Leto LXX
Štev. 258 a
V Ljubljani, v nedeljo, 8. novembra I942-XXI pSirjiSM^'™'^ * Prezzo — Cena L 0.80
Naročnin« mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izd»ja celoletno 34 Lir, ea Inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.630 za naročnino lo 10.349 za inserate. Podruinicai Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Izbaja vsak dan z|ntra| razen p onedeljka in dneva po prazniku.
3 Uradalltvo In apravai Kopltarlava 6, L|obl|ana. g
1	Redazione, Amminiitrazlooei Kopitarjeva 6, Lubiana. |
2	Teleioa 4001—4005.	G
Abbonamentli Meie 18 Lire| Estero, mate Al Uit, hdutone domenlca. anno 34 Lire, fcitero 50 Ure. C C. f j Lubiani 10.650 per Jli abbo-oamentt! 10.349 per le loterzloni,
Pllialel Novo tneeto,
Concessionaria eaclntlva per la pnhbllcItS dl proventenza italiana ed eatera: Unione PnbblicitA Italiana S. A. Milano.
Vojno poročilo it. 895
Tujnu purotuu si. ujj	h --	a	b	-	-	p«r	m
Nadaljevanje biike v Egiptu | Žilave in zmagovite borbe v Kavkazu
Vzhodno od Alagirja je bilo uničenih 30 sovjetskih tankov — Živahno delovanje nemškega letalstva
Ponovni letalski napadi na Malto
Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj se jo nadaljevala bitka v pokrajini vzhodno od Marsa Matruha. Protinapadi Osnih sil so zadali izgubo sovražnim oklepnim kolonam.
Našo letalsko skupine so v ponovnih ponoč-nih nastopih bombardirale letališče na Malt i.
Angleška lelala so to noč napadla Genovo. Posebno so bile zadelo četrti v vzhodno-srodniem delu mesta, v katerih je bila povzročena olteitlna škoda. Posedaj ugotovljene žrtve med civilnim prebivalstvom znašajo 20 mrtvih in 50 ranjenih. Zadržanje prebivalstva jo bilo zelo disciplinirano. Najmanj 2 sovražna bombnika sta bila sestreljena.
Poslanica Duceju z italijansko-nemškega sestanka v Turinu
Rim, 7. novembra. AS. Duce je dobil naslednjo brzojavko:
>V Turinu. ki ste ga vi, Duce. poklicali, naj bo vsem vzpodbuda in zgled na področju avtarkije, se ie začelo prvo itulijansko-neinško zborovanje za avtarkijo, ki ga prirejata zavod za narodne »vtarkične razstave in na Zveza nemških inženirjev iz Berlina. Vam, Duce. ki ste že zdavnaj trdili, da je brez gospodarske neodvisnosti tudi politična neodvisnost zelo v nevarnosti, ponavliajo italijanski in nemški prireditelji ter udeleženci zborovanja, da bodo tudi nn področju avtarkije zatrdim doseženi vsi cilji. Amicucci. državni podtainik za korpora-cije, Balzarini. nadzornik PNF. Mazzini in Gianni, predsednik in podpredsednik zavoda za narodne nvtarkične razstave. Ude in Slobcl. ravnatelja Zveze nemških inženirjev.«
n——► II
Hitlerjev glavni stan, 7. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	zapadnem Kavkazu je vrgel presenetljiv krajevni napad sovražnika iz neke višinske postojanke. Nemški pehotni oddelki so zadobili v močnem deževju v žilavih borbah tudi severno od 1 u a p s i j a novo ozemlje.
Pri obrambi sovražnih protinapadov vzhodno od A I a g t r a , je bilo v hudih borbah uničenih 30 sovjetskih oklepnih voz, letalstvo pa je uničilo oklepni vlak. Premik čel na georgijski vojaški cesti so letalski oddelki obmetavali z bombami.
V	prostoru okrog S t a 1 i n g r a d a so se vršile samo krajevne borbe. Bojna in strmoglavna letala so obstreljevala baterijske postojanke in kraje vzhodno od V o I g e.
V	srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili v napadalnih naslopih uničeni številni sovražnikovi bunkerji s posadkami vred.
Izhodiščne postojanke in premikanje sovjetskih čet na področju izvirov reke D v i n e in V o I g e je obstreljevalo letalstvo.
Na letališčih severnovzhodno od Moskve so nastali jio letalskih napadih veliki požari.
Jugovzhodno otl 11 m e n s k e g a jezera je bila večja sovražnikova skupina pn večdnevnih borbah v izredno težkih terenskih prilikah obkoljena in uničena.
Težko topništvo kopne vojske je zažgalo elektrarno v K r o n š t a d t u.
V	Egiptu trajajo hude borbe dalje. Lastni protinapadi t.o povzročili sovražnikovim oklepnim oddelkom težke izgubo. Nemške in italijansko letalsko silo so v zaporednih napadih obstreljevale motorizirane silo sovražnika med Marsa Matruh o iu in E l Alamein o ni.
Peta oblekla pakta proti kominterni
Rim, 7. novembra. S. novembra 1037 je bil v palači Chigi podpisan protokol, s katerim je Italija pristopila v lastnosti prve sopodpisnice k paktu proti komunistični internacionali, ki sta ga leto prej podpisali Nemčija in Japonska.^
Danes bi bilo odveč osvetljevati važnost diplomatske oblike, ki je poslala zgodovinska zavest evropskih narodov in bistveni ter začetni element zveze, ki neločljivo druži Os z Japonsko. Pakt proti kominterni jo istočasno politični in ideološki pakt. V njem se izraža volja narodov, da so bodo odločno do zadnje kaplje krvi borili proti ruskemu imperializmu v njegovi ostudni in barbarski komunistični obleki. Ta pakt je eden izmed stebrov svetovne obnove. Boljševizem, ju-dovstvo in bogataštvo so negativno oblike, ki se
upirajo obnovi tolikšnih narodnih zvez in prihodu mednarodnega sporazuma, temelječega na resnični pravičnosti med narodi.	,
Pakt proti kominterni je imel veliko zaslugo, ker je prvi dvignil alarm, ki naj zbudi te narode, kateri se še niso dovolj globoko zavedli strašne nevarnosti, ki je grozila iz vzhoda. Danes so sovražno plutokracije zvezane z boljševizmom, ki je sovražnik Osi skupno s svojimi evropskimi prijatelji in zavezniki, toda proti tej nakazili zvezi se dviga vojaška moč mladih sil trojne zveze.
Spomin na ta dan pomeni nadaljevanje italijanske politike, ki je videla v boljševizmu vedno sovražnika, s katerim bi vsakršni sj>orazum ne bil le nemogoč, marveč tudi neznosen.
Trenja med Washingtd3om, Londonom in Moskvo
Buenos Aires, 7. nov AS. V listu >Waehing- \ razgovorov med Churchillom in Stalinom^ pote-ton Post« je novinar Drewe Pearson, ki je
Ilooseveltov sorodnik in dobiva poročila neposredno iz Bele hiše, objavil nekaj zanimivih pojasnil o nejevolji glede vojne strategije pri treh velikih zaveznicah v Londonu, \Vashing-tonu in Moskvi.
Najbolj sporna točka je, kakor vemo, vprašanje o drugem bojišču. Dovolj je bilo, da so jeli govoriti o potrebi drugega bojišča, že so se rodila najgloblja nesoglasja med zaveznicami. Pearson piše, da Anglija sodi, da je nesporazuma kriva Amerika, Sovjetska zveza pa spet meni, da sta odgovorni za to Anglija in Amerika, češ da se ne držita pogodb.
Prvi znak nesoglasja se je pojavil, ko je Molotov obiskal \Vashington, kjer navzlic trditvam zavezniškega tiska niso prišli do soglasnih zaključkov. Res je 6icer, da so na Roosevelta pritiskali, naj zagovarja misel o takojšnjem nastopu na drugem bojišču, a ko je nato v Beli hiši zbral vojaške načelnike, sta mu načelnik vrhovnega poveljstva Marshall in mornariški jioveljnik King povedala, da bi bila pustolovščina preveč tvegana. Če bi stvar spodletela, bi namreč prišlo do nepopravljivega poloma. Zato tudi ob tej priliki niso mogli priti do pravih zaključkov. Churchill je bil dobro obveščen o sodbah v Beli hiši ter o predsednikovem mnenju, ki se je morda preveč potegnil za Molotova. Zato je ameriškega predsednika po telefonu opominjal, da bi bili govori o drugem bojišču škodljivi. Po tem telefonskem pogovoru je bil Roosevelt zelo nejevoljen ter je takoj sklical vojaške povel jnike na drug sestanek, na katerega je povabil tudi načelnika za vojno izdelavo Nelsona. Vendar pa je predsednik tudi na tem sestanku naletel na ugovore vojaških sodelavcev, ki so nasprotovali drugemu bojišču. Sredi razgovorov se je baje Roosevelt obrnil na Nelsona ter dejal: »Nehajte mi že vendar govoriti o tem, da je nemogoče, kar zahtevam.«
Bilo je poleti, ko so nemške'motorizirane čete zmagovito prodirale po stepali južne Rusije s povprečno hitrostjo 30 km na dan. Vse orožje, Ki so ga izdelali v Združenih držffvah, je bilo bolj ko kdaj potrebno anglosaksonskima zaveznicama za njuno brodovje in letalstvo; veliko zavezniško ladijsko spremljavo pa, ki je plula proti Murmanskn, so nemške podmornice deloma razkropile deloma uničile. Churchilli pa je dejal, da morajo Amerikanci nuditi 50 odstotkov svojih vojaških sil. če naj začnejo s skupnim drugim bojiščem. Zato bi bilo potrebno, da sc ameriške čete izkrcajo v Angliji, kjer naj bi branile otok, če bi vdor v Franciji spodletel.
Ko so razgovori obtičali, se je Churchill odpravil v Moskvo, da bi vprašanje razjasnil. Zavezniški listi so tedaj pisali, da je prvi dan
keT precej veselo. A nerodnosti so se pokazale šele drugi dan, ko so o stvari globlje razpravljali in ko so veščaki voditeljema prikazali uspehe svojih preučevanj o možnosti drugega bojišča. Tretji dan je že izbruhnil vihar. Churchill in Stalin sta govorila prav odkrito, včasih celo kakor sovražnika. Ko se jc Churchill vrnil v London, 6e je kazal zadovoljnega nad doseženim sporazumom, ki pa je seveda docela spodletel. Dovol j pa mu je bilo, d i je dobil zagotovilo, da Rusi ne bodo prosili Nemčije za ločeni mir. Poslej Stalin in njegovi sodelavci v sovjetskem tisku niso več prikrivali sovražnosti, ki se je v sovjetskih vojaških krogih jela širiti proti zaveznikom. Tako je torej celotno vprašanje o drugem bojišču ostalo nerešeno.
Čilski protest v Urugvaju
Sanliago de Chile, 7. nov. AS. Čilski zunanji minister Fernandez je protestiral pri urugvajskein zunanjem ministru Guaniju proti objavi memoranduma vvasliingtonske vlade, ki ga je objavila panameriška obrambna komisija in ki vsebuje Sumner Wellesove sramotilne obsodbe.
V Sredozemskem morju jo sestrelilo mornariško topništvo 5 sovražnih letal.
Posamezni angleški bombniki sn podnevi prileteli nad severno z a p a d n o ne m š k o ozemlje in nad Nemški zali v. Civilno prebivalstvu jo imelo neznatne izgube. Pri teli polotili in pri poletih nad zasedenim zapadlimi ozemljem je bilo sestreljenih fi sovražnih lelal.
Bratislava, 7. nov. AS. Na kavkaškem bojišču so boljševiki zbrali večje vete na odseku, katerega držijo slovaške čete. Slovaški ogledniški oddelki so pravočasno zavohali sovražne priprave in sovražnik je moral vsled osredotočenega topniškega oguja pri velikih izgubah opustiti svoje namene. Kasnejši poskus sovjetskega napada so slovaške skupine odbile ter prijele več ujetnikov.
Berlin, 7. nov. AS. Nemške zavezniške čete polagoma, toda čvrsto napredujejo na bojiščih v zgornjem toku reke Tereka. Na tem odseku so nemški in romunski oddelki povečali pritisk na sovražnika, ki jim je moral prepustiti tudi mnogo drugih važnih postojank. Oddelki SS so z nenadnim napadom zavzeli nekaj važnih višinskih postojank, ki so odlična izhodišča za nadaljnje
napade. Letalstvo je izdatno podpiralo kopenske boje ter je prisililo k molku sovražne topove in nasprotna strojnična gnezda. Slrmoglavci so silovito napadli železniško postajo v mestu Ordzini-kidže ter mnogo vojaških vlakov, kateri so bili pripravljeni za odhod na bojišče. Skoro popolnoma so bile uničene vse železniške naprave, hangerji, lokomotive in skladišča. Tisoči sovjetskih vojakov, ki so ^e nahajali v vlakih, so bili ubili. Ne da bi imeli le ciid lastno izgubo, so ne.nšKi lovci sestrelil'. 32 sovjetskih strojev.
Buenos Aires, 7. nov. AS. \Vashingtonska ad-miraliteta naznanja izgubo dveh novih ameriških in enega angleškega parnika, ki so jih septembra potopile nemške podmornico ob južno-aineri-ški obali.
Junaška smrt generala Stumpa
Berlin, 7. novembra. AS. Poročajo, da je dne 24. oktobra na čelu svojih čet padel na polju časti v Severni Afriki general nemških oklepnih oddelkov Georg Sltimp. Imel ie odlikovanje železnega križa.
Japonski udarci anglosaškemu ladjevju
Japonci so od začetka vojne potopili 79 in poškodovali 33 angleško-ameriških podmornic in 391 trgovskih ladij
Tokio, 7. nov. AS. Japonski cesarski stan javlja, da je bilo od konca julija do konca oktobra tega lela potopljenih 21 sovražnih podmornic. V istem času je japonska mornarica potopila tudi 34 sovražnih trgovskih parnikov s skupno 250.400 tonami. Japonci so v istem razdobju izgubili 2 podmorniri in 20 trgovskih parnikov s skupno 122.500 tonami. Tukajšnji krogi pripominjajo, da skupno z novimi ameriškimi izgubami, objavljenimi danes, znašajo celokupno izgube angleško-ame-riških podmornic v sedanji vojni z Japonsko 70. Poleg tega je bilo težko poškodovanih nadaljnih 39 podmornic. Za boj je bilo torej skupno one-
sposobljenih 128 sovražnih podmornic. Celotno število potopljenih angleško-anieriških trgovskih ladij (prištete so tudi potopitve iz zadnjega japonskega poročila) znaša od začetka vojne 301 ladij z nad 2,200.000 ton. Od potopljenih 70 podmornic je okoli 00 ameriških, tako so Združene države v tej vojni že zgubile večino svojega podmorniškeca orožja. Ta izguba je zelo hud udarec za Aineri-kance. V tukajšnjih krogih se pripominja, da je vojna ameriških podmornic proli japonskemu prometu zelo zmanjšana. Jekleni obroč, ki ga je Japonska zgradila okoli voda vzhodne Azije, je vedno trdnejši.
