I7haja po potrebi dvalcfa. »-letju, sicer trikrat manj, ter aae s pošiljanjem na dom: za celo stoletje 20 vin., za pol stoletja še enkrat toliko, za četrt stoletja : : pa štirkrat toliko itd. : : Telefon po srebotu številka oo/ Ker je čas drag, zlata pa nimamo, se rokopisi ne sprejemajo niti ne vračajo. — Oznanila, ako se jih naprej plača -t zastonj. Nefranko-vanih pisem se ne sprejema iz : gori navedenega vzroka. : Brzojay brez šrebota, logično tudi brez številke. Glasilo vseh tistih, ki še niso bili v norišnici. Najboljše informiran list cele Pivke in Podnanosa. Leto % V Orehku, dne 30. junca 1912. St. % Vabilo na naročbo. Ker je v XVIII. stoletju preteklo zadnje četrtletje, se p. n. naročniki uljudno vabijo, da obnove naročnino. Kdor naročnine ne obnovi, se mu list sicer ne ustavi, ampak dobil ga ne bo. Upravništvo. Naš program. Tehtnica — vraga — hm, kaj je 4 se tehta? Tehtnica, katero imaš, dragi citate1 je pola precej slabega papirja, katerega^ zmanjšala za 100%, odkar je pretrpel stiske Šeberjeve^ tiskalnega stroja. To krvavo resnico spoznaš po črni' lisah in kljukah, katerim pravimo črke in številke, š bolj pa po smislu teh kljuk, oziroma stavkov. Pike ir. vejice pridejo tudi včasih v poštev. Če bi bilo n. pr. pisano: „.....gospod Zgaga. Norec zabiti.....", je to vse v redu, ker je med Zgago in norcem pika. Če bi ne bilo pike, bi gospod Zgaga tožil, in potem bi bil ali urednik v zaporu, ali pa Zgaga na Studencu, če bi se namreč posrečil dokaz resnice. Pa ne na Studencu pri Orehku, čeprav je že Škantinov Lovre tam, ampak na onem pri Ljubljani. Iz tega sledi resničnost pregovora, da imajo tudi majhni vzroki, n. pr. pika, včasih velike posledice. Toraj o predležeči „Tehtnici" — dovolj! Zašli smo predaleč — očitalo se nam bode, da lovimo za pikami, in čislani čitatelj bo kmalu v strahu, da bode od tu naprej čital kako razpravo o novem pravopisu; sedaj ima, hvala bogovom, že vsak suplent svojega, medtem ko so včasih imeli samo profesorji to predpravico. Kakšne so toraj druge tehtnice? Pozna jih vsak smrkovec. Navadno en pokončen atcoei, eden počez, a na obedva kraja pritrjeni dve enako težki šali. V posameznih slučajih je ena težja; navadno je pa tista lažja, v katero se stavijo uteži. Tehtnice pa, na katerih tehtajo teleta, imajo samo en utež, zato pa več kaveljnov. Tehtnic za seno in živino ne bomo opisovali, prvič zato ne, ker jih ne znamo, drugič pa iato ne, ker si jo vsak lahko ogleda pri vhodu na današnji veselični prostor. (Na ogled bo tudi prihodnje dni in sicer brezplačno. Opomba uredništva.) Kaj se vse tehta? Odgovor je težak — predmeti raznovrstni. Sv. Miha n. pr. tehta duše. To je vsekakor težavno delo, ali da bi moral tehtati značaje in moštvo nekaterih naših po- in nepolitikov, bi revež znorel. Vsi deci-, centi- in miligrami bi bili pretežki in sv. Miha bi zapravil nebesa, kakor so jih enkrat njegovi kolegi, kajti le: „Dobra mera (ne bera) in vaga v nebesa pomaga." V praksi velja seveda, da dobra mera in vaga na na^,.. pomaga, tak.< namreč trdijo tisti, ki pro-* ' ioko, sladkor itd. Ta vrsta ljudi tehta tudi ali samo nevezane. Mesar tehta kosti, ženin j. itd. Filozofi pretehtavajo različne znanstvene, i duševne probleme itd., ali te pustimo raje, to abstraktni pojmi, torai nevidni. Le včasih pokažejo, kakor n. pr. ženske hlače pri veliki druzih nemirih. tiki pretehtavajo dalje politična vprašanja, a ižejo večinoma pretežka tako, da politikom jka duševnih utež, ali pa „zavagajo", kakor A. Pegan na štivanjskem shodu, potem dobijo dno pridevek „politi£en mrtvec*. ■kšen namen naj ima toraj naša „Tehtnica"? . radodarnost vdeležencev in nevdeležencev dan veselice, radodarnost za blagotvoriteljico slov«. ;ga naroda, is našo družbo sv. Cirila in in Mtioda. Vsak naj pazi, da ne bode prelahek spoznan, da toraj njegova dobra (tUa ne odtehtajo njegove hudobije, katere mu težijo \est. Nedolžen tako ni nihče, ne tisti ki to čita, še manj tisti, ki je to tiskal, najmanj pa tisti, kateri je to pisal. Capito? Vi črnogledi in skisani filistri? Protesten shod. Pasje sedlo, dne 21 VI. 1912. Peteklo nedeljo vršil se je tu zelo