Poštnimi
Stev« 31.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1934.
Poumozn« fi#v. dia i«*
XVII.
ppravništvo „Domovlne" v LJubljani, Knaflova ulloa 5 Vridnlitvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3l2t do 3126
33ES5BJ5"
Izhala viaKJ&trtek
' • - - T-
Naročnlna ii tticmltvo: četrtletni) t Din, polletno IS Din, celoletno M Dli; it Ig*, lematio ruen Imerlkti četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli. Ameriki letno t dolu. — Račun poštne hranilnice, podružnice r L]ubljtai, it. 10.711
Na tehtnici zdrave pameti
Na eni strani obrekovanja, laži in igranje z ljudskim zaupanjem, na drugi pošteno
delo za napredek in ljudsko blaginjo
Leva plat tehtnice
Zadnje čase so postali zoperniki naše vse-državne stranke spet bolj korajžni. Njihova ko-rajža pa ni korajža odkritega boja, temveč se kože v slepljeiju neukih ljudi in sumničenju poštenih voditeljev našega naroda, ki stoje trdno na straži, dočim so naši zoperniki podobni otro-čajem, ki kažejo jezik izza varnega plota.
Kje vzeti denar
Pod tem naslovom je objavil «Domoljub» v svoji predzadnji številki uvodnik, v katerem se zavzema za pravičnejšo razdelitev davkov med državljane in da bi se k pokritju pritegnili predvsem tisti, ki lahko plačajo, kajti kmet in obrtnik preživljata danes strašno gospodarsko krizo. V svojih izvajanjih prihaja pisec do prav enostavnega recepta: «da je treba naložiti lOOodstotni davek na različne ,maže, s katerimi si mestne ženske packajo svoje obraze', pa bo država dobila takoj 500 milijonov dinarjev; potem pa bo lahko za to vsoto razbremenila kmeta in obrtnika, da bosta mogla vsaj dihati*. «DomoIjub» navaja tudi podatke o tem, koliko mi takih reči uvažamo. Pravi, da gre na leto samo v inozemstvo za te stvari 500 milijonov dinarjev, ter v tabeli navaja, da plačamo inozemstvu vsako leto samo za šminke 240, za kreme in pudre 180, za dišeče vode in slično 60 in za ustno rdečilo osem milijonov dinarjev. Svoja izvajanja zaključuje z ugotovitvijo, da ni na svetu človeka, ki bi mogel trditi, naj plačuje davek tisti, ki si znoji obraz s potnim sragami, namesto onega, ki si ga packa s pudri in šminkami.
Preprost čitatelj cDomoljuba*, ki čita gorenje ugotovitve in nima možnosti, da ugotovi resničnost navedb, se bo hudo zgražal, saj bi se s predlaganim novim davkom lahko docela nadomestila zemljarina (ki znaša le okrog 460 milijonov) in bi kmetu ne bilo treba nadalje plačevati davka državi.
Še bolj pa se mora zgražati oni, ki spozna, kakšna zlobnost tiči v «Domoljubovem» uvodnem članku. Vsi vemo, da so danes davki za kmeta strašno breme in da je treba to breme olajšati. Piscu «Domoljubovega» članka pa seveda ni šlo toliko za pomoč kmetu, temveč edino za to, da pri kmetu osovraži današnji režim. V ta namen se poslužuje grde laži, da plačamo na leto inozemstvu samo cza maže, s katerimi si mestne ženske packajo obraze*, ogromno vsoto 500 milijonov dinarjev. Vzeli smo v roke podrobno statistiko naše zunanje trgovine za leto 1933. (to je debela knjiga, ki obsega 600 strani) in smo ugotovili naslednje:
Pudrov, šmink, pomad, rdečil, belih lepotil, barvil za lase in drugih kosmetičnih sredstev smo lani uvozili za 1,576.315 Din in ne za
428,000.000 Din, kakor to navaja <Domoljub>, parfemov in dišečih vod pa za 254.483 Din in ne za 60,000.000 Din. V celoti smo torej dali lani inozemstvu za lepotila manj ko dva milijona di-
Tako bi oni zopet «pridobivali», slovenski kmet pa bi moral biti pokoren tako, ko takrat, ko je zaradi svojega dolga liberalnim vaškim oderuhom bil izročen s svojo družino in premoženjenl
narjev in ne pet sto milijonov, torej le eno dve- ■ vre(j _na življenje in smrt."
stopetdesetino tega, kar trdi «Domoljub>. Ves Vgi y da • .gla danagnja denarna sti-uvoz predmetov 4. oddelka 4. poglavja carinske gka nad dename zavode zat0) ker
ti niso znali
tarife (etri, eterična olja, parfumerijski kosme-tični predmeti), kjer so upoštevane tudi razne sirovine, sredstva za nego zob itd,, pa je znašal
gospodariti z denarjem. V časih, ko je bilo dovolj denarja in je padala zato po vsem svetu obrestna mera, so naše hranilnice kakor na lici-
lani komaj nekaj nad deset milijonov dinarjev, tad le ^brestno mero za vloge kvišku.
' , 4 ..	a n a ti ^	r\	»v* /\4/vtT i m./vr» i 1 J nn nI* At*A '
istočasno pa smo teh predmetov izvozili za skoro >e SQ gtediU kakor M stavo in nalagali de. sest milijonov dinarjev. Od tega uvoza gre ie'_'_ ___:_____
I r. Vinnnilninn nroirilnA nolATif 1
malenkosten del v Slovenijo, ker se povsod v državi porabi relativno več šmink in pudrov
kakor pri nas.
inar, ki ga niso znale hranilnice pravilno naložiti, temveč so igrale z njim politiko, hoteče z zaupanim ljudskim denarjem utrditi svojo politično moč v našem gospodarstvu. Druge hranilnice so
Obremenitev takih predmetov z davki pa je dajale velika posojila že do vratu zadolženim
pri nas že davno izvedena. Na maže, pudre in parfeme se pri uvozu poleg visoke carine plača 6 % prometnega davka, 10 % luksuznega davka
zadružnikom in niso mislile niti za en dan naprej. Še danes, ko je doživelo njihovo nespametno početje polom, vpijejo isti ljudje: Kmet
in pri parfumih še trošarina. Carina pa znaša inima kredita! Vrnite kmetu kredit!
pri parfumih okrog 50 Din za kilogram in pri pudrih, šminkah, rdečilih itd. okrog 30 Din na kilogram. V celoti so ti predmeti pri uvozu že obremenjeni z več kakor 100 % vrednosti.
Ni namen teh vrstic nasprotovati temu, da bi se z davščinami obremenili taki luksuzni pred-
Kriva vera je to, ker kmetovanje ni trgovanje, temveč najbolj dvomljiv posel, ki v desetletnem povprečku ne da niti treh odstotkov dobička. Kje bo jemal kmet denar za obresti, pa naj znašajo tudi le osem odstotkov. Kredit, ki se daje na vrednost posestva, ne pa na njegovo donos-
meti. Hočemo le pokazati, kakšnih laži in zlob- !nost, je zločinsko početje. Takšen kredit, ki žene nosti se poslužuje «Domoljub» z namenom, da 1 posestva na boben, je smrt naše dežele. Zato je razburja naše težko preizkušeno kmečko ljud-1 treba pošteno iztrebiti posojilnice in hranilnice, stvo in da pri njem osovraži sedanji vladni re- ki ne poznajo temeljev kmečkega narodnega go-žim, češ, saj bi bilo kmetu lahko na mah po- spodarstva. Takšni zavodi so še slabši od nekda-magano glede davkov, če bi vlada le hotela.' njih vaških oderuhov, ki so hodili k izpovedi in Istočasno hoče «Domoljub» razdirati vzajemnost k niaši in še ni bilo ne duha ne sluha o liberal-med stanovi, ki je potrebna, s tem, da hujskačih na deželi. Vaški oderuh ni dajal nepremiš-
kmečko prebivalstvo proti mestnemu prebival' stvu.
Dejstvo, da je tako zlobno pisanje danes mogoče, nam kaže, da so pravna sredstva, ki so dana državi, da se obvaruje sličnih obrekovanj, nezadostna. Če je privatniku dana zaščita proti obrekovalcu, bodisi s popravkom ali tiskovno tožbo, tedaj bi morala imeti to pravico tudi
ljenih ali celo političnih posojil, temveč je gledal, da je posodil le toliko, da je mogel varno izter-t jati dolg in obresti.
Kam pa z denarjem? Ali naj nehamo štediti? Nikakor ne, temveč je treba take napake, mogoče tudi zlorabe, za bodočnost na vsak način preprečiti! Od malih hranilcev nabrani denar n« sme nikdar iz dežele in tudi nikdar ne v banke!
država, sicer bodo čitatelji «Domoljuba», ki ne ' Denar malih hranilcev, zlasti kmetov, mora ostati
čitajo drugih listov, ostali v veri, da je vse res, kar jim servira «Domoljub».
Liberalni vaški oderuhi
V zadnji številki nadaljuje «Domoljub> svojo lažnivo gonjo in piše: „Preveč hranilnic in posojilnic, pravijo in pišejo tisti ljudje, ki niso bili nikdar resnični prijatelji slovenskega ljudstva.
doina, ker imamo doma priložnosti dovolj, da ga naložimo varno in solidno, čeprav po skromnih obrestih.
Desna plat tehtnice
Kakor smo že poročali, je bil v nedeljo 22. t. m. v Ribnici velik shod JNS, na katerem so govorili gg. minister n. r. Ivan Pucelj, senator Miljutin
Preveč je posojilnic, govore, obenem pa sami Dragovič in narodni poslanci Albin Koman, Ivan
ustanavljajo nove denarne zavode tudi tam, kjer jih res treba ni. Resnica je pa tale: Res je preveč takih posojilnic, ki jih prej imenovani gospodje nimajo v rokah in ki so našega kmeta
Urek in Milan Mravlje. Shoda se je udeležilo nad 1200 ljudi, ki so pozorno sledili izvajanjem govornikov. Govorniki so se bavili z vsemi perečimi vprašanji, dotaknili pa so se tudi raznih
osvobodile brezvestnih vaških oderuhov. Zato je klevet, podtikanj in laži, ki jih širijo proti JNS iskrena želja teh gospodov, da bi bile vse po-[in njenim predstavnikom nasprotn.ki. Ker so sojilnice in hranilnice v njihovem «delokrogu». [mnoge teh ugotovitev zelo poučne ne samo za
kočevski srez, temveč za vso ^anovino, objavljamo nekaj najznačilnejših:
j»
Zaplotni obrekovalcf.
£ Kakor drugod, so tudi v kočevskem srez« na delu zaplotni obrekovalci in klevetniki, k "i širijo vse mogoče laži in mečejo blato na predsta .'"nike 'JNS, zlasti pa na njene-voditelje. Govorijo o korupciji (nepošteno ravnanje z oblastjo in denarjem) in o vsem mogočem in nemogočem, toda vse to le skrivaj, z namigavanjem, prišepetava-njem, z raznimi letaki, skrivnimi pismi itd. Minister g. Pucelj je o njih dejal: Kakor že ponovno, j pozivam tudi danes vsakega obrekovalca, naj tu stopi na oder in- možato pred vso to tisočglavo jnnožico povej zakaj se skriva po kotih, zakaj samo skrivaj govori in prišepetava,» zakaj ne stopi na plan, da se pred sodiščem pomenimo in si pogledamo iz oči v oči, pa da se pred sodiščem čuje resnica! Bojevnikom in vsem drugim kle* Tetnikom je torej dan«, najlepša prilika, da razgalijo in pred sodiščem ožigosajo vse koritarje iz vrst JNS, Ali gg te prilik« posluiili?
posvetiti organizaciji stranke, a ne samo to, nego moje prepričanje je, da nisem samo jaz pozvan za ministra za socialno politiko, nego da je treba tudi drugim omogočiti, da pokažejo svoje sposobnosti, da se ne bo reklo, češ, samo za ministrski stolček se drži, za drugo pa se nič ne briga.,» Odstopil sem tudi zato, ker sem prepričan, da je potrebno, da pridejo k resnemu sodelovanju za narod in državo tudi tisti, ki danes stoje ob strani. To je resnica o «bojevniškem žaganju* ministrov in nič drugega.! yse drugo je laž ip kleveta.
Bajka o oškodovanju invalidov za<.
100 milijonor.
Pnrtikarupibioriištičlii bojevniki^ za' njimi pa tudi tako zvana narodna stranka, so' po svojih" shodih trosili klevete, dk je bila med drugimi titai V riiihištrstVu z£ sbcialtfb politiko VeliMa korupcija. Pripovedovali'so; da sb bili invalidi Oškodovani za' 100 milijonov. Govorili: so tako, 'da je" moral vsakdo rtiisliti;aha, tO je pa Pucelj! Čeprav je' minister Pucelj ttt stvar razjasnil že dkvtib v narodni skupščini in pozneje tudi žb na raznih shodih, sta smatrala resnicoljubni <Dbmo-ljub> in pa KJorenječV za petfcebno, da še sedaj poiiattekuj&ta te laži. Minister Čucelj: je5 o tem dejal ifted driigitt:!
Diib S. januarja 1982. sem postal minister za Bbclalno politiko iri steth Vodil ta resof dalje ka-kor 28 mojih' predhodnikov. Sodeloval Sem pri najvažnejših ukrepifi; v fiej; dbbl in jih Vodil v fcfett, ko je nastopila najhujša Socialna kriza, ko so bila sredstva Vedho bolj pičla. Poleg' proi-r&čurtskifr sredstev sem ifcvlbkel še 44 milijonov ia zaostalo invalidnino; ki se v prejšajitf boljših časih ni izplačala. Kak« mislijo o meni ln mojem tfeltt pravi invalidi, rte tis«, ki hodijo po bojevniških shodih, je pač najboljši doka« za to, d« »e je Invalidsko udruženje kraljevine Jugoslavije izvolilo za svojega častnega člana! Res je, da So se tudi p« invalidskih podporah vršile neke nepravilnosti, toda ne v mojem ministrstvu;-temveč pri beograjski finančni direkciji; kjer nima Pucelj nič komandirati. Seveda pa ni govora o stotinah milijonov; a tudi ta stvar je bila, Čim se je zanjo izvedelo, takoj urejena. Dotični1 Uradniki so zaprti, njihovo" premoženje zaplenjeno, tako da ne bodo trpeli fle drŽava ne invalidi kakšne škode.
Kako so bojevniki codžagalb Puclja in Kramerja.
Ko je bila izvršena poslednja iaprememba vlade, so se bojevniški, gromovniki hvalili po
! Kdo so nasprotniki JNS.
Minister g. pucelj se je v svojem govoru ba-vil tudi s tako zvaii? pozicijo in dejal med drugim:'	.,,
Kdo so ti, ki stoje proti JNS, N rovarijo proti njej, ki jo kritizirajo, ki blatijo in vsf» kar je v zvezi z JNS. To je tista opozicija, ij jo poznamo že- od' zdavnaj. Naj se nihče ne- vara, da so to morda bojevniki ali da je to morda tako zvana jugoslovenska narodna stranka. Ne, opozicija je naša bivša SLS, Opozicij?*, t«. SG, ki vas 8. novembra 1931: nišo pustili na volitve. bpezieija5 so tistij ki: so se- ff. januaj^ vrinili V diktatorsko vlado, sedaj pa igrajo,- opozieio--nslee. Bbjevniki in nair>/ana franka so samo dedinj Sli bi radi: £af podedovali po umirajoči SLS> B«) sv samo iov«i m dediščine. Pti tem' pa. jim je na patu JNS, ^ato bi jo radi zrušili in zanesli razkol' v naše vrste? Zato love slabiče v svoje mreže; Vse skupaj je samo zgrešena špekulacija!
PVaVi in lažni Jiigoslorenf.
ItažMl gromovniki, ki hodijo po shodih bojevnikov fir narodne stranke, se bijejo na prsi in, naglasa jo, da so za kralja, Za 6. januar, za narodno in državno edinstvo, za veliko in močno Jugoslavijo. Če je tako, bi človek mislil, da bodo z obema rokama zagrabili za delo in pomagali graditi temelje lepše- in srečnejše bodočnosti. Toda oni' kaj hitro najdejo izgovor, Češ, bi že, todh' s fem nočemo iti, z onim nočemo sodelovati in kar je še takega več. V resnici pa jim ni ne za državo rte za narod, temveč jim gre zgolj za tO, dat bi prišli do' oblasti. Že v sv. pismu je za-piaaffo:
■fNe vsak, ki kliče: gospod,, gospod, pojde v nebeško kraljestvo, marveč tisti, ki izpolnjujejo volje mojega očeta, ki je v nebesih. To velja tUdI za tolmače 6. januarja. Ni vsak, ki kliče: cZivio kralj! Jaz sem za narodno in državno edinstvo!* pravi Jugosloven. Kajti, kdor je za kralja, za šesti januar, za narodno m državno edinstvo, zaf veliko in močno Jugoslavijo, ta mora pustiti tudi prejšnje stranke ter mirno sesti k skupni mizi in sodelovati s tistimi, ki jih je kralj določil. Kdor drugače tolmači šesti januar, je ali političen bedak, ali pa laže. Kdor ima kaj drugega v srcu, je hinavec in nepošten. Ko so nas jpoklicali v Beograd, nismo rekli, s tem nočemo delati, marveč smo storili vse, kar se je od nas zahtevalo, če je bilo treba za kralja, narod ini domovino. Pripravljeni smo sodelovati tudi
svojih shodih, češ dva strupena zoba smo že iz- z opozicijo, toda ne s tisto, ki se dela opo-
ruvali, Puclja in Kramerja smo mi odžagali. Verjeli so jim seveda to debelo laž le oni politični otročaji, ki ne vedo, da ministre postavlja in razrešuje le tfj, Vel. kralj. Minister g. Pucelj je O tej stvar povedal to-le:
Ko sem 28. marca nesel Nj. Vel. kralju v pod-pis zakon o zatiranju spolnih bolezni, ki ga skušajo nespametni in zlobni ljudje, smešiti, za kar pa sem dobil od najvišje duhovščine katoliške cerkve zahvalo in priznanje, sem izjavil Nj. Vel. kralju: «Veličanstvo, nekoliko me tare bolezen, na drugi strani pa se mi zdi pametno, da za nekaj časa odložim ministrski položaj in vas prosim,, da me razrešite.) Nj. Vel. kralj me je vprašal: * Zakaj? Saj ni nobenega vzroka, nobenega povoda za to?> Odvrnil sem: «Veličanstvo, smatram za dobro in potrebno, da odstopim kot minister, da laže grem med narod, med svoje vo-lilce in se posvetim podrobnemu delu. 2«lim se
ne store, se rad umaknem, je izjavil minister g. Pucelj. Toda oni pravijo, kdor je pri JNS, s tem nočem. Kdor pa tega noče, zaman kliče: Gospod, gospod... Kdor je za šesti januar, naj sede za skupno mizo, da bomo skupno reševali težka vprašanja, ki nas tarejo vse skupaj.
