Z B O R N I C A Z D R AV S T V E N E I N B A B I Š K E N E G E S LOV E N I J E - Z V E Z A S T R O KOV N I H D R U Š T E V M E D I C I N S K I H S E S T E R, B A B I C I N Z D R AV S T V E N I H T E H N I KOV S LOV E N I J E 14. KONGRES ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE MEDICINSKE SESTRE IN BABICE SKUPAJ ZA ZDRAVJE LJUDI 11. IN 12. MAJ 2023, KONGRESNI CENTER BRDO, BRDO PRI KRANJU Z B O R N I K P O V Z E T K O V I N R E C E N Z I R A N I H P R I S P E V K O V Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov Uredniki: doc. dr. Boris Miha Kaučič, doc. dr. Andreja Kvas, Suzana Majcen Dvoršak, Anita Prelec Organizacijski odbor: Jože Prestor, doc. dr. Branko Bregar, Dejan Doberšek, Monika Ažman, mag. Janez Kramar, Nataša Piletič, Metka Plesničar, Gordana Njenjić, Irena Potočar, Alenka Bijol, Anita Prelec Programski odbor: doc. dr. Boris Miha Kaučič, doc. dr. Andreja Kvas, Suzana Majcen Dvoršak, doc. dr. Manca Pajnič, Gordana Lokajner, Renata Batas, Tita Stanek Zidarič in Anita Prelec Recenzenti prispevkov in razširjenih povzetkov: Marija Zrim, dr. Helena Kristina Halbwachs, Tina Kamenšek, Andreja Ljubič, doc. dr. Brane Bregar, doc. dr. Igor Karnjuš, Rosemarie Franc, dr. Andreja Hrovat Bukovšek, asist. Andrej Fink, Izr. prof. dr. Mateja Lorber, Renata Vettorazzi, mag. Jožica Ramšak Pajk, doc. dr. Tamara Štemberger Kolnik, dr. Marija Milavec Kapun, mag. Barbara Donik, viš. pred. Grafično oblikovanje: Barbara Kralj, Prelom, d.o.o. Založila in izdala: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Za založnika: Monika Ažman Zbornik je lektoriran. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 151535875 ISBN 978-961-273-259-2 (PDF) maj, 2023 PLENARNI PREDAVATELJI Prof. Dr. KRISTINA MIKKONEN Research Unit of Health Sciences and Technology, Faculty of Medicine, University of Oulu, Finland As a professor, her purpose is to produce high-quality scientific research and educate new creative experts, educators, and leaders for the changing field of social and health care in partnership with the scientific community of nursing science at the University of Oulu, and with national Kot profesorica želi v sodelovanju z znanstveno skupnostjo v zdravstve- and international collaborators. She lead a research group ni negi na Univerzi v Oulu ter z nacionalnimi in mednarodnimi sodelavci of health care education and competence (HealthEducom). ustvarjati visokokakovostne znanstvene raziskave in izobraževati nove her in-depth expertise is within the research area of ustvarjalne strokovnjake, izobraževalce in voditelje za spreminjajoče se education and competence of social and health care experts, področje socialnega in zdravstvenega varstva. Vodi raziskovalno skupi- work-related learning environments and mentoring, no za izobraževanje in kompetence v zdravstvu (HealthEducom). Njeno immigrant workforce, and digital technology education. poglobljeno strokovno znanje je na raziskovalnem področju izobraževa- nja in kompetenc strokovnjakov s področja socialnega in zdravstvenega As a principal investigator, she lead international and varstva, z delom povezanih učnih okolij in mentorstva, delovne sile prise- national research projects by actively implementing ljencev ter izobraževanja na področju digitalnih tehnologij. research outcomes in an educational context with students, Kot glavna raziskovalka vodi mednarodne in nacionalne raziskovalne educators, researchers, and organizational leaders. She projekte z aktivnim izvajanjem rezultatov raziskav v izobraževalnem kon- integrate students into research projects and guide them in tekstu s študenti, izobraževalci, raziskovalci in vodji organizacij. Študen- the development and implementation of new evidence into te vključuje v raziskovalne projekte ter jih usmerja pri razvoju in uvajanju educational and/or clinical practice. novih dokazov v izobraževalno in/ali klinično prakso. Her research interests is: digital technology education Njeni raziskovalni interesi so: izobraževanje na področju digitalne tehno- and its effects on the users; competence-based education logije in njeni učinki na uporabnike; na kompetencah temelječe izobra- of vocational, higher degree, and continuous social- and ževanje v poklicnem in visokošolskem izobraževanju ter kontinuiranem healthcare education; work-related learning environments izobraževanju na področju sociale in zdravstva; z delom povezana učna and mentoring; immigrant workforce - models on okolja in mentorstvo; delovna sila priseljencev – modeli vključevanja pri- the integration of immigrant nurses into healthcare seljenih (tujih) medicinskih sester v zdravstveno organizacijo. organizations. Prof. Dr. JAYNE E. MARSHALL FRCM, PFHEA, PHD, MA, PGCEA, ADM, RM, RGN, University Of Leicester Jayne Marshall was appointed as the foundation professor of midwifery at the University of Leicester (United Kingdom) and lead midwife for education in 2017. Her mission is to build a critical mass of midwifery talent and pioneering an innovative four-year undergraduate pre-registration Master in Science (MSci) midwifery with leadership programme for aspiring Jayne Marshall je bila leta 2017 imenovana za prvo profesorico babištva leaders of the midwifery profession. The first cohort graduated na Univerzi v Leicestru (Združeno kraljestvo) in vodilno babico poučevanja from the programme in the summer of 2022, for which Jayne babištva. Njeno poslanstvo je izoblikovati kritično maso babiških talentov was ceremonially awarded the Chief Midwifery Officer for in opraviti pionirsko delo uvajanja inovativnega štiriletnega dodiplomske- England's Gold Award for Excellence in Midwifery. Currently, ga predmagistrskega programa babištva (MSci) ter program vodenja za Jayne is the Deputy Head of the School of Healthcare and the ambiciozne vodje babiškega poklica. Prva generacija je program zaključila School's Director of Education. poleti 2022, za kar je profesorica Jayne slovesno prejela zlato nagrado za odličnost v babištvu. Trenutno je Jayne E. Marshall namestnica vodje šole In January 2018, she was elected President of the Nottingham za zdravstveno varstvo in direktorica šole za izobraževanje. Branch of the Royal University College of Midwives. Januarja 2018 je bila izvoljena za predsednico Nottinghamske podružnice Jayne explored intrapartum informed consent in her doctoral Kraljevega združenja babic. research and subsequently focused her research interests on pedagogical research in midwifery and the supervision Jayne E. Marshall je v svojem doktorskem delu raziskovala informirano and examination of examining students undertaking higher soglasje o porodu, nato pa se usmerila v pedagoško raziskovanje v babi- degrees and doctoral studies. štvu ter nadzor in preverjanje znanja študentov na višji stopnji in doktor- skem študiju. A nationally and internationally recognised academic leader, she is frequently asked for her expert advice on shaping Pogosto jo vabijo, da sodeluje pri oblikovanju izobraževanja in prakse za midwifery education and practise - she is a member of Health babice in je članica strateškega odbora zdravstvene vzgoje za medicinske Education England's future nurse future midwife strategic sestre in babice pri Health Education England. V zadnjem času so jo kot assurance board. članico izobraževalne skupine imenovali v regionalni strokovni odbor In- ternational Confederation of Midwives evropske regije. Jayne was appointed to the International Confederation of Midwives Europe regional professional committee as an Uredila je številna besedila, med drugim Mylesove strokovne študije za iz- educational educationalist member. obraževanje in prakso v babištvu (Myles Professional Studies for Midwife- ry Education and Practise) Koncepti in izzivi ter je sourednica temeljnega She has edited a number of texts, including Myles Professional učbenika Myles textbook for Midwives. Studies for Midwifery Education and Practise: Concepts and Challenges, and has co-edited the seminal textbook, Myles textbook for Midwives. Prof. Dr. PROF. JAYNE E. MARSHALL JANA JAVORNIK Work And Employment Relations Department, Centre For Employment Relations, Innovation And Change, University Of Leeds Jana Javornik is an international researcher, public policy designer and lecturer at the University of Leeds in the United Kingdom, Stockholm and Utrecht, and at the Institute for contemporary history in Ljubljana. Jana Javornik je mednarodna raziskovalka, obliko- Between 2019 and 2021 she was director-general for valka javnih politik in predavateljica na univerzah higher education at the Ministry of education, science v Leedsu v Združenem kraljestvu, v Stockholmu in and sport. She is a member of numerous interdisciplinary Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino v Lju- research and expert groups, the MGRT strategic council, bljani. Med 2019 in 2021 je bila generalna direktorica za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, covid-19 Tracker and Podnebnik, and a long-standing znanost in šport. Je članica številnih interdisciplinar- active member of socio-civil organizations in Slovenia nih raziskovalnih in strokovnih skupin, strateškega and abroad. as a researcher, her topics are public policies sveta MGRT, sledilnika covida-19 in Podnebnika ter and employment relationships, reorganisation of working dolgoletna aktivna članica družbeno-civilnih orga- time, equality and diversity, and learns to live with a long nizacij v Sloveniji in v tujini. Preučuje javne politike covid and all its consequences. in delovna razmerja, reorganizacijo delovnega časa, enakost in raznolikost, ter se uči živeti z dolgim covi- dom in vsemi njegovimi posledicami. IZR. PROF. DR. STEFANIA DI MAURO izredna profesorica splošne, klinične in pediatrične zdravstvene nege na Univerzi Bicocca v Milanu She graduated as a registered nurse from the School of Nursing of the University of Milan in 1993 and obtained a Master's degree in nursing/ midwifery from the University of Milan in 2006. Professionally, she worked as a nurse from December Leta 1993 je diplomirala na Visoki šoli za zdravstveno nego Uni- 1983 to April 1986 in the paediatric haematology verze v Milanu, leta 2006 pa na isti univerzi magistrirala s področ- operating unit at the "S. Gerardo Hospital" of Monza, ja zdravstvene/babiške nege. and from May 1986 in the Bone Marrow Transplant Poklicno je delovala kot medicinska sestra od decembra 1983 do Centre at the Niguarda-Ca' Granda Hospital in Milan, aprila 1986 v pediatrični hematološki operacijski enoti v bolnišni- where she worked until 1990. ci S. Gerardo Hospital Monza, od maja 1986 pa v centru za tran- Since September 1993, she has been working in the splantacijo kostnega mozga v bolnišnici Niguarda-Ca' Granda v three-year nursing programme at the Bicocca University Milanu, kjer je delal do leta 1990. in Milan, first as a tutor and lecturer, and later as the Od septembra 1993 dela na triletnem študijskem programu zdra- general coordinator of the programme. She is currently vstvene nege na Univerzi Bicocca v Milanu, najprej bila tutorka in President of the Didactic Coordinating Council of the predavateljica, pozneje pa koordinatorica študijskega programa. Bachelor's Degree Programmes in Nursing, Midwifery Trenutno je predsednica Didaktičnega koordinacijskega sveta and the Master's Degree Programme in Nursing and dodiplomskih študijskih programov zdravstvene nege, babištva Midwifery at the University of Milan Bicocca. in magistrskega študijskega programa zdravstvene nege in ba- bištva. She has been the director of several Master's Degree programmes, among which we would like to mention Vodila je več magistrskih študijskih programov, med katerimi velja omeniti magisterij iz oskrbe ran, magisterij iz paliativne the following: the Master's Degree in Wound Care, the oskrbe, magisterij iz družinske in skupnostne zdravstvene nege Master's Degree in Palliative Care, the Master's Degree in magisterij iz vodenja primerov/koordinatorstva v zdravstveni in Family and Community Nursing, and the Master's negi – vse na Univerzi Bicocca v Milanu. Degree in Case Management in Nursing, all at the University of Milano Bicocca. DR. IZR. PROF. DR. WOLFGANG KUTTNER STEFANIA DI MAURO In 2001, Wolfgang earned a diploma in nursing from the Wiener Neustadt School of Nursing and a Bachelor of Science in Nursing in 2010. In 2012, he began specialised training as an intensive care nurse in Denmark. In 2020 he stated PhD study with the topic : interprofessional collaboration between nurses and general practitioners in primary healthcare. He is experienced Wolfgang Kuttner je leta 2001 na Visoki šoli za zdravstveno nego v Wi- Lecturer, Nurse-Researcher, ICU Nurse (RN), ener Neustadtu pridobil diplomo iz zdravstvene nege, leta 2010 pa še Travel Nurse (RN, ICU), with a extensive work naziv diplomirani zdravstvenik. Leta 2012 se je začel specializacijo s experience in the healthcare system in Austria področja intenzivne nege na Danskem. Leta 2020 je prijavil doktorski and Scandinavia. Skilled in Nursing Research, študij s temo: medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in Nursing Education and Critical Care Nursing splošnimi zdravniki v primarnem zdravstvenem varstvu. Je izkušen pre- (ICU/NICU). Registered as a nurse (RN) in davatelj, raziskovalec, z bogatimi delovnimi izkušnjami v zdravstvenem Austria, Denmark and Norway. sistemu v Avstriji in Skandinaviji (intezivne enote, patronažno varstvo). Usposobljen je za raziskovanje v zdravstveni negi, izobraževanje medi- Wolfgang is an Austrian citizen, married and cinskih sester in zdravstveno nego v intenzivni terapiji. Kot diplomirani father of 2 daughters. He describes himself zdravstvenik je registriran v Avstriji, na Danskem in Norveškem. Wolf- as open, loyal and flexible. A focused and gang je avstrijski državljan, poročen in oče dveh hčera. evidence-based approach is for him the key to successful work. Opisuje se kot odprt, zvest in prilagodljiv. Usmerjen in na dokazih teme- lječ pristop je zanj ključ do uspešnega dela. Since 2021 he is the regional chairman for Upper Austria in the Austrian Nurses Od leta 2021 je regionalni predsednik za Zgornjo Avstrijo v Avstrijskem Association (ÖGKV) and since 2022 he is a združenju medicinskih sester (ÖGKV), od leta 2022 pa je član upravnega board member of EFN. odbora EFN. PROF. DR. SAMO ZVER Samo Zver graduated in medicine from the Faculty of Medicine in Ljubljana (MF) and joined the Clinical Department of Haematology (KOH) at the UKCLJ. He passed his specialist exam in internal medicine in 1998. He is also a specialist in haematology and clinical pharmacology. He obtained his MSc degree from UL MF in 2003 and successfully defended his PhD thesis in May 2007. He is the teacher of haematology at the Department of Internal Medicine and the teacher of the subject "Blood" in the 5th year Samo Zver je končal medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani and the teacher of the postgraduate course in haematology. (MF) in se zaposlil na Kliničnem oddelku za hematologijo (KOH) He is the main tutor for specialisations in haematology and UKCLJ. Specialistični izpit iz interne medicine je opravil leta 1998. internal medicine and for clinical pharmacology. His main Je tudi specialist hematologije in klinične farmakologije. Leta research interests are in the field of cancerous blood diseases and 2003 je na UL MF magistriral, maja 2007 pa uspešno zagovarjal doktorsko tezo. Je nosilec učne baze hematologija v sklopu kate- haematopoietic stem cell transplantation. dre za interno medicino in nosilec pouka predmeta Kri v 5. letniku From the beginning of 2013 until 2018 he was the Head of the ter nosilec podiplomskega pouka smer hematologija. Je glavni Haematopoietic Stem Cell Transplantation Unit at the KOH mentor specializacij iz hematologije in interne medicine in za po- UKC LJ, and from 2018 until today he is the Head of the CAR-T dročje klinične farmakologije. V največji meri se ukvarja z rakavimi Therapy Project Placement in Slovenia and UKC Ljubljana. Since krvnimi boleznimi in presaditvijo krvotvornih matičnih celic. February 2018, he has been the Head of the Clinical Department Od začetka 2013 do 2018 je bil vodja enote za presaditev krvotvor- of Haematology at UKC Ljubljana. He is an external member of nih matičnih celic na KOH UKC LJ, od leta 2018 pa vse do danes the Development Council at SAZU, a member of the Commission je vodja umestitve projekta CAR-T zdravljenja v Sloveniji oziroma for Listing of Medicines at the ZZZS, a member of the Extended UKC Ljubljana. Od februarja 2018 je predstojnik Kliničnega oddel- Expert College (RSK) for Internal Medicine, for Internal Medicine. ka za hematologijo UKC Ljubljana. Je zunanji član sveta za razvoj He has more than 360 items recorded in the COBISS database. He pri SAZU, član Komisije za razvrščanje zdravil na listo pri ZZZS has 47 units recorded in the PUBMED database... He was editor of in član Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za interno medi- Zdravniški Vestnik. cino. V zbirki COBISS ima zabeleženih več kot 360 enot. V zbirki PUBMED ima zabeleženih 47 enot. Bil je urednik Zdravniškega ve- In 2021, he received the European Parliament's "Citizen of stnika. Europe" award for his efforts in the field of cancer treatment. V letu 2021 je prejel nagrado evropskega parlamenta državljan In the same year, he was nominated for the Del Personality of Evrope za prizadevanje na področju zdravljenja rakavih bolezni. the Year Award. He received the UKC LJ award for outstanding Istega leta je bil nominiran tudi za Delovo osebnost leta. Prejel professional achievement in the field of haematopoietic stem cell je priznanje UKC LJ za izjemen strokovni dosežek na področju transplantation/hematopoietic stem cell transplantation for the zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic prvih 30 let. first 30 years. "DISEMINACIJA ZNANJA SPODBUJA NAPREDEK ZDRAVSTVENE NEGE IN KREPI STANOVSKO ORGANIZACIJO": bibliometrična analiza Obzornika zdravstvene nege (2015-2020) PROF. DR. SAMO ZVER ''DISSEMINATION OF KNOWLEDGE PROMOTES ADVANCES IN NURSING AND STRENGTHENS PROFESSIONAL ORGANISATION'': A BIBLIOMETRIC ANALYSIS OF THE SLOVENIAN NURSING REVIEW (2015-2020) izr. prof. dr. Mirko Prosen, dipl. zn., univ. dipl. org. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju; izvršni urednik Obzornika zdravstvene nege izr. prof. dr. Mateja Lorber, viš. med. ses., univ. dipl. org. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede; glavna in odgovorna urednica Obzornika zdravstvene nege Martina Kocbek Gajšt, univ. dipl. bibl., mag. menedž. vseživ. izobr. Karlova univerza, Inštitut za zgodovino Karlove Univerze in Arhiv Karlove Univerze, Češka republika; spletna urednica Obzornika 9 zdravstvene nege izr. prof. dr. Sabina Ličen, dipl. m. s., mag. zdr. neg. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju; članica Uredniškega odbora Obzornika zdravstvene nege ZBORNIK mirko.prosen@fvz.upr.si PO Ključne besede: znanstvena revija; publicistika; periodika; scientometrija; bibliometrija VZETK O IZVLEČEK V IN Uvod: Obzornik zdravstvene nege je osrednja slovenska znanstvena revija s področja zdravstvene nege in babištva. Skozi leta RE pomembno prispeva k diseminaciji znanja na tem področju ter znatno vpliva na profesionalizacijo obeh poklicev. Revija ima CENZIRANIH vzpostavljene mednarodne standarde na področju publiciranja in je z leti vpeta v vse več mednarodnih baz. Namen raziskave, ki je del večje analitične raziskave revije, je bil preučiti značilnosti objav v obdobju med 2015‒2020. Metode: Narejena je bila bibliometrična analiza objav v reviji med leti 2015-2020. Podatki so bili zbrani deloma ročno, deloma pridobljeni iz platforme Open Journal Systems, ki jo uporablja revija. Analiza je bila narejena z računalniškim programom SPSS PRISPEVK ver. 26 in programom VOSviewer. Rezultati: Raziskava kaže ustaljen trend pri številu prispevkov, kjer je bil najnižji leta 2018 ( n = 24). Izmed 157 prispevkov jih O je bilo največ izvirnih znanstvenih ( n = 99). Tematski pregled je pokazal, da teme člankov ustrezajo osnovnim ciljem revije, se V je pa najpogostejša tema dotikala izobraževanja v zdravstveni negi. Med najbolj pogostimi ključnimi besedami so bile »zdravstvena nega«, »zdravje«, »oskrba« in »izobraževanje«. Izmed vseh avtorjev jih je bilo največ iz Slovenije ( n = 146), prvi avtor pa ma je najpogosteje bil ženskega spola ( n = 123). j 2023 Diskusija in zaključek: Raziskovanje v zdravstveni negi in babištvu je ključno za razvoj prakse, ki temelji na dokazih. Ob tem j 2023 pa je izrednega pomena tudi to, da so znanstveni dokazi dostopni v materinem jeziku. Obzornik zdravstvene nege zagotavlja ma medicinskim sestram in babicam kakovostne dokaze, ki nastajajo v lastnem kulturnem kontekstu in prispevajo k bolj informi-ranem odločanju in usmerjanju prakse zdravstvene in babiške nege. V O Key words: scientific journal; journalism; periodicals; scientometrics; bibliometrics PRISPEVK ABSTRACT Introduction: The Slovenian Nursing review is the main Slovenian scientific journal in the field of nursing and midwifery. Over the years, it has made a significant contribution to the dissemination of knowledge in this field and has had a significant impa-CENZIRANIH ct on the professionalization of both professions. The journal has established international standards in the field of publishing RE and has been included in several international databases over the years. The aim of this study, which is part of a large-scale IN study, was to examine the characteristics of the journal in the period 2015-2020. V O Methods: A bibliometric analysis of the journal's publications between 2015-2020 was performed. Data were collected partly manually and partly obtained from the Open Journal Systems platform used by the journal. The analysis was done using SPSS version 26 and VOSviewer. VZETK Results: The study showed a steady trend in the number of papers, with the lowest number in 2018 ( n = 24). Of the 157 papers, PO 99 were original scientific papers. The thematic analysis showed that the topics corresponded to the basic objectives of the journal, but the most frequent topic was related to nursing education. The most frequent keywords were 'nursing', 'health', 'care' and 'education'. Of all the authors, most were from Slovenia ( n = 146) and the first author was most often female ( n = 123). ZBORNIK Discussion and conclusion: Research in nursing and midwifery is crucial for the development of evidence-based practice. At the same time, it is of paramount importance that scientific evidence is accessible in the mother tongue. The Slovenian Nursing Review provides nurses and midwives with high quality evidence that is generated in their own cultural context and 10 contributes to more informed decision-making and guides nursing and midwifery practice. Uvod Znanost v zdravstveni negi je pogoj za prakso zdravstvene nege, ki temelji na dokazih. To hkrati tudi pomeni zagotavljanje stroškovno učinkovite zdravstvene nege, boljše izide za pacienta in njihovo zadovoljstvo z zdravstveno nego in dobrega po- čutja zaposlenih v zdravstveni negi (Kahwa et al., 2022). Razvijanje dokazov v zdravstveni negi, podobno tudi v babištvu, je dandanes v mednarodnem okolju prepoznano kot eden izmed ključnih temeljev transformacije, ali pogosteje omenjeno, reforme zdravstvenega sistema. Po drugi strani pa gre v tem smislu tudi za zavezo samih izvajalcev zdravstvene nege, da aktivno ustvarjajo novo znanje in ga tudi aplicirajo v prakso zdravstvene nege (Kahwa et al., 2022). V tem kontekstu je znanstvena periodika izjemno pomembno sredstvo prenosa znanja, spodbujanje samokritičnosti in ustvarjanje novih znanj. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami in drugimi sorodnimi poklici ima Slovenija na področju zdravstvene nege in babi- štva bogato tradicijo strokovnega in znanstvenega publiciranja že več kot pet desetletij (Dornik, 2007). Obzornik zdravstvene nege je osrednja znanstvena revija Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki danes objavlja izvirne znanstvene članke in pregledne članke s področja zdravstvene in babiške nege ter interdisciplinarnih tem v zdravstvenih vedah. Cilj revije je, da recenzirani članki v svojih znanstvenih, teoretičnih in filozofskih izhodiščih kot eksperimentalne, neeksperimentalne in kvalitativne raziskave ter pregledi literature prispevajo k razvoju znanstvene discipline, ustvarjanju novega znanja ter redefiniciji obstoječega znanja. Revija sprejema članke, ki so usmerjeni v ključne dimenzije razvoja, kot so teoretični koncepti in modeli, etika, filozofija, klinično delo, krepitev zdravja, razvoj prakse in zahtevnejših oblik dela, izobraževanje, raziskovanje, na dokazih podprto delo, medpoklicno sodelovanje, menedžment, kakovost in varnost v zdravstvu, zdravstvena politika idr. (Obzornik zdravstvene nege, 2022). Z leti se je revija razvijala in postala del velikih mednarodnih baz ter znanje, ki je bilo ustvarjeno v slovenski praksi zdravstvene nege z objavami v angleščini, prenaša v mednarodna okolja. Obzornik zdravstvene nege pomembno prispeva k profesionalizaciji zdravstvene nege in babištva ter drugih zdravstvenih ved v Sloveniji in mednarodnem okviru, zlasti v državah Balkana ter širše centralne in vzhodnoevropske regije, ki jih povezujejo skupne značilnosti razvoja zdravstvene in babiške nege v postso-cialističnih državah (Obzornik zdravstvene nege, 2022). Revija, ki redno izhaja štirikrat letno, ima vzpostavljene mednarodne standarde na področju publiciranja, mednarodni uredniški odbor, širok nabor recenzentov in je prosto dostopna v e-obliki. Članki v Obzorniku zdravstvene nege so recenzirani z dvema zunanjima anonimnima recenzijama in pregledani s strani treh urednikov. Revija objavlja članke prvenstveno v slovenščini, a je z odprtim dostopom postala zanimiva tudi za objave v angleš- čini (Obzornik zdravstvene nege, 2022). Namen in cilji Namen raziskave, ki je del večje bibliometrične analize revije, je bil preučiti značilnosti objav v obdobju med 2015‒2020. Gre namreč za obdobje v katerem je med drugim, popolnoma zaživel odprt dostop do člankov revije. Razvoj revije v smeri digitalizacije in odprte znanosti je zato vredno raziskovati, saj usmerja bodoči razvoj politike revije. Metode Bibliometrija je analiza objavljenih informacij (npr. knjig, člankov v revijah, zbirk podatkov, blogov ipd.) in njenih povezanih metapodatkov (npr. povzetkov, ključnih besed, citatov) z rabo statističnih podatkov za opis ali prikaz razmerij med objavljenimi deli (Ninkov, Frank, & Maggio, 2022). Gre torej za aplikacijo kvantitativnih tehnik za analizo publiciranja, značilnosti objav in odziva strokovne javnosti nanje ipd., kar pripomore k merjenju in razumevanju vzorcev podatkov, ki nastanejo z objavo nekega besedila (Khanna, Bansal, Sood, & Tiwari, 2018). Bibliometrija temelji na predpostavki, da je znanstvena produkcija nekega področja zajeta v objavljeni literaturi (ali drugače povedano – je za znanstvene članke tisto kar je za javno zdravje epidemio-logija) (Ninkov et al., 2022). Podatki so bili zbrani deloma ročno, deloma pridobljeni iz platforme Open Journal Systems, ki jo uporablja revija. Za opisno bibliometrično analizo (tipologija člankov, tematika članka, jezik članka, ključne besede, spol avtorjev ter število avtorjev na članek) smo podatke iz platforme Open Journal Systems najprej uredili v excelov dokument in ga nato uvozili v računalniški program SPSS ver. 26 (SPSS Inc., Chicago, IL, ZDA). Za vizualizacijo bibliometričnih omrežij smo uporabili programsko orodje VOSviewer© (Centre for Science and Technology Studies, Leiden University, Nizozemska). Vključili smo izraze, ki so se pojavljali v naslovih in 11 povzetkih člankov (pojavnost > 100). Izpustili smo nekatere splošne izraze (npr. uvod, metode, diskusija, avtor) ter izraze raziskovalnega dizajna (npr. opisna raziskava), statistične analize (npr. Cronbach alfa) in časovne izraze (npr. leto). ZBORNIK Rezultati Od leta 2015 do leta 2020 so letno izšle štiri številke Obzornik zdravstvene nege, v katerih je bilo od 5 do 8 prispevkov v vsaki, in sicer v številki 2 leta 2016 je bilo objavljenih 5 prispevkov in v številkah 2 in 3 leta 2015 po 8 prispevkov. PO VZETK Raziskava je pokazala, da je bilo objavljenih največ izvirnih znanstvenih člankov ( n = 99, 63,1 %), sledili so pregledni znanstveni članki ( n = 27, 17,2 %), uvodniki (n = 23, 14,6 %) in strokovni članki ( n = 8, 5,1 %). Po letu 2015, ko je revija objavila 30 prispevkov, O se je trend objavljenih prispevkov manjšal do leta 2018, ko je bilo objavljenih 24 prispevkov. Od leta 2018 pa je opaziti povečan V trend prispevkov in tako je bilo leta 2020 skupaj objavljenih 27 prispevkov (Tabela 1). IN RE Tabela 1: Objavljeni prispevki v Obzorniku zdravstvene nege od 2015 do 2020 CENZIRANIH Letnik revije n % 2015 30 19,1 2016 25 15,9 PRISPEVK 2017 25 15,9 2018 24 15,3 2019 26 16,6 2020 27 17,2 OV Legenda: n – število; % – odstotek Od leta 2015 do leta 2020 je prispevke pripravilo od enega pa do skupaj šest avtorjev. Največ prispevkov je bilo narejenih v ma j sodelovanju dveh avtorjev ( n = 61), ki jim sledi en avtor ( n = 39), trije avtorji ( n = 36) ter štirje avtorji ( n = 14) in najmanj v sode-2023 lovanju petih ( n = 5) in šestih avtorjev ( n = 2), v povprečju 2,31 avtorjev na članek. Prispevki so bili napisani v slovenskem jeziku ( n = 96) in angleškem jeziku ( n = 61). Največ angleških prispevkov je bilo objavlje-j 2023 nih v letu 2015 (Slika 1) vendar največ 4 prispevki v angleškem jeziku na številko. Le po en prispevek v angleškem jeziku je bil ma objavljen v številkah 2 (2016), 3 (2017), 1 (2018), 2 (2019) in 1 (2020). Sicer pa je največ prvih avtorjev prihajalo iz Slovenije ( n = 144), sledili so avtorji iz Združenega kraljestva ( n = 4), Hrvaške ( n = 3), ter po en avtor iz Švice, Švedske, Avstralije, Združenih V držav Amerike, Kanade in Belgije. O PRISPEVK CENZIRANIH RE IN V O VZETK PO ZBORNIK Slika 1: Jezik člankov v reviji Obzornik zdravstvene nege od 2015 do 2020 12 Prispevki so obravnavali 22 različnih tematik, od izobraževanja v zdravstveni negi ( n = 22) do zobozdravstva ( n = 1). Rezultate prikazujemo v Tabeli 2. Tabela 2: Tematika prispevkov v Obzorniku zdravstvene nege od 2015 do 2020 Tematika prispevkov n % Izobraževanje v zdravstveni negi 22 14,0 Kakovost zdravstvene nege 17 10,8 Profesionalni razvoj medicinskih sester in poklicne kompetence 16 10,2 Zdravstvena nega za zdravje žensk 14 8,9 Management v zdravstveni negi 12 7,6 Starejši odrasli 11 7,0 Zdravstvena nega in pacienti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi 10 6,4 Promocija zdravja in zdravstvena vzgoja 10 6,4 Zdravstvena nega in duševno zdravje 9 5,7 Babištvo 6 3,8 Zdravstvena nega v skupnosti 5 3,2 Zdravstvena nega v pediatriji 4 2,5 Zgodovina zdravstvene nege 4 2,5 Raziskovanje v zdravstveni negi 3 1,9 Dietetika 3 1,9 Nujna medicinska pomoč 2 1,3 Teorije zdravstvene nege 2 1,3 Duhovna oskrba 2 1,3 Kirurška zdravstvena nega 1 0,6 Paliativna zdravstvena nega 1 0,6 Tematika prispevkov n % Etika v zdravstveni negi 1 0,6 Rehabilitacija 1 0,6 Zobozdravstvo 1 0,6 Legenda/Legend: n – število; % – odstotek Za vizualizacijo najpogostejših izrazov v naslovu in povzetku smo uporabili programsko orodje VOSviewer. Avtorji so uporabili 2450 različnih izrazov, vendar pa Slika 2 prikazuje izraze, ki se pojavijo več kot 10-krat in so med seboj povezani s 95 poveza-vami. Med najbolj pogostimi izrazi se pojavljajo medicinske sestre in zdravstvena nega (Slika 2). 13 ZBORNIK PO VZETK OV IN RE CENZIRANIH Slika 2: Prikaz mreže izbranih izrazov s strani avtorjev v naslovu in povzetku (n > 10) Pri pregledu najpogostejših ključnih besed smo uporabili generator besednega oblaka. Pri pregledu najpogostejših ključnih besed (v angleščini) rezultati kažejo, da so avtorji najpogosteje uporabili ključni besedi »Zdravstvena nega«, »Oskrba«, »Izobra-PRISPEVK ževanje« in »Medicinske sestre« (Slika 3). OV ma j 2023 j 2023 ma V O PRISPEVK CENZIRANIH RE IN V O VZETK PO Slika 3: Mreža najpogostejših izbranih izrazov s strani avtorjev v naslovu in povzetku (n > 10) ZBORNIK Pet člankov v slovenskem jeziku, ki so imeli med leti 2015 in 2020 največ ogledov in 5 člankov v angleškem jeziku z največ ogledi prikazujemo v Tabeli 3 in 4. 14 Tabela 3: Pet najpogosteje pregledanih člankov v slovenskem jeziku v Obzorniku zdravstvene nege od 2015 do 2020 Podrobnosti članka v slovenskem jeziku Število ogledov celotnega članka Šmitek, J. (2005). Parenteralno dajanje zdravil – intramuskularna injekcija. Obzornik zdravstvene 4834 nege, 39(1), 63–71. Lorber, M., & Savič, B. S. (2011). Komunikacija in reševanje konfliktov v zdravstveni negi. Obzornik 3202 zdravstvene nege, 45(4), 247–252. Šmitek, J. (2006). Izbiranje najprimernejših mest za intramuskularno injekcijo. Obzornik zdravstvene 3006 nege, 40(2), 79–85. Kralj, M., Djekić, B., & Kvas, A. (2008). Zdravstvena nega bolnika ob koronarografiji ter primarni perku-2675 tani koronarni intervenciji. Obzornik zdravstvene nege, 42(3), 189–197. Kalender Smajlović, S. (2018). Prednosti in slabosti različnih protokolov vodenja vrednosti glukoze v 2530 krvi pri kritično bolnih pacientih: Pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 52(1), 45–56. Tabela 4: Pet najpogosteje pogledanih člankov v angleškem jeziku v Obzorniku zdravstvene nege od 2015 do 2020 Podrobnosti članka v angleškem jeziku Število ogledov celotnega članka Petkovšek-Gregorin, R., & Skela-Savič, B. (2015). Nurses’ perceptions and attitudes towards documen-1719 tation in nursing. Slovenian Nursing Review, 49(2), 106–125. Prosen, M. (2018). Developing cross-cultural competences: For ensuring health and healthcare equa- 870 lity and equity. Slovenian Nursing Review, 52(2), 76–80. Nemec, U., & Trifkovič, K. Č. (2017). Stress among employees in psychiatric nursing. Slovenian Nur- 793 sing Review, 51(1), 9–23. Menhart, L., & Prosen, M. (2017). Women’s satisfaction with the childbirth experience: A descriptive 742 research. Slovenian Nursing Review, 51(4), 298–311. Kvas, A., & Seljak, J. (2016). A competency-based performance appraisal for nurse leaders. Slovenian 690 Nursing Review, 50(1), 10–19. Rezultati kažejo, da je največ vpogledov v povzetke v številki 2 leta 2015 ( n = 19,019), v številki 1 leta 2020 ( n = 13,887, v številki 2 leta 2020 ( n = 10,332) in v številki 1 leta 2017 ( n = 9330) (Slika 4). Slika 4: Vpogled v povzetke posamezne številke Obzornika zdravstvene nege od 2015 do 2020 Diskusija Namen bibliometrične analize je bil preliminarni pregled izdajanja revije Obzornik zdravstvene nege, ki je sicer del večje in še trajajoče raziskave o značilnostih objav osrednje slovenske znanstvene revije s področja zdravstvene nege in babištva. 15 Obdobje 2015‒2020 je bilo posebej izbrano zlasti zaradi uvedbe odprtega dostopa do člankov revije. S prvim tovrstnim pregledom revije je resneje začela leta 2007 tedanja urednica Ema Dornik, ki je preučila značilnosti objav med leti 1976 in 2006 ter ugotovila, da je bil narejen velik napredek na področju publicistike, tudi zaradi vse večjega deleža akademsko izobraženih ZBORNIK medicinskih sester (Dornik, 2007). Če je na primer med leti 1976 in 2006 še bilo objavljenih 70 % strokovnih člankov, je bilo v obdobju med 2015 do 2020 objavljenih 63,1 % izvirnih znanstvenih člankov in 17,2 % preglednih člankov. Čeprav revija zadnjih nekaj let ne objavlja več strokovnih člankov, produkcija izvirnih znanstvenih ali preglednih člankov ni upadla, k čemur so ver-PO jetno prispevali številni dejavniki. Med drugim spremembe v izobraževanju v zdravstveni negi v zadnjem desetletju, spodbude VZETK za razvijanju profesije s strani stanovske organizacije in v povezavi s tem vidnemu napredku v profesionalizaciji poklica, h kateremu je pomembno prispeval tudi Obzornik zdravstvene nege. Začetke tega procesa je zaznala že Dornik (2007), ki je ugotovila, da medicinske sestre raziskujejo lastno profesijo, medtem ko danes opažamo večji trend raziskovanja izobraževa-OV nja v zdravstveni negi. Avtorji člankov povečini prihajajo iz izobraževalnih institucij, a je v tem kontekstu zaznati tudi počasno, IN a vztrajno povečevanje člankov, katerih avtorji prihajajo neposredno iz prakse zdravstvene nege. Slednji pogosto potrebujejo RE vodenje zaradi nepoznavanja rabe znanstvenega aparata, zato so kombinacije teh dveh skupin avtorjev po izkušnjah uredni-CENZIRANIH štva pozitivne. Slednje je še posebej pomembna spodbuda za prihodnji razvoj kliničnega raziskovanja v zdravstveni negi, ki ga danes primanjkuje (Hernon, Dalton, & Dowling, 2020) in istočasno spodbuda k znanstvenemu publiciranju. Stanovska organizacija in izdajatelj revije – Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, si že več kot pet desetletij prizadeva ohranjati znanstveno publiciranje na po-PRISPEVK dročju zdravstvene nege ter s tem spodbujati raziskovanje in razvoj profesije. Sočasno s tem se razvija tudi revija in poskuša v čim večji meri slediti trendom razvoja izdajanja znanstvene periodike ter standardom pisanja znanstvenih besedil, a bo hkrati potrebno v prihodnje razmisliti tudi o drugih, nekoliko drznih vidik razvoja, da bo lahko postala konkurenčna tudi v širšem medO narodnem prostoru. Dornik in Mihelič Zajec (2016) sta poudarili, da kadar poskušamo izmeriti ugled revije, je neizogibno, da V upoštevamo veljavna merila v širši publicistični javnosti, saj se moramo truditi, da dosežemo raven uglednih znanstvenih revij. Spodbudno je tudi to, da je revija danes postala privlačna za mlade avtorje in da spodbuja interdisciplinarnost. ma j 2023 Z izvedbo bibliometrične analize so se pokazali številni vidiki, ki jih je potrebno v bodoče še osvetliti, npr. analiza procesa recenzije in recenzentov, analiza skupine bralcev ter združitev kvantitativne analize bibliometrije s kvalitativno analizo, kar bi pomembno prispevalo k bolj celoviti sliki znanstvenega publiciranja v zdravstveni negi. Zaključek j 2023 ma Bibliometrični kazalniki v izbranem obdobju nakazujejo hiter razvoj znanstvene revije, kar posredno nakazuje tudi na pomemben premike v razvijanju stroke, tj. zdravstvene nege. Spodbudni so trendi diverzifikacije tematik objav in interdisciplinarnosti ter vstopanja avtorjev mlajših generacij na področje znanstvenega publiciranja, kar pozitivno vpliva na kontinuiteto oddajanja V O rokopisov v prihodnje. Trendi priprave in izdajanja znanstvene periodike se danes selijo v odprti dostop, zlasti pa na socialna omrežja in v druge oblike oblikovanja znanstvenih informacij (npr. podkasti) s čimer postavlja revijo Obzornik zdravstvene nege pred pomembne izzive. PRISPEVK Literatura Dornik, E. (2007). Bibliometrični pregled obzornika zdravstvene nege. Obzornik zdravstvene nege, 41(Suppl. 1), 83-92. Dornik, E., & Mihelič Zajec, A. (2016). Obzornik zdravstvene nege pred novodobnimi izzivi publiciranja. Obzornik zdravstvene nege, 50(4). Hernon, O., Dalton, R., & Dowling, M. (2020). Clinical research nurses’ expectations and realities of their role: A qualitative evidence synthesis. Journal of Clinical CENZIRANIH Nursing, 29(5-6), 667-683. RE Kahwa, E., Dodd, A., Conklin, J. L., Woods Giscombe, C., Leak Bryant, A., Munroe, D., . . . Bolton, A. (2022). A bibliometric analysis of nursing and midwifery research IN in the Caribbean. J Nurs Scholarsh, 54(2), 226-233. V O Khanna, S., Bansal, J., Sood, S., & Tiwari, D. (2018). Journal of Academic Librarianship: A Bibliometric Analysis. International Journal of Library Information Network and Knowledge, 3(2), 123-133. Ninkov, A., Frank, J. R., & Maggio, L. A. (2022). Bibliometrics: Methods for studying academic publishing. Perspect Med Educ, 11(3), 173-176. VZETK PO Obzornik zdravstvene nege. (2022). Obzornik zdravstvene nege: Namen in cilji. Obzornik zdravstvene nege, 56(4), 238. ZBORNIK 16 Vloga voditeljstva pri izgradnji in oblikovanju uspešne organizacije THE ROLE OF LEADERSHIP IN DESIGNING AND CONSTRUCTING A SUCCESSFUL ORGANIZATION Katja LUŽAR, dipl. m. s., SB Celje, Oddelek za bolezni ledvic in dializo, Andreja ŠINCEK, dipl. m. s., UKC Ljubljana, KO za nefrologijo, Center za akutno in komplicirano dializo luzarkatja4@gmail.com Ključne besede: vodja, vpliv vodenja, vodenje v zdravstveni negi, uspešnost organizacije IZVLEČEK Vodenje v zdravstveni negi je danes vsakodnevni pojem. Le malokdo pa ob tem pomisli, kaj to sploh pomeni. Je to le beseda, le 17 neko pravilo? Ali pa je to proces, ki zahteva ne samo celega človeka, ampak tudi vsakodnevno učenje, prilagajanje in določene sposobnosti? V zdravstveni negi so tako postale zelo pomemben člen medicinske sestre-vodje, na katere je padla velika teža ZBORNIK odgovornosti. Nenazadnje so medicinske sestre-vodje tiste, ki organizirajo samo delo na določenem področju. To morda še ne predstavlja takšnega izziva, a ob pregledu literature postane kaj hitro jasno, da vodenje ni le organizirati delo v smislu razdeljevanja nalog ostalim. Vodenje ni samostojna tema, saj sestoji iz veliko veščin. Vse prvine vodenja, korektne komunikacije in obenem uspešnost delovnega tima, je potrebno praktično implementirati. Tukaj dobi velik pomen tudi evalvacija. Potrebno PO je tesno sodelovanje z roko v roki do samega vrha organizacije. V tem krogu mora vsak člen ustrezno delovati, saj se v na-VZETK sprotnem primeru veriga prekine in cilj sodelovanja ni dosežen. Glavni namen članka je s pregledom literature ugotoviti, kako se prepletajo segmenti vodenja, osebnostnih značilnosti vodje, timskega dela in komunikacije ter obenem njihov skupni vpliv O na oblikovanje uspešne organizacije. V IN RE CENZIRANIH ABSTRACT Key words: leader, leadership impact, leadership in nursing, success of organization Leadership in nursing is a commonplace concept today. Yet few think about what it even means. Is it just a word, just an unwri-PRISPEVK tten rule? Or is it a process that requires not only the whole person, but also daily learning and the ability to adapt in terms of specific skills? The role of the lead nurse has become a very important element in the nursing process, upon which a great deal of responsibility has fallen over time. Ultimately, senior nurses are the ones responsible for organizing the work in a particular O area. This may not yet be a major challenge, but in the literature review, it quickly becomes clear that leadership is not just abo-V ut organizing work in the sense of distributing certain tasks to others. Leadership is not a stand-alone issue, but is composed of many skills. All elements of leadership, the right communication and at the same time the success of the work team must ma be put into practice. In this process, their evaluation is also of great importance. It requires close hand-in-hand cooperation, j 2023 all the way to the top of the organization. Within this circle, each link must function properly, otherwise the chain flow will be broken, and the goal of cooperation will not be achieved. The main purpose of the article is to find out, with the help of a lite- rature review, how the segments of leadership, the personality traits of the leader himself, teamwork and communication are j 2023 intertwined in the whole process and what influence they consequently have on the formation of a successful organization. ma V O Uvod V zdravstveni negi so postale zelo pomemben člen diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki-vodje, na katere je padla velika teža odgovornosti. Nenazadnje so diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki-vodje tisti, ki PRISPEVK organizirajo samo delo na določenem področju. To morda še ne predstavlja takšnega izziva, a ob pregledu literature postane kaj hitro jasno, da vodenje ni le organiziranje dela v smislu razdeljevanja nalog. V prispevku zato povzamemo ključne elemente pregleda literature o tem, kaj je vodenje v zdravstveni negi, kakšne so lastnosti dobre vodje, lastnosti uspešnega tima, organizacijska kultura, organizacijska klima ter komunikacija v timu. CENZIRANIH V prispevku smo s pregledom literature želeli ugotoviti, kakšne načine vodenja poznamo, kakšne lastnosti naj bi imel dober RE vodja, katere stile vodenja v zdravstveni negi poznamo, kakšne so lastnosti uspešnega tima, kako to vpliva na organizacijsko IN kulturo in organizacijsko klimo ter kakšen pomen ima pri tem komunikacija. V O Vodenje v zdravstveni negi VZETK Vodja je oseba, ki vodi z glavo, pri tem pa posluša svoje srce. Voditelj je človek, ki ima sledilce, dosega rezultate, je viden in PO daje zgled, se zaveda svoje odgovornosti in vodenja ne vidi le kot privilegij (Maze & Majcen Dvoršak, 2011). V praksi si sam vodja izoblikuje svoj stil vodenja, ki je odraz njegovih osebnostnih lastnosti, kot so življenjske vrednote, etika, morala in odraz preteklih življenjskih ter delovnih izkušenj, kot so raven znanja, sposobnosti, vizije z različnih delovnih področij (Paladin, 2019). ZBORNIK Chavez & Yoder (2014) navajata, da so medicinske sestre-vodje tiste, ki imajo pomemben vpliv na ostale člane zdravstvenega tima in si prizadevajo dosegati skupne klinične cilje, čeprav jim formalno niso dodeljene nobene pristojnosti. Parpart Williams (2017) opredeljuje koncept medicinske sestre-vodje kot ključno komponento za uspešno zdravstveno nego pacientov. 18 Vsi avtorji, ki opisujejo vodenje, imajo skupno misel - en vodja in skupina, ki mu sledi. Sliši se zelo preprosto, a v praksi se velikokrat pokaže, da temu ni tako. Voditi skupino ljudi, da bo delovala enotno, dobro in v korist uporabnika, ni ravno majhen zalogaj. Kaj torej mora imeti oseba, ki skupino vodi, da mu bo le ta sledila? Lastnosti dobrega vodje Uspešen vodja mora v veliki meri razviti medosebne, tehnične in komunikacijske spretnosti, pomembne pa so tudi ostale sposobnosti, kot so delitev moči, intuicija, sposobnost načina dela in drugo. Zaposleni je tisti, ki podjetju prinese največjo korist, seveda ob pravilnem vodenju. Tako mora dober vodja ne več samo kontrolirati sredstva, čas, denar, material, ampak mora predvsem, kot že omenjeno, najprej neprestano razvijati sebe, postajati vedno boljši, v smislu duhovne in čustvene inteligence, saj bo le tako lahko pozitivno vplival na osebni razvoj zaposlenih, ker je njihovo splošno dobro počutje pogoj za napredek podjetja (Bec, 2014). Ključnega pomena je predvsem integriteta vodje. Sem spadajo zanesljivost, pravičnost in poštenost. Vodji s to lastnostjo zaposleni zaupajo in mu tako lažje izkazujejo spoštovanje in hvaležnost. Dober vodja se zaveda, da brez zaposlenih ne bi bilo enakega uspeha. Druga lastnost je vizionarstvo, saj mora dokazati, da zna voditi svojo organizacijo v prihodnost. Z vizijami načrtuje bodoči napredek organizacije in zaposlenim prikazuje želene cilje. Tretja lastnost je sposobnost navduševanja in motiviranja. To lastnost običajno najbolj spoštujejo zaposleni. Ekipno delovanje je danes v organizacijah vse večja ovira. Zaposleni se v organizacijah pogosto ne razumejo med seboj in tega niti ne poskušajo. Tudi tu je naloga vodje, da vzpostavi pravi ekipni duh, saj tako doseže dobro počutje in sproščenost, kar pa privede do bolj usklajenega delovanja (Hočevar et al., 2003). Na uspešnost delovanja zdravstvenega tima vplivajo odnosi, zadovoljstvo sodelavcev in vzdušje v timu zdravstvene nege, na katerega ima vodja velik vpliv (Laznik, 2017). Vodenja se nikjer ne naučiš. Vsakdo, ki stopi v vlogo voditelja, ima pred sabo dolgo in trnovo pot. Naučiti se, kako biti pošten v odnosu do vsakega, je težko. A če nekdo stopi na mesto vodje z jasno vizijo in ciljem, če stremi k temu, da vsi člani tima delajo dobro, če se zaveda, da šteje vsak posameznik in če zna voditi z vzgledom, pot do dobrega vodje ni tako težka. Že Deming je leta 1982 v svoji knjigi zadovoljstvo in veselje do dela obravnaval kot temeljni pravici. Izkušen vodja je torej odgovoren za razvoj kulture, ki spodbuja zaupanje, izboljšanje in veselje do samega dela. Vodje so prav tako odgovorni za zagotavljanje ustreznega delovnega okolja, kjer je mogoče izpolniti to temeljno pravico (Balik, 2018). Vrhunski managerji, ki vplivajo na uspešnost podjetja, vidijo poslanstvo v nalogah ter pomagajo zaposlenim doseči višji nivo delovne uspešnosti. So izjemno učinkoviti pri selekciji ljudi in imajo jasno vizijo do ciljev in pričakovanj. Svojim zaposlenim zaupajo ter delegirajo visoko stopnjo odgovornosti in pristojnosti. Takšne vodje imajo čut za pohvale, saj te močno vplivajo na posameznika in skupino. Kažejo iskreno skrb za ljudi ter jim dajejo občutek pomembnosti (Ljubeljšek, 2011). Stili vodenja v zdravstveni negi in lastnosti uspešnega tima Stil vodenja zelo vpliva na organizacijsko klimo v podjetju. Ker so za dobre rezultate pomembni tudi dobri odnosi med zaposlenimi in vodstvom, je pri oblikovanju organizacij izrednega pomena pustiti toliko svobode, da je možno izbrati različno obliko vodenja. Vsak vodja uporablja svoj stil, za katerega meni, da je najboljši v dani situaciji (Jularić, 2020). Stil vodenja je ključnega pomena za kakovost zdravstvene nege v zdravstvenih zavodih. Načini vodenja, ki so jih sprejeli vodje, naj bi vplivali na oskrbo bolnikov (Sfantou et al., 2017). Cilj tima je njegova uspešnost. Delovni tim združuje posameznike z različnimi kompetencami, vsi pa naj bi strmeli k enakim, skupnim ciljem, k izvedbi naloge, ki so si jo zadali. Prav tako naj bi bili člani uspešnih timov sposobni preoblikovati širše cilje v specifične in merljive cilje ter razviti akcijske načrte za doseganje le-teh (Korelc, 2004). Vedno bolj postaja jasno, da so timi v zdravstvenih organizacijah temeljni element mikrosistema in da se največ storitev izvaja po timski metodi dela. Tako timi v zdravstvu predstavljajo temeljni vzvod za spremembe in učinkovito vodeni timi v zdravstvu so povezani z večjo kakovostjo zdravstvene obravnave (Skela-Savič, 2006). Namen oblikovanja zdravstvenega tima v zdravstvu je združitev znanj sodelavcev z različnih področij za potrebe reševanja problemov (Kobolt, 2004). 19 Kako bo tim uspešen, je odvisno predvsem od sodelovanja njegovih članov. Dobro vodenje pri tem le pomaga. Uspešen tim mora imeti opredeljene cilje in naloge, v njem pa morajo biti razviti dobri medsebojni odnosi. Dober tim ima razvite tudi dobre odnose s svojimi pacienti. ZBORNIK Organizacije želijo biti uspešne v trenutnem, izjemno konkurenčnem okolju. Organizacije si, ne glede na njihovo velikost in trg, prizadevajo v svojih vrstah zadržati najboljše zaposlene, saj pomembno vplivajo na njihovo organizacijsko učinkovitost. Za PO premagovanje trenutnih izzivov, morajo podjetja ustvariti močan in pozitiven odnos z zaposlenimi, ter jih usmerjati k skupni viziji VZETK in ciljem. Vsak posameznik ima različne potrebe, nekateri so usmerjeni v dosežke, drugi se osredotočajo na varnost. V kolikor nadrejeni razume, predvidi in spremlja vedenje zaposlenih, mora tudi vedeti kaj zaposleni pričakujejo na delovnih mestih. Ključ- O nega pomena je to, da nadrejeni razume in ne zgolj predpostavlja glavne dejavnike, ki motivirajo zaposlenega (Dobre, 2013). V IN Organizacijska kultura, organizacijska klima in komunikacija RE CENZIRANIH Organizacijska kultura in organizacijska klima predstavljata ključna dejavnika uspešnosti in učinkovitosti organizacije v konkurenčnem okolju, saj gre pri obeh za dinamične faktorje, ki se stalno spreminjajo, kar v praksi pomeni, da jih je potrebno neprestano spremljati in ugotavljati, ali prispevajo k doseganju rezultatov tako posameznika kot tudi organizacije (Lipičnik, 1998). Zaposleni s svojo predanostjo skupnim ciljem organizacije vplivajo na uspešnost le-te. V organizaciji vsak član igra pomembno vlogo, v splošnem pa velja, da je veriga močna točno toliko, kot je močan njen najšibkejši člen (Kreft, 2015). PRISPEVK Prav tako je pomembna pravilna izbira komunikacije. Kot navaja Leskovic (2014) je komunikacija v zdravstvu kompleksen odnos med različnimi ljudmi, ki izhajajo iz različnih okolji, kultur in tudi iz posameznikovih karakternih lastnosti. Ravno zato komunikacija zahteva širši družbeni pristop. Uspešna komunikacija vodi do boljših in višje postavljenih standardov nudenja OV zdravstvene oskrbe. Lahko bi rekli, da je komunikacija temeljno orodje nudenja zdravstvene oskrbe. V zahodnem svetu je na področju zdravstva komunikacija oz. pridobivanje medosebnih spretnosti del izobraževalnega paketa, ki se ga morajo udeležiti ma vsi zaposleni (Rungapadiachy, 2003). j 2023 Diskusija j 2023 Namen in cilj članka je ugotoviti, kako lahko posameznik kot vodja vpliva na zaposlene in pripomore k izgradnji uspešne ma organizacije. Laznik (2018) navaja, da je transformacijsko vodenje tisto, ki povzroči pripadnost delovni organizaciji in večjo motiviranost za izvedbo dela. Pri takšnem načinu vodenja si zaposleni upajo govoriti o napakah in o njih tudi razpravljati, saj V se s tem najde način za odpravo le teh. S tem je skrb za pacienta na višji ravni. Kot vodja moraš omogočiti, da so lahko tisti, ki O so nižje po hierarhični lestvici, ustvarjalni in da napredujejo po lestvici navzgor (Laznik, 2020). Zavedati se je potrebno, da vodja nima moči in vsega znanja. Dober vodja je tisti, ki svojih sodelavcev ne zatira, ampak jim PRISPEVK omogoča, da izkažejo interes po novih idejah. S tem se gradi avtoriteta zaposlenih. Dober vodja delavcev ne ocenjuje po sim-patičnosti in tako imenovanimi statusnimi simboli, ampak jih ocenjuje objektivno glede na njihov odnos do dela, pacientov, glede na njihovo strokovnost, izkazano znanje in veščine ter na pripadnost timu. Živimo v časih, ko je vodenje še bistveno bolj pomembno, kot je bilo v preteklosti, saj se v zdravstvenih organizacijah srečujejo CENZIRANIH s krizo pomanjkanja kadra in je razporejanje delavcev na delovišča zelo pomembna naloga. Prav tako je v krizi zadnjih let vse RE več nesoglasij in slabe volje. Brez pravega vodstva so delavci ne malokrat prepuščeni slabim razmeram za delo, nadurnemu IN delu in pomanjkanju prostega časa. A življenje zdravstvenih delavcev se ne odvija le v zdravstveni organizaciji, zato je po-V O membno tudi življenje, ki ga živijo stran od službenih obveznosti. VZETK Zaključek PO Vodja je tista oseba, ki zaposlene spodbuja k inovativnosti, je del tima in se, kljub temu, da je postavljen na vodstveni položaj, zaveda, da s tem položajem ne zna vsega in upošteva svoje zaposlene kot sebi enake. ZBORNIK Žal pa se v zdravstvenih sistemih večinoma naloge le nalagajo. Doba interneta je pri ljudeh ustvarila pomanjkanje v medsebojni komunikaciji ali pa se je ta premaknila na družbena omrežja, spletno pošto in podobne platforme. Tako smo postali družba oseb, ki se velikokrat ne zavedajo svojega lastnega jaz, kaj šele okolice in soljudi. V organizaciji se bo lahko dober delavec 20 razvil zaradi dobrega vodje, organizacija pa bo morala poskrbeti, da bo razvila in naučila izbrane ljudi, kako postati in biti dober vodja. Zdravstvena nega je specifično področje dela. Ni prav, da delamo drug mimo drugega, saj s tem onemogočamo in odrekamo našim uporabnikom, pacientom, kontinuirano, strokovno in varno zdravstveno obravnavo. Nenazadnje je zadovoljen uporabnik kazalnik našega uspeha in merilo naše kakovosti. Literatura Balik, B. (2018). Joy in work: The vital role od nursing leadership. Nurse leader, 16(4), 220-223. https://doi.org/10.1016/j.mnl.2018.05.006 Bec, B. (2014). 10 lastnosti dobrega vodje. Retrieved Februar 4, 2023 from https://www.poslovnisvet.si/vodenje/10-lastnosti-dobrega-vodje/ Chavez, E.C., & Yoder, L.H. (2014). Staff Nurse Clinical Leadership: A Concept Analysis. Nursing forum, 50(2), 90-100. https://doi.org/10.1111/nuf.12100 PMID: 24935803 Dobre, O.I. (2013). Employee motivation and organizal performance. Review of Applied Socio-Economic Research, 5(1).53-60. Retrieved Januar 30, 2023 from https://citeseerx.ist.psu.edu/document?repid=rep1&type=pdf&doi=0f0df02024228bea0efcaf5dd4ad8b36d8a2e1b0#page=53 Hočevar, M., Jaklič, M., & Zagoršek, H. (2003). Ustvarjanje uspešnega podjetja: Akcijski pristop k strateškemu razmišljanju, vodenju in nadziranju. Ljubljana: GV Založba. Kobolt, A. (2004). Timsko delo. In Avberšek, S. & Švab, V. (Eds.) Psihosocialna rehabilitacija (pp. 139-148). Ljubljana: Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje Korelc, T. (2004). Priročnik teambuildinga usposabljanja. Šenčur: Creator. Kreft, N., 2015. Vpliv vodenja na uvajanje koncepta managementa znanja v zdravstvu. In D. Mörec, D. Jošar & M. Zrim, (Eds.). Znanje je vir učinkovite zdravstvene nege: zbornik strokovnega seminarja. Murska Sobota, 29. maj 2015 (pp. 57-72). Murska Sobota: Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Jularić, D. (2020). Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v izbranem podjetju (magistrska naloga). Univerza na primorskem, Fakulteta za management, Koper. Laznik, G. (2017). Lastnosti dobrega vodje in stili vodenja v zdravstveni negi. Revija za ekonomske in poslovne vede, 5 (1), 78–99. Retrived Februar 2, 2023 from http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X24P1E4S/c0a3abcd-208f-4169-a830-af2c8965467c/PDF Laznik, G. (2018). Transformacijsko vodenje v zdravstveni negi: pregled literature . Revija za ekonomske in poslovne vede, 6 (1), 26–46. Retrieved Januar 31, 2023 from http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-QR57XSO9/0a3e79b4-4c9b-4aab-9a83-1476a3f8856f/PDF Laznik, G. (2020). Transformacijsko vodenje- prvi izbor vodenja v zdravstveni negi. In B. Nose & T. Radovan (Eds.), Menedžment- pomemben dejavnik učinkovitosti in uspešnosti v zdravstveni negi: Zbornik prispevkov: 12. dnevi Marije Tomšič (pp. 28-38). Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto. Leskovic, L. (2014). Komunikacija, ki zagotavlja zadovoljstvo pacienta in zaposlenih. In B. Nose & B. Jugovič (Eds.), Medsebojni odnosi v zdravstveni negi: Zbornik prispevkov: 6. dnevi Marije Tomšič (pp. 29-35). Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto. Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik Ljubeljšek, M. (2011). Uspešen management je uspešno podjetje ( diplomsko delo). Univerza na primorskem, Fakulteta za management, Koper. Maze, H. & Majcen Dvoršak, S., (2011). Vodenje z zgledom- vloga menedžmenta v zdravstvu. In B.M. Kaučič, N. Vidmar & S. Majcen Dvoršak, (Eds.). Odličnost v zdravstvu- odprti za nove ideje. Laško, 12. april 2011 (pp. 49-58). Maribor: zbornica zdravstvene in babiške nege, Sekcija medicinskih sester v managementu. Paladin, S., 2019. Fluktuacija kadra in uvajanje zaposlenih v delo na zahtevnem delovnem področju: vloga vodje aktiva. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 17(2), 73-92. Retrieved Januar 20, 2023 from https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BD4S1946/2d67b5ad-fb9a-4a03-bc7c-32e8e1d435cc/PDF Parpart Williams, M., (2017). Defining nurse leadership: nurses´ perceptions of nurse leadrship and the conditions that infuence its development: (doktorska diser-tacija). Chapel Hill: University od North Carolina, Chapel Hill School of Nursing. Rungapadiachy, Dev. M. (2003). Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy. Sfantou, D.S. et al., (2017). Importance of leadership syle quality of care measures in healithcare settings: a systematic review. Healthcare, 5(4), 73. https://doi. org/10.3390/healthcare5040073 PMID: 29036901 Skela-Savič, B. (2006). Organizacijska kultura in uvajanje sprememb v slovenskih bolnišnicah. Obzornik zdravstvene nege, 40(4), 187-196. Retrieved Februar 8, 2023 from https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7K2RCGL 21 ZBORNIK PO VZETK OV IN RE CENZIRANIH PRISPEVK OV ma j 2023 Dejavniki uporabe pacientom j 2023 ma dostopnih elektronskih zdravstvenih zapisov V O PRISPEVK FACTORS AFFECTING THE USE OF PATIENT ACCESSIBLE ELECTRONIC HEALTH RECORDS CENZIRANIH Maja Rovtar, dipl. m. s., pred. dr. Jelena Ficzko, pred. Andreja Mihelič Zajec RE Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani IN V O rovtar.maja@gmail.com VZETK PO Ključne besede: pacientu dostopni elektronski zdravstveni zapis, pacient, komunikacija, zdravstveno osebje ZBORNIK IZVLEČEK Uvod: Pacientu dostopni elektronski zdravstveni zapisi so zapisi vseh pacientovih zdravstvenih podatkov, shranjenih v digital-nem formatu, do katerih lahko pacient prosto dostopa. Namen prispevka je raziskati odnos pacientov do pacientu dostopnih 22 elektronskih zdravstvenih zapisov ter opredeliti najpogostejše razloge pacientov za in proti uporabi. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Pri iskanju smo se časovno omejili na članke, izdane v zadnjih desetih letih (od 2012 do 2022), v angleškem jeziku, glede na vsebinsko ustreznost in moč dokazov. Uporabili smo podatkovni bazi CINAHL in Medline ter strežnik PubMed, in sicer z iskalnim nizom: (PAEHR OR patient accessible electronic health record*) AND (experiences OR perceptions OR attitudes OR views OR feelings OR perspectives OR opinions) AND NOT (nurs* OR healthcare professional OR health personnel). Analizirali smo sedem raziskav, iz katerih smo identificirali razloge pacientov za in proti uporabi pacientu dostopnih elektronskih zdravstvenih zapisov. Rezultati: Pacienti se za dostop do svojih elektronskih zdravstvenih zapisov odločajo med drugim zaradi izboljšane komunikacije z zdravstvenim osebjem, večjega občutka lastne odgovornosti in lažjega dostopa do informacij. Uporabo ovira predvsem nerazumevanje medicinskih izrazov in tesnoba glede prebranih informacij. Diskusija in zaključek: Večina pacientov ima pozitiven odnos do dostopa do svojih elektronskih zdravstvenih zapisov, vendar so potrebne izboljšave predvsem na področju razumevanja informacij. Prilagojeni elektronski zdravstveni zapisi, ki so razumljivi pacientom, bi pripomogli k večji in kakovostnejši uporabi ter zmanjšali tesnobo ob nerazumevanju. Key words: patient accessible electronic health record, patient, communication, healthcare personnel ABSTRACT Introduction: Patient-accessible electronic health records are records of all patient health data stored in a digital format that can be freely accessed by the patient. The purpose of this paper is to examine patient attitudes toward electronic health records and to identify the most common reasons for and against the use of electronic health records. Methods: We used a descriptive method with a review of the literature. We limited our search to articles published in the last decade (from 2012 to 2022), articles in English, content relevance, and strength of evidence. We used the CINAHL and Medline databases and the PubMed server with the search term: (PAEHR OR patient accessible electronic health record*) AND (experiences OR perceptions OR attitudes OR views OR feelings OR perspectives OR opinions) AND NOT (nurs* OR healthcare professional OR health personnel). We analyzed 7 studies that assessed patients' reasons for and against using patient-accessible electronic health records. Results: Patients choose to access their medical records mainly because of better communication with health professionals, greater sense of responsibility, and easier access to information. Patient access is primarily hindered by lack of understanding of medical terms and fear of the information they read. Discussion and conclusion: most patients are positive about accessing their medical records, but improvements are needed, especially in the area of information understanding. Adapted electronic health records that are understandable to patients would help increase and improve utilization and reduce patient anxiety. As technology advances, technical problems encoun-tered during use must also be resolved. Uvod Z vse večjim uveljavljanjem na pacienta osredotočene zdravstvene oskrbe, ki med drugim cilja na večjo vključenost pacienta v zdravstveni proces, je smiselno razmisliti o tehnološkem vidiku in vse naprednejših aplikacijah, ki nam lahko pomagajo doseči te cilje. Uporabnost spletnih aplikacij v zdravstvu je danes še bolj smiselna, ko pomislimo, da ima večina prebivalcev razvitega sveta dostop do spleta bodisi preko svojih mobilnih naprav bodisi preko domačih ali javno dostopnih računalnikov. Pacientu dostopni elektronski zdravstveni zapisi (angl. Patient Accessible Electronic Health Records – PDEZZ) pacientom omogočajo dostop do vseh svojih zdravstvenih podatkov z namenom večje participativne vloge pacienta in s tem potencialno boljšega izida zdravljenja (Cijvat, Cornet, & Hägglund, 2021). PDEZZ predstavlja okolje, kjer lahko pacienti in zdravstveno osebje sodelujejo v procesu zdravljenja (Urowitz et al., 2012). Največja prednost implementacije PDEZZ je hiter dostop do zdravstvenih informacij in možnost deljenja podatkov z različnimi oddelki zdravstvenega sektorja in institucijami (Shahmoradi, Darrudi, Arji, & Farzaneh Nejad, 2017). 23 Dostop pacientov do PDEZZ je možen največkrat preko za to namenjenih spletnih zdravstvenih portalov (Cijvat et al., 2021). Evropska komisija je v letu 2022 vzpostavila evropski zdravstveni podatkovni prostor (Uredba o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru), ki podpira posameznike pri prevzemanju nadzora nad lastnimi zdravstvenimi podatki. Eden od ciljev ZBORNIK uvedbe je krepitev vloge posameznikov z boljšim digitalnim dostopom do elektronskih osebnih zdravstvenih podatkov in nadzorom nad njimi, tako na nacionalni ravni kot ravni Evropske Unije (Evropska komisija, 2022). PO Pregleda literature smo se lotili zaradi želje po povečanju in izboljšanju uporabe spletnih zdravstvenih storitev, preko katerih VZETK lahko pacientom omogočimo večji nadzor nad svojim zdravljenjem. Namen raziskovalnega dela je s pregledom strokovne in znanstvene literature raziskati odnos pacientov do PDEZZ. Predstavili bomo razloge, zaradi katerih se pacienti odločajo oziroma ne odločajo za uporabo PDEZZ. Cilja sta opredeliti najpogostejše razloge pacientov za in proti uporabi PDEZZ in oblikovati OV predloge za povečanje pogostosti njegove uporabe. IN RE Metode dela CENZIRANIH Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela - pregled literature. Uporabili smo podatkovni bazi CINAHL in Medline, strežnik PubMed ter iskalni niz: (PAEHR OR patient accessible electronic health record*) AND (experiences OR perceptions OR attitudes OR views OR feelings OR perspectives OR opinions) AND NOT (nurs* OR healthcare professional OR health personnel). Zadnji del iskalnega niza je namenjen izključitvi člankov, osredotočenih na odnos in mnenja zdravstvenega osebja glede PDEZZ. PRISPEVK Literatura je bila izbrana glede na jezik objave (angleški jezik), datum objave (mlajši od deset let), vsebinsko ustreznost in tipologijo oziroma moč dokazov (Polit & Beck, 2008). Slovenske literature o tej tematiki nismo zasledili. OV Izključili smo članke, ki niso raziskovali odnosa pacientov do PDEZZ, članke, ki so obravnavali odnos do analognih zdravstvenih zapisov, članke, ki so se osredotočali na zdravstveno osebje, pilotne študije, dvojnike in članke, ki so bili že uporabljeni v teoretičnem delu. Na PubMedu smo vpeljali dodatne filtre za natančnejši pregled; dovolili smo randomizirane in nerandomizi-ma j rane študije, preglede in sistematične preglede. Potek izbora literature smo ponazorili z diagramom PRISMA (Slika 1). 2023 Identificirana literatura: j 2023 ma • CINAHL in Medline: 42 enot • PubMed: 960 enot V O Članki, mlajši od 10 let Vpeljani filtri PRISPEVK • CINAHL in Medline: 41 enot • PubMed: 113 enot • PubMed: 821 enot Brez dodanih filtrov CENZIRANIH RE IN V • CINAHL in Medline: 41 enot O VZETK PO Izključitev vsebinsko neustreznih člankov ZBORNIK • CINAHL in Medline: 6 enot Referenčna 24 • PubMed: 0 enot literatura: 1 enota Vključena literatura: • CINAHL in Medline: 6 enot • Drugi viri: 1 enota Slika 1: Potek izbora literature z diagramom PRISMA Rezultati Ugotovitve naše raziskave so prikazani v Tabeli 1. V oklepajih so odstotki anketirancev, ki so se s trditvijo strinjali ali delno strinjali. Rezultati so razvrščeni po vrstnem redu pregleda. Analiza raziskav Tabela 1: Značilnosti raziskav, vključenih v analizo. Avtor, leto objave, Zanaboni et al., 2020, Valeur et al., 2021, Baun et al., 2020, Danska Norris et al., 2022, Zvezna država Norveška Norveška država Kolorado – ZDA Patient use and experience Patient rationales against Perspective of patients Understanding patient with online access to the use of patient- with metastatic breast experiences, opinions, and Naslov članka electronic health records accessible electronic cancer on electronic actions taken after viewing in Norway: results from an health records: qualitative access to scan results: their own radiology images online survey study mixed methods study online: web-based survey Tipologija, moč Nivo II – posamezna Nivo VI – posamična Nivo II – posamezna Nivo II – posamezna dokazov nerandomizirana raziskava kvalitativna študija nerandomizirana študija nerandomizirana študija Pacienti so izpolnili spletni Avtorji so izvedli Pacientke so izpolnile Pacienti so izpolnili spletni vprašalnik z vprašanji kvalitativne intervjuje s spletni vprašalnik. Avtorji vprašalnik z vprašanji Metodologija zaprtega in odprtega tipa. pacienti. so nato izvedli pol- zaprtega in odprtega tipa. strukturirane intervjuje s štirimi pacientkami. V raziskavi je sodelovalo V študiji je sodelovalo 40 V raziskavi je sodelovalo V raziskavi je sodelovalo 1037 pacientov, ki so vsaj pacientov internističnega 38 pacientk z razsejanim 299 pacientov, ki so preko Vzorec enkrat dostopali do PDEZZ. oddelka bolnišnice na rakom dojk. PDEZZ dostopali do svojih Norveškem. radioloških izvidov. • Lažje spremljanje Raziskava se ni • Opolnomočenje • Boljše razumevanje zdravstvenega stanja osredotočala na pozitivne pacienta zdravstvenega stanja (92,6 %) lastnosti uporabe PDEZZ. • Večji občutek (82,9 %) • Večji občutek varnosti odgovornosti • Občutek večjega podatkov (89,7 %) nadzora nad • Boljša pripravljenost na zdravstvenim stanjem zdravstvene preglede (79,3 %) 25 (87,4 %) • Pomirjenost (73,6 %) • Razumljivost večine • Večje zaupanje v Identificirane informacij (85,2 %) zdravnika (71,6 %) ZBORNIK pozitivne • Boljše razumevanje • Boljše sledenje lastnosti uporabe zdravstvenega stanja zdravstvenim PDEZZ (81,8 %) navodilom (63,2 %) • Lažja komunikacija z zdravstvenim osebjem PO (79,8 %) VZETK • Občutek vključenosti v zdravstveni proces (73,1 %) O • Večji občutek V odgovornosti v procesu IN zdravljenja (62,6 %) RE CENZIRANIH • Želja po dostopnosti • Nepotrebnost • Skrb o prejemanju • Tehnične težave do več dokumentov • Neoseben pristop slabih novic (34,4 %) (66,8 %) • Nerazumljivost • Dileme o vpogledu v • Nerazumevanje • Težje razumevanje • Osredotočanje na rezultate rezultatov (7 %) medicinskih izrazov bolezen • Nerazumevanje • Tesnobnost (6,4 %) Identificirane (58,7 %) • Tesnobnost medicinske • Skrb glede odkritja negativne • Slabše razumevanje • Zahteva veliko energije terminologije in napak v izvidih (6,4 %) PRISPEVK lastnosti uporabe pomena nekaterih • Nerodna uporaba rezultatov PDEZZ dokumentov (36,5 %) • Splošen odpor do • Večja potreba po • Tesnoba zaradi prejetih digitalizacije kontaktiranju zdravnika informacij (19,2 %) O • Tehnične težave V (17,8 %) ma j 2023 Avtor, leto objave, Wass et al., 2019, Švedska Eriksson-Backa et al., 2021, Finska Hägglund et al., 2020, Švedska j 2023 država ma Exploring patients’ perceptions of Enablers for and barriers to using My Personalized communication accessing electronic health records: Kanta – A focus group study of older - people with hearing loss’ V innovation in healthcare adults' perceptions of the National experiences of using a national O Naslov članka Electronic Health Record in Finland patient portal Tipologija, moč Nivo II – posamezna Nivo VI – posamična kvalitativna Nivo VI – posamična kvalitativna PRISPEVK dokazov nerandomizirana študija študija študija Pacienti so izpolnili spletni Avtorji so v fokusnih skupinah izvedli Avtorji so izvedli fokusne skupine in vprašalnik. kvalitativne intervjuje. intervjuje. Metodologija CENZIRANIH RE V raziskavi je sodelovalo 56 V raziskavi je sodelovalo 24 V raziskavi je sodelovalo 10 IN pacientov. pacientov, ki so imeli izkušnje z pacientov z različnimi stopnjami V Vzorec O uporabo portalov za paciente in izgube sluha. dostopom do PDEZZ. VZETK • Lažji dostop do informacij (96 %) • Dostopnost • Dostop do pisnih zdravstvenih • Boljše pomnjenje informacij, • Enostavna uporaba informacij PO pridobljenih ob pregledu (90 %) • Vse informacije na enem mestu • Možnost preverjanja skladnosti • Boljše razumevanje informacij, • Bolj priročno kot telefonski klic informacij podanih na zdravstveni obravnavi • Večji občutek nadzora nad • Boljše razumevanje informacij, (89 %) zdravstvenim stanjem podanih na zdravstveni obravnavi ZBORNIK • Lažja komunikacija z • Spremljanje bolezni in izvidov • Izboljšana komunikacija z zdravstvenim osebjem (82 %) • Spremljanje, kdo je dostopal do zdravstvenim osebjem • Večja vključenost pacienta (81 %) zdravstvenih podatkov • Dostop do diagnostičnih Identificirane • Možnost preverjanja skladnosti • Spremljanje predpisanih zdravil rezultatov 26 pozitivne izrečenih informacij z zapisanimi • Podatki, uporabni za namene • Bolj priročno kot telefonski klic lastnosti uporabe (80 %) raziskav • Naročanje pregledov PDEZZ • Večji občutek odgovornosti (76 %) • Večja pripravljenost na nadaljnje preglede (72 %) • Spodbujanje diskurza med zdravnikom in pacientom glede njegove dokumentacije (72 %) • Večja nagnjenost k sledenju zdravstvenim navodilom (70 %) • Spodbujanje aktivne skrbi za zdravje (62 %) • Težko razumljivi medicinski izrazi • Tehnične težave • Težje vzpostavljanje dialoga z in kratice (70 %) • Vprašanje varnosti in zasebnosti osebnim zdravnikom • Skrb glede prebranih informacij • Nerazumevanje medicinske (11 %) terminologije • Vznemirjenost glede prebranih • Strah pred vpogledom v slabe informacij (9 %) izvide Identificirane • Zmedenost negativne • Občutek, da je namenjen bolj lastnosti uporabe zdravstvenim delavcem PDEZZ • Neskladnost informacij v PDEZZ z informacijami, prejetimi ob zdravstvenem pregledu • Prepočasen vpis informacij po zdravniškem pregledu • Sum, da jim zdravniki ne povedo vsega Kot pomembne razloge smo vzeli tiste, ki so se pojavili v vsaj dveh analiziranih raziskavah. Tako smo ugotovili, da so najpogosteje identificirani razlogi za uporabo PDEZZ v sklopu našega pregleda naslednji: boljše razumevanje zdravstvenega stanja, boljše razumevanje informacij podanih na zdravstveni obravnavi, večja pripravljenost na nadaljnje preglede, priročnost, lažji dostop do informacij, občutek odgovornosti, občutek večjega nadzora nad zdravstvenim stanjem, večja vključenost v proces zdravstvene obravnave, preverjanje skladnosti izrečenih informacij z zapisanimi, večja nagnjenost k sledenju zdravstvenim navodilom in izboljšana komunikacija z zdravstvenim osebjem (Slika 2). Slika 2: Razlogi za uporabo PDEZZ. 27 Najpogosteje identificirani razlogi proti uporabi PDEZZ v sklopu našega pregleda so: nerazumevanje medicinskih izrazov, tesnoba glede prebranih informacij, strah pred vpogledom v slabe izvide, nerazumljivost prebranih informacij in tehnične težave (Slika 3). ZBORNIK PO VZETK OV IN RE CENZIRANIH PRISPEVK Slika 3: Razlogi proti uporabi PDEZZ OV ma j 2023 Diskusija j 2023 ma Rezultati našega pregleda literature se z rezultati v pregledani literaturi delno skladajo. Sledenje zdravstvenim navodilom ob uporabi PDEZZ sta ugotovila Wass in Vimarland (2019), adherenco za jemanje zdravil je potrdilo več raziskav (Wright et al., 2015; Tapuria et al., 2021; Assiri, 2022). V O Pacienti poročajo o izboljšani komunikaciji z zdravstvenim osebjem in boljšim odnosom do zdravstvenega sistema (Moll & Rexhepi, 2020). Dostopnost pacientov do svojih zdravstvenih podatkov izboljša odnos in poveča zaupanje med pacientom in zdravnikom, poveča udeležbo na zdravstvenih pregledih ter zviša frekvenco naročanja (Tapuria et al., 2021). PRISPEVK Sakaguchi-Tang in sodelavci (2017) so sistematično pregledali 17 raziskav, kjer so identificirali varnost in zasebnost osebnih podatkov ter zahteven dostop in uporabo tehnologije kot glavne razloge za neuporabo; slednje smo ugotovili tudi v naši raziskavi v sklopu področja zahtevnosti uporabe, le da so pri nas bolj prevladovali razlogi nerazumevanja same vsebine PDEZZ in medicinskih izrazov. CENZIRANIH RE Implementacijo omejuje pomanjkljivo načrtovanje in odpor zdravstvenega osebja do uporabe (Shahmoradi et al., 2017), k če-IN V mur lahko pripomore vprašanje varnosti in zasebnosti pacientovih osebnih podatkov (Tapuria et al., 2021). Varovanje osebnih O podatkov lahko dosežemo z omejevanjem dostopa do podatkov le za to avtoriziranim osebam, izboljšavo šifriranja podatkov in delovanja požarnih zidov ter z uvajanjem in izvajanjem ustreznih direktiv in sprotnim preverjanjem ustreznih varnostnih VZETK ukrepov (Kruse, Smith, Vanderlinden, & Nealand, 2017). PO Težava je tudi v usposabljanju starejše populacije za uporabo PDEZZ. Odrasli pacienti, ki so starejši od 60 let, slabše sprejemajo zdravstvene portale in se manj vključujejo zaradi slabšega razumevanja tehnologije (Tapuria et al., 2021). ZBORNIK Možno rešitev za nerazumljivost informacij in nerazumevanje medicinskih izrazov so že leta 2012 podali Urowitz in sodelavci v smislu vgrajenega medicinskega slovarja. Podoben medicinski slovar so v eni izmed analiziranih raziskav (Baun, Vogsen, Nielsen, Høilund-Carlsen, & Hildebrandt, 2020). Zdravstvene izvide bi bilo treba preurediti na način, ki bi ga laiki lahko razumeli. 28 Dobrodošlo bi bilo tudi ozaveščanje o PDEZZ, enostavna uporaba spletnih portalov in izobraževanje. Pri slednjem omenimo vlogo zaposlenih na področju zdravstvene nege pri vzpodbujanju in pomoči pri uporabi PDEZZ. Kot osebje s pogosto največ stika s pacienti je namreč pomemben tudi njihov pristop, znanje in pripravljenost za ozaveščanje pacientov o uporabi PDEZZ. Največja omejitev našega raziskovalnega dela je majhen vzorec pregledanih raziskav. Prisotnost kvalitativnih raziskav, ki ne morejo podati odstotnih vrednosti svojih parametrov, prav tako omeji raziskovalno delo, saj ne moremo določiti dejanskega deleža pacientov, ki so podali določeno mnenje. Uporaba kvalitativnih raziskav se je izkazala kot omejevalna tudi v smislu manjših vzorcev v primerjavi s kvantitativnimi. Za izboljšavo našega raziskovalnega dela bi bilo tako treba uvesti ustrezne uteži glede na tip raziskave in velikost vzorca. Raziskovalno delo prispeva k razvoju stroke z osvetlitvijo dejavnikov za in proti uporabi PDEZZ, ki jih je treba dalje razvijati z večjimi in podrobnejšimi raziskavami. Zaključek S pregledom literature smo identificirali razloge, zaradi katerih se pacienti odločajo oziroma ne odločajo za uporabo PDEZZ, in na podlagi rezultatov oblikovali ključna področja ugotovitev. Razloge, ki so se pojavili v več različnih raziskavah, smo opredelili kot najpogostejše in jih izpostavili. S tem smo dosegli zadane cilje raziskovalnega dela, tj. opredelili razloge za in proti uporabi PDEZZ. V razpravi smo oblikovali predloge za izboljšanje šibkih točk. Izveden pregled lahko služi kot ogrodje za nadaljnje raziskave na širši ravni. Sodeluje pri ugotavljanju, kako povečati uporabo zdravstvenih spletnih storitev za izboljšavo zdravstvenega stanja pacientov in njihovo vključenost v svoje zdravljenje. Področje dostopa pacientov do svojih EZZ postavlja več odprtih vprašanj, med drugim glede varnosti osebnih podatkov, pooblaščenosti oseb, ki do njih dostopajo, dostopa starejše populacije in morebitne dodatne obremenjenosti zdravstvenega sistema, ki bi jih bilo treba dalje raziskati. Literatura in viri Assiri, G. (2022). The impact of patient access to their electronic health record on medication management safety: a narrative review. Saudi Pharmaceutical Journal, 30(3), 185–194. https://doi.org/10.1016/J.JSPS.2022.01.001 Baun, C., Vogsen, M., Nielsen, M. K., Høilund-Carlsen, P. F., & Hildebrandt, M. G. (2020). Perspective of patients with metastatic breast cancer on electronic access to scan results: mixed-methods study. Journal of Medical Internet Research, 22(2). https://doi.org/10.2196/15723 Cijvat, C. D., Cornet, R., & Hägglund, M. (2021). Factors influencing development and implementation of patients’ access to electronic health records—a comparative study of Sweden and the Netherlands. Frontiers in Public Health, 9. https://doi.org/10.3389/fpubh.2021.621210 Eriksson-Backa, K., Hirvonen, N., Enwald, H., & Huvila, I. (2021). Enablers for and barriers to using My Kanta – a focus group study of older adults’ perceptions of the National Electronic Health Record in Finland. Informatics for Health and Social Care, 46(4), 399–411. https://doi.org/10.1080/17538157.2021.1902331 Evropska komisija (2022). Evropski zdravstveni podatkovni prostor. Dostopno 7. 2. 2023 na https://health.ec.europa.eu/ehealth-digital-health-and-care/european- -health-data-space_sl Hägglund, M., Helsing E., & Scandurra I. (2020). Personalized communication - people with hearing loss' experiences of using a national patient portal. Studies in Health Technology and Informatics, 270, 1031–1035. https://doi.org/10.3233/SHTI200318 Kruse, C. S., Smith, B., Vanderlinden, H., & Nealand, A. (2017). Security techniques for the electronic health records. Journal of Medical Systems, 41(8). https://doi. org/10.1007/s10916-017-0778-4 Moll, J., & Rexhepi, H. (2020). The effect of patient accessible electronic health records on communication and involvement in care - a national patient survey in Sweden. Studies in Health Technology and Informatics, 270, 1056–1060. https://doi.org/10.3233/SHTI200323 Norris, E. C., Halaska, C., Sachs, P. B., Lin, C. T., Sanfilippo, K. & Honce, J. M. (2022). Understanding patient experiences, opinions, and actions taken after viewing their own radiology images online: web-based survey. JMIR Formative Research, 6(4). https://doi.org/10.2196/29496 Polit, D. F., & Beck, T. C. (2008). Nursing research: principles and methods (7th ed.). Philadelphia: Lippincott, Williams & Wilkins. Sakaguchi-Tang, D. K., Bosold, A. L., Choi, Y. K. & Turner, A. M. (2017). Patient portal use and experience among older adults: systematic review. JMIR Medical Informatics, 5(4), e38. https://doi.org/10.2196/medinform.8092 Shahmoradi, L., Darrudi, A., Arji, G. & Farzaneh Nejad, A. (2017). Electronic health record implementation: a SWOT analysis. Acta Medica Iranica, 55(10), 642–649. Tapuria, A., Porat, T., Kalra, D., Dsouza, G., Xiaohui, S. & Curcin, V. (2021). Impact of patient access to their electronic health record: systematic review. Informatics for Health and Social Care, 46(2), 192–204. https://doi.org/10.1080/17538157.2021.1879810 Urowitz, S., Smith, K., Alkazaz, N., Apatu, E., Quartey, N. K., & Wiljer, D. (2012). Patient accessible electronic health records for the chronically ill: a review of the literature. Journal of Hospital Administration, 1(2), 64. https://doi.org/10.5430/jha.v1n2p64 Valeur, H. S., Lie, A. K., & Moen, K. (2021). Patient rationales against the use of patient-accessible electronic health records: qualitative study. Journal of Medical Internet Research, 23(5), e24090. https://doi.org/10.2196/24090 29 Wass, S., & Vimarlund, V. (2019). Same, same but different: perceptions of patients’ online access to electronic health records among healthcare professionals. Health Informatics Journal, 25(4), 1538–1548. https://doi.org/10.1177/1460458218779101 Wass, S., Vimarlund, V., & Ros, A. (2019). Exploring patients’ perceptions of accessing electronic health records: innovation in healthcare . Health Informatics Jou-ZBORNIK rnal, 25(1), 203–215. https://doi.org/10.1177/1460458217704258 Wright, E., Darer, J., Tang, X., Thompson, J., Tusing, L., Fossa, A., Delbanco, T., Ngo, L., & Walker, J. (2015). Sharing physician notes through an electronic portal is associated with improved medication adherence: quasi-experimental study. Journal of Medical Internet Research, 17(10). https://doi.org/10.2196/jmir.4872 Zanaboni, P., Kummervold, P. E., Sørensen, T., & Johansen, M. A. (2020). Patient use and experience with online access to electronic health records in Norway: PO results from an online survey. Journal of Medical Internet Research, 22(2), e16144. https://doi.org/10.2196/16144 VZETK OV IN RE CENZIRANIH PRISPEVK OV ma j 2023 Izkušnja nosečnosti, poroda in babiške obravnave pri ženskah z izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu THE EXPERIENCE OF PREGNANCY, CHILDBIRTH AND MIDWIFERY CARE IN WOMEN WITH THE EXPERIENCE OF SEXUAL ABUSE IN CHILDHOOD Klavdija Slapar, dipl. bab., mag. Inštitut Ataleya info@ataleya-svetovanje.com Ključne besede: nasilje, posledice nasilja, fenomenološka raziskava IZVLEČEK 31 Uvod: Ženska se v času nosečnosti sooča s spremembami na več področjih. Najbolj očitne spremembe pa se dogajajo z njenim telesom, prav tako se spremeni odnos okolice in nje same do njega. Pri ženskah, ki so doživele spolno zlorabo v otroštvu, ZBORNIK je ta sprememba lahko težje sprejemljiva kot pri ženskah, ki te izkušnje nimajo. Prav tako se lahko težje soočajo z prihajajočim porodom, izzivi materinstva ter s pogostejšo obravnavo s strani zdravstvenih delavcev, tudi diplomiranih babic. PO Metoda: Uporabili smo deskriptivno psihološko fenomenološko metodo. V raziskavo smo vključili ženske, ki so ustrezale VZETK postavljenim kriterijem. Glavno raziskovalno vprašanje je bilo, kako ženske z izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu doživljajo nosečnost, porod in babiško obravnavo v tem času ter izzive s katerimi se soočajo na tej poti. OV Rezultati: Čeprav rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na celotno populacijo, pa lahko s pomočjo izsledkov raziskave IN pridobimo globlje razumevanje in uvid v doživljanje nosečnosti, poroda, materinstva ter babiške obravnave pri ženskah z RE izkušnjo spolne zlorabe. CENZIRANIH Diskusija in zaključek: Rezultatov zaradi števila udeleženk ne moremo posplošiti na celostno populacijo. Izsledki pa lahko služijo kot vodilo za nadaljnje raziskave in za informiranje o problematiki. PRISPEVK Key words: violence, consequences of violence, phenomenological research OV ABSTRACT Introduction: A woman faces changes in several areas during pregnancy. The most obvious changes involve her body, but also ma her attitude toward her environment and her role in it. For women who have experienced sexual abuse in childhood, this chan-j 2023 ge may be more difficult to accept than for women who have not. It may also be more difficult for them to cope with the im-pending birth, the challenges of motherhood, and more frequent treatment by health professionals, including skilled midwives. Methods: We used the descriptive psychological-phenomenological research method. The study included those women who j 2023 met the established criteria. The main research question was how women who experienced childhood sexual abuse experien-ma ce pregnancy, childbirth, and midwifery and what challenges they face. V Results: Although the research findings cannot be generalized to the entire population, we can use the research findings to O gain a deeper understanding and insight into how women who have experienced sexual abuse experience pregnancy, birth, motherhood, and midwifery care. PRISPEVK Discussion and conclusion: Due to the number of participants, the results cannot be generalized to the entire population. The results can serve as a guide for further research and information on this topic. Uvod CENZIRANIH RE Spolna zloraba otrok je zgolj ena od oblik nasilja nad otroki, ki pa ni vedno prisotna zgolj v obliki spolnega nasilja, temveč je IN otrok pogosto poleg zlorabe tudi žrtev verbalnega, čustvenega in fizičnega nasilja. Otrok pa se s posledicami zlorabe sooča V O takoj po samem travmatičnem dogodku in tudi kasneje, ko se v odrasli dobi sooča z različnimi izzivi v odnosih z drugimi in tudi v odnosu do sebe ter svojega telesa, saj se v njegovo telo zapiše nevrobiološki odziv na travmo (Gostečnik, 2019). VZETK Znano je, da lahko nezaželene, neprijetne spomine na travmatičen dogodek prebudijo določeni sprožilci, med katere pa spada-PO jo tudi izzivi povezani z nosečnostjo, porodom in materinstvom (Simkin & Klaus, 2004). Raziskava s slovenskega področja je pokazala, da je od 194 deklet, ki so bile vključene v raziskavo, spolno zlorabo doživelo vsako peto dekle (Repič, 2006). ZBORNIK Zato smo želeli raziskati, kakšen pomen ima izkušnja spolne zlorabe v otroštvu na doživljanje nosečnosti, poroda in babiške obravnave pri ženskah. Cilj raziskave je bil pridobiti globlje razumevanje in uvid v doživljanje nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja pri ženskah z izkušnjo spolne zlorabe. Zanimalo nas je predvsem, kako izkušnja spolne zlorabe v otroštvu vpliva na 32 omenjena obdobja, kako so doživljale babiško obravnavo tekom nosečnosti in poroda, kakšne so bile potrebe in pričakovanja žensk ter kako so se ženske soočale z vsemi spremembami in novimi vlogami. Metode Opis merskega instrumenta Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o demografskih podatkih ter ginekološko/porodniški anamnezi ter s pomočjo vnaprej pripravljenega pol strukturiranega intervjuja, ki je zajemal 3 vsebinska področja. Prvi del intervjuja smo namenili pridobiva-nju pripovedi izkušenj o doživljanju nosečnosti, babiške in ginekološke obravnave med nosečnostjo ter opisovanju izkušenj sprememb v partnerskem in drugih odnosih. V drugem delu intervjuja smo se osredotočili na doživljanje poroda, v tretjem delu pa smo se osredotočili na doživljanje poporodnega obdobja in vzgoje ter vseh sprememb, ki so v tem obdobju življenja sledile. Opis vzorca V naši raziskavi je sodelovalo pet odraslih žensk. Najmlajša udeleženka je bila stara 21 let, najstarejša pa 60 let. Štiri so imele vsaj visokošolsko izobrazbo, ena pa je bila še dijakinja. Tri od petih udeleženk so bile poročene, od teh je ena živela z možem ločeno. Ena od udeleženk je bila ločena, druga pa v zunajzakonski zvezi. Dve udeleženki sta imeli dva otroka, drugi dve enega otroka in ena udeleženka je imela tri otroke. Opis poteka in obdelave podatkov Najprej smo opravili pregled strokovne literature z omenjenih področij. Nato smo s pomočjo vprašanj odprtega tipa in izve-denih intervjujev posameznic dobili ustni opis doživljanja nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter vpogled v to, kako je izkušnja spolne zlorabe oblikovala omenjene izkušnje. S pomočjo deskriptivne psihološke fenomenološke metode smo na koncu dobili tudi sistematičen pregled doživljanja vsake posameznice in skupne točke v doživljanju nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja pri ženskah, ki imajo poleg materinstva skupno točko tudi v tem, da so vse bile žrtve spolne zlorabe v otroštvu. Po pregledu doživljanja udeleženk smo naredili analizo posameznih opisov doživljanja, nato pa smo za posamezno udeleženko oblikovali natančen in jasen opis njenega doživljanja. S pomočjo empatičnega prebiranja smo poskušali razumeti in v opis zajeti vsako podrobnost opisa doživljanja. Pri zadnjem delu naše fenomenološke psihološke raziskave smo oblikovali tudi splošni opis glavnih komponent čustvenega doživljanja vsake posameznice z izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu v obdobjih nosečnosti, poroda in v času po porodu. Rezultati Rezultati raziskave so nakazali, kako spolna zloraba v otroštvu vpliva na več vidikov doživljanja nosečnosti, poroda in materinstva s strani ženske. V raziskavi smo ugotovili, da so vse udeleženke novico o nosečnosti doživele intenzivno ne glede na to, ali so ob tem čutile prijetna ali neprijetna čustva. Štiri udeleženke so bile vesele in srečne, kar je ena od udeleženk opisala z naslednjimi besedami: »V bistvu sem bila vesela, ampak malo tudi zmedena.« Dve sta opisovali začetni šok in strah. Ena udeleženka je zaupala: »Začetni šok je bil pa res grozen. Tako no, tako doživljanje, jok, šok, kriza, panični napadi.« » Tekom nosečnosti so udeleženke čutile tudi druga čustva, kot so sram, občutki krivde in blaženosti. V času nosečnosti in/ali po porodu so udeleženke začutile spremembo v partnerskem odnosu, ki se je v večini primerov poslabšal, pri dveh udeleženkah pa se je partnerski odnos poglobil. Ena od udeleženk je svojo izkušnjo opisala tako: »Tako, ful sva se kregala. /…/ Pa v bistvu na en način sem začutila takrat, ko sva se ful kregala, sem začutila prav eno tako ujetost. Prav uno… O, šit, zdej je pa to. Zdaj sta se poročila, pa še noseča si, zdaj vama pa ne gre …« Vse udeleženke so tekom nosečnosti čutile strah – ali pred porodom, v povezavi s skrbjo o otrokovem zdravju ali pa zaradi situacije kot take. Dve udeleženki sta med nosečnostjo čutili tudi sram ob nosečnosti. S težavo sta tudi o nosečnosti povedali svojim staršem. Obe udeleženki sta bili tudi žrtvi incesta. Štiri udeleženke so opisovale svojo porodno izkušnjo kot negativno ali travmatično. Vse štiri so med porodom doživele ali za-stoj poroda ali pa več drugih intervencij, posegov s strani zdravstvenih delavcev. Udeleženka, ki je rodila s pomočjo vakuumske ekstrakcije, je svojo izkušnjo opisala: »Potem pa je počasi tisto, ko kontrolo začneš izgubljati nad sabo. Midva sva gor prišla 33 nekje dvajset do enajstih, potem pa nekje deset čez polnoči je pa meni voda odtekla. Ampak takrat je mene babica napotila na posteljo, če bom še malo na postelji, da bi še malo se vlegla. Ampak potem sem jaz tam gor ostala. Mislim. Pol pa ni bilo več fajn. Pol je meni voda odtekla. Potem sem imela takoj ta refleks iztisa. To mi je bilo pa ful grozno. Zaradi tega, ker nisem vedela ZBORNIK kaj je in sem imela ful občutek, da nimam čist nobene, mislim občutek, nisem imela nobene kontrole več nad telesom. In mi je pa postalo zelo grozno, noge so se mi ful tresle, cela sem se ful tresla. In ona mi je govorila naj se umirim. Jaz pa se nisem mogla, ker mi je telo tako odreagiralo. In to mi je bilo pa ful grozno. /…/ Pol je bilo pa tako, v bistvu, da ni več utripa slišala. In potem je PO bilo treba ful na hitro vse. /…/ Res, grozno je bilo. Bolelo je za znoret. Imela sem občutek, da bom umrla, da nimam čist nobene-VZETK ga nadzora več nad svojim telesom. Da mi niti, nič, brezizhodna situacija. Niti operirat me ne morejo in carskega reza ne morjo naredit. Jaz moram še vseeno potisniti otroka ven, tudi če je vakuum moram jst potiskat k budala.« OV Med porodom so doživele verbalno nasilje s strani zdravstvenih delavcev ali pa so čutile pomanjkanje podpore, tako s strani IN zdravstvenih delavcev kot tudi s strani partnerja. Negativno izkušnjo z zdravstveno delavko je ena od udeleženk opisala: RE »Sploh nič nisem smela. Ne vem zakaj. Sploh nisem smela niti vstat. Ne vem zakaj. Pa una porodničarka ali kaj je. Ona se je CENZIRANIH skoz drla name, da kdaj bom že rodila, da nima časa. Tako da, skoz se je samo dret hodila v sobo, edino to. Aha, pa pol sem še napisala, da mu (op. otroku) naj ne dajo une glukoze, pač sladkor. Am, pa da mu ne dajo umetnega mleka. In so mu ga kar dajali, pač na skrivaj. Mislim, kaj./…/ Najbolj mi je ostalo ravno to, ko sem ležala in sem pač imela iztegnjene noge in me je tok bolel. In je prišla, pač, ena babica in se začela ful dret, da tako ne bom nikoli rodila, če bom imela iztegnjene noge.« PRISPEVK Ena udeleženka je zaupala tudi lastno izkušnjo spolne zlorabe s strani dveh zdravnikov, druga pa je povedala za mamino iz-kušnjo zlorabe v otroštvu s strani zdravnika. Svojo izkušnjo spolne zlorabe s strani zdravnika udeleženka opiše: »Gimnazijke, ko smo hodile po kontracepcijske tabletke k njemu, nas je učil kako se orgazem doživlja. Tako ali si že kdaj je doživela orgazem. O Nisem. No potem ga boš pa danes. /…/ Kokrat se je meni to dogajalo. Ti poskusi. Posilstev pa … Pa sem šla na okulističen preV gled na gimnaziji pa mi je .. pa sem rekla poslušte pa jaz nimam oči tam dol. Temu sem še upala reči. Z roko je šel takole notri.« ma Poleg tega sta dve udeleženki opisali tudi, da sta bili žrtvi verbalnega oziroma psihičnega spolnega nasilja z namenom, da bi j 2023 opravili umetno prekinitev nosečnosti proti lastni volji. Dve udeleženki pa sta zaupali, da čutita, da se je njun odnos s partner-jem pričel spreminjati tudi zaradi izkušnje, ki sta si jo delila v porodni sobi. Od tega se je en odnos prekinil, drug poglobil. Pri dojenju so se udeleženke soočale z različnimi izzivi – omenjale so mastitis, boleče dojenje, ragade, tesnobne občutke med j 2023 dojenjem idr. Pri skrbi za novorojenčka so se vse udeleženke soočale s strahovi, najpogosteje so omenjale strah pred tem, da ma bi zlorabile lastnega otroka, ki je bil prisoten ob umivanju in/ali previjanju. Svoje skrbi je ena udeleženka opisala: »Vsakič, ko jo umivam pomislim, o, da je ne bom kaj preveč prijela. Tako. Je un strah zadaj, da ne bom zlorabila svojega otroka. To je ful priV sotno.« Podobno je čutila tudi druga udeleženka: »No pri prvem otroku je bilo meni zelo šokantno, ko sem videla kako fantkom O penis naraste. To je bilo meni tako. Kaj to pomeni. In tukaj se potem pa še čisto nezaveden občutek zlorabe. To mi je bilo zelo šokantno. /…/ Če sem videla, da se je pokakal. To sem se morala potem kar pripraviti. Da sem to naredila ne.« PRISPEVK Diskusija V času nosečnosti, poroda in po porodu se žensko telo močno spreminja ter odigra veliko vlogo, kar pa lahko prebudi tudi telesni spomin na preteklo travmatično izkušnjo (Repič, 2008). Spolno nasilje je eno od pomembnih javno zdravstvenih problemov, ki vplivajo na psihično in zdravstveno zdravje žensk (McMahon et al., 2000). Na Ginekološki kliniki v Ljubljani so leta 2014 CENZIRANIH izvedli raziskavo Nasilje med nosečnostjo – NANOS (Globevnik Velikonja et al., 2017), v kateri je sodelovalo 1018 žensk po RE porodu. V omenjeni raziskavi so ugotovili, da je eno od oblik nasilja v zdravstvenem sistemu doživelo 9,2 % nosečnic. Spolno IN nasilje v preteklosti pa je doživelo 7,6 % žensk. Med nosečnostjo je nasilje v zdravstvenem sistemu doživelo 59 žensk oziroma V O 5,8 % žensk, vključenih v raziskavo, najpogosteje pa so bile ženske med nosečnostjo žrtve fizičnega (70 %) in čustvenega (27,3 %) nasilja s strani intimnega partnerja. Čustveno, verbalno in spolno nasilje znotraj zdravstvenega sistema je doživela tudi ve- čina naših udeleženk, v enem primeru pa je udeleženka opisovala izkušnjo spolne zlorabe, ki jo je doživela njena mama s strani VZETK dveh zdravstvenih delavcev. Po mnenju več avtorjev bi morali na preteklo izkušnjo spolne zlorabe pri nosečnici gledati kot na PO dejavnik tveganja za razvoj nekaterih stanj oziroma zapletov, saj je znano, da imajo žrtve spolnega nasilja večji nivo distresa, kar pa povečuje verjetnost za visoko rizično nosečnost. Ženske pa o pretekli izkušnji spolne zlorabe redko govorijo z ginekologom, kar so v svoji raziskavi potrdili, saj se je o pretekli zlorabi ginekologom po njihovih izsledkih zaupalo zgolj 7,9% žensk. ZBORNIK Med porodom je pomembno, da je ženska v stiku s svojim telesom. To pa predstavlja velik izziv za žrtve spolnega nasilja, saj se pogosto soočajo z disociacijo in pogosto obtožujejo sebe in svoje telo, ker imajo telesne občutke (Repič Slavič, 2015). 34 Halvorsen in sodelavci (2013) v svoji kvalitativni raziskavi ugotavljajo, da so ženske, ki so doživele spolno zlorabo, med samim porodom pogosto ostale ujete med spomini na zlorabo in dogajanjem med porodom. To kaotično dogajanje znotraj njih se je pojavilo ne glede na to, ali so rodile spontano, s pomočjo vakuumske ekstrakcije ali s trebušnim porodom. Prav tako jih je strah izgube nadzora med samim porodom (Repič, 2015). Vakuumski porod je opisala tudi ena od udeleženk naše raziskave, kjer je omenjala strah pred smrtjo ter posledice poroda kot travmatične. Po porodu lahko ženske razvijejo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) zaradi travme, povezane s porodno izkušnjo, ali zaradi travmatičnih dogodkov, ki so jih doživele v preteklosti (Kleiman & Davis Raskin, 2013). Ženske, ki so doživele spolno zlorabo v preteklosti, se po porodu pogosteje soočajo tudi s poporodno depresijo (Repič Slavič & Gostečnik, 2015; Simkin & Klaus, 2004). Poleg omenjenega imajo lahko tudi več težav pri spoprijemanju z vlogo mame, ne zaupajo svojemu telesu ali intuiciji, imajo več strahov, povezanih z novo vlogo ter skrbjo za novorojenčka, pogosteje pa se soočajo tudi s poporodno depresijo in občutki krivde (Simkin Klaus, 2004), kar smo ugotovili tudi v naši raziskavi. Na doživljanje poporodnega obdobja pa lahko vpliva tudi funkcionalnost partnerskega odnosa. Znano je, da so ženske z izku- šnjo zlorabe pogosteje v nefunkcionalnih, toksičnih partnerskih odnosih (Repič, 2015), kar se je pokazalo tudi v naši raziskavi, kjer so ženske opisovale tako spolno zlorabo znotraj partnerskega odnosa, kot tudi verbalno in čustveno zlorabo. Zaključek Spolno nasilje vpliva na vsa področja življenja žrtev. Ob pregledu rezultatov dobimo poglobljen vpogled v doživljanje izzivov in sprememb, ki jih prinašajo omenjena obdobja, prav tako pa lahko dobimo uvid v pomembnost kakovostne podporne mreže ljudi in sočutne ter na žensko osrediščene obravnave med porodom. Dobimo tudi vpogled v doživljanje prisotnosti partnerja med porodom, v razsežnost doživetega nasilja, nefunkcionalnih družinskih odnosov, izzivov pri postavljanju meja in razliko-vanju med zlorabo in ljubeznijo. Uporabnost rezultatov lahko služi različnim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z ženskami v ali izven rodne dobe, poleg tega pa so rezultati uporabni tudi za vse ženske, ki imajo izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu, in njihove bližnje, da s pomočjo le-teh dobijo poglobljeno razumevanje in uvid v povezave med zlorabo ter da si tako lahko lažje zagotovijo primerno podporo in pomoč. Čeprav rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na splošno populacijo, so izsledki lahko vodilo za nadaljnje raziskave na tem področju in lahko služijo tudi za poglobljeno razumevanje doživljanja nosečnosti, poroda, babiške obravnave in materinstva pri ženskah z izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu. Izpostavljeni izzivi so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje. Literatura Globevnik Velikonja, V., Lučovnik, M., Premru Sršen, T., Leskovšek, V., Kranjc, M., Pavše, L., Verdnik, I., Tul, N., & Blickstein, I. (2018). Violence before pregnancy and the risk of violence in pregnancy. Journal of Perinatal Medicine, 46(1), 29‒33. Gostečnik, C. (2019). Travma in relacijska družinska terapija. Ljubljana: Založba Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut. Halvorsen, L., Nerum, H., Ǿian, P., & Sǿrlie, T. (2013). Giving birth with rape in one's past: a qualitative study. BIRTH, 40(3), 182–91. Kleiman, K. R., & Davis Raskin, V. (2013). This isn't what I expected: Overcoming postpartum depression. New York: Hachette Go. McMahon, P. M., Goodwin, M. M., & Stringer, G. (2000). Sexual Violence and Reproductive Health. Maternal and Child Health Journal, 4(2), 12‒4. Repič Slavič, T. (2006). Avtonomija in intimnost v družini kot dejavnika tveganja za spolno zlorabo. Psihološka obzorja, 15(1), 111‒25. Repič Slavič, T. (2015). Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje (2nd ed.). Celje: Celjska Mohorjeva družba. Repič Slavič, T., & Gostečnik, C. (2015). The experience of pregnancy, childbirth and motherhood in women with a history of sexual abuse. In A. Mivšek (edt.), Sexology in midwifery. Simkin, P., & Klaus, P. (2004). When survivors give birth: understanding and healing the efffects of early sexual abuse on childbearing women. Washington: Classic day publishing. 35 ZBORNIK PO VZETK OV IN RE CENZIRANIH PRISPEVK OV ma j 2023 Porodni položaji v slovenskih porodnišnicah BIRTHING POSITIONS IN SLOVENIAN MATERNITY HOSPITALS Tadej Ornik, študent, Jerca Jesenovec, študentka, Eva Kodrin, študentka, Lucija Oblak, študentka, Urška Rojs, študentka, Klea Rozman, študentka, Azra Šiljić, študentka, Klara Tacar, študentka, Hana Zajc, študentka, viš. pred. Tita Stanek Zidarič, dipl. bab., MSc (UK), IBCLC, pred. mag. Metka Skubic, dipl. bab., univ. dipl. ped., asist. dr. Anita Jug Došler, univ. dipl. ped Univerza v Ljubljani Zdravstvena fakulteta tedaj.ornik2001@gmail.com 37 Ključne besede: porod, porodni položaj, porodnica, babica ZBORNIK IZVLEČEK Uvod: Ženske lahko rojevajo v različnih porodnih položajih. Na odločitev za menjavo položaja tekom poroda lahko vplivajo nekateri socialno in kulturno pogojeni faktorji. S spreminjanjem porodnih položajev se lahko poveča premer porodne poti, s PO čimer se plodu omogoči več prostora. Posledično se lahko zmanjša tveganje za raztrganine presredka tretje in četrte stopnje. VZETK Namen raziskave je bil proučiti uporabo različnih porodnih položajev v slovenskih porodnišnicah. O Metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja, ki je temeljila na V spletni anketi, in sicer anketnem vprašalniku. Raziskava je bila izvedena na namenskem vzorcu babic in babičarjev, zaposlenih IN v slovenskih porodnišnicah. Izvedli smo jo študenti 3. letnika študijskega programa Babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze RE v Ljubljani. Podatki so bili analizirani na osnovi deskriptivne statistike z navedbo frekvenc in odstotkov. CENZIRANIH Rezultati: Največ babic oz. babičarjev v prvi porodni dobi prakticira bočni položaj (92 %). Sledi mu hoja (90 %) in položaj sede na žogi (81 %). V drugi porodni dobi je najpogosteje zastopan bočni položaj (88 %). Sledi mu hrbtni položaj (58 %), polsedeč položaj (50 %) in položaj na vseh štirih (46 %). V prvi porodni dobi se od porodnih pripomočkov najpogosteje uporabljajo žoge PRISPEVK (98 %), tuš (85 %) in blazine (60 %). V drugi porodni dobi pa žoge (52 %), porodna pručka (52 %) in blazine (46 %). Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da v slovenskih porodnišnicah prevladujejo pokončni položaji (hoja, položaj sede na žogi) in bočni položaj. V porodnišnicah je na voljo veliko število porodnih pripomočkov, vsi pa se v prvi in drugi O porodni dobi ne uporabljajo enako pogosto. V ma j 2023 Key words: birth, birth positions, labouring woman, midwife j 2023 ma ABSTRACT V Introduction: Women can give birth in different birthing positions. The decision to change positions during childbirth may be O influenced by certain socially and culturally determined factors. These may include: the chosen maternity, the woman's wishes, the rate of pain, the duration of the birth, the woman's education, and the course of pregnancy and birth. By changing the birth position, the diameter of the birth canal can be increased, allowing more space for the foetus. The aim of our study was to PRISPEVK investigate the use of different birth positions in Slovenian maternity hospitals. Methods: A descriptive and causal non-experimental method of empirical research was used, based on an online survey, i.e., a questionnaire. The survey was conducted among midwives in Slovenian maternity hospitals. It was conducted by 3rd year midwifery students of the Faculty of Health Sciences, University of Ljubljana. Data were analysed based on descriptive statisti-CENZIRANIH cs with frequencies and percentages. RE IN Results : Most midwives in the first stage of birth practice a lateral position (92 %). Followed by walking (90%) and sitting on the V O ball (81 %). In the second stage of labour, the side position is the most common (88 %). This is followed by the supine position (58%), the half-sitting position (50 %), and the position on all fours (46 %). In the first stage of labour, balls (98 %), showers (85 %), and pillows (60 %) are the most used birth aids. In the second stage of labour, the most common aids are balls (52 %), birth VZETK showers (52 %), and pillows (46 %). PO Discussion and conclusion: The results of the survey show that in Slovenian maternity hospitals the upright posture (walking, sitting on the ball) and the lateral position are predominant. There are many delivery aids in the maternity hospitals, but not all ZBORNIK of them are used so frequently in the first and second stage of labour. 38 Uvod Pred razvojem medicine je imela med porodom ženska svobodnejšo izbiro porodnih položajev. Z razvojem porodniške stroke se je povečala potreba po nadzorovanju poroda. S tem se je zmanjšalo število priložnosti, ko porodnica položaje izbira prostovoljno. Cilj nadzorovanja poroda je bil čim prej zaznati patologijo in posledično ukrepati. Zaradi lažjega nadzorovanja stanja ploda, zagotavljanja intravenske terapije, izvajanja izhodnih porodniških operacij, Leopoldovih prijemov, varovanja presredka in asistiranja pri porodu, se je kot standard začel uporabljati ležeči položaj (Da Silva et al., 2019). S tem se je medicinski stroki olajšal nadzor nad dogajanjem, po drugi strani pa se je povečalo tveganje za: (1) pojav sindroma vene cave, (2) popadki so lahko manj učinkoviti, (3) mišice perineja niso sproščene, (4) porodne bolečine so bolj intenzivne, (5) poveča se lahko potreba po izhodnih porodniških operacijah, (6) poveča se lahko potreba po epiziotomiji, (7) CTG zapis pogosteje kaže patološke vzorce, posledično je potrebnih več medicinskih intervencij itn. (Diorgu et al., 2016). Na odločitev za menjavo položajev tekom poroda lahko vplivajo nekateri socialno in kulturno pogojeni faktorji. Mednje lahko spadajo: izbrana porodnišnica, želje žensk, stopnja bolečine, trajanje poroda, izobrazba ženske ter potek nosečnosti in poroda idr. (Watson & Cooke, 2018; Shorey et al., 2021). Porodne položaje delimo v dve glavni skupini. Med prvo skupino spadajo vertikalni oz. pokončni položaji npr. položaj čepe, sede, stoje in njihove različice. Na drugi strani pa so horizontalni oz. vodoravni, pod katere spadajo litotomni, ginekološki, bočni in ležeči položaj na hrbtu (Da Silva et al., 2019). Pokončne porodne položaje se povezuje z boljšimi porodnimi izidi (Badejoko et al., 2017). Nekateri položaji v drugi porodni dobi pomembno vplivajo na izid poroda. Poznavanje porodnih položajev je v tej fazi pomembno za babiško prakso. Vse več smernic kaže, da menjava različnih položajev v drugi porodni dobi, služi kot intervencija za lajšanje napredovanja poroda. Menjava položajev lahko močno izboljša občutek nadzora ženske nad potekom poroda in ji omogoči pozitivno izkušnjo (Berta et al., 2019). Pri ležečem položaju ženska počiva na hrbtu, noge so pokrčene, tako da so stopala poravnana s podlago, lahko pa so ta vsta-vljena tudi v stremena oz. jih držijo spremljevalci ali ženska sama. Ta položaj babicam in porodničarjem omogoča boljše udo-bje pri spremljanju napredovanja poroda in izvajanju manevrov. Kljub vsem raziskavam in priporočilom, da se tovrstni položaji ne uporabljajo, je prakticiranje teh še vedno preveč pogosto (Huang et al., 2019). Pri bočnem položaju ženska leži na boku s pokrčenimi boki in koleni. Med nogami ima lahko blazino. Bočni položaji so eni izmed enostavnejših položajev, prav tako pa so zelo udobni (Huang et al., 2019). Sedeči položaj vključuje tako polsedeči kot tudi pokončni sedeči položaj. Pri polsedečem položaju ženska sedi s trupom pod kotom 45° ali več. Pri pokončnem sedečem položaju pa ženska sedi naravnost na postelji, stolu, žogi in/ali drugih porodnih pripomočkih. Glede na študije (Huang et al., 2019) so sedeči položaji bolj priljubljeni v razvitih državah. Razlogi za manjšo uporabo čepečih položajev so lahko pomanjkanje znanja, pomanjkljiva usposobljenost babic oz. babičarjev ali fizična nezmo- žnost za izvajanje položaja. Med drugimi naj bi ravno ta položaj veljal za enega izmed najbolj naravnih položajev (Huang et al., 2019). Prednost prakticiranja položaja čepe je v povečanem medeničnem izhodu, izboljšanem delovanju gravitacijske sile, povečani potrebi po spontanem potisku, pospešenem spuščanju vodilnega plodovega dela, pospešenem krvnem obtoku v predelu medenice itn. Posledično je lahko boljši tonus v maternici in mišicah medeničnega dna (Berta et al., 2019). Vertikalni položaji imajo prednost na treh področjih: v porodništvu (krajše trajanje poroda, manjša uporaba vakuuma ali carskega reza), pri plodu (boljše počutje ploda, ki se odraža na CTG zapisu) in stanju matere (manj raztrganin presredka, epiziotomij in zastopanost bolečine). Porodni položaji lahko pripomorejo pri spuščanju vodilnega plodovega dela po porodnem kanalu, pri čemer lahko imajo pokončni položaji večjo korist kot vodoravni položaji (Huang et al., 2019; Berta et al., 2019; Dahlen et al., 2013). Vsak porodni položaj ima svoje prednosti in slabosti. V nasprotju sta si potreba po nadzoru poteka in napredovanja poroda ter počutje ženske. Del babiške filozofije je upoštevanje ženske in njenih želja, v kar je všteto tudi spreminjanje porodnih položajev na njeno pobudo. V nekaterih primerih pa določeni porodni položaji niso primerni zaradi različnih zapletov, dejavnikov tveganja ali medicinskih intervencij (kot so npr. farmakološke oblike lajšanja bolečine, indukcija, stimulacija poroda ipd.). Tudi pri porodnicah, ki so se odločile za lajšanje porodne bolečine z epiduralno analgezijo, ni kontraindicirano spreminjanje porodnih položajev (Watson & Cooke, 2018). Namen raziskave, katere podatke predstavljamo v nadaljevanju, je bil proučiti uporabo različnih porodnih položajev v slovenskih porodnišnicah. V okviru te smo sledili naslednjim raziskovalnim ciljem: proučiti najpogosteje uporabljene porodne položa-je in porodne pripomočke v prvi in drugi porodni dobi, ki so in/ali jih babice oz. babičarji uporabljajo v slovenskih porodnišnicah. 39 Metode dela Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja (Harvey & Land, 2016), ki je ZBORNIK temeljila na spletni anketi, in sicer anketnem vprašalniku. Vprašalnik je bil razvit v okviru laboratorijskih vaj tekom študijskega procesa na osnovi pregleda literature, navedene v seznamu uporabljene literature in študije podobnih vsebin tekom študija. Raziskava je bila izvedena na namenskem vzorcu babic in babičarjev, zaposlenih v slovenskih porodnišnicah. Izvedli smo PO jo študenti 3. letnika študijskega programa Babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zanesljivost in veljavnost VZETK vprašalnika smo kontrolirali s strokovnim pregledom in oceno mentorjev na Oddelku za babištvo. Podatki so bili analizirani na osnovi osnovne deskriptivne statistike z izračuni frekvenc in odstotkov. OV Opis vzorca IN Spletno anketo je ustrezno rešilo 54 babic oz. babičarjev, končalo v celoti pa 52. Največ babic oz. babičarjev je bilo iz porod-RE CENZIRANIH nišnice Ljubljana (21 %), sledila je porodnišnica Maribor (10 %) ter porodnišnice Izola (8 %), Nova Gorica (8 %), Novo mesto (8 %), Murska Sobota (8 %), Slovenj Gradec (8 %). Ostale slovenske porodnišnice so bile zastopane s 7% ali manj (porodnišnica Brežice, Celje, Jesenice, Kranj, Ptuj, Postojna, Trbovlje). Opis vprašalnika PRISPEVK Anketni vprašalnik je bil objavljen kot spletna anketa na spletni aplikaciji 1KA. Spletna anketa je bila odprta od 24. 10. do 13. 12. 2022. Vprašalnik je bil vključno z demografijo sestavljen iz 13 vprašanj, od tega je bilo 8 vprašanj zaprtega tipa in 5 vprašanj kombiniranega odprto-zaprtega tipa. V okviru prispevka predstavljamo del raziskave, ki se nanaša na 4 raziskovalna vprašanja. OV Raziskovalna vprašanja RV1: Kateri porodni položaji so najpogosteje uporabljeni v prvi porodni dobi, ter na čigavo odločitev se zanje odločajo? ma j RV2: Kateri porodni položaji so najpogosteje uporabljeni v drugi porodni dobi, ter na čigavo odločitev se zanje odločajo? 2023 RV3: Katere porodne pripomočke imajo babice oz. babičarji v slovenskih porodnišnicah na voljo? RV4: Katere porodne pripomočke babice oz. babičarji v slovenskih porodnišnicah uporabljajo v prvi in drugi porodni dobi? Rezultati j 2023 ma V nadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave glede na predhodno predstavljena raziskovalna vprašanja. V Raziskovalno vprašanje 1: Kateri porodni položaji so najpogosteje uporabljeni v prvi porodni dobi, ter na čigavo odločitev se O zanje odločajo? Podatki (Tabela 1) so pokazali, da v prvi porodni dobi največ babic oz. babičarjev prakticira bočni položaj (92 %), sledi mu hoja (90 %), položaj sede na žogi (81 %), stoječ položaj (77 %), polsedeč položaj (40 %), položaj na vseh štirih (38 %), sedeč PRISPEVK položaj z opiranjem naprej (25 %), čepeč položaj (19 %), klečeč položaj (17 %), hrbtni položaj (15 %) ter položaj na kolenih z opiranjem naprej (15 %). Najredkeje uporabljen položaj je hoja po stopnicah (6 %). Podatki so pokazali tudi, da je odločitev za spreminjanje porodnega položaja v prvi porodni domena ženske (54 %). 46 % babic oz. babičarjev je navedlo, da na odločitev spreminjanja porodnih položajev vpliva deljeno mnenje tako ženske kot tudi babice. Nihče od anketirancev ni podal odgovora, CENZIRANIH da bi odločitev za spreminjanje porodnega položaja bila samo domena babice. RE IN Tabela 1: Porodni položaji v prvi porodni dobi V O Porodni položaji Frekvenca Odstotek Bočni 48 92 % VZETK Hoja 47 90 % PO Sede na žogi 42 81 % Stoje 40 77 % Polsedeč 21 40 % ZBORNIK Na vseh štirih 20 38 % Sede z opiranjem naprej 13 25 % Čepe 10 19 % 40 Kleče 9 17 % Hrbtni 8 15 % Na kolenih z opiranjem naprej 8 15 % Hoja po stopnicah 3 6 % Raziskovalno vprašanje 2: Kateri porodni položaji so najpogosteje uporabljeni v drugi porodni dobi, ter na čigavo odločitev se zanje odločajo? Podatki (Tabela 2) so pokazali, da največ babic oz. babičarjev v drugi porodni dobi prakticira bočni položaj (88 %), sledi mu hrbtni položaj (58 %), polsedeč položaj (50 %), položaj na vseh štirih (46 %), položaj na kolenih z opiranjem naprej (23 %), čepeč položaj (17 %), stoječ položaj (15 %), klečeč položaj (13 %), sedeč položaj z opiranjem naprej (6 %) ter drugo (6 %). Podatki so pokazali tudi, da odločitev spreminjanja porodnih položajev v drugi porodni dobi poteka zgolj kot odločitev žensk (35 %). 