnika nimam le zaradi igfjj Andrej je uspel na državnem tekmovanju iz fizike, sodejo na državnem matematičnem in več regijskih tekmovanji"' r tudi raziskovalna žilica mu ne da miru. Pred koncem šolskega leta, ko mu je bilo že jasno, da bo odličen, in da lahko knjige za nekaj časa odloži v kot, je lahko Andrej Eržen, učenec 1. letnika Srednje elektro in strojne šole v Kranju, bolj sproščeno sedel k računalniku. Pa ne zaradi igric... "Računalnika, nimam samo zaradi igric. Trenutno na njem delam raziskovalno nalogo "VISUAL BASIC". Ne, nihče mi je ni naložil, kar sam od sebe sem se začel ukvarjati z njo. Pri teh stvareh sem rad samostojen, če pa se lotiš predpisane naloge, to ni mogoče. Ker gre šola h koncu, bo za raziskovanje računalniških programov več časa," pravi Andrej Eržen, ki mu je raziskovanje konjiček. Uspešen pa nisi le v šoli in na računalniku, temveč tudi na različnih tekmovanjih. Katerih? "Sodeloval sem na tekmovanju fizikov, kjer sem se uvrstil na državno prvenstvo. Do državne ravni sem prišel tudi pri matematiki. Žal pa sem šel na poti v Gorico na napačen avtobus, prišel sem prepozno in mi je za naloge zmanjkalo časa. Pri slovenskem jeziku pa sem prišel le do regijskega tekmo- vanja. Sicer mi v šoli bolj \&\ predmeti, kot so fizika, i fl. matika in elektrotehnika, * dar mi tudi drugje ne gre s' Učiteljica me je za tekmovaJJ iz slovenščine kar določil«;, da sem najboljši v razredu- * Morda že razmišljaš o &°> študijskih načrtih? udiisK "V P rvem letniku Še ne natanko, kam me bo P°[eú lo, zagotovo pa bom po sr^Z šoli študiral. Imam Pa i dovolj časa, da se odloČim, j bo to fizika, elektrotehnik, kaj drugega. Imam tudi nf* raziskovalnih načrtov. D.ZŽlebir FILMSKA NAGRADNA UGANKA Kritična točka 1 Osem kilometrov nad Zemljo se šest specialcev bor^ 400 življenj v boeingu 747 in za 40 milijonov življenj < Zemlji. Letalo, namenjeno proti Washingtonu, naI^0ij ugrabi Nagi Hassan, desna roka voditelja ene naj"Pjj neusmiljenih in nevarnih terorističnih organizacij svetu. Za tarčo je izbral Washington, njegovo orožje F je DZ-5, smrtonosni živčni strup... ^ Toliko za uvod v napeto dogajanje filma, v k^j^er igrajo Kurt Russell, Halle Berry, John Leguizamo, 0».\ Platt, Joe Morton, B. D. Wong, Whip Hubley, t>aV Suchet, Steven Seagal in drugi. m Nagradno vprašanje: po katerem filmu najbolj P°zi[u1 postavnega '"pretepaškega" igralca Stevena ^eaJaaflj, Odgovore pošljite do konca tedna na GG, 4000 Kr Zoisova 1 - Filmska uganka. ^ro Prejšnje vprašanje je naredilo nekaj zmede. Zelo do v jo je opisal Gašper Čebulj: odrasli organgutan rne A višino do 1,9 metra (Leksikon CZ 1994, str. 751), d° " metra (Mala splošna enciklopedija DZS 1975, II. Wjj: str. 793), do 1,4 metra (Svetovna enciklopedija živali/ • 1986, str. 332). Tri različne knjige, trije različni odgo^ Kateri verjeti? No, mi smo upoštevali vse odgo^ ? avtorjem prihodnjih izdaj enciklopedij in leksikonov r nasvet, naj se vendarle malce bolj potrudijo. Brezplačne kino vstopnice dobe naslednji štirje izŽre\D* * Gašper Čebulj, 4205 Preddvor, Olševek 70 č, Tanja Krf' ; 4220 Škofja Loka, Sv. Andrej 22, Anita Šetina, 4000 KfV Trboje 73, in Tine Štanta, 4220 Škofja Loka, PuStai Čestitamo. > SOBOTNA RAGLJA Počitnice so se začele in v Suho krajino, na Prevoie. je odšla rahljat prva skupina Raglji-nih počitnikarjev. V drugi izmeni, ki bo počltnikovala naslednji teden, od prvega do osmega julija, pa je zgolj še nekaj prostih mest. Vabimo vse, ki poslušate SOBOTNO RAGLJ0 in ste že slišali o počitnicah na Dolenjskem v prijazni prevolski šoli (pa seveda tudi vse ostale, ki bi radi o tem izvedeli še kaj več): ker se čas za prijave izteka, kot se iztekajo dnevi prve izmene Ragljinih počitnic na Prevolah, pokličite Radio Slovenija, 06V13 -11 - 333 in pri urednici Tanji Pirš oziroma pri njenih sodelavkah in sodelavcih boste izvedeli vse o super počitnikovanju in ragljanju na Prevolah. Torej: kdor posluša Sobotno ragljo ob sobotah na prvem programu Radia Slovenija od Ò.00 do 9.30 ure, že ve. Nova počitniška akcija Sobotne raglje in Gorenjskega glasa je seveda povezana s počitnicami. S počitnikovanja pošiljamo lepe pozdrave sorodnikom, prijateljem, znancem, sošolkam in sošolcem.... Pošljite počitniški pozdrav tudi Sobotni raglji in Gorenjskemu glasu -na razglednici in s čimbolj izvirnim besedilom, ob katerem se bodo zabavali poslušalci Raglje in bralci Gorenjskega glasa. Vsak teden bomo Izmed prispelih počitniških pozdravov izbrali po enega najbolj zanimivega in pošiljateljico oziroma pošiljatelja nagradili - s povabilom na Ragljin izlet z Gorenjskim glasom predzadsnji dan letošnjega poletja, v petek 20. septembra. In kam poslati počitniški podrav? Dve možnosti sta: GORENJSKI GLAS (za Ragljo), 4001 Kranj, p. p. 124; RADIO SLOVENIJA {Sobotna raglja), 1 550 Ljubljana. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA 'h na Poljskem? V Nemčiji in drugih zaho ^ Na štop po Evropi Sem srednješolec s povprečnim uspehom. Komaj že čakam konca. Prav letošnje počitnice pa mi povzročajo preglavice. Starša hočeta, da grem z njima, mene pa mika s prijatelji na štop po Evropi. Res še nisem polnoleten, vendar znam paziti nase, ne vem, kaj naj bi se mi zgodilo. Kljub temu starša ne morem prepričati, naj me pustita. Morda vi veste, kako se ju da omehčati? Hvala za odgovore. • Roman Miha, 12 let: Verjetno imajo tvoji starši prav, kajti srednješolec tvojih let se gotovo ne more obnašati odgovorno. Če pa boš stopal skupaj s prijateljem, ki je že polnoleten, boš starše po daljšem pogovoru prepričal. Srečno potovanje ti želim. Bojan, 16 let: V Sloveniji bi verjetno zelo težko našel starše, ki bi svojega mladoletnega sina pustili na štop po Evropi. Preden pa se dokončno odločiš za stopanje, ti svetujem, da si zadevo ogledaš še s tehnične strani. Kateri kreten bi ustavil družbi Slovencev tam nekje verjetno ne bo takega problem0' j(i •no lahko zgodi, da boste v neaTM državah vam vseeno dvigali palce. Če se"postavim v vlogo staršev, bi ti takšno potovanje odsvetovah ^ vrstniku pa se mi zdi ideja o stopanja " boljša kot počitnice s starši. % $ $ Marjeta, 20 let: Vidim, da si močno vf? § ta štop. Torej mora biti med tvojimi Pn> ^ nekdo polnoleten, ki bo prevzel °d8°\°t; fltf zate. Praviš, da se ti ne more zgo^^n hudega. Kaj pa, če se ti? Tvoja starša ^ .Q\ skrbeh kar tako. Če jima zagotoviš, da n počel neumnosti ,in da boš varen med sv i ^ prijatelji, ti bosta pač morala zaupati *^ p ne? V primeru, da se starša omehčata, tt veliko zabave in sreče. rom* Klemen, 23 let: Na stopanju se ti flTu^'^ vam ne more zgoditi nič drugega, ko{ j^lcO oropajo ali pretepejo. To se da ie if1 prenesti, huje pa bo, če boste kot z^tavi* čakali na soncu in vam ne bo nihče . ^' Druga možnost pa je, da se boste ipe" ^ po maslu. Odloči^ pogovori se o tem še enkrat s starši, dobro in bo šlo vse po pogovori se o U brez prepiranja. POSLI IN FINANCE __UREJA: Marija Volčjak_ BDP večji za 1,49 odstotka ifc^j» 24. junija - Slovenska statistika je podobno kot druge r**ve začela objavljati tudi četrtletne podatke o družbenem ^izvodu. V letošjem prvem četrtletju je bil bruto domači r°bvod za 3,46 odstotka manjši kot v zadnjem lanskem atjetju in za 1,38 odstotka večji kot v prvem četrtletju ^kega leta. Kakor je razvidno iz preglednice, je statistični urad poleg JJpnalnih podatkov objavil tudi podatke, očiščene sezonskih Pllvov, bruto domači proizvod pa je izračunan po stalnih z leta 1992. *na* ,et0^nJem prvem četrtletju je bruto domači proizvod titiü milijarde tolarjev, očiščen sezonskih vplivov pa je *sal 284,5 milijarde tolarjev. Po desezonskih podatkih je bil odstotka večji kot v zadnjem četrtletju lanskega leta ^ 1,49 odstotka večji kot v prvem četrtletju lanskega leta. Bruto domači proizvod, Republika Slovenija, ^Jjjčetrtletje 1996. Stalne cene leta 1992 íyjO DOMAČI PROIZVODI I II III IV m. Mio SIT ^ginalne vrednosti Desezonirane vrednosti 271957 284778 283519 285610 275715 280415 281573 282466 281525 284582 ^>Pnje rasti, primerjava ^ Preteklo četrtletje Originalne podatki -2,40 Desezonirane vrednosti 2,11 0,41 -0,44 0,32 0.74 -3,46 -0,33 1,09 jSnje rasti, primerjava ^strežno četrtletje Poteklega leta Originalne podatki Desezonirane vrednosti 5,58 5,57 2,80 2,76 3,34 3,45 2,50 2,52 1,38 1,49 Če državno premoženje ne bo zadoščalo, naj država izda obveznice Poseben zakon za pokritje "privatizacijske luknje" Družbe za upravljanje predlagajo poseben zakon za pokritje privatizacijskega primanjkljaja. Kranj, 24. junija - Družbe za upravljanje so predstavila predlog posebnega zakona, s katerim naj bi določili način pokritja privatizacijskega primanjkljaja, ki znaša približno 136 milijard tolarjev. Predlagajo, da bi certifikate lahko zamenjevali do konca letošnjega leta, če državnega premoženja tedaj še vedno ne bo dovolj, pa naj bi država za preostanek izdala obveznice. Družbe za upravljanje so prepričane, da zakon o privatizaciji državne lastnine, s katerim naj bi pokrili "privatizacijsko luknjo", ne bo zadoščal. Formulacija o namenitvi do 20 odstotkov državne lastnine je preohlapna, zato se boje, da problem s tem ne bo razrešen. Predlagajo poseben zakon, s katerim bi zagotovili enakopravni certifikatski položaj vsem državljanom, torej tudi tistim, ki so certifikate vložili v investicijske sklade. Za pokritje privatizacijskega primanjkljaja naj bi namenili premoženje državnih skladov, državnih podjetij in zavood, saj ocenjujejo, da se v državnih zavodih skriva kar 247 milijard tolarjev premoženja. Vlada bi morala premoženje, ki ga bo namenila za pokrivanje privatizacijskega primanjkljaja določiti najkasneje mesec dni po sprejetju zakona. Zamenjava za certifikate pa naj bi se končala z letošnjim letom, torej štiri mesece kasneje kot je določeno zdaj. Če investiciskim skladom do konca letošnjega leta kljub temu ne bi uspelo porabiti vseh certifikatov, bi država za neporabljene izdala obveznice z 6,5-odstotno realno stopnjo donosa. Tako bi se delnice investicijskih skladov lahko uvrstile na borzo, delničarji pa bi leta 1998 dobili prve dividende. Posebej zanimiv je predlog, kako naj bi družbe za upravljanje v zameno za certifikate dobile premoženje kapitalskega in odškodninskega sklada. Del delnic podjetij, ki sta jih omenjena sklada dobila s privatizacijo podjetij, naj bi torej dobili investicijski skladi, oba državna sklada pa bi v zameno dobila delnice obeh bank v sanaciji in delnice drugega državnega premoženja. KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, MAÏLWWROOAIM | N AKUPfl/reOD AJN1 j N AKUW1/HIOD AIN1 MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (TtJič, Jesenice) 88,40 89,90 12,34 12,75 0,59 9,15 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora M143t BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 88,50 89,30 12,50 12,90 8,60 9,00 EROS{Slaii Mayr), Kranj 89,00 B9J0 12,57 12,65 8,73 045 GEOSS Medvode 88,70 89,50 12,54 12,88 8,75 8,95 GORENJSKA BANKA (vse enote) 87,50 90,40 12,18 1185 040 HRANILNICA ION, d.d.Kranj 88,60 89,30 12,53 12,65 8,75 8,95 HKSVtgred Medvode 88,40 89,30 12,30 12,70 8,50 040 HIDA-tržnica Ljubljana 89,05 09,30 12,59 12,65 8,80 8,90 HRAM ROŽICE Mengeš 88,80 89,35 12,80 12,80 8,75 184 IURIKA Jesenice 88,50 89,80 12,40 12,65 8,60 9,10 INVEST Skoda Loka 89,10 89,59 12,68 12,73 6,70 040 LEMA, Kranj 88,80 89,30 12,55 12,65 8,75 8,95 MKELStažJIfe 88,70 8949 12,54 12fi5 8,70 042 NEPOS(Šk. Loka, Trata) 89,15 89,39 12,62 12,65 8,80 8,90 NOVA LB Kamnik, Medvode, Sk. Loka 08,80 B9J0 12,49 12M 8,75 9,34 PBSd.d. (na vseh poštah) 86,90 89,50 11,20 1180 8,25 8,95 ROBSONMengei A0 PODATKOV SHP-Sov. hran. in pos. Kranj 89,00 8940 12,55 12,64 8,72 8,90 SKB (Kranj, Radovfca, Šk. Loka) 87,50 89,30 1132 12,72 8,59 940 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 87,50 . 12,18 . 8,51 . SIOVENIJATURIST Jesenice 88.50 89,80 12,40 12fi5 8,60 9,10 SZKB Blag. mesto Žiri 88,70 89,95 12,20 12,78 8,55 944 ŠUM Kranj TALON Mpjfr TU adoto, Zrj. Ht» 88,90 89,40 12,58 12,75 8,79 8,90 TENTOURS Domžate 88,50 89,70 12,50 12J85 8,70 940 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 89,00 89,35 12,59 12,65 8,80 8,94 UKBŠk.Loka 88,40 0*00 12,4$ 12,80 0,05 9,10 WILFAN Kranj 360-260 WtLFAN Radovljica, Grajski dvor 714-011 WILFAN Tržič 5J-tH POVPREČNI TEČAJ 88.S3 09,53 12,42 12,73 0,00 04? Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Klub slovenskih podjetnikov Peta izdaja blagajniških zapisov BS bil 10 JUIUJ * V prostorih Obrtne zbornice Ljubljana-Vič je ^ub SP* ustanovn' zbor Kluba slovenskih podjetnikov Sj0v4iapovitev kluba je pozdravil predsednik Obrtne zbornice Prin611^3 Mma Grah, ki je izrazil pričakovanje, da bo 'iDrvr0^ k uspešnejšemu uveljavljanju interesov obrtnikov so jetnikov v vladi in parlamentu. Za predsednika Kluba SP Ha-Vx ^aneza Ovna, predsednika Obrtne zbornice Ljublja-íejç. 1C' Podpredsednik je mariborski podjetnik Janko Razgor-' Predstavnik gospodarstva pa Janez Pretnar. Kranj, junij - V petek, 21. junija, so na Ljubljanski borzi začeli trgovati z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije pete izdaje. Trgovanje poteka na odprtem trgu C v segmentu kratkoročnih vrednostnih papirjev, blagajniški zapisi BS z nakupnim bonom pete izdaje dospejo 1. decembra letos. Ločeno se trguje z blagajniškim zapisom BS brez pripadajočega bona (plašč) in s posameznim delom nakupnega bona. S plaščem se trguje v odstotkih glede na nominalno vrednost 500 tisoč tolarjev (en lot), z nakupnimi boni pa trgujejo v tolarjih, en lot je en posamezni del nakupnega bona. Prva zasebna visoka strokovna šola za podjetništvo Kranj, Junij - Gea College je 18. junija z Obrtno zbornico Slovenije podpisal soustanoviteljsko pogodbo za prvo zasebno visoko strokovno šolo za podjetništvo. Soustanovitelj šole je tudi Združenje podjetnikov Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Sola bo imela sedež v Portorožu, prva generacija študentov se bo vpisala oktobra letos, študij bo trajal tri leta, dodatno leto pa je potrebno za pripravo diplome. Po štirih letih bodo tako diplomanti pridobili visokošolsko diplomo sedme stopnje za področje podjetništa. RIMSKA KUHINJA PO APICIJEV1H RECEPTIH V GOSTIŠČU SMUK kuPir®dstavitvijo knjige Emona in rimska Kuha3 " Apicijevi recepti avtorja dr. Pri t1?