Zakaj sili Narodna stranka v Slovenijo?
To uganko je rep na nedeljskem shodu v Ribnici senator g. Miljutin Dragovič, ki že 26 let zastopa jablaniški srez v parlamentu. Senator Dragovič je brat narodnega poslanca Miloša Dragoviča, ki hodi po shodih Narodne stranke po Sloveniji in se predstavlja za novega odrešenika našega kmeta. Senator Dragovič je pojasnil, da je prav za prav on odstopil svoj poslanski mandat, svojemu bratu, misleč da bo vestno zastopal interese svojih volilcev, kakor jih je zastopal on sam polnih 26 let. Toda nengnan, kakor vedno, je Miloš Dragovič tudi sedaj zašel na stranpota. Senator. Dragovič je izjavil, da je njegov brat Miloš kakor neprevreto vino, ki se še ni očistilo in je še vedno; kalno. Njegovi volilci so zaradi,
Aad njim skrajno razočarani in poslanec Miloš Dragovič s« ns gffle v Svojem lastnem srezu niti pokazati, kamoii, dat bd; prišel na kak shod. Zato ima časa dovolj; da hodi delat zgago po Sloveniji in se penujat' za odrešenika kmetov, ko se niti' za svoje, lastne volilce ne- briga, Če- pride1 dO,-novih volitfev, Miloš Dragovič ne bo veir poslane^, ker ga- njegovi, lastni, volilci ne marajp. vee. Ka> je prišel v parlament mu. je stopila vina v glava« in ko je videl druge, stare in preizkušene poli--tike, je mislil; da mora tudi on ustvariti novat stranko po onem starem pregovoru: Videla žaba konja podkovati^ pa je tndi ona dvignila nogo.
Krivi odrešeniki.
Znani kmečki borec, narodni poslanec gt IVan Urek, je spregovoril na shodu v Ribnici res prav tetaie besede. Dejal je med drugimr j Ho že leta in leta motrim- prilike? med našnnt krneSom ljudstvom, sem prišel drr prepriftrajir, da našemu kmečkemu narodu, našemu malemu: človeku mi pomoči. In zakaj ne? Zato, ker mi samo tarnamo, a nič ne delamo. Vse čaka, da b<* prilef novi Mesija, kf nas bo rešit Pri tem pa naseda naše kmečko ljudstvo vsakemu demagog«, hujskaču inr pustolovcu, ki pride, da ga vleče za nos ter dela razdor med malinr človekom. Pa naj se pojavi največji pustolovec, naj govori še take neslanosti in neumnosti, ljudje poslušajo in ploskajo, nihče pa ne vpraša, kaj si ti, ki nas hočeš učiti, napravil za narod. Nihč® teh ljudi ne pozna-, in ne ve, kaj so do sedaj delali. Plos»kajo pa, če vrže kdo kamen na tiste, ki že desetletja stoje v javnem življenju in ki jih pozna že vsak otrok. In to bo šlo tako dalje, dokler ne bo dobil na« kmečki človek dovolj samozavesti in zaupanja v svojega soseda, ki ga pozna in o katerem v6, da je pošten in da se bori za (pravice svojih rojakov.
Zadolženega kmeta imajo za norca.
Poslanec Urek se je v svojem govoru dotaknil tudi silne demagogije, ki jo uganjajo razni gromovniki po bojevniških taborih in shodih Narodne stranke. Najbolj priljubljen predmet jim je seveda korupcija. Na nekem shodu Narodne stranke v brežiškem srezu je mlad odvetnik iz Ljubljane, ki se je pojavil sedaj kot reševalec kmeta in malega človeka, razlagal zakon o raz-dolžitvi kmetov. Zakon, ki je rešil na tisoče in tisoče kmetov pred propastjo, je seveda docela
zicijor marveč t ono pravo opozicijo, ki jo vodijo gg. A ca Stanojevič, Ljuba Davidovič, Meh med Spaho itd. Tudi ti gospodje so napravili nekak sporazum in prišli v Beograd ter rekli: « Mi smo tudi za državo, priznavamo obstoječe stanje, priznavamo šesti januar itd. A dajte nam volilno vlado in oblast.* Pa niso dobili ne vlade, ne oblasti, ker ni dovolj reči, jaz sem za kralja,, za | za nič, ker ga je izdala JNS. Razlagal je takole: narodno in državno edinstvo, marveč je treba to Pred štirimi leti je stala telica 4000 Din, danes
pokazati tudi z dejanji, če so premagali ono glavno, kar jih je {pčilo od naše jugoslovenske nacionalne politike, če so se izjavili za narodno in državno edinstvo, čemu potem hoditi okrog hrbta v žep. Zakaj ne krenejo po krajši poti in se ne pridružujejo veliki fronti JNS, ki rada sprejme vse pametne in trezne elemente. Tudi oni imajo v svoji sredi mnogo pametnih ljudi in gospodarskih naprav, ki komaj čakajo, da sedejo z nami za eno mizo, če sem jaz zadržek, da tega
pa stane samo 1000 Din. Zato naj bi se vprašanje dolgov rešilo tudi tako, da bi plačal kmet namesto 4000 Din samo 1000 Din. Na drugi strani pa pravi dotični ljubljanski odvetnik, da se mora denar, ki je vložen v posojilnicah in bankah vlagateljem takoj vrniti. To se na prvi hip prav lepo sliši, toda ljubljanski odvetnik ni povedal, kako naj se ta čudež napravi Če bi naj oni, ki so dobili posojilo, sedaj manj vrnili, kakor ao v resnici dobili, kje naj potem posojilnice vzamejo denar,
Avstrija
da ga vrnejo onim, ki so ga vložili. Kljub tej neumnosti pa so poslušalci govorniku navdušeno ploskali. Pa kakor vsaka laž, ima tudi taka politična laž kratke noge in kdor le sam malo premisli, bo uvidel, kako imajo ti samozvani od-rešeniki našega kmeta za norca.
Korupcija in davki.
' Korupcija je na vsakem shodu Narodne stranke in bojenikov glavni šlager. Pravijo, da danes nI več človeka v javni službi, ki bi imel le še en sam pošten las na glavi. Tako je že prej omenjeni ljubljanski odvetnik na shodu Narodne stranke pripovedoval, da je točno izračunal, da bi ne bilo treba deset let plačati nobenega davka, Ce bi prišel nazaj v državo ves tisti denar, ki so ga žene ministrov in drugih odličnikov odnesle iz države. Človek, ki nič ne čita in nima pojma o državnem gospodarstvu, mora naposled verjeti takim trditvam, zlasti, če jih izreče odvetnik, ki mora vedeti, kaj govori in mora biti o takih stvareh poučen. Nihče se seveda ne vpraša, ali je to sploh mogoče. Vsega denarja v naši državi je pet milijard, več ga ni. Proračun za eno samo leto pa znaša deset milijard, če bi torej ves denar, kar ga je sploh izdanega v Jugoslaviji, dali za davke, bi bila s tem plačana komaj polovica davkov za eno leto. V obtoku pa ni denarja niti pet milijard. Iz tega se torej jasno vidi, kako bedastih laži se poslužujejo in za kako neumnega imajo našega kmečkega človeka, da si upajo s takimi demagoškimi lažmi priti na shode. Ljudje, ki na tak način varajo našega kmeta, dokazujejo s tem jasno, da našega kmeta nimajo za resnega.
! Politični pregled
je doživela spet burne dni. Prejšnjo sredo so vdrli V vojaške obleke napravljeni narodni socialisti v dunajsko radijsko postajo in naznanili svetu, da je Dollfuss podal ostavko in je sestavil vlado rimski poslan ik Rintelen. Istočasno je vdrl drug oddelek narodnih socialistov v vladno palačo, kjer eo bili na seji kancler Dollfuss in minister Fey ter podtajnik v zunanjem ministrstvu Karvinsky. Vodja upornikov je oddal dva strela na Dollfussa, da se je zgrudil, ostala dva pa so proglasili uporniki za jetnika. Sprva osuple vladne čete so pričele oblegati vladno palačo in se pogajati z upor-
je lahko nevaren
niki. Ti so zahtevali prosto pot do nemške meje, kar jim je bilo dovoljeno. Ker pa je medtem kancler Dollfuss umrl zaradi izkrvavitve, so kljub dani besedi upornike, nad 100 po številu, are-1 tirali. Tudi po zveznih deželah je prišlo do večjih in manjših uporov, zlasti na srednjem Štajerskem in Koroškem. Razen nekaj malih oddelkov ob naši meji so uporniki zbežali k nam in so jih
oblastva internirala v Varaždinu, Požegi in Bjelo-varu. Gre v večini za mlade kmečke fante. Italija je zbrala na avstrijski meji za vsak primer močna čete.	j
Ves svet je kar s prstom pokazal na Nemčijo,; češ, da je ona kriva dogodkov v Avstriji. Govo* rilo se je celo, da bodo velesile podvzele korake v Berlinu, kar pa se do sedaj ni zgodilo. Nemčija
, svari lupa
e. se zobni kamen o praven času ne zapazi in ne odpravi, se utegne zgoditi, da razrahlja zobe in da zobje nazadnje celo izpadejo. To pa prepreii Sargov K a I o d o n t. Zakaj S a r g o « Kalodont je edina krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po dliiBraunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, aa se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minut zo nego zob s Ka lo d on to m — fma^e svoje dni zdrave zobe!
Ivan Albreht:	1
GOLSKI svetnik
I.
Ko sem prišel po mnogih letih domov, sem bog ve kolikokrat slišal praviti o njem, kako je nesrečen. Ob nedeljah popoldne so po večerni-cah možje, ki so se pomenkovali v tej ali oni krčmi, govorili o letini in o vremenu, o davkih in boleznih, o uimah in požarih, nazadnje pa prav gotovo tudi o gospodu Boštjanu, ki pase duše v hribovskih Golcih. Vso faro osrečuje s svojo dobrotljivostjo in ljudomilostjo, le sam je nesrečen, najsi tudi živi kakor svetnik.
«Zakaj je nesrečen), sem bil radoveden med možaki, ki pa so samo skomigavali z rameni in se pomembno spogledavali.
Ko sem v ponedeljek stopil malo za kosci in užival opojno radost poletnega jutra, sem zaslišal grabljice, ki so za moškimi razmešavale redi: «Šestdeset? Beži no, beži, Francka, še štirideset jih nima, pravijo.) j( «Pa je ves siv in kakor prsten.) fg, [• «Je zato, ker je tako nesrečen.) 1
'cNad koga ste se /pa tako zarana spravile, 'dekleta ?> se pomešam mednje. ' Črnolasa Francka malo zardi, ko prizna: f : ! *Golškega gospoda imamo v mislih.)
«Premišljujete pa precej na glas), jih hočem zaplesti v razgovor, ir, __________'..'-. i,^.______
«Saj ne hodijo gospod pod mernikom,> se brani čvrsta plavolaska, «kaj bi zakrivale!)
Vse potrdijo z zadovoljnim smehom, da so istih misli. Ko hočem izvedeti več, je sleherna beseda zaman. Dekleta se hihitajo in skrivnostno stikajo glave. Zdi se mi naposled, da tudi same ne vedo nič pravega. Morda jih draži samo za-gonetnost, ki obdaja župnika Boštjana, pa prav zbog tega govore toliko o njem.
Moja radovednost kljub temu ne miruje. Zlasti me draži, ko ne morem niti izvedeti, odkod je ta gospod, niti ne, kako se piše.
«Stopite k njim, saj ni tako daleč v Golce), mi naposled Francka pokaže pravo pot.
Smešno, kako je včasi človek neroden. Pojdi, poglej in povprašaj, pa izveš, kar želiš.
«Dobro se imejte, dekleta), se tedaj odločim in krenem domov, odtam pa še tisto dopoldne naravnost v Golce. Cesta se vije med travniki in njivami po kotanjasti dolini, šine zdaj navkreber in zdrsne potem spet navzdol ter zavije potlej v smrekov gozd. Tam se loči od nje kolovoz, ka-menita in razrita bližnjica v Golce. Stopničasto se vrste klanci in pot se zapleta zdaj na desno, zdaj na levo, cel niz ovinkov, ki v gozdu skoro zmedejo človeku smer. Dasi me po zguljenem kamenju in razsušenih kolesnicah zanaša kakor omotičnega, se vendar ne naveličam. Bom le videl, kdo je ta nesrečni gospod Boštjan!
Gozd se polagoma razredči in se nazadnje umakne položno razpeti goličavi. Med brinjem in češminjem je raztreseno leskovje in sladek
les, tu, tam gaber ali breza, poredko celo grčava bukev, vendar nikjer tako ob poti, da bi bilo kaj sence. Kuščarji in gaščarice švigajo po kamenju, po nekod se solnči živi svitek — gad, včasi pa zažvižga celo modras, da splašeno sfrfota iz grmovja kos ali brinovka in z otožnim klicem opozarja ptičji rod na nevarnega gosta.	,
Slednjič se prikobaca pot na valovito planoto, s travniki in njivami posejano, polno solnca in tiste tajne lepote, ki jo nudi tišina nedotaknjene samote. Kakor gnezda so med sadnim drevjem skrite hiše, po položnih holmcih so razpredena pota in stezice, a na kepastem brdu se solnči farna cerkev, ki ji druguje prostorno župnišče in okrog nje srpasto zavito pokopališče. To so Golci.	4
Precej čez poldne je in solnce se že niža,; vendar še močno pripeka, ko nekam nervozen stopim v župnišče.	i
«Na vrtu so gospod), mi nejevoljno pove sta-rikava kuharica. Trenutek za tem obstanem pod košato jablano pred visokoraslim, malo mrkimi človekom, ki me prvi trenutek nezaupno pre-motri, a nato sunkoma stopi proti meni in ml proži obe roki nasproti. Pri tem se njegov po* gled čudno zapiči vame, me za trenutek čisto pahne iz ravnovesja in moram samo nehote pre* mišljevati, kje sem že srečal te iskajoče oči.
«Si ali nisi?» se mi oglasi nasproti in asketsko izsušeni obraz se za trenutek pomladi. Izpod gub in sivkasto porumenele polti se nenadne prebu^ji znano lice.	j
je celo odpoJdicala svojega poslanika na Dunaju, ker je posredoval za upornike, in imenovala za njegovega naslednika Papena, ki bi naj napravil znosnejše ozračje med nemškima sestrama.
Zdi se, da je bil upor dobro zasnovali, pa? pa se je predčasno začel. Vodja upora je bil, kakor vse kaže, Rintelen, ki se je mudil tiste dni na Dunaju. Po aretaciji je poizkusil samomor, pa bo menda ozdravel.
Bolgarija.
Zunanji minister Batalov je obvestil vse inozemske poslanike, da so se 24. m. m. vpostavili normalni diplomatski odnosa ji med sovjetsko Rusijo. Obe državi se obvezujeta, da se ne bosta vmešavali v notranje politične razmere. Urejajo se tudi redni trgovinski stiki. — Vlada je zaplenila premoženje razpuščenih strank in ga dala državi na razpolago.	.
Zakon o kmečkih dolgovih in demagoštvo
Skoraj v vseh evropskih državah je ureditev kmečkih dolgov eno najbolj perečih vprašanj, « katerim si belijo glave najboljši finančniki, gospodarstveniki in politiki. Po raznih državah je bilo izdanih nekaj takih zakonov, vendar še v nobeni državi to vprašanje ni zadovoljivo rešeno.
Kdor pozna naše podeželje, v4, da so pri nas cele vasi, kjer ne najdete niti desetdinarskega novca, kjer se mora davek t robežnijo izterjeyati takim kmetom, ki imajo denar naložen v hranilnicah, kjer do sedaj najtrdnejše kmetije ne morejo izpolniti niti najnujnejših obvez. Jasno je, da je v takih razmerah vprašanje ureditve kmečkih dolgov v zvezi z malimi obrtniki in trgovci, eno najbolj perečih zadev. ^ Lansko leto smo sklenili sedaj veljavni zakon o kmečkih dolgovih v zavesti, da smo vsaj za eno leto rešili 100.000 kmečkih družin, proti katerim so bile že naperjene tožbe in rubežni, najhujše nesreče — prodaje njihovih domov. Izkazalo pa se je, da je sedanji način 12Ietnega odplačevanja dolgov v današnjih gospodarskih razmerah popolnoma nemogoč. Zato sa mora pred potekom sedanjega začasnega zakona vprašanje kmečkih dolgov rešiti sedanjemu položaju primerno. Zato poklicani neutrudljivo delajo ves čas in pripravljajo primerne ukrepe. Stvar pa ni samo ta prizadete dolžnike in upnike življenjsko važna, tem. več zadeva v živo vso javnost Saj je to eno naj-resnejših in največjih vprašanj, za katerih ureditev je treba mnogo trdne volje, razumevanja, spoznanja, pridnosti in sposobnosti, da jih bo mogoče urediti zadovoljivo. Vsako demagoštvo, zavijanje dejstev, zloraba v hujskaške namene in
igračkanje s tem nad vse važnim vprašanjem more škodovati onim, ki bi jim naj koristila.