62 % babic oz. babičarjev je navedlo, da na odločitev spreminjanja porodnih položajev vpliva deljeno mnenje tako ženske kot tudi babice. Da je odločitev za spreminjanje porodnega položaja domena samo babice, je navedlo 4 % babic oz. babičarjev. Tabela 2: Porodni položaji v drugi porodni dobi Porodni položaji Frekvenca Odstotek Bočni 46 88 % Hrbtni 30 58 % Polsedeč 26 50 % Na vseh štirih 24 46 % Na kolenih z opiranjem naprej 12 23 % Čepe 9 17 % Stoje 8 15 % Kleče 7 13 % Sede z opiranjem naprej 3 6 % Drugo 3 6 % Raziskovalno vprašanje 3: Katere porodne pripomočke imajo babice oz. babičarji v slovenskih porodnišnicah na voljo? Podatki (Tabela 3) so pokazali, da so vse slovenske porodnišnice založene z žogami (100%). V 75 % slovenskih porodnišnic so na voljo blazine in porodne pručke, v 50 % viseči trakovi, v 40 % porodni stoli, v 37 % letvenik in v 35 % porodni (vodni) bazen. Tabela 3: Porodni pripomočki v slovenskih porodnišnicah Porodni pripomočki Frekvenca Odstotek Žoga 52 100 % Blazine 39 75 % Porodna pručka 39 75 % Viseči trak 26 50 % Porodni stol 20 40 % Letvenik 19 37 % Porodni (vodni) bazen 18 35 % Drugo 1 2 % Raziskovalno vprašanje 4: Katere porodne pripomočke babice oz. babičarji uporabljajo v slovenskih porodnišnicah v prvi in drugi porodni dobi? Podatki (Tabela 4) so pokazali, da se v prvi porodni dobi najpogosteje uporabljajo žoge (94 %), tuš (85 %) in blazine (60 %). Najredkeje pa je uporabljen porodni stol (19 %) in porodna pručka (19 %). V drugi porodni dobi se najpogosteje uporabljajo žoge (52 %), porodna pručka (52 %) in blazine (46 %). Najredkeje je uporabljen letvenik (13 %). Najmanjše število porodnišnic (6 %) v drugi porodni dobi ne uporablja nobenih porodnih pripomočkov. Tabela 4: Porodni pripomočki v slovenskih porodnišnicah v prvi in drugi porodni dobi 41 Prva porodna doba – porodni pripomočki Druga porodna doba – porodni pripomočki ZBORNIK Porodni pripomočki Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Žoge 49 94 % 27 52 % Tuš 44 85 % 0 0 % PO Blazine 31 60 % 24 46 % VZETK Viseči trak 13 25 % 11 21 % Porodni (vodni) bazen 13 25 % 14 27 % O Letvenik 12 23 % 7 13 % V IN Porodni stol 10 19 % 12 23 % RE Porodna pručka 10 19 % 27 52 % CENZIRANIH Ne uporabljamo pripomočkov 0 0 % 3 6 % Diskusija in zaključek PRISPEVK Zelo pomembno je, da je ženski med porodom omogočeno gibanje in da poteka izbor porodnega položaja glede na izbiro in počutje ženske. Zaradi delovanje težnosti, popadkov, poravnave ploda in povečanega medeničnega izhoda se v prvi porodni dobi svetujejo pokončni položaji (Sinkin, Hanson & Acheta, 2017). Različni porodni položaji vodijo do sprememb v širini medeničnega prostora, zato lahko ženska v drugi porodni dobi zavzame določene položaje, z namenom zmanjšanje tveganja za OV kelafopelvino disproporco (nesorazmerje med vodilnim plodovim delom in materino medenico). Natančneje, položaji kot so klečanje, stoja, čepenje in sedeči položaji, so bolj koristni za kostno strukturo medenice, saj omogočajo več gibanja trtice in ma razširitev na področju simfize (Borges et al., 2021). Več avtorjev (Laurence et al., 2013; Hanson & Acheta, 2017) izpostavlja, da j 2023 so polsedeči in bočni položaji priporočljivi za počitek oz. če želimo hiter porod upočasniti. Pokončni položaji večajo silo težnosti, pospešujejo popadke, ter omogočajo, da se vodilni plodov del lažje spušča po porod-j 2023 nem kanalu. Položaji, ki so asimetrični ali kjer je ženska nagnjena naprej, lajšajo bolečino v križu, ter omogočajo rotacijo ploda. ma Hrbtni položaji večajo porodno bolečino, popadki so bolj boleči, a ne pogojujejo hitrejšega napredovanja poroda. Kadar je potreben hrbtni položaj, lahko hiperfleksija stegen približa biomehanske značilnosti, opažene pri porodih v čepečem položaju V (Desseauve et al., 2020). Tudi podatki naše raziskave so pokazali, da se pri izbiri porodnih položajev v prvi in drugi porodni O dobi upošteva odločitev ženske o izbiri porodnega položaja. O tem pa ji je lahko z nasveti in vsem potrebnim znanjem v pomoč babica oz. babičar. Da v slovenskih porodnišnicah prevladujejo pokončni položaji (hoja, položaj sede na žogi) in bočni položaj, je med drugim pokazala tudi naša raziskava. PRISPEVK V drugi porodni dobi postanejo popadki po intenzivnosti in jakosti močnejši. Menjavanje porodnih položajev pomaga ženski lajšati porodno bolečino. Priporočljivi porodni položaji (Sinkin, Hanson & Acheta, 2017; Deliktas & Kukulu, 2018) v drugi porodni dobi so: položaj sede, položaj kleče, položaj čepe, bočni položaj, stoja z gibanje naprej in nazaj, tudi s souporabo porodnega stola in drugih porodnih pripomočkov. Navedeni položaji se skladajo tudi z rezultati naše raziskave. Bi pa ob tem izpostavili, CENZIRANIH da je po priporočilih stroke (Sinkin, Hanson & Acheta, 2017; Marshal & Renolds, 2020) v slovenskih porodnišnicah še vedno RE previsoko zastopan delež hrbtnega položaja. IN V Rezultati raziskave so pokazali, da je v slovenskih porodnišnicah na voljo veliko število porodnih pripomočkov, da pa se vsi O pripomočki v prvi in drugi porodni dobi ne uporabljajo enako pogosto. VZETK Zaključimo lahko, da se v slovenskih porodnišnicah prakticirajo različni porodni položaji, kar je za nas študente zelo spodbud-PO no. Spodbudno pa je tudi za porodnice, saj spodbujanje različnih porodnih položajev omogoča na žensko osrediščeno babiško skrb, individualno obravnavo porodnice, adekvatnejše lajšanje porodne bolečine, pripomore pa tudi k opolnomočenju porodnice, saj ji omogoča soodločanje v procesu rojevanja. ZBORNIK Literatura 42 Badejoko, O., Ibrahim, H., Awowole, I., Bola-Oyebamiji, S., Ijarotimi, A., & Loto, O. (2017). Upright or dorsal? childbirth positions among antenatal clinic attendees in Southwestern Nigeria. Tropical Journal of Obstetrics and Gynaecology, 33(2), pp. 172–178. Available at: https://doi.org/10.1007/978-90-481-2599-9_19 [24.4.2023]. Berta, M., Lindgren, H., Christensson, K., Mekonnen, S., & Adefris, M. (2019). Effect of maternal birth positions on duration of second stage of labor: systematic review and meta-analysis. BMC Pregnancy and Childbirth, 19(1), pp. 466–466. Available at: https://doi.org/10.1186/s12884-019-2620-0 [24.4.2023]. Borges, M., Moura, R., Oliveira, D., Parente, M., Mascarenhas, T., & Natal, R. (2021). Effect of the birthing position on its evolution from a biomechanical point of view. Computer Methods and Programs in Biomedicine, p. 200. Available at: https://doi.org/10.1016/j.cmpb.2020.105921 [24.4.2023]. Da Silva, C. R., Pereira, L. B., Vogt, S. E., & De Oliveira Dias, C. L. (2019). Parto em posição não supina: percepção de profissionais na assistência hospitalar/ Birth in a non-supine position: perception of professionals in hospital care. Ciência, Cuidado e Saúde, 18(4), pp. 2. Available at: https://doi.org/10.4025/cienccu- idsaude.v18i4.45203 [24.4.2023]. Dahlen, H. G., Dowling, H., Tracy, M., Schmied, V., & Tracy, S. (2013). Maternal and perinatal outcomes amongst low risk women giving birth in water compared to six birth positions on land. A descriptive cross sectional study in a birth centre over 12 years. Midwifery, 29(7), pp. 759–764. Available at: https://doi. org/10.1016/j.midw.2012.07.002 [24.4.2023]. Delikatas, A., & Kukulu, K. (2018). The Effect of Upright Positions During The First Stage of Labour on Childbirth Types: A Meta-Analysis. Clinical and Experimental Health Sciences, 8, pp. 128–137 [24.4.2023]. Desseauve, D., Fradet, L., Gachon, B., Cherni, Y., Lacouture, P., & Pierre, F. (2020). Biomechanical comparison of squatting and “optimal” supine birth positions. Journal of Biomechanics, pp. 105, 109783. Available at: https://doi.org/10.1016/j.jbiomech.2020.109783 [24.4.2023]. Diorgu, F. C., Steen, M. P., Keeling, J. J., & Mason-Whitehead, E. (2016). Mothers and midwives perceptions of birthing position and perineal trauma: An exploratory study. Women and Birth : Journal of the Australian College of Midwives, 29(6), pp. 518–523. Available at: https://doi.org/10.1016/j.wombi.2016.05.002 [24.4.2023]. Huang, J., Zang, Y., Ren, L.-H., Li, F.-J., & Lu, H. (2019). A review and comparison of common maternal positions during the second-stage of labor. International Journal of Nursing Sciences, 6(4), pp. 460–467. Available at: https://doi.org/10.1016/j.ijnss.2019.06.007 [24.4.2023]. Lawrence, A., Lewis, L., Hofmeyr, G. J., & Styles, C. (2013). Maternal positions and mobility during first stage labour. Cochrane Database of Systematic Reviews, 10. doi: https://doi.org/10.1002/14651858.cd003934.pub4 [24.4.2023]. Marshall, J. E., & Raynor, M. D. (2020). Myles Textbook for Midwives. Elsevier Shorey, S., Chan, V., & Lalor, J. G. (2021). Perceptions of women and partners on labor and birth positions: A meta‐synthesis. Birth (Berkeley, Calif.), 49(1), pp. 19–29. Available at: https://doi.org/10.1111/birt.12574 [24.4.2023]. Simkin, P., Hanson, L., & Ancheta, R. (2017). The Labor Progress Handbook: Early Interventions to Prevent and Treat Dystocia. Wiley-Blackwell. Watson, H. L., & Cooke, A. (2018). What influences women’s movement and the use of different positions during labour and birth: a systematic review protocol. Systematic Reviews, 7(188). Available at: https://doi.org/10.1186/s13643-018-0857-8 [24.4.2023]. Lajšanje porodne bolečine v Sloveniji LABOUR PAIN MANAGEMENT IN SLOVENIA Anja Pirc, študentka, Vanja Hribar, študentka, Monika Katančič, študentka, Martina Lenko, študentka, Ana Otoničar, študentka, Manca Podmiljšak, študentka, Vesna Simonič, študentka, Ajda Žerovnik, študentka viš. pred. Tita Stanek Zidarič, dipl. bab., MSc (UK), IBCLC, pred. mag. Metka Skubic, dipl. bab., univ. dipl. ped., asist. dr. Anita Jug Došler, univ. dipl. ped. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta anja.pirc2001@gmail.com 43 Ključne besede: porodna bolečina, porod, farmakološke metode, nefarmakološke metode, babica ZBORNIK IZVLEČEK Uvod: Vsaka porodnica drugače doživlja porodno bolečino. Porodna bolečina je opredeljena kot »odličen model akutne bole- čine«, vendar je za razliko od drugih akutnih bolečin, ki so običajno povezane s poškodbo ali patologijo, del normalnega fizio-PO loškega procesa. Porodna bolečina ima tudi pomembno funkcijo v samem fiziološkem procesu, saj proizvaja hormone, kot so VZETK endorfini in oksitocin. V razvitem svetu se uporabljajo različne metode lajšanja porodne bolečine, ki so lahko farmakološke in/ ali nefarmakološke. Namen naše raziskave je bil proučiti načine lajšanja porodne bolečine (farmakološke, nefarmakološke) v O slovenskih porodnišnicah. V IN RE Metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja, ki je temeljila na CENZIRANIH spletni anketi, in sicer anketnem vprašalniku. Raziskava je bila izvedena na namenskem vzorcu babic in babičarjev, zaposlenih v slovenskih porodnišnicah. Izvedli smo jo študenti 3. letnika študijskega programa Babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Podatki so bili analizirani na osnovi deskriptivne statistike, z izračuni frekvenc in odstotkov. Rezultati: Podatki raziskave so pokazali, da je v slovenskih porodnišnicah ženskam na voljo šest farmakoloških metod lajšanja PRISPEVK porodne bolečine. Med njimi se najpogosteje uporabljajo epiduralna analgezija (71 %), dušikov oksidul (53 %) in Dolsin/Petidin (47 %). Podatki raziskave so pokazali, da je v slovenskih porodnišnicah ženskam na voljo devet nefarmakoloških metod lajšanja porodne bolečine. Med njimi se najpogosteje uporablja menjavanje položajev (93 %), masaža/masažne žogice (78 %), topli/mrzli obkladki (47 %) in aromaterapija (45 %). Farmakološke metode se najpogosteje uporabljeno v prvi porodni dobi (73 OV %), nefarmakološke pa v prvi in drugi porodni dobi (56 %). ma Diskusija in zaključek: V Sloveniji ženskam na voljo široka paleta izbire med farmakološkimi in nefarmakološkimi metodami j 2023 lajšanja porodne bolečine. Med njimi so pogosteje zastopane farmakološke metode lajšanja bolečine, za katere ocenjujemo, da bi se lahko pogosteje dopolnjevale z nefarmakološkimi. Key words: childbirth, pharmacological methods, non-pharmacological methods, midwife j 2023 ma ABSTRACT V Introduction: Every woman experiences birth pain in a different way. Birth pain is defined as an »excellent model of acute O pain,« but unlike other acute pain usually associated with injury or illness, it is part of the normal physiological process. Birth pain also has an important function in the physiological process itself, producing hormones such as endorphins and oxytocin. In developed countries, various methods are used to relieve birth pain, which may be pharmacological and/or non-pharmaco-PRISPEVK logical. The aim of our study was to investigate the methods of relieving birth pain (pharmacological, non-pharmacological) in Slovenian maternity hospitals. Methods: A descriptive and causal non-experimental method of empirical research was used, based on an online survey, i.e., a questionnaire. The survey was conducted among midwives in Slovenian maternity hospitals. It was conducted by 3rd year CENZIRANIH midwifery students from the Faculty of Health Sciences, University of Ljubljana. The data were analysed based on descriptive RE statistics using frequency and percentage calculations. IN V O Results: Survey data indicated that women in Slovenian maternity hospitals have 6 pharmacological methods available to relieve labour pain. These include epidural analgesia (71 %), nitrous oxide (53 %), and petidine (47 %). Data from the study indicate that 9 nonpharmacologic methods are available to women in Slovenian maternity hospitals to relieve labour pain. VZETK Position changes (93 %), massage/massage balls (78 %), warm/cold compresses (47 %), and aromatherapy (45 %) are used PO most frequently. Farmacologic methods are most used in the first stage of birth (73 %) and nonpharmacologic methods in the first and second stage of birth (56 %). ZBORNIK Discussion and conclusion: In Slovenia, women have a wide choice of pharmacological and non-pharmacological methods to relieve labour pain. Pharmacological methods of pain relief are more frequently represented, which in our estimation could be more frequently supplemented by non-pharmacological methods. 44 Uvod Vsaka porodnica doživlja porodno bolečino drugače (Whitburn, 2013). Opišemo jo lahko kot paradoksalno izkušnjo, saj je mu- čna, a vseeno pričakovana zaradi njenega pozitivnega izida - rojstva otroka. Porodna bolečina je bila opredeljena kot »odličen model akutne bolečine«, vendar je za razliko od drugih akutnih bolečin, ki so običajno povezane s poškodbo ali patologijo, porodna bolečina del normalnega fiziološkega procesa. Porodna bolečina ima tudi pomembno funkcijo v samem fiziološkem procesu, saj proizvaja hormone, kot so endorfini in oksitocin (Buckley, 2015). Bolečina, povezana s porodom, je kompleksen pojav. Pogosto jo opisujejo kot najzahtevnejšo in najmočnejšo bolečino, ki jo ženska lahko doživi, kljub temu pa obstajajo ogromne razlike v doživljanju te bolečine pri ženskah (Whitburn et al., 2019). Nanji in Carvalho (2020) uvrščata porodno bolečino med najhujše vrste bolečine, ki jih bo ženska doživela v življenju. Nenavadno je, da porod brez bolečin ni nujno bolj zadovoljujoč za ženske, in mnoge ženske želijo izkusiti vse občutke poroda – vključno z bolečino (Buckley, 2015). Bolečina, povezana s porodom postavlja pomembna filozofska in teoretična vprašanja zaradi svoje edinstvene narave: zakaj je normalen fiziološki dogodek, ki je bistvenega pomena za človeški obstoj, povezan s tako močno bolečino? Z evolucijskega vidika je porod boleč, da bi spodbujal ustrezna vedenja ženske in drugih (Whitburn et al., 2019). Farmakološki načini lajšanja porodne bolečine Farmakološke metode lajšanje porodne bolečine niso dostopne prav v vsaki porodnišnici. Pred aplikacijo zdravil je ključno, da so vitalni znaki porodnice v mejah normale in da je stanje ploda stabilno. Oralnih analgetikov med porodom se ne uporablja zaradi prepočasnega učinkovanja (Farnham, 2020; Manguerra & Casiano, 2017). Pogosto uporabljena metoda poleg epiduralne analgezije so intravenska zdravila proti bolečinam, kot so morfin, petidin, remifentanil in dušikov oksidul. Takšni opioidi lahko povzročijo neželene posledica pri novorojenčkih, zlasti zaviranje dihanja. Zraven tega lahko matere aspirirajo, občutijo omotico in slabost (Tanvisut et al., 2018). Porodnice pričakujejo učinkovito analgezijo in so razočarane, ko temu ni tako. Želena stopnja analgezije je zelo različna, pri čemer dve tretjini vprašanih žensk želi najmanjšo količino zdravil, ki bi jim še omogočila obvladovanje porodne bolečine. Zato je pomembno, da lahko ponudimo vrsto analgetikov in zagotovimo kakovostne informacije o različnih možnostih, ki so na voljo, da bi ženskam pomagali pri izbiri, ki najbolj ustreza njihovim potrebam (Howie & Robinson, 2019). Nefarmakološki načini lajšanja porodne bolečine Uporaba nefarmakoloških metod lahko zmanjša porodno bolečino do te mere, da ženske ne posegajo po zdravilih (Gallo et al., 2018). Delimo jih na tehnike, ki zmanjšujejo bolečinske dražljaje, tehnike, ki aktivirajo periferne senzorične receptorje, in tehnike, ki preko možganov zavirajo vstop dražljajev v kostni mozeg (Krašna, 2017). Učinek nefarmakoloških metod lahko razloži-mo s teorijo vstopnih vrat, ki sta jo leta 1965 utemeljila Melzack in Wall (Mendell, 2014). Teorija pojasnjuje, kako lahko duševna stanja vplivajo na zaznavanje bolečine in zmanjšajo ali pa tudi povečajo občutenje bolečine (Mendell, 2014). Teorija vstopnih vrat trdi, da neboleči dražljaj zapre tako imenovana živčna vrata za boleči dražljaj, kar prepreči, da bi se informacija o bolečini prenesla v osrednje živčevje (Moayedi & Davis, 2013). Tako smo na primer ob udarcu nagnjeni k temu, da se po poškodovanem mestu drgnemo. Drgnjenje predstavlja senzorično informacijo o dotiku, ki za možgane predstavlja močnejšo stimulacijo, kot informacija iz bolečinskih receptorjev. Zaznavanje bolečine se zato zmanjša (Ropero Peleaz & Taniguchi, 2016). Ženske imajo na voljo veliko izbiro nefarmakoloških sredstev, ki lahko podpirajo farmakološke metode (Krašna, 2017). Med nje spadajo aromaterapija, ki ima pozitivne učinke predvsem na zmanjševanje anksioznosti in dolžino poroda (Mahbubeh Tabatabaeichehr & Hamed Mortazavi, 2020; Lara et al., 2021 ). V sklopu tradicionalne kitajske medicine se uporabljata tudi akupresura in akupunktura (Raana & Fan, 2020; Levett et al., 2014). Redkeje uporabljen, je tudi ples, ki ima pozitivne učinke na prvo oceno novorojenčka (APGAR) in manjšo intenziteto bolečine (Akin & Saydam, 2020). V porodnišnicah se pogosto uporablja tudi porodna žoga, ki spodbuja gibanje in relaksira mišice (Silva et al., 2011). Masaža hrbta in topli obkladki zmanj- šujejo bolečino preko teorije vstopnih vrat, relaksirajo in sproščajo (Rosmiarti et al., 2019; Kaur et al., 2020). Posebno metodo lajšanja bolečine predstavlja TENS ali transkutana električna živčna stimulacija, ki še ni toliko raziskana, a naj bi zmanjševala le intenzivnost bolečine (Santos Santana et al., 2016). Posebno skupino tehnik lajšanja porodne bolečine predstavljajo dihalne in distrakcijske tehnike ter hipnoza. Dihalne vaje na lajšanje porodne bolečine delujejo predvsem v drugi porodni dobi, saj te 45 pripomorejo k nasičenosti mišic s kisikom (Yuksel et al., 2017). Distrakcijske tehnike in hipnoza preusmerita pozornost ženske od situacije, spremenita stanje zavesti. Posebna zvrst je tudi glasbena terapija, ki ima pozitivne učinke na nižanje stresa (Amiri et al., 2019; Cyna et al., 2004; Baradwan et al., 2022). ZBORNIK Ženske pogosto z nefarmakološkimi metodami lajšanja porodne bolečine niso seznanjene, prav tako se zanje redkeje odločajo. Pomembna je priprava na porod že v nosečnosti, kjer lahko ženska razišče in se odloči za njej najbolj ustrezne metode (Krašna, 2017). PO VZETK Metode dela O Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja (Harvey & Land, 2016), ki je V IN temeljila na spletni anketi, in sicer anketnem vprašalniku. Vprašalnik je bil razvit v okviru laboratorijskih vaj tekom študijskega procesa na osnovi pregleda literature, navedene v seznamu uporabljene literature in študije podobnih vsebin tekom študija. RE CENZIRANIH Raziskava je bila izvedena na namenskem vzorcu babic in babičarjev, zaposlenih v slovenskih porodnišnicah. Izvedli smo jo študenti 3. letnika študijskega programa Babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zanesljivost in veljavnost vprašalnika smo kontrolirali s strokovnim pregledom in oceno mentorjev na Oddelku za babištvo. Podatki so bili analizirani na osnovi osnovne deskriptivne statistike z izračuni frekvenc in odstotkov. PRISPEVK Opis vzorca Spletno anketo je ustrezno rešilo 58 babic oz. babičarjev, končalo v celoti pa 55. Največ babic oz. babičarjev je bilo iz porodni- šnice Ljubljana (23 %), sledila je porodnišnica Maribor (9 %) ter porodnišnice Izola (9 %), Murska Sobota (7 %), Novo mesto (7 O %) in Slovenj Gradec (7 %). Ostale slovenske porodnišnice so bile zastopane s 5 % ali manj (porodnišnica Ptuj, Brežice, Celje, V Jesenice, Kranj, Postojna, Trbovlje, Šempeter pri Gorici). ma Opis vprašalnika j 2023 Anketni vprašalnik je bil objavljen kot spletna anketa na spletni aplikaciji 1KA. Spletna anketa je bila odprta od 28. 10. do 5. 12. 2022. Vprašalnik je bil vključno z demografijo sestavljen iz 11 vprašanj kombiniranega odprto-zaprtega tipa. Raziskovalna vprašanja j 2023 RV1: Katere farmakološke metode lajšanje porodne bolečine so v slovenskih porodnišnicah ženskam na voljo? ma RV2: Katere nefarmakološke metode lajšanje porodne bolečine so v slovenskih porodnišnicah ženskam na voljo? RV3: V kateri porodni dobi babice ženskam aplicirajo/prakticirajo farmakološke/nefarmakološke metode lajšanja porodne bolečine? V RV4: Kateri dejavniki po njihovi oceni vplivajo na odločitev babice za izbiro ustrezne metode lajšanja porodne bolečine? O Rezultati PRISPEVK V nadaljevanju predstavljamo rezultate, ki so prikazani glede na predhodno zastavljena raziskovalna vprašanja. Raziskovalno vprašanje 1: Katere farmakološke metode lajšanje porodne bolečine so v slovenskih porodnišnicah ženskam na voljo? Podatki (Tabela 1) so pokazali, da je v slovenskih porodnišnicah ženskam na voljo 6 farmakoloških metod lajšanja porodne CENZIRANIH bolečine (brez morfija in metod, navedenih pod odgovor drugo). 95 % babic navaja, da v njihovi porodnišnici ženskam lahko RE ponudijo epiduralno analgezijo in Dolsin/Petidin. V navedenem vprašanju nas je zanimalo tudi, katerih farmakoloških metod IN lajšanja porodne bolečine se babice osebno najpogosteje poslužujejo. Podatki naše raziskave so pokazali, da so najpogosteje V O uporabljene farmakološke metode: epiduralna analgezija (71 %), dušikov oksidul (53 %) in Dolsin/Petidin (47 %). VZETK Tabela 1: Farmakološke metode lajšanje porodne bolečine PO Farmakološke metode Frekvenca Odstotek Epiduralna analgezija 52 95 % Dolsin/Petidin 52 95 % ZBORNIK Dušikov oksidul 40 73 % Subarahnoidna analgezija/spinalni blok 34 62 % Ultiva/Remifentanil 28 51 % 46 Drugo 5 9 % Meptazinol 1 2 % Morfij 0 0 % Raziskovalno vprašanje 2: Katere nefarmakološke metode lajšanje porodne bolečine so v slovenskih porodnišnicah ženskam na voljo? Podatki (Tabela 2) so pokazali, da je v slovenskih porodnišnicah ženskam na voljo 9 nefarmakoloških metod lajšanja porodne bolečine (brez metod, navedenih pod odgovor drugo). Vse babice in babičarji so navedli, da v njihovi porodnišnici ženskam lahko ponudijo menjavanje položajev, druga najpogostejša nefarmakološka metoda lajšanja porodne bolečine pa je masaža oz. uporaba masažne žogice (96 %). Ob navedenem vprašanju nas je zanimalo tudi, katerih nefarmakoloških metod se babice osebno najpogosteje poslužujejo. Podatki naše raziskave so pokazali, da so najpogosteje uporabljene nefarmakološke metode: menjavanje položajev (93 %), masaža oz. uporaba masažne žogice (78 %), topli in/ali mrzli obkladki (47 %) ter aromaterapija (45 %). Tabela 2: Nefarmakološke metode lajšanje porodne bolečine Nefarmakološke metode Frekvenca Odstotek Menjavanje položajev 55 100 % Masaža/masažne žogice 53 96 % Topli in/ali mrzli obkladki 46 84 % Aromaterapija 34 62 % Muzikoterapija 23 42 % Acutens (transkutana električna nevrostimulacija) 19 35 % Hidroterapija 14 25 % Akupresura/akupunktura 8 15 % Hipnoza 5 9 % Drugo 2 4 % Raziskovalno vprašanje 3: V kateri porodni dobi babice ženskam aplicirajo/prakticirajo farmakološke/nefarmakološke metode lajšanja porodne bolečine? Podatki (Tabela 3) so pokazali, da se farmakološke metode najpogosteje aplicirajo v 1. porodni dobi (73 %), nefarmakološke pa v 1. in 2. porodni dobi (56 %). Tabela 3: Čas za apliciranje izbrane vrste metode lajšanja bolečine Farmakološke metode Nefarmakološke metode Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek 1. porodna doba (latentna faza) 3 5 % 12 22 % 1. porodna doba (aktivna faza) 40 73 % 10 18 % 2. porodna doba 1 2 % 2 4 % 1. in 2. porodna doba 11 20 % 31 56 % Raziskovalno vprašanje 4: Kateri dejavniki vplivajo na odločitev babice za izbiro ustrezne metode lajšanja porodne bolečine? Podatki (Tabela 4) so pokazali, da sta po oceni babic in babičarjev dejavnika, ki v največji meri vplivata na odločitev babice/ babičarja za uporabo določene vrste metode za lajšanje porodne bolečine, naslednja: »Vprašam žensko« (87 %) in »Sam/-a se odločim glede na napredovanje poroda« (55 %). Tabela 4: Dejavniki, ki po oceni babic, vplivajo na izbor metode za lajšanje porodne bolečine Dejavniki Frekvenca Odstotek Vprašam žensko 48 87 % Sam/-a se odločim glede na napredovanje poroda 30 55 % Sam/-a se odločim glede na CTG 21 38 % 47 Vprašam ginekologa porodničarja 19 35 % Sam/-a se odločim glede na partogram 16 29 % ZBORNIK Presodim sam/-a 9 16 % Vprašam sodelavca/sodelavko babico/babičarja 5 9 % Vprašam partnerja/partnerico, moža/ženo porodnice 4 7 % Drugo 3 5 % PO VZETK O Diskusija in zaključek V IN Vse farmakološke metode lajšanje porodne bolečine niso dostopne prav v vsaki porodnišnici, kar je med drugim pokazala tudi RE naša raziskava. V slovenskih porodnišnicah je najpogosteje uporabljena epiduralna analgezija, ki jo nekateri avtorji (Labor & CENZIRANIH Maguire, 2008; Manguerra & Casiano, 2017) povezujejo s podaljšanjem druge porodne dobe. Babice in babičarji morajo pri ženskah, ki so prejele epiduralno analgezijo, opazovati morebitno hipotenzijo, slabost, bruhanje, povišano telesno temperaturo, srbečico, retenco urina ali zmanjšano zmožnost gibljivosti spodnjih okončin. Možna zapleta pri plodu sta pozne deceleracije in bradikardija (Farnham, 2020). Pretok krvi do placente je lahko oviran (Frauenfelder et al., 2015). Čeprav je epiduralna analgezija učinkovita za lajšanje bolečin, lahko poveča možnost za instrumentalno dokončan porod ali urgentni carski rez in naknadne PRISPEVK težave z dojenjem (Tanvisut et al., 2018). V slovenskih porodnišnicah sta kot metodi lajšanja porodne bolečine zelo pogosto uporabljeni tudi dušikov oksidul in Ultiva/ O Remifentanil. Pogosto uporabljena metoda so tudi intravenska zdravila proti bolečinam, kot sta to morfin in fentanil. Takšni V opioidi lahko povzročijo neželene posledica pri novorojenčkih, zlasti zaviranje dihanja. Zraven tega lahko matere aspirirajo, občutijo omotico in slabost (Tanvisut et al., 2018; Farnham, 2020). Kot navajajo Grangier et al. (2022) je potrebna posebna ma pozornost kadar se uporablja kombinacija spinalno-epiduralne tehnike, aplikacija opioidov ter lokalni anestetik, zlasti kadar se j 2023 slednji uporablja v intratekalnem in epiduralnem prostoru. Porodnice pričakujejo učinkovito analgezijo in so razočarane, ko temu ni tako. Želena stopnja analgezije je zelo različna, pri če-j 2023 mer dve tretjini vprašanih žensk želi najmanjšo količino zdravil (npr. analgetikov), ki bi jim omogočila obvladovanje porodne bo-ma lečine. Zato je pomembno, da ženskam lahko ponudimo različno vrsto analgetikov in jim zagotovimo kakovostne informacije o različnih možnostih, ki so na voljo, da bi jim pomagali pri izbiri, ki najbolj ustreza njihovim potrebam (Howie & Robinson, 2019). V O Nefarmakološke metode lajšanja porodne bolečine pogosto podpirajo delovanje zdravil. Delimo jih na (1) tehnike, ki zmanj- šujejo bolečinske dražljaje, (2) tehnike, ki aktivirajo periferne senzorične receptorje in (3) tehnike, ki preko možganov zavirajo vstop dražljajev v kostni mozeg. Ženske z možnostmi za nefarmakološko lajšanje porodne bolečine pogosto niso dovolj sez-PRISPEVK nanjene, prav tako se zanje redkeje odločajo (Krašna, 2017). Na nekoliko nižjo zastopanost nefarmakološkega načina lajšanja porodne bolečine je pokazala tudi naša raziskava. V slovenskih porodnišnicah so najpogosteje zastopane naslednje nefarmakološke metode za lajšanje porodne bolečine: menjavanje položajev, masaža/masažne žogice in topli/mrzli obkladki. Gibanje in vertikalni položaj zmanjšujejo bolečino in omogočijo plodu, da se spusti in rotira. Masaža med aktivno fazo poroda je ena izmed nefarmakoloških metod lajšanja porodne bolečine. Poveča pretok krvi, stimulira receptorje za dotik v koži in segreje CENZIRANIH kožo na območju, ki ga masiramo, kar pripelje do relaksacije muskulature in vzbudi prijeten občutek človeške bližine. Topli RE obkladki vzdražijo receptorje za toploto v koži, ki nato na tem območju prekinejo prenos signala za bolečino v možgane. Toplo-IN ta povzroči tudi vazodilatacijo žil, zaradi česar se poveča pretok krvi. Ob tem se lahko uporabljajo tudi suhi ali vlažni obkladki V (Krašna, 2017; Kaur et al., 2020). O Rezultati študij kažejo, da je zelo pomembna priprava nosečnic na porod (Aksoy et al., 2016; Hassanzadeh et al., 2021; Kacper-VZETK czyk-Bartnik et al., 2019). Poučevanje žensk in promocija nefarmakoloških metod lajšanja bolečine pomagata ženskam prena-PO šati porodno bolečino in jih pripravita na porod (Logsdon & Smith-Morris, 2017). Hkrati pa je zelo pomembno tudi razumevanje, da je kot ugotavljajo Whitburn et al. (2019), bolečina zelo individualna izkušnja. Porodna bolečina je zahtevna, čustvena in pomenska bolečina, ki se zelo razlikuje od drugih vrst bolečine. ZBORNIK Zelo pomembno je, da zdravstveni delavci prepoznajo potrebe in pričakovanja ženske že pred porodom. Ženske, ki imajo za sabo negativno porodno izkušnjo, lahko to bolečino podoživljajo še leta po porodu (Shaban et al., 2016). Tako je eden izmed zelo pomembnih dejavnikov, ki lahko vpliva na soočenje ženske s porodno bolečino, odnos zdravstvenih delavcev na eni strani 48 kot tudi vključevanje žensk v odločanje glede obravnave med porodom na drugi strani (Robič, 2022). Slednje se je potrdilo tudi v naši raziskavi. Ugotovili smo, da je bila želja ženske (»Vprašam žensko.«) najpogosteje zastopan dejavnik, ki je vplival na odločitev o izbiri metode za lajšanje porodne bolečine. Zaključimo lahko, da je v Sloveniji ženskam na voljo široka paleta izbire med farmakološkimi in nefarmakološkimi metodami lajšanja porodne bolečine. Med njimi so pogosteje zastopane farmakološke metode lajšanja porodne bolečine, za katere ocenjujemo, da bi se lahko pogosteje dopolnjevale z nefarmakološkimi. Literatura Akin, B., & Saydam, B. K. (2020). The effect of labor dance on perceived labor pain, birth satisfaction, and neonatal outcomes. Explore, 16(5), 310–317. https://doi. org/10.1016/j.explore.2020.05.017 Aksoy, H., Yücel, B., Aksoy, U., Acmaz, G., Aydin, T., & Babayigit, M. A. (2016). The relationship between expectation, experience and perception of labour pain: an observational study. SpringerPlus 5(1), 1766. https://doi.org/10.1186/s40064-016-3366-z Amiri, P., Mirghafourvand, M., Esmaeilpour, K., Kamalifard, M., & Ivanbagha, R. (2019). The effect of distraction techniques on pain and stress during labor: a randomized controlled clinical trial. BMC Pregnancy and Childbirth, 19(1), 534. https://doi.org/10.1186/s12884-019-2683-y Baradwan, S., Khadawardi, K., Badghish, E., Alkhamis, W. H., Abdelmoezz Dahi, A., Abdallah, K. M., Kamel, M., Shehata Sayd, Z., Abdelsattar Mohamed, M., Mohamed Ali, H., Mahmoud, M., Abdelaal Mohamed, A., Fathy Mohamed, D., Abdelaziz Shama, A., Hagras, A. M, Abd Allah Ali, H., Mohamed Abdelhakim, A., Elhalim Mohamed Abd Elhalim, A., … Sobhy Bakry, M. (2022). The impact of virtual reality on pain management during normal labor: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Sexual & Reproductive Healthcare, 32, 100720. https://doi.org/10.1016/j.srhc.2022.100720 Buckley, S. J. (2015). Executive Summary of Hormonal Physiology of Childbearing: Evidence and Implications for Women, Babies, and Maternity Care. The Journal of Perinatal Education, 24(3), 145–153. https://doi.org/10.1891/1058-1243.24.3.145 Cyna, M. A., Fleet, J., Randall, R. E., & Sok, C. (2021). Subcutaneous fentanyl for labour analgesia: a retrospective case note review. International Journal of Obstetric Anesthesia, 45, 138–141. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959289X20301370 Farnham, T. (2020). Reviewing pain management options for patients in active labor. Nursing, 50(6), 24–30. https://doi.org/10.1097/01.NURSE.0000662352.97953. cd Frauenfelder, S., van Rijn, R., Radder, C. M. , de Vries, M. C., Dijksman, L. M., & Godfried, M. B. (2015). Patient satisfaction between remifentanil patient-controlled analgesia and epidural analgesia for labor pain. Acta Obstet Gynecol Scand 94(9), 1014–1021. https://obgyn.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/aogs.12694 Gallo, R. B. S., Santana, L. S., Marcolin, A. C., Duarte, G., & Quintana, S. M. (2018). Sequential application of non-pharmacological interventions reduces the severity of labour pain, delays use of pharmacological analgesia, and improves some obstetric outcomes: A randomised trial. Journal of Physiotherapy, 64(1), 33–40. https://doi.org/10.1016/j.jphys.2017.11.014 Grangier, L., de Tejada, B. M., Savoldelli, G. L., Irion, O., & Haller, G. (2020). Adverse side effects and route of administration of opioids in combined spinal-epidural analgesia for labour: a meta-analysis of randomised trials. International Journal of Obstetric Anesthesia, 41, 83-103. Harvey, M., & Land, L. (2016). Research Methods for Nurses and Midwives, Theory and Practice. Sage publications Ltd. Hassanzadeh, R., Abbas-Alizadeh, F., Meedya, S., Mohammad-Alizadeh-Charandabi, S., & Mirghafourvand, M. (2021). Perceptions of primiparous women about the effect of childbirth preparation classes on their childbirth experience: A qualitative study. Midwifery, 103, 103154. Howie, R., & Robinson, C. (2019). Non-neuraxial analgesia in labour. Anaesthesia & Intensive Care Medicine, 20(7), 367–370. https://www.sciencedirect. com/science/article/pii/S1472029919301171 Kacperczyk-Bartnik, J., Bartnik, P., Symonides, A., Sroka-Ostrowska, N., Dobrowolska-Redo, A., & Romejko-Wolniewicz, E. (2019). Association between antenatal classes attendance and perceived fear and pain during labour. Taiwanese Journal of Obstetrics and Gynecology, 58(4), 492-496. Kaur, J., Sheoran, P., Kaur, S., & Sarin, J. (2020). Effectiveness of warm compression on lumbo-sacral region in terms of labour pain intensity and labour outcomes among nulliparous: an interventional study. Journal of Caring Sciences, 9(1), 9–12. https://doi.org/10.34172/jcs.2020.002 Krašna, T. (2017). Sprejemljivost in preference porodnic o rabi nefarmakoloških metod zdravljenja porodne bolečine [Diplomsko delo]. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=11046&lang=slv Labor, S., & Maguire, S. (2008). The Pain of Labour. Reviews in pain, 2(2), 15–19. https://doi.org/10.1177/204946370800200205 Lara, S. R. G., Gabrielloni, M. C., Cesar, M. B. N., & Barbieri, M. (2021). Effects of floral therapy on labor and birth: A randomized clinical trial. Revista Brasileira de Enfermagem, 74(suppl 6), e20210079. https://doi.org/10.1590/0034-7167-2021-0079 Levett, K. M., Smith, C. A., Dahlen, H. G., & Bensoussan, A. (2014). Acupuncture and acupressure for pain management in labour and birth: A critical narrative review of current systematic review evidence. Complementary Therapies in Medicine, 22(3), 523–540. https://doi.org/10.1016/j.ctim.2014.03.011 Logsdon, K., & Smith-Morris, C. (2017). An ethnography on perceptions of pain in Dutch“Natural” childbirth. Midwifery, 55, 67– 74. https://doi.org/10.1016/j. midw.2017.09.004 Mahbubeh Tabatabaeichehr & Hamed Mortazavi (2020). The Effectiveness of Aromatherapy in the Management of Labor Pain and Anxiety: A Systematic Review. Ethiopian Journal of Health Sciences, 30(3). https://doi.org/10.4314/ejhs.v30i3.16 Manguerra, W. A., & Casiano, V. E. (2017). Effective Use of Battlefield Acupuncture in Managing Labor Pain. Medical Acupuncture, 29(1), 30–33. https://www. liebertpub.com/doi/10.1089/acu.2016.1203 Mendell, L. M. (2014). Constructing and deconstructing the gate theory of pain. Pain, 155(2), 210–216. https://doi.org/10.1016/j.pain.2013.12.010 49 Moayedi, M., & Davis, K. D. (2013). Theories of pain: From specificity to gate control. Journal of Neurophysiology, 109(1), 5–12. https://doi.org/10.1152/ jn.00457.2012 ZBORNIK Nanji, J. A., & Carvalho, B. (2020). Pain Management During Labor and Vaginal Birth. Best Practice & Research Clinical Obstetrics & Gynaecology, 67, 100–112. https://doi.org/10.1016/j.bpobgyn.2020.03.002 Raana, H. N., & Fan, X.-N. (2020). The effect of acupressure on pain reduction during first stage of labour: A systematic review and meta-analysis. Complementary Therapies in Clinical Practice, 39, 101126. https://doi.org/10.1016/j.ctcp.2020.101126 PO Robič, D. (2022). Doživljanje poroda in porodne bolečine [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. VZETK php?id=158511&lang=slv Rosmiarti, Riska Marlin, Murbiah (2019). Reduction of labour pain with back massage. Enfermeria Clinica, 30(S5), 209–212. https://doi.org/10.1016/j.enfc- O li.2019.11.056 V IN Ropero Peláez, F. J., & Taniguchi, S. (2016). The Gate Theory of Pain Revisited: Modeling Different Pain Conditions with a Parsimonious Neurocomputational Model. Neural Plasticity, 2016, 1–14. https://doi.org/10.1155/2016/4131395 RE CENZIRANIH Santos Santana, L., Barreto Silva Gallo, R., Jorge Ferreira, C. H., Duarte, G., Quintana, S. M., & Marcolin, A. C. (2016). Transcutaneus electrical nerve stimulation (TENS) reduces pain and postpones the need for pharmacological analgesia during labour: a randomised trial. Journal of Physiotherapy, 62(1), 29–34. https://doi. org/10.1016/j.jphys.2015.11.002 Shaban, I., Mohammad, K., Homer, C. (2016). Development and Validation of Women’s Satisfaction With Hospital-Based Intrapartum Care Scale in Jordan. Journal of Transcultural Nursing, 27(3), 256–261. https://doi.org/10.1177/1043659614550486 Silva, L. M. e, Oliveira, S. M. J. V. de, Silva, F. M. B. da, & Alvarenga, M. B. (2011). Using the Swiss ball in labor. Acta Paulista de Enfermagem, 24(5), 656–662. https:// PRISPEVK doi.org/10.1590/S0103-21002011000500010 Tanvisut, R., Traisrisilp, K., & Tongsong, T. (2018). Efficacy of aromatherapy for reducing pain during labor: a randomized controlled trial. Archives of Gynecology and Obstetrics, 297(5), 1145–1150. https://link.springer.com/article/10.1007/s00404-018-4700-1 O Whitburn, L. Y. (2013). Labour pain: From the physical brain to the conscious mind. Journal of Psychosomatic Obstetrics & Gynecology, 34(3), 139–143. https:// V doi.org/10.3109/0167482X.2013.829033 Whitburn, L. Y., Jones, L. E., Davey, M.-A., & McDonald, S. (2019). The nature of labour pain: An updated review of the literature. Women and Birth, 32(1), 28–38. ma https://doi.org/10.1016/j.wombi.2018.03.004 j 2023 Yuksel, H., Cayir, Y., Kosan, Z., & Tastan, K. (2017). Effectiveness of breathing exercises during the second stage of labor on labor pain and duration: a randomized controlled trial. Journal of Integrative Medicine, 15(6), 456–461. https://doi.org/10.1016/S2095-4964(17)60368-6 Profilaksa novorojenčka v slovenskih porodnišnicah NEWBORN PROPHYLAXIS IN SLOVENIAN MATERNITY HOSPITALS Vanesa Vojsk, študentka, Darja Altbauer, študentka, Barbara Brzović, študentka, Lea Grabner, študentka, Tjaša Katan, študentka, Ines Kumpuš, študentka, Natalija Oblak, študentka, Tajana Šipoš, študentka, viš. pred. Tita Stanek Zidarič, dipl. bab., MSc (UK), IBCLC, pred. mag. Metka Skubic, dipl. bab., univ. dipl. ped., asist. dr. Anita Jug Došler, univ. dipl. ped. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta vojskvanesa@gmail.com Ključne besede: novorojenček, vitamin K, zaščita oči, zaščita popka, prva oskrba, babica 51 IZVLEČEK ZBORNIK Uvod: V Sloveniji rutinska prva oskrba novorojenčka vključuje neonatalno očesno profilakso aplikacijo vitamina K in zaščito popka. Aplikacija vitamina K in neonatalna očesna profilaksa sta v Sloveniji zakonsko določena in obvezna. Namen raziskave je bil proučiti določene vidike neonatalne profilakse v slovenskih porodnišnicah. PO Metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja, ki je temeljila na VZETK spletni anketi, in sicer anketnem vprašalniku. Raziskava je bila izvedena na namenskem vzorcu babic, zaposlenih v slovenskih porodnišnicah. Izvedle so jo študentke 3. letnika študijskega programa Babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. O Podatki so bili analizirani na osnovi deskriptivne statistike z izračuni frekvenc in odstotkov. V IN RE Rezultati: Rezultati so pokazali, da največ babic za profilaktično zaščito popka uporablja kalijev hipermanganat (72 %). Največ CENZIRANIH (40 %) babic vitamin K aplicira do največ 1 ure po porodu. Največ babic (78 %) se poslužuje informiranja o uporabi profilaktične zaščite aplikacije vitamina K, med drugim smo ugotovili tudi, da 83 % babic pozna vsaj tri prednosti profilaktične zaščite za oči. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da se praksa v slovenskih porodnišnicah v povezavi s profilaktično zaščito izvaja v skladu s priporočili stroke, čeprav bi jo bilo mogoče še optimizirati. PRISPEVK Key words : newborn, vitamin K, eye prophylaxis, umbilical protection, immediate care at birth, midwife OV ABSTRACT ma Introduction: In Slovenia, routine first newborn care includes neonatal eye prophylaxis, vitamin K administration and umbilical j 2023 cord protection. Vitamin K administration and neonatal eye prophylaxis are legally mandated and compulsory in Slovenia. The aim of the study was to investigate certain aspects of neonatal prophylaxis in Slovenian maternity hospitals. Methods: The descriptive and cavsal-non-experimental method of empirical research used was an online survey based on a j 2023 questionnaire. The survey was carried out on a purposive sample of midwives working in Slovenian maternity hospitals. It was ma carried out by third-year students of the Midwifery programme at the Faculty of Health at the University of Ljubljana. The data were analysed on the basis of descriptive statistics with calculations of frequencies and percentages. V O Results: The results showed that most midwives use potassium hypermanganate (72 %) for prophylactic umbilical protection. Most (40 %) midwives apply vitamin K up to 1 hour after delivery. Most midwives (78 %) use information on the use of prophylactic vitamin K application, including 83 % of midwives knowing at least three benefits of prophylactic eye protection. PRISPEVK Discussion and conclusion: The results of the survey showed that the practice of prophylactic protection in Slovenian maternity hospitals is in line with the recommendations of the profession, although it could be further optimised. CENZIRANIH Uvod RE IN Neonatalna profilaksa oz. preprečevanje neonatalnih bolezni je pomemben prispevek k zdravstvenemu stanju splošne po-V O pulacije. V Sloveniji rutinska prva oskrba novorojenčka vključuje neonatalno očesno profilakso (preprečevanje gonokokne in klamidijske okužbe), aplikacijo vitamina K (preprečevanje hemoragične bolezni novorojenčka) in zaščito popka (antiseptična zaščita). V Sloveniji sta vitamin K in neonatalna očesna profilaksa zakonsko določeni in obvezni (Pravilnik o spremembah in VZETK dopolnitvah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 2005). Neonatalna profilaksa po-PO membno vpliva na kasnejše preprečevanje neonatalnih bolezni in tako prispeva k zdravstvenemu stanju splošne populacije. Dolgoročno lahko tudi znižuje stroške zdravstvene oskrbe. ZBORNIK Očesna profilaksa Gonokokna oftalmija je zelo redka, zaradi presejalnih testov in zdravljenja nosečnic. Pojavi se pri 30 % - 50 % novorojenčkov, ki so bili izpostavljeni okužbi med porodom. Lahko pride do razjede roženice, perforacije globusa in trajne okvare vida. Neonatal-52 na oftalmija se kaže kot gnojni izcedek iz oči, kot oteklina vek, rdečina veznice in je lahko v primeru ne zdravljenja potencialni povzročitelj slepote. V preteklosti je pomenila gonokokno okužbo, danes pa pod tem terminom razumemo tudi različne oblike konjuktivitisa. V izogib okužbam, ki jih prinašajo materine okužbe, mnoge države prakticirajo očesno profilakso z različnimi preparati npr. srebrov nitrat, eritromicin, tetraciklin, ipd. Med vaginalnim porodom se okuži večina novorojenčkov, pri čemer se neonatalna oftalmija pojavi v prvih štirih tednih življenja. Novorojenčki lahko imajo večje tveganje konjuktivitisa zaradi: oslabe-le imunosti, odsotnosti limfatičnega tkiva v očesni veznici, zmanjšanega tvorjenja solz ter pomanjkanja protiteles IgA v solzah. Povzročitelji so lahko bakterijski ali virusni (Makker et. al., 2022). Aplikacija vitamina K Pomanjkanje vitamina K lahko pri novorojenčku v obdobju prvih ur do nekaj mesecev po rojstvu povzroča pojav hemoragičnih krvavitev. Vitamin K je v maščobi topen vitamin in je nujen za aktivacijo koagulacijskih faktorjev VII, IX in X. Poznamo 3 oblike vitamina K: vitamin K1 (filokinon), kateri je najbolj pomemben, vitamin K2 (menakinon), kateri se sintetizira iz črevesne flore in vitamin K3 (menadion). Vitamin K se aplicira novorojenčkom do največ 3 ure po rojstvu. Novorojenček lahko prejme vitamin K intramuskularno, intravenozno ali per os. Oralna aplikacija vitamina K je manj invazivna metoda kot intramuskularna, čeprav je lahko absorpcija vitamina K ob tem slabša. Večina avtorjev, ki podpira aplikacijo vitamina K per os, priporoča večkratno aplikacijo v manjših odmerkih. Priporoča se 2 mg takoj ob rojstvu, nato 2 mg v četrtem do šestem dnevu in tretji odmerek 2 mg v obdobju od četrtega do šestega tedna. Prednosti intramuskularne aplikacije vitamina K so: hiter učinek, natančno doziranje zdravila in izogibanje gastrointestinalnim težavam. Novorojenčku običajno apliciramo 1 mg vitamina K v prvi uri po rojstvu (Eden & Coviello, 2020). Oskrba popka Zaščita popka v okviru prve oskrbe novorojenčka vključuje vzdrževanje čistega in suhega popka, kar priporočajo tudi najnovej- še smernice Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2014. S tem je omogočeno najhitrejše, najvarnejše in najbolj optimalno celjenje popka. Nega popka novorojenčka se začne takoj po rojstvu otroka. Pred tem je obvezno temeljito umivanje rok za starše oz. umivanje in razkuževanje rok za zdravstvene delavce. Na rezno ploskev krna popkovnice se nanese antiseptič- no sredstvo. To preprečuje zgodnjo bakterijsko kolonizacijo krna in posledično okužbo. Že enkraten nanos antiseptičnega sredstva pomembno zmanjša verjetnost okužbe (Karumbi et al., 2013; Sinha et al., 2015; Shariff et al., 2016; Ozdemir et al., 2017). V razvitih državah je zaradi višjega higienskega standarda pogostnost vnetja popka v domačem okolju nižja, kljub temu pa ne zanemarljiva. Podatki (Sathiyamurthy et al., 2016) kažejo, da se za nego popka novorojenčka uporabljajo različni antiseptiki (npr. kalijev hipermanganat, Ofenosept, Klorheksidin, ipd.), ki imajo svoje prednosti in slabosti, s čimer lahko preprečimo vnetje popkovnega krna (omfalitis) omfalitisa ter z njim povezan tromboflebitis, celulitis ali nekrotizarijoč fascitis. Način oskrbe popkovnice in čas ločitve popkovnice vpliva na bakterijsko kolonizacijo. Glavni kolonizatorji popkovnega krna so materin porodni kanal, različni lokalni viri bakterij v času poroda, kjer moramo biti pozorni predvsem na nesterilne roke oseb. Zaradi okužbe popkovnice, lahko prihaja do zapletov. Za njihovo preprečitev (npr. omfalitis), moramo poskrbeti za ustrezno higieno med porodom in higienično prekinitev popkovnice. Popkovino prerežemo s sterilnimi škarjami in sterilnimi rokavicami (Karumbi et al., 2013; Sinha et al., 2015). Namen raziskave, katere rezultate prikazujemo v nadaljevanju, je bil proučiti določene vidike neonatalne profilakse v slovenskih porodnišnicah. Sledili smo naslednjim raziskovalnim ciljem: proučiti vrsto in pogostost rabe sredstev za profilakso popka v slovenskih porodnišnicah, proučiti pogostost apliciranja K vitamina v slovenskih porodnišnicah, proučiti poznavanje prednosti profilaktične zaščite oči s strani babic v slovenskih porodnišnicah, proučiti pojavnost informiranja staršev o določeni vrsti profilaktične zaščite otroka, ki se po mnenju babic izvaja v slovenskih porodnišnicah. Metode dela Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja (Harvey & Land, 2016), ki je temeljila na spletni anketi, in sicer anketnem vprašalniku. Vprašalnik je bil razvit v okviru laboratorijskih vaj tekom študijskega procesa na osnovi pregleda literature, navedene v seznamu uporabljene literature in študije podobnih vsebin tekom študija. Raziskava je bila izvedena na namenskem vzorcu babic in babičarjev, zaposlenih v slovenskih porodnišnicah. Izvedli so jo študenti 3. letnika študijskega programa Babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zanesljivost in veljavnost vpra- šalnika je bila kontrolirana s strokovnim pregledom in oceno mentorjev na Oddelku za babištvo. Podatki so bili analizirani na osnovi osnovne deskriptivne statistike z izračuni frekvenc in odstotkov. 53 Opis vzorca Spletno anketo je ustrezno rešilo 58 babic, končalo v celoti pa 33. Največ babic oz. babičarjev je bilo iz porodnišnice Ljubljana ZBORNIK (23 %), sledila je porodnišnica Maribor (12 %) ter porodnišnice Izola (7 %), Murska Sobota (7 %), Novo mesto (7 %), Ptuj (7%) in Slovenj Gradec (7 %). Ostale slovenske porodnišnice so bile zastopane s 6 % ali manj (porodnišnica Brežice, Celje, Jesenice, Kranj, Postojna, Trbovlje, Šempeter pri Gorici). PO Opis vprašalnika VZETK Anketni vprašalnik je bil objavljen kot spletna anketa na spletni aplikaciji 1KA. Spletna anketa je bila odprta od 27. 10. do 1. 12. 2022. Vprašalnik je bil vključno z demografijo sestavljen iz 34 vprašanj, od tega je bilo 16 vprašanj zaprtega tipa, 7 vprašanj od-OV prtega tipa, preostala vprašanja pa so bila kombinirana, odprto zaprtega tipa. V okviru prispevka predstavljamo del raziskave, IN ki se nanaša na 4 raziskovalna vprašanja. RE CENZIRANIH Raziskovalna vprašanja 1. Katero sredstvo za profilakso popka babice oz. babičarji v slovenskih porodnišnicah najpogosteje uporabljajo? 2. V kolikšnem času po porodu babice oz. babičarji v slovenskih porodnišnicah najpogosteje aplicirajo vitamin K? 3. Koliko % babic oz. babičarjev v slovenskih porodnišnicah pozna vsaj 3 prednosti profilaktične zaščite za oči? PRISPEVK 4. Kolikšna je pojavnost informiranja staršev o določeni vrsti profilaktične zaščite otroka, ki se po mnenju babic oz. babičarjev izvaja v slovenskih porodnišnicah? OV ma j 2023 Rezultati j 2023 ma V nadaljevanju predstavljamo rezultate, ki so prikazani glede na predhodno zastavljena raziskovalna vprašanja. V Raziskovalno vprašanje 1: Katero sredstvo za profilakso popka babice oz. babičarji v slovenskih porodnišnicah najpogosteje O uporabljajo? Podatki (Tabela 1) so pokazali, da največ babic oz. babičarjev za profilaktično zaščito popka uporablja kalijev hipermanganat (72 %), temu z 22 % sledi ofenosept in s 6 % jod. 4 (10 %) babice oz. babičarji so navedli, da ne aplicirajo profilaktične zaščite za popek. PRISPEVK Tabela 1: Uporabljena sredstva za profilaktično zaščito popka Sredstva za profilakso popka Frekvenca Odstotek CENZIRANIH Kalijev hipermanganat 26 72 % RE Ofenosept (Octenisept) 8 22 % IN Jod 2 6 % V O Raziskovalno vprašanje 2: V kolikšnem času po porodu babice oz. babičarji v slovenskih porodnišnicah najpogosteje aplicirajo vitamin K? VZETK PO Podatki (Tabela 2) so pokazali, da največ (40 %) babic oz. babičarjev vitamin K aplicira do največ 1 ure po porodu. 31 % babic oz. babičarjev aplicira vitamin K do največ 3 ur po porodu, 25 % babic oz. babičarjev pa vitamina K ne aplicira v porodni sobi, temveč na poporodnem oddelku. ZBORNIK Tabela 2: Čas apliciranja vitamina K 54 Čas aplikacije vitamina K Frekvenca Odstotek Do največ 1 ure po porodu. 18 40 % Do največ 2 ur po porodu. 2 4 % Do največ 3 ur po porodu. 14 31 % V porodni sobi vitamina K ne apliciramo, aplicirajo ga na poporodnem oddelku. 11 25 % V porodni sobi vitamina K ne apliciramo. Ne aplicirajo ga tudi na poporodnem oddelku. 0 0 % Raziskovalno vprašanje 3: Koliko % babic oz. babičarjev v slovenskih porodnišnicah pozna vsaj 3 prednosti profilaktične zaščite za oči? Raziskava je pokazala, da 34 (83 %) babic oz. babičarjev pozna treh prednosti profilaktične zaščite za oči. Raziskovalno vprašanje 4: Kolikšna je pojavnost informiranja staršev o določeni vrsti profilaktične zaščite otroka, ki se po mnenju babic oz. babičarjev izvaja v slovenskih porodnišnicah? Raziskava (Tabela 3) je pokazala, da se največ (78 %) babic oz. babičarjev poslužuje informiranja staršev o uporabi profilaktične zaščite aplikacije vitamina K. Informiranja staršev o uporabi profilaktične zaščite popka se poslužuje 70 % babic oz. babičarjev, 48 % pa profilaktične zaščite oči. Tabela 3: Informiranje o uporabi določene vrste profilaktične zaščite Informiranje o uporabi določene vrste profilaktične zaščite Frekvenca Odstotek Profilaktična zaščita popka 28 70 % Profilaktična zaščita oči 20 48 % Aplikacija vitamina K 36 78 % Diskusija in zaključek Poporodne okužbe so velik vzrok obolevnosti in umrljivosti po svetu. Večji % okužb je posledica bakterijske kolonizacije popkovnice, saj lahko pride do omfalitisa, z njim povezanega tromboflebitisa, celulitisa ali nekrotizarijočega fascitisa. Dejavniki tveganja za omfalitis so nenačrtovan porod doma, nizka porodna teža, septični porod, horioamnitis, nizka porodna teža. Tudi način oskrbe popkovnice in čas ločitve popkovnice vpliva na bakterijsko kolonizacijo. Popkovnico kolonizirajo: materin porodni kanal, različni lokalni viri bakterij na mestu poroda, predvsem nesterilne roke oseb, ki pomagajo pri porodu. Zaradi okužbe popkovnice lahko pride do številnih zapletov. Da bi preprečili omfalitis, mora biti oskrba popkovnice higienična. Popkovino je treba oskrbeti s sterilnimi rokavicami in prerezati s sterilnimi škarjami, s čimer se prepreči kontaminacija. Naša raziskava je pokazala, da se v porodnišnicah še vedno dokaj pogosto izvaja profilaksa popka, pri kateri prevladuje uporaba kalijevega hipermanganata. Štiri (10 %) babice oz. babičarji so navedli, da profilaktične zaščite za popek ne izvajajo, saj menijo, da je to zastarela in opuščena praksa. Nekateri avtorji (Zupan, Garner & Omari, 2009) izpostavljajo, da je v razvitih deželah enako učinkovita alternativa tudi suha nega popka brez zaščite, saj fiziološko sušenje popkovnega krna poteka po principih suhe gangrene. Lopez-Medina s sod. (2019) poročajo, da v razvitih državah, kjer porodi potekajo v porodnišnici, ni pomembnih razlik med nego popkovnega krna s principom suhe gangrene in uporabo profilaktične zaščite. Dokazano je (Imdad et al, 2013; Quattrin, 2016; Castellanos, 2019), da je sušenje popka s pomočjo suhe gangrene učinkovit in cenejši postopek, ki se priporoča pri preprečevanju omfalitisa. Posledično se uporaba profilaktične zaščite priporoča v manj razvitih državah, kjer je nivo higiene nižji in porodi potekajo v domačem okolju. Avtorji poudarjajo pomen informiranja zdravstvenih delavcev o prednostih postopka suhe gangrene (McDonald et al., 2022).Vitamin K se aplicira novorojenčkom ob rojstvu. Lahko se aplicira intramuskularno, intravenozno ali per os. Pri novorojenčkih, hranjenih z mlečno formulo, brez tveganja za krvavitev zadostuje 2 mg peroralni odmerek, ki mu sledi drugi peroralni odmerek med 2. in 7. dnem. Drugi odmerek učinkuje proti poznim krvavitvam. V kolikor se ženske zdravijo z zdravili, kateri zavirajo delovanje vitamina K, je v predporodnem obdobju le tem potrebno aplicirati 10-20 mg vitamina K na dan, s čimer se preprečuje zgodnjo krvavitev pri njihovih novorojenčkih po porodu (Ng & Loewy, 2018). Rezultati naše raziskave so pokazali, da kar 40 % babic oz. babičarjev vitamin K aplicira do največ 1 ure po porodu. Želeli bi si, da bi bilo apliciranje vita-55 mina K odloženo na kasnejši čas oz. na čas po vsaj eni uri po porodu, ko se zaključi »zlata ura« (Sharma et al., 2017). Naloga zdravstvenih delavcev je, da družini v času »zlate ure« zagotovijo intimnost in čas zase. Rutinske postopke bi bilo smiselno ZBORNIK odložiti na kasnejši čas. Podatek, da več kot dve tretjini (83 %) babic oziroma babičarjev pozna prednosti profilaktične zaščite za oči, nam pove, da imajo ustrezno znanje s področja prve oskrbe novorojenčka, ter da poznajo ustrezne predpise s tega področja. PO VZETK Glede na rezultate naše raziskave se večina (78 %) babic oz. babičarjev poslužuje informiranja o uporabi profilaktične zaščite aplikacije vitamina K, in sicer tik pred aplikacijo. Zaključimo lahko, da je praksa v slovenskih porodnišnicah v povezavi z infor-O miranostjo staršev spodbudna. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se tudi praksa v slovenskih porodnišnicah v povezavi V IN s profilaktično zaščito izvaja v pozitivni smeri, čeprav menimo, da bi jo bilo mogoče še optimizirati. RE CENZIRANIH Literatura Castellanos, J. L. L., Muñuzuri, A. P., Campillo, C. W. R., López, E. S., Fernández, I. B., Redondo, M. D. S., ... & Luna, M. S. (2019). Recommendations for the care of the umbilical cord in the newborn. Anales de Pediatría (English Edition), 90(6), 401-e1. Eden, R. E. & Coviello, J. M. (4. 7. 2022). StatPearls Publishing. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK536983 [24.4.2023]. Harvey, M., & Land, L. (2016). Research Methods for Nurses and Midwives, Theory and Practice. Sage publications Ltd. PRISPEVK Imdad, A., Bautista, R. M., Senen, K. A., Uy, M. E., Mantaring, J. B, & Bhutta, Z. A. (2013). Umbilical cord antiseptics for preventing sepsis and death among newborns. Cochrane, 5(CD008635), 3–18. https://doi.org/10.1002/14651858.CD008635.pub2 [24.4.2023]. Karumbi, 0. J., Mulaku, M., Aluvaala, J., English, M. & Opiyo, N. (2013). Topical umbilical cord care for prevention of infection and neonatal mortality. The Pediatric Infectious Disease Journal, 32( 1), pp. 78–83. Available at: https://doi.org/10.1097/INF.0b013e3182783dc3 [24.4.2023]. OV López-Medina, M. D., Linares-Abad, M., López-Araque, A. B., & López-Medina, I. M. (2019). Dry care versus chlorhexidine cord care for prevention of omphalitis. Systematic review with meta-analysis. Revista Latino-Americana de Enfermagem. Avaiable at: https://doi.org/10.1590/1518-8345.2695.3106 [24.4.2023]. ma Makker, K., Nassar, G. N. & Kaufman, E. J. (18. 7. 2022). Neonatal conjuctivitis. StatPearls. Avaiable at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441840/ [24.4.2023]. j 2023 McDonald, S. D., Narvey, M., Ehman, W., Jain, V., & Cassell, K. (2022). Guideline No. 424: Umbilical Cord Management in Preterm and Term Infants. Journal of Obstetrics and Gynaecology Canada, 44(3), pp. 313-322. j 2023 ma Ng, E., & Loewy, A. D. (2018). Guidelines for vitamin K prophylaxis in newborns. Paediatrics & Child Health. 23(6), pp. 394–397. Available at: https://doi.org/10.1093/ pch/pxy082 [24.4.2023]. Ozdemir, H., Bilgen, H., Topuzoglu, A., Coskun, S., Soyletir, G. & Bakir, M. (2017). Impact of different antiseptics on umbilical cord colonization and cord separation V time. The Journal of Infection in Developing Countries, 11(2), 152–157. Available at: https://doi.org/10.3855/jidc.7224 [24.4.2023]. O Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. (2005). Uradni list RS, ŠT. 31/05. Quattrin, R., Iacobucci, K., De Tina, A. L., Gallina, L., Pittini, C., & Brusaferro, S. (2016). 