Žalostna bilanca Kremlja
Berlin. 7. novembra. AS. Nemška ^Diplomatska in politična korespondenca« komentira 25. obletnico boljševiške revolucije, ki pomeni žalostno bilanco delovanja Kremlja in njegovih emisarjev za netenje vojne v Evropi in v svetu. Poluradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva našteva vrsto nesreč, ki jih je zakrivil boljševiški režim v petindvajsetih letih in dokazuje, kako se je Rusija žo dolgo časa pripravljala na vojno, brez katere bi bofjšcviška država po Leninovem nauku ne mogla v svoji sedanji obliki dolgo obstojati. V Rusiji tudi niso nikdar prikrivali, da je bila sovjetska
ševiški vdor na evropsko celino ter je na ta način s pomočjo pogumnih zaveznikov rešil Evropo strašne sovjetske grožnje. List nato zaključuje, da jo zveza med boljševizmom in bogataštvom nestvor in da London in \Vashington odpirata v svojih državah vrata boljševizmu.
Delo Dopolavora v oktobru
Rim. 7. nov. AS. Tudi v mesecu oktobru jo delo Dojiolavora za tovariše, ki so v službi oboroženih sil, dobro napredovalo. V tem meseru jo
armada bistveno orožje za uresničenje sovjetskega « Dopolavoro organiziral 2815 prireditev, dočim jo načrta boljševizirati svet. Nato omenja list prija- ' število teljsko pogodbo, podpisano lota 1939. tned Rusijo in Nemčijo ter naknadne Stalinove zahrbtnosli in izsiljevanja in kako se je Stalin hotel poslužitl tega pakta kot orožja proti Nemčiji. Hitler je to spoznal in je pravočasno z napadom preprečil bolj-
Mednarodni kongres matematikov v Rimu
Rim, 7. novembra. AS. Od 8. do 12. novembra bo v Rimu na kraljevem institutu za visoko matematiko mednarodno zborovanje matematikov. Zborovanju bo jiredsedoval akademik Severi. Poleg kakih sto Italijanov se bo udeležilo kongresa okoli 30 tujcev iz naslednjih držav: Belgije, Bolgarije, Vatikanske države, Hrvatske, Nemčije, Norveške, Romunije, Španijo, Švedske, Švice in Madžarske. Kongres bo potrdil ugled italijanske matematike v znanstvenem svetu ter moško moč našega duha, ki je sposoben za mirno delo in za visoko misel, dočim divja velika vojna. Predavali bodo štirje italijanski matematiki, trije nemški, en madžarski, en bolgarski in dva švicarska. Začetek bo v nedeljo i ob 11. uri.


Angleški tanki, ki so jih razbile italijanske čete na egiptovskem bojišču
podpiranih vojakov doseglo 2 milijona Brezplačno je bilo razdeljenih med tovariše v sivozelenem 50.829 darov in v septembru je število podpor družinam borcev znašalo 7029.
Romunsko trgovsko zastopstvo v Rimu
Bukarešta, 7. nov. AS. Danes je odpotovalo iz Bukarešte v Rim romunsko trgovsko zastopstvo na nova gospodarska pogajanja z Italijo.
Poplava v Šansiju
Šanghaj, 7. novembra. AS. Velika poplava je opustošila severne kraje v pokrajini Šansi. Velik del žetve je bil uničen. Med ljudmi je bilo veliko žrtev.
Pogovori s slovenskim ljudstvom:
Mesto in dežela
Časnikar g. Alessnndro Nicotera je imel snoii po radiu Ljubljana naslednje predavanje:
Pred kratkim smo poudarili in prav radi še danes ponovimo, da 6e je protikomunistična misel v Sloveniji porodila iz naroda spontano, in sicer kot odpor proti nasilju in lopovščini naših boljše-vikov in tistih, ki so bili poslani v pokrajino iz. drugih delov in krajev, z zvenkom angleških funtov v žepu.	,
Dejansko je tedaj narod sprožil misel, misel, ki se je rodila iz dejanj in prenesla v dejanja. Navadno se misli rodijo v mestih med političnimi rovarji, te misli pa nato prenesejo v pokrajino stranke iz razlogov koristoljubja. Tokrat pa so 6i kmetje ustvarili lastno misel o boljševizmu.
Resnično smo vedno mislili, da itiora preprosto kmečko ljudstvo z gotovo nezaupljivostjo glodati na meščane.'Resnica pa je tudi, da mnogo dobrih mla-deničev, ki jim je bilo dano izobraziti se v mestu, smatra za svojo dolžnost, da svoje rojake pouče o čudovitih odkritjih znanosti in socialnih pridobitev, ko se vrnejo na svoje oddaljene domove. Prav lahko je zmotiti toi zapeljati uboge preproste kmete na deželi, vendar pa kmetje po naravnem čutu vedno dvomijo o naših politikih. Na splošno vzeto kmet po svoji naravi ni partizan, to je mož iz partijo in bogve kakšen pojem si je ustvaril o strankah, ki so se med 6eboj vedno pobijale in se 6kušale druga drugo premagati.
Znano je, da se stranke široko naslanjajo na ljudske množice, brezimna in politično neoblikovana množica pa se počuti počaščeno. Brž ko se pa ta množica more podrobneje označiti, da jo — donimo — kmečka, kakor je v naši pokrajini, tedaj postanejo vsi ti hujskači v očeh prebrisanega in konservativnega kmeta netile! neredov, ko razna-(Nadaljevanje na 2. stranL)
Vseučilišče je začelo z rednim delom
Že pred Vsemi sveti, posebno pa te dni, so predavalnico v univerzitetnih poslopjih oživele. Mrtvo počitniško razpoloženje je končano, resni akademiki so se lolili študija in dela v laboratorijih. Zmagalo jo načelo zdrave pameti, da je mladost čas resnega dola in priprave za poznejšo življenje.
To leto je padel kot prvi akademik Župec. Takrat so temu idealnemu fantu naprtili vsemogočo »Izdaje«. In lahkoverna Ljubljana je tem čenčam skritih, moralno propalih ljudi, verjela. Naslednji dan za 2upcem je padel drugi katoliški akademik, .laroslav Kikelj. Zakaj sta padla la dva i mlada akademika, polna moči in zdravja, ki sta so neizmerno veselila življenja? Danes že marsikdo v Ljubljani to ve. Zato, ker sla bila naziranja, '
da naj se delo ua univerzi nemoteno nadaljuje, da bi slovenski akademik lahko nadaljeval svoj šludij. In z.a islo idejo jo padel univerzitetni profesor dr. Ehrlich in akademik Viktor Uojic.
To dni so se v trumah vplsavali na univerzo
abiturientje in starejši akademiki. Do zdaj se je vpisalo okoli 1080 slušateljev. Najmočnejša je tehnična fakulteta, ki ima lotos 255 slušateljev. Vseli novincev so jo vpisalo do zdaj 225 in sicer na filozofsko fakulteto 65, na Juridično 33, na tehniško 45, na medicinsko 53 in na teološko 30. Največje zanimanje je torej za profesorski poklic .V zadnjem času jo prispelo več akademikov v Ljubljano, in se bo zalo verjetno število slušateljev v prihodnjih dneh še precej zvišalo.
Pred letošnjimi simfoničnimi koncerti
Kakor razvldimo iz reklamnih nolic, se obeta ljubljanskemu občinstvu, pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske, vrsla ljudskih simfoničnih koncertov, ki se bodo razvrstili tekom letošnje sezone v razmeroma kratkih razdobjih drug za drugim. Pobuda za te pomembno in z.a vse glasbo ljubeče občinstvo izredno dohrodošle prireditve je prišla naravnost iz. vrst godbenikov — orkostrašev samih. Pripravljeni so no samo z idejno požrtvovalnostjo, temveč s praktičnim požrtvovalnim delom in nastopom pokazati poslušalcem, da se v polni mori zavedajo svojega poslanstva, svoje naloge ln pomembnosti v glasbenem življenju. Hvalevredna je tn pobuda zlasti zalo. kor v zadnjem Času praktično ui več obstojal v našem mostu orkester, ki bi sam mogel prevzemati in Izvrševati tako velike naloge, kakor so nameravane lotos. Treba Je bilo torej mnogo dobre volje od članov radijskega in opornega odkestra. ki sta sestavila skupaj za naše razmere izvrstno celoto, kateri so zaupane Izvedbe pestrega, težkega, a hvaležnega in umetniško ne-
(Nadaljevanje s 1. strani)
šajo nepreverjeno in varljive ideje, ki so vzrok prepirov in nesreč.
Kmečka množica bi si želela mir in postopno zboljšanje svojega gospodarstva. Prav nič drugega. Polj ko drugo skupine je kmečka množica tista, ki ne zaupa pol it i k i Sicer resnično neizmerno trpi zaradi pomanjkanja voditeljev, vendar pa se ji zdi bolje no imeti nobenega, kakor pa tako pokvarjenega, ki prihaja iz glavnega mesta.
Mesto — središče vseh spletk — za kmeta po našem mnoniu ni samo dober trg za njegove proizvode, ampak je nekoliko tudi vir vseh njegovih nesreč.
ln resnično, kaj so mogli za svoje rojake iznajti tako imenovani voditelji, ki bivajo v mostu? Mnogo, preveč in nič Kakšne pojme naj imajo kmetje o zgodovini OF in o napredku C. K. K. P. ,1.? Ali hočete, da naj se kmetje nauče razlikovati v tej medli zamisli skupine in podskupino? Ali pa so naj prodado proučevanju tako zmedenih in zapletenih navodil koimnterne ali pa so naj zanimajo za celice, odbore in republike in ogromne sklope, ki so ne morejo vzdržati uiti na zemlji, niti na nebu?
To je spletka, slavni gospodje iz tajnih odborov, zgolj kovarstvo. Vi so z.abubljate za strategijo organizacij in zaradi organizacije izrabljate tudi premoč in nasilje proti ulx>geniu nevednemu in nooboroženemu ljudstvu. Zdi 6e vam celo, da ža-njele obilo sadov, dejansko pa resnično sojete veter, in kdor sejo veter, bo žel vihar, pravi pregovor.
Vi niti najmanj ne veste, kako si narod želi ukinitev strank in ničevnost vseh tako imenovanih njihovih duhovnih dediščin. Ce vam pravimo, da so se pri italijanskem ljudstvu takoj razjasnili možgani in pomirjene vesti vseh, ko smo prišli do edino stranke, ki je ne-stranka, tedaj bi si imeli kaj pripovedovati, češ, vemo, da so no smejo odpraviti misli, ki so sok sveta, in da morajo imeti prosto pot misli, in to zaradi svobode misli, ker je to neodtujljivo načelo, in tako dalje in tako dalje. Prav dobro poznamo vse te dolge zgodbe.
Odgovarjamo vam, da so tudi v Italiji taki, ki mislijo na en način, drugi pa na drug način. Nekateri so Italijo celo označili za deželo tisoč glav in deset tisoč idej. Preveč idej, resnično preveč idej je povsod v prometu, toda razlika je v tem: pri totalitarnem režimu, kakor je to italijanski, idej nikdar no gibljejo materialne koristi. V demokratskih režimih pa so koristi strank tiste, ki narekujejo nasprotovanje med raznimi naz.i-ranji. Kjer so stranke, tam so ideje v službi teh; tedaj je pač bolje, da so ideje v službi države.
Mi menimo, da bo v dobro organiziranih državah v bodoče težko dopuščena igra treh ali pa 30 strank, ki so označevale demokratski režim v modernem času.
Naziranja posameznikov se najbrž ne bodo trebala spremeniti v programe strank in obratno, ker je preveč enostavno vse tisto, kar ljudstvo zahteva od vladajočih. Potrebe ljudstva so ž,elje, ki jih mora katera koli dobra vlada uslišati, ne da bi morale te ideje biti izkoriščane od stranke. In to ni naš najbolj enostaven način gledanja na stvarnost.
Stalinova vlada je tista, ki ne posluša nikogar in ki je v 20 letih izločila vsakogar, kdor je izrazil svojo misel, predvsem pa je odstranila svoje najstarejše miselne tovariše. Ta vlada gotovo ni šla poslušat kmeta, kadar mu je odvzela zemljo in jo kolektivizlrala, ko je v tujino prodajala vse proizvode zemlje, ljudstvo pa je moralo stradati, ali pa je s silo odtrgala ljudi od poljskega dela in jih premestila v nova industrijska središča.
Vsi ti režimi, ki se proglašajo za izraz ljudske volje, se dejansko samo hlini.jo ljudstvu, da bi nato lahko z, njim razpolagali in nudijo ljudstvu pomoč za cilje, ki so po svoji naravi često popolnoma tuji pravim koristim skupin, ki se manj zavedajo svoje, pomembnosti.
Iz lega izvira, da je pravi ljudski režim tisti, ki kakor naš uspešno spreminja svoje dnevno delo v vidno korist vseh, za stalen napredek raz-dedinjenih razredov. Pravi ljudski režim jo tisti, v katerem ljudstvo uspešno ostaja skupaj brez omejitev in nasilnih odredb, kakor je to v Rusiji, in brez besnenja učenjakov, kakor bi se to hoteio delati v Sloveniji in to iz. razlogov opičjega ljubkovanja takozvanih velikih demokracij.
Zato se je videlo, da politikanti niso prihiteli iz mesla ljudstvu na pomoč, kadar se je ljudstvo moralo iz oči v oči bojevati s takšno nevarnostjo, kakor je komunistična in ti politikanti ga niso niti reševali, niti mu niso dajali nasvetov. Kajti politiki so se poskrili, ti sleparji, ki hočejo najprej gledati od daleč, in je tako množica morala znati z lastnimi sredstvi nastopiti, bedna in prepuščena.
Ce v demokratskih režimih države ni. če je r boljševiškem režimu država jetničar ljudstva, tedaj je v fašističnem režimu država sila. v kateri najde ljudstvo vse poroštvo za obrambo, dobrobit in napredek in o tem se bo sčasoma prepričalo tudi slovensko ljudstvo.
sporno visokega sporeda. Prav tako pa pričakujemo od obeh vodstev — opornega in radijskega, da bosta s svojo uvidevnostjo, z vso potrebno ši-rokogrudnosljo in z umevanjein velikih težav, ki so nujno v zvezi s pripravo takih velikih koncertov, pomagali našim idealnim godbenikom in omogočili nameravane prireditve.