Ureditev kmečkih dolgov, s čimer so se pečali dosedaj še brez pravega uspeha prvi strokovnjaki sveta, pa se zdi nekaterim našim nedeljskim po-litikarjem in demagogom tako enostavna in lahka, da prave rešitve kar iz rokava stresajo, čeprav se razumejo na te stvari toliko kakor zajec na boben.
Da so v tem vprašanju najboljfi «strokov-njakb naši cBojevski* vseznali, kdo bi jim zameril to njihovo domišljavost. To so pač «stro-kovnjakb brez koristi in brez škode. Pa pride Jugoslovenska narodna stranka in rešuje na shodu med slovenskimi kmeti star advokat v družbi z mlajšim tovarišem to zapleteno vprašanje takole: <Zahtevamo, da se takoj vse potrebno ukrene, da bo oni, ki je naložil denar v hranilnice in drugod, takoj dobil ves svoj denar izplačan. Oni, ki si je pred leti izposodil 4000 Din, pa bo vrnil samo 1000 Din.» To ni le norčevanje ia kmečkega naroda, ki naj posluša take neumnosti, temveč tudi grd »ločin nad stvarjo samo.
Parlamentarni odbor za izdelavo zakona o zaščiti kmeta je ime! v zadnjih dveh letih najmanj 50 dolgih in mučnih sej. Kot član tega odbora za dravsko banovino nisem zamudil niti ene minute v teh hudih iu mnogokrat zelo razburljivih prerekanjih ia pretresavanjih. Smelo lahko javno povem, kar lahko potrdijo vsi tisti, ki so bili navzočo i, da sem v Beogradu ves čas nepopustljivo vodil borbo za kmečke koristi, zlasti še za koristi slovenskega krnela, ki je v tam vprašanju zavzemal svojo povsem posebno vloga Kolikokrat se je bilo treba z dobro podprtimi dokazi spustiti
v borbo « tistimi, ki so hoteli uveljaviti nasprotno trditva To je bila borba, kakršno še ni doživel noben odbor za izdelavo nad poldrug sto zakonov, v zadnjih dveh letih. Tudi Jugoslovanska narodna stranka ima v tem odboru svojega Bana. Kot najbolj sposobnega za reševanje zamotanih kmečkih vprašanj je namreč poslala v odbor beograjskega zdravnika dr. Kešeljeviča, ki se je v celem dvakrat pojavil na naših sejah. Enkrat je zdržal poldrugo uro, drugič pa še manj. in sedaj prihaja ta gospoda, ki nima niti pojma o kmetu, o krnskih težavah in potrebah, tista gospoda, ki se je tedaj, ko se je zakon izdeloval, pokazala za popolnoma nesposobno, brezbrižno in ne odpusti jiv® nemarno, k nam v Slovenijo na shode in uči kmete v njihovih lastnih zadevah ter meče blato na one, ki niso nikoli zamudili nobene prilike, da pomagajo rešiti to zamotano vprašanje čimbolj zadovoljivo in pravično. Ta gospoda, ki se v svojih volilnih srezih ne sme prikazati pred lastne volilce, kaj šele prirejati shode, ima slovenskega kmeta za dovolj neumnega, da mu more natvesti vsako budalost in ga prevari ti za zaupanje. Če bi moral naš kmet čakati, da bi ga reševala ta gospoda, potem hi čakal na svoje odrešenje tako ■dolgo ko judovski narod na svojega Mesijo.
Dobro se zavedajo vsi nasprotniki našega kmeta in malega človeka učinkovitosti starega rimskega gesla: Razcepi in vladaj! Razbiti je treba kmeta v sto front, pa brezskrbno vihtiš bič nad to razcepljeno, nesložno, med seboj bijočo iu zmerja jočo se rajo. To je namen vseh na novo se pojavljajočih kmetskih odrešenikov, ki strašijo zadnje čase med slovenskimi kmeti.
Naše kmetsko ljudstvo pa tem razbijačem ne sme nasesti, temveč naj jih vpraša: <Kdo in kaj si in s čim moreš dokazati, da si pošten človek in naš prijatelj.* če bi narod slepo in gluho sledil tem hujskačem, bi drvel v lastno pogubo.
Dvanajsta ura bije našemu malemu človeku, zato se mora otepstf tujih vplivov. Samo vera in zaupanje v samega sebe in svojo lastno moč moreta rešiti v teh resnih in hudih časih, flobenai čarovnija, temveč samopomoč, strnit ev v veliko^ močno in nepremagljivo fronto, samo sloga, skupna in edina borba brez osebnih nasprotstev in sporov more obrniti nase pozornost vseh, ki morejo izvojevati trpečemu ljudstvu možnost življenja. Kdor pa noče sam, mu tudi Bog ne more
pomagati.	jv£m Urek, narodni poslanec.
sHojnik!* se vzdrami v meni. ^
Oni se nasmehne.
*No, vidiš] Boštjan Hojnik, seveda. Mislil sem, da me ne boš spoznal, ko si me tako čudno gledal. Prav veseli me, da si prišeL V vseh dolgih dvajsetih letih si prvi sošolec, ki me je obiskaL*
Tedaj me nenadoma premaga smeh. Kakor mislim, kamor se ozrem, kar hočem reči, vse se mi zdi naenkrat silno smešno. Boštjan Hojnik, ta veseli, razigrani fant, ki je vedno gledal v življenje s soinčno-otro&im pogledom, to naj bo mrki samotar, ki o njem spleta ljudska govorica trajev venec goa-ja?
j' Morda 10 se smejale samo moje oči ali pa je celo smeh ostal popolnoma skrit: Boštjan Hojnik
je ostal čisto resen.
( <Stopiva malo tjale v lopo, da se nekoliko ohladiš*, je stopil pred menoj po vrtu in grede 'naroČil kuharici Lojzi, naj prinese brinjevca in |£e kaj. Pri čašici dišečega krepčila so iz kramljanja rasli potem zmerom novi študentovski spomini. Prišli so na vrsto profesorji in nekdanji tovariši, gospodinje in dekleta, ples in gledališče, malo politike in neštevilo citatov. * 'cJe le res lep tisti mladi čas*, si je Boštjan pogladil razredčene in že močno osivele lase. Ko sva govorila o razstanku po maturi, sem se živo domislil otroško-razposajenega veselja tiste naše zadnje skupne noti, ko smo že hoteli biti resni in izkušeni možje, pa smo vendar le bili še tako srečna, zelena mladinal
Boštjanu se je naenkrat osušila beseda. Pogledal me je s plahim, nemirnim pogledom, po-, tem pa — kakor da je nekaj ugasnilo v njegovih očeh. Obraz je bil star in rumenkast, asketsko miren in trd.
«Ti bo gotovo že hladno*, je poskrbel zame, toda v glasu ni bilo topline.
«Cisto prijetno je,* sem ga miril, cin lepo imaš tukaj. Si že dolgo tu?>
cLjudje v hribih so dobri*, je preslišal moje vprašanje in mi ponudil:
«Če hočeš, greva noter. Gotovo si truden. Do večerje lahko malo ležeš, jaz pa ta čas opravim brevir.*
Čutil sem, da sem nevede zadel nekam, kjer boli, vendar nisem slutil, s čim sem ga ranil.
<Skoraj bi se še malo razgledal po vasi*, sem se hotel izmuzniti, a Boštjan je skomignil z rameni:
«Za to ho le jutri dovolj časa. Saj mi menda ne pobegneš tako naglo.*
Na rami sem začutil njegovo suhljato roko. Bila je mrzla in drhteča.
cKakor veš*, me je streslo, on pa: «Saj sem vedel, da te bo zazeblo, a jaz bi rad, da se čutiš Čisto domačega pri meni.*
Zvenelo je že kakor prošnja, zato sem 6toril, kakor sem čutil, da želL
Ko sem v preprosto opremljeni sobi legel na starinski divan, sem se počutil nalik v pravljici: Deček je zašel v gozd in je v daljni samoti na-letel na uročeno hišo. Kakšni čari so jo uročili?
Na komodi je komaj slišno tiktakala majhna budilka in me uspavala.
n.
Ko sem se predramil, je bil odsev večerne zarje razlit po sobi.
<Ali si se odpočil ?» je tiho vstopil Boštjan, ko sem se zganiL
♦Lepa hvala za Ijubemico pozornost,* sem hitel pokoncn, dzvrstno sem se okrepil.* «Ješ rad na prostem?* cKakor izvoliš. Samo n© trudi se preveč z menoj!*
Malomarno je zamahnil z roko: «Jaz ljubim somrak in večerni mir. Po sobah je zdaj bolj zatohlo.*
cKakor da si bral mojo željo*, sem se naklonil in odšel z njim.
V lopi je bilo že pogrnjeno in pripravljeno. Kakor skrivenčena senca je odlezla Lojta, ki je bila prinesla vina na mizo.
Iz dalje je odmevalo ukanje koscev in petje grabljic. Po hlevih je mukala živina, ki so jo prignali s paše. Mnrni so pridno strigli večerno pesem. Nekje je rega prosila dežja. Včasi je zavel veter. Listje se je zganilo in za šepetalo, vmes je tu in tam zamolklo padel v travo droben sad. Sem s pokopališča je zadišalo po tujah, Na smrt spominjajoči vonj se je mešal in boril z opojnim vonjem belih in rdečih vrtnic, ki so evetele na gredi za lopo.
»domovina;« §t 3i
Stran 5
Ono pere tako prizanes^
vedno
Potrebe In zahteve kočevskega sreza
Na shodu JNS V Rihniei je bila. sprejeta soglasno naslednja resolucija; ! L> Kraljevska vlada se opozarja na nujno po* tiebo gradnje železnice Kočevje—Brod, ki je že uzakonjena, in je življenjska važnosti ne sama za kočevski stez, temveč za vso dravsko banovino.
2.),	Sparedno z železniee naj se preuredi državna cesta ix Ljubljane na Sušak v cesto, ki bo služila predvsem inozemskemu avtomobilskemu prometu, ki gre zdaj po večini preko Italije.
3.)	Brezpogojna izvedba agrarne reforme na veleposestvu Karla AuerspergaT in sicer naj se razlasti vsa površina nad 1000 ha, kakor to iz-rečno določa zakon. Protestiramo psoti vsakemu vmešavanju inozemstva ter pozivamo vlado, da napravi temu početju odločen konec.
4.)	V Ribnici naj se ustanovi lesna strokovna šola kot sestavni del meščanske šole.
5.)	Takse za izdanje potnih listov in kroš-njarskih dovoljenj za naše Rrošnjarje naj se znižajo, ker ogražajo obstoj rešetarstva v ribniški' doRni.
ffj Ofcfefva naj priskočijo na pomoč srezu % veffkimf podporami za gradnjo javTrili eest, da se smili brezposelnost, katera je od dne do dne večja.
7.}	Vlada naj posveča Tesni trgovini! vso pozornost,. upošteva zahteve dravske banovine gle-de znižanja, železniških tarif in sklene ugodno [ BREG ASA- Sokolsko društvo v Buegani je trgovinsko pogodbo % Italijo; Tudi maj preuredi I priredilo prejšnjo nedeljo svoj letni Javni nastop klirinški promet z Itatojj® v tem smislu,, da bo kjer so sodelovala tudi sokolska društva ia S»-emogoženo lesni trgovini še nadalpje obrata- Imohora Dobove in. Podsuseda«. Po lepem spre-vaaje, "vodu je imel pozdravni govor starosta br.Per«
8.)	Učencem, ki so absoivLralL meščansko* šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom,, naj se dovoli prestop na učiteljišče pod pogoji, ki so določeni" za- prestop absolventom nižje srednje gole. Nadarjenim učencem meščanske šole naj se dovoTi prestop v višji razred srednje šofo na podlagi posebnega izpita iz onih predmetov,, ki se na meščanskih šolah ne poučujejo,
9.J	GTede na splošno gospodarsko stanje naj se omili sedanja davčna1 praksa, ki je dosegla skrajno mejo.
10.)	Občini Draga rn Trava,, ki tvorita gospodarsko celoto z občino Loški potok, naj se izločita iz savske banovine in priključita dravski banovini'.
GAZELA
terpentinovo milo
JV	t>	---—— -- ~ - - ----
Rajčevič, ki je prve pozdrave poslal Njegovemu Veličanstvu kiaiju Aleksandru I.„ prestolonasledniku Petru kot starosti Sokola Kraljevin® Jugoslavije in vsemu kraljevskemu domu, nato pa, je po gromkem «Zivelib godba zaigrala državno himno. Pod vodstvom načelnika br. Zdenka Do-Iinarja se je razvila nato javna telovadba z desetimi točkami. Zelo veličasten je bil nastop sokoTskih čet v narodnh nošah. Po končani telovadbi |e. govoril na telovadLšču župski odposlanec !br. Bebeljak, ki je v svojem govoru naglašal važnost sokolskih prireditev,. kajti prt tej priliki
čet. Vsi kmetje, pa naj bodo Slovend, Hrvati- ali Srbi,, M danes tvorijo enotni slovenski narod, M morali biti v Sokolu Cilj SofcoMva je čist; sokol* stvo od gaja žtoveka v nacionalnem ia socialnem duha in stoji kot narodna vojska vedno na braniku naše lepe domovine in za našega kralja.
KOVTN. Nedavno se je oglasil v listu pisec iz Jagodice, danes pa prihajamo fadr ml iz Kovina, Tukaj Bas je precej Slovencev, ki smo v služb! v državni bolnišnici. Vseh vrst poklicev smo. Kakor v Jagodini, se je obetala tudi prf nas slaba letina zaradi suše. Sedaj nas je vendar obiskal po treh mesecih dež, K je bil dobrodošel, da se je vsaj malo popravila pšenica. Koruza obeta sedaj prav dobro. Sadja je obilno, posebno sliv, marelic in breskev. Ttrdi vina bo dovofj, ker je velika grozdja. — 15. juKja smo proslavili desetletnico obstoja Bolnišnice. — Ter govore, da se je ob vesoTjjnem potopu, ko je prenehal dež fn je voda upacffa, ustavila Jfoetova barka v BefT Cer-'fcvi. 25 kilometrov od Kovina. Potem so jo vzidali za spomin v cerkev, kjer je vrdetf Se danes.
LAŠKO. (Dve nesreči.) Pned dnevi je
-------,--r*	- -
vidijo sokolsko delo tudi tisti, ki- še niso v sokolskih vrstah. Posebno je poudarjal važnost so-,	* ° » - - — ----- -----«-
kolstva na deželi in potrebo osnovanja sokolskih [pazila 231etna služkinja Barbara Pavličeva iz
Med jedjo nisva govorila. Boštjan tudi ni efcoro nič jeder, p3 pa že celo ne, samo meni je točil in sfregel.
«Nase si pozabil*, sem. se branil prevelike gostoljubnosti.
cZvečer nimam navade jesti,> je kakor mimogrede pripomnil,, «nisem nič. kaj zdravi*
<V tem ozračju? Meni se zdi, da se tukaj kar sprehaja zdravje.*
«Prav vesel sem, ko te vidim zadovoljnega Seve, zame je drugače.*
«Zdaj^> sem zadovoijuo pomislil,. € zdajle izvem*, toda Boštjan je obmolknil.
Skozi vejevje se je razlila mesečina. Tu in tam je tiho švignil mimo lope netopir,, a z visokega drevesa se je oglašal čuk.
Na vasi je zategnil pes in drugi in tretji za njim. Kakor klic trpečih,, ki se ne morejo umirili, je odmevalo v jasno noč.
V	zvoniku je zarožljalo kolesje cerkevene ure. Pokojno se je nato pod udarci oglasil zvon in odmeril £as; devet.
Lojza Je pospravila, prinesla spet vina in brez besede odšla. Samo pesek je. hreščal pod njenimi1 počasnimi koraki.
Y	svitu tleče cigarete sem včasi za trenutek jasno videl Boštjanov obraz. Gčr je imel skoraj Ssto zaprte, zgornja ustnica pa je bila nekoliko vzbočena, kakor Bi Bil bolet pravkar nekaj reči
<BTaj mu tako zaklepa Besedo?* se je Bolj in bolj nestrpno oglašala v meni. Hotel sem pomagate
cOčarlpvo lepo je nocoj'.* «Gavoriš ko na plesu študenta, se je zganil Boštjan. Potem sva spet molčala. Mislil, sem in mislil, toda možgani so bili kakor izsušeni. Nič ■primernega se ni moglo oglasiti v njih. Cez dolgo je šele oa sam presekal molk:. cKako si neki izvedel zame?* cDoma sem bil,, v Reben&cah, pa je pogovor | nanese! na Galce in se mi je po opisu zdelo, da utegneš biti tukajšnji župnik ti.»
cPo opisu?* se je iznenadil Boštjan, «čudno.» « Zakaj?*
«Sem mislil, da sem se izpremenil odtlej.. .» Kakor da išče stika, se mi je zdajci zazdela tipajoča njegova beseda.
«Gotovo,* sem bil previden, oživljen je oblikuje človeka, vsakega po svoje, nekaj osnovnega pa le ostane*
cMIsliš?* se je oglasil njegov dvom. «Ali ne? Kakšna lastnost, poteza ali morda samo kretnja; tako sem mislil-Saj me razumeš?*.
«Seveda ... Bedni smo na svetu*, je zadrhtel Boštjanov glas, a jaz Mtro za njim:
«Zakon narave je tak, ukaz božji, če hočeš, a nekaj lepega je le v vsem našem tavanju. V dobah,, kakor je naša, že celo. Pomisli: racfio, Te-tala in vsa ta čuda moderne tehnike.. .*
<Kr pa ne osvetie niti enega samega kotička naše duš'e*, me je presekal Boštjan.