70% alcohol versus dry cord care in the umbilical cord care: a case–control study in Italy. Medicine, 95(14), pp. 1– 5. PRISPEVK Sathiyamurthy, S., Banerjee, J. & Godambe, S. V. (2016). Antiseptic use in the neonatal intensive care unit - a dilemma in clinical practice: An evidence based review. World Journal of Clinical Pediatrics, 5(2), pp. 159–171. Available at: https://doi.org/10.5409/wjcp.v5.i2.159 [24.4.2023]. Shariff, J. A., Lee, K. C., Leyton, A. & Abdalal, S. (2016). Neonatal mortality and topical application of chlorhexidine on umbilical cord stump: a meta-analysis of randomized control trials. Public Health, 139, pp. 27–35. Available at: https://doi.org/10.1016/j.puhe.2016.05.006 [24.4.2023]. Sharma, D., Sharma, P., & Shastri, S. (2017). Golden 60 minutes of newborn’s life: Part 2: Term neonate. In Journal of Maternal-Fetal and Neonatal. 30(22), pp. 2728–2733. Available at: https://doi.org/10.1080/14767058.2016.1261399 [24.4.2023]. CENZIRANIH RE Sinha, A., Sazawal, S., Pradhan, A., Ramji, S. & Opiyo, N. (2015.) Chlorhexidine skin or cord care for prevention of mortality and infections in neonates. The Cochrane Database of Systematic Reviews, 3(CD007835), pp. 2–25. Available at: https://doi.org/10.1002/14651858.CD007835.pub2 [24.4.2023]. IN V WHO. (2014). WHO recommendations on postnatal care of the mother and newborn. World Health Organization, pp. 2–30. O Zupan, J., Garner, P. & Omari, A. A. Topical umbilical cord care at birth. The Cochrane Database of Systematic Reviews. 3(CD001057). Available at: https://doi. org/10.1002/14651858.CD001057.pub2 [24.4.2023]. VZETK PO ZBORNIK 56 Inovativni pristop promocije poklica tehnik zdravstvene nege AN INNOVATIVE APPROACH TO THE PROMOTION OF THE HEALTH CARE ASSISTANT PROFESSION pred. Nataša Kreft, dipl. m. s., mag. zdr.-soc. manag. pred. Bojana Jerebic, dipl. m. s., mag. zdr.-soc. manag. Splošna bolnišnica Murska Sobota natasa.kreft@sb-ms.si Ključne besede: zdravstvena nega, promocija poklica, tehnik zdravstvene nege IZVLEČEK V zdravstvenih ustanovah se v zadnjih letih po vsem svetu soočamo s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi. Za promocijo poklica tehnik zdravstvene nege so do sedaj v prvi vrsti skrbele izobraževalne institucije, vendar v današnjem času to več ne 57 zadostuje. Zato se moramo tudi zaposleni v zdravstvenih ustanovah vsakodnevno angažirati z namenom navdušiti mlade, da se odločijo za poklic tehnik zdravstvene nege, ter nato eventualno za nadaljevanje izobraževanja na dodiplomskem programu ZBORNIK zdravstvene nege. Kot inovativni pristop za promocijo poklica smo v Splošni bolnišnici Murska Sobota posneli kratki promocijski film z namenom, da približamo vsakodnevno delo tehnika zdravstvene nege na različnih bolnišničnih oddelkih mladim, ki se še odločajo za izbi-PO ro poklica. K sodelovanju smo povabili dijake Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, ki so bili aktivno vključeni v snemanje VZETK promocijskega filma. Slednjega smo posredovali tudi omenjeni srednji šoli, ki ga predstavlja na informativnih dnevih. Film prikazujemo tudi na vsakoletni »tržnici poklicev«, ki jo organizirajo pomurske osnovne šole. Promocijski film je zelo dobro sprejet O in pripomore, da se mladi, ki še nimajo jasne vizije o svoji karierni poti, lažje odločijo. Naša vizija je, da bomo tudi sami aktivno V pristopili k promociji poklica tehnik zdravstvene nege, saj je izbira poklica ena izmed življenjsko najpomembnejših odločitev in IN da bomo v čim večji meri mlade spodbudili, da se bodo odločili za ta poklic. RE CENZIRANIH Key words: health care, career promotion, health care assistant PRISPEVK ABSTRACT Healthcare organisations worldwide have faced lack of nursing personnel in recent years. Health care assistant as profession has been primarily promoted by educational institutions, however they no longer suffice present demand. Therefore, healthca-OV re workers encourage the young, primarily to choose the career of health care assistant and possible continuation of education at the undergraduate nursing program. ma j 2023 At General Hospital Murska Sobota we produced a short film as an innovative approach to promote the profession in order to acquaint the young, who are still uncertain of their career, with everyday work of health care assistant at various hospital departments. We invited students at Secondary School of Nursing Murska Sobota to partake in the film, which resulted in their j 2023 active involvement. The film is displayed at information days at previously mentioned school and at the “job market” organised ma by primary schools at Pomurje region. The film is very well accepted and aids the young who have not yet chosen their career path. Our vision is to approach the promotion of the career of health care assistant ourselves since determination of career is V one of the most significant decisions in a lifetime and to encourage the youth to choose the career of future nursing profession. O Uvod PRISPEVK Poklicni razvoj je proces, ki se ga ne da preskočiti. Izbira poklica je ena izmed najpomembnejših odločitev, ki jih v življenju sprejme posameznik. Ker je možnosti za izbiro poklica veliko, je odločitev toliko težja. Na odločitev o izbiri poklica vplivajo dejavniki osebne narave, kot so želja po opravljanju določenega poklica, predstave o poklicu, sposobnosti in lastnosti, ki jih posameznik ima, ter življenjski cilji. Vsekakor pa na odločitev o izbiri poklica vplivajo tudi starši, šola, učni uspeh, prijatelji, oko-CENZIRANIH lje, v katerem odraščamo, statusni položaj poklica, dohodek in številni drugi dejavniki. Razpoložljivost zaposlitve v določenem RE poklicu po končanem izobraževanju je prav tako pomemben dejavnik, ki vpliva na oblikovanje odločitve, kateri poklic izbrati. IN Čeprav je poklicna izbira osebna odločitev, je tesno povezana z družbenimi potrebami in možnostmi (Muslinomović, 2015). V O Tehnik zdravstvene nege (TZN) / tehnica zdravstvene nege / zdravstveni tehnik / medicinska sestra je oseba, ki ima končano srednjo strokovno izobrazbo, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit. Delovno področje so primarna, sekundarna in terciarna VZETK raven zdravstvene dejavnosti, socialni in posebni socialni zavodi, zdravilišča, socialno-medicinska, higienska, epidemiološka PO in zdravstveno ekološka dejavnost. Obsega naslednji delokrog oz. kompetence: zdravstvena nega posameznika v različnih stanjih zdravja in bolezni ter v različnih življenjskih obdobjih, pomoč bolniku pri izvajanju dnevnih življenjskih dejavnosti, priprava na diagnostične in terapevtske posege in postopke, izvedba enostavnih diagnostično terapevtskih posegov in postopkov, ZBORNIK sodelovanje pri izvajanju intenzivne terapije in intenzivne nege, ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoči v okviru pristojnosti, zdravstvena vzgoja bolnika v okviru ekipe (Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2019). 58 Ministrstvo za zdravje (2023) ugotavlja, da skupno število izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe narašča. Od leta 2005 do 2021 se je število izvajalcev zdravstvene nege povečalo s 15.320 na 22.591, kar predstavlja povišanje za 7.271 (56,5 %). Število TZN se je povečalo z 11.443 na 12.867, kar prestavlja 11 % povečanje v obdobju 2005–2021, vendar pa se od leta 2018 kaže trend upadanja števila izvajalcev zdravstvene nege s srednješolsko strokovno izobrazbo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2023) je v letu 2020 bilo v Sloveniji skupno 13.178 TZN, od tega jih je bilo v pomurski regiji 941 (7,1 %). V starostni skupini od 50-64 let je bilo na nivoju Slovenije 4.112 TZN, kar predstavlja kar 31 % vseh TZN. Veliko pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege, ki smo mu priča v današnjem času, vpliva na kakovost zdravstvenih storitev in na varnost pacientov ter posledično na slabše izide zdravstvene obravnave. Povečanje potreb po dodatnem kadru v zdravstveni negi izhaja iz povečanih potreb pacientov in povečane zahtevnosti zdravstvene nege (Ažman, 2019). V zadnjih nekaj letih smo priča naraščajočemu odlivu medicinskih sester v tujino. Za delo v tujini potrebujejo medicinske sestre potrdilo o dobrem imenu. Leta 2017 je bilo izdanih 198 potrdil o dobrem imenu, leta 2018 230 in leta 2019 206 potrdil. Od tega jih je bilo 95 % izdanih za ureditev nostrifikacije dokumentacije v Avstriji (Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2019). Namen Namen prispevka je predstaviti inovativni način za spodbujanje odločanja za poklic TZN. Zaradi vse večjega pomanjkanja zaposlenih v zdravstveni negi, v zadnjem času predvsem s srednejšolsko strokovno izobrazbo, smo se odločili predstaviti poklic TZN na drugačen način z namenom spodbuditi mlade, ki se še odločajo za izbiro poklica, da se odločijo za ta poklic in v prihodnosti morda postanejo naši sodelavci. Priprava idejne zasnove promocijskega filma Metode, ki so se nekoč uporabljale za promocijo poklica kot so razne brošure, prezentacije in predavanja, niso več sodobne metode za angažiranje mladih za odločanje za določeni poklic. Filmska in avdiovizualna ustvarjalnost je ena izmed najbolj raz- širjenih oblik inovativnega izražanja in možnosti osveščanja mladih s pomembnimi vidiki in informacijami v sodobnem svetu. Zato smo se v Splošni bolnišnici Murska Sobota (SB MS) odločili za pripravo in snemaje promocijskega filma, ki vizualno prikazuje področja dela v kliničnem okolju. Prvotno smo izdelali načrt in scenarij snemanja filma. Predvideli smo, kateri bolnišnični oddelki bodo vključeni in na osnovi specifičnosti posameznega oddelka določili tudi intervencijo zdravstvene nege, ki jo bodo predstavili. Z glavnimi medicinskimi sestrami posameznih oddelkov smo se dogovorili, kdo od zaposlenih bo sodeloval pri snemanju filma. Vlogo pacienta smo zaupali enemu od naših sodelavcev. Od vseh sodelujočih v promocijskem filmu smo si pridobili pisna soglasja za objavo foto-grafij in video posnetkov. K sodelovanju smo povabili tudi dijake Srednje zdravstvene šole Murska Sobota (SZŠ MS). Predstavili smo posamezne aktivnosti in intervencije zdravstvene nege v eni izmeni, ki so v domeni TZN: predaja službe zdravstvene nege, izvajanje jutranje nege, delitev zdravil per os, preveza rane, sodelovanje pri viziti, merjenje vitalnih funkcij, delo z informacijskim sistemom, pripravo pacienta na operativni poseg, zdravstvenovzgojno delo in druge naloge, ki jih izvaja TZN. Uporaba inovativnih metod Ljudje so generatorji sprememb in nosilci napredka in izboljšav. S svojim edinstvenim znanjem, ustvarjalnostjo in idejami do-dajajo vrednost storitvam, premagujejo ovire, premikajo meje možnega ter pripomorejo k doseganju rezultatov. Ustvarjalnost in inovativnost sta povezana pojma in v današnjih razmerah predstavljata velik pomen za podjetja. Organizacije, ki želijo pre- živeti v današnjih zelo konkurenčnih časih, morajo čim več delati na inovativnosti in nenehno spodbujati zaposlene, da podajo inovativne ideje (Zakšek & Krajnc, 2021). Inovacija je ustvarjanje z uporabo ustreznega znanja in virov za prenovo, izdelavo ideje v nov izdelek, postopek, prakso ali izboljšave obstoječega izdelka, procesa ali prakse. Inovacijska strategija je dajanje poudarka organizacije na različnih vrstah inovacij (Varadarajan, 2018). Promocija poklica je lahko zelo ustvarjalno delovanje, ne smemo biti ujeti v ustaljene kalupe in načine, uporabiti je potrebno inovativne, ustvarjalne pristope promocije poklica. Najlažje se odločiš za nek poklic, če veš, kaj tisti, ki imajo tak poklic, sploh počnejo in kje lahko to sploh počnejo. Pomembno je, da dobijo informacije kako poteka delovni proces v posamezni organizaciji, kaj lahko sploh pričakujejo od svojega poklica in delovnega okolja (Sankovič, Pleško, Penko, Dobravec, & Špiljak, 2010). 59 Običajne predstavitve željene vsebine v obliki prosojnic je povozil čas in vse bolj silijo v ospredje predstavitve na zapisljivih medijih (Košir Bobnar, 2014). Video predstavitev je ena najmočnejših oblik komuniciranja in je lahko odlična promocija poklica. Vsaka predstavitev mora imeti zgodbo, ki jo oblikujemo s sliko, besedo, glasbeno podlago in zvočnimi učinki. (Sankovič, Pleško, ZBORNIK Penko, Dobravec, & Špiljak, 2010). V tujini je predstavitev v obliki večpredstavnosti že ustaljena praksa, pri nas pa se tovrstni izdelki šele pojavljajo. Takšne predstavitve so bolj dinamične in zanimive, poleg tega, ne potrebujejo nekoga, ki bi ta izdelek predstavljal, saj lahko v predstavitev vključimo zvok, slike, filmske posnetke. Na nazoren in doživet način lahko predstavimo PO določeno stvar, predstavitev je bolj barvita in dinamična, in nam podapoglobljeno predstavo o prikazanem (Košir Bobnar, 2014). VZETK Promocijski film OV Promocijski film je bil posnet meseca januarja 2022 na različnih oddelkih bolnišnice. Snemanje promocijskega filma je trajalo IN ves dan, čeprav je končni izdelek strnjen v 14 min. Zajeti so različni oddelki v bolnišnici, natančno so prikazani procesi dela. RE CENZIRANIH Aktivnosti si sledijo v smiselnem zaporedju dnevnih intervencij, ki jih izvaja TZN. Tekom filma smo prikazali pristen odnos pacient-TZN, kje lahko že stisk roke in topla beseda nekomu polepšata dan. Zaznati je empatičen in sočuten pristop. V vmesnih kadrih je prikazano multidisciplinarno sodelovanje zaposlenih različnih zdravstvenih profilov, ki so pomemben člen v oskrbi pacienta. Iz osebnih izpovedi je moč začutiti veliko pripadnost zaposlenih SB MS, predvsem pa poklicu TZN. Tudi PRISPEVK dijaki SZŠ MS, ki šele stopajo na poklicno pot, čutijo notranje zadoščenje ob tem, da nekomu pomagajo. Osnova vsem, ki so podali svoje subjektivno mneje glede odločitve za ta poklic je zadovoljstvo s tem, da lahko nekomu nudijo oskrbo v času bolezni. Film je bil dobro sprejet in na različnih prireditvah/ustanovah služi kot orodje za prikaz dela TZN in promocijo poklica TZN. OV Diskusija ma Ob poplavi vseh informacij v sodobnem svetu, ki ponuja najrazličnejše možnosti za življenje in najrazličnejše poklice, se je j 2023 težko odločiti, katerega izbrati, da bomo uživali v poklicu, ki ga opravljamo, da ga bomo lahko opravljali vrsto let in da nam bo omogočil finančno stanje, ki si ga želimo. Odločitev terja tehten razmislek, imeti moramo zadostno količino informacij, na podlagi katerih se lahko odločimo, potrebno pa je dobiti tudi občutek, kaj bo naš delokrog, ko bomo stopili na poklicno pot j 2023 (Čulk, 2011). Še ne dolgo tega so za promocijo poklica v prvi vrsti skrbele izobraževalne institucije, vendar danes to več ne ma zadostuje. Vsi zaposleni v zdravstvenih ustanovah se zato moramo vsakodnevno angažirati za promocijo poklica z namenom navdušiti mlade, da se odločajo v prvi vrsti za poklic TZN, ter nato eventuelno za nadaljevanje izobraževanja na dodiplomskem V programu zdravstvene nege. O Promocijski film je zelo dobro sprejet in pripomore, da se mladi, ki še nimajo jasne vizije o svoji karierni poti lažje odločijo. Naša vizija je, da bomo tudi sami aktivno pristopili k promociji poklica TZN, saj je izbira poklica ena izmed življenjsko najpomemb-PRISPEVK nejših odločitev in, da bomo v čim večji meri mlade spodbudili, da se bodo odločili za ta poklic. Poleg snemanja filma, smo se udeležili »tržnice poklicev«, kjer srednje šole iz Pomurske in Podravske regije predstavijo svoje programe. Prireditev je bila 30. 11. 2022 na Osnovne šole Sveti Jurij ter 25. 1. 2023 v prostorih Osnovne šole Benedikt. Namenjena je bila devetošolcem in njihovim staršem, da bi se lažje odločili za nadaljnje izobraževanje oziroma izbiro poklica. CENZIRANIH Bodočim dijakom in staršem smo predstavili naš film »Poklic: tehnik zdravstvene nege«. Stojnico smo si delili z SZŠ MS in na RE ta način gradili in promovirali tudi dobro medsebojno sodelovanje. Obiskovalcem smo ponudili možnost meritve krvnega tlaka IN in sladkorja v krvi. Želeli smo, da bodočim dijakom in tudi njihovim staršem predstavimo poklic TZN v dobri luči, predvsem V pozitivne strani poklica. Poudarili smo, da je poklic poslanstvo in ga opravljamo s srcem. Kot delodajalec smo predstavili tudi O možnosti zaposlitve in štipendiranja. VZETK Hkrati smo na teh predstavitvah osnovnošolcem ponudili anonimni anketni vprašalnik o tem, ali so se že dokončno odločili za PO poklic ali se še odločajo. Rezultati so pokazali, da bo več kot 40 % anketiranih osnovnošolcev izbralo srednjo strokovno in tehni- ško šolo, da so se odločili na podlagi tega, kar jih veseli in da se še niso povsem dokončno odločili, kje bodo nadaljevali šolanje. Ugotovili smo, da še vedno lahko vplivamo na dokončno odločitev osnovnošolcev, zato je promocija poklica TZN, še kako ZBORNIK pomembna. Potrebno je predstaviti poklic TZN nazorno - iz delovnega procesa ter mlade navdušiti za to, da je skrb za nekoga drugega vrednota oz. vrlina, ki človeka notranje bogati in zelo osrečuje. Do enakih ugotovitev so prišli v svoji raziskavi (Eley, Eley, Bertello, & Rogers-Clark, 2012), ki so ugotovili, da prevladujeta dva glavna razloga za odločanje za poklice v zdravstveni 60 negi in sicer, da imajo ti posamezniki možnost skrbeti za nekoga, ki je pomoči potreben oz. mu nuditi pomoč in da so čutili, da so bili za ta poklic poklicani/izbrani. Sodelujoči v raziskavi so imeli lastnosti kot so izžarevanje empatije in altruistične ideale, ki so vključevali pragmatična in samoiniciativna načela, ki so zelo pomembna za opravljanje tega poklica. Ugotovili so tudi, da je nudenje oskrbe glavna lastnost osebnosti posameznika v zdravstveni negi. Glavna spodbuda za vstop v ta poklic je priložnost skrbeti za druge. SB MS je z namenom pridobivanja kadra v bolnišnici razpisala več kadrovskih štipendij, med drugim tudi na področju zdravstvene nege. Večji odziv na razpisane štipendije je bil pri bodočih študentih, zainteresiranost dijakov je sicer bila tudi velika, vendar samo pod pogojem, da po končani srednji šoli še nadaljujejo s študijem. Ob pogoju, da pa po končanem srednješolskem izobraževanju nastopijo z delom, se je zanimanje za kadrovsko štipendijo bistveno zmanjšalo. Prav tako imamo v bolni- šnici možnost sofinanciranja izrednega dodiplomskega študija na področju zdravstvene nege. Za to je bilo več zanimanja, tako da se trenutno sofinancira študij 8 zaposlenim, 6 pa jih zaključuje šolanje in pišejo diplomsko delo. V času epidemije covid-19, ko se je najizraziteje izkazalo pomanjkanje kadra v zdravstveni negi, smo uvedli tudi možnost dela preko študentskega servisa čez celo leto in počitniškega dela v poletnih mesecih. Odziv je bil kar velik in našim bodočim sodelavcem smo za to zelo hvaležni. Z delom preko študentskega servisa se dijak/študent že vključi v proces dela in na ta način pridobiva znanje in veščine, ki mu bodo v bodoče zelo koristile. Posledično se lažje odloči za področje dela, kjer bi želel delovati. Hkrati pa začne rasti njegova pripadnost timu in organizaciji, če se v delovnem okolju in timu dobro počuti. Pripadni in motivirani zaposleni pa so največji kapital vsake organizacije. Pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege je v svetu doseglo kritično mejo in postaja nacionalni problem ter eden glavnih dejavnikov, ki bo v prihodnje krojil svetovno zdravstveno politiko. Vzroki za pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege so večplastni. V iskanju trajnostnih rešitev bi morali v prvi vrsti strmeti k izboljšanju delovnih in zaposlitvenih pogojev, urejanju plač in omogočanju vseživljenjskega izobraževanja izvajalcev zdravstvene nege (Marć, Bartosiewicz, Burzynska, Zdzisława, & Januszewicz, 2018). Spoštovane in cenjene medicinske sestre bodo za paciente veliko bolje poskrbele, v interakcijah medicinska sestra-pacient ne bo prihajalo do motenj in delo bo potekalo hitreje. Na koncu bodo zadovoljni tako izvajalci kot uporabniki storitev. Poklic medicinske sestre je že sam po sebi zelo zahteven, tako s fizičnega kot s psihičnega vidika. Da bi ga naredili čim bolj humanega in prijaznega tako samim izvajalcem kot tudi uporabnikom, sta potrebna kontinuirano izobraževanje in nadgradnja že osvojenega znanja, kajti le tako bomo poklicu dali pravo noto vrednosti in njegovim izvajalcem sporočili, da opravljajo plemenit poklic (Bovc, 2014). Tudi Kagan et al. (2015) ugotavljajo, da je bilo veliko truda vloženega v zaposlovanje in zadržanje kadrov v zdravstveni negi. Težave, ki se ob tem pojavljajo so: nezadovoljstvo pri delu, slaba podoba zdravstvene nege v javnosti in nepripravljenost zaposlenih v zdravstveni negi, da promovirajo svoj poklic v javnosti. Ugotovili so, da je pripravljenost zaposlenih promovirati poklic v javnosti povezana z zadovoljstvom in položajem na delovnem mestu ter da je želja promovirati poklic v javnosti dosti manjša kot je bila nekoč. Zato je potreben drugačen pristop. Predlagajo tri nivojski program promoviranja poklica in sicer: individualni, organizacijski in nacionalni program promocije poklicev v zdravstveni negi. Med predlaganimi aktivnostmi je promocija po-dobe zdravstvene nege, da zaposleni v zdravstveni negi promovirajo svoj poklic pri izvajanju svojih vsakodnevnih aktivnostih. Na organizacijski ravni je bilo predlagano, da se spodbuja oblikovanje in izvajanje politike zdravstvene nege za promocijo poklica, ter na nacionalni ravni načrtovanje in priprava dolgoročnega programa za spodbujanje promoviranja statusa poklicev v zdravstveni negi. Zaključek Kot inovativni pristop k promociji poklica smo v SB MS posneli kratki promocijski film z namenom, da približamo vsakodnevno delo TZN mladim, ki se še odločajo za izbiro poklica. Priprava in prezentacija promocijskega filma se je izkazala kot odlična promocija poklica TZN. Še posebej se človeka dotakne način, kako so zaposleni pristopili k temu in kako so govorniki izrazili svoje občutke ob tem. Verjamemo, da se bo to dotaknilo čim več tistih, ki se še odločajo za izbiro poklica in jim bomo tudi zaradi tega filma odločitev za poklic TZN olajšali. Literatura Ažman, M. (2019). Utrinek časa ob stoletnici poklica medicinske sestre na Slovenskem. Obzornik zdravstvene nege 53(2), 100-103. 61 Bovc, V. (2014). Samopercepcija in poklicna identiteta (diplomsko delo). Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Čulk, N. (2011). Organizacija in izvedba promocije izobraževalnih programov (diplomsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. ZBORNIK Eley, D., Eley, R., Bertello, M., & Rogers-Clark, C. (2012). Why did I become a nurse? Personality traits and reasons for entering nursing. JAN Leading global Nursing Reasrch, 68(7), 1546-1555. Kagan, I., Biran, E., Telem, L., Steinovitz, N., Alboer, D., Ovadia, K. L., & Melnikov, S. (2015). Promotion or marketing of the nursing profession by nurses. International Nursing Review, 368-376. PO Košir Bobnar, J. (2014). Multimedija. Novo mestro: Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola. Retrieved February 28, 2023 from: http://egradivo.ecnm.si/ VZETK multimedija.pdf. Marć, M., Bartosiewicz, A., Burzynska, J., Zdzisława, C., & Januszewicz, P. (2018). A nursing shortage – a prospect of global and local policies. International Nursing Review, 66 (1), 9-16. OV Ministrstvo za zdravje. (2023). Pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji - januar 2023. Ljubljana. Retrieved March 30, 2023 from https://www.gov.si/assets/ IN ministrstva/MZ/DOKUMENTI/NOVICE/Zdravstveni-sistem-v-Sloveniji-januar-2023.pdf RE Muslinomović, N. (2015). Dejavniki odločanja za poklic v zdravstveni negi. Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. CENZIRANIH NIJZ.(2023, February 6). NIJZ podatkovni portal. Retrieved February 14, 2023 from https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/ Sankovič, N., Pleško, A., Penko, T., Dobravec, D., & Špiljak, K. (2010). Kratek priročnik učinkovite promocije strokovnega in poklicnega izobraževanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Varadarajan, R. (2018, ). Innovation, Innovation Strategy, and Strategic Innovation. Review of Marketing Research 15, 143-166. Zakšek, R., & Krajnc, B. (2021). Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti. Revija za univerzalno odličnost 10(1), 26-40. PRISPEVK Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (2019). Poklici zdravstvene nege. Ljubljana. Retrieved March 30, 2023 from https://www.zbornica-zveza.si/o-zbornici-zvezi/6136-2/ Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (2021). Analiza razmer na trgu dela in predlog politik ter ukrepov kadrovske strategije v dejavnosti zdravstvene in babiške nege. Ljublajna. Retrieved March 30, 2023 from https://www.zborni-OV ca-zveza.si/wp-content/uploads/2021/09/Analiza_razmer_na_trgu_dela_in_predlog_politik_ter_ukrepov_kadrovske_strategije2.pdf ma j 2023 Pomen sodobnih pristopov motiviranja pri poučevanju dijakov zdravstvene nege THE SIGNIFICANCE OF MODERN MOTIVATIONAL APPROACHES IN TEACHING SECONDARY SCHOOL STUDENTS OF NURSING Živa Kramar, univ. dipl. ekon., dipl. m. s. Srednja šola Zagorje zkramar@sszagorje.si Ključne besede: pristopi motiviranja dijakov, izkustveno učenje, učni stili, notranja motivacija učitelja. IZVLEČEK Pred kratkim sva bili s sodelavko na odlični delavnici v organizaciji Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije izvajalke dr. Andreje Lavrič, kjer smo se pogovarjali o inovativnih učnih pristopih motiviranja dijakov in študentov. Kasneje sva predstavili 63 ključne ugotovitve tudi najinim sodelavcem v okviru konference v šoli. Kar nekaj izmed njih se je strinjalo s tem, da je čedalje večji izziv prav motiviranje dijakov zdravstvene nege. Pri tem ima vsekakor pomembno vlogo prav zgled in odnos učitelja oziroma predavatelja do predavane vsebine. Poučevanje in izobraževanje novih generacij dijakov je vsekakor svojevrsten izziv. ZBORNIK Dobro moramo poznati njihove značilnosti, navade, vrednote ter nato temu prilagoditi cilje in naš način dela. Pri tem nam poleg uporabe različnih digitalnih pripomočkov in učil lahko pomaga tudi izkustveno učenje, ki omogoča pridobivanje trajnejšega znanja in drugačnih razmerij med šolo, učečim in okoljem. Kako torej kot učitelj motivirati dijake? Poleg novodobnih metod dela in pomagal potrebujemo predvsem močno notranjo motivacijo. Ker le tako lahko z dovolj entuziazma in dobre volje učin-PO kovito podajamo svoje strokovno znanje dijakom. Seveda moramo primarno poskrbeti zase ter za svoje dobro počutje. To je VZETK kljub vsemu temelj za to, da na naši poti ne le dosegamo vse zastavljene cilje ampak predvsem vzgajamo odlične zdravstvene delavce. OV IN RE CENZIRANIH Keywords: approaches to motivating secondary school students, experiential learning, teaching styles, intrinsic motivation of teachers ABSTRACT PRISPEVK Some time ago, my co-worker and I visited an excellent workshop organised by The Nurses and Midwives Association of Slovenia, which was taught by Andreja Lavrič, PhD. At the workshop, we discussed innovative teaching approaches to motivating secondary school and university students. We later also presented our key findings to the rest of our co-workers at a school O conference. Quite a few of them agreed that secondary school students of nursing are becoming the ones whose motivation V is starting to present an increasingly difficult challenge. One of the most important influences in this context is the example and attitude of the teacher or lecturer towards the content that is being taught. Teaching and educating new generations ma of students is definitely a challenge in its own right. We have to be well acquainted with their characteristics, habits, values j 2023 according to which we can then modify our goals and methods of teaching. We can not only use various digital gadgets and teaching aids to help us do so, but we can also make use of experiential learning, which enables students to acquire knowled- ge that is more long-lasting and encourages the development of different relationships between school, the students, and j 2023 the environment. So how should we as teachers motivate our students? Aside from modern teaching methods and aids we ma especially need strong intrinsic motivation, because this is the only way for us to be enthusiastic and cheerful enough to efficiently relay our expert knowledge to the students. First and foremost, we should of course take care of ourselves and of our V well-being. This is, after all, the foundation that allows us to reach all our goals along the way, and most importantly helps us O shape the students into exceptional healthcare workers. PRISPEVK Uvod V izobraževalnem procesu se prepletata tako poučevanje, kot tudi vzgajanje. Težko bi opisali in zajeli vse, kar je v resnici pomembno, da izobraževalni proces steče. Mogoče si še najlažje predstavljamo, da v jutranji sadno-zelenjavni napitek dodamo idealno razmerje ciljev, vsebin, različnih didaktičnih sredstev ter ščepec skrivnostnih začimb. Le tega pa nato prijazno servi-CENZIRANIH ramo tako dijakom, kot tudi učiteljem. RE IN Pri pripravi obstoječega članka sem se osredotočila le na nekaj, po mojem mnenju, pomembnejših aspektov sodobnih pristo-V O pov motiviranja dijakov, na katere moramo biti pozorni kot učitelji. Namen prispevka je predvsem na kratko orisati značilnosti poučevanja novih generacij dijakov zdravstvene nege ter izpostaviti nekaj načinov, kako se lahko dijakom približamo in tako dosežemo boljše rezultate na področju izobraževalnega procesa. VZETK PO Učni stili V vsakem primeru moramo kot dobri učitelji ne glede na izbrano metodo dela poskrbeti, da z dijaki ves čas izobraževanja gradimo nek enakovreden-partnerski odnos. ZBORNIK Klasične metode in pristopi poučevanja v obliki frontalnega pouka in razlage, le v redkih primerih pri dijakih še učinkujejo. Dijaki novih generacij si namreč v večini želijo bolj dinamično delo ter aktivno vključevanje k pouku. Prav zato je uporaba spletnih orodij, kot so aplikacija Mentimeter v primeru izvajanja možganske nevihte, aplikaciji Quizziz ali Kahoot ob preverjanju znanja 64 dijakov ali aplikacija LiveWorksheets ob ponavljanju učne snovi, lahko pri motiviranju dijaka zelo učinkovita. Možnosti je veliko, učitelji sami pa lahko glede na posamezno situacijo izberemo primerno orodje. Kar se tiče podajanja vsebine imamo po mojem mnenju učitelji vsakodnevno veliko več manevrskega prostora, kot si mislimo. Glede na počutje dijakov ja včasih zato smiselno prilagoditi način podajanja snovi. Mogoče zamenjati vrstni red, popolnoma izključiti projekcijo, preko zabavne zgodbe podati določeno vsebino. Tu pride do izraza naša kreativnost, kar je meni osebno precej pisano na kožo. Vključevaje humorja, krajših zabavnih vložkov ima po mojih izkušnjah na dijake velik vpliv. Lahko gre predvsem za pridobivanje pozornosti, na dolgi rok pa to lahko uporabimo kot orodje za gradnjo odnosa z dijakom in vzpostavljanje medsebojnega zaupanja. Občutek imam, da s tovrstnim načinom dela pri dijakih lahko sprostimo tudi včasih nekoliko napeto ozračje. Notranja motivacija in izkustveno učenje Delo s praktičnimi primeri je za dijake lahko dobro motivacijsko orodje, še posebej takrat, kadar učitelji znotraj razreda dijake razdelimo za delo v manjše skupine in nato v posamezno skupino kot vodjo namenoma dodelimo dijaka, ki se nam zdi zunanje motiviran ali relativno nezainteresiran za sodelovanje. Včasih lahko na ta način dijaka spodbudimo k bolj aktivnemu odnosu do obravnavane vsebine, ter s tem naredimo korak bližnje k razvoju njegove notranje motivacije. Dijak, ki je notranje motiviran bo namreč določeno nalogo opravljal zaradi svoje lastne želje, ter hkrati ob tem užival. Z veseljem opazujem takšne dijake in njihov pozitivni vpliv na ostale sošolce in klimo v razredu. Močno notranje motivirani pa moramo ves čas biti seveda tudi mi, kot učitelji. Pri tem ne smemo zanemariti predvsem skrbi za lastno zdravje in dobro počutje, ki pa zajema tudi stalno izpopolnjevanje in nadgrajevanje našega znanja. Naraščajoča dostopnost in čedalje hitrejši razvoj digitalne tehnologije nas silita v preoblikovanje poučevanja. Že star kitajski pregovor pravi: »Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in se bom spomnil, vključi me in bom razumel.« Vsekakor je za dijake daleč najbolj učinkovito, če lahko krepijo svoje znanje, izkušnje in veščine na vključujoč način. Da imajo torej aktivno vlogo pri sooblikovanju izobraževalnega procesa, ter v procesu učenja sodelujejo z vsemi svoji čuti. Znanje pridobljeno na takšen način je tudi trajnejše. Okolje Seveda pa se včasih kljub vsemu zgodi, da ne glede na naš inovativen pristop, pri dijaku ne dosežemo želene spremembe vedenja. Proces vzpostavljanja motivacije je namreč med drugim tudi zelo odvisen od uspešnosti vzpostavljanja partnerskega odnosa ter seveda podpornega okolja, v katerem dijak odrašča. Kakšno mnenje ima v resnici okolje, v katerem se dijak giba, o samem poklicu in izbrani šoli, kakšne so izkušnje, ki jih ima dijak in njegovi svojci z zdravstvenimi delavci, na kakšen način okolje spodbuja dijaka ob izzivih s katerimi se srečuje med samim izobraževalnim procesom, kakšna je reakcija okolja v primeru, ko se dijak srečuje s slabšimi ocenami, kot so jih pričakovali. V podporno okolje nikakor ne spadajo le starši dijaka in njegovi prijatelji, ampak tudi ostali sorodniki ter učitelji in seveda mentorji dijaka na praksi. Vsi ti lahko skupaj močno vplivamo na to, kakšen odnos bo posamezen dijak razvil do svojega bodočega poklica in stroke na splošno. Skrb za dobro počutje dijaka in učitelja Pomanjkanje gibanja in spanja, slabše prehranjevalne navade, nezadovoljstvo s svojim izgledom, so v srednješolskem obdobju neka stalnica s katero se dijaki v veliko večini vsakodnevno soočajo. Seveda imajo nekateri zaradi tega več stisk in težav, kot drugi. Vse to je v zadnjem času močno prepleteno tudi z digitalnim stresom, ki ga seveda povzroča pretirana uporaba digitalnih pripomočkov. Zaradi zgoraj omenjenih dejavnikov so na preizkušnji predvsem naši možgani, ki zaradi preobremenjenosti včasih ne zmorejo funkcionirati optimalno. Morebiten slabši učni uspeh dijaka pa posledično vpliva tudi na zmanjšano motivacijo dijaka do dela. Ne le dijaki, tudi učitelji se srečujemo s podobnimi težavami. Živeti uravnoteženo je v prehitrem tempu življenja že prava umetnost. Na izboljšanje počutja dijakov po mojih izkušnjah vpliva tudi pouk na prostem. Predvsem na račun gibanja na svežem zraku namreč, s svojo posebno dinamiko, prinese neko sproščujoče in pomirjujoče vzdušje, ki ga tako dijaki, kot tudi učitelji nujno potrebujemo. Obstaja kar nekaj tehnik in metod dela, kjer lahko z malo iznajdljivosti podajamo snov zunaj učilnic. Seveda je v sklopu nekaterih predmetov to lažje, v sklopu nekaterih drugih pa mogoče malce težje izvedljivo v praksi. Z dijaki se tako lahko odpra-vimo ven na šolsko dvorišče ali v bližnji park, kjer v manjših skupinah utrjujemo snov, rešujemo delovne liste, igramo igre vlog. V letošnjem letu smo na naši šoli pričeli tudi z izvajanjem izbirnega modula sprostitvene tehnike, kjer dijaki tako v teoriji kot tudi v praksi spoznavajo pomembne tehnike in veščine, s katerimi lahko tako pri sebi, kot tudi pri drugih zmanjšujejo negativne 65 učinke stresnih dejavnikov, lajšajo stiske in občutke tesnobe ter tako izboljšajo svoje počutje. V modul smo med drugim vklju- čili tudi nekaj vsebin s področja osredotočanja na lastne cilje, kot je izdelava table vizij, kjer dijaki lahko razmišljajo o tem, kaj si ZBORNIK v življenju želijo, zakaj je izbran poklic za njih v resnici pomemben. Spoznali smo tudi tehniko »brain gym«, kjer gre za krepitev možganskih povezav med levo in desno polovico možganov. Dijaki so ob polletni evalvaciji programa s pomočjo aplikacije Mentimeter izrazili veliko navdušenje nad tovrstnimi aktivnostmi. PO Tovrstna povratna informacija meni, kot učiteljici, da še dodaten elan in voljo za ustvarjanje zanimivih vsebin in predajanje VZETK znanja dijakom na včasih tudi malce drugačen način ter ima hkrati pomembno vlogo pri krepitvi moje notranje motivacije. OV Interes dijakov IN Vključevanje dijakov v razširjeni program je lahko tisto, kar dijakom zveča samozavest, okrepi pogum, zmanjša strah pred na-RE stopanjem ter hkrati poskrbi za obogatitev znanja. To je lahko tudi eden izmed načinov za povečanje interesa do samega učeCENZIRANIH nja na sploh. Prav tako pa interes in motivacijo dijakov do učenja in pridobivanja znanja vsakodnevno gradimo tudi mi učitelji s svojim zgledom. Prav naš odnos in v končni fazi naš interes do poklica sta tista, ki lahko dodatno vplivata na vzpostavitev notranje motivacije pri dijaku. Z dijaki namreč v resnici preživimo zelo veliko kvalitetnega časa in zato je prav, da smo v odnosu do njih pristni in iskreni. PRISPEVK Diskusija Včasih se zalotim ob razmišljanju o tem, kakšen privilegij pravzaprav imam, da lahko prav vsak dan podajam snov in delim svoje izkušnje dijakom in hkrati z njimi rastem, se razvijam in bogatim. OV S prispevkom želim predvsem izpostaviti pomen drugačnega pristopanja k poučevanju dijakov novih generacij, ki naj bi bilo po mojem mnenju predvsem bolj usmerjeno v izkustveno učenje. Sodobni pristopi k poučevanju in motiviranju dijakov zdravstvene ma nege zahtevajo, da v sam izobraževalni proces učitelji vpeljujemo več vodenja, samostojnega raziskovanja in odkrivanja. Ob tem j 2023 ne smemo pozabiti kako pomembno je, da dijaki čim prej razvijejo in oblikujejo svoje zdravo podporno okolje. Takšno, ki jim hkrati nudi zaščito, pomoč ter skrbstvo, saj je to za dijaka in kasneje za razvoj njegove motivacije izredno pomembno. Učitelj je j 2023 sicer tudi v okviru sodobnih pristopov še vedno avtoriteta, vendar pa je za uspešno delo na področju motivacije gledano z vidika ma izobraževalnega procesa pomembnejše in praviloma tudi učinkovitejše, da sta učenec in učitelj čim bolj enakovredna ustvarjalca. V Skrb za dobro počutje je vsekakor naša prioritetna naloga. Le učitelj in dijak, ki bosta na pravi način znala poskrbeti zase in prisO luhniti sebi, bosta v resnici lahko notranje motivirana ter bosta lahko dosegala svoje zastavljene cilje. Še več, učitelji bomo le v takšnem primeru lahko s svojim entuziazmom navduševali in vzgajali odlične zdravstvene delavce, ki jih tako zelo potrebujemo. PRISPEVK Zaključek Prav vsak moj dan v srednji šoli je poln izzivov. Zavedam se, da je tako ne le za učitelje, ampak tudi za dijake. Loviti ravnovesje, prisluhniti drug drugemu in slišati kaj je pravzaprav tisto, kar potrebujemo in si želimo. Res je, da je motiviranje dijakov zdravstvene nege včasih pravi izziv. Z malce več prilagodljivosti, aktivnega vključevanja ter skrbi za dobro počutje vseh deležnikov, CENZIRANIH bi bil le ta lažje rešljiv. Seveda je kljub vsemu na koncu le od nas samih odvisno ali znamo opaziti, prepoznati in se osredotočiti RE predvsem na prijetne dogodke okoli nas. Pa naj bo to prijazen nasmeh dijaka/sošolca, iskrena pohvala sodelavca/učitelja, IN skrbno in okusno pripravljena malica naših kuharic. Le ti so lahko v resnici naša gonilna sila za premik v pravo smer. V O Včasih ob koncu kakšne šolske ure čutim še posebno zadovoljstvo, ker so me dijaki tako zbrano in zavzeto poslušali. No, mo-goče me potem, ko opazim, da je dijak v tretji vrsti, ki je ves čas »poslušal« in kimal, v resnici preko slušalk poslušal najljubšo VZETK glasbo ali pa, da je dijakinja v zadnji vrsti celo uro brskala po telefonu, navdušenje malo mine. Ampak tudi to so zanimivi izzivi PO našega poklica in prav takšni in podobni dogodki te po svoje brusijo in oblikujejo. In ja, pravzaprav so prav takšni dogodki tisti, ki jih učitelji nujno potrebujemo za rast. Vam zaupam še kakšnega? Mogoče bo priložnost za to kdaj drugič, v kakšnem izmed prihodnjih prispevkov. ZBORNIK 66 Redna srečanja in izobraževanja mentorjev ključ do kakovosti in zadovoljstva REGULAR MEETINGS OF TRAINING MENTORS ARE CRUCIAL FOR QUALITY AND SATISFACTION Jožica Jelen Jurič, učiteljica strokovnih predmetov, svetovalka Srednja šola Zagorje, program Zdravstvena nega jjjuric@sszagorje.si Ključne besede: izobraževanje mentorjev, dijaki na PUD-u, sodelovanje mentorjev in učiteljev IZVLEČEK 67 Dijaki srednjega strokovnega izobraževalnega programa Zdravstvena nega imajo osem tednov praktičnega usposabljanja pri delodajalcu (PUD). Dober mentor je dijaku vzornik, motivator in svetovalec. Vendar je poučevanje dijakov na PUD- u ljudem, ki nimajo pedagoške izobrazbe, velik izziv. Od njih zahteva veliko tudi takih znanj, ki jih tekom svojega izobraževanja niso ZBORNIK pridobili. Dober strokovnjak na svojem področju ni nujno dober posredovalec znanja dijakom oz. mentor. Mentorstvo dijakom zahteva poleg širokega strokovnega znanja tudi dobre komunikacijske sposobnosti, razumevanje mišljenja, reakcij in dejanj mladostnikov ter sodobnih didaktičnih načel in metod poučevanja. Mentorji si potem ta znanja pridobivajo na različnih izobra-PO ževanjih. Kot učinkovito se je izkazalo, da se mentorji izobražujejo na šoli, s katere sprejemajo dijake. Zelo pomembna so tudi VZETK letna srečanja mentorjev z učitelji stroke in razredniki dijakov, ki v tistem letu pričenjajo s PUD- om. Vse to omogoča dodatna znanja mentorjem za čim uspešnejše podajanje znanj dijakom na PUD-u, spoznavanje posebnosti, na katere je potrebno opozoriti mentorje, ki dijakov še ne poznajo, krepitev povezanosti in prijaznih odnosov med šolo, delodajalci in mentorji. OV IN RE CENZIRANIH Key words: training of mentors, students at training, cooperation of mentors and teachers ABSTRACT PRISPEVK Students of Secondary school of Nursing in Zagorje must go through an eight-week practical training. The training takes place in the employer’s facilities. A good mentor is a student's role model, motivator and advisor. However, mentors who are in charge of trainings are usually lacking in pedagogical field, since their studies did not include any pedagogical training. Therefore, this represents a challenge for mentors. Being an expert in a certain field is not necessarily enough to transfer OV the knowledge to students. Working with students means that a person has to have sufficient professional knowledge, good communication skills. The mentors have to understand the learning and thinking process and to know how to apply didactic principles and teaching methods when working with students. There are training courses available to the mentors to acquire ma this knowledge. Our experience shows that that the training is more effective when mentors attend training courses organised j 2023 by the trainee’s schools or educational facilities. Equally important are the annual meetings of the mentors with the teachers of the professional subjects and the class teachers of students who are starting training. All of this enables mentors to gain j 2023 additional knowledge in order to transfer knowledge to the students at training more efficiently. These meetings make training ma more successful, since the mentors learn about the specifics of the students and strengthen the connection between the school and employers. V O Uvod PRISPEVK »Vse na tem svetu se predaja. Vsak košček znanja je nekaj, kar je nekdo z nekom delil. Če to razumete tako kot jaz, potem bo mentorstvo postalo vaša prava zapuščina. Je najdragocenejša stvar, ki jo lahko podarite drugim« (Wooden, 2012, predgovor). Citat enega najbolj cenjenih trenerjev v zgodovini športa, ki je bil znan po navdihujočih in hkrati preprostih sporočilih za uspeh, ki niso bila usmerjena le na šport, temveč tudi v vsakdanje življenje, govori o tem da je znanje, ki ga predajamo drugim, CENZIRANIH najdragocenejša zapuščina človeka. Predajanje znanja še zdaleč ni le naloga učiteljev v šoli. Temveč to vlogo opravljajo, starši, RE starejši bratje in sestre, trenerji in drugi, od katerih si na formalni ali neformalni način pridobivamo nova znanja, veščine in IN spretnosti. Dijaki programa Zdravstvena nega morajo opraviti tekom srednješolskega izobraževanja osem tednov praktičnega V O izobraževanja pri delodajalcu. Običajno si dijaki sami izberejo delodajalca, kjer se izvaja zdravstvena nega in katerih delo bi radi bolj podrobno spoznali. Organizatorji PUD na srednji šoli poskrbijo, da dijakom v ustanovah delodajalcev določijo ustreznega mentorja, ki ima poleg ustrezne izobrazbe, opravljeno še dodatno izobraževanje za mentorje dijakom. Poleg tega je za VZETK mentorja primerna tista oseba, ki ima željo po mentoriranju, dobre komunikacijske veščine, smisel za podajanje novih znanj ter PO je navdihujoča. Mentorji dijakov na PUD- u so strokovnjaki s področja zdravstvene nege, vendar ker dober strokovnjak ni nujno dober podajalec znanja je potrebno, da bodoči mentor opravi tudi pedagoško andragoško izobraževanje za mentorje, kjer si pridobi znanja o sodobnih didaktičnih načelih in metodah. Še posebno učinkovito je, če je izobraževanje za mentorje na šoli, s ZBORNIK katere potem ustanove prejemajo dijake na PUD, saj se tako že tekom izobraževanja mentorji srečajo z učitelji stroke, kjer udeležencem izobraževanja podajo konkretne informacije o učnih ciljih, ki so bili že doseženi v šoli in tistih, ki bi želeli, da jih dijaki osvojijo na PUD-u. Mentorji, ki prihajajo na obnovitvena izobraževanja ali pa na letna srečanja, pa učiteljem podajo informacije, 68 kje so zaznali morebitne pomanjkljivosti v znanju, kar je učiteljem vodilo, da tiste teme bolj utrdijo v šoli. Praktično usposabljanje z delom PUD v učnem procesu je posebna oblika praktičnega izobraževanja, v katero se vključujejo dijaki z namenom, da si pridobijo praktične izkušnje in da skušajo uporabiti v šoli pridobljeno znanje v konkretnih situacijah pod mentorstvom oseb, ki opravljajo delo za katerega se izobražujejo dijaki. PUD je obvezni del izobraževalnega programa v vseh programih: nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno tehničnega izobraževanja (Vodopivec & Smerajec, 2016). V srednjem strokovnem izobraževalnem programu Zdravstvena nega, dijaki tekom dveh let skupaj opravijo osem tednov praktičnega usposabljanja pri delodajalcu. Dijaki zdravstvene nege opravljajo PUD v socialnih in zdravstvenih ustanovah, kjer se izvaja zdravstvena nega. Tam spoznajo delovni proces, se privajajo na realno delovno okolje, pridobivajo izkušnje, ki so specifične za stroko, nadgraju-jejo v šoli pridobljena znanja ter prenašajo teoretično znanje v prakso, razvijajo specifične spretnosti ter kompetence poklica, se učijo sodelovanja in timskega dela ter komunikacije s pacienti, sodelavci, nadrejenimi in svojci pacienta ter razvijajo odgovornost za lastno delo in kakovost potrebno pri poklicnem delu (Justinek, 2011). Mentor dijakov na PUD Mentor je oseba, ki vodi, podpira in izzove mentoriranca z namenom, da le-ta doseže določen cilj. Mentor vodi, spremlja, spodbuja, svetuje, motivira, načrtuje, organizira, usklajuje in ustvarja priložnosti za učenje in izobraževanje (Mikulec, 2018). Dober mentor upošteva interese dijakov, kadar je to mogoče, jih motivira za delo, jim predstavi delo kot smiselno ter spodbuja občutek njihove pripadnosti skupnosti, omogoči varno delovno okolje, skrbi za dobro klimo v delovnem okolju ter spodbuja in zastavlja takšne delovne naloge, ki bodo mentorirancem predstavljale izziv. Dober mentor tudi spodbuja dobre medsebojne odnose ter komunikacijo in sodelovanje s sodelavci, omogoča čim večji obseg samostojnega delovanja in odgovornosti ter dijake vključi v timsko delo. Za uspešno mentorstvo naj bi bile značilne nekatere osebnostne značilnosti mentorjev kot so odprtost, nevtralnost, zaupanje, zmožnost svetovanja in vodenja, kakor tudi njihova prostovoljna vloga in navdušenje nad opravljanjem mentorstva. Delovali naj bi predvsem kot »svetovalci učenja«. Mentor v ustanovi že pred prihodom dijaka sodeluje s šolo pri pripravi načrta usposabljanja in vseh potrebnih pogojev za uspešen začetek usposabljanja. Poskrbi, da so o prihodu di- jaka obveščeni vsi zaposleni, ki bodo z dijakom sodelovali med opravljanjem praktičnega usposabljanja. Z dobro pripravljenim in usklajenim načrtom in spremljanjem njegovega izvajanja poskrbi, da bo dijak na posameznih oddelkih izvedel dogovorjene naloge in pridobil ustrezno znanje (Center za poklicno izobraževanje, 2021). Organizator PUD-a je v stalnem kontaktu z mentorjem, da si izmenjujeta potrebne informacije tako o učnem napredku, kot tudi morebitnih težavah, ki se pojavijo ter o njihovem reševanju. Mentorstvo ne pomeni vedno zgolj pozitivnih rezultatov. Zavedati se moramo, da je lahko proces zelo zanemarljivo učinkovit, v nekaterih primerih celo popolnoma disfunkcionalen. Zato je toliko bolj bistveno izpostaviti, da lahko prevzemanje mentorske vloge z odgovornostjo, ki jo slednja zahteva, pričakujemo pri mentorju, ki je ustrezno usposobljen, ima ustrezne kompetence in mu je lasten profesionalen razvoj vrednota. Mentor mora poznati in razumeti, katere kompetence ima posameznik že razvite in katerim mora posvečati več pozornosti. Znati mora voditi mentoriranca na način, da bodo okoliščine, v katerih se bo znašel, primerne zahtevnosti, da jih bo zmogel in da se bo iz njih naučil nekaj novega. Mentor mora razumeti, kako lahko dijaku pomaga načrtovati delovne naloge in na primeren način podati povratne informacije (Podlesek, 2013). Diskusija Pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju dijakovega napredka moramo ubrati sodelovalen pristop, kar pomeni, da se v proces aktivno vključijo tako šola, delodajalci, zbornice ter tudi dijaki. Pomembno je, da njihovi odnosi temeljijo na medsebojnem sodelovanju in zaupanju. Ker je običajno šola tista, ki nagovori podjetje, če bi bilo pripravljeno sprejeti dijaka, je prav od šole tudi v prvi vrsti odvisna kakovost sodelovanja. Sodelovanje se bo še posebej krepilo z iskanjem skupnih ciljev in ustrezno od-zivnostjo na pobude. Za namen boljšega sodelovanja se priporoča, da šole vsaj enkrat letno organizirajo srečanja z delodajalci in mentorji. Kjer spregovorijo o uspehih medsebojnega sodelovanja, morebitnih težavah in njihovem reševanju ter predvsem o načrtih za naprej (Center za poklicno izobraževanje, 2021). Naloga šole je, da dijakom z različnimi oblikami pouka omogoča organizirano, sistematično pridobivanje znanja in spretnosti. Ker je tudi PUD del pouka je pomembno, da je s strani šole zagotovljena kakovostna izvedba PUD-a. Zato srednje šole mentorje 69 redno vabimo na prva oz. obnovitvena izobraževanja. Zakaj se mentorji redno udeležujejo teh izobraževanj najbolj zgovorno povedo zapisane misli dveh udeleženk ob koncu izobraževanja, ki jih z njunim dovoljenjem objavljamo. »Že veliko let opravljam delo mentorice dijakom in študentom. To delo rada opravljam. Čutim se zelo odgovorno, da svoje ZBORNIK znanje in izkušnje posredujem dijakom, da osvojijo vsa znanja in veščine, ki so potrebne za pridobitev njihovega poklica. Zavedam se, da kot mentorica potrebujem veliko strokovnega znanja, komunikacijske sposobnosti, uporabo sodobnih didaktičnih načel in metod poučevanja, zato sem se odločila, da se ponovno udeležim seminarja za usposabljanje mentorjev in pridobim PO še dodatna znanja, ki jih bom uporabljala pri nadaljnjem mentorskem delu« (Anon., 2018). VZETK »Program usposabljanja mentorjev praktičnega usposabljanja z delom je zelo koristen za vse, ki se že ali se še bodo srečevali z vlogo mentorja, saj ni le strokovno znanje tisto, kar odlikuje dobrega mentorja. Mentor mora biti vešč v komunikaciji in se po-OV skušati na čim bolj zanimiv način približati dijakom. Pomembno je tudi, da razumemo njihovo razmišljanje in dojemanje. Vsak IN mentor mora imeti predhodne klinične izkušnje in tudi strokovno znanje. Učenje v kliničnem okolju predstavlja edino možnost RE za profesionalni razvoj dijaka. Vsak mentor mora svoje delo pri pacientu opraviti strokovno, profesionalno in natančno, da bi CENZIRANIH lahko od dijaka pričakoval enako. Pomembno je, da si pri mentoriranju vzamemo veliko časa za razlago in poskusimo dijakom razložiti postopke na zanimiv način in jim postopke in znanje čim bolj približati na razumevajoč način. Le tako si bodo postopke bolj zapomnili in si jih vtisnili v spomin. Vemo, da je vse to včasih težko izvesti, prav tako pa moramo upoštevati še dejstvo, da tako mentor, kot dijak v tem odnosu nastopata vsak s svojimi individualnimi osebnostnimi značilnostmi. Mentorji v kliničnem okolju s svojimi dejanji, obnašanjem in delovanjem ter znanjem dajejo vzor in zgled dijakom zdravstvene šole. Men-PRISPEVK torji imajo sicer veliko praktičnih izkušenj, vendar lahko na podlagi trenutnih opazovanj v kliničnem okolju in osebnih izkušenj z mentorstvom rečemo, da se mentorji velikokrat srečujejo s težavo, kako posredovati svoja praktična znanja, saj imajo premalo pedagoških izkušenj. Pomembno je, katero tehniko pri poučevanju izbrati in na kakšen način spodbuditi dijaka, da bo aktivno O in odgovorno nastopil v delovnem procesu » (Anon., 2018). V Za spodbujanje kakovosti in privlačnosti srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja so odločilnega pomena skupni ma nastopi šole, delovnih ustanov in podjetij pri promocijskih aktivnostih, še posebej v času vpisa. Predstavniki šole in podjetij j 2023 naj se skupaj predstavljajo na prireditvah, kjer se predstavijo uspehi na področju izobraževanja in usposabljanja, kot tudi širše (Center za poklicno izobraževanje, 2021). To je področje, kjer si učitelji, ki učimo strokovne predmete v izobraževalnem programu Zdravstvena nega, želimo več sodelo-j 2023 vanja z delodajalci. Prav tako si podobno želijo tudi delodajalci. Menimo, da je to ključno za večji vpis in posledično manjše ma pomanjkanje kadrov s področja zdravstvene nege. To je definitivno področje, kjer z načrtovanim in povečanim sodelovanjem šol in delodajalcev, lahko dosežemo večji ugled in zanimanje za poklic. Srečanja na šoli z mentorji in ostalimi predstavniki V delodajalcev, bi lahko predstavljala načrtovanja tudi takšnih aktivnosti. O Zaključek PRISPEVK Zahtevna in zelo odgovorna vloga mentorjev zahteva dodatna znanja, ki si jih morajo mentorji za uspešno mentoriranje pridobiti. Idealno bi bilo, da bi imeli vsi mentorji PUD-a opravljeno pedagoško andragoško izobrazbo in bi potem znanje samo še nadgrajevali, vendar vemo, da je iluzorno pričakovati, da bodo vsi mentorji dijakom na PUD-u to imeli tudi opravljeno. Vendar pa se mentorji mentorstva lotijo odgovorno in se pred sprejetjem te naloge udeležijo izobraževanj, na to temo, kjer je poudarek na razumevanju razvojnega obdobja mladostnikov, elementih dobre komunikacije z mladostniki, zakonodaji in dokumentaciji, CENZIRANIH ki je vezana na PUD, o načrtovanju PUD-a, o pomenu spodbudnega učnega okolja, o različnih metodah učenja na PUD-u, o RE preverjanju in ocenjevanju znanja dijakov ter samorefleksiji mentorja. IN V O Šole imajo za izvedbo izobraževanja mentorjev na PUD-u močno podpro s strani Centra RS za poklicno izobraževanje, ki podpira in spodbuja takšna izobraževanja. V ta namen je izdal tudi podporno gradivo za izvedbo pedagoško andragoškega izobraževanja za mentorje ter vodnike za mentorje, dijake in organizatorje PUD-a. VZETK PO Mentorji in delodajalci se z velikim veseljem udeležujejo tudi letnih srečanj na šoli, kjer se sestanejo z učitelji strokovno teoretičnih predmetov, razredniki dijakov, ki so na PUD-u, ter vodstvom šole. Ta srečanja so v manjšem obsegu namenjena izobra- ževanju mentorjev, temveč gre bolj za neformalno izmenjavo informacij, ki da tako mentorjem, kot osebju šole nov pogled na ZBORNIK izzive in pomisleke, s katerimi se soočamo skozi leto. Tudi takšna srečanja prinesejo vedno nove rešitve ter dodatno povezanost šole z delodajalci. 70 Smiselno bi bilo tudi, da bi šole skupaj z delodajalci načrtovale skupne prestavitve poklicev na informativnih dnevih in drugih promocijskih aktivnostih, kjer se bodočim dijakom in ostalim bolj nazorno predstavi poklic tehnika zdravstvene nege. Literatura in viri Center RS za poklicno izobraževanje, (2021). Podporno gradivo za pedagoško- andragoško usposabljanje mentorjev. Ljubljana, Center RS za poklicno izobraževanje. Justinek, A. (2011). Praktično usposabljanje z delom, vodnik za organizatorje. Ptuj: MUNUS 2. Mikulec, B. (2018). Teorije učenja: konceptualni okvir za razumevanje učenja na delovnem mestu in spremljanje mentorjev v podjetju, interno gradivo. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Podlesek, A. (2013). EuroPsy in kompetence psihologov. Šolsko svetovalno delo,17 (3/4), 47–57. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo Podlesek, A. (2013). Vodipivec, M., Smerajec, M. (2016). Usposabljanje mentorjev dijakom in študentom. Ljubljana, Biotehniški šolski center Kranj. Wooden, J.in Yaeger.