Koncerti, ki bodo po vpčini v veliki Unionski dvorani, bodo v svojih sporedih obsegali najlepša dola domače in tuje liloralure. Zastopani so pred-klasiki (Vivaldi, Bach), dunajski klasiki (Beethoven, Mozart), zgodnji romantiki (Cherubini, Ros-sini, VVeber, Schubert), najznamenitejši predstavniki visoke romantike (Čajkovski, Dvoržak, Cata-lani. Smetana, Grieg) in še mnogi drugi. Od domačih avtorjev bo doživela prvo izvedbo znamenita Tomčeva skladba »Variacije na pesem od Kneza Marka«, ki je bila svoj čas nagrajena ob banovinskem glasbenem natečaju, prvo orkestralno izvedbo bo doživel Škerjančev »Nokturno« v in-strumentaciji avtorja samega, ponovljene l>odo številne druge slovenske orkestralne skladbe, tako da bo zadoščeno vsem sodobnim zahtevam koncertnega sporeda. Posebno pažnjo so sestavljalci polagali na izhero solistov, ki bodo sodelovali na koncertih. Tako bodo izmed violinistov izbrani Dermelj, Rojčeva in Pfcifer, od pianistov pa Zar-nikova, Adamič, Trost in Lipovšok. Za glavnega dirigenta jo bil določen vodja radijskega orkestra, Drago Mario Šijauec, ki je s svojo veliko rutino,
Nagrada dvojčkom
Visoki komisar jo Iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Mehle Francu in Mariji, Ljubljana. Lahov Stradom 40, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Podaljšanje rokov za sestavo inventarjev za tekstilne izdelke in oblačilne predmete
V|>oštevajoč tež.koče, ki se stavljajo prizadetim glede sestave inventarjev v smislu naredbe z dne 81. oklobra t. L, št. 198, in želje prizadetih kategorij, je Visoki komisar podaljšal roke, predvidene v čl. 2 gornje naredbe in sicer tako, da se morajo dela. ki so tičejo sestavljanja inventarjev izvršiti do 14 t. m. V tem času je ukinjena vsaka prodaja in oddaja v citirani naredbi označenega blaga (tekstilni izdelki obutev in oblačilni predmeti) občinstvu.
muzikalnostjo in Bmislom za smotren študij kar najbolj pokliran za to težko in odgovorno nalogo. Njegove sposobnosti, ki jih je pokazal že na nekaterih velikih orkestralnih koncertih s tehnične iu intuitivno — glasbene strani nam upravičuje najlepše nade, da je vodstvo v dobrih rokah in da se smemo nadejati čim popolnejših izvedb. Od ostalih dirigentov naj omenimo mojstra Rupla Karla, ki je svojo prvo dirigentsko preizkušnjo že odlično prestai na koncertu svojega komornega orkestra in dosegel za prvi nastop zavidljivo višino interpretacije. 0 drugih dirigentih pa bomo še poročali pravočasno.
Posebej opozarjamo na nekatere od teh koncertov, ki bodo kot matineje v dopoldanskem času ob nedeljah, da se s tem da prilika udeležiti se teh znamenitih prireditev tudi tistim slojem, ki i/, kakršnih koli razlogov ne utegnejo ali ne morejo posečati koncertov v popoldanskih urah. Prireditve bodo tako še bolje opravljale svoje ljudsko poslanstvo in namen, toda tudi popoldanski koncerti se bodo začeli ob takem času, da bo kljub časovnim omejitvam poset brez skrbi mogoč.
Orisali smo na kratko značaj prireditev, spored in sodelujoče, sedaj pa zaključujemo z željo za čim večji moralni in gmotni uspeh ter g pozivom ljubljanskemu občinstvu k čim številnejšemu obisku prireditev, kakršnih ni doživelo že dolgo.
Crnošolska magija in telepatija
Oba privlačujeta množice. Gre sicer le za varanje s spretnostjo. pa liudi to ne moti. Zabavnih, a tudi presenetljivih „čarovmj za domači krog nudi najnovejšo delo
ifoilt
ki bo izšlo v kratkem v Siovenčevi knjižnici v treh knjigah V njem pa ne boš dobil le obširnega poglavja o domačem „čarodejslvu", temveč tudi bogato zbirkb vsakovrstnih drugih iger in razvedril. Vsake knjiga za naročnike le 6 Liri Naročite se na to najlepšo zbirko knjig! Povejte to ta drugimi
Uradni partizanski krvnik Vencajz ujet
Dva kmečka fanta sta ga ujela z golimi rokami
Z bliskovito naglico se je po stiški in krški fari razširila vest, da je bil ujet tudi eden izmed najkrvoločuejših partizanov, Vinko Zajec, p. d. Vencajz iz Oselce pri Krki. Fante ima komaj 21 let, pa se je po krvoločnosti odlikoval tako, da so ga kmalu postavili na »častno« in »zavidanja vredno« mesto partizanskega rablja. Kot znak svojega visokeg dostojanstva je ponosno nosil rdeč ovratnik in rdeč trak okoli ramen. Njegov delokrog je bil predvsem na Polževem, kjer je bil za poveljnika sloviti Stanko Semič s partizanskim imenom Daki. španski prostovoljec, po poklicu pok z Blok. Vencajz se je večkrat sam bahal, da jc spravil na oni svet čez 50 ljudi. To število pa se je zadnje čase še pomnožilo z novimi žrtvami.
Ob zlomu partizanske »vojske« se je moral tudi komandant Daki s težkim srcem posloviti od prelepega Polževega, kjer jo živel gosposko in imenitno kot kak letoviščar. Poslovil se je kar lako na hitro, zato je pač razumljivo, da je pozabil vzeti svojega zvestega rablja s seboj. Vencajz je nekaj časa bridko žaloval za svojim šefom in visokim službenim položajem, potem pa se je potolažil in organiziral svojo lastno »armado«. Ta »armada« je sicer štela komaj nekaj mož, armada je bila pa le! Rogovilil je z njo po gozdovih v okolici Krke in Stične. Ljudje so se ga bali kot živega vraga, saj je imel pod seboj same preizkušene krvoloke — tako tudi 1'oljančeve štiri lumpe in še nekaj takih tičev temnega spomina in imena.
Še dolgo bi nemara ta glasoviti dolenjski ro-kovnjač strahoval deželo, da se nista našla dva pogumna kmečka fanta, ki sta sklenila napraviti njegovi komunistični strhovladi konec. Nekaj časa sta ga zalezovala z,"man, nazadnje pa je bil njun trud le kronan z uspehom.
Ko sta se v potek. 30. oktobra proti večeru približala neki hosli. komaj 5 minut od Oselce, sta ga nenadoma zagledala pred seboj. Vencajz je
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Bnnaiianaiia
Komunisti oskrunili spominsko podobo dr. J. Ev. Kreka
Komunistom ni prav nič sveto: nc človeško življenje no sveti prostori, ki jih oskrunjajo po deželi, niti ne umetnine in spominski kamni, priče narodovega dela.
Podlemu dejnnju na Vrhniki, kjer so partizani raztrgali umetnostna dela umetnostnega zgodovinarja g. Marolta, in številnim drugim podlim zločinom na deželi, tako n. pr. skrunitvi grobov v cerkveni grobnici v Žužemberku, lahko prištejejo komunisti sedaj še oskrumbo spominske podobe rlr. J. E. Kreka.
Sinoči so prišli neznani storilci nn ta hodnik in umazali relief, ki ga je dala izklesati Zadružna zveza velikemu slovenskemu duhu in zadružniku dr. J. E. Kreku.
S tem so komunisti potrdili svojo poslanstvo, ki mora postati jasno tudi »krščanskim socialistom«, ki so se tako radi sklicevali na dr. .1, 15. Kreka, pa ga izdali, ko so so pridružili skrunil-cem spomina velikega delavskega voditelja.
bil menda prepričan, da je naletel na tiha somišljenika partiznov.
Izmenjali so nekaj običajnih besed. Kp je bil eden izmed fantov vštric Veneajza, ga je s" sunkovito kretnjo zagrabil za roke in mu jih trao sklenil za hrbtom. Obenem mu je potegnil samokres izza pasu.
Presenečeni Vencajz je mrko strmel predse. Bogve, kaj se je odigralo v njegovi duši! Nazaj v liosto ga očitno ni preveč mikalo, ker bi se bil sicer srditeje upira! aretaciji. Po kratkem pre-molku je — do kraja vdan v usodo — izprego-voril:
»Če me popeljeta najprej k A., pa pojdem z vama.«
Imenoval je vprav onoga kmeta, ki je tudi Poljančeva dva spravil na Krko. Fanla sta rade-volje ustregla njegovi želji in ga odvedla na Muljavo. Tam je Vencajz prosil kmeta, na jmu podari kake hlače, ker je bil že ves razcapan. Kmetova garderoba pa ni tolikšna, da bi mogla zadostiti vsem partizanskim potrebam, zato mu je prošnjo odbil. Pač pa je napregel konja in odpeljal znamenitega komunističnega krvnika na Krko, čeprav se je že nočilo.
Tako je zaključil svojo rokovnjaško kariero 21 letni Vinko Zajec, p. d. Venrajz iz Oselce pri Krki, ki ima polog neštetih drugih zločinov na vesti tudi umor lastnega brata Toneta in sestre Angele. Gotovo je tudi na tega svojega idejnega pristaša na vso moč ponosna ona inteligenca, ki na tihem šo zmerom koketira z »osvobodilno« fronto!

i£RJJWEC'
62.
»MOJ BRAT JE RAVNO TAKO DOLG KOT JAZ,« JE REKEL HARAMBAŠA, »VZEMITE MERO PO MENI!« IN SE JE VLEGEL V RAKEV. TEDAJ PA SO PREVRNILI POKROV ČEZENJ, NJEGOV SPREMLJEVALEC PA JE POBEGNIL.
53.
DRUGI RAZBOJNIKI SO KOCKALI ZA DENAR, KO JE PRITEKEL K NJIM ZBEGAN SPREMLJEVALEC IN JIM SVETOVAL, NAJ ČIMPREJ POBEGENJO, KER JE NJIHOV POVELJNIK VJET.
Il
GOSPODARSTVO
Trgovska banka ▼ Dubrovniku izkazuje za lansko leto pri glavnici 2.5 milij. kun čistega dobička 185.621 kun (1940 334.820 kun).
Evropsko avtorsko pravo. Nedavno je bila v v Berlinu seja avtorskih društev iz celinske Evrope, na kateri je bila zastopana tudi Italija. Na tej seji so sklenili ustanoviti društvo evropskih avtorskih družb s sedežem v Berlinu. Tej družbi pripadajo Italija, Nemčija, Finska, Norveška, Danska, Belgija, Francija, Holandija, Švedska in Švica, na sklepe te seje pa so pristale tudi Španija, Romunija in M.i.^žarska.
Zaslužki hrvatskih delavcev v Nemčiji. V mesecu septembru so hrvatski delavci iz Nemčije nakazali za domovino 1.64 milij. mark, odnosno 32.8 milij. kun. V prvih 9 mesecih t. 1. so nakazali hrvatski delavci v domovino nad 15 milij. mark ali točno 300.2 milij kun.
Varčevanje v Bolgariji. Od julija lani do julija letos so hranilne vloge pri bolgarskih denarnih zavodih narasle od 19.218 na 24.398 milij. levov. Največje je bilo zvišanje vlog pri ljudskih bankah, nadalje pri poštni branilnicL
Za ovaduštvo amnestija ne velja
Na prijavo komande železniške milice je ljubljansko državno tožilstvo odredilo kazensko preiskavo proti nekemu železnižarju X. zaradi prestopka po § 139. kaz. zakona, ker je na omenjeno komando lažno ovadil dva 6voja stanovska tovariša, da sta komunista in podpirata partizane. Od komande odrejena stroga preiskava proti obema ovadenima železničarjema je rodila negativen uspeh. Ovadba je bila sicer anonimna, toda po raznih okol-nostih je bilo dognan >, da je bil pisec in odpoši-ljatelj te ovadbe železničar X. Ta je tudi priznal, da je res oba ovadil z namenom, da bi nato on zavzel njiju boljši mesti v železniški službi.
Državno tožilstvo je po svoji službeni dolžnosti predlagalo proti ovaditelju železničarju X. kazensko preiskavo zaradi prestopka po § 139 k. z. Ta paragraf določa kazen do pet let strogega zapora za vsakogar, ki oblastvom ovadi lažno in zoper svoje prepričanje, da je kdo storil kaznivo dejanje z namenom, da bi se proti temu začelo kazensko postopanje. Navedena kazenska zadeva se je razvijala v teku preiskave prav ob času, ko je bila objavljena amnestija Nj. Vel. Kralja in Cesarja. V zvezi s to amnestijo je preiskovalni sodnik izdal rešitev, da je ovaditelj železničar deležen amnestije, češ da gro v tem primeru za kaznivo dejanje, za katero kazenski zakon ne določa večje kakor petletno zaporno kazen.
Proti tej rešitvi preiskovalnega sodnika se je državni tožilec pritožil iz razloga, da ne more obdolženec biti deležen amnestije, ker so od amne-
stijske ugodnosti izključene vso ono osebi?, ki za-greše kaznivo dejanje proti vojni disciplini ali zlorabljajo okolnosti, ki jih jo povzročilo vojno stanje. Državni tožilec je v pritožbi zlasti naglasil, da je obdolženec s svojo lažno ovadbo vsekakor kršil vojno disciplino, ker se je zavedal in se je moral zavedati, da povzroči s svojo neosnovano in lažno ovadbo državnim oblastem mnogo nepotrebnega poslovanja, je pa obdolženec tudi docela neosnovano obdolžil hudega zločina dve povsem neprizadeti osebi, ki bi mogli biti po obstoječih predpisih glede na vojno stanje izpostavljeni celo svoji življenjski nevarnosti. Obdolženčev namen, da bi dva nedolžna in vestna državljana spravil ob službo in sSm zijsedol njiju mesto, kaže na to, da je postopal brezvestno in tudi zlorabil okolnosti, ki jih je povzročilo vojno stanje.
Okrožno kot rekurzno sodišče je ugodilo pritožbi državnega tožilca, razveljavilo rešitev preiskovalnega sodnika in v celoti pritrdilo razlogom, ki jih je navedel državni tožilec. Okrožno sodišče jo tudi izreklo, tla lažni ovaduhi ne morejo biti deležni amnestije. Po domače je na mestu stari izrek: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.« Preiskava proti železničarju se sedaj nadaljuje.
Kdor širi komunistične laži, podpira komunizem in z njim sodeluje.
V vsako družino .Slovencev koledar*
Samo 20 Ur
za naročnike Slovenca, Slov, doma, Domoljuba, Bogoljuba, Obiska in ,,Slovenčeve knjižnice '.
Naročajte ga taRof!

Koledar
Nedelja, 8. novembra: Zahvalna; Varstvo Marijino; Deusdedit, papež; Bogomir, škof.
Ponedeljek, 9. novembra: Teodor, mučenec; Posvečen je Odrešen, cerkve; Soputra, devica; Orcst, mučenec.
Torek, 1«. novembra: Andrej Avelinski, spoznavalec; Nimfa, devica in mučenica; Tri-fon, mučenec; Prob, škof; Teoktista, devica.
Lunina sprememba; mlaj, 8. novembra ob 16.19. llerschel napoveduje deževno vreme.
Novi grobovi
-f- V Mariboru je uinrl gospod Viktor Svetel,
sodnik. Pokopali so ga 2. novembra v Mariboru.
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala pospa Apolonija Kraškovie roj. Remžgar. Pogreb bo v nedeljo, 8. novembra ob pol treh popoldne z Zal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim nase iskreno sožalje!