-*80 s« v gostišču Smuk v Retnjah rim*L ču Potekli teden začeli dnevi Prilo* kunNe. Se do nedelje imate me«£n°st uživati ob specialitetah, kot so vinu • 8ulice v medu, odojek kuhan v '» Jagenjček a la tarpeius, nadevani dateljni. To je samo nekaj specialitet s posebnega izbora jedi, ki so tudi iz divjačine, perutnine in rib, ne manjka pa tudi raznovrstna zelenjava. Z omenjeno ponudbo je gostišče Smuk spet presenetilo ljubitelje dobre kuhinje, ki že zaradi običajnega bogatega jedilnika od blizu in daleč prihajajo v gostišče Smuk zaradi izjemne kulinarične ponudbe. ^ar izbirate originale za vaš tiskalnik, pomisite tudi na nas Uv°2 in distribucija: PORT pugljeva uttca 7 ^"VO Ljubljana Te\.: 061 445 435 d.o.o. Pelikan Hardcopy 061 442 230 Termotransfer riboni • Riboni za matrične tiskalnike • Tonerji za laserske tiskalnike • Tonerji za fotokopirne stroje • Ink Jet kartuše • Fax potrošni materiali Zakaj bi plačevali več, kot je potrebno. Pokličite nas in predstavili vam bomo našo ponudbo originalov. ISali ste z nami v vaši mladosti, tiskate z nami v času modrosti. GOLICA MEDNARODNA AVTOMOBILSKA GORSKO-HITROSTNA PREIZKUŠNJA EVROPSKA CONSKA DIRKA JESENICE, 30. JUNIJ 1996 TEHNIČNI PODATKI PROGE: PROGA JE DOLGA 4000 m S 378 m VIŠINSKE RAZLIKE. ŠIRINA CESTE JE 5 - 6 m. PROGA IMA 8-11 % VZPONA PROGRAM DIRKE: OD 9.00 - 12.30 - URADNI TRENING OB 13.30 URI - OTVORITEV OB 14.00 URI - START DIRKE OB 18.00 URI - RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV POKALOV ORGANIZACIJA TEHNIČNE IZVEDBE: ITINERAR, d.o.o., LJUBLJANA PRIREDITELJ: AVTO KLUB INTEGRAL JESENICE KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Posledice zimskega snegoloma in žledoloma V državnih gozdovih končali« v zasebnih še delajo Bled - Sneg in žled sta v minuli zimi v gozdovih na območju blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije poškodovala okoli 15 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega največ (12 tisoč) v gozdovih krajevne enote Radovljica. V državnih gozdovih so poškodovano drevje že posekali in pospravili, medtem ko so v zasebnih gozdovih doslej opravili približno polovico potrebnega dela. Lastniki gozdov, ki sta jim žled in sneg polomila le manjše količine drevja, so v gozdovih še uspeli napraviti red pozimi, ostalim je nagajalo vreme, ki je tudi največ krivo za to, da so se dela v zasebnih gozdovih zavlekla tudi v zgodnji poletni čas. • C.Z. Združenje pekov Slovenije Višje cene, ob nedeljah brez peke Ljubljana - Združenje pekov Slovenije, ki deluje pri gospodarskem interesnem združenju žitna skupnost, je že pred časom naslovilo na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predlog za povišanje cen kruha. Združenje zahteva povišanje cen belega kruha za 19 odstotkov in sprostitev cen specialnih vrst kruha. Zahteve utemeljuje z rastjo inflacije in z dražitvijo pšenice na svetovnih trgih. Peki so tudi sprejeli pobudo, da ob nedeljah in praznikih ne bi več pekli kruha in da bi tedaj potrošnike oskrbovali le s poltrajnimi vrstami kruha. • CZ. Odločitev slovenske vlade Živino bodo odkupovali za rezerve Republiška vlada se je na četrtkovi seji odločila za intervencijski odkup 2.500 govejih pitancev. Ljubljana - Čeprav v Sloveniji niso ugotovili niti enega primera goveje bolezni BSE (bovine spongiformne encefalopatije), v javnosti bolj poznane kot bolezni norih krav, so kupci govedine reagirali podobno kot v državah, kjer se je bolezen pojavila in razširila. Poraba govejega mesa se je po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zmanjšala od 20 do 30 odstotkov, odkupne cene goved sojpadle (marca so se gibale okoli 270 tolarjev za kilogram žive teže, v začetku junija so bile okoli 248 tolarjev) in vrste za oddajo živali v klavnico so se podaljšale. Na ministrstvu ocenjujejo, da pri rejcih čaka na odkup in zakol okoli tri tisoč glav primerno spitanih bikov m telic. Slovenska vlada je prvič ukrepala že maja, ko se je odločila, da bo odkupovalcem živine regresirala del obrestne mere pri posojilih, potrebnih za odkup živine. Ker ukrep ni zalegel, spitane živali so namreč še vedno ostajale v hlevih, se je na predlog kmetijskega ministrstva odločila, da pomaga govedorejcem z ukrepoma, ki bosta vsaj nekoliko ublažila posledice zmanjšanega povpraševanja po govejem mesu. Na četrtkovi seji je namreč sklenila, da bo za blagovne rezerve odkupila 2.500 spitanih goved, in da bo zaščitne dajatve (prelevmane) za uvoz mesa dvignila na najvišjo raven, kot jo še dopušča sporazum s Svetovno trgovinsko organizacijo. Zavod RS za blagovne rezerve bo živino začel odkupovati 1. julija, za odkup pa bo lahko najel posojilo po regresirani obrestni meri. Odkupoval bo le bike, težje od 650 kilogramov, in telice, težke najmanj 550 kilogramov. Odkupna cena za goveda prvega plačilnega razreda bo najmanj 259,30 tolarja za kilogram žive teže, za drugi razred 243,10 tolarja, za tretji (osnovni) razred 231 tolarjev, za četrti razred 220 in za peti plačilni razred najmanj 208,40 tolarja za kilogram. In kakšna bo usoda mesa intervencijsko odkupljenega goveda? Večino ga bodo zamrznili, sicer pa bodo preverili možnosti za prodajo na tuje, predvsem na območje Bosne in Hercegovine. • C.Z. JELOVICA lesna industrija p.o. Kidričeva 58 4220 Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1996/97 17 štipendij za poklic MIZAR (lahko tudi obrtni) 10 štipendij za poklic TESAR K prijavi za razpis je potrebno priložiti - Izpolnjeno vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obr. DZS 8,40) - dokazilo o vpisu v Sol. leto 1996/97 - zadnje šolsko spričevalo Vsem, ki ste se odločili za poklic mizar ali tesar, smo pripravljeni posredovati dodatne informacije. Naša želja je, da se oglasite v kadrovski službi našega podjetja, kjer vam bomo radi odgovorili na vaša vprašanja, lahko pa nas pokličete tudi po tel.: 064/613-238. Sadjarske možnosti in priložnosti Sadjarji prepočasi obnavljajo nasade Če bo Slovenija v sadjarstvu preveč zaostala za razvitimi evropski državami, b° zaostanek le težko nadoknadila. Kranj - Krava, ki je bila nekdaj simbol blagostanja in napredka, postaja v hlevih, kjer jih je le peščica, vse bolj znak zaostalosti. Strokovnjaki napovedujejo, da bo v prihodnje na številnih malih kmetijah morala odstopiti mesto drugim kmetijskim usmeritvam, med katerimi pogosto omenjajo tudi sadjarstvo. V Sloveniji je po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano okoli 4.300 nektarjev intenzivnih in 32.000 hektarjev ekstenzivnih (travniških, kmečkih) nasadov. Če je za intenzivne najpomembnejši pridelek in zaslužek, so kmečki nasadi, pri katerih iztržek od prodaje sadja, sadnih sokov in žganja ne krije niti stroškov vzdrževanja, predvsem nepogrešljiva sestavina značilne slovenske pokrajine. Predelava dobi doma le četrtino sadja V sadovnjakih prevladujejo jablane, med katerimi je v intenzivnih nasadih (2.584 hektarjev) kar 94 odstotkov sort idared, jonagold, zlati delišes, gloster, elstar in jonatan. V zadnjih letih so se bistveno zmanjšale površine, zasajene z ribezom, višnjo in robidami, povečale pa površine jagod, breskev in oljčnikov. Skupni pridelek po posameznih sadnih vrstah nazaduje, manjši porast je le pri višnjah, breskvah in marelicah, pri pridelku jabolk pa so zaradi izmenične rodnosti zelo velika nihanja. Povprečni hektarski pridelki so manjši kot v državah Evropske zveze, predelovalna industrija si le četrtino potrebnega sadja zagotovi v Sloveniji, med sadjarji m predelavo tudi ni dolgoročnih povezav. Hladilnice zadoščajo le za 20.000 ton je ponudba sadja časovno neustrez11? razporejena in brez dodane vredno*; Zakonodaja, ki ureja področje pridela ^ in prometa s sadikami, ni usklajena. evropsko, prav tako ne zakonodaja. sadja ali približno za tri petine slovenskih potreb, njihovi lastniki pa jih raje kot za sadje namenjajo tržno donosnejšim živilskim izdelkom. Pomanjkanje hladilniškega prostora in naprav za dodelavo sadja je tudi krivo temu, da Le sedemdeset izrazito sadjarskih kmetij V Sloveniji je le sedemdeset specializiranih sadjarskih kmetij, okoli 1.800 kmetij se s sadjarstvom ukvarja intenzivno (na skupni površini 2.417 hektarjev), kmetijska podjetja, med njimi tudi M-KŽK Kmetijstvo Kranj (nasad v Potočah) in Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce (sadovnjak Resje pri Podvinu) pa obdelujejo 1.911 hektarjev nasadov. Manjka usmeritev za travniške nasade Ko so program razvoja sadjarstva v Sloveniji obravnavali tudi sadjarji, je Tine Benedičič, vodja zadružnega sadovnjaka Resje pri Podvinu, opozoril, da v programu manjka usmeritev za travniške, kmečke nasade, ki jih je pri nas veliko več kot intenzivnih in jih bo tudi v prihodnje treba vzdrževati. Ne samo zaradi predelave, ampak predvsem zavoljo izgleda krajine! Gorenjski sadni okoliš Med desetimi sadnimi okoliši v Sloveniji je tudi gorenjski, v katerem zaradi podnebnih, vremenskih in drugih okoliščinah priporočajo predvsem jablanove nasade. V vseh okoliših je na posameznih lokacijah motno gojiti tudi jagode. Neučinkovita obramba pred točo Sadjarji ugotavljajo, da sedanja obramba pred točo ni dovolj učinkovita. Pravijo, da bi po zgledu razvitih sadjarskih defel boljše rezultate dosegli s protitočnimi mreiami, predvsem pa z zavarovanjem pridelka pred točo. Po njihovem mnenju bi bilo bolje, Če bi denar, namenjen obrambi pred točo, dali za zmanjšanje zavarovalnih premij, ki dosegajo le do 30 odstotkov vrednosti pridelka. ureja kakovost sadja na trgu (še ved" veljajo jugoslovanski standardi) Če bi bili sadjarji (bolje) organizirani... Čeprav v Sloveniji naravne možn<#jj omogočajo pridelovanje najkakov^. nejšega sadja, je pri pridelavi, predela in trženju sadja še veliko pomanjM vosti in omejitev. Razvoj pridela omejujejo slaba kakovost sadik, Pr. majhna gostota sajenja in neustrez" sortna sestava (pri jablanah Preve';c delež glostra), nezadostno obnavlja"] starih nasadov (v preteklih letin obnovili povprečno 400 hektarjev na* ? dov na leto), prepočasno seznanjanj^ novostmi in prepočasno uvajanje ^ dobne tehnologije pridelovanja, r.. manjkanje ustreznih hladilnic opreme za pakiranje, neorganiziraf11^ pridelovalcev sadja, posledice sprej6* zakona o denacionalizaciji, PornjB^o kanje kapitala za naložbe... Prodaj, sadja omejujejo in otežujejo neorga.^ ziranost, cenovna nekonkurečnost ^ nelojalna konkurenca, premalo raz°°ya ka ponudba sadja, neustrezna PnPrlti sadja za trg, pomanjkanje menedžers* znanj, denarja za promocijo in raziskave - in tako dalje. Slovensko sadje pod tujo blagovno znamko? Če bi v Sloveniji želeli izkofl dobre naravne možnosti in primerja prednosti za pridelovanje visokoka* j vostnega sadja, bi morali zagoto učinkovitejši prenos znanja in tehnoii . kih postopkov v pridelavo, organizj' pridelovalce sadja, uvesti v pridela kakovostne sadike in prilagoditi za*{j nodajo na tem področju, izboljf^ obrambo pred točo, urediti trg s saoj • in s proračunskimi sredstvi podp .j, obnovo intenzivnih in ekstenziv (travniških) sadovnjakov ter ?^n a dov in hladilnic in po prodaji na * sadja pod njihovo blagovno ?nalTjajfi opozarjajo v društvu in poudarjajo, a prednost slovenskega sadjarstva P... vzhodnoevropskim v tem, da v orn.^. nem obsegu že uvaja integrirano P ^ lovanje, ki sledi zahodnoevrop težnjam po pridelovanju zdrave nr . C. ZaP101^ isti1' Državne kmečke igre v Lomu pod Storžičem Kaj je žlefa, le kako bi jo sestavili Tekmovalci devetnajstih slovenskih ekip in štirih iz tujine se bodo v soboto na jubilej11 desetih kmečkih igrah pomerili v več disciplinah, med drugim tudi v sestavljanju zlef* fy orodje in opremo, se bo pre- etnološko, tekmovalno< » dvidoma začelo ob dveh po- bavno srečanje mladi"a^ Lom pod Storžičem - Ko je Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine na lanskih državnih kmečkih igrah zasedlo drugo mesto, takoj za gostitelji, si je uspeh "okronalo" še z lepo obveznostjo - z izvedbo jubilejnih, desetih iger, ki jih bodo v sodelovanju z gorenjsko kmetijsko svetovalno službo, občino Tržič in domačini pripravili to soboto v Lomu pod Storžičem. Kot je povedala svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Lidija Poga-čar, bo na letošnjih državnih kmečkih igrah sodelovalo devetnajst osemčlanskih ekip iz vseh koncev Slovenije, med drugim tudi tri z Gorenjske (Jamnik, Škofja Loka, Kranj-Tržič), ter še štiri ekipe s Hrvaške, iz Avstrije, Italije in z Madžarske. Ekipe se bodo pomerile v košnji in grabljen-ju, v žaganju in "pajsanju" hloda, v prepevanju in igranju ter v sestavljanju žlef, ki so jih nekdaj v hribovskih območjih Loma in okolice uporabljali za prevoz sena, gnoja in drugega. Tekmovanje, pri katerem bodo uporabljali staro poldne, že prej pa bodo okrogla miza o razmerah v kmetijstvu, predvsem v kmetijskem zadružništvu, predstavitev tržiške občine, prikaz starih kmečkih opravil in nastop folklorne skupine. želja, spodbujajo ohr $ materialne in duhovno a čine kmečkega stanu, jp Janje starih običaj d0« druženja na vasj P fl?vj vanje in lzmenj^v^t vanje in •'•i^nO'1 ,e znanj pa tudi i& Kmečke igre so poleg kviza uveljavitev krajev, Kje ^e*. Mladi in kmetijstvo ena najpomembnejših vsakoletnih akcij, ki jo Zveza slovenske podeželske mladine pripravi v okviru dobrega sodelovanja s kmetijsko svetovalno službo. Igre, ki so predvsem kulturno- In če so bile prve* bo od igre v Bohinju desete v Lomu P°u. bjM čem, bodo naslednje J .tj že po tradiciji bržkone Gorenjskem. • C'A# KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN ' popravilo koles, rezervni deli in oprema *°Uerji ROCES, BAUER, ULTRA-WHEELS Preselili smo se v nove prostore na Kokrici -ob križišču za Belo! VALY-ZAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 SYSTEMS., fotenitni dosežki alpinistično smučarske odprave na Denali Z VRHA NA SMUČEH PO TREH SMEREH J° je uresničil Tržičan Iztok Tomazin, Marko Čar iz Žirov pa je opravil enega redkih spustov z a*sko z najvišjega vrha Severne Amerike. De^' ^* Jun'Ju * Mala odprava ie na 6.194 metrov visoki gori njjL v'* Wt. Mc Kinley) na Aljaski dosegla velike uspehe. Glas o $Jn ze odmeva med poznavalci alpinističnega smučanja v ZDA, uA0Ve,dali po nedeljski vrnitvi v domovino udeleženci odprave. g,^d njimi je bila tudi Urška Poljanšek iz Žirov, ki se je kot prva 9venka povzpela na Denali. Naš glavni cilj je bil vzpon } vrh najvišje gore Severne p?rike in smučanje ter des-*a"Je z njega po eni od smeri v ^hodnem ostenju, kar smo r^ničili in celo presegli. Ker !? °"e razmere na gori izredno Jfoe, bi se lahko zgodilo, da ne dosegli ničesar. Denali je n?an po slabem vremenu in P*u, ki je hujši kot v Hima-% V baznem taboru je bilo do 4? stopinj, na gori pa celo do -S st.