(2012). Priprava terme za življenje. Moč mentorstva. Slovenske Konjice: Nobis Gorjup & Šauperl. MANJKA 123D Doživljanje dotika dijakov ob prvem stiku s pacientom KOTNIK, KLANČNIK Varnost na delovnem mestu v zdravstveni negi WORKPLACE SAFETY IN NURSING Donna Erjavec, dipl. m. s. Oddelek za kardiologijo in angiologijo, Univerzitetni klinični center Maribor donna.erjavec@ukc-mb.si Ključne besede: delovišče, zdravstvo, delovno okolje, nasilje IZVLEČEK Varnost na delovnem mestu predstavlja eno izmed glavnih skrbi zdravstvenih organizacij. Delovno okolje je na vseh ravneh zdravstvenega varstva kompleksno in zahtevno, saj se srečuje s kadrovskimi, materialnimi in organizacijskimi izzivi. Obvladovanje ključnih determinant varnega delovnega okolja v zdravstveni negi doprinese k dinamičnemu ravnovesju varnosti na delovnem mestu v zdravstveni negi. Po pregledu znanstvene literature smo izpostavili glavne determinante, ki vplivajo na varnost in se med seboj prepletajo. Med determinante prištevamo komunikacijo, vodenje, sodelovanje, organizacijo in zakonodajo. Z izobraževanjem in usposabljanjem zdravstveni delavci razvijajo poznavanje varnosti na delovnem mestu kot tudi lastno osebno odgovornost, ki v končni fazi sooblikuje varnost na delovnem mestu v zdravstveni negi. 71 ZBORNIK Key words: nursing, work environment, violence ABSTRACT PO Workplace safety is one of the main concerns of health institutions. Work environment is complex on every level of health VZETK care. Health organizations are a challenging work environment. Health care system is faced with many challenges including staff, supplies, and organization. Dominating elementary determinants of safe workplace environment is key to well-balanced OV workplace safety. Elementary determinates are communication, leadership, cooperation, organization, and legislation. With IN education health care workers can develop their knowledge on workplace safety as well as personal responsibility that con-RE tributes to workplace safety. CENZIRANIH Uvod Zdravstvena nega na vseh ravneh zdravstvenega varstva predstavlja kompleksno in zahtevno delovno okolje. Varnost je ena izmed glavnih skrbi zdravstvenih organizacij. Delovno okolje, kjer je varnost ogrožena namreč predstavlja velik kadrovski in finančni strošek PRISPEVK (Newnam & Goode, 2019). Zaposleni v zdravstveni negi se namreč pri svojem delu srečujejo s stalno spreminjajočim se okoljem, v katerem se soočajo z raznimi izzivi. Med te izzive prištevamo predvsem pomanjkanje osebja, pomanjkanje usposabljanja, prenatr-pane bolnišnice, nezadostne zdravstvene storitve, pomanjkanje podpore s strani vodstva, veliko delovnih ur in preobremenitev (Ryali, O Kuma & Bhat, 2018). Varnost na delovnem mestu v zdravstveni negi je eden izmed šestih načelnih elementov kakovosti, ki ga je V Ministrstvo za zdravje sprejelo in objavilo v Nacionalnih usmeritvah za razvoj kakovosti zdravstvene nege (Zbornica zdravstvene in babiške nege (ZBZN), 2022). Tuje raziskave med drugim navajajo tudi, da je nasilje na delovnem mestu v zdravstveni negi temeljni ma dejavnik vpliva pri pomanjkanju varnosti na delovnem mestu (Fasanya et al., 2016). Promocija zdravja na delovnem mestu in varnej 2023 ga delovnega mesta za svojo dejavnost uporablja obstoječi menedžment in organizacijsko strukturo, kar olajša strukturalne intervencije in kontinuiteto (Peršolja Černe, 2011). Namen prispevka je predstaviti področje varnosti na delovnem mestu v zdravstveni negi. Cilji prispevka so raziskati in opisati determinante varnosti na delovnem mestu v zdravstveni negi. Determinante varnosti na delovnem mestu v zdravstveni negi j 2023 Varnost na delovnem mestu v zdravstveni negi je pod vplivom različnih dejavnikov tveganja. Vsak zase zelo pomemben, ven-ma dar ne deluje izolirano. Dejavniki tveganja so medsebojno močno povezani v kompleksne determinante zdravja (Zaletel-Kragelj et al., 2007). Po Lastu je determinanta zdravja vsak dejavnik, dogodek, značilnost ali katerakoli druga določljiva entiteta (kom-V binacija dejavnikov), ki povzroči spremembo v zdravstvenem stanju. Ključnega pomena je izpostaviti determinante zdravja, ki O vplivajo na varnost na delovnem mestu v zdravstveni negi (World Health Organization, 2022). Varnost in delovno okolje PRISPEVK Glede na spodbujanje in zavedanje potrebe po vzpostavitvi zdravega delovnega okolja je Ameriško združenje medicinskih sester v zdravstveni negi kritično bolnih (American Association of Critical-Care Nurse, 2005) opredelilo šest standardov za vzpostavitev in vzdrževanje zdravega delovnega okolja: učinkovita komunikacija, dobro sodelovanje, učinkovito odločanje, usposobljeno osebje, dobro prepoznavanje in avtentično vodenje. CENZIRANIH RE Varnost in komunikacija IN Komunikacija je osnovna komponenta varnosti na delovnem mestu v zdravstveni negi in igra glavno vlogo pri promociji zdravja in ustvar-V O janju varnega delovnega okolja (Newnam & Goode, 2019). Kakovostna komunikacija dviga stopnjo samozaupanja, dviga se učinkovitost zdravstvenega tima in pomaga pri razreševanju konfliktov. Slednji elementi ustvarijo varno in učinkovito delovno okolje v zdravstveni negi (Krešić, 2013). Novejše raziskave razlikujejo predvsem dva modela komunikacije glede na sam namen. Komunikacija orientirana na delo VZETK vsebuje elemente dialoga, ki je ciljno orientiran na produktivnost in učinkovitost delovnih nalog. Komunikacija orientirana na varnost vse-PO buje elemente dialoga o izražanju aktivnosti na področju varnosti (metalno zdravje, varnostni protokoli, klinične poti, varnostna politika) (Newnam & Goode, 2019). ZBORNIK Varnost in vodenje V zdravem delovnem okolju se vodstvo zaveda, da so zaposleni dragocen vir zagotavljanja kakovostne oskrbe. Prav tako je za zdravo delovno okolje ključnega pomena komunikacija med zaposlenimi, pacienti, njihovimi družinami in vod-72 stvom. V zdravem delovnem okolju zaposleni v zdravstveni negi sodelujejo tudi v procesu odločanja glede oskrbe pacientov in delovnega okolja (Lorber, 2018). Varnost in sodelovanje Sodelovanje zahteva dobre komunikacijske spretnosti in zmožnost sodelovanja z drugimi ter sklepanje kompromisov. V zdravem delovnem okolju zaposleni ob izražanju lastnih mnenj niso prestrašeni ali zaskrbljeni, temveč se jih spodbuja k sodelovanju pri odločanju o zdravstveni negi ter oskrbi pacientov (Lorber, 2018). Vključevanje v interdisciplinarne time in dobro sodelovanje z njimi predstavlja pomemben člen celostne obravnave pacienta in omogoča izvajanje zdravstvene nege na osnovi poklicnih aktivnosti in kompetenc ter na osnovi lastnih strokovnih smernic, standardov, priporočil, navodil in kliničnih poti (Kadivec et al., 2011). Varnost in usposobljenost Stalno strokovno izobraževanje je obvezen element za razvoj kakovostnega zdravstvenega delavca (Alemagno et al., 2010). Velik sestavni del izobraževanja ob teoretičnih osnovah predstavlja tudi klinično usposabljanje, ki prinese nepogrešljive izku- šnje in praktična znanja (McDonald, Boulton & Davis, 2018). Sodobne raziskave na področju analize vplivnih dejavnikov na spremembe vedenja kardioloških medicinskih sester so na področju usposobljenosti medicinskih sester so izpostavile neposredno povezavo med količino znanja in delovno dobo medicinskih sester, izpostavljen pa je pomemben element interesa posameznika (Yang et al., 2022). Varnost in zakonodaja Nadzori so orodje in priložnost za merjenje in izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. Nadzori niso samo orodje za merjenje kakovosti in odkrivanje odstopanj ter potreb za izboljšavo, temveč so tudi priložnost za razširjanje primerov dobre prakse in osebno rast tako nadzornikov kot nadzorovancev (Zupančič, 2023). Z vidika varnosti podjetja se varnost in zaščita začneta na vrhu. Z vidika varnostne kulture in samozaščite pa ja treba varnost in zaščito podjetja gledati tudi od spodaj navzgor, pri čemer svojo funkcijo odigra vsak zaposleni v podjetju. Namen Zakona o varnosti in zdravju pri delu je varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter okvar zdravja v zvezi z delom. Odgovornost za varnost in zdravje pri delu nalaga zakonodaja in opredeljuje tako za delodajalca kot za delavca dolžnost in hkrati pravico, da poskrbijo za svojo varnost in zdravje. Imajo dolžnost, da so seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter da so usposobljeni za njihovo izvajanje (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 1999). Diskusija Orisali smo področje varnosti na delovnem mestu v zdravstveni negi, ki velja za pomembno področje v našem kliničnem okolju na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Skrb za lastno varnost in varnost drugih je zelo pomembna. Dimenzije osebne odgovornosti na delovnem mestu v zdravstveni negi so skrb za lastno zdravje, pripravljenost na delo, priprava na delo, varnost pri delu, fizična varnost, uporaba osebnih zaščitnih sredstev, skrb za delovni prostor, tehnologijo in material, skrb za kakovostno in varno delo (Zupančič, 2023). Cilji prispevka na področju varnosti na delovnem mestu v zdravstveni negi izpostavljajo organiziran pristop, ki bi naj zajemal čim več determinant oz. dejavnikov tveganja, ki bi znale vplivati na ogroženost varnosti. Varnost na delovnem se ustvari in ohranja s kakovostno komunikacijo, ki je osnovna komponenta varnosti in igra glavno vlogo pri promociji zdravja in ustvarjanju varnega delovnega okolja (Newnam & Goode, 2019). Vodenje predstavlja v današnjem času izziv in elementarno komponento varnosti na delovnem mestu (Lorber, 2018). Varna okolja se preko komunikacije in vodenja tvorijo predvsem z interdisciplinarnim sodelovanjem in je osnovano na temeljih zakonodaje, kjer je opredeljeno tako za delodajalca kot za delavca dolžnost in hkrati pravico, da poskrbijo za svojo varnost in zdravje na delovnem mestu. Sistem upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost v zdravstvu predstavlja način, kako obravnavamo varnostne odklone in obvladujemo tveganja za varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvu. Varnostni odklon je vsak negativni odklon od standarda, tveganje je pa izpostavljenost nenadzorovanemu dogodku (morebitnemu varnostnemu odklonu), ki se lahko pojavi v prihodnosti in vključuje oceno verjetnosti. V nastanek varnostnega odklona je vključenih več različnih dejavnikov tveganja, ki se med seboj dopolnjujejo in seštevajo (Zupančič, 2023). Področje varnosti na delovnem mestu je v lokalnem okolju že zelo raziskano področje vendar bi lahko razširili raziskave tudi v klinična okolja. Zaključek Varnost na delovnem mestu v zdravstveni negi je nedvomno izpostavljeno področje, ki je tekom zadnjih nekaj let utrpelo veliko 73 sprememb na področju organizacije, kadrovanja in standardizacije. Raziskovanje bi bilo potrebno še naprej usmerjati v promocijo zdravja na delovnem mestu in ozaveščanje vseh zdravstvenih delavcev v pomembnost varnosti na delovnem mestu, saj jo ZBORNIK v končni fazi tudi z lastnim izobraževanje sooblikujejo. Literatura PO Alemagno, S. A., Guten, S. M., Warthman, S., Young, E., & Mackay, D. S. (2010). Online Learning to Improve Hand Hygiene Knowledge and Compliance Among Health Care Workers. The Journal of Continuing Education in Nursing, 41(10), 463–471. VZETK American Association of Critical-Care Nurses. (2005). AACN standards for establishing and sustaining healthy work environments: a journey to excellence. American Journal of Critical Care: An Official Publication, American Association of Critical-Care Nurses, 14(3), 187–197. Pridobljeno s: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. O gov/15840893/ V IN Kadivec S, Bregar B, Buček Hajdarevič I, Černivec J, Horvat M, Klemenc D, et al. Strategija razvoja zdravstvene nege in oskrbe v zdravstvenem varstvu v RS za RE obdobje 2011–2020. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2011. CENZIRANIH Lorber, M. (2018). Zdravo delovno okolje: skrb za počutje in zdravje zaposlenih v zdravstveni negi. Obzornik Zdravstvene Nege, 52(3), 148–152. McDonald, E. W., Boulton, J. L., & Davis, J. L. (2018). E-learning and nursing assessment skills and knowledge – An integrative review. Nurse Education Today, 66(1), 166–174. Newnam, S., & Goode, N. (2019). Communication in the workplace: Defining the conversations of supervisors. Journal of Safety Research, 70(1), 19–23. World Health Organization [WHO]. (2023). Determinants of health. Pridobljeno s: https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/determinants-of-health. PRISPEVK Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. (2022). Kakovost in varnost v zdravstvu: priročnik. Monika Ažman (edit). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije: Ljubljana. Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD/ (1999). Uradni list RS, št. 56/1999, 64/2001. Pridobljeno s: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1643 OV Zupančič, V. (2023). Kakovost in varnost v zdravstvu [Online] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Storitve/Strokovni-izpit/Kakvost-in-varnost- -v-zdravstvu-V.-stopnja.pdf [Accessed 29.1.2023]. Ryali, S., Kumar, A., & Bhat, P. (2018). Study of quality of life among health workers and psychosocial factors influencing it. Industrial Psychiatry Journal, 27(1), 96. ma j 2023 Yang, M., Wu, Y., Peng, L., & Kuang, X. (2022). Analysis on Influencing Factors of Knowledge-Based Attitude and Behavior Change of Cardiovascular Disease Nurses. Journal of Healthcare Engineering, 2022, 1–5. Zdravje medicinskih sester j 2023 ma v povezavi z življenjskim slogom in delovnim okoljem V O PRISPEVK NURSES' HEALTH IN RELATION TO LIFESTYLE AND WORKING ENVIRONMENT CENZIRANIH RE pred. Danijela Pušnik, mag. zdr. nege, IN viš. pred. mag. Barbara Donik, V O Ksenija Pirš, mag. zdr. nege Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor VZETK danijela.pusnik@ukc-mb.si PO ZBORNIK Ključne besede: zdravstvena nega, delovno mesto, prehrana, telesna aktivnost, obvladovanje stresa IZVLEČEK 74 Uvod: Življenjski slog opredeljuje posameznikov način življenja, ki se oblikuje pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer. Med vzorce z zdravjem povezanega obnašanja spadajo prehranjevalne navade, telesna dejavnost, sposobnost obvladovanja stresa ter delovno okolje. Namen raziskave je raziskati življenjski slog medicinskih sester in babic ter ugotoviti prehranjevalne in gibalne navade ter obremenitve v delovnem okolju. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo presečno deskriptivno študijo z uporabo metode anketiranja. Za prikaz rezultatov smo uporabili deskriptivne statistične metode in podatke ponazorili s frekvenco in odstotki ter povprečnimi vrednostmi, za potrditev hipotez smo uporabili Mann Whitney U test in Kruskal-Wallis test za neparametrične vzorce. Uporabili smo statistično orodje SPSS 26 in Microsoft Excel. Rezultati: Rezultati kažejo na srednjo raven zadovoljstva na delovnem mestu (PV = 3,69). Kot najpomembnejši dejavnik zadovoljstva izpostavljajo dobre medsebojne odnose, varnost zaposlitve, da pri delu lahko pomagaš drugim in možnosti izobra- ževanja. Kar 76 % anketirancev opravlja izmensko delo Pri svojem delu pogosto hodijo, stojijo, imajo prisilno držo in dvigujejo težka bremena, občasno pa sedijo. Dve tretjini anketirancev se v prostem času ukvarja s športnimi aktivnostmi. Zdrav življenjski slog ni statistično značilno povezan z razlikami glede na spol in izobrazbo. Diskusija in zaključek: Zdrav življenjski slog je povezan z mnogimi dejavniki, ki vplivajo na izboljšanje dobrega počutja in zdravja na delovnem mestu. Upoštevanje načel zdravega načina življenja v veliki meri pripomore k dvigu življenjske energije in zadovoljstvu z življenjem. Key words: nursing, workplace, nutrition, physical activity, stress management ABSTRACT Introduction: Lifestyle defines an individual's way of life, which is formed under the influence of experiences and living conditions. Patterns of health-related behaviour include, among others, eating habits, physical activity, ability to manage stress, and work environment. The purpose of the research is to investigate the lifestyle of nurses and midwives and to determine eating and exercise habits as well as stress in the work environment. Methods: Quantitative research methodology was used. We conducted a cross-sectional descriptive study using the survey method. Descriptive statistical methods were used to display the results and the data were illustrated with frequency and percentages and average values. To confirm the hypotheses, we used the Mann Whittney U test and the Kruskal-Wallis test for non-parametric samples. We used the statistical tool SPSS 26 and Microsoft Excel. Results: The results indicate a medium level of job satisfaction (PV = 3.69). Good interpersonal relationships, job security, being able to help others at work and educational opportunities are highlighted as the most important factors of satisfaction. As many as 76 % of the respondents work in shifts. During their work, they often walk, stand, have a forced posture and lift heavy loads, and occasionally sit. Two thirds of the respondents engage in sports activities in their free time. A healthy lifestyle is not statistically significantly related to differences according to gender and education. Discussion and conclusion: A healthy lifestyle is associated with many factors that influence the improvement of well-being and health in the workplace. Adherence to the principles of a healthy lifestyle helps to a large extent to increase life energy and satisfaction with life. UVOD Zdravje in kakovost življenja definirajo številni prepleteni osebni, družbeni, ekonomski in okoljski dejavniki, oz. determinante zdravja (Center for disease control and prevention, n.d.). Zdrav življenjski slog je opredeljen kot način življenja posameznika z vzorci in vedenji, med katerimi so še posebej izpostavljeni: prehrana, obvladovanje stresa, telesna dejavnost, duhovna rast, medosebni odnosi in odgovornost za lastno zdravje, tako v družinskem kot tudi družbenem in predvsem delovnem okolju (Khaghanyrad & Ozlu, 2020). Pozitivne izbire življenjskega sloga in vedenja so temeljnega pomena za doseganje dobrega zdravja (Li et al., 2020). Medicinske sestre se pri svojem delu srečujejo s fizičnimi obremenitvami (Nicholls, Perry, Duffield, Gallagher & Pierce, 2017; Ross, et al., 2019), duševnimi, čustvenimi in etičnimi izzivi, pogosto so izpostavljene tveganjem za okužbe in nasilju, kar vodi v preobremenjenost, pojav številnih fizičnih obolenj, stres, izgorelost in utrujenost (Wakefield, Williams & Le Menestrel, 2021; Melnyk et al., 2022). Vsled tega se medicinske sestre pogosto odločajo tudi za odpoved delovnega razmerja oziroma zapuščajo poklic (Jarden et al., 2021). 75 Medicinske sestre so izobražene o pomenu telesnega in duševnega zdravja ter njegovem odnosu z obolevnostjo in umrlji-vostjo, vendar pa veliko krat tega ne prenesejo v svoj življenjski slog (Blake, Narayanasamy, Batt, & Khunti, 2019). Razlogi za izbiro nezdravega načina življenja med zaposlenimi v zdravstveni negi so kompleksni. Dejavniki, ki vplivajo na življenjski ZBORNIK slog medicinskih sester so: osebna motivacija, vpliv delovnega okolja (obremenitve, izmensko delo) slabe prehranjevalne navade, slabi medsebojni odnosi in omejena možnosti uživanja zdravih obrokov na delovnem mestu (Nicholls et al., 2017; Ross et al., 2019). Forcada-Parrilla, Reig-Garcia, Serra & Juvinyà-Canal (2022) navajajo, da ima izmensko delo negativen vpliv PO na prehranjevalne navade, saj medicinske sestre pogosto uživajo več hitre hrane in sladic. Avtorji Liu et al., (2018) navajajo, VZETK da imajo medicinske sestre, ki delajo v izmenah, večjo prevalenco prekomerne telesne teže, saj ima izmensko delo negativni učinek na prehranjevalne vzorce (Kyle et al., 2017; Forcada-Parrilla et al., 2022) in na redno telesno aktivnost (Torquati, Pavey, Kolbe-Alexander & Leveritt, 2017). Nezdrav življenjski slog povečuje tveganje za kronične bolezni in odsotnost z dela zaradi OV bolezni. Poleg individualnega bremena zaradi slabega fizičnega in duševnega zdravja ima posledično vpliv tudi na ekonom-IN sko-socialno sfero družbe (Blake et al., 2019). RE CENZIRANIH Dejavniki povezani z delom, ki povzročajo med medicinskimi sestrami utrujenost, pa niso samo povezani z izmenskim delom, temveč tudi s prezahtevnimi in preobsežnimi delovnimi nalogami in s fizičnimi obremenitvami (dvigovanje, prenašanje, poti-skanje, prisilna drža). Na počutje vplivajo tudi neustrezni hierarhični odnosi ter usmerjenost k nalogam. Prepoznavanje razlik v dejavnikih, ki prispevajo k utrujenosti medicinskih sester in zagotavljanje ustreznih intervencij, sta pomembna za učinkovito ohranjanje zdravja medicinskih sester in zmanjšanje fluktuacije medicinskih sester (Jang et al., 2021). Namen raziskave je PRISPEVK raziskati življenjski slog medicinskih sester in babic ter ugotoviti prehranjevalne in gibalne navade ter obremenitve v delovnem okolju. Rezultate raziskave bomo primerjali z rezultati raziskave, ki smo jo v podobnem obsegu izvedli v letu 2010. O Raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili se glasi: Kakšne so gibalne in prehranjevalne navade ter življenjski slog medicin-V skih sester in babic v povezavi z delovnim okoljem? ma Hipoteze se glasijo: j 2023 H1: Obstajajo razlike v življenjskem slogu glede na spol. H2: Obstajajo razlike v življenjskem slogu glede na raven izobrazbe. Metode j 2023 Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo presečno deskriptivno študijo. ma Opis merskega instrumenta V O V namen izvedbe raziskave smo na podlagi pregleda literature pripravili anketni vprašalnik (Khaghanyrad & Ozlu, 2020; Pušnik, 2010). Anketni vprašalnik je vseboval 43 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa, ki so bila razdeljena v 3 sklope: demografski podatki, področje zadovoljstva pri delu in pomembnosti vrednot, področje značilnosti delovnega mesta poveznega z obremenitvami in področje življenjskega sloga. Na področju življenjskega sloga so bila vprašanja s področja prehranjevalnih navad, PRISPEVK gibalnih navad, preživljanja prostega časa in trenutnih morebitnih težav z zdravjem. Na vprašanja so anketiranci odgovarjali na dva načina, ali z izbiro ustreznih odgovorov ali pa na 3 do 5 stopenjski Likertovi lestvici. Opis vzorca CENZIRANIH Uporabili smo priložnostno vzorčenje. V raziskavi je sodelovalo 264 izvajalcev zdravstvene nege, od tega smo v analizo vključi-RE li samo popolno izpolnjene anketne vprašalnike, ki jih je bilo 196. Sodelovalo je 89 %) žensk in 11 % moških, največ sodelujočih IN (30 %) je bilo starih od 41 do 50 let, sledili so anketiranci stari od 31 do 40 let (23 %), 21 % anketirancev je bilo starih od 21 V O do 30 let, 19 % od 51 do 60 let, 6 % anketirancev je bilo starih nad 61 let. V 40 % so sodelovali anketiranci z visoko strokovno stopnjo izobrazbe, sledili so jim anketiranci s srednješolsko izobrazbo (25 %), nato univerzitetno (15 %) in podiplomsko (14 %), 6 % je bilo anketirancev z višješolsko izobrazbo. Največ anketirancev je poročenih (48 %) ali pa živi v izvenzakonski skupnosti VZETK (36 %), samskih je 10 %, razvezanih ali ovdovelih pa je bilo 3 %. Anketiranci pretežno živijo v mestu (39 %) ali na deželi (36 %) PO in v predmestju (25 %). Opis poteka raziskave in obdelave podatkov ZBORNIK Anketni vprašalnik smo pripravili v elektronski obliki v 1ka spletnem okolju in ga pršili po socialnem omrežju Facebook, dosto-pen je bil tudi na spletni strani Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor. V uvodnem besedilu je bil razložen namen raziskave, nobeno od vprašanj ni bilo zavezujoče, udeleženci so lahko od raziskave odstopili kadarkoli med 76 izpolnjevanjem raziskave. Anketni vprašalnik je bil anonimen, brez možnosti sledenja identiteti udeležencev v raziskavi. Anketo smo izvedli med junijem in septembrom 2022. Analizo smo opravili s pomočjo orodja SPSS 26 in Microsoft Excel. Uporabili smo deskriptivne statistične metode in podatke ponazorili s frekvenco in odstotki ter povprečnimi vrednostmi. Za potrditev H1 in H2 smo uporabili inferenčne statistične metode, izvedli smo Mann-Whitney U test in Kruskal-Wallis test za neparametrične vzorce. Polodprta vprašanja smo analizirali s pomočjo grupiranja posameznih pomenskih odgovorov in beleženja njihove frekvence. Rezultati Anketiranci so v povprečju s svojo delovno situacijo srednje zadovoljni (PV = 3,69), 27 % anketirancev si želi poiskati novo zaposlitev, navajajo, da najverjetneje v drugi ustanovi v regiji (26 %), v isti ustanovi, vendar na drugem oddelku (22 %) ali celo kjerkoli v zdravstvu v EU (10 %). Kar 17 % anketirancev pa razmišlja o iskanju nove zaposlitve izven zdravstva. Značilnost delovnega mesta in delovne organizacije ter dela je anketirancem v povprečju pomembna (PV = 4,2 od max. 5), kot najbolj pomembne izpostavljajo dobre medsebojne odnose (PV= 4,9 od max. 5), varnost zaposlitve, da pri delu lahko pomagaš drugim in možnosti izobraževanja (PV = 4,6 od max. 5). Kar 76 % anketirancev opravlja delo v posebnih pogojih dela (nadurno, izmensko). Na svojih delovnih mestih občasno (52 %) dvigujejo težka bremena, pogosto (50 %) morajo delo opravljati v določeni prisilni drži, pogosto tudi hodijo in stojijo (Slika 1). Slika 1: Vrsta aktivnosti med opravljanjem dela Tretjina anketirancev je bila v zadnjih mesecih odsotna z delovnega mesta zaradi bolezni, največ zaradi telesne utrujenosti in izčrpanosti (49%) in bolečin v križu in hrbtenici (39%). Najpogostejša športna aktivnost s katero se udeleženci v raziskavi ukvarjajo, je hoja in pohodništvo, kolesarjenje, plavanje, fitnes (Slika 2), ki v povprečju najpogosteje traja od 20 do 60 minut, najpogosteje do 3x tedensko. Redno kadi 22 % anketirancev, 21 % je kadilo v preteklosti, vendar so s kajenjem prenehali. V povprečju, anketiranci najpogosteje spijejo do 2 l tekočine dnevno, najpogosteje vodo (92 %), alkoholne pijače večkrat tedensko uživa samo 6 % anketirancev, večina (55 %) pa jih uživa redko. Najpogosteje anketiranci uživajo dva obroka (kosilo in večerjo) oziroma tri obroke (zajtrk, kosilo in večerjo). V povprečju 5 in večkrat tedensko anketiranci uživajo žitarice, testenine in kruh, sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, 3 – 4 krat tedensko uživajo meso in mesne izdelke, 1 – 2 krat tedensko pa ocvrto hrano in sladice. 77 ZBORNIK PO VZETK OV IN Slika 2: Prikaz najpogostejših športnih aktivnosti s katerimi se ukvarjajo anketiranci RE CENZIRANIH Raven življenjskega sloga smo ocenili z izračunom povprečnih vrednosti posameznih postavk gibalnih in prehranjevalnih navad in trenutnega počutja ter morebitnih zdravstvenih odstopanj. V namen prikaza razlik v doseganju življenjskega sloga med moškimi in ženskami smo izvedli Mann-Whitney test za neparametrične vzorce in ugotovili, da ni statistično značilne povezanosti med tema dvema spremenljivkama (Z =-0,478; p=0,633) (Tabela 1). Glede na vrednosti osrednjih rangov pa lahko ugotovimo, da imajo anketirani moški v povprečju nekoliko boljši PRISPEVK življenjski slog kot ženske. Tabela 1: Izračun Mann-Whitney U testa OV Statistični test Življenjski slog Mann-Whitney U 1690,500 ma Wilcoxon W 16568,500 j 2023 Z -,478 Asymp. Sig. (2-tailed) ,633 Za ugotavljanje razlik med spremenljivkami prehranjevalne in gibalne navade ter življenjski slog glede na izobrazbo pa smo j 2023 izvedli Kruskall Walis test. Rezultati kažejo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med zaposlenimi s srednješolsko iz-ma obrazbo in zaposlenimi z višjo izobrazbo v njihovih gibalnih navadah (H=1,819; p=0,177) in prehranjevalnih navadah (H=0,280; p=0,596) ter življenjskem slogu (H=0,363; p=0,547). Glede na vrednosti povprečnih rangov pa lahko ugotovimo, da imajo v V povprečju nekoliko boljše prehranjevalne navade anketiranci s srednješolsko izobrazbo, boljše gibalne navade anketiranci z O višješolsko izobrazbo in nekoliko boljšo oceno življenjskega sloga anketiranci s srednješolsko izobrazbo. Tabela 2 : Izračun razlik med spremenljivkami prehranjevalne navade, gibalne navade, življenjski slog in izobrazba (Kruskal Wallis test) PRISPEVK Statistični test Prehranjevalne navade Gibalne navade Življenjski slog Kruskal-Wallis H ,280 1,819 ,363 df 1 1 1 Asymp. Sig. ,596 ,177 ,547 CENZIRANIH RE IN Diskusija V O Z raziskavo smo želeli ugotoviti prehranjevalne in gibalne navade ter obremenjenost v delovnih okoljih medicinskih sester v regiji. VZETK Sodelujoči v naši raziskavi so delno zadovoljni s svojim življenjem in delovnim mestom. So zmerno fizično aktivni, najpogoste-PO je hodijo ali kolesarijo, popijejo do 2 litra tekočine na dan in uživajo pretežno zdravo hrano, (manj kot tretjina zaužije vsak dan samo zajtrk in večerjo, kosilo pa manj kot polovica). Uživajo pretežno zelenjavo, sadje in meso, v veliki večini so nekadilci in redko uživajo alkoholne pijače. Kljub temu, da prepoznavajo pozitivne učinke gibanja na počutje in izboljšanje psihične kondici-je, so aktivni le do 3 krat tedensko. Pri tem ne obstajajo pomembne statistične razlike glede na izobrazbo. Chiang et al. (2022) ZBORNIK ugotavljajo, da so značilnosti delovnega urnika medicinskih sester povezane z življenjskim slogom, prehranjevalnim vedenjem, vzorcem spanja in zaznanim stresom. Salah, Malak & Bani (2020) navajajo, da izmensko delo lahko spremeni življenjski slog medicinskih sester, kar negativno vpliva na zdravje. Telesna nedejavnost in slabe prehranjevalne navade kažejo na pozitivno 78 korelacijo med izmenskim delom, prehranjevalnimi navadami ter telesno dejavnostjo. Ker so medicinske sestre dobro izobražene na zdravstvenem področju in učiteljice zdravega življenja, bi lahko pričakovali, da bo njihovo zdravstveno stanje in zdravstveno vedenje boljše od zdravstvenega vedenja splošne populacije. Jordan, Khubchandani & Wiblishauser (2016) navaja, da veliko medicinskih sester ni zdravih. Izpostavljene so tveganju za slabe zdravstvene izide zaradi neustrezne telesne dejavnosti (60 %-74 %) in uživanja nekakovostne prehrane (53 %-61 %). Ustrezna telesna aktivnost prispeva k bolj kakovostnemu življenju, zdrava prehrana pa zmanjša tveganje za kronična nenalezljiva obolenja (hipertenzija, sladkorna bolezen, debelost, možganska kap). Zato je ohranjanje zdravja medicinskih sester prednostna naloga zdravstvenih sistemov (Jordan el al., 2016). V raziskavi je kar tretjina medicinskih sester navedla, da je zadnje mesece bila v bolniškem staležu in nezmožna opravljati delo in druge aktivnosti, največkrat zaradi telesne utrujenosti in izčrpanosti ter bolezni lokomotornega sistema. Melnyk et al. (2022) navaja, da je pri medicinskih sestrah z delovnimi mesti, ki so podpirala njihovo dobro počutje, 3- do 9-krat večja verjetnost, da bodo imele boljše duševno in fizično zdravje, brez ali z malo stresa, brez izgorelosti in visoko kakovost življenja. Dobro počutje na delovnem mestu se kaže z dobrimi medsebojnimi odnosi, s timskim delom in dobro organizacijo (Kavšak & Prosen, 2021). V anketi so medicinske sestre navedle ta dejavnik kot najpomembnejši, na 5-stopenjski lestvici z 4.9. V delovnih okoljih pa je bil ocenjen s 3.9 na 5-stopenjski lestvici. Obstaja tudi povezava med visokimi stopnjami izgorelosti in poslabšanjem varnosti pacientov (Garcia et al., 2019). Medicinske sestre, ki delajo samo v dnevnih izmenah, doživljajo manj stresa (Chiang et al., 2022). Rezultati raziskave so zelo podobni rezultatom raziskave iz leta 2010 (Pušnik, 2010). Tudi takrat je medicinskim sestram bila najpomembnejša vrednota v delovnem okolju dober medsebojni odnos. Delo so ocenili kot fizično obremenjujoče. Od zdravstvenih težav so največ krat omenjali fizično utrujenost in težave s hrbtenico in križem. Od gibalnih veščin so najpogosteje kolesarili in hodili, vadba je trajala povprečno 40 minut povprečno enkrat tedensko. Delovno mesto medicinskih sester predstavlja tveganje za nezdrav življenjski slog, na katerem se morajo soočiti z ovirami, vključno z neugodnimi urniki dela (izmensko delo) in fizično in psihično izjemno zahtevnim in odgovornim delom (Nicholls et al., 2017). Kljub težkim pogojem dela, stresu, obremenjenosti in izmenskemu delu pa se sodelujoči v raziskavi opisujejo kot zelo odgovorne, zanesljive, razumne, samostojne in razumevajoče. Izvedena študija ima številne omejitve, zato podatkov ne gre posploševati na celotno poklicno skupino medicinskih sester in babic v Sloveniji. V vzorec so bili zajeti naključni udeleženci, predvidevamo, da v večji meri iz enega geografskega področja. V študiji niso bili upoštevani vsi dejavniki, ki bi ugotavljali dejansko stanje in počutje (npr. telesna teža, višina, podatki o trajanju počitka in spanja…). Prav tako nismo pridobilo podatka, kako dolgo upoštevajo in izvajajo priporočila zdravega načina življenja. Menimo, da bi bilo potrebno raziskovati dobro počutje, kakovosti življenja in dejavnike, ki se povezujejo z zdravim načinom življenja. Rezultati študije imajo pomembno sporočilo tudi za delodajalce v smislu pomembnosti skrbi za ustrezno delovno okolje, skrb za zaposlene, za njihovo zdravje in dobro počutje, tudi za spodbujanje zdravih navad, ustrezne odmore med delom (aktivne odmore) in ustrezno porazdelitev delovnega časa med zaposlenimi. Zaključek S škodljivimi vzorci vedenja, povečanimi zahtevami delovnega mesta in intenzivnostjo delovnih obremenitev, se povečujejo tveganja za pojav izgorelosti in različnih akutnih in kroničnih obolenj. Upoštevanje načel zdravega načina življenja: opustitev razvad, ustrezni počitek, ustrezna prehrana, telesna aktivnost in zadovoljevanje duhovnih potreb, so ključni za izboljšanje zdravja in dobrega počutja. Če bomo želeli imeti v delovnih sredinah dovolj učinkovitih zaposlenih, ki bodo kreativni in uspeš- ni in imeli željo razvijati stroko zdravstvene nege, bomo morali skrbeti za njihovo dobro počutje, kakovostno življenje in jim omogočati skrb za osebni razvoj. Dobro počutje posamezne medicinske sestre vpliva na fizično in duševno zdravje, veselje in smisel pri delu, poklicno zadovoljstvo in angažiranost pri svojem delu. Dobro počutje medicinskih sester vpliva tudi na kakovost oskrbe pacientov in na delovanje zdravstvenih sistemov. Zadovoljstvo pri delu in v življenju ter zdrav življenjski slog so determinante, ki ne dopuščajo da bi se pojavili izgorelosti, nezadovoljstvo, stres, zapuščanje delovnega mesta ali celo poklica, k čemur moramo v zdravstveni in babiški negi nenehno stremeti. Število anketiranih medicinskih sester ni reprezentativno, zato na podlagi te raziskave ne moremo posploševati podatkov. So pa rezultati primerljivi z drugimi raziskavami, na podlagi katerih se lahko pripravijo programi za izboljšanje življenjskega sloga medicinskih sester. Literatura 79 Blake, H., Narayanasamy, M., Batt, M. E., & Khunti, K. (2019). Effectiveness of lifestyle health promotion interventions for nurses: protocol for a systematic review. Journal of Nursing and Practis. 3(1), 81-85. ZBORNIK Centers for Disease Control and Prevention. (n. d.). Health – Related Quality of Life (HRQOL) Well – Being Concepts. Retrieved April 19, 2022 from https://www. cdc.gov/hrqol/wellbeing.htm Chiang, S. L., Chiang, L. C., Tzeng, W. C., Lee, M. S., Fang, C. C., Lin, C. H., & Lin C. H. (2022). Impact of rotating shifts on lifestyle patterns and perceived stress among nurses: a cross-sectional study. International journal of environmental research and public health. 19(9), 5235. https://doi: 10.3390/ijerph19095235. PO Forcada-Parrilla, I., Reig-Garcia, G., Serra, L., & Juvinyà-Canal, D. (2022). The influence of doing shift work on the lifestyle habits of primary care nurses. Nursing VZETK Reports. 12(2), 291-303. https://doi: 10.3390/nursrep12020029. Garcia, C. L., Abreu, L. C., Ramos, J. L. S., Castro, C. F. D., Smiderle, F. R. N., Santos, J. A. D., & Bezerra, I. M. P. (2019). Influence of burnout on patient safety: O systematic review and meta-analysis. Medicina (Kaunas). 55(9), 553. https://doi: 10.3390/medicina55090553. V IN Jang, H.J., Kim, O., Kim, S., Kim, M.S., Choi, J.A., Kim, B.,… & Jung, H. (2021). Factors affecting physical and mental fatigue among female hospital nurses: the korea nurses' health study. Healthcare (Basel). 9(2), 201. https://doi: 10.3390/healthcare9020201. RE CENZIRANIH Jarden, R. J., Jarden, A., Weiland, T. J., Taylor, G., Bujalka, H., Brockenshire, N., & Gerdtz, M. F. (2021). New graduate nurse wellbeing, work wellbeing and mental health: A quantitative systematic review. International journal of nursing studies, 121, 103997. https://doi: 10.1016/j.ijnurstu.2021.103997. Jordan, T. R., Khubchandani, J., & Wiblishauser, M. (2016). The impact of perceived stress and coping adequacy on the health of nurses: a pilot investigation. Nursing research and practice, 2016, 5843256. https://doi: 10.1155/2016/5843256. Kavšak, A. & Prosen, M. (2021). Vpliv zadovoljstva z delom na pojav izgorelosti med medicinskimi sestrami: kvalitativna opisna raziskava. Obzornik Zdravstvene PRISPEVK Nege, 55(1), 7–15. https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.1.3018 Khaghanyrad, E. & Ozlu, Z. K. (2020). The healthy lifestyle behaviors of nurses working in surgical clinics in two countries. International Journal of Caring Sciences, 13(3), 1652 – 1661. Retrieved Januar 20, 2023 from https://www.proquest.com/scholarly-journals/healthy-lifestyle-behaviors-nurses-working/docvi- ew/2480381921/se-2 O Kyle, R. G., Wills, J., Mahoney, C., Hoyle, L., Kelly, M., & Atherton, I. M., (2017). Obesity prevalence among healthcare professionals in england: a cross-sectional V study using the health survey for england. BMJ open, 7(12), e018498. https://doi: 10.1136/bmjopen-2017-018498 Li, Y., Schoufour, J., Wang, D. D., Dhana, K., Pan, A., Liu, X.,… & Hu, F. B.,(2020). Healthy lifestyle and life expectancy free of cancer, cardiovascular diseases, and type ma 2 diabetes: Prospective cohort study. British Medical Journal, . 368. https://doi:10.1136/bmj.l6669 j 2023 Liu, Q., Shi, J., Duan, P., Liu, B., Li, T., Wang, C., … & Lu, Z., (2018). Is shift work as-sociated with a higher risk of overweight or obesity? A systematic review of observational studies with meta-analysis. International journal of epidemiology, 47(6), 1956-1971. Melnyk, B. M., Hsieh, A. P., Tan, A., Teall, A. M., Weberg, D., Jun, J.,… & Hoying, J. (2022). Associations among nurses' mental/physical health, lifestyle behaviors, shift length, and workplace wellness support during covid-19. important implications for health care systems. Nursing Administration Quaterly, 46(1), 5-18. j 2023 ma Nicholls, R., Perry, L., Duffield, C., Gallagher, R., & Pierce, H. (2017). Barriers and facilitators to healthy eating for nurses in the workplace: An integrative review. Journal of advanced nursing, 73(5), 1051-1065. V Pušnik, D., (2010). Življenjski slog medicinskih sester. In: M. Pajnkihar, et al., eds. Gradimo učinkovito in zmogljivo zdravstveno nego : 1. mednarodna znanstvena O konferenca Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor : zbornik predavanj 1. mednarodne znanstvene konference : Maribor, 3. in 4. junij 2010. Maribor : Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 173 – 183. Ross, A., Touchton-Leonard, K., Perez, A., Wehrlen, L., Kazmi, N. & Gibbons, S., (2019). Factors that influence health-promoting self-care in registered nurses: barri-PRISPEVK ers and facilitators. Advances in nursing science, 42(4), 358. Salah, R. A., Malak, M. Z., & Bani Salameh, A. K. (2020). Relationship between shift-work and life-style behaviors among emergency department nurses in Jordan. Archives of environmental & occupational health. 77(1), 27-34. doi: 10.1080/19338244.2020.1841721. Torquati, L., Pavey, T., Kolbe-Alexander, T., & Leveritt, M. (2017). Promoting diet and physical activity in nurses: a systematic review. American Journal of Health Promotion, 31(1), 19-27. CENZIRANIH Wakefield, M., Williams, D. R., & Le Menestrel, S. (2021). The future of nursing 2020-2030: Charting a path to achieve health equity. National Academy of Sciences. RE IN V O VZETK PO ZBORNIK 80 SINDROM PROFESIONALNOG SAGOREVANJA ZDRAVSTVENIH RADNIKA Tatjana M. Dinić, strukovna medicinska sestra Specijalna bolnica za psihijatrijske bolesti, G.Toponica, Niš, Srbija tatjanadinic@yahoo.com Ne može svaka osoba na ovom svetu u kojem živimo imati oči, uši, nos i želudac... da vidi i gleda krvave scene,da svojim ušima čuje jauk i patnju,njuhom da oseti mirise smrti a želudac da to stoječki podnese... ne, ne može svako biti zdravstveni radnik... svaka nam čast! Tokom pandemije, zdravstveni radnici, uključujući lekare, medicinske sestre/tehničare i drugo zdravstveno osoblje, susreli su se sa nizom različitih problema, koji pre toga nisu postojali: susret sa nepoznatom bolešću, nova organizacija službe, briga za sebe, briga za pacijente i porodicu, intenzivan rad i preopterećenost. Faktori koji su u vreme pandemije dodatno opteretili sestrinsku profesiju i povećali rizik za pojavu koronarne bolesti, mental-nih poremećaja i sindroma sagorevanja su mali broj zaposlenih medicinskih sestara/tehničara u redovnom radnom vremenu, duple smene zbog bolovanja, prekovremeni rad, rad bez dovoljno odmora između smene, rad u smenama bez ritma, neadek-vatne plate, izolacija za vreme pandemije. Najčešći stresori u sestrinskoj profesiji su svakodnevne nepredvidive situacije, hitne odluke, koje sestre donose same bez mogućnosti konsultacije, odgovornost i niz drugih stresora, svakodnevni rad i komunikacija s teškim ili neizlečivim bolesnicima i bolesnom decom, osjećaj bespomoćnosti, visoki zahtevi koji se postavljaju medicinskim sestrama, prevelika i nerealna očekivanja od bolesnika i članova porodice, verbalna i fizička agresija i pretnje od 81 strane bolesnika ili članova njihovih porodica. ZBORNIK Uzroci profesionalnog sagorevanja Jednostavno rečeno, sagorevanje je povezano sa stresom na poslu, koji iz nekog razloga nije efikasno prevaziđen: psiho-somatski problemi (slabost i nesanica), emocionalni problemi (anksioznost i depresija), socijalni problemi (neprijateljstvo, PO apatija, nepoverenje), problemi ponašanja (agresivnost, razdražljivost, izolacija), kao i mnogi drugi . VZETK O Rezultati upitnika rađenog na uzorku od 30 ispitanika, oba pola, različitih V IN starosnih grupa, različitih dužina radnog staža RE Starost i godine radnog staža su u pozitivnoj korelaciji sa iscrpljenošću. Tip ličnosti i zadovoljstvo na radu: ekstrovertne, op-CENZIRANIH timistične i emocionalno stabilne osobe imaju manju predispoziciju sindroma sagorevanja, imaju veće zadovoljstvo u radu i bolje zdravlje. Tip ličnosti i nezadovoljstvo na radu: pesimisti, perfekcionisti, introverti, visoko odgovorne emocionalno labilne osobe podložnije su razvoju sindrome sagorevanja. PRISPEVK Varijabile o karakteristikama radnog okruženja: noćni rad, dužina radnog staža, prekovremeni rad, rukovodeća pozicija. Uzroci sindrom sagorevanja zdravstvenih radnika OV Medicinske sestre, koje pokazuju veću emocionalnu inteligenciju, imaju manjak učestalosti burnout sindroma a imaju veće zadovoljstvo poslom i bolje zdravlje. Nema razlike među ispitanicima u odnosu na bračno stanje, radni staž i godine starosti. ma Individualni i situacioni faktori utiču na razvoj ovog sindroma. Konstantna preopterećenost poslom, nedostatak mogućnosti j 2023 za odmorom, nametanje tempa i načina rada direktno su povezani. Burnout sindrom ne izaziva samo previše radnih sati i obaveza. Kada poslodavac ne prepoznaje trud i ne nagrađuje radnike (psihološki ili finansijski), povećava se vulnerabilost ka razvoju sindroma, zbog toga što se time obezvređuje i posao i sam radnik. Navedeno se automatski povezuje sa osećanjem j 2023 neefikasnosti. Nasuprot tome, nagrađivanje radnika pruža satisfakciju i daje motivaciju za dalji rad. ma Kada su individualni faktori u pitanju, često se postavlja pitanje zašto u istim radnim uslovima ima individualnih razlika u od-V govou na stres. Odgovor bi bio, da svaka osoba jedinstveno doživljava i reaguje na određeni stres, odnosno da od karaktera O najviše zavisi da li će osoba razviti sindrom. Osobe, koje su ekstrovertne i emotivno stabilnije, imaju manju predispoziciju da razviju sindrom, dok su osobe koje su visokoodgovorne, sa izraženom potrebom za kontrolom, uz težnju ka perfekcionizmu i pesimistične, podložnije razvoju ovog sindroma. PRISPEVK Strategija prevazilaženja ovog sindroma Određivanja prioriteta u životu, odnosno napraviti balans između privatnog i poslovnog života! Pitanje je, da li je zaista posao na prvom mestu ili je preveliko profesionalno angažovanje bežanje od drugih životnih problema. Proceniti obim posla, koji se CENZIRANIH može obaviti u okvirima radnog vremena, voditi računa o dužini radnog vremena i potrebi za prekovremenim radom. Preporuka RE je da se neguju zdravi odnosi sa kolegama i da se poprave oni koji su loši. Socijalni kontakti su prirodni antidot za stres. IN Razgovor sa osobom od poverenja je najbrži i najefikasniji način da se umanji stres, a ako ne postoji takva osoba, nikada nije V O kasno da se izgrade nova prijateljstva i da se prošire socijalne relacije. Ukoliko se dolazi u kontakt s ljudima koji negativno utiču, poželjno je to vreme limitirati. VZETK PO Održavanje zdravih društvenih veza Pokušajte da odvojite vreme za komunikaciju sa porodicom i prijateljima, kako biste imali primer pozitivne interakcije pred očima i prebacili fokus sa teških iskustava. Odvojite određeni deo vremena u danu koji ćete provoditi isključivo za sebe — gle-ZBORNIK danje omiljenih serija, pletenje, kupanje u vrućoj kupki... 82 Balans između posla i slobodnog vremena U prevenciji i prevazilaženju ovog sindroma pomoći će fizička aktivnost, relaksacija i zdrava ishrana. Preporučuju se redovne šetnje, kao i slušanje muzike, čitanje,sport,planinarenje,pletenje, gledanje televizije...Ukoliko sve to ne dovede do poboljšanja, onda je potrebno potražiti pomoć psihoterapeuta. Održavanje ličnih granica Emocionalna inteligencija se povezuje sa manjom učestalošću burnout sindroma i većim zadovoljstvom poslom i boljim zdravljem zdravstvenih radnika. Redovno uključivanje u stručne seminare može biti od pomoći, koji osim novih znanja pa time i mogućnosti boljeg profesionalnog funkcionisanja i eventualnog napredovanja, omogućavaju pojedincu odaljavanje od svakodnevne rutine i nove socijalne kontakte . Zaključak i predlog mera Najbolja stvar koju zdravstveni radnik može učiniti za sebe je, da ukoliko ima probleme potražiti pomoć. Ključni aspekt preven-cije je rana detekcija prvih znakova burnouta. Nemojte se plašiti da potražite pomoć! Niko se ne stidi da ode kod doktora sa slomljenom nogom ili kod medicinske sestre za injekciju, ne treba se stideti ni kontaktirati psihologa ili psihijatra. Ako sma-trate da ste na ivici, obratite se stručnjaku! S verom u znanje, iskustvo, mudrost, odgovornost, poštovanje, strpljenje, radimo za budućnost naše struke, jer imamo dovoljno radnog entuzijazma, hrabrosti, energije i ideja...kreirajući aktivno sadašnjost stvaramo budućnost zdravstvene struke. Činimo mnogo puta i nemoguće, zaboravljajući na sopstveno zdravlje i život a za kvalitetniji život građana, dece, mladih i starijih! MANJKA 131D Izkušnje in doživljanje nasilja zaposlenih v primarnem zdravstvenem varstvu SCHNABL Predstavitev uporabnosti ocenjevalne lestvice Dinamično vrednotenje situacijske agresije (DASA-IV) v Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo PROVIDING A SAFE HOSPITAL ENVIRONMENT USING THE DYNAMIC ASSESSMENT OF SITUATIONAL AGGRESSION (DASA-IV) RATING SCALE mag. Matejka Pintar Babič, dipl. m. s., univ. dipl. org. Žiga Rosenstein, mag. zdr. nege doc. dr. Branko Bregar, dipl. zn. Elvisa Selimović, dipl. m. s. prof. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., višja svetnica izr. prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Center za mentalno zdravje, Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo 83 matejka.pintar@psih-klinika.si ZBORNIK Ključne besede: nasilje, varnost, lestvice, psihiatrija, zdravstvena nega, mladostniki PO VZETK IZVLEČEK Uvod: Lestvica Dinamično vrednotenje situacijske agresije (DASA-IV) omogoča vsakodnevno ocenjevanje tveganja za pojav OV agresije pri posameznem pacientu v bolnišnični obravnavi. Glede na pridobljeno oceno diplomirana medicinska sestra vodi in IN usmerja osebje v prilagajanje intervencij v smeri deeskalacije in preprečevanja pojava agresije. Namen raziskave je bil pridobiti RE ocene DASA-IV pri pacientih, sprejetih na Enoto za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, ter glede na ocene usmerjati CENZIRANIH zaposlene v intervencije za preprečitev pojava agresivnega vedenja. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava, v obdobju od maja 2019 do decembra 2019. V raziskavo so bili vključeni vsi pacienti (n = 141) sprejeti na Enoto za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo v tem obdobju. Podatki so bili pridobljeni z lestvico DASA-IV. Zbiranje podatkov in analiza sta bila vodena elektronsko. Rezultati so prikazani z osnovnimi statističnimi metodami. PRISPEVK Rezultati: Najnižja zabeležena vrednost DASA-IV je bila 0, najvišja 7 ter povprečna 0,88 ( s = 0,12). Ob tem je bilo evidentiranih 80 poročil o neželenem dogodku, 19 (24%) pri fantih in 61 (75%) pri dekletih. V 43 (54 %) primerih je bila zabeležena avto-agresija (samopoškodovanje) in 37 (46 %) primerih hetero-agresija. Povprečna vrednost DASA-IV pri pacientih, pri katerih je prišlo do neželenega dogodka je bila 4,97 (s = 2,22). OV Diskusija in zaključek: Lestvica DASA-IV na podlagi točkovanja opolnomoči zaposlene, da natančneje prepoznavajo dejavnike tveganja za pojav nasilnega vedenja in s tem pozitivno vplivajo na dvig varnosti bolnišnične obravnave ter hkrati njeno kako-ma vost. Uporabno vrednost DASA-IV bi bilo potrebno širše raziskati na področjih kjer je prisotno nasilje. j 2023 Key words: violence, safety, rating scales, psychiatry, nursing, adolescents j 2023 ma ABSTRACT V Introduction: The Dynamic Assessment of Situational Aggression (DASA-IV) scale provides a daily assessment of the risk O of aggression in an individual patient in the inpatient setting. Based on the score obtained, the registered nurse guides and directs the staff in adapting interventions to de-escalate and prevent the occurrence of aggression. The aim of the study was to obtain DASA-IV scores in patients admitted to the Child and Adolescent Psychiatric Intensive Care Unit and, according to PRISPEVK the scores, to guide staff in interventions to prevent the occurrence of aggressive behaviour. Methods: A cross-sectional study was conducted from May 2019 to December 2019. All patients (n = 141) admitted to the Child and Adolescent Psychiatric Intensive Care Unit during this period were included in the study. Data were obtained using the DASA-IV scale. Data collection and analysis were conducted electronically. The results are presented using basic statistical methods. CENZIRANIH Results: The lowest recorded DASA-IV value was 0, the highest 7 and the mean 0.88 (p = 0.12). 80 adverse event reports were RE recorded, 19 (24%) in boys and 61 (75%) in girls. Auto-aggression (self-harm) was reported in 43 (54%) cases and hetero-IN -aggression in 37 (46%) cases. The mean DASA-IV value in patients experiencing an adverse event was 4.97 (s = 2.22). V O Discussion and Conclusion: The DASA-IV scale empowers staff to more accurately identify risk for violent behaviour, thereby positively influencing both the safety and quality of hospital care. The utility of the DASA-IV should be further explored in areas where violence is present. VZETK PO Uvod ZBORNIK Nasilno vedenje v psihiatričnih bolnišnicah predstavlja resen problem (Vojt, Marshall, & Thomson, 2010; Dutch & Patil, 2019; Gabrovec et al., 2020; Kharadman, Hosseini, & Farhadinasab, 2022). Kljub temu tuji in slovenski strokovnjaki navajajo redkost raziskav, ki bi prikazovale uporabo preventivnih ukrepov za agresivno vedenje ob obravnavi pacientov s težavami na področju 84 duševnega zdravja (Chan & Chow, 2014; Gabrovec et al., 2020). V kliničnem okolju slovenskih psihiatričnih bolnišnic se za spremljanje agresije najpogosteje uporabljata lestvici Brøset Violence Checklist (BVC) in Overt Aggression Scale (OAS) (Yudofsky, Silver, Jackson, Endicott, & Williams, 1986, p. 35-37; Almvik & Woods, 1999; Lapanja, 2012; Lipovec & Filej, 2022). Ocenjevalna lestvica Dinamično vrednotenje situacijske agresije (Dynamic Appraisal of Situational Aggression - Inpatient Version; DASA-IV) pri hospitaliziranih pacientih v slovenskem prevodu še ni bila predstavljena (Ogloff & Daffern, 2006). Uporabno vrednost lestvice DASA-IV so raziskovali tuji strokovnjaki, ki ugotavljajo, da ima dobre napovedne lastnosti za pojav agresivnega vedenja pri pacientih, ki so vključeni v bolnišnično psihiatrično obravnavo (Chan & Cow, 2014; Lantta, Kontio, Daffern, Adams, & Välimäki, 2016; Nqwaku, et al., 2018; Dickens, O'Shea, & Christensen, 2020), vendar nima normativne veljave odrejanja ukrepov in se je ne sme uporabljali ločeno od klinične presoje (Ogloff & Daffern, 2006). Z njeno uporabo je mogoče na podlagi enkrat dnevnega ocenjevanja, z zmerno napovedno vrednostjo napovedati pojav agresivnega vedenja znotraj 24 ur (Vojt et al., 2010; Wigglesworth, O'Brien, & White, 2022) in incidente povezane z agresijo (Chan & Chow, 2014). V kolikor se ocenjevanje izvede tri-krat dnevno, postane napoved za pojav agresivnosti natančnejša (Chu, Thomas, Daffern, & Ogloff, 2013; Nqwaku, et al., 2018 ). Ugotavljane so bile prednosti in slabosti uporabe lestvice DASA–IV v kliničnem okolju, zaznane s strani pacientov in medicinskih sester. Večina medicinskih sester (75,0 % do 81,3 %) je imela pozitivno mnenje o uporabi lestvice in oceno dojemala kot klinično relevantno in koristno pri preprečevanju nasilja v bolnišničnem okolju (Dumais, Larue, Michaud, & Goulet, 2012). V nasprotju pa so Daffern in sodelavci (2009) ugotavljali, da je 12 od 16 sodelujočih medicinskih sester v anketi poročalo, da ocena lestvice DASA-IV ni bila koristna v primerih napovedi hitrih sprememb v afektu in vedenju pri forenzičnih pacientih (Daffern et al., 2009). Izvedene so bile tudi primerjave dejanskih vrednosti DASA-IV s kvalitativnimi opisi pacientovih dojemanj situacij. Na podlagi ugotovitev se priporoča večja vključenost pacientov v ocenjevanja tveganj in prizadevanj za preprečevanje nasilja (Lantta et al., 2016). Barry-Walsh in sodelavci (2009) so s pomočjo 10.013 ocen DASA-IV ugotavljali, da prepoznava tveganj za pojav agresije vodi v izboljšanje varnosti pacientov in zaposlenih v bolnišničnem okolju. Višje ocene DASA-IV so bile pomembno povezane z manjšo verjetnostjo, da bo pacient primeren za premestitev izven oddelka pod posebnim nadzorom oz. na odprti oddelek, in z večjo verjetnostjo, da bo v 24 urah povzročil neželen dogodek. V kolikor je bila ocena DASA-IV 4 ali več, obstaja 16 % verjetnost, da bo v 24 urah prišlo do nasilja, 21 % verjetnost izvedbe intervencije-osamitve in 11 % verjetnost intervencije omejevanja gibanja. Ocena DASA-IV se uporablja za napovedovanje primerov nasilja, osamitve in omejevanja gibanja v naslednjih 24 urah na psihiatričnih oddelkih za intenzivno nego in terapijo oz. oddelkih pod posebnim nadzorom (Wigglesworth et al., 2022). Večina raziskav, ki je ugotavljala napovedno vrednost pojava agresije s pomočjo lestvice DASA-IV, je bila izvedena na vzorcu odrasle populacije pacientov (Barry-Walsh, Daffern, Duncan, & Ogloff, 2009; Girasek, Soos, & Gazdag, 2022). Ugotovljeno, je bilo, da je agresivno vedenje pogostejše pri pacientih moškega spola (Girasek et al., 2022). Manj raziskav preverja veljavnost napovedi agresije pri mladostnikih in ženskah (Dickens et al., 2020). Raziskava, v kateri so bili vključeni mladostniki, je pokazala, da je DASA-IV sicer napovedala agresijo v naslednjih 24-ih in 48-ih urah, vendar je imela nizko napovedno vrednost. Nadaljnje analize so pokazale, da so skupni rezultati DASA-IV samo napovedali neizbežno agresijo pacientov moškega spola ter da negativni odnosi, jeza ob zavrnitvi prošenj in nepripravljenost za upoštevanje navodil bolj napovedujejo agresijo, kot pa vedenja, povezana z razdražljivostjo (Chu, Hoo, Daffern, & Tan, 2012). Namen in cilji Namen raziskave je bil prikazati ocene lestvice DASA-IV pri otrocih in mladostnikih hospitaliziranih na Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo (EIOAP), pri katerih je v času bolnišničnega zdravljenja prišlo do neželenega varnostnega dogodka. Raziskovalno vprašanje je bilo: Kakšne so vrednosti lestvice DASA-IV pri otrocih in mladostnikih (v nadaljevanju: pacienti) pri katerih je prišlo v času bolnišničnega zdravljenja do neželenega varnostnega dogodka? Metode Izvedena je bila presečna raziskava. Opis instrumenta Kot instrument sta bili uporabljeni lestvica DASA-IV avtorjev profesorja Ogloffa in Dafferna (2006) in standardiziran obrazec, s katerim se spremlja neželene varnostne dogodke v okviru sistema kakovosti in varnosti v bolnišničnem okolju. Neželen varnostni dogodek je na standardiziranem obrazcu vsak uraden zaznamek agresije pacientov usmerjene do predmetov, do osebja, do so-pacientov ali sebe, bodisi fizične ali besedne agresije. Točkovanje po lestvici DASA-IV poteka v dveh korakih. V prvem koraku se izvede ocenjevanje tveganja za agresijo. Smernice 85 točkovanja DASA-IV izhajajo iz Brosetovega ocenjevalnega seznama nasilnosti (Broset Violence Checklist – BVC) pri katerem se beleži prisotnost (1) oziroma odsotnost (0) določene postavke v zadnjih 24 urah. V drugem koraku sledi zabeležka agresivnega vedenja po lestvici DASA-IV. Ocenjevalna merila lestvice DASA-IV so razdeljena v razrede: Razdražljivost, Impulzivnost, ZBORNIK Neupoštevanje napotkov, Dojemljivost za občutek izzvanosti, Jezavost ob zavrnitvi zahtev, Negativna naravnanost, Besedne grožnje. Zbiranje podatkov in analiza je bila vodena elektronsko. Kumulativna ocena razredov nam pokaže izid DASA-IV lestvice, ki je razdeljen v tri kategorije (tabela 1). PO VZETK Tabela 1: Tolmačenje lestvice DASA-IV O Izid DASA-IV Stopnja tveganja Potrebni ukrepi V 0–1 Nizka Korektivni ukrepi niso potrebni IN RE Pacienta je potrebno opazovati glede dodatnih pokazateljev tveganja. Osebje je CENZIRANIH 2–3 Zmerna potrebno opozoriti, da se utegne pacientova vznemirjenost povečati. Razmisliti je potrebno o preventivnih ukrepih. Potrebni so korektivni ukrepi. Potrebno je opozoriti osebje ter uporabiti določene > 3 Visoka korektivne ukrepe, da bi preprečili ponovno agresijo. Potrebno je izdelati načrt ob- vladovanja tveganja. PRISPEVK Opis vzorca V raziskavo so bili vključeni vsi pacienti (n = 141), ki so bili v obdobju od maja 2019 do konca decembra 2019 sprejeti v bolni-OV šnično obravnavo na Enoto za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo (EIOAP). Od tega je bilo pri 33 (22,91 %) pacientih zavedenih 80 neželenih varnostnih dogodkov. Od 80 neželenih varnostnih dogodkov jih je bilo 61 (76,25 %) evidentiranih pri osebah ženskega spola in 17 (21,25 %) pri osebah moškega spola, pri dveh pacientih (2,50 %) so bili manjkajoči podatki glede spola. ma j 2023 Opis poteka raziskave in obdelave podatkov j 2023 Lestvica DASA-IV je bila v klinično delo vpeljana ob odprtju EIOAP, ki je edini oddelek pod posebnim nadzorom za otroke in ma mladostnike v Sloveniji. Namenjen je izvajanju intenzivne diagnostike in zdravljenju nujnih psihiatričnih stanj. Sodi kot oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice pod pristojnosti Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr; 2008). V O Zapis numerične vrednosti DASA-IV in zapis o neželenem varnostnem dogodku sta del pacientove dokumentacije. Obdelavo in objavo podatkov ocenjevalne lestvice DASA-IV je dne 12.11.2021 odobrila Etična komisija Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. PRISPEVK Pri izvedbi raziskave so bili upoštevani vsi kodeksi, ki zagotavljajo etičen pristop raziskovanja. Vsi podatki so bili anonimizirani in vneseni v tabelo, kjer se je popolnoma izgubila sled za posameznim pacientom. Rezultati CENZIRANIH Pri 141 pacientih, sprejetih v raziskovalnem obdobju, je bila povprečna vrednost DASA-IV 0,88 ( min = 0, max = 7, s = 0,12). V na-RE daljevanju smo analizirali vrednost lestvice DASA-IV samo tistih pacientov, pri katerih smo evidentirali tudi neželeni varnostni IN dogodek. Povprečna maksimalna vrednost DASA-IV pri pacientih, pri katerih je prišlo do neželenega varnostnega dogodka je V O bila 4,97 (s =2,22). Dva neželena dogodka (2,50 %) sta se zgodila med sprejemom pacienta na enoto in 6 neželenih dogodkov (7,50 %) prvi dan sprejema. 