Zlata poroka
V Dcv. Mar. v Polju bosta v nedeljo, 8. novembra obhajala svojo zlato poroko gospod Ivan Lukce, upokojeni strojnik, in njegova soproga Cecilija. Gospod jubilant je že štirideset let zvest naročnik »Slovenca«, naročnik »Dolini juha« pa 50 let. Kot strojnik-poduradnik bivše ju/ne železnice se je osamosvojil in si s svojimi prihranki in z vestnim, marljivim gospodinjstvom blage zakonske družine Cecilije, ki je svoj oas slovela kot izborna šivilja, postavil lastni dom v Spodnjem Kašlju št. 21. Tam je s svojo skrbno ženo vzgojil svojo številno družino v strogo krščanskem duhu. Žal mu je vojna vihra vzela drugega sin« maturanta, starejši sin pa se je smrtno ponesrečil na železnici. Oba naša slavljenca sta znana l>o svojem zglednem krščanskem življenju in ju vsi, ki ju poznajo zelo cenijo in spoštujejo. Na svojem domu uživata zaslužen pokoj še čila in zdrava. Iz srca jima častitamo k redkemu slavju in želimo, da bi ju Bog ohranil v zadovoljstvu in zdravju do biserne poroke in še čez.
nadaljevalce in one, ki so že obiskovali tečaj, ali so se učili sami. Važno posebno za one, ki si žele z razgovarjanjem, skupnim čitanjem in ponavljanjem pridobiti potrebno prožnost za italijanski govor. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16. Korepctitorij, Mestni trg 17-1.
— Nesreča v gozdu. V ljubljansko bolnišnico je bil pripeljan na kirurgični oddelek posestnikov sin, 25-letni Jože Petrič iz Sodražice. V gozdu je podiral bukve in napravljal dr\w. Pri podiranju debele bukve pa je bila nesreča. »la ga je vrh bukve zajel in pod sabo pokopal. Vejevje mu jc zlomilo desno nogo. — Pri kuhanju si je oparila desno roko 28-letna delavka Marija lrtova.
tiCJjuMjoMa
Naročniki »Naše knjige"
|c
knjiga Nina Salvanesehija
Paganini-Chopin
Prevedel B. Stopar Opremil arch. V. Gajšek
Prosimo, da jo dvignete v naši kjigarni
Založba Naša knjiga
»LJUDSKA KNJIGARNA«
v Ljubljani - Pred Škofijo štev. 5
—	Vič. g. župnik Janko Barle še vedno trpi na posledicah težke kapi in raznih drugih bolezni ter 6e priporoča svojim dragim znancem in dobrim prijateljem v pobožno molitev in blag spomin.
—	Uprava splošne bolnišnice v Ljubljani sporoča, da posluje brezplačna ambulanca na internem oddelku dnevno le od 8—9. Zato naj lx>lniki, ki so upravičeni do ambulančnega zdravljenja, prihajajo na ambulančne preglede le v omenjenem času.
—	Ročne lutke bodo letos krajšale zimske večere. Nabavite si Kuretov priročnik »Pavli-ha«, ki vas bo vpeljal v te igre. Dobi * se v vsaki knjigarni.
— Štenografski posebni tečaji — dnevni in večerni — se jirično 9. novembra. Začetni in na-dajlevalni oddelek, brzopisne vaje po diktatu. Speci.jalni tečaji po hitri in najuspešnejši metodi. Učnina nizka. Posebni oddelek za dijake-inie. Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo, jezike itd. - Vsi tečaji so priznani od pristojne šolske oblasti. Novi prospekti s slikami in informacije na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavoil«, Domobranska 15.
—	Pravo pomladansko vreme. Nastopili so prav topli dnevi, kakršnih človek navadno ne doživlja ob lepi pomladi. November je sicer nekoliko radodarnejši z dežjem, kakor sta bila sep-tember in oktober, toda prinaša v deželo tudi mnogo toplote, da se oddaljujemo od ničle kvišku. Že 23. oktobra je bila velika nevarnost, da bo kmalu nastopilo mrzlejše jutranje vreme, da bo jutranja temperatura pod ničlo, kajti ta dan, ki je bil zelo hladen, je bil dosežen jutranji minimum +2, od tega dne pa se je jutranja temperatura počasi dvigala in oddaljevala od ledišča. V petek je bila, kakor smo že zapisali, visoka jutranja temperatura, ki pa je v soboto zjutraj padla na +8, to je v prvi vrsti zaradi nočnih viharjev in nalivov, ko je po planinah snežilo. Nekaj'nenavadnega za november pa je bilo podnevi v petek. Zaznamovan je bil dnevni temperaturni maksimum +20.6. Barometer se je nekoliko izboljšal in je v soboto zjutraj dosegel 757.9 mm. V zadnjih 24 urah od petka zjutraj do sobote zjutraj je padlo po ombrografu 12.1 mm. V novembru je bilo doslej 5 deževnih dni in je padlo do 30.2 mm dežja, za nekaj milimetrov manj ko ves oktober.
—	V ponedeljek, 9. novembra se prično novi popoldanski od (2—3) in večerni (od 6—7) tečaji'za italijanski jezik in sicer za začetnike,
I Razstava Kalin—Kregar—Omerza—Putrili
v Jakopičevem paviljonu. Danes, 8., novembra, ob 11 bo odprta v Jakopičevem paviljonu razstava najnovejših del četvorice slovenskih umetnikov. Razstava bo obsegala preko 70 del. Vabljeni ste vsi. Posebnih vabil ni.
1 Vpisovanje v Višji trgovski tečaj in Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri trgovskem tirilišču »Christofov lični zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 se vrši naknadno še do 10. novembra. šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. Izrednim slušateljem-icam je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti nn razpolago pri ravnateljstvu.
1 II. vnanja Marijina kongregacija pri uršu-linkuh v Ljubljani ima danes ob 3 shod. Pridite vse! Voditelj.
1 Stolna kongregacija Kraljice presv. rožnega venca ima shod v nedeljo, 8. t. m. ob 11 dopoldne.
I Otroci, ki so sodelovali doslej v mladinskih operetah, naj se zglnsijo zanesljivo danes, v nedeljo ob 11.30 v Operi. P revi vsem je važna navzočnost tistih, ki so bili zaposleni v opereti »Angel z avtom«.
I Nakaznice za petrolej za razsvetljavo dobe 6tranke v mestnem preskrbovalnem uradu v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10^ samo med popoldanskimi uradnimi urami tako, da' pridejo na vrsto v ponedeljek in torek 9. in 10. novembra t. 1. 6tranke z začetnicami A in B, v 6redo in četrtek 11. in 12. novembra z začetnicami od C do D, v petek in sobolo 13. in 14. t. m. z začetnicami E do O, drugi ponedeljek in torek 16. in 17. novembra od II do J, 18. in 19. t. m. K in L, 20. in 21. t. m. z začetnicami M do O, 23. in 24. t. m. z začetnicami P do S, 25. in 26. t. m. z začetnicami š do U in 27. ter 28. t. m. z začetnicami od V do Z. Nakaznice dobe samo one stranke, ki predlože nabavno knjižico za meso in potrdilo hišnega gospodarja. Iz tega potrdila mora biti razvidno število oseb v družini, ki prosi za petrolej, in tudi, da stranka nima v hiši električne razsvetljave. Posebno opozarjamo stranke, naj v uradu za nakazovanje petroleja ne delajo gneče, saj je za sedaj dovolj petroleja in_ ga bodo dobili vsi upravičenci kot lansko leto. Kdaj bo mogoče drugič dobiti spet petrolej za razsvetljavo, bo o pravem času objavljeno. -s
I P. n. abonente državnega gledališča vljudno naproša uprava, naj blagovolijo poravnati tretji obrok abonmaja do 14. t. m.
1 Borza dela vabi vse ročne delavce v Ljubljani, katerim ni mogla sporočiti neposredno, da se zglasijo v ponedeljek, 9. t. m. ob 8 pri Borzi dela zaradi takojšnje zaposlitve.
1 Zdravnik za očesne bolezni dr. Ernest Dereani od dne 2. novembra 1942 zopet redno sprejema Kongresni trg 14 od 9—tO in 2—3.
j Staršem dijakov srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Ako želite, da bodo dijaki vedno pripravljeni za šolo, jih pošljite k nam, kjer jim bomo dnevno po dve uri pripravljali iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Pripravljamo tudi privatiste za razredne izpite po učnem načrtu. Prijavljanje dnevno: Kore-petitorij, Mestni trg 17-1.
1 Nedelja v Drami. Kot matineja po cenah od tO lir navzdol bo igrana prvič v letošnji sezoni mladinska predstava v stihih P. Golie: »Sneguiljčica«. — Ob 16.30 uri pa bo ponovitev Jurčič—Golieve dramatizacije v 16. slikah: »Deseti brat« v svojevrstni inscenaciji inž. Franza. Delo je zrežiral prof. šest.
1 Dostava oblačinlih nakaznic. K že objavljenemu razporedu dostave oblačilnih nakaznic še dostavljamo, da je mestni preskrbovalni urad uvedel olajšanje za one. ki na oblačilne nakaznice ne morejo čakati doma. Ker bi nekateri upravičenci, ki jih večkrat ni doma, zaradi čakanja na oblačilne izkaznice izgubili preveč dragocenega časa, nazadnie pa tudi s hojo v urad zamudili nekaj tir, lahko one stranke, kjer noben član družine ne more ostati doma, pooblaste svojega soseda ali katero koli stranko v hiši, da v njihovem imenu prevzame oblačilne nakaznice. Pooblastilo pi mora biti pismeno, toda brez drugih formalnosti. Na vratih upravičenca naj bo pritrjen listek, kjer dostavijalec dobi v hiši strankinega pooblaščenca za prevzem oblačilnih nakaznic.
1 Udeležniki poletnega tečaja pri gospe Je-
siharjevi na Kongresnem trgu 2 imajo z 9. oz. tO. t. m. nadaljevalni tečaj na Mestnem trgu 17-1. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in 14. do 16. ure.
I Razne nesreče. Ludviku Zamanu, rojenemu 1909 v Ljubljani, je postalo v petek popoldne na stopnicah slabo tako, da se je onesvestil in padel na obraz. Močno se je poško-dovul po obrazu. — Delavcu Rudolfu Skazi je v petek cirkularka na Gosposvetski cesti številka 286 odrezala prste de^ne roke. — Trgovska pomočnica, 22-letnn Miroslava Lavričeva je v Cerkveni ulici v Trnovem tako nesrečno padla, da si je zlomila 'levo nogo.
I Sobotni živilski trg ni kazal jKisebnih spremeb. še vedno je nn izbiro veliko lepe, zelene paprike, pa tudi rdeče je dosti po maksimalnih cenah. Mnogo je naprodaj uvožene čebule. Došle so tudi na trg že lepe letošnje limone, ki so I. vrste po 60 stotink kos. Drugi zelenjadni otok je bil dobro zaseden z domačimi prodajalkami, Trnovčankami. Krakovčan-kami in okoličnnkami. Izredno debela zelena z gomolji je bila v veliki zalogi. Fndivije mnogo. Gospodinje so rade segale do kislem zelju, še vedno je nekaj krizontem na izbiro ljubiteljem rož. Naprodaj so še vedno zeleni paradižniki, ki noč pozneje v topli kuhinji hitro pordeče ali pa jih nekatere gospodinje konzervirajo. Petkovo toplo vreme je bilo ugodno za gobarje. M noji so dobili precej lepili in svežih jurčkov. Tudi sobotni gohji trg je kazal veliko pestrost gobjih vrst. Vedno več je nn trgu sivk ali mraznic, velikih in malih za vlaeanje.
I Zastrupljenje z gobami. Reševalna po-taja je bila ponoči v petek okoli 2 nujno po-;licanu na Ižansko cesto do hiše št. 24, kjer
K umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu
ki ........
je zbolel za hudim zastrupi jen jem z gobami trgovski pomočnik, 27-lctni Mihael Ferion. Reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je bilo nevarno. To je letos, kolikor ve iokalna kronika, že drugi primer zastrupijenju. Na gobjem trgu so zelo strogi ter dnevno preiskujejo vse gobe, kajti mnoge so na videz slične vžitnim, pa so strupene. Prodajalke gob zato tudi pazijo in raje vprašajo tržne organe — strokovnjake za svet, ka-dur so v dvomu.
Večjo množino brezovih ali za pometanje cest enakovrednih metel nujno potrebuje mestno cestno nadzorstvo ter zato vabi intcrc-esntc nuj jih ponudijo v pisarni mestnega cestnega nadzorstva v sobi Št. 8 na Ambroževem trgu št. 7.
Naznanila
GI.F.D VI.ISfE. lirama. Nedelja, K novembra oh 10 .HO: Sncguljčica'. Mladinska predstava. Izven. — Zelo znižane eeno o,I 1» lir navzdol. — Ob 16.311 »Deseti brat" Izven. Cene od IS lir navzdol. — Ponedeljek: Zaprto. — Torek. 10. novembra ob 16.30: Šestem oseb išče avtorja«. Ited Torek. — Sreda. 11. novembra ob lfi: Hamlet ited Sreda. — Četrtek, 12 novembra ob 16.311: tirailbenik Solnos«. Premiera, ited Premierski. — Petek. 13. novembra ob 15: »Oče naš* Izven. Znižano ceno od 15 lir navzdol. — Opera. Nedelja, 8 novembra oh 16: »Traviata«. — Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek. 8. novembra: Zaprto — Torek, lil. novembra ob 16: »Don Pas.|tiiilci Kod B. — Sreda, 11. novembra ob 16: »Traviata«. Ited A. — Četrtek. 12. novembra oh 16: »Seviljski brivec«. Red Četrtek. — Petek, 13. novembra: Zaprto.
ROKODELSKI ODER. Opozarjnmo na veselo
komediio, katero uprizori »Rokodelski oder« danes popoldne (v nedeljo) ob pol 5. Prvo dejanje se godi v vlaku, drugo v pisarili firmo »Brandt in sine, tretje pa v gledališki garderobi Heleno Otoeke med predstavo. Vesela in obenem globoka vsebina sta porok, da so hosle odlično zabavali. Zadetek bo točno ob pol 5. konec, pred 7. Vstopnice se dobe v predprodaji dop. od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v pisarni, Petrarkova 12-1.
RADIO. Nedelja. S. novembra: 8 Napoved Časa
—	Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Giovannija Guzzinija — 11 Prenos pete maie iz Baziliko Presv Oznanjenja v Firenzi — 12 Razlaga Evangelija v'Italijanščini (O. Marino) —12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sekovnnič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Koncert operne glasbo izvajajo mladi umetniki — 13.50 Vo-iaške pesmi — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D M. Si.ianee — Slovenska glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Dr. L Pns: Praktična navodila za kmetovalce — predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časn — Poročila v italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Filmsko glaso izvaja orkester Cetra, vodi dirigent Bar-zizza — 21.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno
—	22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Koncert čelisla A. Bonuccijn, pri klavirju Picro Guarino — 22.45 Poročila v itnlijanščini
Ponedeljek, S. novembra: 7.30 Operetna glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 plošče — 12 30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napevi — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini - 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 V kraljestvu niesa — 14 Poročila v italijanščini
—	14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent II. M Siianec — 'Jlasba za godalni orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert tria Slajs-Bur-ger-T.ipnvšek — 19 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Lebcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 Pis-ma glasba — 20 Vapoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Simfonično-vokatni koncert vodi dirigent Baroni — 21.45 Predavanje v slovenščini — 21.55 Koncert vodi dirigent Vagnozzi — 22 15 Koncert nianista Kcrberta Scarlt-nija — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet. Bleiweisova c 43. mr. Trnkoczv. ded.. Mestni trg 4 in mr lTstar, Sclonlnirgova ul. 7. V ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20.