°P»nj Celzija. Med večd-k» ím neurjem je pihal or-^nski veter. Zaradi suhe zime Lffclo tudi malo snega, zato so S obeti za smučanje sprva bolj ÜT Po vseh dosežkih lahko ütJ^' da je bila odprava .redno uspešna," je ocenil 36-Cl$i vodja Iztok Tomazin. J*** in Tomazin sta 1. junija v parnem vremenu preplezala Jetsc;ue Gully (Reševalni ozeb-trlc Iztok Je z Zahodnega «bena (5200 m) ozebnik pre-v celoti, Marko pa je jJ^J deskanje zaradi ledu 100 5 Pod robom stene. Tomazin je s'Jünjja vstopil v zloglasno ■nftr Orient Express, v kateri Qoslej umrlo že 13 alpinistov, nazadnje 31. maja letos tudi Hrvat. Iztok je ob 16.30 priplezal na vrh Denalija, Urška Poljanšek je odnehala 5000 metrov visoko, Čar pa je dosegel rob stene (6000 m). Tomazin je smučal z vrha in nato skupaj s Čarom nadaljeval spust po kombinaciji smeri Wick wire in Orient Express (ocena VI-, višina 1700 m, z vrha 1900 m). Gorenjca sta bila prva, ki jima je uspelo smučanje in deskanje v kombinaciji teh smeri. Tomazin je 10. junija v viharnemu vremenu preplezal Diagonalno smer, se drugič vzpel na 6194 metrov visoki vrh in smučal po Zahodnem stebru ter Reševalnem ozebniku do baze. Naslednji dan sta Čar in Poljanškova odšla iz baze v drugi tabor, vendar sta zaradi viharja uspela šele 14. Junija zvečer priplezati na vrh Denalija. Marko Čar se je z vrha spustil na snežni deski, zvečer do drugega tabora 5200 metrov visoko, drugi dan pa je nadaljeval spust po Reševalnem ozebniku. Tomazin se je 15. junija kljub novemu snegu in nevarnosti plazov lotil še solo vzpona Iztok Tomazin, Urška Poljanšek in Marko Čar so veseli svojih dosežkov v Messnerjevi smeri, po kateri je ob 15. uri tretjič dosegel vrh, nato pa je z vrha tudi smučal (ocena VI, 1900 m, drugo smučanje v smeri). "Za končne ocene je sicer še prezgodaj, lahko pa povem, da so naši dosežki zelo odmevali v strokovnih ameriških krogih. Nihče še ni v eni sezoni trikrat prišel na vrh in smučal z njega, deskanje z vrha pa je še redkejše od smučanja," je ugotovil dr. Iztok Tomazin. "Denali je res nižji in lažji kot Gasherbrum I, zato pa je na Aljaski večji nasprotnik hud mraz. Če bi imeli večjo srečo z vremenom, bi morda naredili še več, a tudi to ni bilo slabo. Zame je deskanje vsekakor lažje od smučanja, zato bolj zaupam deski ," je izjavil 26-letni Marko Car, ki jeseni odhaja na himalajski ose m tisočak Api-Nampa. "Zame je bil Denali najvišji in najbolj mrzel vrh doslej, najhujše pa je bilo čakanje brez hrane. Vesela sem, da mi je uspel vzpon, obenem pa sem tudi posnela smučanje in deskanje," je povedala 25-letna Urška Poljanšek. • Stojan Saje ^0v zaplet v kranjskem športu Košarkarjem grozi brezdomstvo Petek so vodilni delavci kluba za dve uri protestno zasedli dvorano na Planini, ki so jo po 'ovanju delavca Uprave za notranje zadeve zapustili. Posred ČasnS?'?'Ju|M> - Na petkovi dstavn-u- 1 konferenci so prega tïï? vodstva Košarkarske- Triglav na čelu z povedal6!?1 RudiJeni Hlebcem lo i? H-l* da se verjetno umika- ' IZ rir» »cijcinu imuna- Hi. pJe?ače dvorane na Plani-Sasedji j tem so za dve uri Posren'?Voran°. ki Pa so jo po rave 2? Ju uradne osebe Up-tiJi. p£tnotranJe zadeve zapus-*Vez0 jfUs dogovora s Športno N*nj glede rešitve dvor- jani,," Košarkarji so s tem s>beCam 0Ppzorili na problem dvoran* Vzdrževanja športne 1C« najemnine, ki je za še športov m dvorane ni bil enkrat višja, kot jo predpisuje Zavod za šolstvo, in na glavni problem, ko je Košarkarska zveza Slovenije prepovedala igranje na plastični podlagi in je s to prepovedjo ostal kranjski klub brez dvorane. Košarkarski klub Triglav veliko dolguje Športni zvezi, ki trdi, da košarkarjev ne bo vrgla na cesto. To pa se bo kljub temu zgodilo zaradi prepovedi Košarkarske zveze. Nastopanje v tuji dvorani bo prikrajšalo kranjske ljubitelje košarke. Športna zveza ne more več pomagati klubom z dotacijami in brez pomoči župana niti sezone ne bi mogli 355 ROKOMET J ROKOMET SE PREBUJA f?\ junija - Jeseni ie nrof. Andrej Kavčič, naš znani zaključiti. Košarkarji ugotavljajo, da so iz dvorane na Planini in iz kranjskega kluba izhajali izvrstni igralci mednarodnega ugleda, ki v veselje drugih odhajajo iz Kranja. Kaj predlaga Košarkarski klub Triglav Športni zvezi Kranj. Po mnenju kluba bi na ta način obnovili dvorano na Planini (časa je tri mesece) in premostili probleme v odnosih med Športni zvezo Kranj in Mestno občino Kranj, ki je prenovo dvorane pripravljena financirati. Dvorana naj bi začasno prešla v upravljanje Košarkarskega kluba Triglav, ki je član Športne zveze. S tem ne bi bil kršen zakon, ki prepoveduje spremembo upravitelja športnih objektov. To je po oceni košarkarjev glavna ovira za prenovo dvorane. Prenova bi se lahko s priglasitvijo del takoj začela, dvorana pa v prihodnje ne bi bila več dobičkonosna in bi jo lahko brezplačno uporabljali klubi in osnovne šole v enakem obsegu kot doslej. Dodatne termine pa bi dajali v najem ostalim uporabnikom po ceniku Športne zveze za sezono 1996 - 1997. Najemnine in denar od reklam bi šel za vzdrževanje in za plače zaposlenih v športni dvorani. Košarkarji pravijo, da se s takim predlogom strinja tudi mestna občina. Predlog je bil posredovan Športni zvezi 15. junija, zveza pa naj bi odgovorila ali zahtevala dodatni sestanek do 19. junija. Očitno pa do sporazuma ni prišlo. • J.K. Jeseni je prof. Andrej Kavčič, naš strokovnjak in trener ženske slovenske rokometne Tržiču ponovno oživil rokometno aktivnost ter k-h. ski, 7T" okro8 90 otrok v vseh treh tržiških osnovnih ÍL?,l0niet!*PaJ ,s starši so ponovno oživili delo v nekdanjem "So?^ Uiibu in ga preimenovali v RK Mikrostar Tržič, dr* ladi rofon20rsko pogodbo s to ljubljansko družbo. Vnem n metaSi so vse leto pndno vadili ter nastopali tudi v PLAVANJE KEJŽARJEVI ZMAGALI V ZAGREBU Na velikem plavalnem mitingu v Zagrebu sta bili najuspešnejši slovenski plavalki sestri Alenka in Nataša Kejžar. Nataša je na 50 m prsno postavila nov državni rekord. Na mitngu so razen Sov*li v PoSnalStV"' k^Cr SC *C skuPina mlajših jlečkov^ uspela plavalcev iz Radovljice sodelovali tudi Kranjčani i i rt°P v sïòvHU1if° *udi s starejšimi dečki, ki pa so za las zgrešili Pb koncu? em Pokalnem tekmovanju. drtatla in RT' kjer so izpadli po izenačenem boju z ekipama h avni nrfripra- EkiPa Slovana je bila v tej skupini tudi kasnejši Naprav ' tako da so mladi člani RK Mikrostar Tržič C1*1 NastopihJ-- —? meSt° V drŽavi' ka- *e M prV-° let° -P BIATLON sr!*ste PovaKir on,e so pripravili predstavitev svoje dejavnosti ter Dr S*nJ> lor^ Kranjčane in Škofjeločane. S prijateljskimi Slavili sv;ak0. staršem in drugim ljubiteljem rokometa Dr? dneh udeSf-i lo v minuli sezoni, več kot 20 pa se jih bo v povili DilS tudi tabora na Jezerskem. O mspevali hrano in ehS" svoje delo" jezilo tud Tto>Idriji- Začlane klubarvsem.'kïso jimpris iP0rnoč. sponzorjem pa se ob tej priložnosti zahvaljujejo A Prave -^dreiatr na. jesensko bodo začeli, po besedah prof. r_jo, da bodo zbrali dovolj denarja, jftS«. torei t^noyem »gaškem tekmovanju nastopali s tremi *' Kikei 1 s kadeti in ne le z mlajšimi in starejšimi dečki. POKLJUKI NAJVIŠJA KATEGORIJA Čez pet let bo na Pokljuki tudi svetovno biatlonsko prvenstvo. Kranj, 26. junija • V švedskem mestu Oestersund je bila konferenca Mednarodne biatlonske zveze IBU, ki je bila Eomembna tudi za Slovenijo. Tekmovališču na Pokljuki je ila podeljena A licenca, kar pomeni, da bodo lahko organizirana vsaj najkakovostnejša tekmovanja. Nekatera so že določena. Leta 2001 bo na Pokljuki svetovno prvenstvo, prihodnjega marca finale evropskega pokala, marca leta 1998 pa tekma svetovnega pokaja. * • J.K. Skakalci, tekači in kombinatorci pred novo sezono KLASIKI SI REŠUJEJO KOŽO Direktor nordijskih reprezentanc Ljubo Jasnič je Slede reševanja gmotnih težav nordijcev in vračanja olga boljše volje. Tudi priprave na novo sezono potekajo po načrtu. Kranj, 26. junija • Direktor nordijskih reprezentanc Ljubo Jasnič in trenerji Jelko Gros, Luka Koprivšek, Sandi Čimžar, Rok Polajnar, Jože Klemenčič in Peter Jošt so na časnikarski konferenci pretekli teden v rekreacijskem središču Vogu v Besnici govorili o načrtih in problemih nordijskih reprezentanc pred sezono. Črni oblaki so se razkadili, pojavlja se vedno več jasnine in vse kaže, da si bodo klasiki rešili kožo in se postavili na trdnejše temelje. Tekmovalci so podpisali pogodbe z zvezo, v kratkem pa jih bodo še trenerji in direktor. Dogovori s sponzorji se uspešno končujejo. Sezono morajo pokriti z 1,4 milijona markami, imajo pa še 300.000 mark dolga, ki ga bodo vrnili v treh letih, kar pomeni, da morajo v naslednjih letih zbrati po 100.000 mark več. Organiziran je bil izjemno koristen sestanek s starši tekmovalcev, po 100.000 mark je prišlo iz ministrstva za šolstvo in šport in od akcije Podarim dobim, vse ostalo pa bo treba pokriti na druge načine. Priprave potekajo po načrtih. Jedro skakalne reprezentance so Peterka, Meglic, Franc in Gostiša, vsi drugi pa imajo možnosti za še dve prosti mesti v prvem moštvu. Večina reprezentantov ima za seboj nad 100 skokov, razen Kladnika in Peterke, ki sta imela šolske obveznosti, ter Franca, ki si je poškodoval gleženj. Tudi pri tekačih za zdaj ni večjih problemov. Na "svoje" bodo trenirali Joško Kavalar, ki je zaposlen v vojski in bo vadil z biatlonci, Matej Soklič in Nataša Lačen pa bosta trenirala pri Marku Graceriu, vendar so odnosi z zvezo in reprezentanco pogodbeno tasni. Kombinatorci kanijo to sezono doseči še več. Roman >erko bo kot prvi Slovenec smel nastopiti na tekmah svetovnega pokala v nordijski kombinaciji. Želja vseh, ki imajo opraviti s skoki, da bi Kranj dobil čim prej večjo plastično napravo in da bi tudi v Ljubljani spet začeli razmiščliati o gradnji primernejše in večje plastične skakalnice. Velenjčani sedanje ne nameravajo povečevati. • J.Košnjek ATLETIKA V KRANJU VEČ KOT ŠTIRISTO MLADIH Kranj - V soboto je bil v Kranju že tradicionalni, četrti mednarodni atletski miting mladih, na katerem je nastopilo okoli 410 mlajših hi starejših pionirk in pionirjev iz 25 atletskih klubov. Atletski klub Triglav se je (s pomočjo sponzorjev Občine Kranj in podjetja Živila Kranj ter pekarije Umnik, trgovine Lipa in podjetja Hribar in otroci) tudi tokrat izkazal kot spreten organizator, uspešen pa je bil tudi na tekmovališčih. V kranjski ekipi, ki je bila letos še enkrat večja kot lani (za podmladek se jim torej ni treba bati), se je še posebej izkazala Spela Voršič, ki je med mlajšimi pionirkami zmagala v teku na 80 metrov z ovirami (13,91) in bila še sedma v teku na 60 metrov. Eva Sedej je bila v isti starostni kategoriji četrta v teku na 80 metrov z ovirami (14,58) in peta v teku na 60 metrov (8,91). Eva Prezelj je v skoku v daljino osvojila peto mesto (4,57), v teku na 60 metrov pa šesto. Maja Kociančič si je na 600-metrski razdalji pritekla četrto mesto (1.51,06), Daša Leskovar in Nina Pire pa sta v teku na 300 metrov oz. na 80 metrov z ovirami z devetim mestom le še ujeli prvo deseterico. Med mlajšimi pionirji si je Marko Prezelj v skoku v višino "priskakal" tretje mesto (1,35), Klemen Likozar pa se je v teku na 600 metrov uvrstil na osmo mesto. In kako je bilo med starejšimi pionirkami in pioirji? Katarina Mohorič je bila tretja v metu diska (17,12), Mateja Pire šesta v teku na 80 metrov z ovirami in sedma v skoku v daljino, Špela Mara deveta v skoku v daljino, Andraž štalec tretji v teku na 600 metrov (1.31,48) in Sebastjan Umik osmi v skoku v daljino. * CZ. UMNIKOVA 6,22 METRA Kranj - Kranjske atletinje in atleti so minuli konec tedna nastopili na treh tekmovanjih (v Zagrebu, Ljubljani in Postojni). Brigita Langerholc se je preskusila tudi v teku na 800 metrov, Marcela Umnik pa je v skoku v daljino Ie za dva centimetra zaostala za svojim osebnim rekordom na prostem. Na dobro obiskanem Hanžekovičevem memprialu v Zagrebu je bila Umnikova v skoku v daljino peta (6,12), Langerholčeva pa se je na enako mesto uvrstila v teku na 200 metrov (24,66). Na sobotnem atletskem mitingu v Ljubljani je bila Jana Zupančič tretja v skoku v daljino (5,28), Tomaž Janežič tretji v metu diska (44,16), Urša Hribar pa deseta v teku na 200 metrov (28,02). V nedeljo je bil atletski miting še v Postojni, kjer je Langerholčeva nastopila v teku na 800 metrov in zmagala s časom (2.08,08), ki je za tri sekunde boljši od njenega prejšnjega osebnega rekorda. Marcela Umnik je v daljino skočila 6,22 metra in bila druga. Urša Hribar je bila med mlajšimi mladinkami druga v teku na 300 metrov (44,10), njen klubski kolega Damjan Rozman pa četrti v teku na 800 metrov (1.54,12). • C.Z. NOGOMET GORENJCEM UŠLO FINALE Kranj, 26. junija • Mlajši selekciji Triglava Creine oziroma Gorenjskega glasa iz Kranja sta konec tedene sodelovali na dveh tekmovanjih. V Ljubljani je bil Frančeškinov memorial, na katerem so igrali tudi mlajši pionirji Triglava Creine. Že četrtič zapored je zmagal Slovan iz Ljubljane, kjer je bil Franjo Frančeškin trener. Kranjčani so bili peti. V mladinskem finalu pa bosta igrala SCT Olimpija in Mura. Gorenjski glas iz Kranja je bil na pragu finala. Usoden je bil poraz z SCT Olimpijo. USPEH "GORENJSKEGA GLASA" Kranj • Končano je tekmovanje v prvi državni mladinski in kadetski ekipi, kjer je kot edini gorenjski klub nastopal GORENJSKI GLAS (NK Triglav - CreinaV Mladi nogometaši so bili izredno uspešni: kadeti trenerja Marica Trebca so osvojili tretje, mladinci pa četrto do peto mesto, saj o tem odloča en sam gol razlike! Trener mladincev je Gorazd Kužnik, ki je lahko zadovoljen z dejstvom, da je kar pet mladincev že nastopilo za člansko moštvo. Kadeti pa so edini dvakrat (doma in v Ljubljani) premagali državne prvake Olimpijo! V obeh ekipah je cela vrsta državnih reprezentantov (Bogatinov, Pokorn, Križaj, Bauman, šmid, Vujovič, Orehek). Mladince čaka ta teden še pokalni turnir, starejši in mlajši dečki se bodo skušali prebiti v finale državnega prvenstva, ena ekipa mlajših dečkov nastopa na turnirju "Memorial Franja Frančeškina", dečki iz nogometne šole "Stotinka" pa na turnirju v Trbovljah. NOGOMETNI MARATON Moste, 25. junija - Mladinski aktiv v KS Moste v občini Kamnik je ob dnevu državnosti letos že drugič organiziral tekmovanje v malem nogometu, ki je trajalo 24 ur. Na igrišču pn šoli v Mostah sta se pomerili ekipi Moste in Pizzerija Botana iz Komende. Tekma se je začela v petek zvečer ob 20. uri. Čeprav je tekmovalce ves čas motil dež, so uspešno vzdržali do konca, rezultat pa je bil 213 proti^ 208 za ekipo Pizzerija Botana iz Komende. Najboljši strelec je bil Igor Žinic (Moste) iz Žej, najboljši vratar pa Marko Karnarw moštvu Pizzerije Botana. V soboto po tekmi pa so se pomerili še najtežji (nad 100 kilogramov) za Moste in Pizzerijo Botana. Rezultat je bil 1 proti 1. Pokale krajevne skupnosti najboljšemu moštvu, strelcu in vratarju je podelil predsednik KS Moste Pavel Štebe. • A. Ž. HOKEJ IN LINE Hokejisti na rolkah BLEJCI ZMAGALI NA JESENICAH Jesenice, 26. junija • Nekoliko manj ekip, kot so pričakovali, se je udeležilo turnirja za državno prvenstvo v hokeju na rolkah oziroma hokeja in line. Zmagala je ekipa, precej presenetljivo, Dark Doga z Bleda, ki je ugnala Piran. Piran pa je pred tem izločil Acroni Bauer Jesenice. Jeseničani so še minuto pred koncem vodili z 2 : 1, nato pa je Tomaž Vnuk, ki je igral za Pirančane, dosegel dva zaporedna gola. Tudi finale je bilo razburljivo. V rednem delu se je tekma končala z 2 : 2, pri streljanju kazenskih strelov pa so bili Blejci spretnejši od Pirančanov. V skupno razvrstitvi še naprej vodi Luna bar, za katerega igrajo pretežno mladi jeseniški hokejisti. Acroni Bauer Jesenice so v skupnem seštevku drugi, tretji pa je Semkol, ki na Jesenicah ni nastopil. V tekmovanju ekip z igralci, starimi do 15 let, so zmagali Hudiči, ki so v finalu premagali moštvo Asa Naklo. Naslednji turnir bo v soboto v Kranju. • J.K. KOLESARSTVO GORSKI KOLESARJI V ZAVRŠNICI V soboto je bila mednarodna dirka gorskih kolesarjev za Pokal Slovenije v Završnici. Med dečki E so bili na prvih treh mestih člani KK Završnica Matej Justin, Andrej Križaj in Nejc Perko, med dečki C - D prav tako domačini Jure Prešeren, Nejc Osterman in Christian klobasa, med mladinci 78 - 71 so na prvih treh mestih Dejan Bratina (MBK Črni vrh), Damjan Vidmar (završnica) in Borut Rudolf (Črni vrh - Univega), med ženskami Špela Pere (Stop teaml Andreja Mali (Marin Ljubljana) in Tina Kofol (Črni vrh), med dečki A - B Rok Grilc (Završnica), Valter Rupnik (Črni vrh) in Miha Šolar (KGK Red Buli), med