72 (90,00 %) neželenih dogodkov se je zgodilo po več kot enem dnevu hospitalizacije. VZETK PO Od 80 neželenih dogodkov je pri 43 (54 %) šlo za avto-agresijo (samopoškodovanje) in pri 37 (46 %) za heteroagresijo. Pri zadnjih je v 10 (27,00 %) primerih prišlo do telesne agresije do zaposlenih. V 14 (38 %) primerih je bila pri neželenem dogodku potrebna pomoč osebja z drugega oddelka. Mesto neželenega dogodka je bilo najpogosteje (v 30 primerih) dnevni prostor, v 28 primerih bolniška soba, v osmih primerih hodnik in kopalnica, v dveh primerih sprejemna ambulanta in igrišče ter v enem ZBORNIK primeru jedilnica. V tabeli 2 so izračunane povprečne maksimalne vrednosti DASA-IV pri pacientih pri katerih je bil zabeležen neželeni varnostni 86 dogodek. Maksimalne vrednosti DASA-IV so višje pri vseh zabeleženih neželenih varnostnih dogodkih. Tabela 2: Vrednosti DASA-IV lestvice glede na tip incidenta DASA max DASA max Neželeni varnostni dogodek N PV s Nasilje do ljudi (2 manjkajoča podatka) DA 17 6,176 0,951 NE 61 4,704 2,382 Uničevanje inventarja (2 manjkajoča podatka) DA 17 6,294 1,046 NE 61 4,672 2,350 Verbalno nasilje (2 manjkajoča podatka) DA 20 5,950 1,761 NE 58 4,706 2,301 Poskus samomora (2 manjkajoča podatka) DA 8 6,500 1,141 NE 70 4,857 2,254 Samopoškodovanje DA 43 4,790 2,325 NE 37 5,189 2,119 Posebni varovalni ukrepi DA 22 6,136 1,125 NE 58 4,534 2,385 Legenda: n = vzorec; PV = povprečna vrednost; s = standardni odklon; Diskusija V Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana (UPK Ljubljana) je bila lestvica DASA-IV pilotno vpeljana ob odprtju EIOAP. Ocenjevalna lestvica je bila uvedena z namenom usmerjanja zaposlenih k čim večji senzibilnosti in pravočasnemu prepoznavanju dejavnikov tveganja za pojav agresije pri otrocih in mladostnikih. Ocena pridobljena na podlagi seštevka posameznih postavk opazovanega vedenja, pri čemer ocena 0 pomeni nizko tveganje za nasilje v prihodnjih 24 urah, 1 do 3 zmerno tveganje, 4 ali več veliko tveganje, 6 do 7 pa neposredno tveganje za nasilje (Shaffer et al., 2021) je bila prepoznana tudi v smislu multidisciplinarnega sodelovanja. Naši podatki kažejo, da lahko s pomočjo ocene DASA-IV predvidevamo, da bo prišlo pri višjih vrednostih, do neželenega dogodka. Tudi drugi avtorji trdijo, da lahko lestvica DASA-IV kliničnim timom služi v pomoč pri prepoznavi aktualnega stanja pacienta, sprememb njegovega zdravstvenega stanja in kot usmeritev za primernost premestitve pacienta iz oddelka pod posebnim nadzorom na odprti oddelek (Thorpe, Xavier, Daffern, & Dunne, 2018). Na EIOAP lahko tako s pomočjo lestvice DASA-IV načrtujemo preventivno delovanje v primeru heteroagresivnih vedenj, kot so uničevanje inventarja, nasilje usmerjeno na ljudi in vedenja, ki vodijo v intervencije posebnih varovalnih ukrepov (diskretni nadzor, fizično oviranje). Pomembna je tudi ugotovitev, da so bile ocenjene maksimalne vrednosti DASA-IV pri pacientih, pri katerih je prišlo do incidentov v povprečju nižje v primerih avtoagresivnega vedenja kot v primerih heteroagresivnega vedenja. Na podlagi izkušenj in analiz ocen lestvice DASA-IV ter neželenih varnostnih dogodkov ugotavljamo, da heteroagresivna vedenja niso poglaviten del odklonov ob obravnavi otrok in mladostnikov. Kljub temu, da po poročanju nekaterih avtorjev mladostniki na podobnih oddelkih v tujini izražajo pogosteje heteroagresivna vedenja (Baeza et al., 2013), pa naši podatki kažejo, da je bil večji del zabeleženih incidentov (več kot 50 %) avtoagresivne narave. Avtoagresija, ki vključuje različne oblike škodovanja samemu sebi, je zato poglavitni del skrbi za otroke in mladostnike na EIOAP, ki jim želimo zagotoviti varno okolje, za kar pa je lestvica DASA-IV manj primerna, saj je ocena lestvice DASA-IV, v teh primerih, nizka. Zato predlagamo uvedbo inštrumenta, ki bi bil posebej usmerjen v oceno tveganja za avtoagresivno vedenje otrok in mladostnikov tekom bolnišnične obravnave. Omejitve raziskave in priložnosti za nadaljnje delo Omejitve smo zaznali pri zbiranju podatkov, ko smo morali ocene lestvice DASA-IV, primerjati z neželenimi dogodki. Za analizo podatkov nismo uporabili bivariatnih statističnih metod, s katerimi bi lahko dejansko pokazali povezanost med oceno 87 lestvice DASA-IV in neželenimi varnostnimi dogodki. V tokratnem delu smo želeli prikazati le splošne opisne podatke dalj časa trajajoče raziskave. ZBORNIK Zaključek Uporabnost lestvice DASA-IV pri otrocih in mladostnikih je koristna pri načrtovanju aktivnosti zdravstvene nege, vendar priPO poročamo, da se dokončno njena uporabnost še razišče v njeni napovedni vrednosti agresivnega vedenja in v primerjavi z VZETK drugimi lestvicami. Z namenom izboljšanja napovedne vrednosti agresije smo v letu 2023 v klinično okolje EIOAP vpeljali lestvico, ki je prilagojena za napovedovanje agresije pri otrocih in mladostnikih Dynamic Apprasial of Situation Aggression O Youth Version (DASA-YV). V IN RE Literatura CENZIRANIH Almvik, R., & Woods, P. (1999). Predicting inpatient violence using the Broset Violence Checklist (BVC). The international journal of psychiatric nursing research, 4(3), 498–505. Retrieved Januar 10, 2023 from https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10451308/ Baeza, I., Correll, C. U., Saito, E., Amanbekova, D., Ramani, M., Kapoor, S., Chekuri, R., De Hert, M., Carbon, M. (2013) Frequency, characteristics and management of adolescent inpatient aggression. J Child Adolesc Psychopharmacol, 23(4), 271-81. Barry-Walsh, J., Daffern, M., Duncan, S., & Ogloff, J. (2009). The prediction of imminent aggression in patients with mental illness and/or intellectual disability using PRISPEVK the Dynamic Appraisal of Situational Aggression instrument. Australas Psychiatry, 17(6), 493-496. Chan, O., & Chow, K. K. (2014). Assessment and determinants of aggression in a forensic psychiatric institution in Hong Kong, China. Psychiatry Research, 220(1-2), 623-30. Chu, C. M., Hoo, E., Daffern, M., & Tan, J. (2012). Assessing the risk of imminent aggression in institutionalized youth offenders using the dynamic appraisal of OV situational aggression. The Journal of Forensic Psychiatry & Psychol ogy, 23(2), 168-183. Chu, C. M., Thomas, S. D. M., Daffern, M., & Ogloff, J. R. P. (2013). Should clinicians use average or peak scores on a dynamic risk-assessment measure to most accurately predict inpatient aggression? International Journal of Mental Health Nursing, 22(6), 493–499. ma j 2023 Daffern, M., Howells, K., Hamilton, L., Mannion, A., Howard, R., & Lilly, M. (2009). The impact of structured risk assessment followed by management recommendations on aggression in patients with personality disorder. The Journal of Forensic Psychiatry and Psychology, 20(5), 661–679. Dickens, G. L., O'Shea, L. E., & Christensen, M. (2020). Structured assessments for imminent aggression in mental health and correctional settings: Systematic review and meta-analysis. International journal of Nursing Studies, 104, 103526. j 2023 ma Dumais, A., Larue, C., Michaud, C., & Goulet, M. H. (2012). Predictive validity and psychiatric nursing staff's perception of the clinical usefulness of the French version of the Dynamic Appraisal of Situational Aggression. Issues in mental health nursing, 33(10), 670–675. V Dutch, S. G., & Patil, N. (2019). Validating a Measurement Tool to Predict Aggressive Behavior in Hospitalized Youth. Journal of the American Psychiatric Nurses O Association, 25(5), 396-404. Gabrovec, B., Albreht, T., Prislan, K., Lobnikar, K., Macur, M., Kršić, I.,…Malešević, S. (2020). Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi pacientov. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), v sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede, Univerze v Mariboru (UM, FVV) in Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin (FZAB). Girasek, H., Soos, A., & Gazdag, G. (2022). Prevalence and forms of aggressive behavior among patients admitted to an acute psychiatric ward. European Psychi-PRISPEVK atry, 65(S1), S586-S587. Kharadman, A., Hosseini, A., & Farhadinasab, A. (2022). The Frequency and Factors Related to Aggressive Behavior in Psychiatric Patients Controlled by a Variety of Restraint Methods. Iranian Journal of Psychiatry and Behavioral Sciences, 16(1), Article e9888. Lantta, T., Kontio, R., Daffern, M., Adams, C. E., & Välimäki, M. (2016). Using the Dynamic Appraisal of Situational Aggression with mental health inpatients: a fea-sibility study. Patient Prefer Adherence, 10, 691-701. CENZIRANIH RE Lapanja, A. (2012). Uporabnost ocenjevalnih lestvic za agresivno vedenje. In B. Bregar, & J. Peterka-Novak, Posebni varovalni ukrepi v teoriji in praksi: Zbornik predavanj z recenzijo. Psihiatrična klinika Ljubljana in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih IN tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji 2012 (pp. 33-38). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza stroV O kovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji. Lipovec, A., & Filej, B. (2022). Pogostost uporabe orodij za preprečevanje nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo. Revija Za Zdravstvene Vede, 6(2), 37–51. Retrieved Januar 6, 2023 from https://www.jhs.si/index.php/JHS/article/view/86 VZETK Nqwaku, M., Draycott, S., Aldridge-Waddon, L., Bush, E. L., Tsirimokou, A., Jones, D., & Puzzo, I. (2018). Predictive power of the DASA-IV: Variations in rating method PO and timescales. International Jjournal of Mental Health Nursing, 27(6), 1661-1672. Ogloff, J. R., & Daffern, M. (2006). The dynamic appraisal of situational aggression: an instrument to assess risk for imminent aggression in psychiatric inpatients. Behavioral sciences & the law, 24(6), 799-813. ZBORNIK Shaffer, C. S., Fuller, E. K., & Guy, L. S. (2021). Brief and emerging violence risk assessment measures. In K. S. Douglas & R. K. Otto (Eds.), Handbook of violence risk assessment (2nd ed., pp. 52–69). New York: Routledge /Taylor & Francis Group. Thorpe, M. W., Xavier, P. F., Daffern, M., & Dunne A. L. (2018). The background and clinical use of the Dynamic Appraisal of Situational Aggression – Inpatient Version (DASA- IV). In J. Ireland, C. Ireland & P. Birch, Violent and Sexual Offenders: Assessment, Treatment and Management (2nd ed., pp. 14). London: Routledge. 88 Vojt, G., Marshall, L. A., & Thomson, L. D. G. (2010). The assessment of imminent inpatient aggression; A validation study of the DASA-IV in Scotland. Journal Forensic Psychiatry & Psychology, 21(5), 789-800. Wigglesworth, H., O'Brien, A., & White, S. (2022). Relationship between the Dynamic Appraisal of Situational Aggression (DASA) score and incidents of aggression within 24 hours in patients in a psychiatric intensive care setting, Journal of Psychiatric Intensive Care, 18(2), 63-68. Yudofsky, S. C., Silver, J. M., Jackson, W., Endicott, J., & Williams, D. (1986). The Overt Aggression Scale for the objective rating of verbal and physical aggression. The American journal of psychiatry, 143(1), 35–39. Zakon o duševnem zdravju /ZdZdr/ (2008). Uradni list RS, št. 77 (15.7.2008). Retrieved from http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2157 Multidisciplinarno sodelovanje v zdravstveni negi na področju krepitve ustnega zdravja MULTIDISCIPLINARY COLLABORATION IN NURSING CARE IN THE FIELD OF ORAL HEALTH STRENGTHENING Damjana Marc, dipl. m. s. Zdravstveni dom Ajdovščina,Vzgoja za ustno zdravje zobozdravstvena.vzgoja@zd-ajdovscina.si Ključne besede: ustno zdravje, zdravstvena nega, primarni nivo 89 IZVLEČEK Ustno zdravje vpliva na zdravje celega telesa, zato je nujno potrebno, da krepitev ustnega zdravja poteka vzporedno ob zdra-ZBORNIK vstveni vzgoji v patronažnem varstvu, vzgoji nosečnic v dispanzerjih za ženske, otrok in staršev v otroških in šolskih dispanzerjih, v referenčnih ambulantah in dispanzerjih za diabetes in pljučne bolezni. Naloga medicinske sestre na primarnem nivoju je, da paciente obravnava celostno. Ker pa se formalno izobraževanje samo dotakne krepitve ustnega zdravja, bi bilo potrebno oblikovati priporočila za krepitev ustnega zdravja na vseh področjih zdravstvene nege na primarnem nivoju. Veliko vlogo pri PO oblikovanju teh smernic ima skupina za ustno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Članek je vsebuje kratko VZETK raziskavo in razlago poznavanja področja ustnega zdravja in izvajanje krepitve ustnega zdravja izvajalcev zdravstvene nege na primarnem nivoju. OV IN RE CENZIRANIH Key words: oral health, nursing, primary level ABSTRACT Oral health affects the health of the whole body, so it is absolutely necessary that the strengthening of oral health takes place PRISPEVK in parallel with health education in patronage care, education of pregnant women in women's dispensaries, children and parents in children's and school dispensaries, in reference clinics and dispensaries for diabetes and lung diseases. The task of the nurse at the primary level is to treat patients holistically. However, since formal education only touches on strengthening O oral health, it would be necessary to formulate recommendations for strengthening oral health in all areas of nursing care at V the primary level. The oral health group at the National Institute of Public Health plays a major role in the development of these guidelines. The article contains a short survey and explanation of the knowledge of the field of oral health and the implemen-ma tation of strengthening the oral health of nursing providers at the primary level. j 2023 Uvod j 2023 ma Zdrava ustna votlina in zdravi ter lepi zobje imajo nedvoumno vpliv na fiziološki, zdravstveni, estetski kot tudi družbenoekonom-ski pogled posameznika. Z ustrezno načrtovanim in kakovostnim zdravstveno vzgojnim delom lahko nastanek bolezni ustne votline preprečimo in tudi ozdravimo. Medicinske sestre na primarnem nivoju so izredno pomembne za vzgojo pacienta v vseh V O vidikih njihovega zdravja. So v idealnem položaju za zgodnje odkrivanje bolezni zob in ustne votline, potrebe po ustni negi in promociji zdravja. Naloga medicinske sestre kot samostojne strokovne delavke je prepoznavanje bolezenskih stanj v ustni votlini, ugotavljanje potreb po zdravstveno vzgojnem delu in njegovem izvajanju. Ustrezna oskrba ustne votline bi morala biti značilnost dobre zdravstvene nege in preventivno zdravstveno vzgojno delo na področju ustnega zdravja kot temeljna dejavnost zdravstve-PRISPEVK ne nege (Žagar, 2022) Medicinske sestre na primarnem nivoju potrebujejo ustrezno izobrazbo, organizacijsko podporo, ustrezne vire in podporo multidisciplinarnega tima, da lahko zagotovijo optimalno promocijo ustnega zdravja (Garry, Boran, 2017). Metode CENZIRANIH RE Kot izvajalka vzgoje za ustno zdravje v Zdravstvenem domu Ajdovščina sem v sodelovanju z območno enoto NIJZ Nova Gori-IN ca pripravila informativno anketo, za izvajalke zdravstvene nege na primarnem nivoju, glede poznavanja vsebin, ki se dotikajo V O ustnega zdravja. Sodelovali so Zdravstveni domovi Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin. Anketa ni bila testirana in je bila izvedena v januarju 2023. Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. Vključili smo medicinske sestre v patronažnem varstvu, dispanzerjih za ženske, otroških dispanzerjih, šolskih dispanzerjih, referenčnih ambulantah ter pljučnih in diabetičnih VZETK dispanzerjih. Od devetdeset povabljenih jih je na anketo odgovorilo oseminpetdeset. PO Rezultati ZBORNIK 1. Spol • Moški • Ženska 100 % 90 2. Izobrazba • srednja 14,3 % • višja šola 8,2 % • visoka šola, fakulteta, akademija 67,3 % • podiplomski študij (specializacija, magisterij ali doktorat znanosti) 10,2 % 3. Področje dela • dispanzer za ženske 12,2 % • otroški dispanzer 28,6 % • šolski dispanzer 4,1 % • patronažna služba 30,6 % • (ADM)-referenčna ambulanta 20,4 % • diabetični dispanzer 6,1 % • pljučni dispanzer 6,1 % • drugo 2 % ni opisa 4. Ali ste v času šolanja pridobili znanje o skrbi za ustno zdravje (označite za vsako posebej) DA Tehnike ščetkanja 59,2 % Čiščenje medzobnih prostorov 42,9 % Pripomočki za ustno higieno 61,2 % Pomen fluoridov 55,1 % Prehrana in ustno zdravje 77,6 % Bolezni zob in obzobnih tkiv 63,3 % Zobne obloge/plak 49 % Vzroki za zobno gnilobo 69,4 % Vzroki za vnetje dlesni 51 % Vzroki za paradontalno bolezen 38,8 % Preprečevanje ortodontskih anomalij 26,5 % 5. Ali je bilo v vaši delovni organizaciji kdaj organizirano izobraževanje iz področja krepitve ustnega zdravja? • Da 34,7 % • Ne 65,3 % 6. Ali ste se ga udeležili? Opomba: seštevek deležev je enak deležu pri odgovoru da vprašanje 5 (34,7 %) • Da 30,6 % • Ne 2,6 % • 2,1 % ni odgovorilo 7. Ali je katero od vaših strokovnih izobraževanj vključevalo tudi vsebino ustnega zdravja? • Da 32,7 % • Ne 67,3 % 8. Ali bi želeli, da bi izobraževanja vključevala tudi vsebine ustnega zdravja? Opomba: seštevek deležev je enak deležu pri odgovoru na vprašanje 7 (67,3 %) • Da 55,1 % • Ne 12,2 % 9. Prosim ocenite z oceno od 1 do 5 ali je za vaše področje dela pomembno poznati tudi vsebine ustnega zdravja • 1 0 % • 2 4,1 % • 3 14,3 % povprečna ocena je 4,2 • 4 32,7 % • 5 49 % 10. Ali poznate delo medicinske sestre na področju vzgoje za ustno zdravje? • Da 42,9 % 91 • Delno 46,9 % • Ne 10,2 % • Drugo / ZBORNIK 11. Ali sodelujete z medicinsko sestro, ki dela na področju vzgoje za ustno zdravje? • Da 22,4 % • Občasno 16,3 % PO • Ne 61,2 % VZETK • Drugo / OV 12. Kako pogosto pri svojem delu vključujete tudi vsebine ustnega zdravja? IN • Da 16,3 % RE • Občasno 51 % CENZIRANIH • Nikoli 32,7 % • Drugo / 13. Iz katerih virov črpate informacije? Opomba: v obdelavo vzeti le odgovori redno in občasno pri vprašanju 12 PRISPEVK DA NE Ni odg. strokovna literatura 17/51,5% 14/42,4% 2/6,1% priporočila strokovnega sodelavca 17/51,5% 14/42,4% 2/6,1% spletna stran 11/33,3% 20/60,9% 2/6,1% OV Drugo 1/3% 30/90,9% 2/6,1% ma j 2023 14. Ali poznate pravice iz zobozdravstvene dejavnosti? j 2023 • Da 10,2 % ma • Delno 53,1 % • Ne 36,7 % V • Drugo / O 15. Ali veste kje jih lahko preberete/poiščete? • Da 65,3% PRISPEVK • Ne 34,7% • Drugo / 16. Ali bi pacientu znali svetovati pri katerem osebnem zobozdravniku se lahko opredeli? • Da 69,4 % CENZIRANIH • Ne 28,6 % RE • Drugo 2 % Ni opisa IN V Obdelava glede na področje zaposlitve in poznavanje dela DMS v vzgoji za ustno zdrav. O Da delno ne Dispanzer za ženske 50 % 16,7 % 33,3 % VZETK Otroški 42,9 % 50 % 7,1 % PO Šolski 100 % Patronaža 33,3 % 60 % 6,7 % ADM 50 % 40 % 10 % ZBORNIK Diabetični 66,7 % 33,3 % Pljučni 66,7 % 33,3 % 92 Obdelava gleda na področje zaposlitve in sodelovanja z DMS v vzgoji za ustno zdravje Da Občasno Ne Dispanzer za ženske 50 % 16,7 % 33,3 % Otroški 14,39 % 14,3 % 71,4 % Šolski 100 % Patronaža 26,7 % 13,3 % 60 % ADM 20 % 20 % 60 % Diabetični 33,3 % 66,7 % Pljučni 33,3 % 66,7 % Obdelava gleda na področje zaposlitve in vključevanja vsebin vzgoje za ustno zdravje Redno občasno nikoli Dispanzer za ženske 16,7 % 33,3 % 50 % Otroški 21,45 % 57,1 % 21,45 % Šolski 100 % Patronaža 20 % 53,3 %, 26,7 % ADM 40 % 60 % Diabetični 33,3 % 66,7 % Pljučni 33,3 % 66,7 % Diskusija Na anketo so odgovarjale samo ženske, v večini s fakultetno izobrazbo, največ iz področja patronažne zdravstvene nege in referenčnih ambulant. Prijetno me je presenetilo, da so v času šolanja pridobile znanje o skrbi za ustno zdravje, ki se pa kasneje pri večini ne nadgrajuje. Samo 30 % se je udeležilo izobraževanja iz področja krepitve zdravja, ki je bilo organizirano v njihovi delovni organizaciji. Strokovne sekcije iz anketiranih področij zdravstvene nege so v 32,7 % organizirale tudi vsebine ustnega zdravja. Malo več kot polovica jih čuti potrebo po izobraževanju iz področja ustnega zdravja. Poznavanju vsebin iz področja ustnega zdravja pa prisujejo z oceno 4,2, kar je zelo spodbudno. Manj kot v 50 % poznajo delo medicinske sestre v vzgoji za ustno zdravje in samo v 22,4 % zares sodelujejo z njo. Zato bi lahko medicinska sestra v vzgoji za ustno zdravje organizirala občasna strokovna srečanja, z izvajalkami zdravstvene nege na primarnem nivoju. Samo 16,3 % jih pri svojem delu redno vključuje tudi vsebine ustnega zdravja. Zanje iz tega področja črpajo iz strokovne literature in v sodelovanju s strokovnjaki. Kar v 33,3 % pa pri tem uporablja spletno strani, kar je osebna izbira in je lahko nekritično. 53,1 % jih pozna pravice iz zobozdravstvene dejavnosti in 65 % ji bi znalo tudi poiskati. Glede svetovanja opredeljevanja k osebnemu zobozdravniku bi svojim pacientom znalo svetovati 69,4 % anketirank. Najbolj poznajo delo medicinske sestre v vzgoji za ustno zdravje v šolskih dispanzerjih, najmanj pa patronažni dejavnosti, kar se odraža tudi v sodelovanju. Najmanj vključujejo vsebine ustnega zdravja v referenčnih ambulantah in v dispanzerjih za ženske, zato bo potrebno najprej opolnomočiti z vsebinami glede krepitve ustnega zdravja prav ti dve področji zdravstvene nege na primarnem nivoju. Zaključek Ker formalno izobraževanje za medicinske sestre nesistematično pokriva področje ustnega zdravja, bi bilo potrebno v sodelovanju z Zbornico - Zvezo, Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zobozdravstvu, delovno skupino medicinskih sester v vzgoji za ustno zdravje in odborom za zobozdravstvo na NIJZ pripraviti vsebine krepitve ustnega zdravja za vse nivoje šolanja v zdravstveni negi. Medicinske sestre, ki izvajajo vzgojo za ustno zdravje, lahko v svojem zavodu izvedejo predavanje za vse zaposlene v zdravstveni negi s področja ustnega zdravja. Prav tako lahko z novostmi in usmeritvami seznanja sodelavce, ki so bili vključeni v anketi. Odbor za zobozdravstvo na NIJZ bi moral pripraviti strokovno literaturo, ki bo pomagala izvajalcem zdravstvene nege na primarnem nivoju, pri zdravstveno vzgojnem delu, s področja krepitve ustnega zdravja. Priporočila in usmeritve bi bile tako enotne za vso Slovenijo. Krepitev ustnega zdravja, pa bi tako postala obveza in ne samo dobra volja posameznika. Na področju preventivnega vzgojnega dela v povezavi z ustnim zdravjem je potrebno storiti še veliko. Prvi potreben korak je vpeljati poučevanje o boleznih ustne votline in krepitve ustnega zdravja na srednjo in visoko raven izobraževanja zdravstvene nege. Predvsem, pa je potrebno zdravstveno vzgojno delo na področju krepitve ustnega zdravja izvajati kontinuirano, načrtovano in sistematično, že od nosečnosti dalje. 93 LITERATURA ZBORNIK Nina Žagar, (2022). Zobozdravstvo v primežu preteklosti in sedanjosti. Paradontalna bolezen in vloga medicinske sestre. 30. strokovni seminar, Bernardin 23. in 24.september 2022, 48-51. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zobozdravstvu. Barbara Artnik, Martin Ranfl, Jona Blatnik, Anja Magajna, Katja Rostohar, (2020). Ustno zdravje otrok in mladostnikov, 2019. Ljubljana: Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje. PO Barbara Artnik, Martin Ranfl, Jona Blatnik, Anja Magajna, Katja Rostohar, (2020). Ustno zdravje odraslih, 2019. Ljubljana: Katedra za javno zdravje Medicinske VZETK fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Garry, B., Boran, S. (2017). Promotion of oral health by community nurses. British Journal of community nursing. 22(10):496-502. doi: 10.12968/bjcn.2017.22.10.496. O https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/ustno-zdravje V IN RE CENZIRANIH ZAHVALA Iskrena hvala Ingrid Markočič Tadič in NIJZ Enota Nova Gorica za pomoč pri oblikovanju in razlagi rezultatov ankete. Zahvala tudi vsem kolegicam, medicinskim sestram na primarnem nivoju, ki so se odzvale in anketo tudi izpolnile. PRISPEVK OV ma j 2023 MANJKA 132B Specializacija v operacijski zdravstveni negi: dolg preteklosti - izziv prihodnosti BRDNIK, LUŠTEK Upravljanje kakovosti zdravstvene j 2023 ma nege in socialne oskrbe v domovih za starejše skupine SeneCura V O MANAGING THE QUALITY OF NURSING PRISPEVK AND SOCIAL CARE IN SENECURA GROUP HOMES FOR THE OLDER ADULTS CENZIRANIH RE IN V viš. pred. dr. Helena Kristina Halbwachs O SeneCura Kliniken und Heimebetriebsgesellschaft m.b.H, Dunaj, Avstrija VZETK h.halbwachs@senecura.si PO Ključne besede: dolgotrajna oskrba, kakovost, varnost ZBORNIK IZVLEČEK 94 Učinkovito upravljanje kakovosti je ključni element zagotavljanja varnosti stanovalcev ter visoke kakovosti storitev zdravstvene nege in socialne oskrbe v ustanovah za dolgotrajno oskrbo. Zahteva sistematičen in celosten pristop, saj je upravljanje kakovosti sestavljeno iz mnogih medsebojno odvisnih, prepletajočih elementov. Prispevek predstavlja študijo primera - upravljanje kakovosti zdravstvene nege in socialne oskrbe v domovih za starejše skupine SeneCura. Upravljanje kakovosti poteka preko matične centrale, pri čemer se profesionalni managerji kakovosti tesno povezujejo z vodstvi domov starejših. Celovito upravljanje kakovosti je sestavljeno iz upravljanja tveganj, spremljanja povratnih informacij, anketiranja stanovalcev in zaposlenih, spremljanja izobraževalnih aktivnosti, spremljanja širokega nabora indikatorjev kakovosti, zagotavljanja smernic, standardov in usmeritev ter spremljanja skladnosti in upoštevanja teh dokumentov s pomočjo internih nadzorov in drugih metod. Pomembna aktivnost centralne službe kakovosti ter celotnega vodstva je ustvarjanje in vzdrževanje kulture varnosti, v kateri ni strahu pred povračilnimi ukrepi ob napakah. Žal pa primerjava kazalnikov in učinkovitosti upravljanja kakovosti v dolgotrajni oskrbi v slovenskem prostoru ni mogoča, saj v tem trenutku še ni konsenza, ki bi omogočal primerljivost in transparentnost podatkov. Zato ima toliko večji pomen izmenjava izkušenj in dobrih praks. Keywords: long-term care, quality, safety ABSTRACT Effective quality management is a key element in ensuring the safety of residents and the high quality of nursing and social care services in long-term care facilities. It requires a systematic and holistic approach, as quality management consists of many interdependent and interrelated elements. This paper presents case strudy - the quality management of nursing and social care in the SeneCura group of nursing homes. Quality management is carried out with support of the parent headqu-arters, by professional quality managers closely liaising with the management of the nursing homes. Comprehensive quality management consists of risk management, monitoring feedback, surveying residents and staff, monitoring training activities, monitoring a wide range of quality indicators, providing guidelines, standards and policies, and monitoring compliance and adherence to these documents through internal controls and other methods. An important activity of the central quality function and of the management as a whole is to create and maintain a culture of safety, where there is no fear of reprisals for failures Unfortunately, it is not possible to compare the indicators and the effectiveness of quality management in long-term care in the Slovenian context, as there is no consensus at the moment to make the data comparable and transparent. This makes the exchange of experience and good practice all the more important. UVOD Domovi za starejše so namenjeni odpravljanju osebnih stisk in težav starejših od 65 let in drugih oseb, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih razlogov ne morejo živeti doma. Domovi tako nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva (SSZ, 2023). Pri tem je upravljanje in zagotavljanje kakovosti bistvenega pomena, saj lahko le tako zagotovimo učinkovito, varno, pravočasno, kontinuirano ter na stanovalca osredotočeno zdravstveno oskrbo, kar so poglavitna načela kakovostne zdravstvene oskrbe. Upravljanje kakovosti se nanaša na oblikovanje sistemov, pravil in procesov, ki zmanjšujejo ali odpravljajo tveganja, hkrati pa optimizirajo oskrbo in njene izide (Seelbach & Brannan, 2023). Gre za skupek različnih skrbno načrtovanih, izvajanih in vrednotenih procesov, aktivnosti in ukrepov za doseganje potrebne kakovosti in varnosti v zdravstvu (MZ, 2023). Skupina SeneCura trenutno v Sloveniji upravlja 6 domov za starejše – v Radencih, Mariboru, Slivnici, Vojniku, Žireh in Komendi, kmalu pa se bo pridružila tudi enota v Pivki. SeneCura poleg tega deluje na področju dolgotrajne oskrbe in rehabilitacije v ma-tični državi Avstriji, kjer upravlja preko 90 ustanov, poleg tega pa je prisotna še v Švici, Češkem in Hrvaškem. Sedež celotnega grozda je na Dunaju, kjer za povezavo s slovensko vejo SeneCure skrbi več slovensko govorečih zaposlenih. V luči upravljanja številnih domov za starejše na mednarodnem nivoju je ravno sistem upravljanja kakovosti ključen za zagotavljanje visokih standardov kakovosti, ki so značilni za SeneCuro. V pričujočem prispevku predstavljamo organizacijo in posamične elemente upravljanja s kakovostjo. SISTEM UPRAVLJANJA KAKOVOSTI V SKUPINI SENECURA 95 Centralni oddelek za upravljanje kakovosti v skupini SeneCura je lociran na Dunaju. Odgovoren je za strateško zasnovo upravljanja kakovosti in prenos te zasnove v posamične države grozda. Tako je upravljanje kakovosti identično v vseh državah, kar ZBORNIK omogoča dober uvid v rezultate in njihovo mednarodno primerjavo. Most med centralnim oddelkom in upravljanjem kakovosti na nacionalnem nivoju predstavljata slovenski strokovnjakinji - procesni vodja ter vodja kakovosti zdravstvene nege in socialne oskrbe. Ti podpirata slovenske lokalne time – vodstva domov - z PO ustreznimi orodji, postopki, izobraževanjem ter svetovanjem pri upravljanjem kakovosti. Skrbita tudi za podrobnejšo analizo VZETK in poročanje o zbranih podatkih nacionalnemu in centralnemu vodstvu skupine, omogočata izmenjavo in širjenje dobrih praks ter opozoril o varnostnih tveganjih, nenazadnje pa tudi v sodelovanju z drugimi službami nadzirata izvrševanje in delovanje O upravljanja kakovosti ter neposrednih procesov v posameznih domovih. Upravljanje kakovosti v skupini SeneCura je v osnovi V decentralizirano, saj so za kakovost neposredno odgovorna vodstva posameznih domov ter njihovi timi. IN RE Sistem upravljanja kakovosti je zgrajen iz številnih elementov, ki se medsebojno prepletajo ter zagotavljajo celovit in sistemati-CENZIRANIH čen pristop. Osnova upravljanja kakovosti je ustvarjanje kulture varnosti, s katero se želi zagotoviti vsem zaposlenim občutek, da lahko varno in brez povračilnih ukrepov poročajo o tveganjih in varnostnih odklonih. Kultura varnosti pomeni tudi, da vsi zaposleni razumejo in sprejemajo odgovornost za zagotavljanje kakovosti, vodstva pa so zavezana h konstruktivnemu reševanju varnostnih odklonov in ostalih vprašanj na področju kakovosti (Halbwachs, 2021). PRISPEVK V nadaljevanju predstavljamo nekaj bistvenih elementov sistema upravljanja kakovosti v SeneCuri (Halbwachs, 2021; SeneCura Group, 2022a): OV Organizacijski priročnik Vsi dokumenti, pomembni za zagotavljanje kakovosti, so zbrani v elektronski aplikaciji, tako imenovanem Organizacijskem prima ročniku. Ti dokumenti zajemajo smernice, priročnike, obrazce, kontrolne sezname, navodila, informacije in podobno. So zave-j 2023 zujoči in predstavljajo minimalni standard vsakdanjih praks. Za pripravo dokumentov so pristojne službe različnih področij, nadaljnji postopek pa zajema večstopenjsko strokovno ter oblikovno preverjanje in odobritev, preden so dokončno publicirani. Posodabljajo se najmanj na dve leti, po potrebi še pogosteje. Trenutno se v Organizacijskem priročniku nahaja 406 dokumentov. Notranji nadzori j 2023 Notranji nadzori so v SeneCuri del vsakdanjika. Opravlja se veliko različnih vrst notranjih nadzorov, s katerimi se ocenjuje ma kakovost struktur, procesov in rezultatov. O vsakem notranjem nadzoru se pripravi pisno poročilo, iz katerega izhajajo ukrepi za izboljšanje v posamični hiši. Rezultate notranjih nadzorov se spremlja in analizira tudi v centralni službi kakovosti v namen V prepoznave morebitnih vzorcev, skupnih potreb in področij, potrebnih sistemskih izboljšav. O Vsaj dvakrat letno se v vsakem domu izvede samoocenjevanje, ki ga izvede vodstvo doma. V ta namen uporabijo poseben obrazec za samoocenjevanje s standardiziranim katalogom vprašanj o raznolikih področjih. Ocenjuje se na primer prvi vtis, ki ga daje dom, vodenje, izvajanje filozofije „Bližje ljudem“, ki je značilno za SeneCuro, upravljanje objektov, prehransko področje PRISPEVK in podobno. Obsežen del samoocene je namenjen oceni zagotavljanja kakovosti zdravstvene nege in socialne oskrbe. Ob samooceni se identificirajo potrebni ukrepi za izboljšanje, ki se vpišejo v hišni načrt ukrepov. Nadalje se dvakrat letno opravi notranji nadzor s strani poslovne direktorice slovenske SeneCura skupine. Tudi tu se s standardiziranim vprašalnikom pregledajo vsa področja tveganja in kakovosti, nato pa se določijo ukrepi za izboljšanje. Nadzor CENZIRANIH vključuje tako pregled dokumentacije različnih procesov kot tudi dejanski pregled stanja na stanovanjskih enotah. RE IN Najmanj dvakrat letno se opravijo tudi negovalne vizite s strani vodje kakovosti zdravstvene nege in socialne oskrbe. Tudi tu V O se uporabi standardiziran obrazec, ki vsebuje okoli sto kriterijev. Izpolnjevanje kriterijev se preverja s pomočjo pregleda dokumentacije ter dejanskega ogleda procesov zdravstvene nege na stanovanjskih enotah. Pri negovalni viziti je veliko pozornosti posvečeni predvsem področjem, ki predstavljajo varnostna tveganja. To so na primer padci, razjede zaradi pritiska, podhra-VZETK njenost, omejevanje gibanja, management zdravil ter obvladovanje bolečine. Ocenjuje se tudi druge parametre, kot so na priPO mer zagotavljanje aktivnosti za nepomične stanovalce, zagotavljanje varnega okolja za stanovalce z demenco, upoštevanje higienskih standardov in podobno. Rezultati negovalne vizite so podani v obliki izčrpnega poročila, ki direktorjem zdravstvene nege služi kot vodilo za načrtovanje prednostnih ukrepov izboljšav. ZBORNIK Poleg splošne negovalne vizite s strani vodje kakovosti se v domovih tudi redno opravljajo negovalne vizite posamičnih stanovalcev. Te opravljajo timske diplomirane medicinske sestre in direktorji zdravstvene nege v namen preverjanja celotnega 96 procesa zdravstvene nege pri določenih stanovalcih. Poleg naštetih se v domovih vsaj enkrat letno opravljajo še druge vrste nadzorov. Higienske vizite so namenjene preverjanju dokumentacije in procesov na področju okužb, povezanih z zdravstvom. Preverijo se tudi načrti čiščenja in razkuževanja, higienski procesi, čiste in nečiste poti itd. Nadalje potekajo tehnični nadzori, ki so namenjeni preverjanju požarne zaščite, varnostne razsvetljave, sistemov sestrskega klica in vzdrževanju medicinskih pripomočkov. V letošnjem letu se uvaja še prehranske vizite s strani dietetika. Te so namenjene preverjanju prehranskega stanja in ukrepov pri stanovalcih ter izpolnjevanju standardov pri pripravi zdrave in dietne prehrane. Upravljanje povratnih informacij Povratne informacije zaposlenih, stanovalcev, sorodnikov ter ostalih partnerjev zagotavljajo pomembne informacije o tem, kako nas vidijo ostali ključni deležniki. So dragocen vir predlogov za izboljšave, zato se morajo dokumentirati, upoštevati, raziskati, analizirati ter obdelati v okviru načrtovanja ukrepov. Povratne informacije pridobivamo na različne načine. Na voljo so vsi znani načini podajanja - osebno, preko pogovora z zaposlenimi ali vodstvom, ali pisno, preko obrazca za povratne informacije, e-pošte, pisma… Povratne informacije se lahko podajo tudi anonimno, neposredno v domu preko poštnega nabiralnika ali pa po pošti. Zgodi se tudi, da povratne informacije pridobimo preko zunanjih ključnih deležnikov, kot so različni regulativni in nadzorni organi. Vse povratne informacije se vpisu-jejo v posebni obrazec, ki omogoča dober pregled nad njihovo obdelavo, tako procesno kot statistično. Pomemben način pridobivanja povratnih informacij s strani stanovalcev in svojcev je letna anketa, ki poteka v papirni obliki za stanovalce in v elektronski obliki za svojce. Gre za mednarodno standardizirano anonimno anketo, ki ugotavlja mnenje anketirancev na različnih področjih – od področja zdravstvene nege in socialne oskrbe do tehničnih vidikov bivanja in prehrane. Za zagotavljanje objektivnosti so ankete posredovane zunanji agenciji, ki je zadolžena za njihovo analizo. Rezultate nato v posameznem domu podrobno analizirajo, pri čemer so posebno pozorni na izboljšave ali poslabšanja v primerjavi s pretekli-mi leti. Rezultate vodstva hiš predstavijo zaposlenim, s katerimi skupaj dorečejo ukrepe za izboljšave, ki jih nato predstavijo stanovalcem in svojcem. Kot primer navajamo, da smo v letu 2022 razdelili 952 anket, vrnjenih pa je bilo 585 (odziv 61,4%). Ugotovili smo, da bi bivanje v domovih SeneCura priporočalo 92,4% anketiranih stanovalcev in svojcev, splošna stopnja zadovoljstva pa je 90, 5%. To število predstavlja število anketirancev, ki je ocenilo splošno zadovoljstvo z domom z »zelo zadovoljen« (38,9%) in zadovoljen (51,6%) (SeneCura Group, 2022b). Pomemben vir povratnih informacij so tudi zunanje redne in izredne inšpekcije in nadzori. Njihova poročila se analizirajo tako na nivoju hiše in vodstva skupine, kot tudi na nivoju centralnega upravljanja kakovosti. Zahtevane izboljšave se vnesejo in obdelujejo v načrt ukrepov posamične hiše. Povratne informacije pridobivamo tudi s strani zaposlenih. Tudi tu poteka redno anketiranje, preko katerega pridobivamo pomembne informacije o delovni klimi ter drugih vidikih dela, kot tudi o področjih, kjer so potrebne izboljšave. Tudi te informacije je potrebno zavesti v načrt ukrepov. Občasno pridobivamo povratne informacije še iz dodatnih virov, kot so na primer zunanji poslovni partnerji ter skupnosti, v katerih delujemo. Upravljanje tveganj Upravljanju tveganj oziroma varnostnih odklonov posvečamo veliko pozornosti. Prične se z rednim kontinuiranim izobraževanjem na področju vzpostavljanja kulture varnosti, pri čemer se še posebno posvečamo področju zaznave, javljanja in spremljanja varnostnih odklonov. Pri tem so vodstvom domov v pomoč jasno oblikovane smernice in obrazci, ki so na voljo v organiza-cijskem priročniku. Tam je na voljo tudi tako imenovani Krizni priročnik, ki daje usmeritve v primeru določenih kriznih situacij. Vsak varnostni odklon, ki se zgodi v posamezni hiši, spremljamo tudi centralno. Analiza odklona, skupaj z ukrepi za njegovo sanacijo ter proaktivno preprečevanje, se opravi že na nivoju posameznega doma, kjer se je odklon zgodil. Centralna služba kakovosti in vodstvo skupine pa vsak odklon še dodatno preveri, po potrebi dodatno analizira in določi nadaljnje ukrepe. Prav tako bdi centralna služba kakovosti nad implementacijo in uspešnostjo ukrepov. Posebno pozornost posveča varnostnim odklonom, ki bi lahko bili potencialno relevantni tudi za ostale domove. V tem primeru poskrbi za takojšnje informiranje vseh deležnikov o potencialnem tveganju in zahtevanih ukrepih. 97 Spremljanje kazalnikov kakovosti zdravstvene nege Vsi SeneCurini domovi spremljajo širok nabor kazalnikov zdravstvene nege. Med te spadajo število padcev, število razjed za-ZBORNIK radi pritiska (interno nastali, eksterno nastalih), število smrti v domu ter v bolnišnici, število hospitalizacij, število stanovalcev z nevroleptiki, število stanovalcev s tveganjem za podhranjenost, število stanovalcev z omejitvami gibanja, število nepomičnih stanovalcev, število stanovalcev z okužbami z več rezistentnimi bakterijami, in številni drugi. Pri mnogih izmed teh kazalnikov so določene referenčne vrednosti, podprte z dokazi, ki nam pomagajo oceniti pomen posameznega indikatorja. Direktorji zdra-PO vstvene nege v posamičnih hišah vsakomesečno javljajo kazalnike kakovosti v centralno službo kakovosti, pri čemer javljajo VZETK tudi razloge in predvidene ukrepe pri tistih, ki negativno odstopajo od referenčnih vrednosti. Poleg tega se vodja kakovosti zdravstvene nege vsaj enkrat četrtletno sestane skupaj z vsemi direktorji zdravstvene nege posamičnih domov, kjer je na OV dnevnem redu vedno tudi razprava o kazalnikih, razlogih za njihove vrednosti ter ukrepih za izboljšanje. IN RE Kot primer spremljanja kazalnikov kakovosti lahko izpostavimo padce, katerih stopnja je v letu 2022 v naših domovih v pov-CENZIRANIH prečju znašala 10 % (referenčna vrednost je 18,80 %), ter prevalenca interno nastalih razjed zaradi pritiska, ki je v letu 2022 znašala 3 % (referenčna vrednost je 2 %) (SeneCura Group, 2022c). Proces stalnega izboljševanja Vsi opisani elementi upravljanja kakovosti in še številni drugi so združeni v procesu stalnih izboljšav na ravni podjetja in ce-PRISPEVK lotne hiše. Osrednji proces stalnega izboljševanja se izvaja preko načrta ukrepov. Ta predstavlja ključni dokument, ki vsebuje potrebe po izboljšavah iz že naštetih virov (npr. ankete, inšpekcijski pregledi, notranji nadzori), pa tudi iz ostalih relevantnih virov, kot so na primer multidisciplinarni sestanki. Osrednji, strateški načrt ukrepov v vsakem domu vodijo direktor doma, di-O rektor zdravstvene nege ter socialni delavec. O njegovi vsebini, predvsem o implementaciji in uspešnosti potrebnih ukrepov, se V razpravlja na rednih sestankih z vpletenimi in nadrejenimi. ma j 2023 DISKUSIJA j 2023 ma Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je cilj dolgotrajne oskrbe zagotoviti, da lahko posameznik, ki ni v celoti sposo-ben dolgoročne samooskrbe, ohrani najboljšo možno kakovost življenja z največjo možno stopnjo neodvisnosti, samostojno-sti, sodelovanja, osebne izpolnitve in človeškega dostojanstva (SZO, 2002). Za razliko od akutne oskrbe dolgotrajna oskrba ne V O odpravlja bolezni, temveč je njen cilj lajšanje trpljenja, zmanjšanje neugodja, zmanjšanje omejitev, ki jih povzročata bolezen in invalidnost, ter ohranjevanja najboljše kakovosti življenja in najvišje možne ravni telesnega in duševnega delovanja ljudi (Dandi et al., 2012). Zagotavljanje kakovosti v smislu doseganja teh ciljev v domovih za starejše je eno izmed perečih vprašanj po vsem svetu (Tolson et al., 2011), za katero ni enostavnih rešitev (Wiener, 2003). Kljub temu velja dobro upravljanje kakovosti, PRISPEVK vključno s kulturo varnosti, kot osrednja strategija za doseganje želenih ciljev v dolgotrajni oskrbi. Po klasičnem pristopu Do-nabediana (1985) lahko definiramo kakovost v dolgotrajni oskrbi kot večdimenzionalni koncept, ki vključuje kakovost strukture (oprema, zdravila, prostori, osebje itd.), kakovost procesov ali uporabo virov (stopnja intervencij, stopnja napotitev, upravljanje čakalnih seznamov itd.) in kakovost izidov - učinkov zdravstvene obravnave na zdravstveno stanje stanovalcev (umrljivost, invalidnost ali kakovost življenja, funkcionalna sposobnost itd.). Sistem upravljanja kakovosti zahteva za večdimenzionalni CENZIRANIH RE koncept organizacijsko klimo, ki omogoča visoko zanesljivost in varnost. Sestavljena je iz petih medsebojno povezanih organizacijskih procesov, ki jih opredeljuje zaskrbljenost glede odklonov (proaktivno predvidevanje in preučevanje odklonov), IN V odklanjanje poenostavljenih interpretacij (dvom v ustaljene postopke in nenehno preučevanje njihove varnosti), občutljivost za O postopke (pogled na postopke v luči dodajanja novih dognanj), zavezanost k vzdržljivosti (sposobnost premostitve odklonov in zagotavljanja varnosti kljub odklonom) ter vključevanje ekspertov v postopke (Vogus & Sutcliffe, 2007). VZETK PO V skupini SeneCura se skušamo držati teh teoretičnih dognanj ter jih z našimi strukturami, procesi in instrumenti vnašati v vsakdanjo prakso. Ob izvajanju vseh opisanih elementov pridobivamo pomembne strukturne kazalnike, kazalnike procesov in kazalnike izidov, ki jih lahko primerjamo znotraj naše skupine na mednarodnem nivoju. Vendar v slovenskem prostoru pogrešamo transparenten prikaz natančno dogovorjenih in mednarodno priznanih kazalnikov na nacionalnem nivoju, kar ZBORNIK bi omogočalo primerljivost z ostalimi slovenskimi domovi ter tudi domovi v tujini. Ministrstvo za zdravje je sicer v zadnjih letih naredilo nekaj pomembnih korakov v tej smeri – izpostaviti velja izdajo priročnika Kakovost zdravstvene obravnave v socialnovarstvenih zavodih (Bolčević et al., 2021), vendar trenutno konsenza o procesu spremljanja kakovosti in javljanja re-98 levantnih podatkov še ni na voljo. Kot primer navajamo, da spremljamo prevalenco vseh razjed zaradi pritiska (štiri kategorije ter dodatni dve kategoriji, pri katerih je globina neznana), kar je v skladu z mednarodnimi priporočili (EPUAP, NPIAP & PPPIA, 2019), medtem ko slovenski priročnik govori le o spremljanju števila stanovalcev z razjedami zaradi pritiska štirih kategorij (Bolčević et al., 2021). Težave imamo tudi s spremljanjem in mednarodno primerljivostjo kazalnikov, ki v Sloveniji še niso dobro definirani in regulirani, kot so na primer uporaba nevroleptikov v smislu omejitve gibanja, ali pa dvigovanje posteljnih ograjic. V tujini velja dvig posteljnih ograjic kot poseg v svobodo gibanja, ki zahteva posebno odobritev s strani regulatornih organov, v slovenskem prostoru pa še vedno prepogosto dvigujemo posteljne ograjice povsem intuitivno, brez razmisleka o posledicah za stanovalca (Zver & Halbwachs, 2022). V luči teh ugotovitev je pomembno nadaljevati s pogovori in dogovori vseh ključnih deležnikov na nacionalnem nivoju. Vsekakor se moramo vsi zavedati, da je doseganje kakovosti pot, ki se nikoli ne konča, zato moramo biti zavezani procesu stalnega izboljševanja kakovosti. To je tudi eden izmed razlogov, da v letošnjem letu v slovenskih domovih skupine SeneCura poteka intenzivno uvajanje modela E-Qalin, s čimer želimo še dodatno pristopiti k izboljšanju kakovosti vsakdanjega življenja, izvajanja storitev in zadovoljstva vseh deležnikov: stanovalcev, svojcev, zaposlenih ter zunanjih partnerjev (Burnik Šturm, 2022). ZAKLJUČEK Florence Nightingale je nekoč dejala: »Če v zdravstveni negi ne napredujemo vsako leto, vsak mesec, vsak teden, verjemite, da se vračamo nazaj.« (Ulrich, 2020, p. 110). Učinkovito upravljanje kakovosti je ravno tisti mehanizem, ki nam po eni strani omogoča sledenje napredka, po drugi strani pa narekuje potrebne izboljšave ter s tem napredek tudi usmerja in pospešuje. Upravljanje kakovosti je nenehen proces učenja, pri čemer je zelo pomembna izmenjava izkušenj in dobrih praks. S predstavi-tvijo študije primera, ki se nanaša na upravljanje kakovosti v domovih za starejše skupine SeneCura, smo želeli doprinesti k tej izmenjavi in prispevati kamenček v naraščajočem mozaiku zagotavljanja kakovosti v slovenski dolgotrajni oskrbi. LITERATURA Bolčević, S., Gorup, L., Jakac, S., Kobal Straus, K., Kranjc, M., Limonšek, I., Lipar, T. et al. (2021). Kakovost zdravstvene obravnave v socialnovarstvenih zavodih: priročnik. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Retrieved March 15, 2023 from http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A2DTQAZT Burnik Šturm, M. (2022). Uvajanje modela E-Qaulin v domove SeneCura v Sloveniji. SeneCura Časopis december 2022 (4). Retrieved March 17, 2023 from https:// www.senecura.si/wp-content/uploads/2022/12/senecura_casopis_december2022.pdf Dandi, R., Casanova, G., Lillini, R., Volpe, M., De Belvis, A., Avolio, M., & Pelone, F. (2012). Long-term care quality assurance policies in the European Union. ENEPRI RESEARCH REPORT NO. 111. https://dx.doi.org/10.2139/ssrn.2033067 Donabedian, A. (1985). The Methods and Findings of Quality Assessment and Monitoring: An Illustrated Analysis. Ann Arbor, MI: Health Administration Press, 1985. EPUAP, NPIAP & PPPIA.(2019) Prevention and Treatment of pressure Ulcers/Injuries: Clinical Practice Guideline. The International Guideline. European Pressure Ulcer Advisory Panel, National Pressure Injury Advisory Panel and Pan Pacific Pressure Injury Alliance. Halbwachs, H. (2021). Kakovost - temelj varnosti in zaupanja. SeneCura Časopis april 2021. Retreived March 21, 2023 from https://www.senecura.si/wp-content/ uploads/2021/05/senecura_casopis_april_20210503_web.pdf MZ (Ministrstvo za zdravje). (2023). Kakovost zdravstvenega vars tva. Retreived Feb 28, 2023 from https://www.gov.si/teme/kakovost-zdravstvenega-varstva/ SeneCura Group . (2022a). Qualitätsbericht Pflegeheime 2022. Retrived March 17, 2023 from https://www.senecura.at/wp-content/uploads/2023/02/SeneCura_ Qualitaetsbericht_2022_022023_Einzel_final.pdf SeneCura Group . (2022b). Poročilo o zadovoljstvu stanovalcev in svojcev 2022. Interno gradivo. SeneCura Group . (2022c). Poročilo SLO_CSR. Interno gradivo. Seelbach, C. L., & Brannan, G. D. (2022). Quality Manage ment. Treasure Island, FL: StatPearls Publishing. Retreived Feb 27, 2023 from https://www.ncbi.nlm.nih. gov/books/NBK557505/#_article-28143_s6_ SSZ (Skupnost socialnih zavodov). (2023). Splošno o domovih za starejše. Retreived Feb 27, 2023 from https://www.ssz-slo.si/splosno-o-domovih-in-posebnih-zavodih/ SZO (Svetovna zdravstvena organizacija). (2002). Lessons for LTC Policies. Retreived Feb 15, 2023 from: http://whqlibdoc.who.int/hq/2002/WHO_ NMH7CCL_02.1.pdf Tolson, D., Rolland, Y., Andrieu, S., Aquino, J. P., Beard, J., Benetos, A., ... & of Gerontology, T. I. A. (2011). International Association of Gerontology and Geriatrics: A global agenda for clinical research and quality of care in nursing homes. Journal of the American Medical Directors Association, 12(3), 184-189. https://doi. org/10.1016/j.jamda.2010.12.013 Ulrich, B. (2020). Year of the Nurse: Celebrating the 200th Anniversary of the Birth of Florence Nightingale. Nephrology Nursing Journal, 47(2), 109-111. 99 Vogus, T.J. & Sutcliffe, K.M. (2007). The Safety Organizing Scale: development and validation of a behavioral measure of safety culture in hospital nursing units. Medical care, 45(1), 46-54. https://doi.org/10.1097/01.mlr.0000244635.61178.7a Wiener, J. M. (2003). An assessment of strategies for improving quality of care in nursing homes. The Gerontologist, 43(suppl_2), 19-27. https://doi.org/10.1093/ ZBORNIK geront/43.suppl_2.19 Zver, S. & Halbwachs, H.K. (2022). 1. mednarodni SeneCura simpozij kakovosti zdravstvene nege. Utrip XXX/3, junij_julij 2022, 59-60. PO VZETK OV IN RE CENZIRANIH PRISPEVK OV ma j 2023 Dojemanje dimenzij j 2023 ma informacijske varnostne kulture na področju V O zdravstvene nege v Republiki Sloveniji _ presečna raziskava PRISPEVK THE PERCEPTION OF DIMENSIONS OF INFORMATION SECURITY CULTURE IN THE CENZIRANIH RE FIELD OF NURSING IN THE REPUBLIC OF IN SLOVENIA - A CROSS-SECTIONAL STUDY V O VZETK PO Samanta Mikuletič, mag. zdr. nege Zdravstveni dom Postojna, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin izr. prof. dr. Boštjan Žvanut ZBORNIK Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju red. prof. dr. Brigita Skela-Savič Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin 100 samanta.mikuletic@gmail.com Ključne besede: zasebnost in varnost podatkov, zdravstveni podatki, kršenje varnosti podatkov, informacijska varnost, zdravstvo, izvajalci zdravstvenih storitev RAZŠIRJEN POVZETEK Uvod: Na področju zdravstvenega sektorja je zaslediti povečanje kršitve varnosti osebnih podatkov. V letu 2017 je visoko na vrhu kotirala kršitev nepooblaščenega dostopa do podatkov in njihovega razkritja (McCoy & Perlis, 2018; Dolezel & McLeod, 2019). Oddelek za zdravstvo in službo za državljanske pravice ZDA na svojem spletnem portalu redno evidentira omenjene kršitve (U.S. DSS, n.d.). Kljub temeljitemu pregledu razpoložljivih virov, nismo identificirali uradnih podatkov o kršitvah varnosti in zasebnosti zdravstvenih podatkov v Sloveniji. Gre za alarmanten problem in področje, za katero si organizacije nikakor ne smejo dovoliti zaustavitev posodabljanj. Zaščita zdravstvenih podatkov je še posebej zahtevna (Terry, 2017), zaradi potencialnih groženj in vse večjega števila kršitev varnosti informacij. Zdravstveni podatki so najbolj občutljivi in zaupni osebni podatki, katerih nepooblaščeno razkritje vodi do pravnih in finančnih posledic (Johnson, 2009). Poleg teh posledic sta pomembni tudi etična in moralna odgovornost (Price & Cohen, 2019). Za učinkovito spoprijemanje z omenjenimi tveganji je za organizacije izjemnega pomena informacijska varnostna kultura (Safa, 2017). Z njeno ustrezno kultivacijo lahko zdravstvene organizacije pomagajo razvijati ustrezno varnostno vedenje med zaposlenimi (Sari et al., 2021) in pripomorejo k učinkovitejšemu soočanju z omenjenimi varnostnimi tveganji. Skupni imenovalec opravljenih raziskav so organizacijski, vodstveni in tehničnih vidikih. Vendar, ko govorimo o disciplini, kot je zdravstvena nega, je potrebna razširitev onkraj teh vidikov. Namen izvedene raziskave je bil preučiti dojemanje dimenzij informacijske varnostne kulture in ugotoviti, katera izmed dimenzij je prevladujoča in bi lahko bila napovedovalec vedenjske namere kršitve varnosti zdravstvenih podatkov s strani zaposlenih v zdravstveni negi. Skladno s tem, je cilj raziskave bil preveriti koncept dimenzij in stanje informacijske varnostne kulture pri zaposlenih v zdravstveni negi v Republiki Sloveniji. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni, neeksperimentalni pristop z izvedbo deskriptivne (opisne) raziskave. Izvedena je bila presečna raziskava z enkratnim vzorcem, kar velja za najpogosteje uporabljen raziskovalni dizajn v socioloških znanostih (Kumar, 2011). Za merjenje dimenzij informacijske varnostne kulture smo uporabili preveden in prilagojen vprašalnik avtorjev Nasir, Abdullah Arshah in Ab Hamid (2019). Elementi vprašalnika so rezultat dela številnih raziskovalcev. Vprašalniku smo dodali dva nova konstrukta, in sicer » usmerjenost k varnosti podatkov« (angl. »Security Oriented« - v nadaljevanju SO) in » usmerjenost k zagotavljanju zasebnosti« (angl. »Privacy Oriented« - v nadaljevanju PO). Omenjena sta nastala pri pregledu literature in na podlagi rezultatov izvedene preliminarne kvalitativne raziskave. Zbiranje podatkov je potekalo od aprila 2021, do marca 2022. Zbornica-Zveza je posredovala e-novice, skupaj s povezavo do spletne ankete, na več kot 12. 000 elektronskih naslovov. V raziskavo je bilo vključenih 527 udeležencev, zaposlenih v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe, iz vseh treh ravni zdravstvenega varstva in iz socialno-varstvenih ustanov. Udeleženci raziskave zato predstavljajo heterogeno skupino, naključnega vzorca ciljne populacije. Zbrani podatki so bili analizirani z orodjem SPSS. Za ugotavljanje različnih zvez med podatki, smo uporabili opisne statistične analize (predstavitev velikosti vzorca (N), odstotki (%), frekvence (f), minimalne (Min), maksimalne (Max) in srednje vrednosti). V nadaljevanju so bile uporabljene inferenčne statistične analize, s katerimi smo ocenili in preverili hipoteze. Rezultati so pokazali, da imata najnižjo vrednost mediane dimenziji nadzorovanje/spremljanje varnosti (angl. »Security Monitoring« - v nadaljevanju MON) ter izmenjava znanja o informacijski varnosti (angl. » Information Security Knowledge Sharing« - v nadaljevanju ISKS), medtem, ko je najvišja pri dimenziji PO. Identificirana je bila šibka, pozitivna povezava med starostjo udeležencev ter dimenzijo obvladovanje tveganj (angl. » Risk Management« - v nadaljevanju RM) , ter med delovno dobo in postopkovnimi protiukrepi (angl. »Procedural Countermeasures« - v nadaljevanju PCM) , delovno dobo in RM ter delovno dobo in varnostnim izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem (angl. »Security Education, Training and Awareness« - v nadaljevanju SETA) . Identificirane so bile statistično značilne razlike v povprečnih rangih med moškimi in ženskami, za dimenziji MON in ISKS. Rezultati Kruskal-Wallisovega H testa so pokazali, da ni statistično značilnih razlik v povprečnih vrednostih rangov dimenzij informacijske varnostne kulture glede na stopnjo izobrazbe, organizacijami ali nivoji zdravstvenega varstva. Rezultati, prikazani v prispevku, so del sklopa večje raziskave, ki je bila opravljena v okviru doktorske disertacije in se nanašajo na njen prvi cilj. 101 Diskusija in zaključek: Najnižji vrednosti mediane sta bili identificirani pri dimenziji MON in ISKS, medtem, ko je najvišja pri PO. S tem rezultatom je argumentiran vnos novega konstrukta PO, v že obstoječi model avtorjev Nasir et al. (2019). Nekateri avtorji predlagajo razvoj vsebin in metod, specifične za panoge, kot je npr. zdravstvo, ki se srečuje z dilemami med varnostjo ZBORNIK zdravstvenih podatkov, strogimi predpisi in blaginjo pacientov (Hedström, Karlsson & Kolkowska, 2013; Karlsson, Hedström, & Goldkuhl, 2017). Rezultati kažejo na močno dojemanje in strinjanje o PO dimenziji za področje zdravstvene nege. Gre za konstrukt, ki se nanaša na zavezanost k poklicni molčečnosti, zavezi zagotavljanja zasebnosti pacientov, varovanju zasebnosti pacientov, zagovarjanju pravic pacientov do zasebnosti ter pravila: » Ne delaj drugim, kar ne želiš, da bi drugi naredili tebi. «, glede PO zasebnosti pacientov, ki vsebuje etično komponento. Ker je zdravstvena nega sama po sebi praksa etike in etičnega odločanja VZETK je etično ravnanje medicinskih sester v zvezi z informacijsko varnostjo izjemnega pomena za spoštovanje idealov in etičnih norm poklica. Ta predstavlja posebnost zdravstvene nege. Zato ni presenetljivo, da ima poklicno specifična dimenzija informa-OV cijske varnostne kulture, ki je povezana s področjem etike v zdravstveni negi najvišjo mediano. Spoštovanje človekove pravice IN do dostojanstva je sestavni del zdravstvene nege (International Council of Nurses, 2021), ohranjanje zasebnosti informacij pa RE pomemben element pozornosti do dostojanstva pacientov (Jamalimoghadam, Yektatalab, Momennasab, Ebadi & Zare, 2019; CENZIRANIH Mohammadi, Tabatabaei, Sadate, Mozafari & Gillespie, 2020). Na žalost so v kliničnih okoljih pacienti ranljivi za izgubo dostojanstva glede informacijske zasebnosti (Mohammadi et al., 2020). Prav zaradi tega je pomembno vzpostaviti ustrezno kulturo, ki spodbuja dostojanstvo pacientov v klinični praksi (Baillie, 2009; Bidabadi, Yazdannik & Zargham-Boroujeni, 2019) Pozornost do pacientovega dostojanstva je neločljiv del poklica zdravstvene nege (International Council of Nurses, 2021; Kearns, 2017). Pri tem se pojavi zanimivo vprašanje. Hipotetično, če bi bile v organizaciji dimenzije informacijske varnostne kulture popol-PRISPEVK noma izključene (npr. PCM, MON, TMC), ali bi identificirana dimenzija PO, specifična za poklic zdravstvene nege, zadostovala za preprečitev morebitnih kršitev varnosti informaciji? Najnižjo mediano ima dimenzija informacijske varnostne kulture ISKS. Rezultati kažejo, da izmenjava znanja o informacijski varnosti med zaposlenimi v zdravstveni negi ni tako pomembna oz. je okrnjena ali pa ne poteka. Predhodne raziskave iz drugih področij so pokazale ISKS (Safa, Von Solms & Furnell, 2016; Nasir OV et al., 2019) in prav tako tudi SETA (Chen, Ramamurthy, & Wen, 2015; Nasir et al., 2019) kot relevantni dimenziji informacijske varnostne kulture. Domnevamo lahko, da prenos znanja in veščin informacijske varnosti zaposleni v zdravstveni negi ne ma dojemajo kot prioriteto, ki bi jo bilo treba vključiti v stalno usposabljanje in izobraževanje, ali kot ključni element v procesu j 2023 izmenjave znanja. Rezultati so presenetljivi, saj medicinske sestre predstavljajo populacijo, ki dojema nenehno usposabljanje, izobraževanje (Price & Reichert, 2017) ter izmenjavo znanja (Yoo, Zhang & Yun, 2019) kot ključnega pomena za njihov poklic in razvoj kariere. Poleg dimenzije ISKS ima najnižjo mediano dimenzija MON, kar kaže, da se zaposleni ne zavedajo ali celo ne j 2023 poznajo posledic kršenja varovanja osebnih podatkov pacienta. Obenem so bile za dimenzijo MON identificirane statistično ma značilne razlike v povprečnih vrednostih med moškimi in ženskami. Povprečna vrednost je bila višja pri ženskah. Farzandipour, Sadoughi, Ahmadi in Karimi (2010), Zafar (2013) in Peikari, Shah in Lo (2018) navajajo, da je MON eden od ključnih faktorjev, V ki oblikujejo zaupanje pacientov. Dojemanje pacientov, o varnostnemu spremljanju zaposlenih je povezano z zaupanjem v O bolnišnico in pomisleke glede kršitev varnosti. Rezultati nakazujejo, da obstaja povezanost, pa četudi šibka, pozitivna, med starostjo, delovno dobo zaposlenih v zdravstveni negi in dimenzijo RM. Iz rezultatov sklepamo, da delovne izkušnje zaposlenih lahko zmanjšajo tveganje za kršitve varnosti podatkov. Zaposleni, ki delujejo vrsto let v neki organizaciji, bolje poznavajo PRISPEVK politiko. Zaznali nismo statistično značilnih razlik v povprečnih vrednostih rangov dimenzij informacijske varnostne kulture glede na stopnjo izobrazbe ali vrste zdravstvenih organizacij. Zaradi organizacijskih ustrojev med nivoji zdravstvenega varstva in socialnovarstvenimi zavodi ter velikostmi organizacij in izobraževalnih programov, smo pričakovali različna dojemanja dimenzij informacijske varnostne kulture. Zato se pojavljata vprašanji: a) ali so obstoječi izobraževalni programi zadostni, da bi lahko bodoče zaposlene v zdravstveni negi oplemenitili z znanjem za rokovanje z zdravstvenimi podatki in b) ali lahko dobljene CENZIRANIH rezultate povežemo z težavami pri prenosu pridobljenega znanja v prakso zdravstvene nege? Izsledki opravljene raziskave RE predstavljajo izhodišče za nadgradnjo izobraževalnih programov, ki lahko stroko zdravstvene nege oplemenitijo z dodatnim IN praktičnimi znanji, ki so nepogrešljiva pri uporabi sodobne informacijske komunikacijske tehnologije. V O Key words: data privacy and security, healthcare data, data security breach, information security, healthcare, healthcare providers. VZETK PO ABSTRACT Introduction: The healthcare sector is witnessing an increase in personal data security violations. In 2017, the highest-ran-ZBORNIK king issues were the breach of unauthorized access and disclosure of data (McCoy and Perlis, 2018; Dolezel and McLeod, 2019). The U. S. Department of Health and Human Services regularly records these violations on its website (U. S. DSS, n. d.). Despite a thorough review of available sources, we have not identified any official data on breaches of security and privacy 102 of health data in Slovenia. This is an alarming problem and an area that organizations cannot afford to stop updating. Protecting health data is particularly challenging due to potential threats and the increasing number of data security breaches (Terry, 2017). Health data is the most sensitive and confidential personal data, the unauthorized disclosure of which leads to legal and financial consequences (Johnson, 2009). In addition to these consequences, it is important to underline the ethical and moral responsibility linked to data security (Price and Cohen, 2019). In order for organizations to effectively deal with the aforementioned risks, an information security culture is of utmost importance (Safa, 2017). By cultivating it appropriately, healthcare organizations can help to develop appropriate safety behaviors among employees (Sari et al., 2021) and contribute to successfully controlling these safety risks. The common denominator of the conducted research is organizational, managerial and technical aspects. However, when we talk about a discipline, such as nursing, there is a need to expand beyond these aspects. The aim of the study was to examine the perception of the dimensions of information security culture and to identify which of them is predominant and could be a predictor of behavioral intention to breach the security of health data by nursing staff. Accordingly, the aim of the study was to examine the concept of dimensions and the state of information security culture among nursing staff in the Republic of Slovenia. Methods: a quantitative, non-experimental approach was used, using descriptive research. A cross-sectional study with a one-off sample was conducted, which is considered the most commonly used research design in the social sciences (Kumar, 2011). To measure the dimensions of information security culture, a questionnaire by Nasir, Abdullah Arshah and Ab Hamid (2019) was translated and adapted. The elements of the questionnaire are the result of the work of many researchers. Two new constructs were added to the questionnaire, namely Security Oriented (hereafter referred to as SO) and Privacy Oriented (hereafter referred to as PO). They were formed during the review of the reference literature and based on the results of preliminary qualitative research. The data collection took place from April 2021 until March 2022. The Nurses and Midwives Association of Slovenia sent the newsletter, including the link to an online survey, to more than 12,000 e-mail addresses. 