POIZVEDOVANJA. Izgubila je revna dijakinja od Poljanske ccste po Prešernovi ulici, Blonvoisovi oesti do kolodvora zapetsno uro s črnini usnjatim trakom ter prosi najditelja, da jo odda v upravi »Slovenca«.
Zgubil sem v petek, dne 6. novembra 1942. dvi-galno pripravo od voza od gostilne »Pcngov« čez Prulski most do Karunove ul. 5. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v Karunovi 5.
Izgubila sem črno desno usnjeno rokavico v petek med 4 in 5 ponoldnn v trgovini Sumi. Na.ilejše rrosim poštenega najditelja, naj mi napravi to liko uslugo in .io odda v trgovino Sumi proti škotlnini.	_	,,
Zgubila so sc očala! Napoleonov trg—Vegova nll ca—Zvezda. Najditelj naj jih proti nagradi odda Napoleonov trg 7-II. desno.
St. Kregar: Cinije (olje)
Pasji kontumac v Ljubljani
Minuli torek, 3. novembra t. I. je bil v Tobačni ulici ujet neznan pes črne, nekoliko daljše dlake, na prsih in na zadnjih nogah pa bel, star okrog leta, bolj majhne postave, brez jiasje znamke, težko bolan. Državni veterinarski bakteriološki zavod je na njegovih možganih ugotovil pasjo steklino.
Da se zavaruje zdravje ljudi in se prepreči nadaljnje širjenje stekline, so na |>odlngi čl. 50, 57 in 58 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni odrejene naslednje varnostno mere:
Vsi psi in mačko morajo hiti na področju mestnega poglavarstva brez izjeme ponoči in podnevi Iako zavarovani, da je sleherna pot. kod I >a ljudi in živali popolnoma izključena ter da no morejo pobegniti. Psi morajo bili priklenjeni na zaprtih dvoriščih ali v drugih zaprtih prostorih tako, da je dostop tujih psov do njih nemogoč. Dovoljeno jih je voditi na sprehod, toda samo na vrvici ali verigi ter z nagoličnikoin.
Psi, ki niso na ta način zavarovani, bodo pokončani na lastnikove stroške, lastniki pa poleg tega še občutno kaznovani.
Poleg tega morajo vsi psi nositi predpisano pasje znamke in bitj vpisani v pasji kataster.
Prepovedano je jemati pse s seboj v javno lokale, kakor v trgovine, mesnice, gostilne, kavarne itd.
S področja mestne občine ljubljanske je dovoljeno pse odpeljati samo z dovoljenjem mestnega poglavarstva, vendar pa samo tedaj, če uradni Živinozdravnik ugotovi, da niso sumljivi stekline.
Vsakdo mora svojega psa, ki je prišel v dotik s steklim ali stekline sumljivim psom, takoj oddati mestnemu konjaču ali pa psa tako zavarovati, da ni nevarnosti niti za ljudi niti za živali. Vsak tak primer je treba takoj javiti mestnemu poglavarstvu ali mestnemu tržno veterinarskemu uradu na Krekovem trgu št. 10 v I. nadstropju Mahrove hiše.
Vse osebe, ki bi bile popadene od steklega ali od stekline sumljivega psa, se morajo nemudoma zglasiti na mestnem fizikatu ali pa v Državnem higienskem zavodu zaradi zdravljenja.
Sleherno sumljivo obolenje psov ali mačk jo treba takoj naznaniti mestnemu tržno veterinarskemu uradu na Krekovem trgu 10.
Prestopniki teh odredb bodo strogo kaznovani po čl. 111 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni.
DRUŽINSKA PRATIKA
ZA LETO 1943
je izTla in se dobiva
v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in tralikah
ve-od-
Zahvala.
Podpisana Šinkovec Pranja se kar najtopleje zahvaljujem upravi našega najbolj razširjenega lista „Slovenec" za podeljeno socialno podporo ob priliki smrtne nesreče mojega pok. očeta Ivana Korošina, nameščenca tobačne tovarne v znesku 3800'— Ur
Zato „Slovenca" vsakomur najtopleje priporočam Z odličnim spoštovanjem Fran j a Šinkovec, Ljubljana.
Cena Izvodu L2>-
Zahtevajte povsod le našo DRUŽINSKO PRATIKOI
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsuinentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu sjrt predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VI1I-2 št. 4191-24 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka dne 9. novembra 1942-XXI. zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki ji po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave pod 10 kg 1.50 lire; zelnate glave nad 10 kg 1 liro; rdeče zelje 2 liri; kislo zelje 4 lire; ohrovt 2; repa na drobno 1 liro, repa na debelo 0.75 lire; kisla repa 2.50; endivija 4; motovileč 6; radič 4; mehka špinača 4; trda špinača 3; karfiola brez listov 5; rdeča pesa 3; rdeči korenček brez zelenja 5; rumeno korenje 1.20; peteršilj 4; zelena 4; šopek zelenjave za juho 0.25; rumena koleraba 1.50; kolerabice 3; črna redkev 1.50: čebula 2; šalota 4; češenj 8; zelena paprika 5.30; osna-ženi hren 4 lire: jabolka I. vrste, namizna, izbrana 4.25; jabolka II. vrste 3.50; jabolka III. vrste 3 lire; hruške I. vrste 4.25; hruške II. vrste 3.85 lire: kilogram suhega lipovega cvetja 18 lir; jajca kom. 2 lire; žlahtne gobe 12 lir; sivke za vlaganje 10 lir; vse druge užitne gobe 6 lir, kostanj * lire.
tu1.
Volga in njene ribe
Konec sovjetske preskrba z ribami
Strug? največje evropske reke Volge je dolga 3604 km; izvir je — po zračni črti — 1670 km oddaljen od izliva. Porečje, ki se z njim preživlja Volga, obsega ploskev 1,384.000 kv. kilometrov, kar je skora| trikrat toliko, kot je obsegala prejšnja Nemčija.
Iz malega vira pri Volginu-Vrhovjevem se razvije veletok veličastne velikosti. Pri tem prejema Volga največje število pritokov v zgornjem in srednjem teku, to je, do izliva reke Rame. Razdalja od izvira do izliva Kante meri 1843 km. Dalje — to je še na 1851 krti dolgi poti, pa sprejema Volga prav malo dotokov. Zato je porečno omrežje Volge podobno drevesu, ki mu je krošnja polna vej, a je nato deblo osamljeno in zmeraj bolj obsežno Saj ie Volga, ta največja reka Evrope, tako široka, da 3i lo težko predstavljamo. V srednjem in spodnjem teku ni nikjer ožja ko 2 km, a doseže v srednjem teku že širino 10 in celo 13 km, v spodnjem pa je široka 20 do 30 km. Ob izlivu pa meri ustje 170 km.
Številke o njenem vodovju
Volga spravlja vsak dan neznanske množine vode v Kaspiško morje. Seveda se ta množina jako razlikuje glede na letne č.a6e. Spomladi se vali po Volgi v njenem spodnjem teku vsako sekundo po 60.000 kubičnih metrov vode, to je 5 milijard kub. metrov 6ladke vode na dan. Volga bi lahko s to množino vode pokrila vsak dan ploskev 2300 kv. kilometrov v višini 2 metrov. Jeseni spravlja Volga le po 1200 kub. metrov vode v sekundi dalje, kar je petdesetina spomladanske množine. A tudi tedaj ni Volga »majhna«, ampak je še zmeraj mogočen veletek. Nihanje med množinami Volgincga vodovja pa se ne vrši kar preprosto le spomladi in jeseni, marveč so znane trt dobe naraščanja in padanja Volge. Najvišji porast vode je v spodnjem teku v maju in juniju. Nato Volga jako unade in vodovje polagoma po|ema do septembra, v oktobru in novembru začne spet naraščati, to je jesensko naraščanje Volge, ki ga sledi spet padanje, preden se pokrije z ledotn. Pozimi Volga zmrzne prav v vsem 6vojem teku. V-srednjem teku zmrzne Krog 21. do 25. novembra, pri Astrahanu, to je ob izlivu, pa 16. decembra. Tajati se začne pri Astrahanu 14 marca in dalje navzgor med 10. in 20. aprilom.
Dasi Volga dovaja toliko vode v Kaspiško morje, pa vendar ne zadošča, da bi imelo to morje — ali jezero — morsko višino, marveč je njegova gladina 20 m pod morsko višino. Vendar je Volga najvažnejša preskrbovalka Kaspiškega morja z vodo. Druge reke: Ural. Kuma, Terek, Kura in redki pritoki na vzhodni obali 60 poleg Volge le postranskega pomena.
Velikanske množine rib
Volga prinaša v Kaspiško morje tudi neznanske množine usedlin in sicer do 40.000 ton na dan. ki se razprostirajo po velikanskih ploskvah moria preti Volginini ustjem. Sladka votla Volge je lažja kot slana morska voda, zato dolgo časa plava nad slano vodo. ne da bi se prav za prav pomešala z njo. To in pa njene usedline in vroče sonce pa povzroča, da se pospešuje življenje majhnih organizmov v sladki in usedlinski vodi. Vprav ti organizmi, ki jih znanost naziva »planktoni« pa so povod, da je toliko rib v Volgi in Kaspiškem morju, da jih je celo več ko na Norveškem.
Samo v Volginem ustju in v ondotnem delu Kaspiškega morja nalovijo vsako leto po 380.000 do 450.000 ton rib, a pri tem nalovijo tudi mnogo rib v srednjem in zgornjem teku Volge. Tretjino do polovice ribolova v spodnji Volgi, v deltu in v bližnjem delu Kaspiškega morja, tvorijo Volgini slaniki in Kaspiški slaniki. Kaspiški slanik je do
Ribe, ptiči in oceanska vojna
Sestri
Gospa Olga se je oddaljila od gorske koče, kjer je bila edini gost. Sneg, ki je včeraj še ležal po pašnikih, je popolnoma izginil. Vedno hitreje se oblaki umikajo jesenskemu soncu, ki pošilja svoje tople žarke na zemljo, kakor da l)i hotelo še popraviti, kar se dn, preden nastopi ostra zima. Gospa je dvignila obraz k nebu in vzdihnila:
»Ogrej tudi moje srce, Ti, ki vse ozdrav-fljaš!«
Obstala je in opazovala naravo okrog sebe. Zeleni pašniki se razprostirajo vsepovsod. V bližini pa je zemlja zorana. Za njivo 6e dviga temna skupina jelk.
»škoda, da nisem slikarica,< je zašepetala.
Zamislila se je.
»Morda je to zanimanje za prirodo znak, da se mi vrača veselje do dola?« se je tiho vprašala. »Oko se je najprej prebudilo. Ali se bo prebudil tudi duh?«
Zamišljeno je stopala čez zeleni pašnik proti njivi, kjer je kmetica pobirala krompir.
»Kako ste pridni!« jo je pozdravila.
Kmetica pa je ostala sklonjena k tlom in kratko odgovorMa:
»Skrajn* čas je že.«
Skrajni čas... Kakor odmev so se te besede oglasile v Olgini duši. Kakor da bi jo nekdo prisilil, se je sklonila in dejala;
»Pomagala vam bom.«
Njene bele roke so grabile krompir, ki je izkopan ležal na vlažni zemlji. Skupaj « kmetico jc začela metati sadeže v bližnjo košare.
50 cm dolg in telita 1 in pol kg. Vsako leto nalovijo do 450 milijonov Volginih slanikov v teži 150.000 ton.
Druga važna riba je vobla, ki je zlasti razširjena po severnem delu Kaspiškega morja Vobla je majhna in je dolga le 12 do 36 cm. Ko v aprilu m maju voble drstijo ob ustju Volge, jih nalovijo vsako leto 600 milijonov do 1 milijarde, kar teh ta 80.000 do 150.000 ton. Voble le malo nasolijo in jih sušijo na zraku.
Ribe za kaviar
Jako slaven je jescier iz Volginega U6tja in sicer po svojih treh zastopnikih, ki so: beluga, ruski jeseter iu zvezdnati jeseter. Jcsetrov nalovijo na leto po 50.000 ton ali še več. Največji zasto|> nik teh treh vrst jesetra je beluga, ki je dolga tudi več ko 5 metrov in tehta več ko 1 tono. Prej so nalovili še težje beluge, ki so tehtale jk> 2 ioni. Vsako drugo ali tretje leto se zaradi drstenja pojavijo beluge v zgornjem teku Volge, a se le počasi množijo Beluge dajejc najboljši kaviar. Pred prvo svetovno vojno so proizvajali iz belug po 1200 ton kaviarja na leto.
Manjši kot beluga ie ruski jeseter, ki je dolg do 2 m in tehta po 100 kg. Največ pa je dolgin po 1 in pol m in težkih po 15 do 25 kg. Tudi ta jeseter drsti v Volgi, a na mnogih krajih imajo tudi umetna gojišča jesetrov Na leto nalovijo 300 do 400.000 jesetrov, ki tehtajo do 5000 ton. Tudi iz tega jesetra izdelujejo kaviar. Še inanjši je zvezdnati jeseter ah sevrjuga. Navadno je dolg po 1 do 1 in pol metra in tehta po 12 do 15 kg. V času drstenja (v maju in juniju) priplavajo v Kuro, v Ural in -,|x>.injo Volgo. Na leto nalovijo no 600.000 teh rib. ki tehtajo 2500 do 3300 ton. Kaviar iz sevrjuge je jako priljubljen in je najboljše vrste izmed vrst slanega kaviarja. Pa je tudi drugih rib še cela množica v Volgi, zlasti belic, ki jih vsako leto nalovijo do 70.000 ton.
Ribji lov v Volgi je bii za južnovzhodno in srednjo Rusijo tem pomembnejši, ker je Črno morje skoraj brez rib. V Astrahanu se je vprav zaradi množice rib v Volginem ustju razvila bogata ribja industrija, ena najvažnejših v Evropi. Zdaj so Oborožene Sile Osi na vsem tem ozemlju — in konec je sovjetske preskrbe z ribami!
Delavska taborišča za cigane na Slovaškem
l>a bi preprečila nadalnje pohajkovanje in nadlogo ciganskih družin, je slovaška vlada sklenila ustanoviti več posebnih ciganskih delavskih taborišč. Vanje ho spravila vse cigane ter jih navajala na redno delo. Cigani, kateri so bili že obsojeni zaradi kakega prestopka, bodo ločeni od ostalih neoporečnih ciganov ter bodo prišli v druga taborišča.
Po kratkem molku je Olga začela pripovedovati tovarišiei:
»Kako težko je danes življenje. Vse človeštvo je nekako pritisn jeno k'tlom. Nihče ga ne more dvigniti Svetloba se je skrila za temne oblake, odkoder prihaja votlo grmenje, človeštvo prevzema vedno večja groza... In nikjer ni videti konca «
Štiri roke pridno mečejo krompir v košaro, štiri oči se srečajo, preden se zopet sklonijo k zemlji.
»Imate skrbi?«
»Osebno ne,« se je glasil tihi odgovor. »A vi?«
»Sprejeti je pač treba vse, kar pride.« »Vojna 1« je zopet začela Olga. »Koliko človeških žrtev... Koliko solza in krvi... Draginja... Lakota... Čemu vse to?.. «
Zopet molk. Le roke pobirajo krompir. »Ali je vaš mož v vojski?« se je čez nekaj časa oglasila kmetica.