«Seve, ugank ostane še polno okrog nas>, sem hotel' biti prijazen, on pa spefr <In mi sami — največja —>
Govoril je bolj ni bolj zamolklo in čisto tiha ;Samoi nalile iz globine sem čol njegov glas: «Zvezdam merimo pota, sebi — kdo ga zna?* Z vzdihom je otendknfi. Ko sem poznal, da
I čakam zaman, sem zastavil še enkrat: S cNSajlepše bi biH ee bi bil Hovek veda« I'otrok.»
i «Stopiwa gor>, se je nmaknal Boštjan. cPean« I je že in noč ne čaka.*
j Spodaj v veži je bslela petrolejka.. Z njo- nama je posvetil Boštjan po škripajočih stopnicah^ Zgoraj v veži, ki je imela dvoje oken: eno na vas, drugo na pokopališče^ j® evetela vrsta belih oleandrov.. Na desni je izmed raznolikega zelenja molelo veliko razpelo, na levi steni pa je črno* rdeč napi® «Pax haic domub (mir tej hiši) obkrožali nagačenega petelina.
«Se bavia tudi % lovom?* sem pokazal tjakaj, cPo dvoriščih lovimo pfi nas takšno- zverjad*,-se je razvedril Boštjan in dvignil luč- Res, bil jo čisto navaden domač takot
«Kaj ti" je bil pa ta tako pri srcu?* sem se zavzel v resničnem začudenju.
V Boštjanovih očeh se je stekleno zasvetilo: cTa?"*
In se je zasmejal z votlim, razvlečenim smehom. Kakor krik je odmevalo od sten. Postavil je luč na okroglo mizico in se z obema rokama -oprl name. Prejšnji mir ga je zapustil. Cisto od »Btlzu sem zdaj' videl svetiti dvoje grozničave 'spfašemh oči fn glas- je Bil vročično suh, ko je dafrm-I:	(Dalje prihodnjič.)
Št. Lenarta nad Laškim na cesti pod St. Lenartom na dve kravi, vpreženi v voz. Ko je privozil po cesti avtomobil nekega gostilničarja iz Laškega, 6ta se kravi splašili, podrli Pavličevo na tla in jo občutno poškodovali. — Pri Sv. Krištofu nad Laškim se je ponesrečila 211etna sedlarjeva žena Marija Dornikova. Pri mlačvi jo je zgrabila mla-tilnica in ji hudo- poškodovala levico. Ponesre-Čenki se zdravita v celjski bolnišnici.
MURSKA SOBOTA. (Napredekzaljud-eko zdravje.) Kar je bila še pred leti pobožna želja vseh tukajšnjih prebivalcev, postaja zdaj resnica. Da dobimo v dogledni dobi prepo-trebno kopališče, je gotovo. Zadevo je vzel v roke župan gosp. Hartner, ki je z že izdelanim finančnim in delovnim načrtom stopil pred občinski odbor, in ta je vse njegove načrte soglasno odobril in določil stalen znesek v proračun. Razumljivo je, da v današnjih gospodarskih razmerah ne moremo in ne smemo zahtevati, da prevzame izvršitev načrtov občinski odbor sam, zato je bilo popolnoma pravilno, da se je g. župan obrnil do vsega prebivalstva in v to 6vrho sklical aitketo. Da je njegov načrt vzbudil največje zanimanje, je dokaz, da so se ankete udeležili vsi predstavniki oblastev, društev in korporacij z g. poslancem Benkom in sreskim načelnikom g. Lipovškom na čelu. Vsi govorniki so ee enodušno izjavili za kopališče, saj je taka naprava za naš kraj res nujno potrebna iz dveh vidikov: oddaljenost Mure, neprimerna in nezdrava voda v Lendavi- ter neznozna vročina, ki ji je mesto izpostavljeno v poletnih mesecih, ležeče sredi razžarjene ravnine. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo vodil vsa nadaljnja dela. Meščani so v teku nekaj dni zbrali kot brezobrestno posojilo in kot podporo že nad 70.000 Din, k temu pa še niso prispevali denarni zavodi, društva in korporacije, ki bodo prav gotovo znatno podprli zadevo. Delo se bo najbrž začelo že letos. — Lepo pridobitev beleži tudi naša bolnišnica. Dobila je kirurški oddelek. Za šefa oddelka je imenovan dosedanji primarij gosp. dr. Vladimir Brezovnik. Spričo velikega števila bolnikov je bila ločitev v kirurški in splošni oddelek pre-potrebna. Naša obmejna bolnišnica pa je potrebna še čim večje izpopolnitve glede na bolnišnico v Radgoni, kamor so še do nedavna zahajali tudi naši bolniki. Velika sposobnost naših zdravnikov je to zajezila, izpopolnitev bolnišnice pa bo dosegla še več.
'•»V-. >,	! - ■."• •. '••'j* -, j-cJV
RIMSKE TOPLICE. Spet je pokazal naš Sokol svojo vztrajnost in voljo v nedeljo 22. julija, ko je priredil na novem športnem kopališču med-društvene plavalne tekme, ki so v celoti zelo dobro uspele. Krasen dan je privabil v našo zdraviliško dolino še prav posebno mnogo tujcev, med njimi tudi avtomobiliste, ki so imeli to nedeljo izlet v Laško k zaščitniku avtomobilistov sv. Krištofu. Nastopu sta poleg mnogoštevilnega občinstva prisostvovala tudi gosp. dr. Jablanovič, ban primorske banovine, in g. dr. Riko Fux, tajnik SSKJ, ki sta na oddihu v Rimskih toplicah. Gospod ban primorske banovine je ob priliki nastopa poklonil društvu tudi znaten dar. Tako smo pokazali sicer skromen, toda z bratsko pomočjo sosednih društev in vseh, ki so na katerikoli način pripomogli k nastopu, lep uspeh, o katerem sta se zelo pohvalno izrazila tudi omenjena odlična gosta.
ROGAŠKA SLATINA. Tekma žanjic, ki se je nedavno vršila, je pokazala, kako znajo naša dekleta sukati srpe. Prvo nagrado si je prižela Mi-cika Sekirnikova, pa tudi ostale žanjice so bile nagrajene. Tekmi je prisostvoval narodni poslanec g. Spindler, ter pokazal, da se posebno briga za svoj šmarski srez. Ker pa ima vsako društvo sovražnike, tako je tudi pri nas z našim društvom Kmečkih fantov in deklet, ki ima na največjo žalost več sovražnikov kakor pa prijateljev. — Dotok gostov na zdravljenje v Rogaško Slatino je vsak dan večji, pa kaj bi tudi ne bil, saj pri nas se najdejo zdravila za mnogo bolezni. Imamo pa tudi vedno dosti zabave. Tako so pri nas v preteklem tednu gostovali zagrebški gledališki igralci, ki so nas kar očarali s svojimi vlogami. Tudi nastop ljubljanske Glasbene Matice, ki je v nedeljo priredila koncert v zdraviliški dvorani, je žel obilo priznanja.
SEMIČ. (Zopet požar.) Komaj so naši siromošni ljudje pozabili na veliki požar, ki je pred dvema mesecema v Stranski vasi pri Semiču uničil posestniku Kukarju pod z orodjem in krmo, že je v nedeljo 22. t. m. malo pred polnočjo začelo goreti pri posestniku Novaku v Pra-protu. Ogenj mu je uničil pot in shrambo za žito, tri vozove, slamoreznico in razno drugo gospodarsko orodje ter veliko sena in pšenice. Žrtev požara bi postali kmalu tudi trije Novakovi sinovi, ki so spali na podu in se v zadnjem trenutku skoraj popolnoma goli rešili. Kljub poznemu času, ko so ljudje že spali, je gasilno društvo iz Krupe takoj prihitelo na kraj nesreče
in pripeljalo s seboj svojo motorno brizgalno, a kmalu za njimi so prihiteli na. pomoč tudi vrli gasilci iz Semiča, Gradca in Krvavškega vrha, tako da so prav kmalu pričele delovati štiri motorne brizgalne. Svoje delo so gasilci predvsem omejili na reševanje sosednjih poslopij. Pogore-lec Novak ima škode blizu 80.000 Din, a zavarovalnine ne bo prejel nobene, ker jo je odpovedal baš pred mesecem dni. Težavno je našemu kmetu že za davke, a kaj šele za premije in druge izdatke, ki jih srednje naše kmetije danes sploh ne zmorejo več. Novakova nesreča je tem večja, če pomislimo, da mu je hiša prvič pogorela že leta 1924. in je še do danes ni popolnoma dogradil, ker mu pač manjkajo potrebna sredstva. Požar je najbrž povzročil nepreviden kadilec, ki je vrgel proč ogorek cigarete. Bilo bi potrebno zlasti našo mladino povsod opozarjati na hude nesreče, ki jih povzroči taka malomarnost. Novak je potreben nujne pomoči in mu bodo morali drugi priskočiti na pomoč, ker se sicer ne bo mogel izkopati iz bede, v katero ni zašel po svoji lastni krivdi.
VERŽEJ. Prejšnjo nedeljo je priredilo tukajšnje sokolsko društvo javni telovadni nastop. Ves program, obsegajoč osem točk, je bil vestno izveden. Društvo je izvedlo svoj nastop samo s svojimi telovadci, le pri članskih prostih vajah so sodelovala sosedna društva. Posebno je ugajal nastop naraščaja s prostimi vajami. Vsega sta nastopila 102 telovadca. Za zaključek telovadbe je nastopila skupina vseh telovadcev domačega društva, razvila državni zastavi, dvignila med njiju veliko sliko prvega staroste S.K.J., Nj. Viso-čanstva prestolonaslednika, nato pa je godba zaigrala državno himno. Občinstvo je nagradilo telovadce z živahnim odobravanjem. Vso telovadbo je spremljala sokolska godba iz Male Nedelje.
VUZENICA. Kakor smo poročali, sta nevihta in toča nedavno napravili celi vrsti posestnikov strahovito škodo in je tudi cesta na več mestih
poškodovana. Sedaj smo pa izvedeli, da je poslanec g. inž. Franjo Pahernik v tej zadevi interveniral pri g. banu, ki mu je obljubil za oškodovance in za odpuščene tvorniške delavce železarne na Muti skupaj en vagon koruze, ki naj se pravično razdeli na obe strani, razen tega pa tudi 5000 dinarjev podpore v denarju za one, ki bodo popravljali razdrto cesto. Najlepše se zahvaljujemo g. banu in g. poslancu za obljubljeno pomoč,
M i 1 k a A d a m i č e v a :	1
POLKOVNIKOV GROB
Organist Pernek je bil obenem štacunar v vasici Suhem polju. Imel je v zalogi vse potrebne špecerijske in manufakturne izdelke. Ni je bilo skoro reči, katere ne bi dobil Suhopoljčan v njegovi trgovinici, in to za majhen denar. Vaščani so ga imeli zelo v čislih in ga zlasti cenili zaradi njegovega lepega igranja pri nedeljskih mašah v euhopoljski cerkvi.
' Pernek je bil samouk in svoje vrste umetnik. Zavedal se je tega in četudi je bil sicer skromen ^taiožak, mu je neznansko laskalo, če mu je kdo Omenil njegovo glasbeno nadarjenost. Z vso pridnostjo je vadil svoje pevsko društvo. Zbor brhkih deklet in mladih fantov mu je zvesto stal ob strani. Pernek je vadil in učil, da je večkrat izjavil, da bo pešala zaradi tega njegova trgovinica. x cPosla čez glavob se je tu in tam pritoževal, pa mu je vendar dobro delo, če ga je kdo pohvalil: «Pernek, enakega organista nima devet far paokoIi!>
p Njegova trgovina pa ni zaradi tega prav nič pešala. Zavistno je gledala starega poštenjaka le ena oseba v vasi. To je bil krčmar Gablovec. Ze 'davno je hotel k svoji gostilni priklopiti tudi trgovino, pa mu zaradi Perneka niso šli načrti & klasje. Ljudje so drli kakor naročeni le k orga-nistu in Gablovec je slutil, da se možaku nabira denar. Vendar je nosil ponosno svojo glavo, ki
je pred Pernekom ni odkril v pozdrav. Edinega sina Andreja je Gablovec šolal na gospodarski šoli v mestu. Ponosen je bil na to, s čimer se ni mogel ponašati vsak vaščan. Ljubil je sina kakor punčico svojega očesa. Redko mu je odrekel kako željo. Le enkrat mu je v popolni zakrknjenosti obstalo srce, ko je sin "izrazil svojo prošnjo. To je bilo po njegovih končanih šolah, ko mu je mladenič izjavil, da ljubi Pernekvo Sabino. Edino njo da hoče za ženo. Starec se je bil takrat tako raztogotil, da bi bil sina najrajši udaril. Toda premagal se je in njegova pest je zrohnela po hrastovi mizi, spremljana s srdito kletvijo. Več dni nato ni pogledal sina, ki je z vidno muko pričakoval očetove odločitve. Nazadnje pa je le iz-pregovoril in mlademu Andreju se je odvalil kamen od srca. Od presenečenja mu skoro ni šla beseda zahvale iz ust. Gablovec pa je z nekoliko temnim, a vendar dobrotnim glasom poudarjal: «Izgovorim si samo eno! Naredi naj gospodinjsko šolo v mestu, da ti bo vsaj nekoliko enaka in vredna naše hiše !>
Gablovčev Andrej se je na tihem prav za prav čudil, da se je oče tako hitro odločil. Vedel je za očetovo mržnjo do Perneka. To z gospodinjsko šolo se mu je zdelo brezpomembna očetova sitnost. Golo zavlačevanje poroke. Toda mislil je, če ne drugega, s tem bom očetu lahko ustregel. Poznal je Sabino in vedel, da bo rada privolila v to majhno preizkušnjo. Neko notranje strmenje je občutil nad naglim uspehom, ker se je bil bal dolge vojne z očetovo trmoglavostjo.
S starim Pernekom še doslej ni bil govoril naravnost, zato je sklenil, da ga obišče Čimprej in sproži odločilno besedo. Uspeha si je bil gotov. Saj so Gablovčevi nekaj veljali v vasi in bi si Sabina med vaškimi fanti težko izbrala boljšega moža. Njegovo šolanje na gospodarski šoli pa ga je dvigalo v očeh vaščanov naravnost med učeno gospodo in Andrej je bil enako kakor stari Gablovec ponosen na to.
* » *
Bilo je pred dvema letoma na župnikovem vrtu, ko je Andrej prvič ugledal Pernekovo Sabino, odkar je bila dorasla v dekle.
Andrej je bil na gospodarski šoli. Oče mu je brzojavno sporočil žalostno vest o smrti njegove matere. Ni bila sicer prava Andrejeva mati, ali Andrej ji je bil izročen z letom dni svojega življenja in rajnica, druga Gablovčeva žena, ki je prinesla premoženje k hiši, ga je ljubila z ljubeznijo prave matere. Andrej pa ji je vračal čuv-stva, kakor bi mu bila ona podarila življenje. Svojih otrok ni imela, zato je tembolj navezala srce na otroka svojega moža.
Andrej si je na očetov poziv izprosil teden dni dopusta in takoj odhitel domov. Toda mater so bili medtem že položili k počitku na farno pokopališče za cerkvijo. Andrej je jokal, ko je stal ob grobu, svežem kupu zemlje sredi pokopališča. Tu spodaj je počivalo zlato srce, ki ga je toliko ljubilo... Ni mogel razumeti nesrečnega naključja, ki je pretrgalo dobri ženi nit življenja.
želeč, da bi prišla čim prej, kajti kdor hitro da, dvakrat da, in sedaj je sila res velika.
ŽETALE. (Smrtna kosa.) 20. julija je po dolgi bolezni umrla Marija Potočnikova v starosti 59 let. Pokopali so jo ob veliki udeležbi. iVse je silno ganilo, ko je položil sin France, gra-ničar, na materin grob rožo z groba njenega sina, ki je žrtvoval svoje življenje za domovino. Dobri ženi in materi naj sveti večna luči
Pristopajte h Vodnikovi družbi!
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na mariborskem živinskem sejmu 24. julija so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debelim volom 3 do 3.75 Din, poldebelim volom 2.50, plemenskim volom 3 do 3.25, klavnim kravam, debelim 2.50 do 3.50, plemenskim kravam 2 do 2.25, kravam za klobase 1.50 do 2, molznim kravam 2.50 do 3, teletom 4 do 4.50 Din. ■f— Na ptujskem svinjskem sejmu 25. julija so se prodajali mladi prasci: 6 do 7 tednov stari po 50 do 100 Din rilec, debele svinje po 6 do 7 Din za kilogram žive teže.
VINO. Še vedno nikake bistvene izpremembe v vinski trgovini. Povsod vlada nekako mrtvilo. Mali vinogradniki, ki še niso prodali svojega lanskega pridelka, silijo z vnovčanjem, dočim držijo blago boljši posestniki. Zlasti v krajih, kjer je toča potolkla, so vinogradniki nepopustljivi z ozirom na bližajočo se kvantitativno še slabšo letino od lanske. Sicer pa trta pri dovoljni mokroti in primerni gorkoti lepo kaže in bo letos grozdje bolj zgodaj dozorelo. Nastavek je le redkokje prav povoljen in so razne uime ter Škodljivci pridelek tudi precej skrčili. Zaradi ranejše zoritve, posebno zgodnejših sort, se bo letos prodaja grozdja razmahnila in pospešila, s Čimer se bo vinski pridelek še bolj skrčil, kar pa ne bo nič škodovalo zboljšanju vinskih cen v jeseni. Sicer vlada še velika negotovost, kako se utegne razviti vinski trg v jeseni.
SENO IN SLAMA. Na mariborskem trgu so prodajali seno po 28 do 30 Dii, otavo po 30 Din ln slamo po 30 Din metrski stot.