rekreativci 2 Tine Zupan (Prolog Scott), Mirko Lapajne in Miloš Beltram (oba Bohinj), med rekreativci 1 Dominik Curk (črni vrh), Andrej Zupan (Prolog Scott) in Aleksander Vaupotič (MTB Štajerska), med veterani pa Ilija Mištrafovič (U sistem Prebačevo), Janez Udivic in Matej Mihovec. V skupini elite 73 so bili najboljši Valentin Taran iz Ukrajine pred Primožem Štancarjem (Črni vrh) in Marjanom Jaukom (Scott Veržej), v skupini elite do 23 pa Matej Pistor (Rider Schwinn team), Aleš Boškin (Črni vrh) in Gregor Miklič (Uni Ljubljana). • J. K. SAVA USPEŠNA MED MLAJŠIMI V Lenartu je bilo državno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji. Mladinci so vozili 110 kilometrov, mlajši mladinci 60 kilometrov in amaterji 152 kilometrov dolgo progo. Med amaterji so prva tri mesta osvojili kolesarji Krke, Kranjčani pa so bili najuspešnejši med kolesarji do 23 let, ki so vozili amatersko difko. Med amaterji so bili prvi Krkaši Ravbar, Papež in Mervar. Kranjčani Petek, Hvastija in Pagon so bili 4., 6. m 10. V dirki amaterjev do 23 let je zmagal Hauptman (Rog), potem pa so Kranjčani: Križnar drugi, Valjavec tretji, Gnezda sesti in Ziherl deveti. Med starejšimi mladinci je zmagal Mrvar (Rog), Savčani Stare, korenjak in Šilar so bili 5., 7. in 9. V Cerknem je bila dirka Franja, ki je štela za kriterij slovenskih mest. Od Kranjčanov sta zmagala Beno Korenjak med starejšimi mladinci in David Rozman med dečki B. Dobro so vozili še Matej Stare, Klemen Jalovec in Uroš Silar med starejšimi mladinci, Janez Rozman med dečki C, Remic in Kavčič med mlajšimi mladinci. • M. Zevnik Skoraj 700 veslačev na blejski Tvegati OLIMPIJSKI C0LNI BRUSILI FORMO Najzanimivejši so bili spopadi med našimi in hrvaškimi olimpijskimi čolni, vendar so naši, tudi najmlajša Tul in Špik v dvojnem dvojcu, zmagovali. Žal je izjemno kakovostno priredite* pokvarilo vreme. Kranj, 26. junija - Na mednarodni regati se je zbralo skoraj 700 veslačev iz devetih držav. To je spoštovanja vredna udeležba na prireditvi, ki jo je žal, posebej v soboto, motilo jajo na svetovno mladinsko veslaško prvenstvo. V soboto so od Blejcev oziroma Slovencev zmagali Romina Štefančič v enojcu med mladinkami in članicami, izolski dvojni dvojec katastrofalno slabo vreme z vetrom in nadležnimi valovi. V nedeljo popoldne je bilo nekoliko boljše, vendar je proti konci regate vseeno spet deževalo. Pa še nekaj je motilo veslače. Strogost blejskih komunalnih redarjev, ki so na parkirišču v Regatnem centru kaznovali večinoma tuje veslače, ki zaradi gneče na parkirišču niso mogli parkirati predvsem po predpisih. Malce nenavadno bi bilo, da bi vozila parkirali v središču Bleda na primer ali kje drugje in jo potem peš s čolni in drugo opremo mahnili do starta oziroma Zake. Pritožbe so poslušali domači veslači, ti pa so to povedali nam. Zadovoljile so članske posadke, prav tako pa tudi mladinske in skifistka Romina Štefančič iz Ljubljane, ki odha- mladink, izolski mladinski četverec s krmarjem, blejski mladinski dvojec brez krmarja Grega Sračnjek in Miha Pirih, ljubljanski mladinski četverec brez krmarja, koprski enojec med mlajšimi mladinci, v dvojnem dvojcu mlajših mladincev pa sta bili na prvih mestih dve blejski posadki: Boštjan Jarko-vič in Jure Poljanec ter Grega Gregorič in Gorazd Novšak, v članskem dvojnem dvojcu pa sta Erik Tul iz Izole in Luka Špik z Bleda premagala zagrebški olimpijski čoln. Zmagal je tudi Iztok Čop v enojci in blejski olimpijski Četverec Denis Žvegelj, Jani Klemenčič, Milan Janša in Sadik Mujkič. Zmagala je tudi bleisko-mari-borska posadka lahkih veslačev v dvojnem dvojcu Iztok Nipič in Miha Janša. V nedeljo je bil osrednji SMUČARSKI SKOKI GOSTIŠA OSVAJA GORENJSKO Gorenja Sava - Skakalnica na Gorenji Savi je v petek gostila vso slovensko elito ter tekmovalce iz petih držav na 6. memorialnem tekmovanju Marjana Kroparja, tragično preminulega nekdanjega skakalca kranjskega Triglava. Razen našim, z izjemo poškodovanega Urbana Franca, je posebna pozornost veljala Čehom iz Frenštata ter dobri japonski ekipi, ki jo je na slovensko turnejo pripeljal naš nekdanji odlični skakalec, sedaj pa trener pri Japoncih Vasja Baje. Odlično organizirano tekmovanje je motil le močan dež, zaradi katerega so morali prvo serijo prekiniti za nekaj trenutkov. Samo Gostiša, ki je dobil že tekmo v Sebenjah pn Tržiču, je dokazal, da je trenutno naš najboljši. S skokom 58,5 m je vodil že po prvi seriji, v drugo pa je zmago le potrdil. Za tri točke je prehitel domačega aduta Primoža Peterko, tretji pa je bil Tržičan Robi Meglic, ki je za mladim Moravčanom zaostal za tri desetinke točke. Med tujimi tekmovalci je bil najboljši Japonec Naoki Jasuzaki, ki je bil na četrtem mestu edini tujec med prvo deseterico. V odmoru med obema serijama so se od tekmovalnega športa poslovili trye skakalci, dva iz domačega kluba in eden iz žirovske Alpine. Sašo Komovec, Matjaž Zupan in Primož Kopač so s strani Smučarske zveze prejeli doživljenjske startne številke, ki jih bodo spominjale na njihovo kariero in na najdaljši skok v njej. Priznanja za preteklo sezono pa so prejeli še Primož Peterka za najbojšega skakalca, domači trener Bogdan Norčič ter predsednik SK Triglav Jože Javornik za najuspešnejši smučarsko-skakalni kolektiv v pretekli sezoni. Tudi tretjo tekmo junijske poletne turneje na domačih skakalnicah na Mostecu v Ljubljani je dobil Samo Gostiša (Ilirija Center). Tokrat mnogo bolj prepričljivo kot v Kranju, saj je drugouvrščenega klubskega kolega Jureta Radija preskočil za 15,4 točke. Uspeh domačih skakalcev je s tretjim mestom zaokrožil Damjan Fras. Najboljši Triglavan je bil Primož Peterka, ki je z dobrim drugim skokom osvojil četrto mesto. Za uteho pa je bil zmagovalec tekme med mladinci. Primož Kopač (Alpina), ki se je dan prej poslovil od tekmovalnega skakanja, pa je s petim mestom še enkrat dokazal, da mu slovenske naprave odgovarjajo. Med Gorenjci se je v prvo deseterico uvrstil še Robi Meghč (Trifix Tržič). Ob koncu tedna se bodo naši najboljši ob še boljši konkurenci pomerili še v Velenju. • Dare Rupar JANŠA HVALI MLADE Prvi trener naših veslačev Miloš Janša je z veslanjem naših na blejski regati zadovoljen. Po tekmi v nedeljo je povedal, da je bila ta regata bolj namenjena mlajšim članom in mladincem, ki so imeli test pred odločitvijo za sestavo reprezentance, za člane pa je bila regata predvsem trening, ker za njih ni bilo ustreznejše konkurence. Na mladinsko prvenstvo bo verjetno odšlo pet, šest posadk. Pri mlajših članih se kažejo tri ekipe, na primer Dobaj, pa lahki dvojec Nipič in Janša, za ostale pa v° treba še malo premisliti. Pri članih se ni bilo treba nobenemu posebej truditi, razen dvojcu, ki je imel neposrednega tekmeco v Hrvatih, vendar je posel dobro opravil, saj je enkrat zmaga' in enkrat zgubil, kar je potrditev dosedanjega razmerja. Skifin četverec pa sta imela nlogo, da v prvem delu proge forsirata, potem pa driita razliko, tudi zato, ker sedaj še ni treba uigravati zaključne dele proge. To bomo delali zadnji teden pred odhodom. Tako bomo sestavili taktiko za celotno progo-V Ameriki pa bo prvi problem adaptacija, potem pa bomo imeli nekaj zaključnega, hitrostnega treninga. Pohvaliti /f treba mlajše mladince. V dublu in skifu so pespektivnf, nekateri pa so skriti še v mladinskih posadkah. Kakovost }t torej dolgoročno pokrita in ni vrzeli. Člansko veslanje ima št druge zahteve, vendar mislim, da z mlajšimi drlimo celotno paleto. Je pa tako, da se konkurenti do Atlante ne bodo neposredno srečali. Mi bomo do odhoda vadili na Bledu, 'e Špik bo odšel prvi teden k Tulu v Izolo, potem pa bomo vsi nO Bledu, je povedal trener Janša. Iztok Čop dogodek tekma četvercev br krmarja v spomin na trag,Cj„ umrlega blejskega veslača ^ olimpijca ter člana četv«' , Saša Mirjaniča. Njegovi kol*? Žvegelj, Klemenčič, Janj* Mujkič so veslali fantastično s časom 6:03,41 postavili «vil nem državnem letnem nordijskem centru v Kranju, kar D' $ največji korak našega smučarsko skakalnega športa v boj .„ konkurenco. Ob tem pa v Kranju še naprej obljubljajo dobro j„ z mladimi. Trenutno v klubu vadi skoraj 100 skakale? v kombinatorcev, ki naj bi ob dobrem delu trenerjev posta» jj; rod reprezentantov. Zlata odličja SK Triglav Kranj so Pr6/nj|c, Sandi Čimžar, Urban Franc, Jani Gril, Vinko Janša, Jože JaV°_% Marjan Mesec, Bogdan Norčič, Alojz Omejc, Primož ?^?.(d Marija Simčič, Dejan Šink, Peter Štefančič, Jože Zaleteli, MJ^> Zupan, Mestna občina Kranj, Teling Kranj in Smučarska Slovenije. • D. Rupar LOKOSTRELSTVO ZEMLJAKOVI SREBRNA K0LAJN& Kranj, 26. junija - Že v petek se je z odličnim streljanjem & t\&o Mozirčanka Bernarda Zemljak, ki je osvojila srebrno kolajno, ^ pa nepremagljiva Švedinja Ericsonova. V soboto so bile ,0$egl' posameznikov v olimpijskem slogu, kjer so naši olimpijo o' aA povprečne rezultate (24. Koprivnikar, 26. Medved, 45. KrU?pJda. " zmagal pa je Rus Cirenpilov, ki je prej izločil našega Medve $i nedeljo pa so potekali ekipni dvoboji, dopoldne v compoundu.»J naši lokostrelci niso izkazali (8. mesto s povprečnim rezuu* jvcJ popoldne pa še v olimpijskem slogu, od katerega smo morda »"JU pričakovali, vendar pa smo lahko videli, kako veliko je v olirnP'J.^fe krogu odvisno od sreče. Slovenski olimpijci so doseg» e$ rezultate, pa slabo 7. mesto. Žreb jim je za prve nasprotnike na VM Belgijce, ki so jih premagali z izenačenim državnim rekordojj^jjjli krogov), v četrtfinalnem obračunu z Ukrajinci pa so solidnih 241 krogov (obakrat torej čez olimpijsko normo), PrL0rP' so zmanjkali vsega trije krogi za nadaljevanje tekmovanja, kan so se nekatere druge ekipe uvrstile s slabšim rezultatom "Wj* prehitele našo ekipo.Tako kot tekmovalce je tudi PxxX t predvsem konec tedna motilo deževno in hladno vreme, ven\ $ to le ni opravičilo za številne drobne in večje napake pri orga' |Cefl>' evropskega tekmovanja, ki je vsekakor zahtevna stvar. Tekmo $0 denimo, v takem vremenu ni bil na voljo niti topel čaj, nazadnj flfg. se številne reprezentance spraševale in pritoževale, kako da 'jj|)0Vj komite, poleg prijave in štartnine, navedel še dvojno ceno za. jjjj & bivanje v hotelu. Običajno ceno penziona so namreč zasi $ ceniku v samem hotelu. Se organizatorji zavedajo, da meie^|zatof) grobimi napakami v Evropi slabo luč tudi na druge organ mednarodnih prireditev v Sloveniji? • M. Vozlič dobrodošel pripomoček kolesarjem vseh vrst izšla sta kolesarski priročnik in vodnik Ljubljana - Slovenski kolesarji se bodo prav gotovo razveselili dveh zanimivih knjižnih izdaj, ta sta na trg prišli v izdaji založbe Cirrus. To sta kolesarski priročnik in brošura Kolesarski kleti po Sloveniji, oba izpod peresa Sebastjana Veharja. V vodniku je opisanih 35 cestnih in 47 Borcih kolesarskin izletov po vsej Slovenji. Vsak izlet ima barvni zemljevid, Natančne višinogram ter ozanačeno težavnostno stopnjo za vse vrste kolesarjev - od jetnikov do tistih, ki kolesarjenje jemlje-1° kot športni izziv. Opisani cestni izleti vodijo do ali mimo na,ravnih in kulturnih znamenitosti Slovenje po manj prometnih cestah, gorski pa Po dovoljenih poteh. Praktična vezava v°dnika.v spiralo omogoča enostavno uPorabo na poti. Ob vodniku po slovenskih kolesarskih P°teh je nastajal še kolesarski priročnik, kot pravi avtor Sebastjan Vehar, z namenom, da preda svoje znanje in izkušnje ter prevetri stare vzorce razmišljanja. V knjigi zajeta snov obsega celotno področje kolesarstva in je razdeljena v tri glavne skupine: kolo in oprema, kolesar ter kolesarjenje. Knjiga je predvsem namenjena rekreativnim in vsakodnevnim kolesarjem. Tako so v njej poglavja, ki obravnavajo vrste koles in njihovo dodatno opremo, pa nakup najprimernejšega kolesa, napotke za vzdrževanje in osnovna popravila. V drugem delu je med zanimivajšimi poglavji prav gotovo tisto, ki se ukvarja z etiko in pravili kolesarjenja, z opremo kolesarja in celo najnujnejšimi zdravniškimi nasveti. Tisti, ki jih se s kolesarjenjem resneje ukvarjajo, pa bodo gotovo z zanimanjem prebrali poučno poglavje o kolesarskih padcih, v zdaniem delu priročnik govori še o tekmovanjih, skupinski vožnji, vožnji v dežju in snegu, o kolesarjenju v mestu (tu je naveden tudi seznam varnih ulic v Mariboru in Ljubljani), v hribih ter o kolesarskih izletih in potovanju. Na zaadn-jih straneh so naštete kolesarske prireditve ter tabele trgovin in servisov za vso Slovenijo. M.A. KEGLJANJE NAJUSPEŠNEJŠI KEGLJAČI IN SANKAČI Tfcžič, 26. junija - Člani Splošnega športnega društva Tržič, ki v ^ojih vrstah združujejo številne športne panoge, so se zbrali na ^dnem občnem zboru. Predsednik društva Jože Klofutar je v Poročilu omenil, da so dobro delali. V tekmovalnem pogledu so J^gljavci KK Ljubelj med najbolj delavnimi, dosegajo pa tudi -ohčne tekmovalne rezultate, saj so bili v zadnjem prvenstvu 3. v S*ugi državni ligi, ker je najboljša uvrstitev doslej v samostojni poveniji. Kegljavci so tudi odlični organizatorji Številnih ekmovanj, med katerimi še posebej pritegne pozornost širše javnosti tekmovanje za Pokal Tržiča v kegljanju, ki je že preraslo Jtomače okvire, in na katerem najstopajo najboljši domači in tudi ludi reprezentantje. Žal se kegljavci ubadajo s problemom lastnega spoštnega ojekta, saj je njihova usoda v najetih prostorih pod avtobusno Postajo v Tržiču odvisna od lastnika tega objekta. Dobri ekmovalni dosežki odlikujejo tudi sankače, ki so seveda manj Poznani, saj je sankaški šport specifičen šport, ki je v Sloveniji oma le v tem delu države. V društvu precej skrbijo za "množičnost, tako da je v domu društva, nekdanji Sokolnici, rganizirana redna aktivna vadba, v domu pa so dobili svoj postor tudi prosti plezalci in karateisti, v dvorani igrajo ^ominton, namizni tenis, odbojko, košarko in drugo. Vsa S jaynost je organizirana in poteka pod strokovnim vodstvom. . Piošno športno društvo ima v svoji lasti tudi tržiško kopališče, ki ob'ï!