»še ne.« je odvrnila gosptf, »Kaj vas torej muči?« je nadalje vpraševala kmetica.
»Vse, sestra, trpljenje in krivice sveta,« je odvrnila gospa. »Ali je vaš mož v vojski?«
»Da. Zato pa morum ju/ delati za dva. Prejšnja leta je bil ob tem času krompir že pospravljen in tudi žito. Zdaj pa moram vse sama delati. Ker je bila zemlja mokra, sem čakala, da se osuši. Namesto sonca pa je prišel zgodnji sneg. Tri dni je padal sne? ier ookopsl pridelke in pot iz koče. V samoti so rastle skrbi. Ne samo moji pridelki, tudi oridelki sosedov so bili pod snegom. Naši noski pa so v vojski. Ves svet je v vojni. Kaj !/o..,<
Jesenski kostum je preprost, gosposki, a predvsem uporabljiv, ni preveč resen ampak je z mnogimi majhnimi domislekt prilagojen novemu, mehkemu slogu ženskih oblek. Navzlic teinu pa je tudi tako zvani r>krojaški« kostum jakc moderen in je večkrat s ka'kšno posebno malenkostjo v svoji strogosti poživljen. V glavnem je ia vrsti nova ženska linija, ki se izogiba vsemu oglatemu in športnemu. Predvsem mora biti kostum praktičen, da je primeren za uporabo pri vsakdanjih potrebah
Tu imamo, na primer, temnorjav kostum z dolgo, malce zvoničasto jopico. Za vratom je majh-
Sladka repa z moko. Repo olupim, operem, skrhljani in zalijem toliko z votlo, da jo pokrije. Ko je repa malo bolj kot na pol kuhana, naredim z žlico odprtino in v odprtino denem tri žlice enotne moke. To pustim še četrt ure vreti. Nato odlijem tekočino, repo in moko pa prav dobro zmešam Med mešanjem prilivam odcejeno repnico. Repnice prilijem toliko, da postane jed precej gosta. Kašo streseni v skledo in zabelim z mastjo ali z maslom. v katerem sem zarumenila na tanke rezine zrezano čebulo.
Sladka repa s krnmpiriem. Repo olupim, operem, zrežem na kocke in skuham v slani vodi do
hotelski uslužbenec, 31. kraj ob Savi, 34. oblika vode, 37. del dneva, 38. del obraza, 39. dolgorepa papiga, 41. severnoameriška država, 42. reka v Sibiriji, 44. moško ime, 45. turški gospodar.
Rešitev križanke št. 59
Vodoravno: 1. Gobi — 5. Voda — 9. sura — 13. Golo — 17. RUR — 20. oče — 21. veda — 22. leha — 23. reja — 24 sito — 25. bira — 26. Jama — 27. moka — 28. reva — 29 mak — 30. Eva — 32. Sama — 34. teta — 3«. Java — 38. Sava — 40. bilo — 42. teme — 44. vera — 46 peka — 48. Rim — 50. Una — 51. dete — 52. milo — 53. teža — 54. pila — 55. roža — 56. kača — 57. roba — 58. kapa — 59. San.
Navpično: 1. gobe — 2. oči — 3 bera — 4. iva — 5. veja — 6. oda — 7. dama — 8 Ala
—	9. seme — 10. uho • 11. raka — 12. ara — 13. Gera — 14. oje — 15. lava — 16. osa — 17. rima — 18. uta — 19 roka — 31. vino — 32. soda — 33. meta — 34, tema — 35. telo — 36. jata — 37. veža — 38. sapa — 39. vila — 40. Bur — 41. las — 42. tek — 43. meč — 44. vir
—	45. rob — 46. pek — 47. kap — 48. ris — 49. Man.
Olga se je zravnala. Začudeno je gledala kmetico, ki je občutila isto kakor ona.
Košara je bila polna. Dvignili sta jo in stresli krompir v vrečo. Nato sta si obrisali pot s čela.
Kmetica se je zopet »klonila in dejala:
»Hvala Bogu, da je še o pravem času pri-sijalo 6oncc.«
Olga .je pogledala preko temnih jelk proti modremu nebu in je zašepetala:
»O da bi prišlo razsvetljenje tudi nad človeštvo še o pravem času!«
K tajski berač
Slepi berač na Kitajskem, Cajkung z imenom, je prav lagodno in brezskrbno živel, ko je na stopnišču templja prejemal milodare dobrih ljudi. S tem je preživljal tudi svojo družino.
Neki evropski zdravnik ga je videl in zdelo se mu je, da ima ta berač le mreno na očeh, ki bi se dala izlahka odstraniti. Poklical je berača k sebi, da bi ga bolj natančno preiskal.
Cajkung je prišel, in zdravnik je spoznal, da je imel prav Brezplačno ga je operiral Ko so čez nekaj tednov vzeli beraču obvezo z oči, je zagledal spet luč in podobe sveta, kakršne je videl časih.
Zadovoljen je odšel od zdravnika. Ko se je spet pojavil na tempeljskem stopnišču, mu ni dal nihče niti novčiča več, češ, saj zdaj vidi in si lahko s kakim delom zasluži za preživljanje. Beračenje je pa sramotno za zdravega človeka.
na rutica, od ramen do konca jopice pa je ozka proga krzna ali takega blaga lisičje barve. To je edini oktas, ki zakriva tudi progo, kjer ie kostum zapet. Rokava in krilo so gladki. Bluza pa daje kostumu poslednji poudarek in utegne odločati s svojim krojem, da je kostum pražnjega ali pa športnega pomena. Mogoče je narejena iz vzorča-•='e svile, je do vratu zaprta. a|i ima kak naguban napnstnik z ozko progo ali je na kozaški način, z okroglim naplečnikom, ali ima robčke in jjodobno. Kakršno bluzo imaš za h kostumu, takšno lice ima potem ves ko6tum.
mehkega. Par debelih krompirjev olupim, operem, zrežem na kocke in skuham do mehkega. Ko je krompir skuhan, ga zmešam z repo, potresem s kumino in zabelim z bledo-rjavim prežaaniem, v katerem sem zarumenila precej sesekljane čebule. Lahko pa tudi krompir in repo skrhljam ter storim tako, kot z na kocke zrezanima prikubama.
Makaroni s kutinami.
Makarone poparim. operem v mrzli vodi ter pristavim v vreli votli. Ko so makaroni mehki, jih odcedim, osvežim z mrzlo vodo in pustim, da se odtečejo Kutine olupim in zrežem na ribežniu za kislo repo. V kožici raztopim malo masla ali masti ter obložim z makaroni, na makarone potreseni kutine, jih osladim s sipo in odišavim s cimetom. Na kutine naložim zopet makarone in na makarone kutine, sladkor in cimet. To delam toliko časa, da porabim oboje. Vrhnja plast mora biti z makaroni pokrita.
Kožico denem za dobre pol ure v pečico. Pečene makarone dobro zmešam in dam kot močnuto jed s solato ali tudi brez nje.
Parjen krompir.
Krompir olupim, operem in zrežem na rezine. V kožici razbelim tnalo maščobe. V njej zarume-nim sesekljano čebulo in sesekljani zelen peteršilj ter na rezine narezan paradižnik. Streseni krompir v to. ga osolim in zalijem do polovice z vodo. Posodo dobro pokrijent in pustim pražiti toliko časa, da se krompir zmehča Krompir dam k mesu za prikuho, ali pa brez mesa 6 kislo repo ali kislim zeljem.
Krompirjev hren.
2 kg krompirja olupim, operem in celega skuham v osoljeni vodi Ko je krompir skuhan, ga prav dobro stlačim in mu primešam dve žlici nu-ribanega hrena. Med mešanjem prilivam krompirju po kapljicah olja in nazadnje nekaj žlic kisa. Hren dam mrzel s praženim krompirjem na mizo.
Smešnica
Pri vojakih je dobil sleherni vojak 10 mark. Cetovodja je pristopil k vojaku in ga vprašal:
»Kako si bosie razdelili teh 10 mark?«
»V kantini st bom kupil steklenico vina.« •
»Vina? To pa stane najmanj 4 marke!«
»šesi mark. gosjx>d!«
Cetovodja zmaje z glavo, rekoč:
»Tak zapravljivec ste! In kaj boste 6torili z 06lalimi 4 markami?«
Vojak je strumno povedal:
»Te bom pa dodal k 3996. markam in bom plačal doma mezde svojim delavcem.«
Cajkung je poiskal delo in ga ie tudi našel. Toda, bil je že star in z delom ni mogel zaslužiti toliko, kolikor je prej prejemal miloščine.
Zatorej je stopil k zdravniku in dejal:
»Z operacijo me nisi prav nič osrečil. Ne zaslužim zadosti in zato te prosim, da mi poiSčeš tako službo, kjer bom toliko dobival kot sem prejemal na tempeljskem stopnišču «
Zdravnik je začudene zmaial z glavo:
»Kako neki,« je dejal, »ozdravil sem te in ti nisem za to nič računal! Hvaležen mi moraš biti! Le pojdi in se veseli, da spet vidišl To je več vredno ko denar.«
Berač je šel k sodniku in je tožil dobrotnika za odškodnino.
Sodnik je poklical zdravnika na sodnijo in ga vprašal:
»Ali vas je Cajkung prosil, da mu vzamete slepoto?«
»Tisto ne,« je odvrnil zdravnik, »a revež se mi je zasmilil.«
»To ni bilo prav,« je dejal sodnik, »zakaj mi imamo tale zlati nauk: Nikomur se ne vsiljuj niti z ljubeznijo niti s hudobijo. Zoper to ste se pregrešili in ste berača spravili v tak položaj, ko ne more zadosti zaslužiti zase in za družino Zato morate vi sami poskrbeti za to, da mu bo spet tako dobro, kot mu je bilo prej, ko je bil slep. Sodišče bo določilo vsoto denarja, katero boste morali Cajkungu vsak mesec plačevati.«
Zdravnik od osuplosti ni rekel ne bev ne mev. Toda kadarkoli je odslej srečal berača, se je obrnil proč, da ga ne bi premagalo usmiljenje.
Naročajte in čiiaji« »SLOVENCA«
Zdaj pa zdaj slišimo, kako preveč skrbni ljubitelji živali iarnajo, češ, kako so zdaj pomorski ptiči, ribe in druge morske živali oškodovane, ko se toliko bencina razlije po morju zaradi raznili eksplozij in potapljanja ladij. Pravijo, da se ribam zamašijo škrge, da se sprime perje ptičev in da so še druge stvari, ki ogrožajo življenje tozadevnih živali. Kapljica olja se na vodi polagoma razširi v tako tnnko plast, da meri po debelini le še 100 mi-lijontinko milimetra.
Znanstveniki so zdaj napravili nove poskuse z repnim oljem in z glicerinovo mešanico, pri čemer niso imeli za podlago, na kateri se je razširilo olje, vodo, ampak živo srebro. S stekleno jialičico so vzeli kapljico olja in so ga stehtali. Nuto so kapljico olja spojili s površino živega srebra in so nato določili težo olja, ki je ostalo na živem srebru. Iz širine oljnate ploskve na živem srebru in njegove teže so izračunali debelino oljnate ploskve. Dognali so. da ni bila plast repnega olja niti tri milijontinke milimetra debela. Iz tega je razvidno, da se olje — nafta, bencin —, ki se po eksplozijah razširi jv> morju, tako razprši, da ne more škodovati ne ribam ne ptičem in ne drugim živalim v morju.
Križanka št. 60
20 25~
29
36
3/
46
i2
53
38
47
21
40
31
26
48

54
22
32
IU U
40
41
27
49 55~
U
12
13
23
14
13
10
17
24
ta
19
28
33 J4
J5
43
50
44 51
45
56
Vodoravno: 1. oblika cvetenja, 9. sila, 12. električni pol, 17. Iiain6iinov roman, 20. nadležna žuželka. 21. hlapljiva tekočina, 22. starogrški bo& vojske, 23. leposlovno znanstvena obravnava, 24. kraj v Vojvodini, 25. dan v tednu, 26. pesniško glasbilo. 27 običaj, 28. del roke, 29. prvotni prebivalec Balkanskega polotoka, 30. ovitek, 32. pripadnik izumrlega naroda, 33. oris, opisovanje, 33. osebni zaimek, 36. shramba za puščice, 38. mesto na Češkoslovaškem, 40. izumrla žival, 42. vrtna lopa, 43 industrijska rastlina, 46. oseba iz Gotov-čeve opere, 47. zmazek, neumetniško delo, 4S. starogrško božanstvo ljubezni, 49. moško ime, 50. izraz pri kartanju, 51. žalost, 52 egiptovsko božanstvo 6onca, 53. nosač, prinašalec, 54. žensko : krstno ime, 55. svetopisemski kraj, 56. hlapec, po-
i ganjač.
Navpično: 1. kovina, 2. starogrški denar, 3. svetopisemsko mesto, 4. plaz, sesedlina. 5. zgodovinski zapiski. 6. žensko ime, 7. kraj na Koroškem, 8. vzhodni krivoverec, 9. kraj v Grčiji, 10. ploskovna mera, 11. smrekov storž, 12. bolgarski knez, 13. kraj v Makedoniji, 14. strupena žuželka, 15. matematični postopek, 16. starogrški junak, 17. oblika cvetenja, 18. pristanišče v Arabiji, 19.
KUHINJA
ŠPORT
Danes finale na Stadionu
Ob 15 med Ljubljano in Marsom.
Ce bo vreme količkuj ugodno, bo prišlo na Stadion lepo število gledalcev, ki bodo želeli na lastne oči videti, kakšno bo zadnje, najbolj napeto in najbolj u6onno dejanje kratkega jesenskega turnirja.
Pet moštev, ki so sodelovala v nogometnem tur-nirju, bo seveda med gledalci, v zeleni areni pa bosta bila boj za končno zmago finalista obeh skupin: Ljubljana in Mars. Zmaga, ki bo padla v prid močnejšemu ali Srečnejšemu (v nogometu je vedno tako!), je zvezana z naslovom ljubljanskega nogometnega prvaka za 1042 in z lepo nagrado, ki jo je razpisal zaupnik CONI-ja
Ljubljana se bo borila za prestiž, Mars pa za morebitno veselo preseneč.-nje številnim prijateljem njegovega kluba. Moštvi sta kolikor toliko vigrani, obe sta nastopili po dvakrat in prepričam smo, da se bomo z lepo in pošteno tekmo poslovili od jesenskega nogometnega turnirja in najbrž tudi od letošnje sezone.
šport v kratkem
Za hrbtno plavanje je vedno manj zanimanja in nekateri mislijo, da bo polagoma izpadlo iz sporeda plavlnih tekem kakor se je to zgodilo tudi z bočnim načinom (plavnje po strani ali »violina«). Med tem bodo prav brez dvoma potekla še desetletja, ko bomo gledali na tekmah poleg prostega sloga tudi še prsno in hrbtno plavanje. Ja pa res, da letošnji rezultati na hrbtu niso bili kaj prida. V tabeli najboljših v Evropi je letos za spremem-
bo Portugalec Simas, ki je preplaval 100 m vznak v 1:09. Drugi je SchrčJder (Nemčija) 1:10.4, tretji Weller (Španija) 1:11, četrti Parsson (Švedska) 1:11.9 itd.