Sejmi
6.	avgusta: Ptuj, Ribnica, Novo mesto. Spodnja Polskava, Martjanci;
7.	avgusta: Draškovec;
8.	avgusta: Studenec (krški srez);
9.	avgusta: Radeče, Ljutomer, Žužemberk, Tur-nišče;
10. avgusta: Podčetrtek, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Kamna gorica, Rovte, Gornja Radgona, Ig, Trava, Dob, Brežice, Slovenj-gradec.
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili vdevizah (k tečajem se prišteje premija 28.50 %): 1 holandski goldinar za 23 do 23.08 Din; 1 nemško marko za 18.11 do 13.22 Din; 1 dolar za 33.70 do 34 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 141 do 142 Din; 100 italijanskih lir za 291 do 293 Din.
Vojna škoda se je trgovala pa 316 do 318 Din, investicijsko posojilo pa po 70 do 72 Din. Avstrijski šilingi so bili po 8.50 Din.
Kratke vesti
t= Nauk iz Številk našega uvoza. Letos smo uvozili v prvem polletju le 287 vagonov kave (lani 326, predlanskim 376) v vrednosti 30.4 milij. dinarjev (40.3, 41.5). Tudi uvoz riža (luščenega in neluščenega) je padel na 857 vagonov (1187, 1053) v vrednosti 18.8 milij. dinarjev (24.3, 27.3). Pač pa se je v znatni meri povečal uvoz oranž, limon in drugega južnega sadja od lanskih 20.0 na 41.0 milij. dinarjev. Zanimivo je, da se je letos navzlic naglo rastoči proizvodnji naših tekstilnih tvornic povečal uvoz tekstilnega blaga, ki je prejšnja leta stalno nazadoval. Uvoz bombažnih tkanin se je dvignil od 94.6 na 107.0 milij. dinarjev, uvoz volnenih tkanin od 51.0 na 73.5 in uvoz svilenih tkanin od 19.6 na 30.9 milij. dinarjev. Skupaj se je uvoz bombažnih, volnenih in svilenih tkanin v primeri z lanskim prvim polletjem povečal za 46 milij. dinarjev, od 165 na 211 milij. dinarjev (odnosno od 1913 na 2308 ton). Te številke so poučne, ker nam povedo, da ni nekaj v redu pri nas. Dočim si eni morajo pritrgovati celo ceneni riž, trošijo drugi denar za nepotrebne oranže, naši sadjarji pa iščejo po vsem svetu odjemalcev. Isto se vidi tudi pri oblekah: eni so
aspirin tableta Imajo z ene strani vtisnjen „Bayer-Jev križ (£) •• a z druge strani Ime ..Aspirin 0.5".
ASPIRIN
Mala tableta * velikim učinkom.
V. i. .Jugela. k. d., Zagreb. Ogla« i« reg. pod S. Br. 12.314 od 25. VI. 1934.
raztrgani, drugi pa ne vedo, kaj bi nategnili nase. Nekaterim gre še dobro, kljub vsej stiski.
= Povečanje žitnega pridelka. V članku pod tem naslovom v zadnji številki je po pomoti izpadla v drugem stolpcu po 15. vrsti ena vrsta in se naj glasi stavek: Z rizevnikom potegnemo po dobro prebranani njivi po 20 cm narazen vrste, v katere posejemo po 10 cm vsaksebi po tri zrne najlepšega žita, ki smo ga po klasih izbrali že na njivi.
= Sadna trgovina. Čujejo se vesti, da se n» merava ustanoviti posebna zveza sadnih trgovce? v Sloveniji, kateri bo Priv. izvozna družba v Beogradu izročila proti gotovi odškodnini kontingent za Nemčijo. V zvezi bi bila zastopana tudi Kmetijska družba kot predstavitelj pridelovalcev.
= Sadna trgovina v ptujskem okraju se je ž? pričela. Po deželi je vse polno trgovcev s sadjem, pa tudi veliko prekupčevalcev, ki ponujajo kmetu prav nizke denarje, akoravno ima sadje baš letos izredno visoko ceno. Ponujajo pa 1.25 do 1.50 Din za kilogram jabolk. Ker kmet ni poučen o cenah, seveda naseda prekupčevalcem. Zelo potrebno bi bilo, da Sadjarsko društvo v Mariboru začne objavljati cene sadju, da se bo vedel kmet ravnati.
Pomladno deževje je bilo odtalilo sneg v brdih. Gablovčeva, ki se je vračala pod večer iz Zavrha, kamor je bila odšla po opravkih, je tik pod Šmonovim mlinom hotela prekoračiti edino brv, ki je spajala bližnjico s cesto. Narasla voda pa je bila brv malo prej izpodjedla in odnesla. Preden se je žena zavedla, je zabredla v globoko vodo in brez krika izginila pod njo. Mimoidoči kmet je slišal močan pljusk vode in v hudi slutnji takoj pohitel na pomoč. Toda bilo je že prepozno in drugo jutro so našli v Zalokah niže Suhega polja naplavljeno truplo, ki so ga zajele in zajezile goste veje nizkega drevja ob vodi. Drugi dan je obiskal Andrej gospoda župnika.
Krasno solnčno vreme, ki je sledilo prejšnjemu neurju, je privabilo gospoda na vrt v senčnico, kjer je v miru čital svoj v usnje vezani bre-vir. Zrak je bil čist kakor izmit in prvi popki rožnatih breskovih cvetov so odpirali svoje čaše toplim solnčnim žarkom.
Andreja je bil župnik vesel. Ze od nekdaj je imel bistrega fanta rad. Odkar pa je ta pohajal gospodarsko šolo v mestu, se je tem rajši pobavil z njim. Razume se, da se je hotel Andrej župniku, ki je bil izvrsten kmetovalec, nekoliko pohvaliti s svojim znanjem. Gospod župnik ga je rad poslušal. Tuintam mu je malo ugovarjal in z veseljem opazil, da je tako le še bolj izpodbudil mladega moža. Tudi oni dan je navezal z Andrejem pogovor o gospodarstvu. Andrej je hitro poprijel in župnik je bil vesel, da ga je spravil od žalostnih misli zaradi nesrečne mačehine smrti.
Baš sta bila v najživahnejšem razgovoru o gojenju in negovanju vinske trte, ko je narahlo potrkalo ob vratih senčnice in vstopilo dekle z očmi kakor potočnice, obrobljenimi z gostim resjem temnih trepalnic. Radovedno je pogledala Andreja v črni obleki, da bi bila skoro pozabila, po kaj je prišla.
«No, kaj bo dobrega, mala?* jo je ljubeznivo spomnil župnik. Zardela je ko mak in šele zdaj pozdravila: «H val jen Jezusi Oče so v cerkvi in prosijo, če bi prišli gor.*
<Kdo, jaz ali tale gospod tu?* ji je pomagal župnik.
«Ne, vi!* se je zasmejala in skoro užaljena nad tem, da jo je mogoče tako napak razumeti, dostavila: «Oče menijo, da so se orgle pokvarile, in vas prosijo...* Župnik je bil že odhitel... Sabina je ostala sama z Andrejem. Za trenutek je obstala kakor zmedena. Sama ni vedela, kaj jo je tako zmedlo. Saj ga je vendar poznala že od prej in tudi kdaj govorila z njim. Ali zdaj se ji je zdel tako ves drugačen, odkar je prišel iz mesta. Tako nekam gosposki je bil in boljši od nje. Hotela se je kar obrniti in oditi, ko jo je Andrej ogovoril s svojim svežim moškim glasom: «Saj to si ti, Sabina! Ne bil bi te skoro spoznal. Kako si zrasla, odkar te nisem videl!*
«Saj mora vsak človek rasti!* se je nasmehnila.
«Pa lepa si postala*, ji je nehote podvoril. Dvignil se je in jo spremil do ogla Pernekove hiše.
Večkrat sta se še videla v onem tednu in tudi kaj malega govorila. Pogovor je bil sicer ne-važen kakor pri večini mladih ljudi. Govorila sta pač, kar jima je sproti prihajalo na misel.
Sabina se je zdela Andreju prav dražestna, ko je s toliko vnemo odgovarjala na njegova vprašanja o vremenu, suši in sličnem. Enkrat se je moral celo začuditi njenemu preroškemu duhu. Vedela je natančno, kdaj bo deževalo in kdaj bo sijalo solnce. Tega se je bila naučila od očeta. Treba ji je bilo pogledati samo na bližnji hrib Osojnik in že je samozavestno ugotovila, kakšno bo jutri vreme. Andreja so taki pogovori od srca zabavali. Začutil pa je obenem, kako mu postaja deklica ljuba, pa tudi Sabinine oči so mu govorile prejasno, da je zadel v njenem srcu ob posebno struno, ki mu je vselej zazvenela skozi njen topli glasek. Večkrat je prišel tiste dni v Pernekovo trgovino in kupil kaj malega, če je bil postrežen od Sabine same, mu je to srečanje izpolnilo ves dan s prijetnim spominom na njen sladki obrazek.
Nazadnje mu je potekel dopust in Andrej se je moral vrniti v mesto. Zadnji večer se je poslovil od Sabine, ki ji je trepetala roka, ko mu jo je nudila v slovo. Andrej se ni mogel več premagati. «Rad te imam, Sabina!* je sunkoma planilo iz njega. Objel jo je in obsul s poljubi. Sabina je zaplakala, ko jo je naposled izpustil iz rok, da se je Andrej prestrašil.
«Sabina, zakaj jokaš? Rad te imam! Moja ženka postaneš, dekle ti zlato. Še v jeseni bom govoril z očetom.*	(Dalje prihodnjič.)
DOMAČE NOVOSTI
*	Manifestaeijsko zborovanje JNS v Brežicah. Sreski odbor jugoslovenske nacionalne stranke v Brežicah bo priredil v nedeljo 12. avgusta 1.1. od desetih dopoldne v Brežicah javen manifesta-cijski zbor,, na katerem bodo govorili naslednji odposlanci stranke: minister Juraj Demetro-vič, minister n. r. dr. Albert Kramer, minister n. r. Ivan P u c e I j, narodni poslanci Milo-rad Markovi^ Juraj Cen-kič, katoliški župnik iz Zlatara, Branko Avranovic, pravoslavni prota Stjepan Šiftar in domaČi narodni poslanec Ivan U r e k. Zbor bo ob vsakem vremenu.
*	Smrt matere predsednika vlade g. Uzuno-
viča. V Niša je umrla v častitljivi starosti 90 let gospa Mariola Uzunoviceva, mati predsednika vlade. Bila je najstarejša in od vseh spoštovana niška meščanka. Preživela je hude čase in velike preobrate. Njen mož Tasko je bil pod turško vlado znan kot eden najvnetejših srbskih rodoljubov. Zaradi nekega upora so ga Turki zaprli in obsodili na smrt. Srečno je ufekel iz ječe in zbežal v Srbija Z dragimi ustaši je Tasko po preteku nekaj mesecev na skrivaj prišel po svojo ženo. V temni noči so srečno prebredli Moravo. Mariola je na begu ves čas nosila svojega sinčka Nikolo. Ko je postal Niš spet srbski, so Uzuno-vičevi obnovili svoj dom in Mariola ja bila do Vojn srečna v krogu svojih šestih sinov in dveh hčerk. Potem je morala prestati strašno okupacijo, ob koncu vojne pa ji je umrl mož !n samo dva sina sta ji ostala. Blago starko bo Niš ohranil v častnem spominu.
*	Mati junaka Malgaja umrla. Preteki) petek }e umrla v Št Juriju ob južni železnici v 81. letu starosti ga. Neža Malgajeva, mati junaka Franja Malgaja. Pokojnici bodi ohranjen časten spomin!
*	Novi goriški nadškof. Papež je imenoval za naslednika pokojnega dr. Sedeja na škofijski sto-lici v Gotici dosedanjega papeškega nuncija za Turčijo in Grčijo v Carigradu Karla Margottija. Novi goriški nadškof je po rodu iz Alfonzina v Južni Italiji ter je star 43 let
*	Smrt vzornega duhevnika. Po dolgem trpljenju je te dni umrl v ljubljanski bolnišnici gospod Martin Jurhar, župnik iz Brežic. Rajni gospod župnik je bil izredno plemenita duša, zelo pobožen in izobražen duhovnik. Rodil se je v Marifi Reki nad št. Pavlom pri Preboldu. Povsod, kjer je služboval, si je pridobil zaupanje in naklonjenost svojih župljanov. Živo bodo žalovali za svojim dušnim pastirjem zlasti Brežičani, kjer je služboval zadnjih deset let
*	Promet norega para potniških vlakov Novo mesto—Metlika. Pričenši s 1. avgustom bo vozil na progi Noto mesto—Metlika ob ponedeljkih, sredah in sobotah potniški vlak z odhodom is Novega mesta ob 9i uri 43 mirmt zvečer hi prihodom v Metliko ol» &. ari S9 minut zvečer. Ta vlak je podaljšanje potniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane gt koL ob 7. ari zvečer. V nasprotni smeri Metlika—Novo mesto bo vozil iste dneve potniški vlak z odhodom i* Metlika ob 11. uri 8 minut zvečer in prihodom v Novo mesto ob 12. uri 20 minut zjutraj.
*	Potrdila za plačevanje šolnine. Državni upokojenci kakor tudi aktivni državni uslužbenci,, ki potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu svojih otrok v šole zaradi pravilna odmera šolnine, naj viože svoje prošnje za izdajo predmetnih potrdil čimprej pri pristojnih uradih, da jim jih bodo mogli izdati pravočasna V zadnjih dneh pred začetkom šolskega leta pride običajno toliko vlog, da se delo ne more izvršiti t redu.
*	Nekaj praznih mest je še na banovinski kmetijski šali na Sms pri Novem mestu za
novo šolsko leto, ki s® prične 15. septembra, zato se podaljšuje rak za vlaganje prošenj do 15. av-gnsta. Vsi učenci (stanujejo v zavoda, kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni
sinovi kmečkih staršev, M bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnji je priložiti: krstni list do-movnico, zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki želijo bano-vinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, r nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti ja tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Oskrbnina znaša do preklica od 250 do 300 Din mesečno, po premoženjskih razmerah prosilca, in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in izkazilo o višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. Izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora je priložiti prošnji.
Opozorilo naročnikom!
Mnog« naročnikov je, ki i maj« doma shranjene vaše položnice, ker jih niša porabili in plačali na nje dolžne naročnine za tekoče leto. Vsi ti naj se zavedajo, da je sedaj, k« je minilo p«! leta, skrajni čas, da plačaj« one male zneske, ki jih še dolgujejo. Neplačanje naročnine bi značilo izkoriščanje lista in take sramote si noben naročnik ne bo sam naprtil. Zato naj vsak opravi svojo dolžnost in poravna naročnina, kolikor jo je še na dolga. Kdor je položnice zgubil ali se mu je pokvarila, naj piše na ■pravo lista p» drago.
Uprava «D o m o v i n e».
*	Mlekarska šola je med najskromhejšimi strokovno-prosvetnimi ustanovami v naši bano-
vni. Nikoli ne obeša svojega delovanja na veliki zvon, čeprav bi to lahko storila, saj daje domovini kot edini zavod te vrste v naši državi iz-nčene mlekarje, ki se že prav s pridom uveljavljajo marsikod r našem zadružnem in gospodarskem življenja. Šolo vzorno vodi od vsega početka ravnatelj inž. prof. Srečo Sabec. Letos je dovršilo šolo deset kandidatov, m sicer šest s prav dobrim uspehom, trije z dobrim, eden pa je ostal neocenjen. Prva mesta so si delili Vlaho Bevsan iz Civace pri Dubrovniku. Mirko Rkman iz Like m Ivan Greben« iz Velikih Lašč. Letos je zaključila šola svoje osmo šolsko leto, ko se je splošno raznesla vest, da je na vidika preselitev šole iz Škofje Loke v notranjost države. K sreči pa se te vesti niso izkazale za resnične in je tako gotovo^, da šola zaenkrat še ostane pri nas.
*	Zaposlite rudarsko mladino! Akcijski odbor za pomoč gladujoeim radarjem nas je zaprosil za objavo naslednjega poziva slovenski javnosti: Iskreno sočutje, ki ga je naša javnost pokazala radarjem za časa njihove gladovne stavke, je našemu rudarskemu delavstva dalo upravičeno upan je, da bodo v svoji veliki stiski deležni tadi skromne dejanske podpore pri onih slojih, ki z razumevanjem spremljajo njihovo veliko borbo. Ta borba še dolgo ni končana, slovenskim rudar-so brez dvoma namenjene še are težjih preizkušenj, kakor so jih prebili doslej. V takšnih razmerah je dolžnost nas vseh, da mislimo v prvi vrati na rešitev rudarske mladine, ki ji je naložen v življenju najtežji križ. Rešitev mladine, ki jo doma čaka samo brezupna negotovost, pa
je samo v tem, da ji kjerkoli pomagamo do dela in kruha. Zato se akcijski odbor vnovič obrača na vse trgovce in obrtnike ter na vse zasebnike, ki potrebujejo vajenca (vajenko) v svojih obratih ali delavca (delavko) v svoji hiši, s prošnjo, da ga vzamejo iz trpečih, pa vzorno poštenih rudarskih rodbin in na ta način vsaj malo pripomorejo do olajšanja bede v revirjih. V vseh primerih posreduje Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem, Ljubljana, Wolfova aliea 1.
*	Opozoril« lastnikom volčjakor. Na SLD prihajajo pritožbe članov, da so se v zadnjem fesu zelo razmnožili volčjaki, ki prosto tekajo po loviščih in uničujejo divjačino, zlasti mlade srn«e. Volčjaki namreč love tiho brez lajanja. Ti psi tudi napadajo pse jazbečarje-brake. S tem delajo lovskim zakupnikom veliko škodo in uničujejo v prvi vrsti srnjad, ki je kras naših gozdov in ki jo lovci povsod ščitijo. Lastnike volčjakov opozarjamo, da je po lovskih predpisih lovcem dovoljeno, da pse, ki love v revirjih divjačino, ustrele, ako jih v lovišča zasačijo pri lovu.
