OBČINSKA PROGfiAMSKO VOLfLNA KONFERENCA ZK
Odkrita beseda delegatov
Programsko voltlne konfe-renca ZK Bežigrada, bila je 4 marca se je od 293 izvoljenih udeležilo 273 delegatov in 12 gostov. med katerimi sta bila tudi čtan CK ZKS France Štf-glic in predsednik mestne kon-ference ZK Marjan Orožen. De-legati so izvollii nove čfane konference in njenlh organov ter delegate za meatno konfe-renco. 9 kongres ZKS <n 12, kongres ZKJ. Novi predsednik konference je Drago PleSko. za sekretarja komiteja pa je bil vnovič izvoljen Marjan Male-
ŠIČ.
V uvodnem poročilu )e dose-Uanji predsednik Lojze Novak podal pregled fitiriletnega dela fconference in njenih organov. To bbdobje je označil kol ob-dobje velikih naporov in preiz-kusenj pa tudi odstopanj pri iskanju prave poti k zastavlje-nim ciljem. Bilo pa je tudl ob-dobje uspehov tako v gospo-darstvu obftine kakor na vseh drugih področjih družbenega življenja. V poročilu je bilo Se posebej podčrtano politično usposabljanje kadrov, čemur so. glede na porast članstva. konferenca in njeni organi po-
svetili se posebno skrb. Ob lem je opozonl, da je treba v prihodnje to delo nadaljevati in sicer ne te z že ustaljenimi oblikami kot ao to seminarji, marvefi tudi z nenehnimi orga-niziranimi in usmerjenimi poii-tičnimi akcijami.
Razprava je bila zelo razgt-bana. V njej je sodelovato veli-ko delegatov in more se rett,
s----------------~N
Pogovor z Ortflom Pl»-*kom, novlm prsdiad-nlkom občlnike kontaran-ce ZK L]ubltana-Bti)grad, pr»btrltt n» 3. ttranl.
V____________J
da so bili izredno krltiCni In tudi samokritični.
O delu komunistov v KS je spregovoril delegat 00 ZK Di-nosa: -Velikokrat pozablja-mo«, je dejal. -da smo mi tisti, ki moramo tvorno sodetovali v KS in krajevni sanioupravi. Ve-fiko pa je komunistov. ki se odmikajo tem odgovornoslim z izgovori. da so preobreme-njeni v delovni organizacijl. Ob preverjanju pa se ugotovi. da je v njej le član ZK«.
O delu komunistov v KS je govorif ludi dalegat iz KS Bri-nje. Izpostavil je neustrezno oblikovano strukturo v krajev-ni samoupravi, v kateri r\i tiste srednje generacije, ki ima iz-kušnje in ki v večji Sirim pozna problematiko naiega življenja »Če hočemO" \e poudarii -da bo krajevna samouprava zaži-vela tako kot smo si jo zastavi-Ji, moramo v izhotti&čih za na-dal|n|e delo bitl kankretnt inda bodo komuntsti. ne glade na lo kje so povezani, tudi odgovor-ni za delo v krajevni samou-pravi-
Izredno odkrit je bil delegat iz 00 ZK Krka. Najprej \e izrazll nezadovotjstvo nad premaj-hnim Stevilom mladine v ZK. nakazal vzroke za to In da jo je ireba pntegmti v nate vrste (•¦kako, pa veste vi prav tako dobro kot jaz-¦). Naio je menil, da 30 v poroiilu ptevet veliko-dušno poudarjeni pozdivni re-zutiati v delegatskem sistetnu, preplaho pa napake. k< se v njem po|avl|ajo Gfede na to je Izrekal nekaj mtsti o znanstvo-no raziskovalnem dolu. ki so bile hkrati tudi CKjgcvor dete-
Nadal). na 12. alrml
|   Odkrita beseda delegatov
Nadal}. • 1. itrani
gatu iz GeoloSkega zavoda. ki je govorll pred njim in kl je zelo obSirno poročal o uspehih za-voda. Krkin delegat je namreč menil, da ni vae tako. kot je navedeno v predgovorniko-vem porofiilu. »V skupičinah SiS raziskovalne In tudi kultur-ne dejavnosti je le malo besed o pravl raziskovalnt in kulturni dejavnosti« je poudaril. -Pre-več )e spioSnlh besed in ko do-bijo delegati v roke gore papir-ja. se nihfie pri tem ne znajde. Kako na) delavec spregovori o znanostl in kulturt. če ne ve kako na) k temu pristopi«. VpraSat je -Kje so tisti, ki kaj vedo o znanosti in kulturi ln kl delajo napake, o katerih pa nifi ne spragovonjo, da bi se jim lahko izognitl. Zakaj ne detajo racionalno, umno in uspeino, kajtl le lako bodo zadovoljnl dalavct. kakor ludi mi.~
Dvlegat \z Siovonskega mia-dlnskega gledallALa j« bil ne-zadovoijen. da »o blli v porofit-lu navedeni le uepehi IjubltelJ-ske kuttume dejavnostl in pri-zadevanja komunlstov v zdru-
ženem delu \n v Zvezi kultumih organizacij. ne pa tudi uspehi delovnih umetniSkih organiza-clj v občini. Dejal je med dru-gim: -Nasa osnovna organiza-clja vpraftuje, katera delovna organizacija s področja kultu-re je v teh dtirih letih razprav-fjala o nekem vprašanju kultu-re in kaj je s komunisti v umet-niških ustanovah. Slovensko mladinsko gledališče ni bilo nikolf vabljeno na kakršnokoli razpravo, kljub dosezkom v preteklem štiriletnem obdobju. ki 8O biti na evtopski ravni. Tak odnos se kaže tudi v sestavi vseh predlaganih kandidatnih lisi, kjer ni upo&tevan nltl en komunist tz delovnih organiza-cij s področja kulture-.
Nekateri delegati so se atri-njall s kritlčnlm pristopom do dofočenih vpraSanj. vendar pa je Ireba tudi ugotovili, so me-nlll, kaj naj bi ZK v posameznl aradtnl storiia, da bi prtspevala k ra2r«A«v«n]u problemov.
V#č dalagatov je obdimo go-vorilo ludl o gospodarskih problemlh svo|e detovne orga-nlzacije oziroma tozd in o sti-
klh z občinsko organizacijo ZK pri razreSevanju teh probfe-mov.
Prezrto tudi ni bilo podrofije Ijudske obrambe in družbene samozaSČite. Oelegat. ki \e o tem govoril, je nanizal vrsto konkretnih nalog, ki se jih bo Ireba v prihcxJnje z vso re-snostjo oprijeti. Se posebej je poudaril osrednjo nalogo -podružbljanje Ijudske obranv be in družbene aamozažiite,
Poročilo kakor tudi razpra-va, v kateri sta sodelovala tudi France Štigtic in Marjan Oro-Žen, sta vsekakor odličen sme-rokaz za program dela nove konference in njenih organov. Tudi amerokaz kako na kratko opraviti s listiml komunisti, ki «o to ie v čfanski izkaznici.
EDA KOMAVLI