^ nai'ep5imi v tem delu Gorenjske in katerega vsako leto isce veliko število občanov in okohšanov, pozimi pa skrbijo za ^sanje na naravnem drsališču za Virjem, katerega upravljalci so. Dot ktVU se seveda ubadajo tudi s težavami, saj je denarja za vse Pro Premal°- Pomagajo si s prostovoljnim delom in zbiranjem izb r2V0!inm prispevkov, vsa dobljena sredstva pa usmerjajo v °'jšanje pogojev za vadbo čimvečjega števila ljudi. sd^8 0D^nem zboru so poleg pregleda dela sprejeli tudi V emembe pravil društva, ki so jih uskladili z novo zakonodajo DhJi Pot*r°čJu» razrešili staro vodstvo, nato pa dosedanjega MeHHdnika Jožeta Klofutarja izvolili na to funkcijo še za dve leti. za mi g'm Íe deJal> da Je deI° v društvu koristno za vse, posebej íe h ac' ki se Jin vse več vključuje v delo in dejavnost društva in katp s tako SV0J° aktivnostjo vključili v športno dejavnost $koHr8akoli mladega človeka in ga na ta način odtegnili od drugih Posla razvad. potem so opravičili svoj obstoj in svoje tepa 0< Prav zaradi tega ima njihovo delo smisel in zaradi 8 se sPlača delati v Splošnem športnem društvu." • J. Kikel TRŽIČANI KEGLJALI Tržič, 26. junija • Tržiški kegljavci, člani KK Ljubelj, so med najbolj delovnimi športnimi kolektivi v občini. Poleg uspešnega nastopanja dveh ekip v ligaškem prvenstvu, je vse več tudi ljubiteljev rekreativnega kegljanja, ki so tudi letos nastopali na občinskem ekipnem prvenstvu. Skupaj je sodelovalo 15 ekip v moški in ženski konkurenci, najuspešnejši pa so bili: ženske: 1. Peko Obutev, 2. Peko Komerciala, 3. Društvo upokojencev; moški: 1. Plošče, 2. A je to Pr' Slug, 3. BPT, 4. Splošno športno društvo, 5. Peko Obutev. • J. Kikel TENIS TENIS V PODLJUBELJU Tržič, 26. junija - Tržiški obrtniki, člani območne obrtne zbornice, so se zbrali na teniškem turnirju in igriščih Tenis Relax kluba Pri jezercu v Podljubelju. nastopilo je 8 tekmovalk in 29 tekmovalcev, najboljši pa so bili: med ženskami Marija Sitar, ki je v finalu ugnala Viko Papler, tretja je bila Mojca Valjavec in četrta Tadeja Dolžan; v moški konkurenci med mlajšimi od 40 let je v finalu slavil iztok Knep, ki je premagal Mateja Jazbeca, tretje in četrto mesto pa sta osvojila Marko Marin in Jože Jazbec; med starejšimi od 40 let pa je v finalu zmagal Alojz Polajnar, drugi je bil Edo Rozman, tretji Jože Praprotnik in četrti Janez Majcen. • J. Kikel KOZLI IN GAMSOVKE NA SMUČEH Jezersko, 26. junija • Zadnji čas je še, da se na Zvezi lovskih družin za Gorenjsko na Stritarjevi v Kranju ali pri Lovski družini Jezersko prijaveite za III. Lovski veleslalom za pokal kristalnega gamsa, ki bo na Skutinem ledeniku na Ledinah nad Jezerskim v nedeljo, 30. junija. Prireditev sebo začela ob 9. uri, start tekmovanja pa bo ob 10. uri. Prijave bodo mogoče tudi na dan tekmovanja do pol devete ure v Kranjski koči na Ledinah oziroma vadinah po Jezersko. Startnina znaša 2000 tolarjev, v ceni pa je vključen brezplačni prevoz smuči in druge opreme s tovorno žičnico, čaj, pivo in lovski golaž. Startnino je mogoče nakazati na račun 51500 - 678 - 51680 ali pa jo poravnati pred startom. Prireditev postaja vedno bolj privlačna tudi med lovci iz sosednjih držav. Lovci bodo tekmovali v skupinah kozlov (mladi kozli, srednje stari kozli, starejši kozli, stari kozli, modrostni kozli), ženske pa bodo na tekmi gamsovke. Prireditev bo zaključena ob treh popoldne pri Planšarskem jezeru na Jezerskem, kjer bo lovsko srečanje z rogisti in ansamblom Gašperji. • J.K. A k r I rt I & c IVI ČUFARJEVA IN GROM ZMAGALA V PIVKI V soboto in nedeljo, 15. in 16. junija, se je s tretjo tekmo za državno prvenstvo končal spomladanski del tekmovanj. Nadaljevanje bo oktobra in novembra. V soboto so se pomerili tekmovalci v starejših kategorijah, v nedeljo pa v mlajših. Pri dekletih v dopoldanskem delu za uvrstitev v večerni finale ni bilo nobenih presenečenj. Tega pa ne bi mogli trditi za fante, saj je Kranjčan David Stepanjan presenetil prav vse, ko je smer edini splezal prav do vrha. Sicer so se v finale z izjemo mladega Žitnika iz Škofje Loke uvrstila sama znana imena. V večernem finalu pa sta oba vodilna po dveh tekmah, Čufarjeva in Grom dokazala, da trenutno doma nimata konkurence, saj sta oba preplezala smer do vrha in prepričljivo zmagala. Pri dekletih sta se na drugo in tretje mesto uvrstili Štremfljeva in Šuštarjeva, tak pa je tudi skupni vrstni red pred jesenskim nadaljevanjem. Pri moških je ponovno odlično nastopil Franci Jensterle in tako zasedel drugo mesto, kjer je tudi v skupni razvrstitvi po treh nastopih. Tretji je bil pc negotovem in živčnem plezanju lanskoletni državni prvak Mejovšek. Pri mladinkah je vrstni red na vrhu enak kot v članski konkurenci, saj Lukančičeva na zadnjih dveh tekmah ni nastopila zaradi poškodbe. Med mladinci pa je po spomladanskem delu v vodstvu Ljubljančan Čehovin, ki je bil v Pivki drugi, sledi Tržičan Matej Sova, tretji pa je zmagovalec iz Pivke David Stepanjan. Članice: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka. Papi šport), 3. Maja Šuštar (AO Lj.-Matica), 4. Saša Truden (ŠPO Tržič), 5. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka); člani: 1. Aljoša Grom (AO Vrhnika), 2. Franci Jensterle (AO Žiri), 3. Matej Mejovšek (Šaleški AO), 6. David Stepanjan (AO Kranj); mladinke: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka, Papi šport), 3. Maja Šuštar (AO Lj.-Matica), 4. Saša Truden (ŠPO Tržič), 5. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka); mladinci: 1. David Stepanjan (AO Kranj), 2. Urh Čehovin (AO Lj.-Matica), 3. Primož Žitnik (PK Škofja Loka), 4. Matej Sova (ŠPO Tržič), 5. Aleš Strojan (PK Škofja Loka). V nedeljo so na isti steni tekmovali tudi tekmovalci v mlajših kategorijah. Večjih presenečenj ni bilo, saj so se na prva mesta uvrstili večinoma tekmovalci, ki so največ pokazali že na prvih dveh tekmah v Škofji Loki in Slovenski Bistrici. Cicibanke: 1. Polona Šantelj (ŠD Pivka), 2. Monika Potočnik (AO Impol), 3. Urša Anžič (AO Kranj) in Tjaša Kosič (AO Jesenice); cicibani: 1. Nejc Česen (PK Škofja Loka), 2. Jure Mohar (AO Lj.-Matica), 3. Renato Štibler (AO Impol); ml. deklice: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Nina Hlebanja (AO Jesenice), 3. Eva Finžgar (ŠPO Radovljica); ml. dečki: 1. Anže Štremfelj, 2. Blaž Rant (oba PK Škofja Loka), 3. Jernej Rabzelj (AO Lj.-Matica). • A. Š. KARATE ZLATO IZ PREKMURJA Murska Sobota - V Murski Soboti je bilo pred kratkim državno prvenstvo v katah za dečke in deklice (325 tekmovalcev), ki so se ga udeležili tudi člani Karate kluba Kranj pod vodstvom trenerja Draga RistiČa. Ekipa Karate kluba Kranj se je domov vrnila z odličnimi rezultati. Tako je v disciplini kate posamezno med mlajšimi dečki (44 tekmovalcev) Luka Kern zablestel s prvim mestom, Matej Ristič (st. dečki) se je odrezal s 4. mestom, med starejšimi deklicami je Bojana Dujovič zasedla 5. mesto. Starejši dečki pa so v disciplini kate ekipno stali na najvišji stopnički. • K. R. . Kot izkušenega kolesarja vas sprašujem, ali J* slovenski Olimpijski komite pogrešil, ko je Poslal na olimpiado v Atlanto le Pintariča, ne Pa ekipe? , Po moje bi bilo vseeno, če bi tudi on ostal f o°rma: Ali bi šla ekiPa ali Pa mnie> ker sem n jČ?n' da tam en sam ne more veliko <""eíHí/'. V kronometru ima mogoče določene zv u°Sti' vendar mislim, da se bo tam kar malo in )e bil° ^Polniti. Zlepa ali tudir nes aPa Je več nesoglasij med klubi in samnHez,entanca m tako povezana. Vzemimo pomenT ? po AvstriJi- Včasih smo nekaj Tudi h es Pa te )e skoraj sram uvrstitve. Če bi ï??es bi bili lahko še spoštovanja vredni, kJ.!!? rePrezentanca taka, kot mora biti." "BatZZat°klubaštVO? in mi', m°Jin tasih sta bila samo Sava in Rog Prenehi a sta lakrat> ko Je bil° t0 treba' IHovoZt* S- sporL Sedai Pa so Prišli še moreio tn kaie> da se Pa seda) sPlon ne boliši ;„ Pf$odltL Novomeščani so res malo O**.?0}™ delajo." Kaimuu. tor P™ Profesionalne ekipe Save. J^Ueotakemprofesionalizmu? GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH PIŠE: JOŽE KOŠNJEK Marko CU D ERM AN, kolesar iz Šenčurja (Los Angeles 1984) BILI SMO PRAVA REPREZENTANCA Marko Cuderman, star 36 let, ima korenine v Bašlju, stanuje pa v Šenčurju. Zaposlen je v Savi, s 14 leti je začel dirkati in vztrajal 13 let. Bil je del generacije in reprezentance, tudi takratne slovenske, ki v amaterskem kolesarstvu ni bila brez pomena in uspeha. Zdi se mi, pravi, da smo takrat trše in več trenirali. "To mi pa ni najbolj všeč. Mislim, da taka ekipa nima večjih motnosti. Doslej se še noben slovenski profesionalec ni zelo dobro odrezal. Eno ali dve leti vozijo dobro, poetm pa so na dnu. Tako je bilo tudi z Bončo. Dve leti je bil boljši, sedaj pa uspehov ne ponavlja več. Bolje bi bilo oblikovati dobre amaterske ekipe. Bonča je tako dirkal v Avstriji in je bil uspešen, pa tudi zelo znan, bolj kot danes, ko je profesionalec." Bili ste olimpijec v Los Angelesu. Dvanajst let je od tega. Takrat ste bili tam Ropret, Udovč, Lampič, Čerin, Pavlic, Bulic in vi. Kakšni so vaši olimpijski spomini? "To je lep spomin. To je bilo edinstveno, čeprav jaz mislim, da moraš biti za dober olimpijski rezultat vsaj dvakrat na olimpijskih igrah. Jaz sem bil prvič in spomnim se, da nekaj časa sploh ne več zase. Ne moreš verjeti, da si tako pomemben in te tako varujejo, čeprav si samo navaden človek iz Šenčurja. V središču pozornosti si in to je nekaj izrednega, kar pa športnika tudi malo zbega. Bojan Ropret, ki je bil na tej olimpijadi sedmi, je to dosegel na svoji tretji olimpijadi. To je še sedaj naša najboljša kolesarska olimpijska uvrstitev, kot ekipa pa smo bili 11." Kaj ste morali doseči, da ste bili uvrščeni v takratno jugoslovansko driavno reprezentanco? "Takrat si moral biti kar stalno v špici na domaČih dirkah. Spomnim se, da je bilo treba takrat zamagati vsaj dve etapi na dirki po Jugoslaviji in jaz sem zmagal v Kranju in Beogradu, razen tega pa se je bilo treba uvrstiti tudi med prvih šest. Moram pa reči, da smo reprezentantje tudi doma res igrali glavno vlogo. Nihče ni šel zaradi tega v Los Angeles, ker je bil Hvasti trener ali obratno, da kdo zaradi tega ni šel." Imate v spominu kaj posebnega, pretresljivega, nenavadnega iz Los Angelesa? "Bila je huda kontrola in najmanj petkrat si moral pokazati deklaracijo oziroma oznako, da si lahko prišel do sobe. Enkrat smo šli ven in tega ni bilo treba pokazati, Čerin pa je papir sploh pozabil v olimpijski vasi. Zanimalo nas je, kaj se nam bo zgodilo. Ko smo se z avtobusom vračali, se je naredil, da spi in so ga spustili naprej. "Se s svojimi sotekmovalci, olimpijci še kdaj srečate? "Moram reči, da se skoraj nikdar ne srečamo oziroma se zelo redko. Sem se pa ie odločil, da bom enkrat tukaj v Bašlju priredil za moje prijatelje teniški turnir in srečanje. Ko bo kakšna primerna obletnica, bomo to speljali. Tudi v klubu ne sodelujem. Ko sem nehal dirkati sem se odločil, da v kolesarstvu ne bom počel ničesar posebnega. Imel sem ponudbe, da bi kaj delal, vendar bi to pomenilo ogromno odrekanja, posebej če si trener. Bojan Ropret pa je bil trener. Prav tako je sedaj trener Marko Polanec. Precej športnikov se po prenehanju tekmovanja od športa poslovi ali se vključi v kakšnega drugega. Je pa res, da kolesarstvo stalno spremljam, posebno domače dirkače." Kaj pa drugi športi? "Vse rad spremljam. Tudi nogomet. Na evropskem prvenstvu so me presenetili Čehi, navijam pa za Nemce. Pa tudi olimpijske igre v Atlanti nameravam kar redno spremljati. Posebej atletiko. Na olimpijadah je še posebno zanimiva." PREJEU SMO Zaplet v zvezi s knjižnico-izposojevališčem v Žireh V Gorenjskem glasu, št. 43, dne 31. maja 1996, je bil objavljen prispevek "V Žireh si bodo grb še enkrat izbirali", novinarja Štefana Žargi-ja. Prispevek naj bi predstavljal poročilo 17. seje občinskega sveta Žiri, kot piše v zaglavju članka. Oglašam se zaradi teksta v posebnem, poudarjenem okviru z naslovom Nekulturna ravnateljica 4 kulturne institucije. Oglašam se predvsem zaradi tega, ker imajo bralci Gorenjskega glasa pravico izvedeti, kaj se dogaja oziroma se je zgodilo v zvezi s knjižnico na zgoraj imenovani seji. Menim, da je to tudi moja dolžnost. To je potrebno še zlasti zato, ker je imenovani novinar do knjižnice in njenih problemov neprimerno selektivne, kar je sicer njegova pravica in diskrecijska pravica uredništva častnika. Če je to v skladu s pomenom in vlogo našega regionalnega časnika, s profesionalnostjo, objektivnostjo in odgovornostjo ter novinarsko etiko njihovega novinarja, pa naj presodijo v Gorenjskem glasu sami. Na imenovano sejo so me povabili, da bi občinskim svetnikom žirovske občine predstavila težave financiranja izposojevališča v Žireh. Novo nastale občine so namreč lani septembra začele z novim načinom sofinanciranja določenih dejavnosti. Knjižnica v Žireh je izposo-jevališše občinske matične knjižnice Škofja Loka in skupaj z izposojevališči v Gorenji vasi, na Trati, v Poljanah, na Sovodnju in v Železnikih predstavlja del knjižnično informacijske mreže ter povezuje knjižnice III. skupine (občinske matične knjižnice) na območju cele Slovenije. Tak sistem predvideva zakon o knjižnicah iz leta 1982. Tudi nov zakon o knjžnicah, ki ie v 79 pripravi, ne bo te mreže v osnovi rušil, ampak jo bo skušal obdržati in dograditi. Problemi nastajajo tam, kjer so izposojevališča padla v novo nastalo občino (tu moramo omeniti, da so občine kot enega osnovnih pogojev za nastanek občine navajale tudi knjižnico). Kako omogočati, da bo mreža knjižnic še naprej delovala kot celota? Ministrstvo za kulturo RS, ki skuša zaščititi delovanje in obstoj mreže in interes bralcev, je izdalo natančna merila in izhodišča. Po teh merilih morajo domicilne občine (v našem primeru Občina Škofja Loka), prispevati približno 90 % vseh stroškov za delovanje mreže, 10 % pa prispevajo občine, v katerih so izposojevališča. Stroški, ki naj jih poravnava občina, kjer se nahaja izposojevališče, so naslednji: - nakup knjižničnega gradiva (knjige, audiovideo gradivo, periodika) - amortizacija - neprogramski stroški (najemnina, kurjava, elektrika, telefon itd.) Naš zahtevek do Občine Žiri je bi v planu za leto 1996 naslednji: - nakup knjižničnega gradiva 1.442.360,00 SIT (podatek je naveden v merilih Ministrstva za kulturo za l. 1996) - amortizacija 58.076,00 SIT - neprogramski stroški 1.063.968,00 SIT- Skupaj 2.564.404,00 SIT Občine, v katerih se nahajajo izposojevališča, naj bi v letošnjem letu prispevale zet nakup gradiva 35 % od osnovnega standarda (200 knjig na 1000 prebivalcev), kar pomeni za Žiri približno 337 novih knjig po povprečni ceni 4300,00 SIT za enoto gradiva. Ministrstvo za kulturo RS je občinam že lani jeseni poslalo natančno določene zneske, ki naj bi jih prispevale. Kje je nastal problem? Občinski svet Žiri je proračunu za leto 1996 odobirl za izposojevališče Žiri za vso dejavnost (po ustnih informacijah) le L400.000 SIT, (zah- tevek pa je bil 2.564404,00 SIT!) V Žiri sem šla zato, da bi članom občinskega sveta povedala, da tako ne bo mogoče delati, ker bi tak izpad sredstev pomenil tudi zapiranje knjižnice ali občutno zmanjšanje nakupa knjižničnega gradiva. Oboje je skrajno slabo in pomeni hromitev in onemogočanje dejavnosti njihove knjižnice. Dejstvo je, da teh stroškov ne more kriti nihče drug (ne domicilna občina, ne druge občine!). Ministrstvo za kulturo sofinancira le nabavo knjižnega gradiva. Občinskim svetnikom sem odločno in jasno predstavila dejstvo, opomnila sem, da bi morala občina zagotavljati redno in nemoteno dejavnost izposojevališča, opozorila sem tudi na to, da je vendar že junij in stroški nastajajo iz dneva v dan, treba jih je poravnavati v zakonitih rokih. Knjižnica prejema od Občine Žiri mesečno le lanske dvanajstine, ki pa ne zadoščajo za kritje vseh stroškov. Ali pomeni navajanje dejstev in neprijazne resničnosti grobost in nekulturo? Kako pa naj rečemo izmikanju dolžnostim, ki jih narekuje financiranje javne porabe? Očitno živimo v času, ko je cenjeno to, da nekoga oblatimo, očrnimo, ni pa cenjena resnica. Resnica in resničnost v našem primeru pa je to, da brez denarja knjižnica ne bo mogla delati. Bo to morda kulturno ravnanje? P-S.: Oba z g. Štefanom Žargijem pa veva, komu bi izraz državni birokrat v omenjeni zadevi še najbolje ustrezal. Saj sem se ravno z njim v času samoupravljanja, ko je bil on sam resnični birokrat v kulturi, ravno tako borila za knjižnico, za