527 participants, employed in nursing with different levels of education, from all three levels of health care and from social welfare institutions took part in the survey. The participants therefore represent a heterogeneous group, a random sample of the target population. The data collected was analyzed using SPSS. To identify the different associations between the data, descriptive statistical analyses were used (i.e., the representation of the sample size (N), percentages (%), frequencies (f), minimum (Min), maximum (Max) and mean values). Inferential statistical analyses were then used to evaluate and verify the hypotheses. The results have shown that the two dimensions with the lowest median value are Security Monitoring (hereafter referred to as MON) and Information Security Knowledge Sharing (hereafter referred to as ISKS), while the highest median value was discovered in the dimension PO. A weak, positive association was identified between the age of the participants and the dimension Risk Management (hereafter referred to as RM), as well as between the number of years of service, Procedural Countermeasures (hereafter referred to as PCM), RM and Security Education, Training and Awareness (hereafter referred to as SETA). Statistically significant differences in the median ranks between men and women were identified for the MON and ISKS dimensions. The results of the Kruskal-Wallis H test showed that there were no statistically significant differences in the mean values of the ranks of the dimensions of information security culture according to education level, organizations or healthcare levels. The results presented in this paper are a part of a larger research carried out as part of a PhD thesis and relate to its primary objective. Discussion and conclusion: The lowest median values were identified for the MON and ISKS dimensions, while the highest was found for the PO dimension. This result argues for the introduction of a new construct, PO, into the existing model of Nasir et al. (2019). Some authors suggest the development of industry-specific content and methods, specific to industries such as healthcare, which faces dilemmas between health data security, strict regulations and patient welfare (Hedström, Karlsson and Kolkowska, 2013; Karlsson, Hedström and Goldkuhl, 2017). The results indicate a strong perception and agreement on the PO dimension for nursing. It is a construct that refers to the commitment to professional confidentiality, the commitment to and protection of patients’ privacy, the defense of patients' privacy rights and the rule: »Don’t do unto others what you do not want others to do to you«, regarding patient privacy, which has an ethical component. As nursing is a practice of ethics and ethical decision-making, the ethical conduct of nurses in relation to data security is of paramount importance for respecting the ideals and ethical norms of the profession. This is a specialty of nursing. It is therefore not surprising that the profession-specific dimension of information security culture, which is linked to the field of ethics in nursing, has the highest median. Respect for the human right to dignity is an integral part of nursing care (International Council of Nurses, 2021), and maintaining the privacy of data is an important element in the area of upholding the dignity of patients (Jamalimoghadam, Yektatalab, Momennasab, Ebadi and Zare, 2019; Mohammadi, Tabatabaei, Sadate, Mozafari and Gillespie, 2020). Unfortunately, in clinical settings, patients are vulnerable to a loss of dignity regarding data privacy (Mohammadi et al., 2020). It is for this reason that it is important to establish an appropriate culture that promotes patient dignity in clinical practice (Baillie, 2009; 103 Bidabadi, Yazdannik and Zargham-Boroujeni, 2019). Attention to patient dignity is an integral part of the nursing profession (International Council of Nurses, 2021; Kearns, 2017). This raises an interesting question. Hypothetically, if the dimensions of information security culture were completely excluded from an organization (e. g. PCM, MON, TMC), would the identified profe-ZBORNIK ssion-specific PO dimension, specific to the nursing profession, be sufficient to prevent potential data security breaches? The lowest median is for the dimension information security culture ISKS. The results show that the sharing of information security knowledge among healthcare professionals is not as important, or it is diminished or even non-existent. Previous research in other fields has shown ISKS (Safa, Von Solms and Furnell, 2016; Nasir et al., 2019) and also SETA (Chen, Ramamurthy and PO Wen, 2015; Nasir et al., 2019) as relevant dimensions of information security culture. It can be assumed that the transfer of VZETK information security knowledge and skills is not perceived by healthcare professionals as a priority to be included in ongoing training and education, or as a key element in the knowledge sharing process. The results are surprising, as nurses represent OV a population that perceives continuous training, education (Price and Reichert, 2017) and knowledge sharing (Yoo, Zhang IN and Yun, 2019) as crucial to their profession and career development. In addition to the ISKS dimension, the MON dimension RE has the lowest median, indicating that employees are unaware or even ignorant of the consequences of a breach of patient CENZIRANIH personal data protection. At the same time, statistically significant differences in mean values between men and women were identified for the MON dimension. The mean value was higher for women. Farzandipour, Sadoughi, Ahmadi and Karimi (2010), Zafar (2013) and Peikari, Shah and Lo (2018) state that MON is one of the key factors that shape patient trust. Patients' perception of staff safety monitoring is related to trust in the hospital and concerns about safety breaches. The results suggest that there is a positive association, albeit weak, between age, years of service of nursing staff and perceptions of the RM PRISPEVK dimension. The results suggest that the work experience of employees can reduce the risk of data breaches. Employees who have worked for an organization for many years have a better understanding of politics. We did not detect any statistically significant differences in the mean values of the ranks of the dimensions of information security culture according to the level of education or the types of healthcare organizations. Due to the organizational structures between the levels of healthcare OV and social care institutions and the size of organizations and educational programs, we expected different perceptions of the dimensions of information security culture. This raises the questions: a) are existing educational programs sufficient to equip ma future nursing staff with the knowledge to handle health data and b) can we relate the results obtained to the difficulties of j 2023 applying the acquired knowledge in nursing practice? The results of the survey therefore provide a starting point for the upgrading of educational programs that can enrich the nursing profession with additional practical skills that are indispensable in the use of modern information and communication technologies. Literatura j 2023 Baillie, L. (2009). Patient dignity in an acute hospital setting: A case study. International Journal of Nursing Studies, 46(1), pp. 23–37. https://doi.org/10.1016/j. ma ijnurstu.2008.08.003. Bidabadi, F. S., Yazdannik, A., & Zargham-Boroujeni, A. (2019). Patient’s dignity in intensive care unit: A critical ethnography. Nursing Ethics, 26(3), pp. 738–752. V https://doi.org/10.1177/0969733017720826. O Chen, Y., Ramamurthy, K. (Ram), & Wen, K.W. (2015). Impacts of Comprehensive Information Security Programs on Information Security Culture. Journal of Computer Information Systems, 55(3), pp. 11–19. https://doi.org/10.1080/08874417.2015.11645767. Dolezel, D., & McLeod, A. (2019). Cyber-Analytics: Identifying Discriminants of Data Breaches. Perspectives in Health Information Management, 16, 1a. PRISPEVK Farzandipour, M., Sadoughi, F., Ahmadi, M., & Karimi, I. (2010). Security requirements and solutions in electronic health records: Lessons learned from a comparative study. Journal of Medical Systems, 34(4), pp. 629–642. https://doi.org/10.1007/s10916-009-9276-7. Hedström, K., Karlsson, F., & Kolkowska, E. (2013). Social action theory for understanding information security non-compliance in hospitals: The importance of user rationale. Information Management & Computer Security, 24(4), pp. 266-287. https://doi.org/10.1108/IMCS-08-2012-0043. International Council of Nurses (2021). The ICN code of ethics for nurses. [pdf] International Council of Nurses. Retrieved Januar 26, 2023 from https://www.icn. CENZIRANIH ch/system/files/2021-10/ICN_Code-of-Ethics_EN_Web_0.pdf. RE Jamalimoghadam, N., Yektatalab, S., Momennasab, M., Ebadi, A., & Zare, N. (2019). Hospitalized adolescents’ perception of dignity: A qualitative study. Nursing IN Ethics, 26(3), pp. 728–737. https://doi.org/10.1177/0969733017720828. V O Johnson, M. E. (2009). Data Hemorrhages in the Health-Care Sector. In: R. Dingledine & P. Golle, eds. Financial Cryptography and Data Security: Lecture Notes in Computer Science. Berlin Heidelberg: Springer, pp. 71-89. VZETK Karlsson, F., Hedström, K., & Goldkuhl, G. (2017). Practice-based discourse analysis of information security policies. Computers & Security, 67, pp. 267–279. https://doi.org/10.1016/j.cose.2016.12.012. PO Kearns, A. J. (2017). A Duty-Based Approach for Nursing Ethics & Practice. In: P. A. Scott, ed. Key Concepts and Issues in Nursing Ethics. Cham: Springer International Publishing , pp. 15-27. https://doi.org/10.1007/978-3-319-49250-6_2. Kumar, R. (2011). Research methodology: A step-by-step guide for beginners. 3rd edn. London: Sage Publications Ltd. ZBORNIK McCoy, T. H., & Perlis, R. H. (2018). Temporal trends and characteristics of reportable health data breaches, 2010-2017. Jama, 320(12), pp. 1282–1284. https:// doi.org/10.1001/jama.2018.9222. Mohammadi, F., Tabatabaei, H. Sadate, Mozafari, F., & Gillespie, M. (2020). Caregivers’ perception of women’s dignity in the delivery room: A qualitative study. 104 Nursing Ethics, 27(1), pp. 116– https://doi.org/10.1177/0969733019834975. Nasir, A., Abdullah Arshah, R., & Ab Hamid, M. R. (2019). A dimension-based information security culture model and its relationship with employees’ security behavior: A case study in Malaysian higher educational institutions. Information Security Journal: A Global Perspective, 28(3), pp. 55–80. https://doi.org/10.1080 /19393555.2019.1643956. Peikari, H. R., Shah, M. H., & Lo, M. C. (2018). Patients’ perception of the information security management in health centers: The role of organizational and human factors. BMC Medical Informatics and Decision Making, 18(1), pp. 1–13. https://doi.org/10.1186/s12911-018-0681-z. Price, W. N., & Cohen, I. G. (2019). Privacy in the age of medical big data. Nature Medicine, 25(1), pp. 37–43. https://doi.org/10.1038/s41591-018-0272-7. Price, S., & Reichert, C. (2017). The Importance of Continuing Professional Development to Career Satisfaction and Patient Care: Meeting the Needs of Novice to Mid- to Late-Career Nurses throughout Their Career Span. Administrative Sciences, 7(2), pp. 17. https://doi.org/10.3390/admsci7020017. Safa, N. S. (2017). The information security landscape in the supply chain. Computer Fraud & Security, 2017(6), pp. 16–20. https://doi.org/10.1016/S1361- 3723(17)30053-2. Safa, N. S., Von Solms, R., & Furnell, S. (2016). Information security policy compliance model in organizations. Computers & Security, 56(1), pp. 70–82. https://doi. org/10.1016/j.cose.2015.10.006. Sari, P. K., Prasetio, A., Candiwan, Handayani, P. W., Hidayanto, A. N., Syauqina, S., Astuti, E. F., & Tallei, F. P. (2021). Information security cultural differences among health care facilities in Indonesia. Heliyon, 7(6), pp. e07248. https://doi.org/10.1016/j.heliyon.2021.e07248. Terry, N. (2017). Existential challenges for healthcare data protection in the United States. Ethics, Medicine and Public Health, 3(1), pp. 19–27. https://doi. org/10.1016/j.jemep.2017.02.007. U.S. Department of Health & Human Services - Office for Civil Rights (n.d.). Breach Portal: Notice to the Secretary of HHS Breach of Unsecured Protected Health Information. Retrieved March 15 2021 from https://ocrportal.hhs.gov/ocr/breach/breach_report.jsf. Yoo, K. H., Zhang, Y. A., & Yun, E. K. (2019). Registered Nurses (RNs)’ knowledge sharing and decision-making: The mediating role of organizational trust. International Nursing Review, 66(2), pp. 234–241. https://doi.org/10.1111/inr.12488. Zafar, H. (2013). Human resource information systems: Information security concerns for organizations. Human Resource Management Review, 23(1), pp. 105– 113. https://doi.org/10.1016/j.hrmr.2012.06.010. Bibliografija Aapro, M., Arends, J., F, B., Fearon, K., Grunberg, S., Herrstedt, J. . . . Strasser, F. (2014). Early recognition of malnutrition and cachexia in the cancer patient: a position paper of a European School of Oncology Task Force. Annals of oncology, 25(8), 1492-1499. https://doi.org/10.1093/annonc/mdu085 Arends, J., Bachmann, P., Baracos, V., Barhelemy, N., Bertz, H., Bozzetti, F. . . . Preiser, J. (2017). ESPEN practical guideline: Clinical Nutrition in cancer. Espen guideline, 36(1), 11-48. https://doi.org/10.1016/j.clnu.2021.02.005 Aromataris, E., & Munn, Z. (2020). JBI manual for Evidence Synthesis. Retrieved Februar 15 2023 from https://synthesismanual.jbi.global Baldwin, C., & Weekes, C. (2011). Dietary advice with or without oral nutritional supplements for disease-related malnutrition in adults. The Cochrane database of systematic reviews, 9(1), CD002008. https://doi.org/10.1002/14651858.CD002008.pub4 Beirer, A. (2021). Malnutrition and cancer, diagnosis and treatment. Magazine of Europeam medical oncology, 14(1), 168-173. https://doi.org/10.1007/s12254-020-00672-3 Boltong, A., & Keast, R. (2011). The influence of chemotherapy on taste perception and food hedonics: a systematic review. Cancer treatment reviews, 38(2), 152-163. https://doi.org/10.1016/j.ctrv.2011.04.008 Bosaeus, I. (2008). Nutritional support in multimodal therapy for cancer cachexia. Supportive care in cancer, 16(5), 447-451. https://doi.org/10.1007/s00520-007-0388-7 Bozzetti, F., Mariani, L., Vullo, S., Amerio, M., Biffi, R., Caccialanza, G., . . . Tinivella, M. (2012). The nutritional risk in oncology: a study of 1,453 cancer outpatients. Supportive care in cancer, 20(8), 1919-1928. https://doi.org/10.1007/s00520-012-1387-x Braun, V., & Clarke, V. (2008). Using thematic analysis in psychology. Qualitative research in psychology, 3(2), 77-101. Caro, M., Laviano, A., & Pichard, C. (2007). Impact of nutrition on quality of life during cancer. Current opinion in clinical nutrition and metabolic rate, 10(4), 480-487. https://doi.org/10.1097/MCO.0b013e3281e2c983 Cereda, E., Cappelo, S., Colombo, S., Klersy, C., Imarisio, I., Turri, A., . . . Caccialanza, R. (januar 2018). Nutritional counseling with or without systematic use of oral nutritional supplements in head and neck cancer patients undergoing radiotherapy. Radiotherapy and oncology, 126(1), 81-88. https://doi.org/10.1016/j. radonc.2017.10.015 Coa, K., Epstein, J., Ettinger, D., Jatoi, A., McManus, K., Platek, M., . . . Moskowitz, B. (2015). The impact of cancer treatment on the diets and food preferences of patients receiving outpatient treatment. Nutrition and cancer, 67(2), 339-353. https://doi.org/10.1080/01635581.2015.990577 Duk Hwan, K. (2019). Nutritional issues in patients with cancer. Intestinal research, 17(4), 455. https://doi.org/10.5217/ir.2019.00076 Feinberg, J., Nielsen, E., Kwasi Korang, S., Halberg Engel, K., Skøtt Nielsen, M., & Jakobsen, J. (2017). Nutrition support in hospitalised adults at nutritional risk. Cochrane Database of Systematic Reviews, 5(5) , CD011598. https://doi.org/10.1002/14651858.CD011598.pub2 105 Guerdoux-Ninot, E. K., Janiszewski, C., Jarlier, M., Meuric, J., Poiree, B., Buzzo, S., . . . Senesse, P. (2016). Meal context and food preferences in cancer patients: results from a French self-report survey. Springerplus, 5(1), 810-820. https://doi.org/10.1186/s40064-016-2538-1 Hauner, H., Kocsis, A., Jaeckel, B., Martignoni, M., Hauner, D., & Holzapfel, C. (2020). Prevalence of malnutrition risk in patients of cancer outpatient clinics - a ZBORNIK cross-sectional survey. Deutshe medizinische Wochenschrift, 145(1), e1-e9. https://doi.org/10.1055/a-1008-5702 Hung, Y., Bauer, J., Horsley, P., Waterhouse, M., Bashford, J., & Isenring, E. (2013). Changes in nutritional status, body composition, quality of life, and physical activity levels of cancer patients undergoing autologous peripheral blood stem cell transplantation. Support care cancer, 21(6), 1579-1586. https://doi.org/10.1007/ s00520-012-1698-y PO VZETK Kim, S., Lee, S., Jeung, H., Lee, I., Park, J., Song, M., . . . Lee, S. (2019). The effect of nutrition intervention with oral nutritional supplements on pancreatic and bile duct cancer patients undergoing chemotherapy. Nutrients, 11(5), 1145. https://doi.org/10.3390/nu11051145 Kiss, N., Isenring, E., Gough, K., Wheeler, G., Wirth, A., Campbell, B., & Krishnasamy, M. (2016). Early and intensive dietary counseling in lung cancer patients recei-O ving (chemo). Nutrition and cancer, 68(6), 958-967. https://doi.org/10.1080/01635581.2016.1188972 V IN Langius, J., Zandbergen, C., Eerenstein, S., van Tulder, M., Leemans, C., Kramer, M., & Weijs, P. (2013). Effect of nutritional interventions on nutritional status, qua-RE lity of life and mortality in patients with head and neck cancer receiving (chemo)radiotherapy: A systematic review. Clinical nutrition, 32(5), 671-678. https://doi. org/10.1016/j.clnu.2013.06.012 CENZIRANIH Lavdaniti, M. (2014). A nursing perspective of nutrition in cancer patients undergoing chemotherapy. Progress in Health Sciences, 4(2), 131-134. Retrieved from https://www.researchgate.net/publication/270427208_A_nursing_perspective_of_nutrition_in_cancer_patients_undergoing_chemotherapy Laviano, A., Meguid, M., Inui, A., Muscaritoli, M., & Rossi-Fanelli, F. (2005). Therapy insight: Cancer anorexia-cachexia syndrome--when all you can eat is yourself. Nature clinical practice. Oncology, 2(3), 158-65. https://doi.org/10.1038/ncponc0112 PRISPEVK Lis, C., Gupta, D., Lammerself, C., Markman, M., & Vashi, P. (2012). Role of nutritional status in predicting quality of life outcomes in cancer – a systematic review of the epidemiological literature. Nutrition journal, 11(27), 1-18. https://doi.org/10.1186/1475-2891-11-27 Martin, l., Senesse, P., Gioulbansanis, I., Antoun, S., Bozzetti, F., DeansFlorian Strasser, C., . . . Baracos, V. (2015). Diagnostic criteria for the classification of cancer- -associated weight loss. Journal of clinical oncology, 33(1), 90-99. https://doi.org/10.1200/JCO.2014.56.1894 OV Mierzynska, J., Piccinin, C., Pe, M., Martinelli, F., Gotay, C., Coens, C., . . . Bottomley, A. (2019). Prognostic value of patient-reported outcomes from international randomised clinical trials on cancer: a systematic review. The lancet oncology, 20(12), e685-e698. https://doi.org/10.1016/S1470-2045(19)30656-4 Moher, D., Liberati, A., Tetzlaff, J., & Altman, D. (2009). Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses: The PRISMA Statement. PLoS medi-ma cine, 6(7), e1000097. https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1000097 j 2023 Muscaritoli, M., Lucia, S., Farcomeni, A., Lorusso, V., Saracino, V., Barone, C., Plastino, … P. Marchetti. (2017). Prevalence of malnutrition in patients at first medical oncology visit: the PreMiO study. Oncotarget, 8(45), 79884–79896. https://doi.org/10.18632/oncotarget.20168. Murphy, J., & Girot, E. (avgust 2012). The importance of nutrition, diet and lifestyle advice for cancer survivors – the role of nursing staff and interprofessional workers. Journal of clinical nursing, 22(11-12), 1539-1549. https://doi.org/10.1111/jocn.12053 j 2023 ma Nguyen, L. T., Dang, A. K., Duong, P. T., Phan, H. B. T., Pham, C. T. T., Nguyen, A. T. L., & Le, H. T. (2021). Nutrition intervention is beneficial to the quality of life of patients with gastrointestinal cancer undergoing chemotherapy in Vietnam. Cancer medicine, 10(5), 1668–1680. https://doi.org/10.1002/cam4.3766 V Nolden, A., Hwang, L., Boltong, A., & Reed, D. (2019). Chemosensory changes from cancer treatment and their effects on patients’ food behavior: A scoping review. O Nutrients, 11(10), 2285. https://doi.org/10.3390/nu11102285 Nourissat, A., Bairati, I., Samson, E., Fortin, A., Gelinas, M., nabid, A. . . . Meyer, F. (2010). Predictors of weight loss during radiation therapy in patients with Stage I or II head and neck cancer. Cancer, 116(9), 2275–2283. https://doi.org/10.1002/cncr.25041 Paccagnella, A., Morello, M., Da Mosto, M. C., Baruffi, C., Marcon, M. L., Gava, A., … Marchiori, C. (2010). Early nutritional intervention improves treatment tolerance PRISPEVK and outcomes in head and neck cancer patients undergoing concurrent chemoradiotherapy. Supportive care in cancer, 18(7), 837–845. https://doi.org/10.1007/ s00520-009-0717-0 Polit, D., & Beck, C. T. (2012). Nursing research: generating and assessing evidence for nursing practice (9th ed.). Philadelphia: Wolters Kluwer Health, Lippincott, Williams & Wilkins. Ravasco, P. (2019). Nutrition in Cancer Patients. Journal of Clinical Medicine, 8(8), 1211. https://doi.org/10.3390/jcm8081211 CENZIRANIH RE Ravasco, P., Monteiro-Grillo, I., & Camilo, M. (december 2012). Individualized nutrition intervention is of major benefit to colorectal cancer patients: long-term follow-up of a randomized controlled trial of nutritional therapy. American journal of clinical nutrition, 69(6), 1346-1353. https://doi.org/10.3945/ajcn.111.018838 IN V Richards, J., MB, A., Thomas, S., Kerr, K., Hegazi, R., & Bastasch, M. (2020). Impact of Early Incorporation of Nutrition Interventions as a Component of Cancer O Therapy in Adults: A Review. Nutrients, 12(11), 3403. https://doi.org/10.3390/nu12113403 Rios, T., Oliveira, L., da Costa, M., da Silva Baquerio Boulhosa, R., Roriz, A., Ramos, L., & Bueo, A. (2021). A poorer nutritional status impacts quality of life in a sample VZETK population of elderly cancer patients. Health and quality of life outcomes, 19(1), 1-9. https://doi.org/10.1186/s12955-021-01735-7 PO Riva, J., Malik, K., Burnie, S., Endicott, A., & Busse, J. (2012). What is your research question? An introduction to the PICOT format for clinicians. The journal of the Canadian chiropractic association, 56(3), 167-171. Retrieved from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3430448/ Rock, C., Doyle, C., Demark-Wahnefried, W., Meyerhardt, J., Courneya, K., Schwartz, A. . . . Gansler, T. (2021). Nutrition and physical activity guidelines for cancer survivors. CA: a cancer journal for clinicians, 62(4), 243-274. https://doi.org/10.3322/caac.21142 ZBORNIK Schiffman, S., Sattely-Miller, E., Taylor, E., Graham, B., Landerman, L., Zervakis, J., . . . Garst, J. (2007). Combination of flavor enhancement and chemosensory education improves nutritional status in older cancer patients. The journal of nutrition, health and aging, 11(5), 439-454. Retrieved from: https://pubmed.ncbi.nlm. nih.gov/17657366/ 106 Silvers, M., Savva, J., Huggins, C., Truby, H., & Haines, T. (2014). Potential benefits of early nutritional intervention in adults with upper gastrointestinal cancer: a pilot randomised trial. Supportive care in cancer, 22(11), 3035-3044. https://doi.org/10.1007/s00520-014-2311-3 Souza, A. P. S., Silva, L. C. D., & Fayh, A. P. T. (2021). Nutritional Intervention Contributes to the Improvement of Symptoms Related to Quality of Life in Breast Cancer Patients Undergoing Neoadjuvant Chemotherapy: A Randomized Clinical Trial. Nutrients, 13(2), 589-603. https://doi.org/10.3390/nu13020589 Swan, W., Vivanti, A., Hakel-Smith, N., Hotson, B., Orrevall, Y., Trostler, N., . . . Papoutsakis, C. (2017). Nutrition sare process and model update: Toward realizing people-centered care and outcomes management. Journal of the academy of nutrition and dietetics, 117(12), 2003-2014. https://doi.org/10.1016/j.jand.2017.07.015 Vandebroek, A., & Schrijvers, D. (2008). Nutritional issues in anti-cancer treatment. Annals of oncology, 19(5), 52-55. https://doi.org/10.1093/annonc/mdn311 POGLED MEDICINSKIH SESTER NA MENTORSTVO ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE V KLINIČNEM OKOLJU VIEW OF REGISTRED NURSES ON MENTORSHIP OF NURSING STUDENT IN THE CLINICAL ENVIRONMENT Nataša Radovanovič, mag.zdr.nege Bine Halec, mag. zdr. - soc. manag. Eva Tisaj, mag.zdr.nege Enota za infektološko intenzivno terapijo Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor natasa.radovanovic@ukc-mb.si Izvleček 107 Uvod: Mentorstvo se v kliničnem okolju izvaja z namenom vodenja in usmerjanja študentov, da lahko pridobljeno teoretično znanje, ki so ga osvojili na fakulteti, uporabijo in preverijo v bodočem poklicnem okolju. Namen študije je raziskati pogled medi-ZBORNIK cinskih sester na mentorstvo študentov zdravstvene nege v kliničnem okolju. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je potekala oktobra 2022 s tehniko anketiranja. V raziskavo je bilo vključenih 36 medicinskih sester. Podatke smo analizirali s statističnim programom Microsoft Excel in SPSS ver. 22 (SPSS Inc., Chicago, IL). Za opis vzorca populacije smo uporabili opisno statistiko, za preverjanje hipoteze pa smo upo-PO rabili Mann-Whitneyjev U test. VZETK Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre niso imele predhodnega pedagoškega usposabljanja za izvajanje mentorskega dela (PV=1,88; SO=0,854), si pa tovrstnega izobraževanja želijo (PV=3,30, SD=1,283), saj jih veseli vloga mentorja O (PV=3,77; S0=1,098. Obstaja povezava med starostjo medicinskih sester in željo po izobraževanju na področju mentorstva V študentov zdravstvene nege v kliničnem okolju (Z=2,571; p=0,010). IN Diskusija in zaključek: Mentorstvo v kliničnem okolju ima pomembno vlogo pri izobraževanju študentov zdravstvene nege in pri RE njihovi nadaljnji poklicni karieri, zato je bistvenega pomena, da študenta vodi strokovno usposobljena in izkušena medicinska sestra. CENZIRANIH Ključne besede: mentorstvo, študent, medicinska sestra, klinično okolje PRISPEVK Abstract Introduction: Mentorship of nursing students in the clinical environment is important for their professional development. With mentorship programs they can upgrade theoretical knowledge acquired in faculty into practice. Purpose of this study is to OV research the view of senior registered nurses on mentorship programs of nursing students in the clinical environment. Methods: The study took place in the October of 2022 in one of the university medical centers in Slovenia. To gather the data ma we used quantitative method of research with questionnaires where we enrolled 36 registered nurses. Data was analyzed with j 2023 Microsoft Excel and SPSS (Inc., Chicago, IL). To summarize data set we used descriptive statistics and the Mann Whitney U test to analyze the hypothesis. Results: We found that enrolled registered nurses had no previous pedagogic training for mentorship (PV=1,88; SO=0,854), but j 2023 they would like to get more educated in this field (PV=3,30; SD= 1,283), mostly because they enjoy being a mentor to students ma (PV=3,77; SO 1,098). There is a correlation between age of registered nurse and the will to participate in further pedagogic training of mentorship (Z2,571; p=0,010). V Discussion: Mentorship has an important role in education and professional development of nursing students, therefore it is O crucial that they are supervised by experienced and adequately educated senior registered nurses. Keyword: mentorship, nursing student, registered nurse, clinical environment PRISPEVK Uvod Klinično usposabljanje je sestavni del izobraževanja študentov zdravstvene nege (Good, 2021 cited in Griffiths, Creedy, Carter CENZIRANIH & Donnellan-Fernandez, 2022) in predstavlja polovico celotnega izobraževalnega procesa (Arkan et al., 2018). Izvaja se z na-RE menom razvijanja kliničnega znanja in veščin (Öhman et al., 2016), povezovanja teoretičnega znanja v prakso in širi pričakova-IN nja študentov glede njihove prihodnje kariere (Sundler et al., 2014). S pomočjo kliničnega usposabljanja študenti dobijo tudi V O vpogled v dejanske naloge in vloge medicinske sestre (Woo & Li, 2020). Klinično usposabljanje poteka v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in socialnovarstvenih ustanovah ter v skupnosti pod nadzo-VZETK rom visokošolskih učiteljev s področja zdravstvene nege v sodelovanju s kliničnimi mentorji (Draginc, Laznik & Leskovic, 2017). PO Mentorstvo v zdravstveni negi predstavlja neposreden stik med študentom, medicinsko sestro - mentorjem in pacientom (Ke-inänen et al., 2023). Klinični mentor je v proces vključen z namenom, da študent sledi njegovi praksi, spoznava delovno okolje, se uči poklicnega vedenja, postaja učinkovitejši v lastnih interpretacijah različnih veščin in znanj ter razvija veščine, ki so pot-ZBORNIK rebne za opravljanje določenega dela. S pomočjo mentorjev študenti v kliničnem okolju razvijajo svoje spretnosti in potenciale ter pridobivajo tiste veščine, ki jih potrebujejo za samostojno delo na poklicni poti, za katero se izobražujejo (Kermavnar & Govekar-Okoliš, 2016). 108 Namen študije je raziskati pogled medicinskih sester na mentorstvo študentov zdravstvene nege v kliničnem okolju. Cilji, ki smo si jih pri tem zastavili so bili: • pregledati znanstveno in strokovno literaturo glede na raziskovalno tematiko in • opisati pomen mentorstva v kliničnem okolju. Postavili smo si naslednjo hipotezo: H1: Mlajše medicinske sestre imajo večjo željo po izobraževanju na področju mentorstva študentov zdravstvene nege v klinič- nem okolju v primerjavi s starejšimi medicinskimi sestrami. Metode Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo presečno deskriptivno raziskavo. Za metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Opis instrumenta V namen izvedbe raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik na podlagi pregleda literature (Girotto et al., 2019; Bjelan, 2010). Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov in je vseboval 10 vprašanj. Prvi sklop vprašanj se je nanašal na demografske podatke, drugi sklop se je nanašal na izkušnje medicinskih sester z mentorstvom študentov zdravstvene vede v kliničnem okolju, v tretjem sklopu pa so anketiranci odgovarjali na 21 trditev, ki so se nanašale na pogled medicinskih sester na mentorstvo študentov zdravstvene nege v kliničnem okolju. Na trditve so se anketiranci opredelili s strinjanjem na 5 stopenjski Likertovi lestvici, pri čemer je pomenilo; 1- sploh se ne strinjam, 2- se ne strinjam, 3-niti se ne strinjam/niti se strinjam, 4- se strinjam, 5- popolnoma se strinjam. Opis vzorca Vključitveni kriterij za sodelovanje v raziskavi je bil, da je medicinska sestra hkrati tudi mentor študentom zdravstvene nege v kliničnem okolju. Anketiranje je potekalo v terciarni ustanovi v štirih enotah intenzivne terapije. V raziskavi je sodelovalo 38 medicinskih sester, v analizo smo vključil samo popolno izpolnjene anketne vprašalnike, ki jih je bilo 36. Največ medicinskih sester (47,7 %) je bilo starih med 31 in 39 let, sledile so medicinske sestre (27,6 %) stare med 22 in 30 let, medicinske sestre (19,8 %) stare med 40 in 49 let in medicinske sestre (4,9 %) stare nad 50 let. Največ medicinskih sester (38,9 %) je zaposlenih v Enoti za intenzivno medicino operativnih strok, sledijo medicinske sestre (27,8 %) zaposlene v Enoti za infektološko intenzivno terapijo, medicinske sestre (22,2 %) zaposlene Oddelku za intenzivno interno medicino in medicinske sestre (11,1 %) zaposlene v Enoti za kardiokirurško perioperativno intenzivno medicino. 63,8 % medicinskih sester ima visokošolsko izobrazbo in 31,2 % medicinskih sester strokovni magisterij. Preden so medicinske sestre začele delovati kot mentor študentom zdravstvene nege jih je največ (47,2 %) imelo med 4 in 5 let delovne dobe, sledile so medicinske sestre (45 %) z delovno dobo med 6 in 9 let, medicinske sestre (5,5 %) z manj kot 3 leta delovne dobe in medicinske sestre (2,3 %) z več kot 10 let delovne dobe. Opis poteka raziskave in obdelave podatkov V terciarni ustanovi smo za odobritev raziskave zaprosili Službo zdravstvene nege. Po pridobljenem dovoljenju smo vodjem zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije poslali vabilo za sodelovanje preko e-pošte. Vodje zdravstvene nege posameznih enot intenzivne terapije so nato preko e-pošte medicinskim sestram posredovale povezavo do anketnega vprašalnika. Anketiranje je potekalo novembra 2022. Sodelovanje pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika je bilo prostovoljno, zagotovljena je bila anonimnost. Sodelujoči so imeli možnost odklonitve sodelovanja. Pri tem smo upoštevali Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Anketni vprašalnik so sodelujoči izpolnjevali v spletnem okolju 1-ka. Podatke smo iz spletnega okolja 1-ka uvozili v program za obdelavo podatkov. Podatke smo analizirali s statističnim programom Microsoft Excel in s programom SPSS ver. 22 (SPSS Inc., Chicago, IL). Za opis vzorca populacije smo uporabili opisno statistiko, v namen preverjanja hipoteze pa smo uporabili Mann-Whitneyjev U test. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila 0,05. Rezultati 109 Le majhen delež medicinskih sester (11,2 %) se predhodno pripravi na vlogo mentorja, medtem ko se kar 88,8 % medicinskih sester na to vlogo predhodno ne pripravi. Je pa 69,4 % medicinskih sester mnenja, da bi predhodna priprava na vlogo mentorja ZBORNIK vplivala na uspešnejši potek kliničnih vaj, medtem ko se 30,6 % medicinskih sester s tem ne strinja. Kar 88,8 % medicinskih sester žal ne sodeluje s fakulteto v okviru katere se študent izobražuje, kar pomeni, da samo 11,2 % medicinskih sester sodeluje s fakulteto. PO V tabeli 1 so prikazani rezultati trditev, ki se nanašajo na pogled medicinskih sester na mentorstvo študentov zdravstvene nege VZETK v kliničnem okolju. OV Tabela 1: Pogled medicinskih sester na mentorstvo IN RE Trditve Min. Max. PV SO CENZIRANIH Študent v kliničnem okolju vpliva na povečano obremenjenost medicinske sestre kot mentorja. 2 5 4,55 0,503 Moje delovne aktivnosti so bile reorganizirane zaradi mentorstva študentom. 1 3 2,11 0,708 Kakovost mojega dela se s prisotnostjo študentov izboljšuje. 1 4 2,69 0.709 Prisotnost študenta v kliničnem okolju ne ugaja pacientom. 1 4 2,19 0,920 Prisotnost študenta ogroža varnost pacientov. 1 5 2,38 0,934 PRISPEVK Prisotnost študenta povzroča konflikte v timu. 1 4 2,08 0,554 Pri usposabljanju študentov sodeluje ves tim. 1 5 3,70 0,991 Imel/a sem pedagoško usposabljanje za izvajanje mentorskega dela. 1 4 1,88 0,854 O Želim se izobraževati za vlogo mentorja. 1 5 3,30 1,283 V Zavedam se lastnih učnih potreb. 1 5 3,47 1,298 Pri svojem mentorskem razvoju imam na delovnem mestu podporo vodstva. 2 5 2,05 0,924 ma Poznam učni načrt predmeta, v sklopu katerega delujem kot mentor v kliničnem okolju. 1 4 2,38 1,102 j 2023 Nimam avtonomije pri razvoju izobraževalnih načrtov. 1 4 3,69 0,888 Zanima me poklic učitelja (mentorja). 1 5 3,77 1,098 j 2023 Študenta ocenim na koncu praktičnega usposabljanja. 1 4 1,77 0,680 ma Ocenjevanje študenta ni moja odgovornost. 2 5 2,66 1,242 Poznam študenta in upoštevam njegovo predznanje. 1 5 2,33 1,146 V Z študenti razvijam raziskovalno dejavnost. 1 4 2,22 0,988 O Za delo mentorja sem ustrezno nagrajen/a. 1 3 1,69 0,576 Učim se od študentov. 1 5 3,11 1,089 Moja dejavnost kot mentorja izboljšuje kakovost mojega življenja. 1 4 2,63 1,099 PRISPEVK Legenda: Min.= minimalna ocena; Max.= maksimalna ocena; PV= povprečna vrednost; SO = standardni odklon Za preverjanje hipoteze smo uporabili Mann-Whitneyjev U test. Ugotovili smo, da imajo mlajše medicinske sestre (do 30 let) večjo željo po izobraževanju na področju mentorstva študentov zdravstvene nege v kliničnem okolju kot starejše medicinske sestre (nad 40 let) (Z=2,571; p=0,010). Hipotezo smo potrdili. CENZIRANIH RE IN Diskusija V O Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se samo majhen delež medicinskih sester predhodno pripravi na vlogo mentorja in prav tako majhen odstotek medicinskih sester sodeluje s fakulteto v okviru katere se študent izobražuje. VZETK Zavedati se moramo, da kakovost izvajanja kliničnega usposabljanja ni odvisna samo od mentorja v kliničnem okolju ampak PO je odgovornost in rezultat sodelovanja med fakulteto in delovno organizacije, ki omogoča izvajanje kliničnega usposabljanja študentov (Kermavnar, & Govekar-Okoliš, 2016). O preobremenjenosti medicinskih sester mentorjev so poročali tudi Girotto et al. (2019), ki pravijo, da medicinske, v že tako ZBORNIK preobremenjenem urniku, pogosto nimajo še dodatnega časa za izvajanje kakovostnega mentoriranja, se pa strinjamo tudi s Kermavnar & Govekar-Okoliš (2016), ki navajata, da delodajalci v usposabljanju študentov ne vidijo zgolj motnje delovnega procesa, ampak prepoznajo tudi priložnost zase, npr. v odkrivanju in zaposlovanju mladih talentov. 110 Večina medicinskih sester ni imela predhodnega pedagoškega usposabljanja za izvajanje mentorskega dela, se pa hkrati zavedajo lastnih učnih potreb in si želijo tovrstnega izobraževanja. Veščine in znanja vloge mentorja pogosto pridobijo neformalno, z izkušnjami pri delu s študenti (Griffiths et al., 2022). Vse več avtorjev ugotavlja, da so za izvajane mentorskega dela v kliničnem okolju potrebne različne vrste mentorskega izobraževanja (Koole, Christiaens, Cosyn & De Bruyn, 2016 cited in Keinänen et al., 2023), saj kakovostno mentorstvo vpliva na študentovo izkušnjo kliničnega usposabljanja in izbiro prihodnje kariere (Griffiths et al., 2022). Mentorsko izobraževanje izboljša sodelovanje med zaposlenimi, jim pomaga pri spoznavanju njihove vloge v organizaciji (Stenfors-Hayes, Lindgren & Tranaeus, 2011 cited in Keinänen et al., 2023) in pozitivno vpliva na študente (Schmutz, Gardner-Lubbe & Archer, 2013) ter krepi kolegialnost in veščine sodelovanja (Kent, Hayes, Glass, & Rees, 2017). Poleg tega mentorji veljajo za strokovnega vzornika študentom, saj podpirajo njihov profesionalni razvoj (Manninen, Henriksson, Scheja & Silén, 2015). Iz teh razlogov mentorstvo zahteva, motivirane, visoko kompetentne mentorje. Mentorske vloge bi tako morale imeti medicinske sestre z višjo izobrazbo in usposabljanjem za mentorstvo (Mikkonen et al., 2022). Medicinske sestre tudi slabo poznajo študente in posledično ne upoštevajo oziroma ne poznajo njihovega predhodnega znanja. Carlson (2015) in Chang, Lin, Chen, Kang & Chang (2015) navajajo, da je med kliničnim usposabljanjem potrebno upo- števati študentovo predznanje, njegovo kulturo in življenjske izkušnje, saj lahko na tak način pomagamo pri razvoju njihove avtonomijo in sposobnosti kritičnega mišljenja. Medicinske sestre veseli delo mentorja in pri usposabljanju študentov sodeluje ves tim. Medicinske sestre se tudi same veliko naučijo od študentov in nekatere med njimi s študenti razvijajo tudi raziskovalno dejavnost. Študentje so v kliničnem okolju vedno dobrodošli in so pomemben člen negovalnega tima, saj velikokrat s svojo željo po znanju in delu razbremenijo medicinske sestre. Omejitev raziskave je majhen vzorec, saj smo anketiranje opravili samo v enotah intenzivne terapije. Zaključek Mentorstvo v kliničnem okolju ima pomembno vlogo pri izobraževanju študentov zdravstvene nege in pri njihovi nadaljnji poklicni karieri, zato je bistvenega pomena, da študenta vodi strokovno usposobljena in izkušena medicinska sestra. Iz tega razloga je pomembno, da se medicinske sestre udeležujejo pedagoškega usposabljanja za izvajanje mentorskega dela. Priporočamo, da se raziskava ponovi v večjem vzorcu in v drugih ustanovah ter rezultate primerjamo med ustanovami in s skupnim sodelovanjem študentom omogočimo kakovostnejše klinično usposabljanje. Literatura Arkan, B., Ordin, Y. & Yılmaz, D. (2018). Undergraduate nursing students' experience related to their clinical learning environment and factors affecting to their clinical learning process. Nurse Education in Practice, 29, 127-132. https://doi.org/10.1016/j.nepr.2017.12.005 Bjelan, N. (2010). Mentorstvo v zdravstveni negi (diplomsko delo) . Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor. Carlson, E. (2015). Critical friends: A way to develop preceptor competence? Nurse Education Practic. 15(6), 470-471. https://doi.org/10.1016/j.nepr.2014.11.016 Chang, C.C., Lin, L.M., Chen, I.H., Kang, C.M. & Chang, W.Y. (2015). Perceptions and experiences of nurse preceptors regarding their training courses: a mixed method study. Nurse Education Today, 35(1), 220-226. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2014.08.002 Draginc, A., Laznik, G., Leskovic, L. & Zupančič, V. (2017). Vodnik za klinične mentorje. (Online) Available at: https://fzv.uni-nm.si/uploads/_custom/fzv_vodnik_za_ mentorje_2017_www.pdf (Accessed 15,1,2023). Girotto, L.C., Enns, S.C., de Oliveira, M.S., Mayer, F.B., Perotta, B., Santos, I.S. & Tempski, P. (2019). Preceptors' perception of their role as educators and professionals in a health system BMC Medical Education, 19(1), 203. https://doi.org/10.1186/s12909-019-1642-7 Griffiths, M., Creedy, D., Carter, A. & Donnellan-Fernandez, R. (2022). Systematic review of interventions to enhance preceptors' role in undergraduate health student clinical learning. Nurse Education Practic, 62, 103349. https://doi.org/10.1016/j.nepr.2022.103349. Keinänen, A.L., Lähdesmäki, R., Juntunen, J., Tuomikoski, A.M., Kääriäinen, M. & Mikkonen, K. (2023). Effectiveness of mentoring education on health care professionals´ mentoring competence: a systematic review. Nurse Education Today, 121, 105709. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2023.105709 Kent, F., Hayes, J., Glass, S. & Rees, C.E. (2017). Pre-registration interprofessional clinical education in the workplace: a realist review. Medical Education, 51(9), 903-917. https://doi.org/10.1111/medu.13346 Kermavnar, N. & Govekar-Okoliš, M. (2016). Pogledi mentorjev in študentov zdravstvene nege na praktično usposabljanje. Andragoška spoznanja, 2016, 22(2), 111 23–37. http://dx.doi.org/10.4312/as.22.2.23-37 Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Uradni list RS, št. 71/2014. Manninen, K., Henriksson, E.W., Scheja, M. & Silén, C. (2015). Supervisors’ pedagogical role at a clinical education ward – an ethnographic study. BMC Nurs ing, 14, 55. https://doi.org/10.1186/s12912-015-0106-6 ZBORNIK Mikkonen, K., Utsumi, M., Tuomikoski, A.M., Tomietto, M., Kaučič, B.M., Riklikiene, O. … Kääriäinen, M. (2022). Mentoring of nursing students-A comparative study of Japan and five European countries. Japan Journal of Nursing Science, (2), e12461. https://doi.org/10.1111/jjns.12461 Öhman, E., Alinaghizadeh. H., Kaila , P., Hult., H., Nilsson, G.H. & Salminen, H. (2016). Adaptation and validation of the instrument clinical learning environment and PO supervision for medical students in primary health care. BMC Medical Education, 16(1), 308. https://doi.org/10.1186/s12909-016-0809-8 VZETK Schmutz, A.M., Gardner-Lubbe, S. & Archer, E. (2013). Clinical educators’ self-reported personal and professional development after completing a short course in undergraduate clinical supervision at Stellenbosch University. African Journal of Health Professions Education, 5(1), 8. https://www.researchgate.net/publicati- on/271183920 OV Sundler, A.J., Björk, M., Bisholt, B., Ohlsson, U., Engström, A.K. & Gustafsson, M. (2014). Student nurses' experiences of the clinical learning environment in relation IN to the organization of supervision: a questionnaire survey. Nurse Education Today, 34(4), 661-666. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2013.06.023 RE Woo, M.W.J. & Li, W. (2020). Nursing students' views and satisfaction of their clinical learning environment in Singapore. Nursing Open, 7(6), 1909-1919. https:// CENZIRANIH doi.org/10.1002/nop2.581 PRISPEVK OV ma j 2023 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE j 2023 ma OKUŽB KIRURŠKE RANE KOT VODILNI KAZALNIK KAKOVOSTI ZDRAVSTVENE V O NEGE OTROK PO KIRURŠKEM POSEGU PRISPEVK EPIDEMIOLOGICAL SURVEILLANCE OF SURGICAL WOUND INFECTIONS AS A LEADING INDICATOR OF THE QUALITY OF CENZIRANIH POST-SURGICAL CARE FOR CHILDREN RE IN V O Aida Sijamhodžič, diplomirana medicinska sestra, koordinator sistemov vodenja VZETK Alenka Žvikart, diplomirana medicinska sestra, ET PO UKCL, Kirurška klinika, Oddelek za otroško kirurgijo Aida.sijamhodzic@kclj.si ZBORNIK Uvod: Evropski center za nadzor bolezni (angl.: European Centre for Disease Prevention and Control, ECDC) uvršča okužbo 112 kirurške rane (v nadaljevanju OKR) med najpogostejše bolnišnične okužbe (v nadaljevanju BO), ki posledično lahko podaljšajo čas hospitalizacije, zahtevajo dodatne kirurške posege, zdravljenje v intenzivnih terapijah ali celo povečajo umrljivost. Izvajanje epidemiološkega spremljanja zniža incidenčno stopnjo OKR, spremljanje incidenčne stopnje pa omogoča oceno kakovosti zdravstvene oskrbe. Ob naraščajoči pomembnosti preverjanja stopnje kakovosti zdravstvene oskrbe, smo se na Oddelku za otroško kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani odločili za projekt sistematičnega prospektivnega spremljanja OKR pri otrocih. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda s prospektivno in za določene posege retrospektivno analizo podatkov. Projekt raziskovanja je bil razdeljen v več faz. V raziskovalni vzorec so bili vključeni hospitalizirani otroci na Oddelku za otroško kirurgijo po načrtovanih in nujnih operativnih posegih. Otroci so bili spremljani 30 dni po posegu (v primeru vsadka 90 dni). Cilj raziskave je bil vzpostaviti ustaljeno klinično prakso spremljanja OKR pri otrocih, ter uvedba ustreznih preventivnih ukrepov za znižanje pojavnosti OKR. Rezultati: V dveh mesecih je bilo analiziranih 74 kirurških posegov, pri katerih je bila ugotovljena 4,05% kumulativna incidenca okužb kirurške rane. V vseh primerih je šlo za površinsko incizijsko okužbo kirurške rane. Diskusija in zaključek: Preprečevanje OKR postaja pomemben del nacionalnih strategij v zdravstvu številnih razvitih držav. Strokovna spoznanja nas učijo, da precejšen del okužb, povezanih z zdravstvom, lahko preprečimo, dostikrat že z izvajanjem enostavnih ukrepov. S projektom prospektivnega spremljanja OKR želimo v prvi vrsti opredeliti pojavnost OKR po različnih kirurških posegih pri otrocih, prepoznati dejavnike tveganja za pojav OKR in uvesti ustrezne preventivne ukrepe za znižanje pojavnosti OKR. Ključne besede: Otroška kirurgija, kirurška rana, kazalnik kakovosti Introduction: The European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) ranks surgical wound infection among the most common hospital infections, which, as a result, can prolong the hospitalization time, requires additional surgical interventions, treatments and intensive therapy, or even increases mortality. Implementation of epidemiological monitoring reduces the incidence rate of surgical wound infections, and monitoring the incidence rate enables assessment of the quality of medical care. After increasing importance of verification levels of quality of medical care, the University Clinical Centre Department of Paediatric Surgery decided for the project of systematic prospective monitoring of surgical wound infections in children. Methods: A quantitative research method was used with a prospective and retrospective data analysis for certain interventions. The research project was divided into several phases. The research sample included children at the Department of Paediatric Surgery for planned and emergency surgical interventions. The children were monitored for 30 days after the intervention (in the case of an implant for 90 days). The goal of the research was to establish clinical practice of monitoring surgical wound infections in children, and the introduction of appropriate preventive measures for reducing the incidence of surgical wound infections. Results: In two months, 74 surgical interventions were analysed. Analyse showed a 4.05 % incidence of surgical wound infection. In all cases it was superficial incisional surgical wound infection. Discussion: Prevention of surgical wound infections is becoming an important part of the national health strategies in many developed countries. Expert knowledge teaches us, that a significant part of healthcare-related infections can be prevented, often by following simple rules. With the project of prospective monitoring of surgical wound infection, we first of all want to define the incidence of surgical wound infection after various surgical interventions in children, to recognize risk factors for the occurrence of surgical wound infection and introduce appropriate preventive measures to reduce the incidence of surgical wound infection. Key words: Paediatric surgery, surgical wound, quality indicator. UVOD Zdravstvena dejavnost je prav gotovo področje, kjer je podano visoko tveganje za nastanek okužb, ki niso posledica pacientove bolezni. Okužbe namreč lahko nastanejo kot posledica zdravljenja in/ali zdravstvene oskrbe (Kramar, 2013). Bolnišnična okužba (angl. Hospital associated infection, HAI) je vsaka okužba, ki prizadene pacienta med zdravljenjem ali bivanjem v bolnišnici in še ni v inkubaciji ali prisotna pred hospitalizacijo. Med okužbe štejemo tudi okužbo kirurške rane (v nadaljevanju OKR) ( ECDC, 2017). 