*	Tekmovanje harmonikarjev se bo vršilo due 8. septembra na velesejmu kakor draga leta. Tekmovanja se lahko ureleži vsak harmonikar iz Jugoslavije; vendar pa morejo tekmovati harmonikarji, ki se preživljajo izključno % godbo, daljo izdelovalci in trgovci harmonik in njih nastav-Ijenci samo v posebni skupini in ne prejmejo nikakih nagrad, marveč samo diplome Vsi dragi tekmovalci pa lahko tekmujejo v ostalih skupinah Vsak tekmovalec se mora pismeno prijaviti velesejmskemu uradu do 20. avgusta. V izjemnih primerih se more prijaviti še kesneje do dneva tekmovanja, vendar pa odloči potem o pripustitvi k tekmovanju ocenjevalna komisija. V prijavi mora tekmovalec navesti svoje ime, svoj priimek, poklic, točen naslov in v kateri skupini želi tekmovati.
*	Gasilska slavn«st v Gornji Radgoni. 5. avgusta bo v Gornji Radgoni prva narodna gasilska slavnost v večjem obsega, odkar je stopil v
veljavo novi gasilski zakon. Obmejni gasilski zlet se bo vršil s sodelovanjem gasilske zajedniee dravske banovine ter je namenjen predvsem za gasilske čete iz Štajerske in Preknrorja. Povabljenih je nad 500 gasikkh čet prijavljenih pa je že sedaj nad dva tisoč gasilcev. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. Drago M a r u š i ž, ki se te slavnosti udeleži osebno. Novi gasilski avtomobil bo slovesno blagoslovil prevzvišeni g. dr. Ivan Tomažič, knezoškof lavantinski. Gasilstvo bodo predstavljali na slavnostih najvišji gasilski predstavniki. Banska oprava je dala prireditvenemu odboru na razpolago vse potrebne prostore na gradu in v grajskem parka, tako da se bo lahko vršila prireditev ob vsakem vremena. Pripravljalni odbor s predsednikom g. Jožetom Hraste-ljem na čela dela z mrzlično pridnostjo vse potrebne priprave, da bo eelotna prireditev v ponos slovenskega gasilstva in v ponos vsega poštenega ljudstva bivšega spodnjega Štajerja in Prekmorja. Udeleženci bodo uživali na železnicah ugodnost polovične vožnje. Ker so se že sedaj prijavile številne deputaeije ter se pričakuje ogromen dotok obiskovalcev, naj se vse večje skupine prjavljajo naravnost na Gasilsko četo v Gornji Radgoni.
*	Vozne olajšave za gasilski atet v Gornj« Radgono. Ministrstvo je odobrilo za zlet polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic« Ta vozna olajšava velja od 1. do avgusta. Gasilska četa v Gornji Radgoni je razposlala vsem prijavljenim četam in društvom legitimacije. Poleg te Kgitimacije mora vsak udeleženec kupiti pri odhodni postaji še uradno legitimacijo za pet dinarjev. Opozarjajo se vsi udeleženci, da morajo pri odhodnih postajah kupiti cele vozne listke* TI bodo veljali nato tudi za povratek proti legitimaciji, ki mora biti potrjena od prireditvenega odbora na zletiščn. Te legitimacije se bodo žigosale na dan prireditve v prireditveni pisarni V grajskem drevoredu. Nazaj grede se lahko poset-niki poslužijo ugodne prilike, da poselijo mariborski teden.
d*OMOVWX» Si 31
Stran 9
*	Tekma koseev. Društvo kmetskih fantov in ieidet pri Sv. Lenartu nad Laškim bo priredilo J2. t. m. popoldne veliko tekmo koscev.
*	Groza« neurje, ki je razsajalo prejšnji po-\aedeijek okrog poldne, je napravilo tudi v ptujskem okraju veliko škodo. Najhuje so prizadete jHaloze, kjer je toča pobila mestoma do 80 odstotkov grozdja in drugega sadja.
*	Boj prsti muham. Za temeljito zatiranje muh uporabite združeno sledeča sredstva. K belilu primešajte deset odstotkov galuna in okrog »sem odstotkov perilnega modrila. Zaradi slednje primesi bo ves hlev dobil plavkast videz. Muham pa se bo zdel žrn in se ga bodo izogibale. Drugo sredstvo, ki naj se pridruži prvemu, je to, da »kidate gnoj redno vsak dan iz hleva in ga •pravite na gcojnik, kjer ga razgrnite in takoj tudi dobro stlačite in zakrijte. Z rednim dnevnim spravljanjem gnoja na gnojnik in s pravilnim ravnanjem z gnojem na guojniku, preprečite zalego muh v hlevu in na gnojniku. Z obema prejšnjima sredstvlma združite Se tretjega. Zato napravite v hlevu vetrilne naprave, da bo po hlevu krožil stalno dober in svež zrak. Kadar ni živine v hlevu, odprite vsa okna in vrata in napravite prepih. Prepiha muha ne trpi. Hudi sovražniki muh so tudi lastovke. Zato jih skušajte zvabiti prihodnjo pomlad v hlev, da bodo tamkaj gnezdile, Napravite jim pod stropom v stenskih kotih in na drugih pripravnih mestih podstavke ali police, s fimer jim olajšate napravo gnezda. Znano je, da ni muh v hlevu, v katerem je čez poletje dovolj lastovk.
*	Deček izginil. Nihče ne ve, kam je izginil Tešivoj Ažman, sin Angele Ažmanove iz Kranja, ki mu je mačeha. Pogrešajo ga že od 26. junija. Fant je star 15 let, majhne, krepke postave, širokega, zagorelega obraza, rjavih oči, kostanjevih las, zdravih zob; trije prsti na desni roki so mu odrezani do kraja nohtov. Sicer je gologlav, nosi hlače pumparice rjave barve, suknjič sivkaste barve in visoke čevlje.
*	Neznano utopljenko so našli ob Savi v Raj-henburgu. Neznana utopljenka je morala biti v vodi že kakih sedem dni. Visoka je 164 centimetrov ter stara okrog 30 let, dobro razvita, kostanjevih pristriženih las, oblečena v dve beli platneni srajci, kratko plavo pleteno jopo, ter brez hlač in brez krila. Obuta je bila v črne <boks> čevlje na «8pango», na nogah je pa imela sive svilene nogavice. Okoli vratu je imela zavezan bel platnen robec, modro obrobljen, z mo-nogramom <T. M.>. Pri njej niso našli nič takega, po čemer bi mogli ugotoviti njeno ime. Tudi znakov nasilja ni bilo na njej. Na Vidmu je bila izvršena obdukcija, nakar so jo pokopali. Kdo bi bila ta neznana utopljenka, še niso mogli ugotoviti. Tudi se ne ve, ali gre za samomor ali za nesrečo.
*	Mlinar hudo ranjen od toče. V bolnišnici v Cakovcu leži mlinar Štefan Korunek iz vasi Iva-novice ob Dravi. Predzadnji ponedeljek, ko je v okolici Čakovca divjala silna nevihta, se je mlinar vozil z vozom proti svojemu mlinu in ko je izpregal konje, se je vsula silna toča, ki je moža tako nevarno ranila na glavi, da zdravniki dvomijo o njegovem okrevanju. V okolici Cakovca in Varaždina je toča tedaj ranila še več ljudi.
*	Spet okuženje s vraničnim prisadom. Komaj se je poleglo razburjenje v Kočicah, £e se je pojavila nevarna živinska bolezen vraničnega prisada v Marijni vasi, občina Žetale. Posestnik Potočnik Jožef je zaklal doma kravo, ki je bila oku-lena, za kar pa domači niso vedeli. Pri raztele-senju sta mu pomagala 341etni Skela Janez in 471etni Lorber Jožef. Oba sta hkrati dobila izpuščaje, na podlagi katerih so spoznali nevarno bolezen. Oba sta se takoj napotila v ptujsko bolnišnico. Stanje obeh je po takojšnji zdravniški pomoči zelo zadovoljivo in sta že izven nevarnosti
*	Smrtna nesreča. SOletni viničarski sin Franc Lesjak se je vozil s kolesom domov v Proseko po strmi cesti z veliko hitrostjo ter se zaletel z vso silo v oje nekega nasproti vozečega voza. Sunek je bil tako močan, da mu je konec ojesa
prebil trebušno votlina Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Lesjak kmalu nato umrl.
*	Pogorele je te dni gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Srebrnjaka iz Boj na Dolenjskem. Žrtev ognja Je postala tudi lepa teliea in več gospodarskih predmetov. Omenjenemu posestniku je tudi pred par leti že pogorela domačija in je tedaj zgorelo tudi malo dete. Kakor tedaj, tako so najbrž tudi sedaj zažgali otroci. V isti vasi je pretekle dni zgorela tudi kovačnica posestnika Kromarja, in to že drugič v enem letu.
*	Strela je udarila nedavno v domačijo posestnika Maznika na Polhovici in jo uničila do tal. Zgorelo je obilo žita in tudi mnogo kmetijskega orodja.
*	Samomor. Te dni se je obesil doma na podstrešju 191etni Bogatin Janez, sin nedavno ubitega Bogatina Matije, posestnika v Zg. Lažah. Prejšnji dan je bil v Konjicah potrjen v vojake. Preden je šel v smrt, je e svojimi tovariši popival ter svoje Mostno dejanje najbrž storil v pijanosti.
*	Zgorel« Je dvajset vagonov pšenice. V ki-klndskem srezu v Vojvodini sta nedavno nastala dva velika požara. Zgorelo je nad dvajset vagonov pšenice in dvoje obsežnih gospodarskih poslopij. Škoda znaša okrog poi milijona dinarjev.
TERMALNO KOPALIŠČE
DOLENJSKE TOPLICE
Za jesensko in zimsko zdravljenje popolnoma opremljeno. Centralna kurjava ob vsakem vremenu in letnem času po potrebi v obratu. Pojasnila in prospekti s« dobivajo pri upravi kopališča v Toplicah pri Novem mestu.	127
katere Je bilo zbranih 12 ljudi Strela je ubil« triletnega lan&a, ostalih U oseb pa je omamila in hudo opekla po nogah. Hišo so na mah objeli
plameni. Ljudje, ki so se zavedli, so odhiteli na prosto, druge so pa še pravočasno rešili gasilci^ ki so takoj prihiteli in obvarovali sosedna poslopja pred požarom. Frece ima škode 15.000 Din,1 ki je le delno krita z zavarovalnino.	j
*	Na obisku zaročenke obstreljen. Te dni se je na meji v št Ilju zopet dogodil žalosten pri« mer, da je moral graničar streljati na človeka, ki je skušal skrivaj prestopiti mejo, pa ni obstar na pozive. Prva krogla mu je šinila mimo glave ter mu ranila ustnice, druga pa ga je zadela t desno ramo in ga vrgla na tla. Ranjenec je po* vedal, da se piše Franc Baumann ter je star 26 let. Doma je iz Kogelberga pri Lipnici v Avstriji. Mejo je hotel prekoračiti, da bi obiskal svojo v naši državi stanujočo zaročenko. Pri njem res niso našli ničesar, kar bi dokazovalo, da je skušal tihotapiti.	)
*	Za dvajset jurjev obleke ukradel. Nenavadno dolge prste je pokazal 321etni Oto Prosen, ki sq ga pred nekaj dnevi izgnali iz Felosfa na Tirolskem v Maribor. Dobil je delo pri neki stranki v Tomšičevem drevoredu, pa se je zahvalil na ta način, da je ukradel dva velika kovčega dragocenih damskih oblek ter skušal to robo vnovčiti pri raznih ljudeh. En kovčeg je res razprodal, ko pa je načel drugega, so ga aretirali. Tatvino priznava ter so ga izročil sodišču. Okradena stranka je cenila vrednost odnesene obleke na dvajsel tisoč dinarjev.
•	Spori med sakonci dajo največ dela velikemu pravoslavnemu cerkvenemu sodišču v Beogradu. Ce bi zakonci ne silili narazen, člani sodišč ne bi imeli dosti opravkov. V enem letu je namreč to sodišče reševalo in rešilo 629 sporov med zakonci, dočim je bilo v razpravah le 34 prestopkov duhovščine in 44 drugih zadev.
•	600 rudarjev zapustilo delo v rudniku. Poročali smo že, da dolguje lastništvo rudnika Ja-randola pri Raški rudarjem okrog tri in pol milijona dinarjev na zaostalih mezdah. 600 rudarjev tega rudnika je sedaj zapustilo delo in odšlo k sreskemu načelniku v Raško prosit, naj se oblast zavzame za nje, da dobe svoj krvavo zasluženi denar.
•	Utonil Je. Triletni Jože, sin posestnika Mi-kliča Jožefa iz Volčjih njiv pri Trebnjem, je padel v lužo in utonil. Po naših vaseh je še vedno precej neograjenih mlak ali luž, ki so zelo globoke in ki jih vaščani v pomanjkanju vode uporabljajo za napajanje živine. Starši, pazite bolje na otroke!
•	Occtno kislino je pil. Triletni sin posestnika Ivana Smreke s Trebanjskega vrha se je zastrupil z ocetno kislino. Odrasli so bili na njivi, otroci, •ki jih je čuvala osemletna Marija, pa so ostali doma. V hiši je Marija bratcem in sestricam pripravljala za malico solato, ki jo je kisala z ocetno kislino. StekleniČico z ocetno kislino je po ugrabi postavila v omaro, kjer jo je pa staknil mlajši varovanček, triletni bratec Ivan^ ki je popil vso kislino in naslednjega dne v silnih bolečinah umrl.
•	Strela — požiralec. V Velki je udarila strela v hišo, ki je last posestnic Terezije in Frančiške Krennove iz Cmureka v Avstriji. Strela je poslopje popolnoma vpepelila ter znaša škoda petdeset tisoč dinarjev.
•	Smrtna irtev tihotapstva. Kljub raznim opominom, svarilom, prošnjam, kaznim in zaporom se ljudje ne spametujejo in ne opuste nevarnega tihotapskega posla. Te dni je padla nova žrtev kontrabanta, posestnikov« hči Braniselj Ivana iz Cerknice, ki je utonila, ko je hotela zasleduje-čim fašistom uiti in se skriti, a je pri tem padla v vodo,
•	Strela ubila otroka in omamila več oseb. Strela je udarila v oreh pred hišo posestnika Janeza Freceta v Tratni pri Slivnici. Strela se je odbila skozi strop in udarila na sredo mize, okoli
IZ POPOTNIKOVE TORB£\
KOVNICA DENARJA NA DOLENJSKEM.
Ivančna gorica, julija ^ Stiški orožniki so pred dnevi po izredno čudnem naključju odkrili ponarejevalce kovanega denarja v Podbukovju, odnosno Lazah v občini Krki.	'
Orožniška postaja je namreč prejela ovadbo o tatinskem nočnem obisku pri SOletni starki Glo-bokarjevi v Podbukovju. Ponoči je starka, ki stanuje v hiši sama, začula v veži sumljiv ropot, zato je vstala ter hotela iti v vežo gledat, kaj vendar je. Toda vrat v vežo ni mogla odpreti, ker, je nekdo tiščal za kljuko. Naenkrat pa je kljuka popustila, starka je hitro odprla vrata ter baje v. bežečem neznancu spoznala nekega Antona is Podbukovja. Neznanec je nato oddal celo strel iz samokresa proti vratom in je krogla obtičala v podbojih. Globokarjevi je bilo ukradeno nekaj obleke, čevlji in sukna. Orožniški komandir gospod Darko Krizmanič se je po tej ovadbi nemudoma odpravil k tistemu Antonu v Pod-bukovje, katerega pa ni bilo doma, ker se je mudil v gozdu. Pri izvršeni hišni preiskavi ukradenih predmetov niso našli, pač pa so vzbudile pozornost komandirja neke kovine, oziroma zlitine, o katerih je sklepal, da utegnejo služiti za ponarejanje denarja. Orožniki so takoj poiskali v gozdu Antona, ga zaslišali, obenem pa mu preiskali žepe, v katerih so našli ponarejene kovance. Po kratkem obotavljanju je Anton priznal, da v resnici ponareja desetdinarske in dvajset-dinarske novce. Na vprašanje, kje ima spravljene vse priprave, ki mu služijo v to svrho, je povedal, da so skriti modeli pri nekem posestniku v Lazah. Ko so se orožniki zglasili pri dotičnem posestniku, je ta vse tajil ter se delal popolnoma nevednega. Po strogem zasliševanju pa je priznal, da je Anton pri njem shranil model za ponarejanje ter je ta model orožnikom tudi izročit Komandir g. Krizmanič se s tem ni zadovoljil ter je izvršil hišno preiskavo, pri kateri je bil najden še en model ter več ponarejenih desetdinarskih ini dvajsetdinarekih kovancev. To je bilo seveda dovolj za aretacijo obeh posestnikov, ki sta bila oddana v zapore sodišča v Višnji gori, ki vodi sedaj nadaljnjo preiskavo. Ponarejeni kovanci po 10 in 20 dinarjev so se razširjali zlasti v bližnjem kočevskem srezu, pa tudi v bližini Krke. V zad*
njem času sta postala ponarejevalca še bolj podjetna in sta si kupila tudi meh, da bi laže topila kovine. Novci so še precej dobro ponarejeni.
IZ MORAVSKE DOLINE.
Moravče, julija.