knjige in za bralce. Če je to daljni odmev na to, razumem in dopuščam. Smo pač ljudje in zlepa ne pozabimo. Vendar bi želela, da v osebne nesporazume in zamere ne mešamo tudi javnosti. Vem, da je za novinarja in časnik dobra novica le slaba novica. Tudi to vem, da se v sporu z novinarjem in časnikom pra- viloma potegne krajši konec. Vem pa tudi, da marsikdo pojmuje ponižno, proseče prilizovanje za kulturno početje, jasno in odločno besedo pa zamenjuje z nekulturnim obnašanjem. Zato se po krajšem premisleku le oglašam in res želim, da se še srečujemo in pogovarjamo. Zamera ni dober sosed. Ana Florjančič, ravnateljica Knjižnice Ivana Tavčarja, Škofja Loka "Divji" gostinski vrtovi (Gorenjski glas, 11. junija 1996) Mestna občina Kranj oz. župan ima pravico in dolžnost, da z gostinci, kakor tudi z- drugimi, ki za razne vrste dejavnosti koristijo zemljišča last Mestne občine Kranj, uredi najemni odnos. To pravico mu je dal Zakon o Lokalni samoupravi, pa naj svetniki ali advokat gostincev ali novinarka izjavljajo drugače. Mestna občina Kranj je že konec aprila obvestila trgovce in gostince, da bodo morali za najem prostora last Mestne občine Kranj, ki ga koristijo za svojo dejavnost, ^ plačevati najemnino, kar je normalen odnos v normalni j družbi. Na tej osnovi je r. uprava Mestne občine Kranj poslala predlog pogodbe za ureditev tega poslovnega odnosa. Z ureditvijo poslovnega odnosa se ne želi, da bi gostinci izpraznili ulice v starem delu mesta Kranja, pač pa se pričakuje, da bodo uporabljali le toliko javnih površin, da bo to racionalno tako zanje same, kot tudi za pešce, saj nenazadnje gostinci Z zasedbo prevelikih javnih površin za nudenje gostinskih storitev imejujejo gibanje pešcev, katerim so javne površine namenjene. Gostinci pa namesto, da bi se dogovarjali z županom oz. Mestno občino Kranj, najamejo odvetnika, informirajo znano novinarko in pritožbo naslovijo na predsednika Mestne občine Kranj g. Branka Grimsa. Takšno reagiranje gostincev je še toliko bolj nerazumljivo, ker predlog pogodbe o najemu zemljišča niti s strani župana ni bil podpisan. Verjetno je to posledica stanja iz preteklosti, saj večina gostincev že leta koristi poljubno velike površine zemljišča, ki so namenjene javnim površinam in so last Mestne občine Kranj, za svoj gostinski vrt, brezplačno. Ponujena cena za uporabo zemljišča, na katerem gostinci nudijo svoje storitve, ni med najvišjimi, čeprav je primerljivost med posameznimi občinami glede na metodologijo izračuna in glede na dejavnosti, ki se v posameznih občinah opravljajo, nerealna. Prav gotovo do take reakcije gostincev ne bi prišlo, če bi odgovorni v občini Kranj že v preteklosti gospodarno ravnali z občinskim prostorom in z vsemi uredili najemni odnos, ne pa da so samo nekateri gostinci plačevali komunalno takso, ki je najnižja v Sloveniji. Pa se sedaj vprašajmo: "Kdo tokrat popravlja napake in Čigave?" za občinsko upravo: Silvana Petek Ali je most čez Tržiško Bistrico prenizek Zahvaljujem se g. Sajetu za korekten prispevek na temo tržiške obvoznice. Za še boljšo informiranost bralcev želim dodati še nekaj informacij oziroma pobud. Na 13. redni seji Občinskega sveta je g. župan svet seznanil s ponudbo SGP Tržč za izgradnjo druge faze obvoznice za znesek 92.000.000 SIT. Svet ni seznanjen s prispevkom 10.000.000 SIT s strani republiškega proračuna. Svetu ni znano, katera dela so zajeta v sedaj omenjenem znesku 38.000.000 SIT. Občinski svet je lani potrdil plan izgradnje do zdravstvenega doma. Vendar je v proračunu za l. 1995 zagotovil sredstva za 1. fazo (od uvoza v BPT do Balosa) v višini 35.000.000 SIT. Ta znesek je bil z vsemi pripravljalnimi in zaključnimi deli prekoračen za več kot 50 odstotkov. Svet ni odobril sredstev za gradnjo druge faze obvozna (Balos - Blejska cesta) v proračunu za l 1996. Na Izredni seji sveta je g. župan pravilno ugotovil (po tolmačenju Ministrstva za finance), da investicij ne more izvajati v okviru začasnega financiranje proračuna in da je bila narejena napaka, ko je svet v l-1995 pred sprejetjem proračuna namenil sredstva za gradnjo obvoznice (na to sem opozoril ob tedanjem odločanju sveta). Ne gre za nasprotovanje sveta gradnji obvoznice, ampak za zahtevo po zakonite)1 in demokratičnem odločanju o postavkah proračuna in la njegovo izvajanje v okviru pooblastil, ki so dana županu V tem smislu ne vidim možnosti, da se z g. župa' nom srečava na sredini, če b' bil problem most, sem se pripravljen srečati na levem ali desnem bregu ali na katef' ikoli točki vmes. Ko gre Z& zakonitost, je možno le srečanje v okviru določil zak0' nov, statuta in pravilnikov.. Tukaj vidim nalogo za vtf> ki obveščate javnost. Predla gam, da si poleg izjav na* udeležencev razprav na ob' čiski ravni pridobite še met' itorna stališča ministrstev oziroma vladnih služb, katef' ih delovno področje je tu*} lokalna samouprava, iz goM izjav udeleženih, bralci ne. morejo izluščiti zakonitost1 delovanja posameznih org<*' nov. Čeprav smo vsi veseli vsake materialne pridobitve pa je naloga predstavnik^ ljudstva, delovanje v okvira zakonov in demokratičnega sprejemanja odločitev. Peter Smuk Predsedujoči v Občinskem svetu Občine Tržič Moje življenje (zgodba o ženski, ki se je rodila brez nog in leve roke) "Zapeljevala sem ga. Gledala sem mu globoko v oči in se z njim spogledovala. On se je spustil v igro, kot da bi mu to bilo všeč. Na neki trapasti način sem hotela prizadeti prvega moža. Bogvedi zakaj... Kot da bi želela, da bi že končno spoznal, da mi ni nič do njega... Toda zraven Karla, ki je bil omamno lep, to ni bila pretežka naloga... Na žalost človek zlepa ne sluti, v kaj se spušča. In tudi jaz ne bom nikoli prebolela, da sem to storila..." odkritosrčno zre v svojo preteklost Tončka. Od tistega večera naprej se Karla ni več mogla znebiti. Počasi se je privadila na njegove obiske in na neki čuden, nenavaden način ga je celo vzljubila. Všeč ji je bilo, ker ga sprva ni nikoli zamikalo, da bi zlezel k njej v posteljo. Le sem ter tja se je sklonil in jo poljubil. Nežno in prijazno. "Imel je veliko prijateljev. Podajali so si kljuke in naju obiskovali. Zmeraj je bilo zelo živahno in brez težav sem se vključila v njihove pogovore. Nekaterim sem bila bolj, drugim manj pri srcu. Včasih, ob dolgih, deževnih in dolgočasnih popoldnevih, sem s kom staknila glavo v kakšen zaupen pogovor. Ob takih priložnostih se mi je zdelo, da mi hočejo nekaj povedati ali izvrtati iz mene kakšno skrito skrivnost. Nisem jih mogla takoj razumeti. Ko sem bila sama, sem premišljevala o nenavadnih besedah, ki so ostale v mojem spominu. Da Karlo ni pravi moški, da se on le dela, da je tak. Zmajala sem z glavo, kajti to je bilo zame preveč grozno. Kako da ne bi bil moški? Kaj bi mu manjkalo? Tako postavne, kot je bil?!," strmi predse Tončka ko razčlenjuje dogodke, ki so tako usodno vplivali na njeno življenje. Karlo je bil v resnici zelo dober do nje. Dajal ji je vso plačo in se na videz obnašal kot praiv USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ moški. Tudi v službi je opravljal težka dela in zato so se zdele Tonči take klevete še bolj trapaste. "Toda kljub vsemu sem bila ženska. Z vsemi Željami in potrebami. In zraven mene je vsako noč legel moški. Vedno bolj sem si želela, da bi se me dotaknil, me pobožal in stisnil k sebi. Po tihem sem sanjala, da bi bil že čas, da bi tudi jaz imela otroka. Tako majceno bitje, ki bi mu lahko podarjala vso tisto neskončno ljubezen, ki je že toliko časa tlela v mojem srcu. Karlo pa nič... Mogoče se mu upira zaradi moje drugačnosti? Ali pa ima težave s svojo moškostjo? Niti skupne noči, niti želje, ki jih ima vsak izmed nas, ga ne premamijo, da bi se po dveh letih skupnega življenja združil z menoj?! Ne, tega pa se ne morem več prenašati..., je nekega lepega dne sklenila Tončka in odšla na pot. Naravnost h Karlovi mami. Tam je naletela na ogorčenje in vpitje. Da je ni sram, da si kaj takega dovoli. Da dvomi o Karlu, njenem ljubem sinu, je kričala njegova mama užaljeno. Sklonila se je čisto blizu Tončkinega obraza in ji zadala še en udarec, češ da ona že ve, kaj je rodila, Tončka pa, da tega ne bo nikoli izvedela... Pa je. Ze zelo kmalu. Ker enostavno ni mogla odnehati. Obiskala je še njegovo sestro. Bila je neizprosna. "Rekla sem ji, da se ne premaknem od nje, dokler ne izvem resnice. Njegova sestra je sklonila glavo in tiho zajokala. Potem mi je šepetaje povedala, da je Karlo ženska... Bilo mi je, kot bi me nekdo s kolom po glavi... In s takim bitjem sem preživela skoraj tri leta... Njegova sestra mi je potem, ko se ji je odprlo, začela pripovedovati še druge podrobnosti. Toda nisem je poslušala. Po vsem telesu sem se tresla in zdelo se mi je, da si takega udarca nisem zaslužila. Skozi neko meglo so prihajale na moje uho besede, naj vendar že enkrat napodim "stvora", ki sem ga prenašala že toliko časa..." Toda tega ni naredila. Saj ne tako, kot so pričakovali od nje. Po poti proti domu si je uredila razburjene misli. Na neki čuden način je Karla celo razumela. Ker je bila tudi sama pohabljena in je doživljala vsak dan in na vsakem koraku ponižanja, zasmehovanja in bolečino. "Ko sva si doma pogledala v obraz, mi je beseda zastala v grlu. Ničesar nisem mogla reči. Toda on je nekaj zaslutil. Začel me je izzivati, da bi iz mene izvrtal, kaj skrivam. V prepiru, ki je sledil, sem mu ogorčeno vrgla v obraz vse, kar sem vedela. Za trenutek je onemel, potem pa mi je počasi začel razlagati o svojem prekletstvu. O svoji pohabljenosti. O tem, da je v resnici ženska... Bila sem užaljena in jezna in togotna. Da sem se pustila toliko let vleči za nos! Tudi "on" je jokal in med solzami izjecljal obžalovanje, ker mi tega ni takoj povedal. Počasi sem "ga" poskušala razumeti... Toda to mi je šlo bolj težko od rok..." je zapisala trpko resnico Tončka. Taka kakršna je bila. Brez olepšavan-ja, brez krinke na obrazu. To so bili trenutki, ko se je Tončka globoko zamislila nad svojim življenjem. Spomnila se je neštetih dogodkov iz otroštva in dekliških let. Spoznala je, da ni pozabila trenutkov, ko so jo preganjali domobranci, belogardisti, Nemci in Italijani. In sosedje s svojim hudobnim jezikom. TU so bili še najhujši. Zakaj so jo s takim užitkom poniževali in trpinčili? Kaj jim je naredila? Mar res samo zaradi telesne napake? Ali je niso belogardisti nekoč postavili pred puške iz enega samega vzroka, da taka "pošast" ne more živeti med normalnimi ljudmi?! Še zmeraj je imela pred očmi vse nevarnosti, ko je delala za partizane. Ti so bili prijazni z njo, dokler so jo potrebovali. In kaj se je zgodilo potem? Po vojni? Zavrgli so jo in jo izbrisali iz svojega "normalnega" življenja, da ga jim ne bi s svojo pristnostjo kazila! Prvič, po dolgih letih je Tončka dopustila, da je bridka resnica planila na dan. Poskušala jo je sprejeti, toda zaenkrat jo je še vse preveč bolelo. Še zmeraj si ni mogla odpustiti, da je tri leta vrgla stran zaradi "moralno iztirjene ženske ■ Poskušala se je pobrati in začeti vse znova, M drugačnim življenjem. Bila je že dovolj stara, da bi lahko imela otroka, ki si ga je tako zelo želela. Morda zaradi bridkih izkušenj, morda zaradi trpke resnice, da je invalidka, je np moške začela gledati kot na orodje za uresničitev svojih sanh "Izkoristila sem vsako priložnost, da bi zanosila, pa mi ni in ni uspelo. Kmalu sem spoznala, da to ne pelje nikamor. Ravno takrat sem se zapletla z moškim, kije bil okoli osem le} mlajši od mene. Koliko je bilo ljubezni z ene m druge strani, se nisem spraševala. Le otroka sem si želela. Obiskala sem več ginekologov, ker sem se želela prepričati, da sem sposobna roditi. Vsi so mi pritrjevali, da z menoj ni nič narobe-Najbolj me je razveselilo, ker so me prepričala da moja napaka ni dedna. Tedaj se je Zgody čudež. Drugega ne morem reči. Po osmin mesecih življenja s tem moškim sem zanosila-Mislila sem, da bom ponorela od sreče. Pe\!la in plesala od jutra do večera, tako sem bita srečna. V meni je raslo novo življenje. Spremi' jala sem vsak otrokov gib. Če se je premaknili sem zadržala dih in po licih so mi pritekle solze sreče. Tudi moj partner je delil srečo z meno)-Trikrat je preskrbel vse dokumente, da bi se poročila, toda jaz sem bila trmasta. Ne, je b* vsakič moj odgovor. Živela sem samo za otroka, vse ostalo se mi ni zdelo važno. Popadke sem dobila že s sedmimi meseci. Še malo, pa bom dete držala v naročju, sam si govorila. Samo s malo... Toda obrnilo se je povsem drugače-Rodila sem sina, toda kmalu po rojstvu je uinr' Tedaj mi je bilo, kot da bi mi nekdo z °strirZ rezilom zabadal v telo. Vsa upanja in vse sanj so se razblinile ob groznem dejstvu, mojih pfsinj da ga nikoli ne bom mogla stisniti k sebi-meni se je nekaj prelomilo. Bodi prekleta usoaa> ki me tako tepeš, sem zakričala, preden sem s izgubila..." . \ (konec četrtega deW GLASOV KAŽIPOT > Izleti S kolesi na Možjanco Kranj - Sekcija za kolesarstvo pri DU gW organizira v torek, 2. julija, kolesarski PJ z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe »uStva. Pot nas bo vodila iz Kranja, preko B|ttofa, Tlipalič, do Možjance. Zaželjena in Pncakovana je čimvečia udeležba. po Koroški in štajerski Kranj - DU vabi svoje člane in druge upokojence na zanimivo panoramsko vožn-§> Po Koroški in Štajerski. Odhod je v torek, * julija izpred kina Center Kranj. Prijave z »Pačili sprejemajo na društvu vsak pone-Sftk, sredo in petek od 8. do 12. ure. Vabljeni! Gasilski pohod na Triglav Bohinjska Bistrica - V petek, 28. junija, 9 5.30 je zbor pred gasilskim domom v °°™njski Bistrici za gasilce iz PGD Steklarja Hrastnik, Nova Gorica, Šempeter, J^Jbrdo in Bohinjska Bistrica za skupni Pohod na Triglav. Pohod za gasilce z •JJfnjenimi društvi, s katerimi prijateljsko JWeluje, organizira PGD Bohinjska Bistri-» Udeleženci, pričakujejo jih okrog 60, P^o imeli v soboto, 29. junija, ob 17. uri, ko M bodo vračali s Triglava, piknik na Pokljuki. Gasilci V Bohinjski Bistrici s ■Pfíom Senjorjem pričakujejo, da bo *tošnji prvi pohod ob podpori sponzorjev P^tal v prihodnje tradicionalen. Prireditve M Praznik cvetja in obrti CarkJja - V TD Cerklje te dni hitijo z Jr^jučnimi deli za tradicionalno, že deve-"^vajseto prireditev Praznik cvetja in W ki bo v OŠ v Cerkljah od 28. do 30. F"|a. Slovesna otvoritev z nastopom x"f.an harmonlkaric ob otvoritvi pa bo v rfwk, 27. junija, ob 19. uri. Do sedaj si je g*Wrtve v Cerkljah ogledalo že več kot ho Ju obiskovalcev- Na letošnji prireditvi Sedeti marskikaj zanimivega. Sodelujejo mSSr vrtnari' in cvetličarji, lovci Lovske ZWÍ16 CerkJie- čebelarji čebelarske dru-SJ Cerklje. Turistična društva, prikazati pa £«K> tudi obrt. V času Praznika cvetja in 5l™ *° Pripravili pester zabavni program. *ko bodo nastopoli po otvoritve v četrtek, '• junija, Pop Design, v petek, 28. junija, r"P»na Monroe, v soboto trio Storžič in v IJrrfJ0 ansambel Salpovl. V nedeljo po-vom u pa bodo pripraviti pod pokroviteijst-SIMesarije Kepic IzCerkeljtradicionalno l5HVan'e ^arrnonikarjev, z začetkom ob jW«n' Priiave M tekmovanje harmonikar-* 80 rnožne vsak dan v pisarni Turistične-"rujtva Cerklje, tudi po telefonu 422-Stvi» d 3 trad'ciona,ne cerkljanske prire-kot d n'k 'n 0Drt'- Prei P°znane čeLi Z8tava cvetja, lovstva, ribištva, CaAi'a!?tva in tort, si velja ogledati v Zoftrt ■ in bliini' okolici Se vrsto kulturno-4^0Vlnskih spomenikov, kot so župnijska iwJi'y Marijinega vnebovzetja, Dvorje. Caïii1 ,:ra' sk|adatelja Davorina Jenka, v oTÍ'iah Da Sta turii mistni hiftl Innariia Borit iÏ ^ s'a f ✓ ŠRI LANKA 8 DNI OD 1.399 DfcJJ I ✓ RDEČE MORJE 8 DNI 999 DE*1 POČITNICE V ŠPANIJI, GRČIJI, TURČIJI, PORTUGALSKI, NA MALTI- MECA SPEKTAKEL - FESTIVAL BAR, 21. IN 22.6« 96 V PUUSK1 ARENI -Tia^pa^i:Eros Ramanoti Kelly Family; 0\r^ ü" Mali oglasi Jg> 223-444 APARATI STROJI tÏ^SONIC TELEFONI, TELEFAXI, TBai9E in TELEFONSKE CEN-APab.E- SERVIS TELEFONSKIH SggATOV «634-012_11799 ÜPBITELYANNI d.o.o. - kompletna "udba, dobava takoj. Ne izgubl-*časa, pokličite zastopnika na J2lg12-256, 064/218-317 15ui Pq\ta bro sPrMpONENTAH 103.680 SH Aram* S®« 29.900 Sli tv590 sn | 290 SIT rio% 7 ""Opiiiiv 10.000 Sit m Iv i Mrv* ^ iMMoSr !i't i STgST NAKUPA NAÍCEKiM Pftl ^OTROŠNIŠKI KREDfTttelf nas je denar" vreden I ^-L ' vedno VEÒWW* Simon Jenko iz tekmovalnega duha, Prodam 2 tonsko PRIKOLICO. Košnjek, Sp. Bela 6, «45-304 21142 Prodam SUŠILNI STROJ ZEROWAT. «311-995_21144 Prodam TRAKTOR 4x4 100 KM, žitni KOMBAJN Klas, dominator 86, TROSILEC hlevskega gnoja in BALIRKO za kvadratne bale. «068-81-323 21152_ Pralni stroj Gorenje, star 7 let, prodam. «332-350, 325-917 21204 Ugodno prodam DIVO z likalnikom -parni čistilec. «332-650_21253 Prodam CIRKULAR za drva. «422- 910 21282 GR. MATERIAL CISTERNO izdelamo v vašem prostoru po vaših merah. «0609/635-262, 806-069_17152 Prodam PORTUGALSKO PLU-TO.