Trener Schalfer spet deluje v Rimu. O Alfredu Schafferju, nekdaj tako slovitem madžarskem nogometašu je znano, da je lansko leto treniral odlično enajstorico »Roma«. »Več kot zmagati v državnem prvenstvu, se ne da 6toriti«, je izjavil, ko se je vrnil po daljšem dopustu spet na svojo dolžnost. Poročajo, da bi ga na Madžarskem radi zadržali za državnega trenerja, Schafterja pa mika prav po-posebno naloga, ki si jo je jx>stavil z »Romo«: rad ni jo pripeljal še enkrat do slave državnega prvaka. To bi bil vsekakor velik uspeh!
Športniki, ali že veste ...
...da izkazujejo francoske statistike, da je na Francoskem v prometu 10.04S.217 koles V primeri z 1. 193$ je naraslo število kolesarjev za približno dva milijona. V enem samem okraju (Seine-Pariz) je SOO.OOO koles.
...da je na Danskem, odkar so vpeljali stave na kolesarske dirke, vedno več zanimanja za te prireditve? Tako n. pr. ugotavljajo, da je bilo letos na dirkališču v Odrupu vsega skupaj četrt milijona gledalcev, lansko leto pa le okrog 220.000.
G0SP0D.IH POZOR! Klobučarna „PAJK" strokov, očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk. Sv. Petra c.38
Ljubitelji gramofonskih plošč pozor!
Prispela jc nova pošiljka najnovejših gramofonskih posnetkov od Zare Leander in Georg Bulanžca ter velika izbira najnovejših plesnih šlagerjev. - Pohitite, dokler se traja izbira! - Velika zaloga vseh vrst še kvalitetnih gramofonov ter gramofonskih igel po zmerni ceni. — Strokovno in poceni popravljamo gramofone.
Everest — Prešernova 44

je poznana z n n m k n , dobrega materiala,
Everest pisalni stroj
sodobne izdelave, tehnično najmoderneje izpopolnjena ter neprekosljivc lepe moderne zunanjosti. Za vsak stroj večletna garancija. — Ogled in poskus neobvezen. - > ase
Everest — Prešernova 44
stare stroje vzamemo v račun.
Sobico s posebnim vhodom oddam gosjiodični ali gospodu. Sprejme se tudi dijak na stanova-. nje. Istotam se prodajo tudi stare pumparce. Na-1 slov v upravi »Slovenca«.	'
Berite
-Slovenca1
in oglašujte v njen!
orehe, proso, jn-bo I k a, sušeno sadje. Ponudite
M. Čuček,
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 13.
C. E. I. S. A.
Compognla	,
Cspcrtozione Imponaztone Semen« Agncoie Družno za Izvoz In uvoz polledelshlh semen
Organismo econoinico della Con-federazione Fascista dei Com-mercianti per il conimercio col-1'estero delle sementi e bulbi da destinarsi alla semina tigri-cola. Vi fanuo parte come srcie tutte le Ditte Italiane operanti nel ramo alPimportazione ed alPespcrtazione. Per informa-zioni scrivere :
Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z inozemstvom s semeni in gomolji, namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom in izvozom. Po pojasnila pišite na:
C. L I. S. A. - Via Altabella 11 - »0L0GNA
Soc. Colt. di R. UAflOSi & C.
Milano Slabil: Via K Argellatt, 22 — Tel. 37.<S<>2 Sede Via Camperio. 10 — Tet. 152.HH
P R O D O T T I A U T A K C II 1 C I	AU T ARKTIČNI PRODUKTI
Gomma lacca Kesiue Vernicette	Guma za lake - Smole - Ličila Pe-
Peiroli Sgrassanti Detersivi - lili-	troleii - Topila za maščobe - Čistila -
cine Lubrificanti • Kinulsivi Cere	Ulieine Mazila - Emulzije • Vosek per pavimenti Solventi za tla Raztopine

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je v Ameriki umrl naš dobri stric
p. Venccslav Šolar
benediktinec in misijonar
Priporočamo ga vsem v molitev in blag spomini Ljubljana, fi. nnncinhra 1 f)42. Za sorodstvo prof. J. Šolar
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
izplačuje
»A vista vloge« vsak čas, »navadne« in »vezane« po uredbi.
PUP1LARNO VARNA!
Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči račun.
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Dno 30. oktobra jc umrl po kratki bolezni naš predobri in ljubljeni
VKKTOR SVETEL
sodnik
Pokopan je bil dne 2. novembra v Mariboru. Sveta maša zadušnica bo dne 11. novembra ob 7/,a. uri v ccrkvi oo. frančiškanov v Ljubljani.
Žalujoči oče Franc Svetel in ostalo sorodstvo.
Zahvala.
Moj mož Andolšek Franc, trgovec in posestnik v Kariovici pri Vel. Laščah, ie bil zavarovan za smrt in doiivet|e pri zavarovalnici .Jugoslaviji1'.
Po njegovi smrti mi je zavarovalnica JSTITUTO NflltOHALE delle ASSItURAZIONI" — „NAR0)Nt ZAVAROVALNI ZA'J0D" — Roma. ki je to zavarovalnico prevzela, takoj izplačala celo zavarovano glavnico.
Podoisana se zahvaliujem temu zavodu za kulantno postopanje in ga vsakomur toplo priporočam.
Vel. Lašče, dne 16. julija 1942.
Andolšek Kristina 1. r.
Dr. Jože Furian
specialist za bolezni ušes, nosa in grla Ordinira od 2 do 3 ure Turnograiska 4 (nasproti ,.Drame")
HHMBBlia
PIANTE - SADIKE
da frutto, da giardino, da bosco — sadne, vrtne, gozdne
SBI — D iT TA RAFFAELO FEDI
P I S T O I A
Catalogo grati« — Katalog zastonj I

Vdani v božjo voljo javljamo, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena, predobra gospa
Apolonifa Kraškovic
roj. Remžgar
Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 8. novembra 1942, ob pol treh popoldne iz kapclice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
S vela maša zadušnica se ho brala v sredo, 11. novembra 1942, ob 7. uri zjutraj v župnijski ccrkvi sv. Jakoba.
Prosimo tihega sožnlja.
Ljubljana, dne 6. novembra 1942.
Rodbini Kraškovic - Gunde.
Compagnfa Edizionl Teatro itegisfraiioni Affini
Družba za posnemani« na plošče gledališhlft Komadov in slkncga
11 piil completo e significntivo reperlorio di incisioni di musica sintomca, operistica e da camera, di musica religiosa, jli musica ope-rettistica leggera e di genere, di ritmi, can zoni e motivi da film. Dischi per bambini. D>zioni di prosa e poesia. Valigie e lavolini grammofonici. II piti ampio assortimento di accessori fonografici.
PRODUTTRICE
Najbolj popolen in pomemben repertoir, po-net na plošče, sinfonifne, operne, komorne. nabožne in lahke operetne glasbe kakor ludi druge glasbe, pes ni in napevov iz filmov. Plošče za otroke. Predvajanja v prozi in pceziji. Kovčki in mizice za gramofone. Največja izbira fonografičnega pribora.
- IZDELUJE:
S. A. C. E.T. R. A. Via Arsenale, 17-19 - TORINO
■ "^[llllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll1 tfSHS3££GEB
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam lajšali bolest nad nenadomestljivo izgubo našega nepozabnega očeta, gospoda
Anžiča Mihaela
vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem in v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti — na$a iskrena zahoalal
Ljubljana, dne 6. novembra 1942
M i c i in Zeti, hžerki, ter rodbine: Anžičeva, Habiceva, Arkotova in Vrhovceva
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka besed« U», pri »•nl«ov«n^lkih
oglasih |e beseda po L I.—, pl.........
L 0.60. Davek se računa posebej.
oglasih je beseda po L I.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa 1* beseda po ■ "	"	1 el. Malt oglase I« treba plačali takoj pri naročilu.
| SlEUfrC j
Dobe:
Iščem inštruktorja
Na razpolago brezplačno opremljena soba. Naslov v jipravl »Slovenca« poti št. 6128. (b
Kuharico
perfektno z dobrimi večletnimi spričevali, Iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6146.	(b
Dekle
k! zna samostojno kuhati ln ki Jo vajena vseh kmečkih del, dobi službo takoj. Krušlč Ivan, mesar Ilezenškova 10.	b
Gospodična
energična, h peifektnim znanjem Italijanščine, so sprejmo k dvema šoloobveznima dečkoma za popoldne. Fonudbo pod : »Imam uspeh 6184«. b
Pošteno dekle
mlado in pridno, sprejmemo kot sobarleo. - Tod »Stalna služba« št. 6175 upravi »Slov.«	1
Več mizarjev
za stavbna tlela sprejme
tovarna ltojl na, škova 16.
Slom-b
Hlapca
pridnega In veščega — Iščem. Hrana ln stanovanje v hiti. - Ponudbe na A. Rojina, tovarna, Slomškova 16.	b
jKmrimpI
Smrekovo čreslo
lepo, idravo, »uho In ležlce — kupl vsako Količino usolarna J Lavrl«, St Vid pri Stični . LJubljana.
Pisalni stroj, gronnfon
ln plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, Kupuje '- plača najvišje dnevne cene: .EVEREST«, Prešernova ulica 14.	k
Predivo
po najvišjih dnevnih ce-nab kupujem vsako Količino, dolžina od 20 cm naprej. MILAN J A (SER, mehanična predilnica žitne, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17.	(k
Globok otroški voziček
dobro ohranjen. Kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št 6040.
belo pleskano z mrežo ln žlmnlco - vse popolnoma novo, prodam za »00 Ur. Dolenjska c. 13/1.
Tel. 40 88
DRVA PREMOG G O H B A C
GLEDALIŠKA 14
Suhe gobe
kupi po najvišjih dnevnih cenah V. II. Rohr-inann, Sv. Tetra nasip 27.
(k
Štedilnik
kompletno ogrodje za vzidati, levi, 2 plošči in pol, 21 eol, pod ceno naprodaj. Trnovski pristan št. 32,	(1
Pisalni stroj
nemški, Continental ln Ideal ter neslišni Remln-gton proda »Torpedo« -Miklošičeva cesta 18.
50 °/o prihranka pri Merkur peči in štedilnikih
Reklamna cena za peč 360 lir, za štedilnik z dvema rlnkoma 550 lir. -Merkur, Puharjeva 6. 1
Suknjo
temno sivo, moško, za vočjo postavo, ter čevlje St. 44, in dekliško št. 38, prodam. Ogledati od 12 do 16. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6163. 1
Tecdolit ali nivelio
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene In znamke upravi »Slovenca« pod »Teodollt« št. 6139.	(k
Pisalni stroj
novejšega modela, prav dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 6114.
Peč
dobro ohranjeno, takoj prodam. Toizve se: Poljanska cesta 7.
Kupimo dva skobelnika
(Hobelbank), dobro ohranjena. Ponudbe na	upravo »Slovenca« pod	»Sko belnlk« št. 6140. (k
OtSsicIo:
Stanovanje
3 sob, prltlklln, brez kopalnico, sredina mesta oddam, ronudbo z natančnim opisom družine v upravo »Slovenca« pod »Miren, snažen« št. 6129.
JSitjc:
Dvosobno stanovanje
opremljeno, s prltlklina-ml, ali dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje za dve osebi, Iščem za december. Ponudbo poslati v upravo »Slovenca« pod »Trieste« 60S4.
(c
Šivalni stroji
Kupimo
snažno sobno In kuhinj sko opravo, otroško po-steljce, vozičke, peči, ga-šperčke ln druge uporab ne predmete. V trgovini »OGLED«, Mestni trg 3 vhod skozi vežo.
(k
Najboljše šivalne stroje
dobite prt znani tvrdkl IVAN JA>' ln SIN, Via Blelwelso"a 36 (Tyrševa)
»PFFAF« šivalni stroj
In »SINGER« pogrezljlv, oba skoraj nova, prodam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6141.
Kupimo bicikle
blclkelj - gume, šivalne stroje In motorna kolesa. Plačam zelo dobro. Mer kur, Puharjeva 6	1
Poizvedbe
za živali
Mlad pes, ovčjak
ki sliši na Imo »Tlja« so je zgubil. Sporočiti Pred Škofijo 4 ali pa na Fužino 7, mlin.
Po zmernih cenah
poučuje gospa nemščino in Italijanščino. Dijaki popust. Rimska cesta 10 I. nadstr., desno.	(u
Dober pianino
ali kratek klavir, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6136.	(g
Dijakinja
želi poučevati nemščln Plačilo po dogovoru. Po nudbe upravi »Slovenca pod »Poduk« št. 6148.
(u
Hijacinte, tulipane in kroKiize originaine h o i a n s k e smo dobili
Sever & Komp.
Ljubljana
Lep športni voziček
lepo preprogo, bele, barvaste rjuhe prodamo. -Naslov v vseh posloval nlpah »Slov.« št. 6149. 1
EE2US1
Vajenca
za kleparsko tn vodovodno obrt sprejme proti plačilu Stanko Kezele, Bohoričeva št. 3.	v
Vajenca
sprejmemo za fotografsko stroko. Naslov v upr. »Slov.» pod št. 6157. v
Vajenca
sprejmem takoj	za tapetniško obrt. -	Sajovlc Franc, Stari trg	6. v
Posteljne mreže
Izdeluje ln rabljene sprejema v popravilo najceneje Alojz Andlovlc — Gregorčičeva 6.	(1
Pocinkano žico
lantene, šamotno opeko, ter krampe, lopate Itd. ugodno prodajamo v skladišču »Tehna«, družba na Smartlnskl eestl 64, dnevno med 9. ln 12. uro.
Stavbna dela
Izvršujem	po naročilu. -rriporoča	so Terčelj Rudolf, pri	novi cerkvi v ftlškl.
Knjigi
Knjige S
Vse vrste antlkvainlh Knjig, revij tn časopisov. Kakor tudi separatnih odtisov Kupuje Knjigi na Janes Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6. TeL
Prodam:
»Ilustracija« 1930, vezano, »Mladika« 1936-1939, vezano, »Mladika« 1940, broširano, »Obisk« 1940-1941, broširano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6069.
Prodam več lepih bluz,
ženski plašč, perilo, ene smučarsko hlače, pulover ln čevlje! Naslov v upr. Slovenca« pod št. 6086.
(1
Prodam
srednje veliko, šo dobro ohranjeno moško obleko ln par moških gojzerlc, šo dobro ohranjenih, št. 42. Polzve ln ogleda se lahko v mlekarni Peček, Pražakova ulica.	(1
Lesene špule
ln vso vrsto lesnih Izdelkov Izdeluje precizno na avtomatu »I.tgnum«, Gledališka ul. 7-1.	I
1 ŽtonU 1
V različni barvah
lepo Izdelane s prvovrstno retušo, vam naredimo aše slike za legltlmacl-Pohltlte, samo še en teden dijaki popust, šest kom. In 1 pov. luksus 20 lir. Legitimacije na željo akoj. Atelje ob nedeljah oilprt ves dan. So priporoča K o c m u r Marjan, fotografija — Društvena 4, Prešernova 9,	r
5 letnega konja
za vsako uporabo, dam. Ogled pri svetu«, dvorišče.
pro-Novem
Slamoreznico
zamenjam za rejenega prašiča. Naslov v upravi
»Slovenca« pod št. 6115 <j
Kravo
dobro mlekarico, prodam Celovška cesta 54. (j
Gramofonske plošče
dobro ohranjene, ugodno prodam. Polzve se: Stu-dentovska ulica 3-1, Fa-blan.	(1
Prodam mlado kravo
Lončarska steza št. 10, poleg »Ljudskega doma«.