V Negastrnu pri Moravčah je nedavno pogorel hlev posestniku Učatkarju, po domače Trdinu, Zgorelo je vse seno prve košnje, pa tudi vse gospodarsko orodje. Goreti je pričelo pozno zvečer, ko so ljudje pospali. Gasilci iz Krašnje in Moravč 60 naglo prispeli, a je bilo gašenje otežkočeno, ker so bili navezani le na vodnjake. Posrečilo se jim je rešiti živino iz gorečega hleva in obvarovati najbližja gospodarska poslopja, kar je rešilo vso vas, da je ni uničil plamen. Nesrečni posestnik je bil zavarovan prav za nizko vsoto. Sodijo, da je zažgala zlobna roka. — V sredo, 25. julija, je treščilo v Hrascah v kozolc g. Berganta. Udarilo je v krajni steber ter ga preklalo, nato pa se je vnelo žito. Sosedje so ogenj takoj opazili ter ga brž omejili. Zgorelo je le nekaj žita, dočim je druga polovica kozolca ostala nepoškodovana. — Nedavno je bilo vlomljeno v mlin posestnika Bro-darja v Drtiji. Zlikovci so dvignili vrata z železnim drogom ter se spravili na vreče in mehove, v katerih je bila moka, žita pa se niso dotaknili. Odnesli so kakih 60 kg moke in vrečo ješprenja. Tatov je moralo biti več, a jih do zdaj še niso izsledili. — Pri Slamniku v Mošeniku je bilo ukradeno nekaj obleke in denarja. Sosedje so videli čedno oblečenega postopača, ki je prišel iz hiše, vede1'' "iso, da so domači že odšli na polje.
HUDO NEURJE.
P r a g e r s k o, 25. julija.
Nismo se pozabili na strašno neurje prejšnjega tedna, ko so se začeli pretekli ponedeljek zbirati temni oblaki nad Pohorjem. Kmalu se je začelo ibliskati in grmeti, nastal je silen vihar, zatem pa se je vlila ploha, kakršne niti starejši ljudje ne pomnijo. V vaseh južno od Maribora in severno od Poljčan je padala zopet toča. Vaš dopisnik je imel priliko ogledati si po nevihti uničen sadni vrt. Posledice neurja so strašne. Ubogi kmet, ki že tako nima več nobenih dohodkov, je stavil letos ves up le še na sadje, toda sedaj je tudi tega velik del uničen, kajti pod drevjem leži ogromna množina nezrelega sadja. Vihar je polomil tudi drevje, poškodoval vinograde, obupani kmet pa, ki je z malo izjemo že tako v dolgovih, vije roke in s strahom zre v bodočnost, kako bo preživljal številno družino — kajti pri nas kriza ne pojenjuje, nasprotno, se dnevno še stopnjuje. Ubogi ljudje so potrebni vsestranske podpore.
in domovina, tiskovine društev, tiskovine, ki so jih izdali izseljenci v Holandiji, kakor tudi nekaj značilnih slik in predmetov, ki bodo pokazali v malem deželo, v kateri živimo. Pričakujem, da bo vsak zaveden Jugosloven z veseljem in iz ljubezni do svojih bratov v tujini obiskal to razstavo, saj jo priredijo naši trpeči izseljenci sami, prepričani, da bo oživila tembolj srčnejše vezi z materjo domovino v korist in čast našim izseljencem samim katkor tudi naši lepi domovini Jugoslaviji. Rud. Selič.
NASA ZAVEDNOST V TUJINI.
La Machine (Francija), sredi julija.
V soboto 14. julija je priredilo društvo druge skupine P. D. J. D. zlet, tako da smo Slovenci na dan francoskega državnega praznika proslavili naš Vidov dan. Udeležba je bila prav lepa, ker smo že teden prej plakatiral po naših lokalih tudi spored. Javili smo tudi mestni oblasti, ki nas je navdušeno sprejela, in nas je seveda tukajšnje meščanstvo radovedno pričakovalo. Zavzeto je gledalo vse naš res lepo urejeni sprevod. Vso pohvalo pa zasluži naš požrtvovalni odbor in naš vrli predsednik Karel Weber. Tudi člani prve skupine P. D. J. D. so se udeležili naše proslave. Le nekaj punktašev prvega odbora P. D. J. D. je na skrivnem opazovalo in se norčevalo našemu zletu, namesto da bi se pokazali, da so Jugosloveni in bi z nami proslavili naš praznik.
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
česar ne določa. Važno je tudi vprašanje prilež-ništva. Zdravnik lahko prepreči ženitev spolno bolnega moškega, ne more pa preprečiti prilež-ništva. Divji zakoni se pa zelo množe, zlasti po: mestih, in nikjer ni rečeno, da ne bodo živeli v divjih zakonih tisti, ki se zaradi spolne bolezni ne bodo smeli poročiti. Opozarjamo ženine, da se javijo pri zdravniku najmanj teden dni pred določeno poroko, da ne bo treba prelagati ohceti, saj so večkrat na njo povabljeni tudi gostje iz daljnih krajev. Ženin mora za potrdilo plačati 20 Din državne in 5 Din banovinske takse v kolkih in tega ni oproščen nihče. Ce bi zdravnik izdal potrdilo brez teh kolkov, bi moral doplačati sam. Poleg tega se plača stroške za preiskavoi krvi, namreč 50 Din, a za zdravniško potrdilo se plača pristojbina 60 Din, kakor to predpisuje zakon. Če ženin prinese ubožno izpričevalo ali uverenje župnega urada o siromaštvu, je lahko oproščen takse za preiskavo krvi, ker tedaj to preiskavo plača občina in tudi pristojbine za zdravniško izpričevalo.	1
NASI IZSELJENCI V HOLANDIJI.
Hoensbroek, v juliju.
Pod okriljem Zveze jugoslovanskih društev sv. Barbare v Holandiji pripravljam izseljeniško razstavo, ki se bo vršila ob letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra. S to razstavo stopajo naši izseljenci prvič pred javnost v domovini, da pokažejo življenje našega izseljenca v besedi in sliki. Na razstavi bo podan ,ves razvoj naše kolonije v Holandiji od leta 1910. do leta 1934. Veliko je trpljenje izseljenca, veliko je pa tudi njegovo delo, ki nam priča o njegovi ljubezni do domovine in očetove vere, kar jim je tudi v tujini ostalo neomajano in čisto. Zgodovinski pregled priseljevanja, kulturno gibanje, prosvetno delo, cerkveno življenje, narodne proslave, naša narodna šola, društveni razvoj, socialno življenje, kaj pravi tujina in kaj piše domovina o nas — o vsem tem bo dala jasno sliko ta razstava na podlagi raznih statistik, slik, zemljevida naše kolonije, društvenih zastav, društvenih znakov, diplom, društvenih uniform, izseljeniškega tiska, časopisnih člankov o naših, ki jih je izdala tujina
Brez zdravniškega izpričevala ni poroke. Tako odreja zakon o zatiranju spolnih bolezni za vso Jugoslavijo. Novi zakon, ki ga je narodno predstavništvo sprejelo sredi junija, je s pravilnikom, ki je izšel proti koncu junija, stopil v veljavo dne 1. julija. Od tedaj naprej ne more noben ženin pred oltar, ne da bi bil prej zdravniško pregledan, o čemer mora svojemu župnemu uradu predložiti uradni izkaz. Zakon se ves julij izvaja seveda že tudi po vsej dravski banovini. Samo ker v pasjih dneh pri nas ženitve niso običajne, so imeli uradni zdravniki doslej bolj malo opravka s to rečjo. Celo ljubljanski mestni fizikat je izdal doslej eno samo zdravniško izpričevalo v ta namen. Kot zakonski zadržek za poroko veljajo samo ugotovljena sifilida in gonoreja (kapavica) ter mehki čankar. Zato mora zdravnik vsakemu ženinu vzeti kri, ki jo potem preizkusijo. Naš Higienski zavod in zdravstvena domova v Celju in Mariboru izvršujejo zadevne preiskave. Zakon, ki je brez dvoma umesten, je očitno pomanjkljiv v tem, da je preiskavi podvržen samo ženin, nevesta pa ne. Na tak način je pripuščeno 50 odstotkov možnosti, da se bolezen zanese v zakon. Veliko neprilik pa se je že v teh treh tednih rodilo iz določila, da zdravniško izpričevalo na dan poroke ne sme biti starejše kakor deset dni, redni oklici pa se morajo izvršiti petnajst dni pred poroko. Na ta način sta ženin in nevesta prisiljena, da se dasta najprej oklicati in da gre ženin šele nato po zdravniško izpričevalo. Če pregled zanj ni ugoden, je poroka sredi oklicev razdrta in mnogo majhnih in velikih tragedij je že nastalo iz tega. Zakon kakor rečeno ne zahteva, da bi morale biti zdravniško pregledane pred poroko tudi neveste. Toda kako je potemtakem z vdovami in ločenimi ženami? O teh zakon ni-
Praktični nasveti
Moške srajce iz umetne svile. Ze lani je postala umetna svila zelo priljubljeno blago za moške srajce. To je tisto blago zamolkle barve, ki je zelo lahko in poleti prijetno hladi kožo. Takšen občutek imajo vsi tisti, ki nosijo srajce ix tega blaga. Toda te srajce iz umetne svile so pri nekaterih moških začele izzivati nejevoljo, ko so videli, da se hitro obrabljajo. Dolgo niso uganili, zakaj izgubljajo na trpežnosti. Zdaj so ugotovili, da se morajo prati v mlačni milnici, da se ne smejo drgniti in ožemati, marveč se mora vodai samo rahlo stisniti iz njih. Tudi sušenje zahteva poseben način. Ne smejo se namreč obešati, pač pa se morajo razprostreti. Likati se morajo, ko so še vlažne, in sicer na notranji strani po širini srajce in rokavov, ne pa po dolžini. Kdor ravna z njimi pravilno, jih lahko dolgo nosi in se tudi lahko pohvali z njih trpežnostjo.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 5. do 11. avgusta.
Vsak delavnik ob 12.15: plošče, 12.45: poročila, 13.00: čas, plošče.
Nedelja, 5. avgusta, ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika, 9.00: versko predavanje; 9.15: prenos s sokolskega sprevoda v Zagrebu; 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, plošče; 16.00: prenoa z zagrebškega sokolskega zleta; 20.00: Ela Singer poje šlagerje; 21.15: violinska glasba; 22.00: prenos sokolskega koncerta iz Zagreba.
Ponedeljek, 6. avgusta, ob 19.00: Ob 15. obletnici osvobojenja Prekmurja; 19.30: zdravniška ura; 20.00: radijski orkester; 21.00: vokalni koncert gdč. Vere Majdičeve; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Torek, 7. avgusta, ob 19.00: otroški kotiček; 19.00: milijonska poročila; 20.00: Bogdana Stritarjeva poje ciganske pesmi, vmes igra g. Magister harmoniko; 21.00: radijski orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.	U*
Sreda, 8. avgusta, ob 19.00: Bajeslovje naših pradedov (Terseglav); 19.30: Književni pregled (Mrzel); 20.00: vokalni koncert Pavle Lovšetove; 20.45: radijski orkester; 21.30: Slovenske narodne pojo z orkestrom: Zupanova, Drmota in Jug; 22.00: čas, poročila, plošče.	\
Četrtek, 9. avgusta, ob 19.: Nekaj zabavnega;1' (Mirko Kunčič); 19.30: plošče po željah; 20.00:> prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, lahka' glasba.
Petek, 10. avgusta, ob 19.00: begavost misli pri odraslih; 19.30: po loškem gospostvu; 20.00: plošče; 20.15: prenos iz Zagreba; 21.45: čas, poročila; 22.00: radijski orkester.
Sobota, 11. avgusta, ob 19.00: koroška ura;' 19.30: zunanjepolitični pregled; 20.00: radijski orkester; 21.00: samospevi Vande Ziherlove; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Strašna suša v Ameriki. Strašna vročina, «i traja že drugi mesec, je že do sedaj zahtevala £88 smrtnih žrtev. Nedavno je bilo vsako uro prijavljenih po 15 novih žrtev solnčarice, Na farmah je zaradi pomanjkanja vode in krme poginilo na tisoče in tisoče glav živine. Strašno trpi Judi divjačina. Zaradi suše in pomanjkanja hrane /jo 400.000 ljudi odvisnih od podpore države. t; : X Upor zaradi pomanjkanja vode. V nekaterih predelih Japonske je dežja še preveč. V, drur ,'gjji pokrajinah je zopet si,lna suša. y pokrajini VČinzuka so se kmetje pričeli puntati, češ, da oblastva ne preskrbijo vode za rastline. Razbili so .vodovod v bližnji vasi ter porušili več uradniških hiš. Oblastva so aretirala 285 kmetov. Kmetje so ee upirali aretaciji. Mnogo jih je bilo ranjenih. ^ X- Zakaj je potreben perutnini pesek? Večina domačih živali ima zobe, da zgrize, zdrobi, in zmelje krmo. Perutnina nima zob. Vso krmo, ki Jo perutnina, pobere s kljunom, jp požre in pride cela v golšo. Kako dolgo ostane krma v golši, je odvisno od množine krme,, ki je v golši, dalje od "kakovosti krme in od tega, ali so nadaljnja prebavila polna ali prazna. Če krmimo samo trdo zrnato krmo, lahko traja tudi 18 ur, da se polna golša izprazni. Lahko pa ostane krma tudi samo 8 ur v golši Tekočine, gredo še v mnogo krajšem, fesu naprej. Ostanki večje množine krme lahko ostane jp tudi več, dni v golši,, preden se. popolnoma izprazni, kar se ravna zopet po 'kakovosti in vlažnosti krme. R golše preide krma v prednji želodec ali žlezovnik. V žlezovniku se Močuje želodčni sok* ki se pomeša med krmo. Iz žlezov-nika odide, krma in med njo pomešani želodčni sok kaj kmalu v mišični želodec: ali mlin. Ta se* po svojih močnih mišicah, ki ga obdajajo, neprestano giblje, širi in stiska. V* njem se vsa zrnata krma melje, odtod, tudi ime tega žolodm, Peruti nina pa pobira in požira tudi pesek in kamen&ke, ki pridejo v mlin. Tukaj delujejo pesek, oziroma ostrozobi kamenčki na krmo in jo pomagajo zdrobiti in zmleti Šele nato jp mogoče, da se zmleta krma dobro prebavi v želodcu in. črevah ter se izrabijo prebavljene krnske redilne snovi v živalskem ttelesu. Polagoma se tudi kamenčki obrabijo, zgubijo svoje ostre zobe, se zokrogjijb in zapustijo obenem z blatom živalsko telo. Na njih mesto pa pridejo v želodec novi ostrozobi kamenčki, ki bolje vršijo svojo nalogo kakor gladki ali krogli. Ako se perutnina giblje na prostem, najde in poči a dovolj peska, ki je potreben v mlinu za mletje zrnate in sploh trde krme. Ne pa tako perutnina, ki je zaprta in nima prilike poiskati si pesek. Tudi pozimi, ko zapade sneg,, si perutnina ne more oskrbeti sama peska. V takih primerih morate nuditi perutnini pesek (zidno sipino), ako hočete, da ostane perutnina zdrava in se bo prebava použite krme vršila v redu.
X Lesena ura. V nekem moskovskem muzeju lahko občuduješ mojstrsko delo ruske kmečke pridnosti: žepno uro, ki Je vsa tudi v svojem notranjem mehanizmu fz lesa. Izdelal jo je kmet Bronikov, in sicer fo je začel leta 1827. in končal" šest let pozneje. V svojem življenju je napravil deset takšnih ur, ki so jih kot redkost zelo iskali. Eno je kupil sam japonski mikado. Ura pa deluje v svoji preprostosti brezhibno še danes.
X Kite zopet moderne. Vse kaže, da se bodo ženske v ameriških Združenih, državah vrnile k dolge lase, temveč tudi gospodične mislijo, da jim lase, temveč tudi gospodične so mnenja, da jim kita pristoja. Komaj čakajo, da jim kita zopet zraste. Zelo verjetno je, da bo nova moda, ki je prav za prav stara, prodrla.
X Šest tednov i umorjeno ženo r raM. Nedavno je prišel na policijo v Litomericah na Češkoslovaškem 601etni slikar Rihard Blažek s prošnjo, naj preiščejo hišo, kjer stanuje, češ, da se širi vnji že dlje časa čuden smrad. Komisija je izpolnila čudno željo naglušnega starca in našla v njegovi sobici truplo njegove žene Gi-
zele. Truplo je viselo na steni in je že močno razpadalo. Sodno raztelešenje je pokazalo, da je umrla Gizela Blažkova že pred šestimi tedni. Na glavi je imela globoko rano, zadano s topim kovinastim predmetom. Moža so zaprli. Pred šestimi tedni je sporočil policiji, da je njegova žena brez sledu izginila. Ker sta se zakonca neprestano prepirala in je žena možu grozila, da ga bo zapustila, je policija mislila, da se je res preselila k svojim sorodnikom. Blažka so trdo prijeli. Naposled se je vdal. Izjavil je, da je ženo res umoril, podrobnosti pa ni hotel izdati. Po daljšem oklevanju je še priznal, da je ženo v prepiru ubil z železnim strgalom. O tem, kako je mrtvo ženo obesil in. kako je mogel tako dolgo prenašati smrad, je trdovratno molčal.
X Povratek k ročnemu delu. Neka nemška tovarna cigaret je tvegala zanimiv poskus. Nastavila je več sto delavk za ročno izdelovanje cigaret in se hoče poslužiti tega načina izdelovanja cigaret še v večjem obsegu, Po eni strani je to storila zaradi tega, da nekoliko zmanjša brezposelnost, po drugi strani pa zato, ker so roko izdelane cigarete po kakovosti mnogo boljše od strojnih izdelkov. Lastniki upajo, da jim bo glede na ta postopek tudi država znižala nekatere dajatve. Podoben pojav povratka k ročnemu delu opažamo, tudi pri našem kmetu, ki nima s čim plačevati pogonske sile in spet najema ročne mla-tiče. Sicer je mlačev dražja, a stane manj v denarju.