«241-687_18288 Prodam kovinske KROŽNE STOPNICE, premer 120 cm, 17 stopnic. «225-741 21025 Zelo ugodno prodam 190 kosov POROLITA 8 cm. «713-295 21050 Poceni prodam rabljeno STREŠNO BETONSKO OPEKO cca 140 m2 z letvami. «311-334 21120 Prodam rabljeno strešno OPEKO Kikinda 272, 1500 kom. ali zamenjam za teleta, prašiča. «061/572- 245 21199 Prodam suhe SMREKOVE PLOHE. «632-101 21281 Prodam silikatno OPEKO cca 1000 kom po znižani ceni in elektro motor 15 KW 950 obr. brezhiben. «58-484 2128« IZOBRAŽEVANJE Inštaliram angleščino za osnovne in srednje šole. «225-467. 56-095 19725__________ Kemijo in matematiko inštruiram. «311-266, Petra_20172 Prodam KNJIGE ZA 8. RAZRED.«326-108_21q76 Prodam zelo dobro ohranjene knjige za 6. in 7. razred OŠ. «312-517 Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka Letence 4a <© 064/46-369 ^k\a&\čr\a ma&aža j IZGUBLJENO V petek sta se izgubili v Cerkljah, Trnovlje 5, dve PAPIGI NIMFI. Če jih najdete, prosim pokličite na «422- 474 21287 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037, ali «211-927, «47-534, 16618 NAKLADALKO. TROSILEC GNOJA in ROTACIJSKO KOSILNICO, vse SIP kupim.«730-584_20987 Kupim ohranjeno fantovsko KOLO od 8 do 10 let. «224-357 21080 Kupim rabljeno cementno OPEKO Rajgelj folc. «53-352 21106 LOKALI Kranja h r^?Jun'Ja' so xeKmovali učenci sedmih razredov OŠ tako da 11 Otroci so pokazali veliko znanja, veselja in tekr.. kjasi uPamo, da bo pri naslednjih srečanjih tako tudi ostalo. Kranju "p Srecanie bo že v soboto, 6. julija, ravno tako na Maistrovem trgu v ^šeršn 1 n2?rili se bosta ekipi OŠ Cvetko Golar oz. Škofje Loke ter OŠ France «afari na n ania< Zma9°valce bo TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ popeljala na 8porttorilv, aiu' za 9ledalce Pa ie Popravljena kopica lepih nagrad naših Sp0n . ' zat0 pridite, sodelujte v nagradnih igrah in navijajte za svojo ekipo. .^'SOBOTNE SREČE bodo podarili naslednje nagrade: - fio!0r,l0BNAF'" FOTOAPARAT - Ronl 9UE SONČEK - MODNE KOPALKE «UUTIQUE WIT BOY - BREZROKAVNIK TA DVA BOUTIQUA NUDITA - VI i a ?y DOGAJANJA TUDI 10 % POPUST -SFrrl^'JA-ZPGA - ŽMnm! TRADE "ŠPORTNE ČEVLJE KANGOO JUMPS , Pole« ,7!ILA KRANJ BODO ZOPET PRISPEVALE TORTO IN PRAKTIČNE NAGRADE ■nj^|ST^na9rad se bo našla še kakšna, zato pridite in sodelujte. jj^ernd?iJA AGENCIJA ODISEJ pa Vam podarja še posebno nagrado, in sicer SWartUT«o0,potovanie v Španijo, ki je dosegljiva le, če pravilno odgovorite na °D|SEjI pn ^KATERIMI PREVOZNIMI SREDSTVI VAS TURISTIČNA AGENCIJA zmelje NA ODDIH?" in odgovor pošljete na ČP Gorenjski glas. MJP0N * KUPON*KUPON NAGRADNO VPRAŠANJE: ^terimj prevoznimi sredstvi vas Turistiina agencija ODISEJ popelje na dopust? Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_14776 ODDAMO V NAJEM večnamensko hišo v Podnartu (pizzerija, fitnes, savna), odkupinventarja 35000 DEM, cena najemnine 1200 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353, fax 221-785 15908_ ODDAMO v najem v bližini Kranja trgovino v obratovanju 100 m2 in bistro 50 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 18499 Oddamo opremljeno TRGOVINO za prodajo živil. PUGR.d.o.o., «242-646, Kranj 20063 V Kranju na dobri lokaciji ODDAM v najem LOKAL 50 m2 za katerakoli dejavnost (razen gostinsko). Šifra: DOBRA LOKACIJA_21092 Prodamo gostilno na Dolenjskem in 2 ss hišo v Bitnjah - Kranj. KOŠNIK s.p., 332-061 21097 ODDAMO poslovne prostore v Kranju 80 m2, 60 m2, 70 m2, 40 m2. KOŠNIK.s.p., 332-061 21100 ODDAMO KRANJ: Center trgovski lokal v priti. 136 m2, dve izložbi, 40 DEM/m2, predplačilo: Planina III lokal 38 m2 primeren za trg. ali storitveno dejavnost, tudi prodamo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, «22-33-00_21217 V centru Kranja ODDAMO v najem živilsko trgovino. Primerno za pripravo in izdajo hitre hrane ali podobno. AGENT KRANJ.223-485 2121a Najamem posl. prostor trgovina, 100 m2, pritličje, parkirišče, center Izključen. 3215-316, zvečer 21285 KOLESA Prodam zelo malo vozen MOPED AVTOMATIK.«325-508_20778 APN 6, letnik 93, izredno lep, športne izvedbe in AVTOMATIK, letnik 1984, ugodno prodam. «332-557 20979 Prodam moško GORSKO KOLO Rog, cena po dogovoru. «710-528 21032 Prodam nov MOPED APN 6. «720-180 21079 Prodam MOPED APN 6, v dobrem stanju.O731-570, pri cerkvi 210b3 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. «731-208 iqsbs Prodam nov KOSMODISK. «621- 217 21153 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET NA MAD-ŽARSKO s kombijem, vsak teden. «49-442 20945 KS VOKLO - opozarja vse krajana sosednjih vasi, da je odlaganje odpadkov in odpadnega materiala v smetiščne jame v Voklem - STROGO PREPOVEDANO. Kršitelje bomo prijavili ustreznim organom! Nakupovalni izlet v Italijo s kombijem, sreda. «49-442 20947 OBLAČILA NEVESTE - obiščite butiq VERITAS in si izberite sanjsko poročno obleko. «224-158_18928 VERITAS - najcenejša izposoja POROČNIH OBLEK v centru Kranja. Maistrov trg 11, «224-158 18929 MLADOPOROČENCI - velika izbira poročnih oblek vseh velikosti. VERITAS, Maistrov trg 11, «224-158 Prodam kmetijo na Gorenjskem. «78-487, vsak večer po 20. u1í20541 Prodamo (Žlganja vas) starejšo kmečko hišo in 1600 m2 parcela, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_utto Prodamo v Strahlnju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za Žaražo, samostojen vhod, parcela 36 m2, svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14771 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-353_14773 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221 -353, fax 221 -785 14775 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221 -353, fax 221 -785 h781 V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14763 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_14784 Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo In 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14787 Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 __14789 Tržič prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 15909 Podljubelj - prodamo BRUNARICO 5 X 7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150 000 DEM. K3 KERN d.0.0., «221-353 in fax 221-785_19568 Oddamo v najem v Kranju, 130 m2 v pritličju, za pisarne, cena 1300 DEM/ m2. K3 KERN d.0.0., «221-353 in fax 221-785_19570 Oddamo HIŠO v Kranju, opremljena, CK, tel., primerna za mirno dejavnost, cena 1000 DEM, 3 mes. predplačilo. K3 KERN d.0.0., «221 -353 in fax 221 -785 19574 Oddamo ZAPUŽE gornji del HIŠE, opremljeno, cena 500 DEM/mes., 3 mes. predpl. K3 KERN d.o.o, 0221-353 in fax 221-785 19575 ODDAM v najem v Kranju - klet 1. nadstr. in mansarda, v nedokončani hiši, primerno za mirno dejavnost ali pisarne na prometni lokaciji s parkiriščem. K3 KERN d.0.0., «221-353 in fax221-785 20128 LJUBITELJI KRIŽANK, POZOR! IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA VEDEŽAI KRIŽANKE, OSMEROSMERKE, KVIZ. UGANKE, HUMOR, ZANIMIVOSTI - VSE TO IN SE MNOGO VEČ ZA BOGATE NAGRADE: BARVNI TV, MALE GOSPODINJSKE APARATE. KNJIŽNE NAGRADE, TURISTIČNE IZLETE... VEDEŽ - KER SLOVENIJA POTREBUJE DOBRO UGANKARSKO REVIJO! Ulj; T£ed: LEA JAMIC s.p. Podlk*&?ij 104, Tržič tel.: 064/59-0" OTR. OPREMA Ugodno prodam dobro ohranjen otroški VOZIČEK. «311-228 21114 PRIDELKI Prodam ŽGANJE. Zg. Bela 53, «45-246 21028 Prodam OVES.«331-830 21071 Dobi se KOZJE MLEKO. «242-288 21271 POSESTI KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Martuljek prodamo GOZD 1,5 ha In 41 a travnika. K 3 KERN, 221-353, fax 221785 15910 Trstenik (Oriova glava), prodamo VIKEND v gradnji (I plošča), parcela 500 m2, cena 50 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353, fax 221-785 IBM Podbrezje prodamo 13.372 m2 gozda in travnik 335 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_ieso2 PRODAMO v Dupljah HIŠO v 3. gradb. fazi, 15 X 15 m, parcela 870 m2, primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN D.O.O., «221-353, fax 221-785 18660 Prodam NJIVO v izmeri 1900 m2 v Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku. 20727 Prodamo Drulovka vrstna hiša v IV. gradbeni fazi, cena 165.000 DEM. K 3 KERN, «221-353, fax 221-785 20963_ Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9m in poleg nje samostojno delavnico v IV. gradbeni fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K3 KERN, 221353, fax 221-785 20964 Prodamo v Cegelnici 1/2 hiše v pritličju. K 3 KERN, 221-353, fax: 221-785 20966 Prodamo v Lescah montažno hišo 8 x8 m, parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 20957 Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14766 Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14767 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo. parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN. 221- 353. fax 221-785 14768 V Radovljici gradimo štiri stanovanjske dvojčke (osem stanovanjskih enot) na sončni lokaciji z lepim razgledom v centru mesta, 200 m2 stanovanjske površine, 500 - 600 m2 zemljišča, gradnja od III. faze, cene objektov so od 150 - 160.000 DEM, ostale informacije in ogled Makler Bled, d.o.o., Bled, Ljubljanska 3, tel. 76-461, 77-026. #A CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. _~^ KRANJ, Jezerske c. 20 objavlja prosto delovno mesto STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - 1 delavec za delo na buldožerju, bagru In rovokopaču, grejderju, nakladalniku in finišerju Pogoji: KV strojnik težke gradbene mehanizacije (IV. st.), dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Kupimo HIŠO v okolici Tržiča, cena okoli 90 000 DEM ali menjamo STANOVANJE ZA HIŠO, na odlični lokaciji v Bistrici pri Tržiču, 64 m2, SAT TV. tel., CK. sončna lega. Šifra: MENJAVA_18638 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici. «331-266 dopo. in 326-585 popoldan issoe PRODAMO v Kranju polovico hiše dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215.000 DEM, v Britofu polovico hiše dvojček, parcela 300 m2, cena 160.000 DEM. K 3 KERN 221-353, fax 221-785_imm Žirovnica - prodamo ZAZDILJIVO PARCELO 1011 m2, v delnem naklonu, cena 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o.. «221-353 in fax 221-785 19566_ Senično - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1575 m2 po 50 DEM/m2. K3 KERN d.o.o.. «221-353 in fax 221-785 19567 ODDAMO v najem v centru Kranja 4 pisarne, vel. od 25-35 m2, skupaj 115 m2, v II. nad., CK, telefon, cena ugodna. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 20968 Prodam 1,7 ha ZEMLJIŠČA v Koprivniku, pošta Sovodenj v Poljanski dolini. Zemljišče ima hišno številko in je izredno primerno za gradnjo vikendov. Cena po ogledu in dogovoru. «695-146 21044 BLED prodamo zgornjo polovico hiše, ločen vhod, 76 m2, 115.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210 , 222-076 21135 NAKLO - prodamo spodnjo polovico hiše, 100 m2, vrt, garža, tel., klet. parcela 570 m2, 122.000 DEM. POSING.d.o.o.. 224-210. 222-076 21136_ KRANJ - prodamo zgornjo polovico hiše. 70 m2. parcela 177m2, 85000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 21137 GOLNIK prodamo vrstno HIŠO, 96 m2, parcela 190 m2, III. gr. faza, 87000 DEM. POSING.d.o.o. 224-210, 222-076_mM IZOLA - oddam turistični apartma za 4-5 oseb in sobo s kopalnico za dve osebi v juliju in avgustu. Q 066/63- 634 21193 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO - ODDAJAMO : STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21207_ PRODAMO: BLED, visoko prltl.hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena 490.000 DEM; NAKLO dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi, na pare. 700 m2, 295.000 DEM, BRITOF: poslovno stanovanjsko hišo v IV. gr. fazi, 3 etaže x 150 m2, naparceli 1300 m2, 235000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, —'22-33-00_21211 PRODAMO KRANJ vis.pritl. hišo na parceli 900 m2 in samostojno nedokončano delavnico s stanovanjem, 350.000 DEM, BASEU nedokončano hišo na parceli 700 m2, 150.000 DEM, DRULOVKA IV. gr. f. vrstno hišo 160.000 DEM in dvostanovanjs-ko hišo s 300 m2 uporabne površine na parceli 400 m2, 300.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21212 PRODAMO STISKA VAS hiša v IV. gr. f. + 1 ha travnika, 100.000 DEM, GORENJA VAS okolica obnovljena hiša na parceli 900 m2, primerna za vikend, 105.000 DEM, SELŠKA DOLINA bivalni vikend na parceli 900 m2, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33- 00 21213 Oddajamo poslovne in skladiščne prostore v izmeri 85 m2. Informacije po telefonu: 064/634-500. KUPIMO v okolici Kranja kupimo manjšo hišo ali bivalni vikend; za Slovenko živečo v Franciji kupimo manjšo hišo na večji parceli 5000 -10.000 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21214 PARCELE GRADBENE PRODAMO: Sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 842 m2 ob zelenm pasu, lokac. dokumentacija urejena, 70 DEM/m2, Senično 1575 m2, elek. na pare; Prebačevo 1000 m2, 70 DEM/m2, Čatež okolica 4650 m2, 27000 DEM, pod Blegošem, večjo parcelo in vikend; pod Dobrčo -zazidljivo parcelo 1000 m2; Brezje 2 ha travnika, gradbena parcela in gospodarsko poslopje, elektrika, voda, telefon na parceli + gr. dovoljenje. RADOVLJICA 678 m2 ob cesti, komunalno opremljena, gradbeno dovoljenje urejeno, prispevki plačani. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 21215 KUPIMO KRANJ - gradbeno parcelo od 500 do 1000 m2 in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem. KUPIMO KRANJ okolica (6 km) 2000 - 3000 m2, sončno parcelo na robu naselja, lahko tudi neza-zidljivo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj, »22-33-00 21216__ Starejšo hišo v okolici Kranja, kupimo. AGENT Kranj, 223-485 21221 POTOK pod Blegošem prodamo starejšo kmečko hišo, popolnoma adaptirano s CK na 10000 m2 zemljišča za 100.