113 Bolnišnične okužbe (BO) predstavljajo velik javnozdravstveni problem (NIJZ, 2013). Po Zakonu o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS št. 33/06) in Pravilniku o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (Ur. l. RS št. 74/99 in Ur. l. RS št. 10/11) morajo vse bolnišnice izvajati program preprečevanja in obvladovanja BO, ki vključuje tudi ZBORNIK epidemiološko spremljanje BO. Problematika okužb, povezanih z zdravstvom (v nadaljevanju OPZ), je danes prepoznana kot resen problem sodobne zdra-PO vstvene oskrbe, saj zaradi njih nastopijo resne posledice tako za pacienta, svojce, zdravstvene delavce, zdravstveno institu-VZETK cijo in ne nazadnje tudi za nacionalni zdravstveni sistem. Z razvojem medicine se je povečala prepoznavnost in s tem tudi število opredeljenih okužb in nevarnosti, ki jih seboj prinašajo. Razvoj s seboj prinaša tudi znanja o možnostih za preprečevanje OPZ, kar je opredeljeno kot eno izmed 42 temeljnih področij zagotavljanja varnosti za pacienta in s tem uresničevanje OV pravice do varne oskrbe. IN RE Najpogostejše OPZ so bakterijske okužbe, predvsem sečil, dihal in kirurških ran. V intenzivnih enotah se pojavljajo celo v 87 % CENZIRANIH (Petač, 2011; Kramar, 2013), pogoste so tudi na otroških oddelkih, še posebej med novorojenčki in dojenčki (Kuzman, 2013). Operirani bolniki so izpostavljeni povečanemu tveganju za zaplete med zdravljenjem, vključno z OKR (angl.: surgical site infections – SSI), ki spadajo med najpogostejše BO. Povezane so s podaljšano hospitalizacijo, z dodatnimi operativnimi posegi, s hospitalizacijo v enotah intenzivnega zdravljenja in višjo smrtnostjo (ECDC, 2017; Jaschinski T, 2017). PRISPEVK Epidemiološko spremljanje OKR prispeva k znižanju incidenčne stopnje OKR. Spremljanje kazalca, kot je incidenčna stopnja OKR po izbranih kirurških posegih, pa omogoča oceno kakovosti zdravstvene oskrbe in oceno kakovosti zdravstvene nege (NIJZ, 2019). OV Na Oddelku za otroško kirurgijo zdravimo otroke, ki potrebujejo kirurško oskrbo od rojstva do dopolnjenega 14. leta starosti. Vsi prostori in oprema tako na oddelku kot v operacijskem bloku so prilagojeni starosti bolnikov, omogočajo jim igro v igralnici, ma na oddelku deluje tudi osnovna šola. Redni so obiski »rdečih noskov«, ki pričarajo nasmeh na še tako zaskrbljenem otroškem j 2023 obrazu (UKCL, 2023). Kirurgi, ki operirajo male bolnike, so usmerjeni v otroško kirurgijo, za dobrobit otrok na oddelku pa skupaj z ekipo usposoblje-j 2023 nih medicinskih sester, poskrbijo trije specialisti pediatrije. ma Medicinske sestre oddelka so posebej usposobljene za delo z malimi bolniki, ravno tako ostali specialisti, s katerimi sodelujejo V (anesteziologi, radiologi, pediatri, psihologi, fizioterapevti) (UKCL, 2023). O Edini v Sloveniji operiramo novorojenčke, otroke s tumorji, ter otroke s kompleksnimi prirojenimi nepravilnostmi (v prsni in trebušni votlini, centralnem živčevju ali urotraktu). Edini v Sloveniji vodimo in operativno obravnavamo otroke s sindromom PRISPEVK kratkega črevesa. V primeru redkih in zahtevnih posegov se povezujemo z izkušenimi strokovnjaki iz evropskih centrov. Medicinske sestre na oddelku smo usposobljene za učenje staršev kronično bolnih otrok nege in oskrbe traheostome, rokovanja z osrednjimi venskimi katetri, ter respiratorji. Letno opravimo več kot 8000 ambulantnih pregledov in bolnišnično zdravimo več kot 2000 otrok. Večina teh je operirana. CENZIRANIH Vsak dan, vse dni v letu obratuje urgentna otroška kirurška ambulanta. Vse več otrok pa operiramo tudi v okviru enodnevne RE bolnišnične obravnave. IN V Kronične bolnike spremljamo tudi pooperativno in se trudimo, da njim in njihovim družinam omogočimo optimalno kakovost O življenja (UKCL, 2023). VZETK Center za nadzor bolezni (angl.: Centre for Disease Control and Prevention, CDC in European Centre for Disease Control, ECDC) PO opredeljujeta OKR kot pooperativno okužbo v področju operativnega posega, katera se pojavi znotraj 30 dni po kirurškem posegu ali do 90 dni ob uporabi vsadka. Vsadek je vsak tujek nečloveškega izvora, ki se ga bolniku vsadi intraoperativno (NIJZ, 2019; ECDC, 2017). ZBORNIK Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) in ECDC razvrščata okužbo kirurške rane na tri stopnje, in sicer: • Površinska incizijska OKR (angl.: superficial surgical site infection, SSI-S) se pojavi v 30 dneh po operaciji, zajame zgolj 114 kožo in podkožno tkivo kirurškega reza ter ustreza vsaj enemu od naslednjih kriterijev: gnojni izcedek z ali brez dokaza povzročitelja iz površinskega dela kirurškega reza; dokaz mikroorganizmov iz aseptično odvzetega vzorca tekočine ali tkiva iz površinskega dela kirurškega reza z uporabo kultivacijskih ali nekultivacijskih metod; namerno odprtje incizijske rane s strani kirurga v odsotnosti odvzema kužnin iz mesta okužbe in prisotnost vsaj enega od znakov ali simptomov okužbe: bolečina ali občutljivost, lokalizirana oteklina, rdečina, toplota; klinična diagnoza površinske OKR postavljena s strani specialista. • Globoka incizijska OKR (angl.: deep surgical site infection, SSI-D) se pojavi v 30 dneh po operaciji (ali v 90 dneh v primeru vstavitve vsadka), zajema globoka mehka tkiva kirurškega reza (npr. fascijo, mišično tkivo) ter ustreza vsaj enemu od naslednjih kriterijev: gnojni izcedek iz globokega dela kirurškega reza, vendar ne iz organov/telesnih votlin mesta kirurškega posega; spontano ali namerno odprtje kirurške rane s strani kirurga ob prisotnosti vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov: povišana telesna temperatura (> 38ºC), lokalizirana bolečina ali občutljivost, razen če je poskus mikrobiolo- škega dokaza povzročitelja iz vzorca kirurškega reza negativen; prisotnost abscesa ali drugih znakov okužbe globokih tkiv ugotovljenih pri anatomskem pregledu, med ponovno operacijo, s histopatološkim ali radiološkim pregledom; klinična diagnoza površinske OKR postavljena s strani specialista. • Okužba organa/telesne votline (angl.: organ/space surgical site infection, SSI-O) se pojavi v 30 dneh po operaciji (ali v 90 dneh v primeru vstavitve vsadka), zajema katerikoli organ/telesno votlino, ki je bil odprt ali manipuliran med operacijo, z izjemo kirurškega reza ter ustreza vsaj enemu od naslednjih kriterijev: gnojni iztok iz drenaže, vstavljene skozi vbodno rano v organ/telesno votlino; dokaz mikroorganizmov iz aseptično odvzetega vzorca tekočine ali tkiva iz organa/telesne votline z uporabo kultivacijskih ali nekultivacijskih metod; prisotnost abscesa ali drugih znakov okužbe organa/telesne votline, ugotovljenih pri anatomskem pregledu, med ponovno operacijo, s histopatološkim ali radiološkim pregledom; klinična diagnoza okužbe organa/telesne votline postavljena s strani specialista (NIJZ, 2019; ECDC, 2017). METODE Cilj projekta je bila opredelitev kumulativne incidenčne stopnje OKR ter pojavnosti OKR po posameznih kirurških posegih na Oddelku za otroško kirurgijo ter vzpostavitve ustaljene klinične prakse prospektivnega spremljanja OKR pri otrocih operiranih na našem oddelku. Prva stopnja je zajemala retrospektivno analizo otrok po abdominalnih, uroloških in nevrokirurških posegih z namenom pri-dobitve izhodiščne ocene stopnje OKR. Podatke smo pridobili s pregledom digitalne medicinske dokumentacije, pregledom fizičnih popisov in preko telefonskih posvetov s starši oz. skrbniki otrok. Opravili smo 3-mesečno retrospektivno analizo OKR po določenih uroloških (t.j. orhidopeksija, kirurška oskrba hipospadije) in določenih abdominalnih kirurških posegih (t.j. apendektomij, hernioplastika), čemur je sledila še 3-letna retrospektivna analiza 482 nevrokirurških posegov. Zbrani podatki so bili zbrani, sistematično razdeljeni, statistično obdelani in prikazani. Sledila je ustanovitev delovne skupine z vključitvijo predstavnikov pediatrije, otroške kirurgije, anesteziologije, perioperativne in zdravstvene nege ter predstavnikov službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. V skladu s smernicami ECDC sta bila pripravljena obrazca za peri- in pooperativno spremljanje OKR. V obrazec za perioperativno spremljanje OKR smo poleg osnovnih demografskih informacij vključili še specifične informacije kot so: podatki o telesni teži in višini bolnika, stopnji ASA klasifikacije, način umivanja kože pacienta na oddelku, vrsta posega, razred kontaminacije rane, uporaba endoskopskega pristopa, stopnja nujnosti operacijskega posega, trajanje operacije, potrebo po re-operaciji v prvih 72 h, tehnika kirurškega umivanja rok, način priprave kože bolnika v aseptičnih pogojih, število oseb v operacijski dvorani, vstavitev drenaže, vstavitev vgradnega materiala, odvzem intraoperativnih kužnin, tehniko in material šiva ter vrsta uporabljenih obližev. Poseben razdelek obrazca smo namenili vrsti, časovnem intervalu in odmerkom perioperativne antibiotične zaščite in morebitni uvedbi pooperativnega antibiotičnega zdravljenja. V obrazec za pooperativno spremljanje smo predvideli 30 dnevno (oz. 90 v primeru vsadka) aktivno sledenje otrok po kirurških posegih s klinično oceno kirurške rane 1., 2., in 3. dan po operaciji ter telefonskimi poizvedbami 7., 14. in 30. pooperativni dan (oz. tudi 90. v primeru vsadka). Poleg tega smo izdelali informativno zloženko z osnovnimi informacijami o spremljanju OKR ter kontaktnimi številkami za sporočanje znakov in simptomov OKR, ki je namenjena tako staršem oz. skrbnikom otrok, kot tudi pediatrom na primarnem nivoju zdravstva. Sledilo je dvomesečno poskusno obdobje prospektivnega vključevanja otrok z namenom ovrednotenja in izboljšanja izdelane-ga protokola. Vsi vključeni otroci so bili 30 dni po operaciji (oz. 90 dni v primeru vsadka) aktivno spremljani na pojav OKR preko 115 telefonskih preverjanj kliničnega stanja s strani osebja. Vključili smo vse otroke, ki so bili v analiziranem obdobju sprejeti na naš oddelek za kirurško oskrbo retence testisov in ingvinalne hernije. Skupno smo analizirali 74 kirurških posegov. ZBORNIK Cilji epidemiološkega spremljanja okužb kirurške rane so bili: • spremljanje kumulativne incidence, kumulativne incidence pred odpustom in gostote incidence OKR, • spremljanje dejavnikov tveganja za OKR, • spremljanje mikroorganizmov, ki povzročajo OKR in njihove občutljivosti za izbrana protimikrobna zdravila in PO • spremljanje procesnih in strukturnih kazalnikov (NIJZ, 2019). VZETK • Končni cilj raziskave je bil vzpostaviti ustaljeno klinično prakso spremljanja OKR pri otrocih, ter uvedba ustreznih preventivnih ukrepov za znižanje pojavnosti okužb kirurške rane. OV IN REZULTATI RE CENZIRANIH V retrospektivno analizo je bilo vključenih 482 kirurških posegov z ugotovljeno kumulativno incidenco OKR 6,01 %. Najnižja pojavnost OKR je bila zabeležena pri orhidopeksijah (2 %), apendektomijah (2,1 %), sledile so hernioplastike (9 %) in hipospadije (19 %). Analiza nevrokirurški posegov je pokazala najnižjo pojavnost OKR pri operacijah kraniosinostoze (1,8 %), relativno nizko pojavnost pri posegih z vstavitvijo ventrikularne drenaže (9,9 %) in pričakovano najvišjo pojavnost pri posegih s transsfenoidalnim PRISPEVK pristopom (16,6 %) (slika 1). V 45% je šlo za površinske incizijske OKR, v 7% za globoke incizijske OKR in v 48% za okužbe organa/telesne votline, kar je O neposredna posledica visokega števila analiziranih nevrokirurških posegov (slika 2). V Najpogostejši izoliran povzročitelj je bil S. epidermidis (27,6 %), sledili so mu na meticilin občutljiv S. aureus (11,6 %), E. coli ma (6,7 %), P. aeruginosa (3,7 %), F. magna (3,7 %) in S. mitis (3,7 %). V 10,3 % so kužnine ob predhodno uvedeni antibiotični terapiji j 2023 ostale negativne, v 31 % pa kužnine niso bile odvzete. j 2023 ma V O PRISPEVK CENZIRANIH RE IN V O Slika 1: OKR glede na pojavnost specifične veje kirurgije (lasten vir) VZETK PO ZBORNIK 116 Slika 2: Tip okužbe rane (lasten vir) V prospektivno analizo smo vključili vse otroke, ki so bili v analiziranem obdobju (april-maj 2022) hospitalizirani na Oddeleku za otroško kirurgijo po kirurškem zdravljenju retence testisov in ingvinalne hernije. Skupno je bilo analiziralih 74 kirurških posegov in ugotovljena skupna incidenca OKR 4,05 %. V vseh primerih je šlo za otroke po orhidopeksiji s površinsko incizijsko OKR. Poleg tega smo na Oddelku za otroško kirurgijo v obdobju od 1.9.-30.9.2022 sodelovali v Nacionalni raziskavi o okužbah kirur- ške rane. V raziskavo so bili vključeni vsi otroci po abominalnih kirurških posegih. Rezultati raziskave so v procesu analize in bodo predstavljeni ločeno. Trenutno se nahajamo v fazi projekta, kjer smo predvideli vzpostavitev prospektivnega sledenja OKR vseh kirurško oskrbljenih otrok hospitaliziranih Oddelku za otroško kirurgijo po vnaprej zastavljeni shemi . V skladu s priporočili ECDC je cilj vzpostavitev trimesečnih intervalih periodičnega sledenja posegov iz posameznih kirurških strok. Končni cilj projekta pa je uvedba svežnja ukrepov za zmanjšanje OKR, ocena uspešnosti uvedbe ukrepov in ocena vpliva ukrepov na zmanjšanje pogostosti OKR. DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK BO ( med drugim tudi OKR) predstavljajo velik javnozdravstveni problem (NIJZ, 2017; MZZ, 2009). Preprečevanje OKR postaja pomemben del nacionalnih strategij v zdravstvu številnih razvitih držav . Strokovna spoznanja nas učijo, da precejšen del okužb, povezanih z zdravstvom, lahko preprečimo, dostikrat že z upoštevanjem enostavnih pravil, ki bi jih moral poznati vsak zdravstveni delavec (Jaschinski, 2017; ECDC, 2019; NIJZ, 2017) . Dejstvo je, da OKR nikoli ne moremo popolnoma preprečiti ali se jim popolnoma izogniti, vendar, to ne pomeni, da z izvedenimi ukrepi incidence OKR ne moremo znižati na sprejemljivo raven. Največje breme nosijo ravno zdravstvene institucije in zdravstveni delavci, ki si morajo nenehno prizadevati in skrbeti, da sledijo postavljenim standardom glede OPZ. S projektom prospektivnega spremljanja OKR skozi kazalnik kakovosti dela na Oddelku za otroško kirurgijo, želimo v prvi vrsti opredeliti pojavnost OKR po različnih kirurških posegih pri otrocih, prepoznati dejavnike tveganja za pojav OKR in uvesti ustrezne preventivne ukrepe za znižanje pojavnosti OKR tako z medicinskega vidika kot iz vidika zdravstvene nege (Osterman, Spazzapan, 2022). Rezultati pridobljeni v retrospektivni analizi na Oddelku za otroško kirurgijo, kateri so pokazali 6,01% kumulativno incidenco so primerljivi s študijami v tujini, katere opisujejo 7,81% pojavnost OKR (Dégbey et al., 2021). Sočasno si želimo okrepiti sodelovanje pri spremljanju pooperativnih zapletov tako s starši oz. skrbniki otroka, kot tudi z izvajalci zdravstvene oskrbe na nivoju primarnega zdravstva in posledično zagotoviti odgovoren odnos do uporabnikov naših zdravstvenih storitev. Verjamemo, da bo projekt doprinesel k povečanju kakovosti, varnosti in izboljšanju celostne zdravstvene oskrbe otrok na Oddelku za otroško kirurgijo, UKCL (Osterman, Spazzapan, 2022). Prepre- čevanje OKR je vedno veljalo za glavno os boja proti okužbam in je danes bistvenega pomena za zdravstvene organizacije (Haidara, 2008). Za primerjavo lahko vzamemo, da je incidenca OKR po carskem rezu od 3 do 24 %; in to v povezavi s pogosto nezadostnimi aseptičnimi pogoji, v katerih se izvajajo (Di Benedetto et al., 2013). Preprečevanje OKR bi moralo predstavljati trajnostno strategijo vsake zdravstvene institucije, zdravstveni delavci pa bi se morali nenehno izpopolnjevati v znanju glede OKR (ECDC, 2017; NIJZ, 2019; Osterman, 2022; Kuzman, 2013). Hkrati pa je potrebno graditi tudi na sistemu osveščanja pacientov o možnostih OKR in njihovem preprečevanju. Samo tako se bo število okužb in okuženih pacientov lahko zmanjšalo, s čimer se bodo posledično zmanjšali tudi stroški zdravljenja (Osterman, 2022). LITERATURA Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje RS (2009). Preprečevanje okužbe kirurške rane. Strokovne podlage za pripravo programa za obvladovanje in preprečeva-117 nje bolnišničnih okužb(str. 88-101). Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Smernice-NAKOBO-za-strokovnjake.pdf. Dégbey, C., Kpozehouen, A., Coulibaly, D., Chigblo, P., Avakoudjo, J., Ouendo, E. M., & Hans-Moevi, A. (2021). Prevalence and Factors Associated With Surgical Site Infections in the University Clinics of Traumatology and Urology of the National University Hospital Centre Hubert Koutoukou Maga in Cotonou. Frontiers in public ZBORNIK health, 9, 629351. https://doi.org/10.3389/fpubh.2021.62935. Di Benedetto C., Bruno, A., Bernasconi, E. (2013). Infection du site chirurgical: facteurs de risque, prévention, diagnostic et traitement . Rev Med Suis-se. (2013) 9 :1832–39. Pridobljeno s https://www.revmed.ch/view/484052/4025325/RMS_idPAS_D_ISBN_pu2013-34s_sa07_art07.pdf. PO European Centre for Disease Prevention and Control (2017). Surveillance of surgical site infections and prevention indicators in European hospitals – HAI-Net SSI protocol, version 2.2. Stockholm: ECDC. Pridobljeno s https://ecdc.europa.eu/sites/portal/files/documents/HAI-Net-SSI-protocol-v2.2.pdf VZETK Haidara, D.B. (2008). Etude des facteurs associés aux infections des plaies opératoires à l'hôpital cone Ouidah au Bénin . Mémoire de Master en Epidémiologie. doi.org/10.53318/msp.v11i1.1894 OV Jaschinski, T., Mosch, CG., Eikermann, M., Neugebauer, EAM., Sauerland, S. (2018). Laparoscopic versus open surgery for suspected appendicitis. Cochrane Data-IN base of Systematic Reviews 2018, Issue 11. Art. No.: CD001546. doi.org/10.1002/14651858.CD001546.pub4. RE Kramar, H., (2013). Bolnišnične okužbe. V S. Pivač (ur.). Izbrane intervencije zdravstvene nege – teoretične in praktične osnove za visokošolski študij zdravstvene CENZIRANIH nege. Jesenice:Visoka šola za zdravstveno nego, (str.32–38). Kuzman, I., (2013). Bolničke infekcije: vjeran pratitelj zdravstvene skrbi. V L. Šimić (ur.), Prevencija i kontrola bolničkih infekcija. Zbornik radova sa 1. Simpozija s međunarodnim sudjelovanjem. (str.8-14). Mostar: Fakultet zdravstvenih studija Sveučilistva u Mostaru. Pridobljeno s http://www.eu2005.lu/en/actualites/do- cuments_travail/2005/04/06Patientsafety/Luxembourg_ Declaration_on_Patient_Safety_05042005-1.pdf. NIJZ, (2019). Mreža za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb (MESBO) , Epidemiološko spremljanje okužb kirurške rane (ESOKR), protokol. Pridobljeno s PRISPEVK mesbo_ssi_protokol_2.0_final.pdf (nijz.si). Osterman, V., (2022). Predstavitev projekta sistematičnega prospektivnega spremljanja okužb kirurške rane na Oddelku za otroško kirurgijo, Univerzitetnega klinič- nega centra v Ljubljani. V I. Frangež, J. Nikolič (ur.), 15. Simpozij o ranah. Portorož: Klinični oddelek za kirurške okužbe, (str.162-176). Osterman, V., Spazzapan P., (2022). Okužbe kirurške rane po nevrokirurških posegih v pediatriji - Retrospektivna analiza Oddelka za otroško kirurgijo Univerzite-OV tnega kliničnega centra Ljubljana. V R. Komadina (ur.), Zbornik predavanj 52. podiplomskega tečaja kirurgije. Dobrna: Slovensko zdravniško društvo, (str. 214-224). Petač, H., (2011). Bolnišnične okužbe – vse pogostejše okužbe z bakterijo Clostridium difficile tudi v Sloveniji . Utrip,19 (6,) 42–43. ma Oddelek za otroško kirurgijo (2023). Pridobljeno s Oddelek za otroško kirurgijo - UKC Ljubljana. j 2023 Zakonu o nalezljivih boleznih/ZNB/ (1995). Uradni list RS, št. 33/06. pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO433. VPLIV MESTA IN METODE j 2023 ma ODVZEMA KRVI NA ŠTEVILO HEMOLIZ PRI ODVZETIH VZORCIH V O V URGENTNEM CENTRU PRISPEVK THE EFFECT OF THE LOCATION AND METHOD OF DRAWING BLOOD ON HAEMOLYSIS OCCURRENCE ON EMERGENCY CARE CENTRE SAMPLES CENZIRANIH RE IN V O Ksenja Mesarič, mag.zdr.nege Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ul.dr. Vrbnjaka 6, Rakičan, 9000 Murska Sobota VZETK ksenja.mesaric@gmail.com PO ZBORNIK IZVLEČEK Uvod: Za pregled krvne slike potrebujemo vzorec bolnikove krvi. Za odvzem lahko izberemo različne metode in mesta. Pri odvzemu vzorcev lahko zaradi različnih dejavnikov vpliva pride do pojava hemolize. Hemoliza lahko povzroči napačne laboratorijske 118 rezultate. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in v raziskovalnem delu izbrali neslučajnostni namenski raziskovalni vzorec. Pri obdelavi rezultatov smo uporabili programa Microsoft Office Professional Plus in IBM SPSS. Rezultati: Večji pojav hemoliziranih vzorcev smo dobili pri odvzemih na distalnem delu roke v 34% v primerjavi s kubitalnim predelom v 14%. Prav tako je pojavnost pri vakuumskih odvzemih v 32% proti brizgalki v 12%. Pri manjših intravenskih kanilah je pojav hemolize v 36% in pri večjih v 14%. V primerjavi odvzemov z iglo in intravensko kanilo je pojavnost manjša pri igli v 6% proti 13% pri kanili. Med hemoliziranimi vzorci je bil v 88,8% vzrok odvzem z IV kanilo in njena velikost. Diskusija in zaključek: Pojavnost hemoliz je večja predvsem pri odvzemih z manjšimi IV kanilami in z vakuumskim sistemom ter v distalnem področju roke. Pri več kot polovici primerov hemoliz je bil vzrok odvzem iz intravenske kanile in njena velikost. Ključne besede: hemoliza, odvzem krvi, vzorec krvi, intravenska kanila The effect of the location and method of drawing blood on haemolysis occurrence on emergency care centre samples ABSTRACT Introduction: A sample of the patient's blood is needed to analyse their blood count. Different locations and methods can be chosen to draw blood. Different factors can cause haemolysis to occur when drawing samples. Haemolysis can cause erroneous laboratory results. Methods: A quantitative method has been used. The theoretic part used a descriptive method, and the research used a non-pro-bability research sample. To process the results, Microsoft Office Professional Plus and IBM SPSS have been used. Results: A larger occurrence of haemolytic samples, 34%, has been recorded when drawing blood from the distal part of the arm as opposed to 12% from the cubital part. Furthermore, 32% of samples were haemolytic when drawing blood via vacuum as opposed to 12% when drawing blood via syringe. 36% of samples drawn with smaller intravenous cannulae indicated haemolysis and 14% of samples drawn with larger cannulae. In comparison to drawn samples via syringe and intravenous cannulae, haemolysis occurred in 6 and 13% of samples respectively. The cause of 88,8% of haemolytic samples was drawing via an IV cannula and its size. Discussion and conclusion: Haemolysis occurrence is larger especially when drawing blood with smaller IV cannulae and via vacuum, as well as from the distal part of the arm. Over half of haemolytic samples were caused by drawing blood via IV cannula and due to its size. Keywords: haemolysis, drawing blood, blood sample, intravenous cannulae UVOD Punkcija vene je postopek prebadanja vene z iglo, ki omogoča pridobitev vzorca za analizo krvi ali nastavitev intravenske (IV) linije za dajanje zdravil. Je najpogostejši invazivni postopek, ki se izvaja v zdravstvu. Približno 60-70% diagnostičnih in terapevtskih odločitev temelji na preiskavah krvi (Masotto, et al., 2015; Skarparis & Ford, 2018). Obstaja veliko različnih metod in mest za odvzem krvi. Pred zbadanjem izberemo najustreznejše mesto za odvzem. Najpogostejša so na rokah. Lahko uporabimo igle in IV kanile ter različne nastavke. Poznamo tako imenovane zaprte oz. vakuumske in odprte sisteme za odvzem krvi. Na voljo so v različnih velikostih in premerih oz. gaugeih. Za večjo varnost zdravstvenega osebja uporabimo nastavke in odvzamemo kri s pomočjo vakuumskega sistema. Kadar vakuumski odvzem ni mogoč, lahko uporabimo iglo in brizgalko ter upravljamo vlek ročno s pomočjo brizgalke (Davies, et al., 2020; Giavarina & Lippi, 2017; Skarparis & Ford, 2018). Odvzema se je potrebno lotiti previdno, da zaščitimo sebe in bolnika (Buowari, 2013). Pri bolnikih lahko odvzem krvi sproži bolečino, nelagodje in tesnobo. Na mestu odvzema lahko pride do okužb, modric ali hematomov ter v redkih primerih tudi do poškodb perifernih živcev. Večje število odvzemov povzroča nelagodnost bolnikom in dodatno breme medicinskim sestram (Coventry, et al., 2019; Ialongo & Bernardini, 2016). Hemoliza je opredeljena kot sproščanje razpadlih rdečih krvnih celic in njihove vsebine znotraj celičnih komponent v zunajce-lični prostor, ki ga imenujemo plazma. Je najbolj nezaželeno stanje, ki vpliva na točnost in zanesljivost laboratorijskih rezultatov. Lahko se pojavi tako imenovana »in vivo« ali »in vitro« (de Jonge, et al., 2018; Son, et al., 2014; Wan Azman, et al., 2019). 119 Hemoliza »in vivo« je posledica prezgodnjega razpada eritrocita v obtoku krvi, ki se zgodi zaradi številnih mehanizmov ali bolezni, ki se pojavijo v telesu pred odvzemom vzorca. »In vitro« pa se pojavi izven telesa kot posledica nepravilnosti v katerikoli predanalitični fazi laboratorijske analize vzorca (Mitsios, 2018). Trenutno se v predanalitični fazi laboratorijskih analiz pojavlja ZBORNIK največja razširjenost napak (Davidson, 2014). Do nastanka hemolize privedejo različni dejavniki, povezani z načinom odvzema, transporta, ravnanja in skladiščenja vzorca PO ali s centrifugiranjem. Tako se lahko hemoliza pojavi v vseh fazah od odvzema do analize vzorca (Wan Azman, et al., 2019). VZETK Heireman, et al. (2017) ugotavljajo, da uporaba IV kanil in tehnika vakuumskega odvzema vzorca izzoveta hemolizo. Lippi, et al., (2013) in Phelan, et al., (2018) potrjujejo, da na povečanje števila hemoliz vplivajo predvsem odvzemi iz IV kanil in mesta odvzema. Masotto, et al., (2015) poročajo o večjem številu hemoliz pri oteženih odvzemih in vzorcih, odvzetih iz tankih žil. Prav OV tako lahko hemoliza nastane pri odvzemu s preveč tanko iglo (Marques-Garcia, 2020). Večji pojav hemoliz je prisoten tudi pri IN odvzemu krvi v epruvete z večjim volumnom oziroma pri odvzemu pod večjim vakuumom (Phelan, et al., 2017). V primerjavi z RE vakuumskim odvzemom se zmanjša število hemoliz, če vzorec iz IV kanile odvzamemo z ročnim vlekom oz. z brizgalko (Hei-CENZIRANIH ligers-Duckers, et al., 2013). Drugi dejavniki, ki vplivajo na hemolizo vzorca, vključujejo neprimerna mesta za odvzem vzorca, vzorec pomešan z apliciranimi raztopinami, premajhno količino krvi in neustrezno tresenje epruvet. Do hemolize lahko pride tudi, če se vzorec centrifugira z visoko hitrostjo ali če centrifugiranje traja predolgo. Na večjo stopnjo hemolize vpliva tudi transport vzorcev preko vakuumskih cevnih sistemov v primerjavi z ročnim transportom (de Jonge, et al., 2018; Giavarina & Lippi, 2017; Heireman, et al., 2017). PRISPEVK Pri hemoliziranih vzorcih lahko dobimo nezanesljive laboratorijske rezultate, ki lahko prikrijejo življenjsko pomembne rezultate in privedejo do nepravilnega zdravljenja (Heyer, et al., 2012). Hemoliza poviša rezultate koncentracije biokemičnih parametrov O v plazmi (Zou, 2013). Odvisno od stopnje hemolize je potrebno nekatere vzorce odvzeti ponovno. To vodi do zamude diagnoze V in upočasni zdravljenje, prav tako ima finančne posledice, saj so povzročeni dodatni stroški (Cadamuro, et al., 2016). ma Dikmen, et al. (2015) so ugotovili, da se v primerjavi oddelkov v bolnišnicah pojavlja povečano število hemoliz predvsem v ur-j 2023 gentnih centrih (UC), kjer je še posebej pomembna hitra in pravilna obravnava bolnikov. V urgentnih centrih je običajna praksa, da se odvzame kri pri vstavljanju IV kanile, saj to zmanjšuje potrebo po dodatnem bolečem zbadanju bolnika in iskanju druge vene za odvzem pri morda že oteženih dostopih do ven (Coventry, 2019). V našem delovnem okolju se prav tako srečujemo j 2023 z velikim številom hemoliziranih vzorcev. Laboratorijski tehniki zato glede na odvzem iz IV kanalov predlagajo odvzem krvi ma posebej z iglo. Kako bi se počutili, če bi nas vsakič zbadali posebej za odvzem in posebej za nastavitev IV kanile? V O NAMEN IN CILJI Na podlagi težav v našem delovnem okolju smo se odločili za raziskavo, kako vplivajo najpogosteje uporabljena mesta in metode odvzema krvi pri nas na število hemoliz? Namen in cilji so bili pregledati tuje raziskave in literaturo, ter raziskati vpliv PRISPEVK različnih metod in mest odvzema vzorca krvi na število hemoliz pri odvzetih vzorcih za laboratorijske analize. Postavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja in hipotezo: RV : Pri kateri metodi odvzema krvi je manjše število hemoliz? 1 RV₂: Kako pri odvzemu z IV kanilo vpliva mesto odvzema na število hemoliz? CENZIRANIH RV₃: Kakšen vpliv ima na število hemoliz odvzem krvi iz IV kanile z vakuumskim sistemom v primerjavi z brizgalko? RE RV₄: Pri katerih velikostih IV kanil je manjše število hemoliz? IN H : Odvzem krvi skozi IV kanilo in velikost kanile sta v proučevani bolnišnici pri več kot polovici primerov vzrok za hemolizo. V 1 O METODE VZETK PO Uporabili smo kvantitativno metodo dela, ki se osredotoča na zbiranje numeričnih podatkov ali na razlago določenega pojava (Creswell, 2014). Rezultati, doseženi s to raziskovalno metodo, so logični, statistični in nepristranski (Bhat, 2020). OPIS INSTRUMENTA ZBORNIK Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Poiskali in sistematično pregledali ter analizirali smo domačo in tujo literaturo. Pridobili smo jo iz različnih tujih (PubMed, CINAHL, PMC, ScienceDirect, MEDLINE, SAGE in Google Scolar) in doma-120 čih (DKUM, Cobiss, Google) podatkovnih baz. Pri iskanju literature smo uporabili ključne besede v slovenskem in tujem jeziku: hemoliza, vzorec krvi, odvzem krvi, iv kanila, predanalitična faza. Zadetke smo omejili na časovni okvir deset let. V raziskavi smo ugotavljali, pri kateri metodi in na katerem mestu odvzema vzorca krvi se pojavi večje število hemoliz. Odvzem vzorcev smo izvajali s pomočjo igel in IV kanil ter vakuumskih nastavkov in brizgalk. OPIS VZORCA Izbrali smo neslučajnostni namenski raziskovalni vzorec. Kot navaja Bhat (2020) ta vrsta vzorčenja dovoljuje raziskovalcu, da izbere vzorec, ki je najprimernejši za namen raziskave. V raziskavo smo vključili vse starejše od 18 let, ki smo jim odvzeli vzorec krvi za biokemijske laboratorijske preiskave v času raziskovanja. Vzorec pri metodah odvzema je vključeval 100 udele- žencev, vsak naslednji posamezni del raziskave pa je vključeval po 50 udeležencev. OPIS POTEKA RAZISKAVE IN OBDELAVE PODATKOV Raziskava je potekala v UC ene izmed bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. Izvajali smo jo od oktobra 2020 do februarja 2021. Vzorce krvi smo odvzeli s pomočjo igel za odvzem Becton Dickinson (BD) Vacutainer Eclipse in z IV kanilami BD Venflon Pro Safety. Velikost igel za odvzem je 21G, IV kanil pa zelene (18G) in modre (22G). Vzorce smo odvzeli na hrbtišču roke oz. na distalnem delu in v kubitalnem delu. Pri odvzemih z iglo smo uporabili nastavek in vakuumski odvzem v epruvete. Vakuumski odvzem iz IV kanil smo izvedli prav tako s pomočjo nastavka in adapterja BD Vacutainer Multiple Sample Luer Adapter. Pri primerjavi števila hemoliz z vakuumskim načinom in ročnim pa smo nastavek in adapter zamenjali za 10 ml brizgalko. Vzorce smo potem iz brizgalke napolnili v epruvete z iglo 18G. Pri vseh odvzetih vzorcih smo uporabili 5.0 ml epruvete BD. Število hemoliz pri posameznih načinih odvzema smo vpisovali v naprej pripravljeno tabelo. Pri predstavitvi rezultatov smo uporabili program Microsoft Office Professional Plus 2016 in statistične razlike preverili s Fisherjevim natančnim testom v programu IBM SPSS. Hipotezo smo preverili s pomočjo Hi-kvadrat testa v programu IBM SPSS, verzija 25.0. Pri izvajanju raziskave smo pridobili ustrezna soglasja in etična dovoljenja za izvedbo raziskave. Upoštevali smo anonimnost in natančnost zbranih podatkov. Spoštovali smo načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014) ter načela Helsinške deklaracije (World Medical Association [WMA], 2013). REZULTATI V prvem delu raziskave smo primerjali število hemoliz pri metodi odvzema. Odvzem krvi smo beležili pri 100 odvzemih. Odvzemi so potekali z zeleno IV kanilo in z vakuumskim sistemom, kjer se je pojavila hemoliza v 13 primerih (13%). Med 100 odvzemi z iglo in vakuumskim sistemom smo število hemoliz zabeležili pri 6 primerih (6%). S predstavljenimi podatki in s Fisherjevim natančnim testom smo ugotavljali statistični vpliv na pojav hemolize. V analizi nismo ugotovili statistično pomembne razlike (p = 0,146). V drugem delu smo primerjali vpliv mesta odvzema. Pri petdesetih odvzemih na distalnem delu roke je do hemolize prišlo v 17 primerih (34%) in v 7 primerih (14%) pri odvzemih v kubitalnem predelu. Število pojava hemoliz smo uporabili za izračun statistične analize s Fisherjevim natančnim testom. Ugotavljali smo, da prihaja do statistično pomembne razlike (p = 0,033). V tretjem delu raziskave smo med petdesetimi odvzemi skozi IV kanilo z vakuumskim sistemom dobili 16 (32%) vzorcev s hemolizo. Med zbranimi petdesetimi odvzemi skozi IV kanilo in ročnim vlekom z brizgalko je do hemolize vzorca prišlo v 6 primerih (12%). Podatke smo uporabili za statistični izračun, kjer smo ugotovili statistično pomembno razliko (p = 0,028). V četrtem delu raziskave se je med petdesetimi odvzemi z modro IV kanilo hemoliza vzorca pojavila v 18 primerih (36%), medtem se je med petdesetimi odvzemi z zeleno IV kanilo pojavila pri 7 odvzemih (14%). Podatki so uporabljeni za izračun statistične analize s Fisherjevim natančnim testom, kjer je (p = 0,019) prišlo do statistično pomembne razlike. Med skupno 300 odvzemi smo primerjali pojavnost hemolize glede na odvzem in na velikost IV kanile. Pri posameznih 100 odvzemih z iglo, zelenim in modrim IV kanalom smo dobili skupno 54 hemoliziranih vzorcev. Od tega jih je bilo 48 pri odvzemih z IV kanilo in 6 pri odvzemih z iglo. Pri odvzemu z modro IV kanilo je bilo 35 hemoliziranih vzorcev in pri odvzemu z zeleno 13. Med 54 hemoliziranimi vzorci je v 88,8% (48) vzrok za pojav hemolize odvzem skozi IV kanilo in velikost IV kanile. Rezultat Hi-kvadrat testa (Hi-kvadrat = 14,634; p < 0,001) kaže, da obstajajo statistično pomembne razlike. DISKUSIJA 121 Glede na metodo odvzema krvi je število hemoliziranih vzorcev manjše pri odvzemih z iglo, kar so v metaanalizi ugotavljali tudi Coventry, et al., (2019). ZBORNIK Vpliv na število hemoliz ima tudi mesto odvzema vzorca krvi. Zmanjšanje pojava hemoliz so na podlagi odvzemov z IV kanilami v prid kubitalnemu predelu v nasprotju z drugimi lokacijami ugotovili Coventry, et al., (2019) in Phelan, et al. (2018), ne glede na velikost IV kanile. Potrdili smo, da je najustreznejše mesto odvzema v kubitalnem predelu roke, kjer je manjša pojavnost hemoliz. PO Povečano število hemoliz se pojavlja pri odvzemih z vakuumskim načinom, ki pa je pri odvzemih z brizgalko manjši, saj lahko VZETK pri odvzemu z brizgalko moč ustvarjenega vakuuma pri vleki reguliramo. Heiligers-Duckers, et al., (2013) so v študiji na UC primerjali odvzeme iz IV kanil z brizgalko in preko vakuumskega sistema. Pri odvzemih z brizgalko je prišlo do hemolize v 16%, OV z vakuumskim odvzemom pa v 24%. IN RE Manjše število hemoliziranih vzorcev pri odvzemih z večjimi IV kanilami (9,3%) proti manjšim IV kanilam (16,7%) so ugotavljali CENZIRANIH tudi Phelan, et al.,(2018). Podobne rezultate so dobili tudi Wollowitz, et al., (2013), manjšo pojavnost pri večjih (7,8%) v nasprotju z manjšimi IV kanilami (25,5%). Dokazano je manjše število hemoliz pri odvzemih z večjo velikostjo IV kanil. Pri ugotavljanju vzrokov za nastanek hemolize smo potrdili hipotezo št. 1, saj sta odvzem skozi IV kanilo in velikost IV kanile predstavljala najpogostejši vzrok za pojav hemolize. PRISPEVK Pri raziskavi s strani namenskega vzorca nismo imeli posebnih težav. Vzorce smo odvzeli bolnikom, pri katerih je bil indiciran odvzem krvi za potrebe diagnostike. Nekaj težav nam je predstavljalo zbiranje podatkov posameznega vzorca, ker se večina odvzemov v UC vrši preko zelene IV kanile ali igle. Omejitve raziskave predstavljajo dosedanje izvedene raziskave na tem področju, ki raziskujejo številne različne vzroke hemoliz in pomanjkanje raziskav predvsem na domačem področju. OV ZAKLJUČEK ma j 2023 Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je najboljši način za odvzem vzorcev z iglo v kubitalnem predelu roke. V primerih, ko je kri odvzeta iz IV kanile, je priporočljivo, da se uporabljajo večje IV kanile. Velik vpliv na pojav hemolize ima tudi vakuumski sistem, predvsem pri odvzemih iz tanjših žil in/ali z manjšimi IV kanilami. Poleg vseh dejavnikov na vpliv hemolize, ki smo jih preučevali v raziskavi, na pojav hemolize vplivajo še številni drugi dejavniki. j 2023 Predvsem v UC je marsikdaj težko zagotoviti vse optimalne dejavnike za odvzem vzorcev, saj prihajajo bolniki, pri katerih je ma potrebno nastaviti IV kanilo in odvzeti kri čimprej. Velikokrat smo prikrajšani pri izbiri mesta nastavitve IV kanile in odvzema krvi zaradi poškodb pri bolniku ali drugih kontraindikacij. V takšnih primerih je odvzem še težavnejši, kar poslabša še vpliv V vakuuma. Kako torej zmanjšati pojav hemolize vzorcev pri že tako slabotnih in hudo bolnih, pri katerih je nujno čimprejšnje O zdravljenje in analiza krvi? Menimo, da bi bilo smiselno preučiti še dejavnike, ki v tej smeri vplivajo na hemolizo vzorca. K zmanjšanju števila hemoliz bi PRISPEVK lahko pripomoglo tudi takojšnje seznanjanje s hemolizo in ugotavljanje vzroka za posamezni primer. Povezava z drugimi bolnišnicami in primerjava sistemov in materialnih pripomočkov bi lahko doprinesla k izboljšanju odvzemov krvi. Smiselna bi bila tudi izvedba raziskav v drugih bolnišnicah. LITERATURA CENZIRANIH Alexandrou, E. et al., 2015. International prevalence of the use of peripheral intravenous catheters. Journal of Hospital Medicine, 10(8), pp. 530–533. RE IN Bhat, A., 2020. Quantitative research: definition, methods, types and examples. QuestionPro. [Online] Available at: https://www.questionpro.com/blog/quantitative-resear-V ch/ [Accessed 12. 01. 2022]. O Buowari, O. Y., 2013. Complications of venepuncture. Advances in Bioscience and Biotechnology, 4(1), pp. 126–128. Cadamuro, J. et al., 2016. Hemolysis rates in blood samples: differences between blood collected by clinicians and nurses and the effect of phlebotomy training. Clinical VZETK Chemistry and Laboratory Medicine, 54(12), pp. 1987–1992. PO Coventry, L. L. et al., 2019. Drawing blood from peripheral intravenous cannula compared with venepuncture: a systematic review and meta-analysis. Journal of Advanced Nursing, 75(11), pp. 2313–2339. Creswell, J. W., 2013. Research design: qualitative, quantitative, and mixed methods approaches. 4th ed. Loondon: Sage Publications. Davidson, D. F., 2014. A survey of some pre-analytical errors identified from the biochemistry department of a Scottish hospital. Scottish Medical Journal, 59(2), pp. 91–94. ZBORNIK Davies, H. et al., 2020. Blood sampling through peripheral intravenous cannulas: a look at current practice in Australia. Collegian, 27(2), pp. 219–225. de Jonge, G. et al., 2018. Interference of in vitro hemolysis complete blood count. Journal of clinical laboratory analysis, 32(5), pp. e22396. 122 Dikmen, Z. G., Pinar, A. & Akbiyik, F., 2015. Specimen rejection in laboratory medicine: Necessary for patient safety?. Biochemia medica, 25(3), 377–385. https://doi. org/10.11613/BM.2015.037 Giavarina D. & Lippi G., 2017. Blood venous sample collection: recommendations overview and a checklist to improve quality. Clinical Biochemistry, 50(10–11), pp. 568–573. Heiligers-Duckers, C. et al., 2013. Low vacuum and discard tubes reduce hemolysis in samples drawn from intravenous catheters. Clinical Biochemistry, 46(12), pp. 1142–1144. Heireman, L. et al., 2017. Causes, consequences and management of sample hemolysis in the clinical laboratory. Clinical Biochemistry, 50(18), pp. 1317–1322. Heyer, N. J. et al., 2012. Effectiveness of practices to reduce blood sample hemolysis in EDs: a laboratory medicine best practices systematic review and meta-analysis. Clinical Biochemistry, 45(13-14), pp. 1012–1032. Ialongo C. & Bernardini S., 2016. Phlebotomy, a bridge between laboratory and patient. Biochemia Medica, 26(1), pp. 17–33. Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Uradni list RS, št. 71/14. Lippi, G. & Cadamuro, J., 2017. Novel opportunities for improving the quality of preanalytical phase. A glimpse to the future? Journal of Medical Biochemistry, 36(4), pp. 293–300. Marques-Garcia, F., 2020. Methods for hemolysis interference study in laboratory medicine – a critical review. The Journal of the International Federation of Clinical Chemistry and Laboratory Medicine, 35(1), pp. 85–97. Masotto, M. et al., 2015. Pre-analytical errors in blood sampling: an observational study on specimen collection technique and laboratory results. Assistenza Infermieristi-ca e Ricerca, 34(2), pp. 76–85. Mitsios, J. V., 2018. Distinguishing in vivo versus in vitro hemolysis. [Online] Available at: https://www.aacc.org/publications/cln/articles/2018/december/distinguishing- -in-vivo-versus-in-vitro-hemolysis [Accessed 02. 11. 2022]. Phelan, M. P. et al., 2017. Impact of use of smaller volume, smaller vacuum blood collection tubes on hemolysis in emergency department blood samples. American Journal of Clinical Pathology, 148(4), pp. 330–335. Phelan, M. P. et al., 2018. Preanalytic factors associated with hemolysis in emergency department blood samples. Archives of Pathology & Laboratory Medicine, 142(2), pp. 229–235. Skarparis, K. & Ford, C., 2018. Venepuncture in adults. British Journal of Nursing, 27(22), pp. 1312–1315. Son, J. H. et al., 2014. Hemolysis-free blood plasma separation. Lab on a Chip, 14(13), pp. 2287–2292. Wan Azman, W. N., Omar, J., Koon, T. S. & Tuan Ismail, T. S., 2019. Hemolyzed specimens: major challenge for identifying and rejecting specimens in clinical laboratories. Oman Medical Journal, 34(2), pp. 94–98. Wollowitz, A., Bijur, P. E., Esses, D. & John Gallagher, E., 2013. Use of butterfly needles to draw blood is independently associated with marked reduction in hemolysis compared to intravenous catheter. Academic Emergency Medicine, 20(11), pp. 1151–1155. World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. JAMA, 310(20), pp. 2191–2194. Zou, J., Nolan, D. K., LaFiore, A. R. & Scott, M. G., 2013. Estimating the effects of hemolysis on potassium and LDH laboratory results. Clinica Chimica Acta, 421, pp. 60–61. UPORABA ERGONOMSKO- TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV V OBRAVNAVI PACIENTOV NA KLINIKI ZA KIRURGIJO USE OF ERGNOMIC TECHNICAL DEVICES IN THE TREATMENT OF SURGERY PATIENTS Nemanja Spasovski, dipl. zn doc. dr. Dušan Čelan predav. Igor Robert Roj Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za kirurgijo izr. prof. dr. Jadranka Stričević Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor nemanja.spasovski18@gmail.com IZVLEČEK 123 Izhodišča, namen: Ergonomija kot veda se ukvarja z oblikovanjem delovnega mesta in preventivnega varovanja zdravja delavcev. Uporaba ergonomsko–tehničnih pripomočkov pri izvajanju negovalnih intervencij je izjemnega pomena pri zaposlenih ZBORNIK v zdravstveni negi, saj varuje njihovo zdravje pred različnimi obremenitvami, ki lahko posledično škodujejo različnim delom telesa, kot so hrbtenica, spodnje in zgornje okončine, glava itd. PO Raziskovalne metode: Raziskavo smo razdelili na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem VZETK ergonomija, analizirali razne ergonomsko-tehnične pripomočke in ali ter kako le-ti razbremenjujejo delo zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik v pisni obliki, ki je vseboval 9 vprašanj odprtega tipa in 12 vprašanj zaprtega tipa. Za analizo podatkov smo uporabili osnovno de-OV skriptivno statistiko. Opisne podatke smo prikazali s pomočjo frekvenc in odstotkov. V raziskavi je sodelovalo 60 anketirancev. IN Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni v zdravstveni negi v kar velikem števil uporabljajo ergonomsko-tehnične priRE pomočke. Kar 100 % anketirancev se je strinjalo, da jim ravno ti lajšajo obremenjujoče aktivnosti, ki jih izvajajo pri zahtevnejših CENZIRANIH pacientih. Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi so izpostavljeni različnim obremenitvam pri izvajanju negovalnih intervencij. Uporaba ergonomsko-tehničnih pripomočkov pri delu s pacienti predstavlja preventivni način za ohranjevanja zdravja zaposlenih v zdravstveni negi ter za same paciente. PRISPEVK Ključne besede: ergonomija, obremenitve, zaposleni v zdravstveni negi, razbremenitev dela, delovno okolje. OV ABSTRACT ma Theoretical baseline, purpose: Ergonomics as a science deals with the creation of a safe workplace and preventive health proj 2023 tection for nursing employees. The implementation of ergonomic and technical devices in nursing interventions is of utmost importance for nursing staff, as it protects their health against various burdens, which can harm various parts of their body j 2023 such as the spine, lower and upper limbs, head, etc. ma Research methods: The research will be divided into two parts: theoretical and empirical part. In the theoretical part we will V defined the concept of ergonomics, analyzed various ergonomic and technical devices and whether and how they relieve the O work for nursing employees. In the empirical part of the thesis we will use the quantitative methodology. We upgraded it with a survey,which contain writen questionnaire, that have 9 open-type questions and 13 closed-type questions. Basic descriptive statistics were used to analyse the data. Descriptive data were presented using frequencies and percentages. The survey PRISPEVK involved 60 respondents. All participants in the survey participated voluntarily, and all respondents were provided with anony-mity in their cooperation. Results: The research showed that nursing employees use ergonomic and technical devices in as many diferent ways as possible. As many as 100% of respondents agreed that they are being relieved of the burdens of some activities that they CENZIRANIH perform while working with more demanding patients. RE IN Discussion and conclusion: Nursing staff are exposed to various burdens in implementatin of nursing interventions. The use V of ergonomic and technical devices while working with patients presents a preventive way to maintain the health of nursing O staff and also provides healt for patients themselves. VZETK Keywords: ergonomics, burdens, employed in healthcare, relieving work, working environment. PO Uvod ZBORNIK Za zdravje zaposlenih je delovno mesto ključnega pomena. 124 Dela za večino ljudi ne predstavlja samo vir dohodkov, temveč temeljni pomen za socialne stike ter pozitivni vpliv na človekovo samospoštovanje (Urdih Lazar, 2013). Ergonomija definiramo kot povezavo udobja, ugodja, zdravja in produktivnosti, kar pomeni, da prepleta medicinsko, biološko in inženirsko znanost. Izraz ergonomija izhaja iz grškega jezika, kjer »ergon« pomeni delo, »nomos« pa pomeni naravni zakon. Različne znanstvene discipline, kot so medicina, biomehanika, antropologija, kineziologija, fiziologija, psihologija, sociologija, ekologija, ekonomija, organizacija dela, teorija sistemov, mehanski in industrijski inženiring in industrijsko oblikovanje skupaj obravnavajo fiziološke in kognitivne lastnosti človeka in njegovega delovnega okolja. Iz tega pa okolje ne vključuje samo delovnega okolja, ampak tudi delovnih naprav in materiala, metod človeškega dela in samo organizacije dela (Balantič et al., 2016). Specifični ekološki sistem predstavljata delavec in njegovo delovno okolje. Na delavčev organizem v delovnem okolju vpliva več dejavnikov. Te dejavnike imenujemo obremenitve. Posledica njih pa so obremenjenosti organskih sistemov delavca. Obremenitve so lahko psihične, fizične in ekološke. Obremenjenosti pa so lahko psihične in fizične. Če sistem obremenitve – obremenjenosti ni uravnovešen, se pojavijo morebitne poškodbe, utrujenost, bolniški stalež, poklicne bolezni, invalidnost in v končni fazi tudi smrtnost (Polajnar & Verhovnik, 2007). Skrb za varnost in zdravje pri delu je dolžnost delodajalca. Delavec ima pravico delati v delovnem okolju, kjer ima zagotovljeno varnost in zdravje pri delu (Pivač et al., 2013) Pomen ergonomije je razumljiv vsem tistim, ki so kadar koli imeli možnost opraviti delo z napačnim orodjem. Takšno delo lahko povzroči nezadovoljstvo in upad motivacije, kar nadalje vodi k pretirani uporabi sile ter povečuje tveganje in poškodbe. Izpostavljenosti tveganja, neučinkovitosti, povečano število nesreč in odsotnost iz dela so težave, ki izhajajo iz slabega načrtovanja delovnih mest (Balantič et al., 2016). Če pa delavce spodbudimo, da aktivno sodelujejo pri prepoznavanju ergonomskih težav na delovnem mestu, se bodo te težave lahko bistveno hitreje odpravile (Levovnik, 2014). Stare (2012) razlaga, da številne raziskave in dobre prakse kažejo, da je skrb za zdravje zaposlenih in s tem povezana vložena finančna sredstva, dolgoročno obrestujejo tako za delodajalca kot tudi za državo. Stričević et al. (2018) navajajo, da zaposleni v zdravstveni negi pri svojem delu s pacienti so izpostavljeni pred številnim nevarnim obremenitvam za svoje zdravje. Največja grožnja predstavljajo biomehanske obremenitve, kakor tudi psihološke in ekološke. Veliko število opravil, ki jih zaposleni v zdravstveni negi izvajajo med svojim delom, zahtevajo kar nekaj fizične moči in pogosto potekajo v obremenjujočih položajih za telo. Posledice teh obremenitvah so okvare gibal, najpogosteje hrbtenice. Pojavijo se kronične težave, ki zmanjšajo kakovost in kakovost življenja in možnost za opravljanje dela v prihodnje. Namen raziskave je preučiti in opisati ergonomsko tehnične pripomočke (ETP) na Kliniki za kirurgijo in pomembnost njihove uporabe ter utemeljiti, kako le-ti lajšajo delo zaposlenim v zdravstveni negi pri delu s pacienti. Metode V prispevku smo uporabili kvantitativno metodologiji. Poleg tega smo si postavili tri raziskovalna vprašanja, ki so se glasile: 1) Kakšno je poznavanje ETP med zaposlenimi v zdravstveni negi?; 2) Ali zaposleni v zdravstveni negi uporabljajo ETP, ki je jim na voljo pri delu s pacienti? In 3) Ali ETP lajšajo delo zaposlenim v zdravstveni negi? Za raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil v pisni obliki. Zajemal je 21 vprašanj – devet vprašanj odprtega tipa in 12 vprašanj zaprtega tipa. Za interpretacijo podatkov smo uporabili opisno metodo dela in prikazali s pomočjo frekvenc in odstotkov. Raziskovalno okolje Raziskava, ki smo jo izvedli za potrebe raziskave, je potekala v eni izmed zdravstvenih institucij na področju severovzhodne Slovenije. Raziskovalni vzorec Za izvedbo raziskave smo uporabili slučajnostno vzorčenje. V vzorec je bilo vključenih 60 zaposlenih v negovalnem timu (diplomirane medicinske sestre/zdravstvenike in zdravstvene tehnike). 125 Potek raziskave ZBORNIK Raziskavo smo izvedli na eni izmed Klinik za kirurgijo. Potekala je na štirih oddelkih: oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo, oddelku za travmatologijo, oddelku za ortopedijo in oddelku za urologijo. V raziskavi je sodelovalo 60 oseb - 11 (18 %) moških in 49 (82 %) žensk. Na vsakem oddelku je bilo anketiranih po 15 (25 %) oseb. Med anketiranci je bilo 37 oseb s srednjo izobrazbo, 23 oseb pa je imelo višjo ali visoko izobrazbo. Raziskavo smo izvedli jeseni 2022. Odzivnost je bila 100 %, saj so PO vsi izpolnili anketni vprašalnik v celoti. VZETK Etični vidik OV Za izvajanje raziskave smo si pridobili pisno soglasje ustanove, kjer je potekala raziskava. Upoštevali smo načela Kodeksa IN etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in upoštevali tudi načela Helsinške deklaracije (World Health Organization [WHO], RE 2001). Vsem anketirancem je bil predstavljen namen in cilji raziskave ter vsebina anketnega vprašalnika. Upoštevali smo CENZIRANIH anonimnost v anketah, saj ni bilo treba podajati identitete. Anketiranci so sodelovali zgolj prostovoljno in tudi imeli možnost odklonitev sodelovanja. Rezultati PRISPEVK Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni v zdravstveni negi, v kar velikem števil uporabljajo ergonomsko-tehnične pripomočke. Kar 100 % anketirancev se je strinjalo, da jim ravno ti lajšajo obremenjujoče aktivnosti, ki jih izvajajo pri zahtevnejših pacientih. O V raziskavi je sodelovalo 60 oseb - 11 (18 %) moških in 49 (82 %) žensk. Med anketiranci je bilo 13 (22 %) oseb, ki so spadale v V starostno skupino od 20 do 30 let. 20 (33 %) oseb je spadalo v starostno skupino od 31 do 40 let. 21 (35 %) anketirancev smo uvrstili v starostno skupino od 41 do 50 let. 6 (10 %) oseb pa je bilo starih nad 51 let. Med anketiranci je bilo 37 (62 %) oseb s ma srednjo izobrazbo, preostali delež pa (38 %) pa predstavljajo anketiranci z višjo ali visoko izobrazbo. Med vsemi anketiranci je j 2023 bilo 19 (32 %) oseb, kateri so imeli delovno dobo od 1 do 10 let. Enajst (18 %) oseb je bilo z delovno dobo med 11 in 20 let. Naj- več oseb, in sicer 21 (35 %) je imelo delovno dobo od 21 do 30 let. Le 9 (15 %) anketirancev je imelo več kot 31 let delovne dobe. j 2023 Med anketiranci so 3 (5 %) osebe odgovorile, da negujejo paciente, ki spadajo v I. kategorijo. 30 (50 %) anketirancev, da negu-ma jejo paciente II. Kategorije, III. kategorijo pacientov pa neguje 25 (42 %) anketirancev. Samo 2 (3 %) anketiranca pa sta navedla, da negujeta IV. kategorijo pacientov. V O Kot vzrok za obremenitev na delovnem mestu je 43 (72 %) oseb podalo trditev o pomanjkanje negovalnega kadra. 30 (50 %) anketirancev je navedlo povečano število nepokretnih pacientov. Za 37 (62 %) oseb pa so vzroki za obremenitev na delovnem mestu pacienti, ki so v zahtevnejših kategorijah po zdravstveni negi. PRISPEVK Na vprašanje, katere ETP uporabljajo med svojim delom, je večina anketirancev, 47 (78 %), navedla električno nastavljivo posteljo. 43 (72 %) anketirancev uporablja posteljni trapez. Desko za premeščanje je navedlo 31 (52 %) anketirancev. 29 (48 %) anketirancev med svojim delom s pacienti uporablja drsno rjuho ali podlogo za premeščanje. 10 (17 %) anketirancev pa uporablja pas za premeščanje. Prostostoječega premičnega dvigala ni označil noben anketiranec. CENZIRANIH RE V raziskavi je sodelovalo 60 anketirancev, od tega je več kot polovica 33 (55 %) takih, ki menijo, da ETP večkrat razbremenjujejo IN njihovo delo s pacienti. 15 (25 %) anketirancev meni, da so jim v pomoči zelo pogosto. 11 (18 %) anketirancev meni, da so jim V ti pripomočki v pomoč le včasih, 1 (2 %) anketiranec pa meni, da ga ETP pri delu s težkimi pacienti ne razbremenjujejo. O 23 (38 %) anketirancev navaja, da se samo včasih izognejo uporabi ETP zaradi potrebe po hitro opravljenem delu. 21 (35 %) anketirancev se večkrat izogne uporabi le-teh. Samo 6 (10 %) anketirancev navaja pogosto izogibanje uporabi ETP. 10 (17 %) VZETK pa jih negira izogibanje. PO Večina zaposlenih v zdravstveni negi uporabljajo ETP. Rezultati binomskega testa so pokazali, da je delež zaposlenih v zdravstveni negi, ki uporablja ETP z 0,73 statistično večji od predpostavljenih 0,50 (p=0,022), torej obstaja statistično značilna razlika glede na standardno stopnjo značilnosti α=0,05. Hipotezo 1 potrdimo. ZBORNIK Diskusija 126 V raziskavi smo se osredotočili na temo ergonomija in uporabo ETP pri zaposlenih v zdravstveni negi. Raziskovali smo dosedanje izkušnje zaposlenih v zdravstveni negi na 4 oddelkih, kjer se zdravijo pacienti s kirurškimi obolenji z uporabo ETP. Želeli smo izvedeti, ali in kako so jim le-ti v pomoči pri delu z zahtevnejšimi pacienti. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da si zaposleni v zdravstveni negi pri izvajanju aktivnosti med seboj pomagajo. Velika večina zaposlenih v zdravstveni negi pa tudi uporablja ETP. Rezultati so pokazali, da kar 73 % anketirancev uporablja ETP. Ergonomija kot veda je še vedno nezadostno razvita. V Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, kar je bil temeljni razlog za izbiro teme raziskave. Prav tako ETP kot pripomočki še vedno niso na voljo vsem zaposlenim v zdravstveni negi in jih zaradi neustrezni usposobljenosti ali pomanjkanja časa med delom ne uporabljajo. Zanimalo nas je, katere ETP uporabljajo zaposleni na Kliniki za kirurgijo ter ali je delo z njimi razbremenjujoče. Prav tako smo želeli raziskati njihovo usposobljenost za uporabo. Delavec in njegovo delovno okolje tvorita specifični ekološki sistem. Dejavniki v delovnem okolju, ki črpajo delavčev organizem, opisujemo kot obremenitve. Kot posledica tega se pojavi obremenjenost. Čim večje so obremenitve v delovnem okolju, tem večje so obremenjenosti delavca (Polajnar et al., 2003). Zaposleni v zdravstveni negi večino delovnega časa preživijo s pacienti. Njihove naloge so različne, vendar imajo vse skupni cilj, to je pomoč pacientom pri dnevnih aktivnostih, pri katerih niso zmožni sami. Dejstvo je, da zaposleni v zdravstveni negi opravljajo vsestransko, predvsem psihofizično delo. Pri naporu obremenjujejo skupine mišic, ki vzdržujejo položaj zgornjega in spodnjega dela telesa ter glavo. Zato spadajo v ogroženo skupino delavcev, ker so izpostavljeni obremenitvam, ki ogrožajo njihovo zdravje. Levovnik (2014) razloži, da z ergonomijo dosežemo varnost delavcev, varujemo njihovo zdravje in poboljšamo splošno dobro počutje med delom ter hkrati povečamo tudi njihovo produktivnost. Franko et al. (2016) v svojem delu navajajo, da naj bi mišič- no–skeletne bolezni obsegale več kot tretjino vseh poklicnih bolezni ter da so zato najpogostejša poklicna bolezen. V raziskavi smo si zastavili 3 raziskovalna vprašanja: Raziskovalno vprašanje 1: Kakšno je poznavanje ETP med zaposlenimi v zdravstveni negi ? Za ohranjanje in vzdrževanje dobrega zdravstvenega počutja in stanja zaposlenih v zdravstveni negi je nujno potrebna ozave- ščenost in poznavanje ukrepov, ki lahko ščitijo hrbtenico pred nevarnimi obremenitvami. Odgovornost delodajalcev pri osve- ščanju delavcev s škodljivimi zahtevami dela in učenju pravilnega izvajanja del, kakor tudi opremljenost z ETP pri delu igra zelo veliko vlogo, saj s tem lahko omeji in zmanjša potrebo po fizičnih obremenitvah (Stričević et al., 2018). Na to vprašanje smo dobili odgovore s pomočjo 13. vprašanja iz anketnega vprašalnika, kjer so anketiranci ocenili svoje znanje in izkušnje s uporabo ETP ter ugotovili, da kar večina anketirancev 73 % svoje znanje in izkušnje z uporabo ETP ocenjuje kot zadovoljivo. 12 % anketirancev navaja, da ima zelo veliko izkušenj ter znanje z uporabo ETP, 15 % anketirancev pa meni, da o njih nima znanja. Raziskovalno vprašanje 2: Ali zaposleni v zdravstveni negi uporabljajo ETP, ki so jim na voljo pri delu s pacienti? V 17. vprašanju v anketnem vprašalniku smo anketirance povprašali, kakšna pomoč jim je zagotovljena pri negovalnih intervencijah, ki jih izvajajo pri pacientih, ter indirektno izvedeli razširjenost uporabe v procentih. Ugotovili smo, da kar 73 % anketirancev pri različnih negovalnih intervencijah uporablja ETP. Raziskovalno vprašanje 3: Ali ETP lajšajo delo zaposlenim v zdravstveni negi? Ugotovili smo, da so ETP glavni faktor pri lajšanju dela zaposlenim v zdravstveni negi, saj je 98 % anketirancev to v raziskavi potrdilo. Iz 15. vprašanja anketnega vprašalnika smo izvedeli tudi, da imajo anketiranci različna mnenja glede možnosti 29 olajšanih pristopov dela s pacienti. Več kot polovica (55 % anketirancev) meni, da jim ETP večkrat lajšajo delo. Zelo pogosto ETP lajšajo delo 25 % anketirancev. 18 % meni, da so jim ETP v pomoč samo včasih, 2 % anketirancev pa menita, da jim ETP niso v pomoč. Zaključek Zaposleni v zdravstveni negi so med opravljanjem različnih obremenjujočih negovalnih intervencijah izpostavljeni raznovr-127 stnim telesnim obremenitvam. Prav takrat se dejansko srečajo s pojmom ergonomija. Ergonomija, kot veda ponuja zaposlenim varno delovno okolje, jih varuje in ohranja njihovo zdravje. Z ergonomsko–tehničnimi pripomočki je lahko delo zaposlenih v zdravstveni negi veliko lažje, saj jim le-ti lahko pomagajo pri dvigovanju, prenašanju, obračanju in pri drugih aktivnostih, ki jih ZBORNIK izvajajo pri pacientih. Različna področja v zdravstveni negi se po težavnosti med seboj zelo razlikujejo. Pomena uporabe ETP pri svojem delu se PO zaposleni v zdravstveni negi pogosto zavedo šele takrat, ko se jim že začnejo pojavljati zdravstvene težave, ki so najpogoste-VZETK je posledica nepravilnega dvigovanja bremen. Menimo, da bi zaposleni v zdravstveni negi pri svojem delu morali upoštevati uporabo ETP, saj bi z njim razbremenili delo in ne bi prihajalo do številnih poškodb na delovnem mestu. Zelo je pomembno, O da zaposleni v zdravstveni negi pri izvajanju različnih negovalnih intervencij pri pacientih poznajo pravilne tehnike varnega V dvigovanja in premeščanja, pri katerih morajo tako zase kot tudi za paciente poskrbeti s največjo stopnjo varnosti. Kakovost IN v zdravstveni negi dosežemo takrat, kadar vanjo vključimo celostno obravnavo pacientov ter varovanje zdravja tistega, ki jo RE izvaja. Le takrat bomo povečali uspešnost zaposlenih v zdravstveni negi in zadovoljstvo pacientov. CENZIRANIH Menimo, da se ergonomiji ter njeni pomeni na delovnem mestu velikokrat posveča premalo pozornosti že med šolanjem in kasneje v času dela. Zato je pomembno pogosto pregledovanje opremljenosti zdravstvenih zavodih z ETP, uporabe le-teh s strani zaposlenih v zdravstveni negi ter izobraženost in usposobljenost, na podlagi katerih bi zastavili boljšo ergonomsko ureditev delovnih mest. PRISPEVK Literatura OV Urdih Lazar, T. Črnivec, R., Dernovšek Hafner, N., Dodič-Fikfak, M., Lipčnik, K., Molan, M. & Stergar, E. (Eds.). (2013). Promocija zdravja pri delu: definicije, metode in tehnike. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. ma Franko, A., Dodič Fikfak, M., Škerjanc, A. & Kurent, M. (2016). Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni: ocenjevanje tveganja za nastanek poklicnih bolezni. Ljubljana: j 2023 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Balantič, Z., Polajnar, A. & Jevšnik, S. (2016). Ergonomija v teoriji in praksi: znanstvena monografija. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Levovnik, D. (2014). Ergonomija. Ljubljana: Združenje delodajalcev in podjetnikov Slovnije GIZ. j 2023 Polajnar, A. & Verhovnik, V. (2007). Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi (druga izdaja). Maribor: Univerza v Mariboru Fakulteta za strojništvo. ma Pivač, S. et al. (2013). Izbrane intervencije zdravstvene nege - teoretične in praktične osnove za visokošolski študij zdravstvene nege: visokošolski učbenik za študijski program Zdravstvena nega. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. V Polajnar, A., Verhovnik, V., Sabadin, A. & Hrašovec, B. (2003). Ergonomija. Maribor: Univerza v Mariboru Fakulteta za strojništvo. O Stričević, J. et al. (2018). Funkcionalna ergonomija in razbremenitev zdravstvenih delavcev: skripta. Univerza v Mariboru Fakulteta za zdravstvene vede. Stare, J. (2012). Izzivi in priložnost zdravega delovnega okolja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Fakulteta za upravo. World Health Organization, (2001). World Medical Association declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Bulletion PRISPEVK of the World Health Organization, 79(4), 373. CENZIRANIH RE IN V O VZETK PO ZBORNIK 128 Document Outline _Hlk124236581 _Hlk133228092 _Hlk124238906 _3dy6vkm _1t3h5sf _4d34og8 _2s8eyo1 _17dp8vu _3rdcrjn _Hlk133228176 _Hlk124239293 _Hlk124239330 _Hlk124239455 _Hlk124241917 _Hlk124241829 _Hlk133229274 _Hlk133229397 _Hlk124782374 _Hlk124157522 _Hlk124157344 _Hlk124157427 _Hlk124157655 _Hlk124157696 _Hlk124157743 _Hlk125012776 _Hlk124772642 _Hlk133236097 _Hlk133236145 _Hlk124773963 _Hlk133238083 _Hlk124245354 _Hlk132577466 _Hlk124774312 _Hlk124248174 _Hlk124248245 _Hlk124248293 _Hlk129755548 _Hlk129943692 _Hlk132195233 _Hlk119866722 _Hlk120533083 _Hlk119324205 _Hlk124155290 _Hlk126355810 _Hlk126348146 _Hlk126351253 _Hlk126875785 _Hlk126876336 _Hlk126877528 _Hlk126879645 _Hlk126041781 _Hlk126919335 _Hlk128374597 _Hlk128374605 _Hlk126181811 _Hlk130282422 _Hlk127293624 _Hlk127199976 _Hlk127127194 _Hlk1272936241 _Hlk127309341 _Hlk127299688 m_2132411424641357570__Hlk116251160 _Hlk127303790 _Hlk127268597 _Hlk127305694 _Hlk127268472 _Hlk1273056941 _Hlk127305393 _Hlk127306275 _Hlk127259481 _Hlk126618218 _Hlk127265117 _Hlk127266275 _Hlk127266299 _Hlk127127889 _Hlk127259093 _Hlk127110946 _Hlk127129600 _Hlk127134012 _Hlk127126912 _Hlk127259832 _Hlk127133691 _Hlk127130600 _Hlk131092187 _Hlk128174562 _Hlk118756017 _Hlk131361891 _Hlk131283584 _Hlk118756044 _Hlk86775415 _Hlk127010373 _Hlk127006273 _Hlk117019466 _Hlk117019977 _Hlk117026757 _Hlk117027372 _Hlk117023999 _Hlk127511485 _Hlk129500561 _Hlk129500681 _Hlk62161899 _Hlk127742710 _Hlk128119438 _Hlk65563799 _Hlk65563812 _Hlk65563823 _Hlk65564483 _Hlk125302295 _Hlk125308097 _Hlk130877712 _Hlk126562046 _Hlk125966575 _Hlk125030737