X Zastrupljanje mladine. «FrankfUrter Jfei-tung» poroča o novih igračah v Nemčiji itt piše: Trenutno obvladujejo otroški svet igrače, ki spominjajo predvsem na vojno. Tako imajo na primer otroci komplicirano zgrajen tank, ki z lfth-koto> prekorači ovire 60ih stopinji Tank dvoživka* se vali po suhem in vodi ter plava, če nanese potreba, zelo pogumno. Potem je otrokom na razpolago obrambni top proti napadom i*z zraka. Majhne strojnice oddajajo iskre namesto strelov, dočinr frči bombno letalo po zraku in meče med poletom bombam slične odstrelke na Ha. Te bombice se razpočijo, kadar padejo na trd predmet. Na koncu pripominja list, da so zaradi prevladovanja naštetih igrač prišle iz prometa vse igrače, ki so vežbale glave v razmišljanju o pametnih stvareh.
X Konec megle, iz Cambridgea v Ameriki poročajo, da se je profesorjem na ondotni tehniki posrečilo odkriti postopek za razkrajanje megle. Neka kemična tekočina, katero so sestavili profesorji strokovnjaki, ki hranijo recept strogo zaupno, se brizgne skozi cev v plast megle. V treh minutah se megla razprši. Pri poskusih se je pokazala v megii odprtina v širini 800 metrov. Kemična tekočina povzroči zgostitev megle, ki pade v obliki dežja, na zemljo.
X Usmrčenje s plinom. V celici smrti jetniš-nice v Canon Cityju, Colorado, so te dni s plinom usmrtili razbojnika Kellyja. Bandit se ni prav nič upiral, ko so prišli ponj, da ga odvedejo na morišče. Sedel je na stol k mizici, kjer je ležalo odprto sveto pisma. Mirno je listal po knjigi, kajti nihče mu ni povedal, da je to njegova zadnja ura. Nenadoma pa so spustili v celico plin, skozi okence neprodušno zaprtih vrat pa so opazovali, kakšen bo učinek plina na obsojenca. Kellyja je nenadoma stisnilo v grlu. Ko je bilo že prepozno, je skušal vstati, da bi se odstranil, a ni imel več časa, da bi se vzravnal popolnoma. Sesedel se je zopet na stol in omahnil na tla. Usmrčenje je trajalo prav za prav samo minuto časa. Po usmrtitvi so celico razpliniliT nato pa sta stopila k obsojencu dva zdravnika ter sta ugotovila smrt. Poleg Colorada ima v Ameriki tako celico za usmrčenje zločincev tudi Nevada.
X V Ameriki so strogi. Po vseh ameriških uradih je določen za vsako stroko vzgleden uradnik (na papirju) s točno opredeljenimi, strogo preračunanimi in omejenimi uradnimi posli. Ta vzgleden uradnik ima 100% delavnosti. In po vseh uradih pričakujejo, da dosežejo peedini uradniki vsaj 65 % delavnosti tega vzglednega uradnika. To je navaden uradnik v najnižjem plačilnem razredu. Če njegova delavnost napre-
duje, napreduje tudi on. To pa pomeni samo prehod v višji plačilni razred. Vsaka uradniška kategorija ima sedem plačilnih razredov. Tako je začetna plača strokovne službe razdeljena v sedem začetnih plačilnih skupin med 2000 do 2600 dolarjev letno, vedno po 100 dolarjev. Ta način, je bil uveden leta 1923., pred štirimi leti je bili pa izpopolnjen, priključen je bil pravilnik <2 tako zvani degradaciji, odnosno prevedbi v nižjtj plačilni razred. Vsak uradnik, čigar delavnost pade pod 45 %, mora biti preveden v nižji pla-j čilni razred, kakor je bil zanj določen. Če pa nf v dotičnem razredu prostih mest, ga lahko tudK odpuste. To se pa ne sme zgoditi, če predstojniki niso opažali pri njem padca delavnosti pod 45 nepretrgoma skozi 90 dni. Vidimo torej, da v5 Ameriki ne poznajo šale z uradniki.
X Mnogoženstvo edini izhod: Škotski znan-i stvenik Philipp prihaja do zaključka, da more edino mnogoženstvo rešiti Evropo njenega pro-v padanja. Število rojstev se povsod krči in stalna nazaduje. Ker nočejo zakonske ženske roditi otrok, kakor poprej; bo treba seči po Philippo-vem naziranju po mnogoženstvu ter ga trpeti tako dolgof dokler se sedanje vrzeli ne popravijb in ne bo doseženo ravnotežje.
X; Užitne žuželke. Med živalmi najdemo po* sebn& vrste, ki se hranijo z enotno hrano. Zopett je pri drugih vrstah jedilni list' precej pester. Še^ bolj pester pa je jedilni list človeka, ki je mendfcf najmanj; izbirčno bitjem na svetu, človek se hrani z vsemi doli rastline, s steblom, listjem, cvetjem> sadom hi: korenom: Razne živali, pripravljene na vso različne, načine, se pojavljajo pred nami na mizi. V' «Svetem Pismu> beremo, da so orientalski narodi celo cenili kobilice, ki jih še danes jado Arabci. Suše- jih na solncu, jedo jih s kolači, pomešano- z moko ali ocvrte na maslu, oziroma na olju; pa tudi a velblodjim sirom gredo. Arabcem kobilice zelo v slast. Na Madagaskarju« so. prebivalci sladkajo s kobilicami, ki jih pražijo v velikih ponvah. Polito z riževo omako pa jedtr ob večjih praznikih. Nekatera črna plemena pripravljajo iz kobilic gosto juhoi V Alžiru pojedo zelo mnogo posušenih in močno nasoljenih kobilic, dbčim branijo na Kitajskem z njimi svilo-, prejke. V Avstraliji jedo namesto kobilic neke metulje* bugomg imenovane. Love pa tudi metulj®' a ognjem, v katerem si metulji posmode peruti in jih na ta način najlaže ujamejo. Primešajo jih po navadi testu, iz katerega spečejo pogače.
X S paMco jO vzgajal. Stari Grki so dejali^ da jo treba otroka tepsti, če ne ga ne vzgojiš'. Tega mnenja je bil tudi učitelj Johan Haberle, Čigar knjigo spominov so pravkar izdali v Berlinu. Umrl jo leta 1824. Bil je sodobnik Napoleonovih let in videl marsikaj zanimivega. A najj-več občudovanja zasluži njegova neverjetna natančnost. Učitelj je v teku dolgega življenja beležil vse, tudi najmanjše šolske dogodke. Skrbno je zapisoval vse kazni, ki jih je šolarjem podelil v službenih letih. Dognal je sledeče visoke številke, ki se zdijo naravnost nevrjetne v naši dobi. V najhujših primerih je kaznoval gojenee s palico in z njo podelil 211-517 udarcev. Ob sobotah jo šibal zakrknjene dijake in v celem naštel 240.000 šib- Za manjšo prestopke je 20.989krat dijake oplazil z ravnilom, po prstih, 136.175krat s cunjo za brisanje šolske table po glavi. Razen tega je gojencem razdelit 10.215 zaušnic in jih 1,115.800-krat tlesknil po nosu ali po glavi. Te številke niso izredno visoke. Haberle celo pripoveduje, da so mu očitali nekateri tovariši popustljivost. A noben drug učitelj ni bil tako vnet računar kakor natančni pisec spominov.
X Neznan Italijan ga je nabrisal. Italijanska javnost se smeje ameriškemu milijonarju Hard-nerju, ki je postal žrtev premetenega sleparja. Neki pustolovec je prodal Američanu znameniti steber cesarja Trajana, steber, ki je redek zgodovinski spomin in dragocena rimska umetnina. Trdno prepričan, da je steber njegova last, je naprosil Hardner nekaj italijanskih inženirjev, naj mu sestavijo račun za prevoz stebra v Ameriko. Inženirji pa seveda niso hoteli ugoditi nje-
govi želji. Zaman jim je Hardner kazal uradno potrdilo s štampiljko notranjega ministrstva in z vsemi potrebnimi podpisi. Potrdilo je bilo napisano v dveh jezikih, v italijanskem in angleškem, in v njem je bilo rečeno, da je italijanska vlada prodala Trajanov steber za 100.000 dolarjev in dovolila prepeljati ga v Ameriko. Inženirji so mislili, da imajo opraviti z norcem in poklicali so policijo. Preiskava je pa dognala, da je postal Američan žrtev premetenega pustolovca. Pred dobrim letom je prispel Hardner v Rim, kjer je hotel kupovati dragocene starine. Po naključju se je seznanil z nekim italijanskim plemičem, ki ga je odvedel k Trajanovemu stebru in mu omenil, da bi ga lahko poceni kupil. Američan je bil seveda navdušen za kupčijo. Lažni plemič je večkrat odšel z njim v notranje ministrstvo, kjer je ameriški milijonar sedel v predsobi in čakal, da bi njegov prijatelj uredil zadevo z uradniki. Naposled je bila kupčija sklenjena. Američan je plačal 100.000 dolarjev, poleg tega pa še pet tisoč dolarjev za posredovanje. Kot previden mož je plačal šele potem, ko je imel v rokah uradno potrdilo. Na potrdilu je bilo pač rečeno, da se sme steber odstraniti šele čez šest mesecev. Pustolovec je milijonarju pojasnil, da je bilo treba določiti ta rok iz političnih ozirov. Američan je potrpežljivo čakal pol leta, ta čas je pa pustolovec poskrbel, da je spravil na varno kupnino in odnesel pete.
X Preseljevanje narodov. Zadnjih 100 let imamo v Evropi po zaslugi modernih prometnih sredstev neprestano preseljevanje narodov. Velike množice ljudi se selijo iz dežele v deželo ali pa ustanavljajo nove države. Po vojni se je to preseljevanje deloma zajezilo, ponekod pa tudi povsem ustavilo. Iz podatkov mednarodnega urada dela je razvidno, da se je predvsem ustavilo izseljevanje v Zedinjene države, Argentino in Avstralijo. Nasprotno pa število v staro domovino vračajočih se izseljencev presega število novih izseljencev. V minulem stoletju se je iz Evrope izselilo 55,000.000 ljudi, od teh 36,000.000 v Ameriko. Izseljenci so bili večinoma Irci, Nemci, Italijani, Poljaki, Čehoslovaki in židje. Čeprav se je izselilo toliko ljudi, je pa poskočilo število prebivalcev Evrope v tem času od 210 milijonov na 500 milijonov. Ker je Amerika prepovedala priseljevanje pripadnikom žolte rase, so se začeli Japonci in Kitajci izseljevati zlasti na obalo Tihega oceana in na vzhodno obalo Atlantskega oceana. V zadnjih 30 letih se je v Mandžu-kuo izselilo okrog 500.000 Kitajcev letno. Japonski izseljenci se naseljujejo v dolini reke Jance, na Filipinih, na Malajskih otokih, v vzhodni Sibiriji itd. O neizogibnosti ekspanzije žolte rase nam govore naslednje številke: 600,000.000 belokožcev ima šestkrat več zemlje kakor 900 milijonov žol-tih. Vendar so pa na zemlji še vedno ogromna, skoraj povsem neobljudena prostranstva, tako Brazilija, Argentina, Bolivija, čile, kjer živi samo 55,000.000 ljudi in kamor bi se lahko izselilo vse človeštvo, pa bi vendar ta zemlja ne bila gosteje naseljena, kakor je zdaj Belgija. Avstralija je samo petkrat manjša od Evrope, vendar pa šteje samo 9,000.000 prebivalcev, torej približno toliko, kakor Pariz in London skupaj.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Stroga kazen. Učitelj: «Tako, Janezek, za svojo porednost napišeš petdesetkrat ,Sem nepoboljšljiv nepridiprav' in daš to očetu podpisati.*
Janezek: «Gospod učitelj, ali mora oče tudi to petdesetkrat podpisati?*
Nov avtomobil.
Marko: «Ali je g. Križanski že kaj pisal o svoji avtomobilski vožnji?*
Lovro: «Celo dvakrat že; prvo dopisnico s policije, drugo iz bolnišnice.*
Ni se obvladal.
Sodnik: cAli ste se tedaj popolnoma obvladali?*
Obtoženec: «Ne, gospod sodnik, tedaj je bila vendar žena pri meni.*
Zapleteno.
Mirni: «Koga si pa imela v bolnišnici?* Rezi: «Tretjega moža prve žene mojega drugega moža.*
Opasen brivec.
«Prinesite takoj kozarec vode!* je zaklical letoviščar v podeželski brivnici.
«Ali vam je slabo?* ga je vprašal v skrbeh brivec.
«To ne. Hotel sem samo poskušati, ali moje grlo še drži.*
Moderna gospa.
Svetnikova gospa: «Ali veste, draga soseda, kaj mi na civilnem zakonu najbolj ugaja?* Uradnikova gospa: «Da je cenejši, ali ne?* Svetnikova gospa: cKaj še, lahka ločitev.*
Ona bo že živela.
Ženin: «Misliš, da boš lahko živela z mojo plačo, ljubica?*
Nevesta: «Jaz prav gotovo. Vprašanje je, od česa boš živel ti.*
Zaslužen župan. Zupan neke občine je predlagal na seji občinskega sveta, naj bi slika bivšega župana krasila sejno dvorano. Svoj predlog je utemeljil takole:
«Rajnki župan je že davno zaslužil, da bi bil obešen v tej dvorani, toda dokler je bil živ, se je temu krčevito upiral.*
Dober nasvet.
Oče daje nasvete svojemu sinu, ki se pripravlja na poroko: «Veš, najbolje je, da se s svojo ženo dogovoriš tako, kakor sem se jaz s tvojo materjo. V vseh majhnih življenjskih zadevah sem prepustil odločitev njej, samo za res pomembne dogodke sem si prihranil zadnjo besedo.*
Sin: «In tako je šlo dobro?* Oče: «Izvrstno... Nu, in če danes pomislim, resnično pomembnih dogodkov v najinem zakonu prav za prav sploh ni bilo.. .*
Na počitnicah.
Ona: cLasje so mi nekolko potemneli od morskega zraka.*
On: «Meni so pa osiveli gotovo pod vplivom računa, ki sem ga dobil v hotelu.*
Ljubezen ali revmatizem.
Žena: «Moj prijatelj je že dvajset let oženjen, pa vendar sedi še večer za večerom doma pri svoji ženi. Vidiš, to je ljubezen.*
Mož: «Zdravnik pa pravi, da je to revmatizem.*
Pozoren mož.
A: «Moja žena je včeraj ves dan tarnala, da jo boli želodec.*
B: «In kaj si ukrenil proti temu?* A: «Zamašil sem si ušesa z vato.*
Hvaležen lerač.
Sočutni gospod da beraču miloščino in pravi: «Tu zraven stanuje tvorničar, stopite k njemu, prepričan sem, da vam bo preskrbel delo!*
Berač: cNajlepša hvala, gospod, da ste me opozorili pred nevarnostjo.*
Po yojaško.
Polkovnikova žena: «Za božjo voljo, tvoja pipa sm;di, da je ne morem več prenašati!*
Polkovnik (slugi): cPrimi jo torej in nesi ven!*
Sluga: «Oprostite, gospod polkovnik, koga ste mislil, gospo soprogo ali pipo?*
Namestu ovratnice.
Gajšek: fZakaj nosite dolgo brado, gospod Mejač?*
Mejač: «Da prihranim ovratnico.*
Čudna glava.
«Kaj dela vaš mož, gospa inženjerjeva?*
«Z gospodarstvom se peča. Zdaj ima v glavi baš umetno gnojilo.*
Pri vojakih.
Narednik vpraša novinca: cAli veš, zakaj ima vojak glavo?*
Novinec: «Zato, da misli z njo, gospod narednik.*
Narednik: ^Neumnost! Glavo ima za to2 da mu ovratnik ne zleze z bluze.*
Listnloa uredništva
A. M. Draga pri Čabru. Obrnite se na Udru-ženje ratnih invalida v Beogradu, da Vam naj pošlje sezname izžrebanih srečk.
A. S. Jesenice. Hvala za poslani sliki Vašega pridelka po kitajskem načinu. Zrnje spet posejte, vendar se ravnajte glede razdalje pri setvi z ozw rom na visoko lego razdalje po današnjem popravku pod Gospodarskimi vestmi.
S. Ž. Mislinje. Na vsestransko željo bomo prestavili listek na tretjo stran, drugi želji pa, žal, ne moremo ustreči.
Nemška Loka (Vimolj). Ni za širšo javnost Mimo tega bi utegnili imeti celo s paragrafom posla.
La Machine (Francija). Eno poslanih slik smo s težavo porabili, ostale tri pa so preslabe za kliširanje. Pa se še kaj oglasite. Pozdravljenil
Za Vas imamo t
Violine . . 69 Din Oltar« . . 138 Din Mandoline 95 „ Harmonike 89 „ Tambure . 68 „ Gramofone 465 „
Zahtevajte brezplačni katalog.
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil
pr.podr. MARIBOR »t. 104
Pri oslabljenju živcev
uporabljajo ekstrakt iz življenje tvorne žleze krepkih in zdravih živali (Kalefluid). Ta jača živčni sistem in krepi organizem. Ojačuje izločevalno delovanje vseh žlez. Detajlna literatura brezplačno* Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. — Kalefluid se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 5300/32.	181
MALI OGLASI
Prodajam
razno manufakturno in galanterijsko blago in čevlje na knjižice škofjeloške mestne hranilnice. Anton Savnik — Škofja Loka.
178
Dobra oblačila Vam nudimo za majhen denar. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14.
Prodajamo na
obročna odplačila švedske posnemal-nike za mleko in brzoparil-nike za krmo. Sprejmemo potnike. cTehna», Ljubljana, Mestni trg št. 23/L
Pletilne stroje prodaji na obroke Tehna, Ljubljana, Mestni trg št. 25/L
Majhno posestvo na deželi
se želi kupiti za 30.000 do 40.000 dinarjev. Kupčer naslov pove uprava cDomovine».	179
Jzdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip Omladik
Za Narodno tiskarno Fran Jezerisk.