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 21226 SVARJE pri Goricah, prodamo hišo staro 10 let, cca 120 m2 bivalne površine, 3 etažah. Na 1000 m2 zemljišča. AGENT Kranj, 223-485 21228 TRSTENIK prodamo 1000 m2 zazidljive parcele z vikendom, lepo urejena okolica, voda in elektrika na Barceli. Ugodno prodamo za 93.000 EM. AGENT Kranj, 223-485 21230 SREDNJA VAS pri Tržiču prodamo 1000 m2 zemljišča z vikendom za 55.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 21231_'_ Besnica - prodamo gozd 6700 m2 za 8000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 21233_ Zalog pri Goricah, prodamo vikend na 406 m2 zemljišča za 26000 DEM. AGENT Kranj, 223-485_21234 Mlaka prodamo večjo stanovanjsko, hišo, popolnoma opremljeno, na 1300 m2 zemljišča 400 m2 bivalne površine, več garaž. AGENT Kranj, 223-485 21235 Takoj najamemo GARAŽO v mestu Kranj. »331-487_21272 PRIREDITVE TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, lokalih, cena ugodna. »731-015_ 20636 GLASBO za ohceti, obletnice in razne zabave vam nudi DUO 045- 292 20922 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE telefonu ali osebno 0 9 0-4 1-43 156 SIT/mm POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. »422-193 13993 PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. 0422- 193 15957 Posredujemo kratkoročne kredite na podlagi zastavitve s pomočjo čekov in kreditnih kartic. »741-385 ali 0609/638-278 od 9. do 19. ure 15797 GOTOVINSKO POSOJILO - hitra realizacija, garancija: čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11, LJubljana, tel.: 061/210-174, 061/126-20-70 (pri Operi) od 10. -16. ure. Vzamem POSOJILO 5000 DEM za 6 mesecev. Šifra: NUJNO 20536 RAZNO PRODAM Gozdarski VITEL za Tomo Vinkovlč fiksni priklop, novi tip, pro-dam.»731-134_21003 Prodam FIAT 126,1. 87 ter male, črne PUDLJE čistokrvne. »332-177 ali 223-427 21028 Prodam starinsko SKRINJO in GOBELIN -podeželski motiv 80x60. »802-169 21033 Prodam VLEČNO KLJUKO za Z 101, rabljen špičak. »725-563 21055 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, dolžina 170, širina 130, cena po dogovoru. O 634-224 21073 Prodam PRALNI STROJ, električno kosilnico, žensko, moško kolo. »715-847 21203 Prodam avtomobilsko novo PRIKOLICO, nosilnost 600 kg in kadi za namakanje sadja. 0422-439 21241 Prodam PEČ etažno centralno TVT 23 na trda goriva in ODDAM NEMŠKEGA OVČARJA, dolgodlakega. »310-246 21292 ŠPORT Prodam CAMP PRIKOLICO. »061/ 740-098_21101 Ugodno prodam KAJAK dvosed z vesli Albatros. Cena po dogovoru. »324-557 21202 na Savi + piknik Inf.: X 064/730-508 mobitel 0609-641-169 MOSTNICA - Bohinj STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0 242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2405 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 11964 Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za okna po naročilu. 0806-02617259 PROTON RTV SERVIS vam hitro In kvalitetno popravi vso zabavno elektroniko. MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN Bleiweisova 2, Kranj, 0222-004 17510 Obdelava mansarde, stenskih In stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuš-čeni strop). 049-416_17915 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, do 30 % manjše toplotne izgube oz. prihranek pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več, zmanjšan hrup! 0061/813-553 18071_ Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravljamo. 0213-218 18640 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV- če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 0332-053 18973 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. 0331-450 19079 OBLIKOVANJE IN PODMLAJE-VANJE ŽIVE MEJE, nasaditev in vzdrževanje cvetličnih korit, za privatni in gostinski sektor. 0714-282 19393 Čistimo in pospravljamo STANOVANJA in POSLOVNE PROTORE. Zajamčena kvaliteta z ugodnimi plačilnimi pogoji. HRIBAR BLESK, 0331-431 in 0609-644-735 19758 DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO - dela notranje omete in fasade z lastnim odrom. Cene so zelo ugodne, o kvaliteti se boste sami prepričali. 0736-327, od 19. do 21. ure 19850 Prijetna gospa nudi ostarelim in bolnim OSEBNE PREVOZE po Sloveniji in pomoč v gospodinjstvu. 0061/1407-658 ali 0609/624-822 20277 Gradbena dela, zaključna dela, delamo na grobo in fino, tudi fasa-derstvo. 0421-049 20582 Izdelujemo fasade, omete na grobo in fino. 041-218 20553 Delam vsa GRADBENA DELA s svojim ali vašim materialom, TLAKUJEM tudi dvorišča.00609-622-946 20681 Pri nakupu hidravlične sadne ali grozdne stiskalnice vam brezplačno podarimo grozdni ali sadni mlin.Inf. na 0063-829-073_20772 ROLETARSTVO NOGRAŠEK NUDI ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. 0621-443, zvečer 20884 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, ELEKTRO in VODOVODNE INŠTALACIJE-popravilo in monta-ža.0325-815 20995 GRADBENA SKUPINA izvaja fasade, "frajhanje" in adaptacije. Kvalitetno in ugodno. 0214-632. od 10. do 18. ure 21061 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. 0223-420 2ioee VODOVOD V NOVI HIŠI ("ŠTEMA-MO" SAMI). KOT TUDI RAZNA POPRAVILA PIP, ČIŠČENJE BOJ-LERJEV IN ODTOKOV TER ADAPTACIJE KOPALNIC (MATERIAL BREZ DAVKA, MOŽNO Z ZIDAVO IN PEČARJEM!), VAM NAREDIJO MOJSTRI PO SOLIDNI CENI. 0211-128 NON STOP (kličite zjutraj do 7. ure ali zvečer po 20. url 21088 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199_21093 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in kvalitetno. KOŠNIK s.p. 332-061 21098_ Deklaracije s tekstom, črtno kodo, grafiko izdelamo ekspresno. 0 in fax:633-942 21103 SERVIS HLADILNIH APARATOV, gosp. strojev, previtje rotorjev, elektromotorjev. Naklo, Pivka 20, 047- 490 21126 RADIO 104.5 ft(|/\ 105.9 107.3 "jjjje ,07-5 OGNJIŠČE tel. 152 11-26 f«x. 152-13-62 Potrebujete nekoga, ki bi vam kvalitetno opravil VSA GRADBENA DELA, kot so fasade, ometi, adaptacije, odnova dimnikov, dela na grobo in fino ter ostalo. Kvaliteta zajamčena . cene ugodne. Pokličite na 0218-779 okoli 21. ure in dogovorili se bomo o vsem potrebnem. 21148 Nega obraza in dekoletja, odprava aken, barvanje obrvi, trepalnic. 0741-321_ 21154 Uspešna odprava celulita z novo metodo WB. Hotel Ribno 741-321 21155_ Ročna masaža, ročna limfna drena-ža, solarij v hotelu Ribno. 0741-321 £1 VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA, RAZLAGA SANJ, NAPOVED HOROSKOPA IN PREROKOVANJE POKLIČITE - PREVERITE Izvajanje sanacije, vzdrževanje vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. Čeba-šek, Prebačevo 326-359 21157 Glasbena agencija TONY'S Kranj.d.o.o., vam priskrbi GLASBENIKE za najrazličnejše priložnosti. 0222-373_21194 Popravila pralnih strojev na vašem domu. 0325-917, 332-350 21205 STANOVANJA Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 93000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353_18496 Mlada slovenska družina (3 člani) NUJNO najame STANOVANJE od 40-50 m2 do 300 DEM/mesečno. 022-33-00 18918 2 SOBNO novejše komfortno stano-vanje na Planini, kabelska, centr.kurjava, prodam. 0328-275, DO 16. Uri 19156 Prodamo Jesenice 4 ss stanovanje, 102 m2, 1 garsonjera 17 m2 v privatni HIŠI, cena 70 000 DEM. K3 KERN d.0.0., 0221-353 in fax 221- 785 19571 ODDAMO v Kranjski gori 2 s 46 m2 v 1. nad., 550 DEM/mes. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 20412 Prodam 2 ss STANOVANJE 75 m2, cena 1180 DEM/m2, vselitev takoj in grerjis takoj. 0325-764 in 323-067 OGREVANO SOBO z balkonom, s souporabo kuhinje in kopalnice, po želji, oddam. 048-621 20958 Prodamo Kranj 2 s 65 m2 v 5. nad. stanovanje je prazno, cena 1400 DEM/m2. K 3 KERN, 0221-353. FAX 221-785 _20959 Prodamo na Bledu (alpski bloki) 1 sobno 35 m2 prodamo za 65.000 DEM, 3 sobno z atrijem 74m 2. K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 20960 Prodamo Kranj 3 sobno 74 m2 na Planini III v 3. nad., cena 99000 DEM. K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 20961_ Prodamo Kranj 4 sobno 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini. K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 20962 V Šk. Loki takoj kupimo več 2 sobnih stanovanj do 82000 DEM ter 1 ss do 70.000 DEM. Kupimo tudi več HIŠ na področju Šk. Loke In Kranja. 0061/ 1404-300 20977 ODDAM sobo s souporabo kuhinje In kopalnice. 0324-766 21023 Na Bledu prodam trisobno STANOVANJE 76 m2 in neobdelano podstreho 49 m2 v hiši. 0801-497 21051 Prodamo 2 ss 64,30 m2 v I. nad. na Drulovkl CK, tel, SAT. 0332-061, KOŠNIK, s.p. 21099 SOBO s souporabo koplanice, kuhinje, ODDAM najboljšemu ponudniku. Polletno predplačilo. 0326-270 21119 ŠKOFJA - LOKA - prodamo en-osobno stanovanje 38,20 m2, opremljeno, takoj vseljivo, 62000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222- 076_21127 KRANJ - prodamo enosobno stanovanje 36 m2, CK, 55D00 DEM. POSING.d.o.o., 224-2107222-076 21128_ KRANJ - Planina III prodamo 2 sobno stanovanje, 62,30 m2, nizek blok, 99000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210,222-076 21129 KRANJ šuceva 27,24 21 21 |KRONA,tel: 623-397 NOVO trgovina ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 32 BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISD1 Kranj - Planina III prodamo man-sardno stanovanje, 73 m2, nizek blok, 1400 .DEM/m2. POS-ING.d.o.o., 224-210, 222-076 21130 Kranj - Planina I prodamo dvosobno stanovanje 63,40 m2, takoj vseljivo, 1400 DEM/m2. POSING, d.o.o. 224-210, 222-076 _21131 Kranj - Planina II prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 68.40 m2, komfortno, 7. nadstr. 100.000 DEM. POSING.d.o.o. 224-210. 222-076 21132_ Kranj - Zlato polje prodamo trosob-no stanovanje 69 m2, pritličje 85000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222- 076 21133 RADOVLJICA - prodamo 3 sobno stanovanje 68 m2, takoj vseljivo, 110.000 OEM. POSING.d.o.o. 224-210, 222-076_21134 V Radovljici prodamo STANOVANJE 48 m2. Ogled vsak dan od 19-20. ure, 0715-945, v istem času 2119è Glavni trgi 6. 64000 Kran| 1«l*t9n.i m ■ 223-485 Agent Kranj agencija la promet i nepremičninami Naj bo Agent Kranj Vato agencija za ntpiemlčnlnel VOZILA 151ÍÍ 52." .0 Prodamo Kranj Šorlijevo nas. 2ss/ IX., 52 m2, 85000 DEM, Planina I 3 ss, 78 m2, 1450 DEM/m2 + garaža 10.000 DEM; Planina II 1 ss, 50 m2, 80.000 DEM, 2 ss, 65 m2, preurejeno v 2,5 ss, 114.000 DEM; 1.5/XIII, 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss, 44 m2/l., 71500 DEM; Planina III, atrijsko, 92 m2, 1500 DEM/m2, Savska c. 2 ss, 75 m2/l, obnovljeno, brez CK, primerno tudi za poslovno dejavnost, 95000 DEM, Šenčur 1 ss, 42 m2/pr., 63000 DEM; DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21208 KUPIMO: Kranj garsonjero do 40.000 DEM, lahko brez ČK, brez provizije! NAJAMEMO Kranj mlada slovenska družina najame 1 ss do 300 DEM/mes In 4 članska družina najame 2 ss do 500 DEM/mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21209 ODDAMO: Jesenice 1 ss v hiši s posebnim vhodom, delno opremljeno 300 DEM/mes in garsonjero v bloku, 30 m2, 350 DEM/mes; MEDVODE okolica, starejšo hišo brez CK, 300 DEM/mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21210_ 2 sobno stanovanje 62,30 m2 na Trg Rivli, v II. nad., prodamo za 100.000 DEM. Takoj prepis, vselitev po dogovoru. AGENT Kranj, 0223-485 21219 V Kranju najamemo več 1 sobnih stanovanj, lahko tudi neopremljenih. AGENT Kranj, 223-485 21220 Kranj - prodamo 73 m2 stanovanja, v IV. nad., z vsemi priključki, za 110.000 dem. AGENT KRANJ, 223-485 21222 PREROČIŠČE DELFI 090 4130 V Kranju prodamo 53 m2 stanovanja, 2 ss atrijsko za 82.000 DEM. AGENT KRANJ, 22-33-00 21224 V Kranju prodamo popolnoma opremljeno stanovanje, 75 m2, z velikim balkonom, brez CK.za 105.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 21225 V Kranju kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. AGENT Krnaj, 223-485 21227 BEGUNJE prodamo 60 m2 stanovanja, II. nad. z vsemi priključki. Popolnoma opremljeno za 96000 DEM. AGENT KRANJ. 223-485 21229 KRANJ v najem ODDAMO več stanovanj. AGENT KRANJ, 223-485 21232_ V Železnikih v priti., prodamo GARSONJERO 30 m2, CK, tel., cena 38000 DEM. 067-464 21239 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD- rabljeni in novi rez. deli, odkup avtomobilov. 0064/692-194_19324 Dele za JUGO 45/55 poceni, prodam. 0731-350 21257 AM5X86-133 ! PENTIUM 100 ! PENTIUM 120 KONFIGURACIJA VSEBUJ tf/f ! BMB RAM. 1 08QB TRDI DISK. Ojr.t- 1 Ml PCI. MONITOR PHILIP» ' ^ ! TIPKOVNICA ZA WINDOWS »»• i TISKALNI^ ! EPSON LX-300 j EPSON STYLUS 820 ! HEWLETT PACKARD ! DESKJET 600C (BARVNI) ! HP LASERJET 5L ! S E R V I SA POPRAVILA IN DOGRADITVE£J[ IN MONITORJEV VSEH in ostala računalniškaJJPr v trgovini MEGAB''^ na MOHORJEVEM KLA^j Vodoplvčeva 17, telefon «* delovni čas: . 9.00-13.0C, 15.00-1»^ sobota 9.30-12.00 LADA SAMARA, RIVA KARfV MOSKVIČ ALEKO, takoj ^ pim.Q061-1263-400 in 0609'" „ 484_ __^ ODKUP IN PRODAJA RAgLJjLjg VOZIL, STARO ZA STARO, P%,of LASTNIŠTVA. 0325-981 Prodam AUDI 80 CC, letnik 1 ^ diesel. 047-231 J^, Prodam osebni avto WARTB^ letnik 1990. prevoženih 63000,$,. ažiran, prvi lastnik, cena P° 0 voru. Q326-834____^ Prodam PASSAT KARAVAN T letnik 1992, 70.000 km. 045-° 0609/624-521 NAKUPOVALNI IZLET na N*8^ ko s kombijem, vsak teden. "J^ 442_ .Ji NAKUPOVALNI IZLET V kombijem, sreda. 049-442 GOLF JXD, I. 88, odlično reg. do 7/97, 4 nove gurna.'!^« DEM. 053-947 Prodam Z 128, I.85, registri^ 10.7.96, cena po dogovoru-^ 048 _____' Prodam R 4 GTL, I.88, 72 OjJ^ reg. do 5/97, dobro ohranjen-*1 ^ —__<í Ugodno prodam AX TRE 1'Vfljp Prodam JUGO 45, I. *" Prodam Z 850, nereg. letnik t! voznem stanju. 077-634 VEDEŽEVANJE, ASTROLOG 090 42 86 I .ETNI HOROSKOP Prodam FIAT RITMO 6» ' zadaj levo, celega ali po de»n· jf po dogovoru. 0730-214 R 5 CAMPUS, I. 89, ohranjen, 73000 km, reQlt ^njffi Odkup, prodaja In prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure 0 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. sese AVTOGARANT vrat, rdeče barve, možnost ali kredita. 0633-956, 0609'°" s 21040_______jjj LADO 1500 KARAVAN, »jj ftf dobro ohranjeno, prvi lastni* t* dam. AVTOGARANT Z 128, letnik 1987 in Ü&rví ugodno prodamo. AvTOG^ £ 633-956 _____xjp ŠKODA FORMAN I. 93, leto, odlično ohranjen, uS0!^'^ nost kredita ali menjave. 00" J'r 1^; .Jam JUGO 45 dboro ohranjen. Solastnik, letnik 1987. 0324-881 £EL CORSA 1,2, I.89 prvi lastnik Sfamboliran, 90.000 km, odlično ii^nien. ©633-956 AVTOGARANT o£° K0RAL 55> 90- odlično 9Sr i?n' re9. cleo leto ugodno 633-2io«i 0609/643-897 AVTOGARANT FAVORIT 135 LS, letnik iJ1' odlično ohranjena, 53000 km, AjSr2Sl0 let°. ugodno. AVTOGAR-■s^lL^3:956, 0609/643-897 zkms AX IMAGE 1.1 letnik 93, ali hranjen, ugodno prodamo JioiS6nJamo. AVTOGARANT 633-956 Cen=da.m HROŠČ, letnik 1972, lila L600 °EM in stružnico Prvo-881-280 21Q89 ir?adam HROŠČA, letnik 1974, reg. ^l^o ugodna. ©862-902 21094 Uní ai? FIAT 125 P, vozen, prevo- v^O.000 km. ©422-111 21095 11 C^am 2 128. letnik 1986, cena po <^oju©730-509 . 21102 QOLF 81 in JUGO .88,