(J
Štedilnike, mizne,
železne, prodam. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 6126. (1
Suknjo
še dobro ohranjeno, prodam za 520 Ur. Uovar, krojač, Zvezna 8.	1
Otroški voziček
športni, prodam.
dobro ohranjen, Karlovška c. 24.
(1
Glicerin Sintet
prvovrstni nadomestek pravega glicerina, uporaben v razne namene tudi za negovanje gumijevih pologov, kakor tudi za avtohladllnlke, stalno na zalogi: »Petronafta« Ljubljani, Bleivveisova c, (Tyrševa) 35 a.	(1
Dobre krave za rejo
prodam. Polzve so pri Kušar Mihael, Podutik 7 (j
Kravo, brejo, prodam
v teku 1 meseca bo imela teleta). Polzve se: Trža ška cesta
105.
Prodam kozo!
Moste, Zaloška cesta 103 (J
Švicarska koza
naprodaj. - Pod hribom St. 6, Zg. Slška. J _ ,i
Kravo s teletom
lepo simendolko prodam Cesta na Loko 5, Trnovo
Pekarno v Ljubljani
vzamem v najem. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Resen reflektant« 61 (
Preselitev!
Cenj. odjemalcem sporočam, da sem preselil trgovino In zalogo strojev Frančiškanske v GA LETOVO ul. št. 4. Tram ajska postaja »Stara šola« v Sliki. DOV2AN IVAN, trgovina strojev
Kupimo vse letnike
»Miki Stripa« ter Korošec : »Rimsko pravo«, vse zvezko. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6159. k
Posestva
Njivo ca 6000 m2
v bližini Sv. Križa, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6137.
(P
200 m" vrtne zemlje
prodam. - Tolstojeva 9.
Poizkusit* tn overili «e boste. da najugodnejše vnovCIte a It Kupite znamke vseh držav Kakor tudi »JOL« albume In vse fllatellstlčne potrebščine v Knjigarni Jane* Dolžan LJ> ' Jana, Stritarjeva 6 (Tel 44-34.
* V
Opremljeno sobo
posebnim vhodom dam takoj, Strellška
od-7. (s
Lepo opremljeno sobo
zračno, svetlo ln prostorno, v dvorskem okraju, oddam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6170.
Neopremljeno sobo
svojim vhodom v centru, Trnovem ali Mlrju Išče duhovnik. Ponudbo poslati upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 6127. (s
Razno
Iščem sobo
dvema posteljema ter s souporabo kuhinje pri dobri katoliški družini. -Ponudbe pod: »Brat ln sestra z dežele« upravi »Slov.« št. 6188.	s
Mroce
patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
lapetnik Ljubljana. Mestni trg 13
Nov elektromotor 5V2
13 m gumijenega kablja ln novo krožno žago — prodam v Dobrunjah 54 pri Ljubljani, ali Stross-majerjeva 8 pri Rožman.
| Cblnue j
Izjava!
Podpisani Fllač Josip Izjavljam, tla nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Marija Fllač roj. žužek.
Filatelisti!
Ugoden nakup raznih ft-latellstlčnlh novosti — znamk, fllatellstlčne literature, katalogov, »JOL« albumov Itd., dobite pri filatelljl Mladinsko založbe, Ljubljana, Stari trg 30.
Moderne spalnice,
jedilnice In dnevno sobe kupite najugodnejšo v novi zalogi pohištva v Sliki, Celovška cesta 95. (Tramvaj, postaja Stara mitnica.) Istotam so sprejemajo naročila za ml zarska dela za tvrdko Rok Berllč ln Fr. šenk, mizarstvo, Trata.	š
Nov) naslovi
Frančiškanska al. 3. Telefon 45-13.
Družino
2 do 3 člansko, pošteno^ sprejmem na posest na Dolenjskem, za obdelavo polja, vinogradov ln sadovnjaka. Dobra plača ln trajno delo zagotovljeno. Ponudbo v upravo »Slovenca« v Ljubljani, ali poštnoležeče Novo mesto pod »Dober gospodar« št.
6118.	(r
Otroka vzamem
vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6138.
Kdor hoče fini cviček piti mora h »Kajfežu« priti !i
Prispela jc pošiljka Izredno finega cvička la lastnih vinogradov. Prodaja so tudi preko ulico.
Ukradeni so bili
3 pari gumi škornjl ln t gumi predpasnik. I\dop kaj ve, naj sporoči proti dobri nagradi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6164.	(P
Vloge in prošnje
v Italijanščino sestavlja,-prepisuje, razmnožuje. Izvršuje vse Informacije ln razne osebne uslugo »Servis biro« Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. r
flntica Časa Orticola Stara zelenjadna tvrdka
F. VAM DEN B0RRE - TREVIS0
PIANTE - SEMENTI RASTLINE • SEMENA
Cataloao gratis a richiesto. Na zahtevo katalog brezplačno.
Naznanilo
Otvorll sem steklarsko podjetje ter Izdelovanje vsakovrstnih okvirjev. -Vsa dela bodo najsolid-nejša, tako v Izdelavi kakor tudi v ceni. Priporoča se Marko Pogllč, splošno steklarstvo, Sv. Petra cesta 8, nasproti hotela Lloyd.	o
Vljudno, sporočam,
da sem prevzela gostilno »Jadran« - Cernetova 31, šlška. Fostregla bom kolikor mogoče z dobro pijačo ln jedačo. Za cenj. obisk se toplo priporoča Stražlščar Ela.
2 951
Sctoe j
Oddalo:
Opremljeno sobo
odda. Korobov, Sv. tra cesta 43-1.
Oddam
solidnemu gospodu svetlo opremljeno sobo s posebnim vhodom. Sv. Petra cesta 79-1.	(s
LJUBLJANSKI
Delavniki: 15-30, 17-30, Sloga od 14 dalje, nedelje In prainlki: 10. 13-30, 15-30, 17-30
Izbrani pevci ln glasbeniki radija v filmu
Šola za bolaaslfivce
Film 7.a vse zaljobltere! V glavni vlogi: Alberto Rabagliatl, Carla Del Poggio KINO SLOOA - TEL. 27-30
Tenorist GIUSEPPE LUGO poje arije in popevke v sijajni glasbeni komediji
Bogastvo rti sreča
Prv' šla ger-film sezone/
KINO MATICA - TEL. 22-41
Odlična družabna komedija iz ameriških bogataških krogov
Medeni tedni v troje
Annle Naggl. Warren Hull. Henry Mollison KINO UNION . TEL. 22.21
Eden najmogočnejših filmov, kar jih le bilo ustvarjenih
Alcazar
Fosco Giaehetti — Mirelle Ballin Predstave: aelavnik ob 5, nedelja ob i in pol 5
KINO KODEL)EVO TEL. 41-64
A. Fogazzaro:
32
Palača ob jezeru
Prve štiri dni po Sillovem odhodu se Marina ni prikazala nili pri kosilu. Fani je prišla povedat grofu, da njeno gosjx>darieo boli glava. Slu-žinčadi pa je povedala, da je markiza tako na-taknjena, da skoraj ne more več zdržati pri njej.
Tisti dan, ko je bil najx>vedan obisk grofice Foske in njenega sina, je Marina odšla na jezero. Prišla jc pozneje h kosilu, medtem ko sta se grof in Steinegge pogovarjala o neki knjigi. Grof je nadaljeval s pogovorom, ne da bi se okrenil, kakor da bi se njegov tovariš ne bil dvignil in globoko priklonil proti vratom. Šele ko je po kosilu vstal od mize, ji je dejal z nenavadno hladnostjo in mirom:
»Bodite tako prijazni in pridite k meni čez eno uro.«
Marina ga je presenečeno pogledala. Nato pa je dejala z rahlo ironijo:
»Bom tako prijazna.«
Počakala je skoraj jioldrugo uro, nato je poslala Fani pogledat, če je grof v knjižnici. Čakal jo je že pol ure.
Vstopila je v knjižnico počasi, z odsotnim jxi-gledom. Šla je proti vratom, ki vodijo na vrt in so spustila v naslanjač, nasproti svojemu sovražniku.
»Najprej vas opozarjam,« je začel grof, »da tisti, ki prebivajo v moji hiši, morajo biti predvsem vljudni do mene. Ta najemnina ni previsoka in od danes naprej jo zahtevam tudi od vas. Moja navada je, da hočem imeli čiste račune. Če ne poznate načina, kako bi plačevali to najemnino, vas lahko poučim.«
Marini so se zaiskrile oči in odprla je usta, da bi odgovorila.
»Nikar ne odgovarjajte!« je *agrmel grof.
Marina jo planila pokoncu. — Hotela se je upreti, govoriti, a ni mogla. Morda se je bala, da bi v izbruhu izdala skrivnost, ki jo je tako ljubosumno skrivala in ki jo je nameravala razkriti šele jx>zneje, v uri, ki jo bo določila usoda.
»Nikar ne odgovarjajte,« je ponovil grof. »Vem, da sovražite mene in mojo hišo. Zdi se mi pa, da bi vam ne bilo prav, če bi bili na-prošeni, da takoj odpotujete. Nikar ne odgovarjajte.«
Marina je molče zopet sedla.
»Nikakor si ne morete domišljati, da ne vem za žalitev, ki ste jo prizadejali mojemu prijatelju Sillu in da je ta odšel odtod jx> vaši krivdi. Tudi ne morete pričakovati, da bi jx> vsem tem ostal brezbrižen. Z besedo nikakor ne morem izraziti tega, kar me navdaja ob tem vašem dejanju. Ne bom jioizvedoval po razlogih, ki so vaS privedli do tega. Brez dvoma pa ni umestno, da še nadalje živiva skupaj. Kako nespameten je ta jx>jm: krvne vezi I Prepričan sein, da niti kapljica vaše krvi ni podobna moji. Na vsak način pa nikakor ni nujno, da bi morala biti prikljenjcna s temi veznvi. Bolje je, če jih čimprej pretrgava. Danes Vam ni bilo mar, da bi bili tukaj ob času, ko naj bi prišli moji sorodniki. Opozarjam vas, da je moj bratranec iz odlične rodbine, da je premožen in da se namerava poročiti.«
»Ah!« je vzkliknila Marina, se nasmehnila in si ogledovala malo belo roko, ki jo nervozno stiskala naslanjalo stola.
»Nikar nobenih dramatičnih vzklikov. Ne mislite, da vam kdo namerava delati silo. Nikakor ne vem, če bo barva vaših oči všeč mojemu bratrancu, kakor tudi ne, če vam bo njegov glas segel do srca. Mislim pa, da je prav, da veste, kaj moj bratranec namerava. Lahko se s tem okoristite ali pa tudi ne, kakor vas bo pač volja.«
»Hvala lepa. Če pa mi gosjwd bratranec ne bo všeč, kdaj moram odpotovati?«
Marina je govorila počasi in pri tem gledala na prstane na svoji roki. Nato je približala roko k obrazu, kakor da bi jo hotela ogledovati od blizu. Končno jo je zopet spustila v naročje in pogledala grofa z vprašujočimi očmi,
»Kako?« je dejal grof. »Kdaj moram! Saj s svojim vedenjem vendar kažete, da hočete odi'* Bolj odkritosrčno bi bilo vprašanje: Kdaj smem?«
»Nikakor ne. Saj lahko greni, kadar se mi zljubi. Polnoletna sem in imam tudi dovolj sredstev, da moreni vzdrževati staro družabnico, ki bi me ne ovirala. Kdaj torej moram oditi? Na vsak način sama od sebe nikakor ne želim, da bi odšla.«
Grof jo je presenečeno pogledal. Velike oči, ki so bile vprte vanj, mu niso povedale ničesar, popolnoma ničesar. Čakale so samo na odgovor.
»Si ne želite odtod? Hočete torej, da grem jaz? Zares, to bi vam bilo jx> volji 1 Govorite vendar jasno! Če ne želite oditi, kaj pa bi vendar'radi? Zakaj se vedete napram meni, kakor da bi bil vaš ječar? Kaj sem vam storil?«
»Vi? Nič«
»Kdo torej? Steinegge? Kaj vam jc storil on?«
»Bojim se ga.«
»Ker je tako grd.«
Grof se je zravnal v naslanjaču in se obrnil proti nečakinji z nagrbančenim čelom in z blis-kajočimi očmi.
»Če se hočete norčevati iz mene, so zelo motite. Tudi čas je prav malo primeren za šalo. Če vas vprašujem, kaj vam v moji hiš ni po volji, mi nikar ne odgovarjajte kakor f nespameten otrok. Govorite vendar resno!«
»Čemu, če ste pa žo odločili, da moram odtod?«
»Tega nikakor nisem rekel. Izjavil sem le,
Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramariž
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
da nisva ustvarjena, da bi mogla živeti skupaj. Pokazal sem vam le možnost, kako bi lahko spremenili bivališče in druščino. Predvsem pa sem izjavil, da morate v bodoče biti vljudni z menoj in z mojimi gosti, da ne bom prisiljen ukreniti drugače.«
Marina še ni utegnila odgovoriti, ko je vsten pila Ivanka, vsa zbegana.
»Gospod grof, gospoda je tukaj!«
»Vraga 1« je vzkliknil grof, vstal in nemudoma odšel iz sobe.
Marina se je vrgla v naslanjač, ki je ostal prazen, prekrižala roke na prsih in naslonila glavo na naslonjalo.
Od zunaj je prihajalo več glasov ali bolje en sam glas. ki je zvenel neprestano ob spremljavi drugih glasov, znanih in neznanih ter spoštljivega smeha
»Kako strašno potovanje!« je govoril ta glas, »kaki kraji, kaki ljudje' Ali imaš mojo torbo, Momolo? Pripovedovala vam bom, ljudje božji. Kdo si ti, ljubček? Njena sobarica? Lepo. Kje je vendar Cezar? Ali je na vrhu strehe ob tej uri? Povej mi, dragica, kako ti je ime? Fani? Povej mi, Fani ali je tisti kol tamkaj menih ali kuhar? Naj nam pripravi vendar nekoliko juhe? Nepo, si že lačen? Moj Bog! Cezar 1 Kako star je in grd!«
S zadnjimi besedami, ki jih je izrekla na ves glas, pokrivši si obraz z rokama, je grofica Foska pozdravila grofa Cezarja, ki ji je hitel nasproti z obrazom, ki je hotel biti vesel, a se mu ni posrečilo. Še huje je bilo, ko ga je grofica hotela poljubiti in ga je skoraj zmešala s svoji mklepetanjem. Malo je manjkalo, da ni izgubil glave. Neprestano je ponavljal »da. da, da«, s svojim debelim basom, stisnil rolto bratrancu in hotel storiti isto z Momolom, čeprav se je ta globoko priklanjal in ponavljal: »Blagorodje, blagorodje!«
Urednik: Viktor Cenfciž