buren protesten shod. Sklicala ga je eksekutiva pasje stranke. Glaven predmet zborovanja je bil protest, da lj"djp dri* :jo velikemu delu pasjega rodu tako ime, kakor ga ima hrvaški komisar. Nastopali so različni lajevci in cvileži, in celo zborovanje so prekinjali klici: „Dol s Čuvajem". V zelo ojstrem tonu sestavljena resolucija odposlana je bila pasjemu ministrstvu. Kralju živali pa udanostna brzojavka. Po trikratnem hov, hov, hov, je predsednik zaključil buren shod. Mimogrede bodi omenjeno, da je Markov pes, po imenu „Čuvaj", pred par dnevi skočil v domače napajališče ter utonil. Revež se je sramoval imena. To je bil tudi delni povod omenjenemu shodu. Italijansko turška vojska. Po zavzetju Tripolisa je italijansko vojno ministrstvo sklenilo prekrstiti Tripolis v „Tre polastri" (slovenski povedano: Trije kapuni) v proslavo treh generalov, kateri so zavzeli Tripolis. Italjanske vojne operacije napredujejo sijajno — kmalu bodo tam, kjer so bili od začetka — ali pa še bolj nazaj. Nemčija. Cesar Viljem že 48 ur ni držal nobene govorance. Njegovi telesni zdravniki so poklicali brzojavno 2 psihijatra iz Amerike, da proučijo ta čuden psiho-logičen pojav. Francoska. Ministrstvo zunanjih del zaukazalo je francoskim zrakoplovcem, Ja gradijo v bodočnosti bolj tope zrakoplove, ker sedanji prveč bodejo Nemce v oči. Avstro-Ogrska. Ker ni v obedveh parlemantih že 14 dni nihče streljal, se obed«a razpustita. Volitve so razpisane na dan splošnega terorizma in volilnih goljufij. Kakor po navadi! Domače novice. Zveza kranjskih županov naročila je direktno iz Amerike cel vagon „Taglefoota" za Lampetove in Peganove muhe. Na Kranjskem je še uradni šimel — črn. Prekleto čudno bi izgledalo; če bi ga jahali beli. Ker je mačja godba po nekaterih krajih prepovedana, snujejo se pasji orkestri ter žabje filharmonije. Na Bleiweisovi cesti v Ljubljani nameravajo neko hišo posvetiti patronu, sv. Birokraciju. Da bi jim le pomagal urneje reševati različne rekurze na primer: slavinskega proti občinskim volitvam. Slavinski župan je namreč že osivel in učakal šestdesetletnico svojega rojstva, odkar čaka rešitve rekurza. Na Šmarni gori se je ponesrečil znani hribo-lazec Lazovič. Našli so mrtvega z razbito lobanjo. Pokojni je bil še samec ter je zapustil vdovo in enega nepreskrbljenega otroka. LISTEK. Pametne neumnosti ali pa narobe. Kako je „Republikan" v Strašnem dolu pred dvemi leti farbal svoje bralce. Pisal je n. pr. da bo na Vrhniki vseučilišče, pa je le gospodinjska šola in tečaj za živinozdravniške mazače. Pisal je o trnskem vojaškem strelišču, pa je s?~" otroška igrišče, 8' H | ■ Pisal je o premovanju oslov, pa so bili tuc Pisal je, da bodo imele monopolizirane vz glavico na drugem koncu, med tem ko. mi verr zanesljivega vira, da bodo imele ravno na istem itd. itc. In tak list naj bi bil „Dreatnot"? Pfuj! Sicer pa kaj bi naštevali vse gorostasnosti, ko je še nekaj iztisov tega famoznega lista dobiti. Kdor ga želi s „Tehtnjco" vred, naj se obrne na Ciril-metodarija v Matenjivasi. Priporočljiv način, kako se na Pivki gradijo hiše, ne da bi lastnika kaj stalo. Naprosi dva prijatelja za poroka. Z denarjem, katerega dobiš na ta dva poroka, kupi stavbeno parcelo. Ko je parcela prepisana na tvoje ime, pojdi v drugo posojilnico ter vzemi na vknjižbo denar, kolikor ti ga dajo na to parcelo; če je količkaj parcela, ti bode zadostovalo za pokritje gradbenih treskov. Da bi sedaj v obeh posojilnicah plačeval obresti, prvič ne moreš, drugič pa tudi nisi tako neumen, tudi ko bi imel. Zakaj si pa iskal poroke, naj oni plačajo. Mlekarstvo. Meščani Se včasih pritožujejo, da je mleko vodeno, ne pomislijo pa, da krava joče, kadar jej vzamejo tele in kaj more ubogi živinorejec zato, če pri le pri molžnji nekaj solz v mleko, Amerika. ^Amerika je dežela, s katero v primeri je Europa le m^5®"* poiuotok; Zjedinjene države ameriške so pa drž' imeri z evropskimi državami, kakor ogerska dež primeri s postojnskim okrajem. Amerika je de^ vernih prostorov in dimenzij, dežela dolarjev in 'e, dežela, kjer so ravnine obširnejše, reke širs idi globokejši, mostovi daljši, brzovlaki H rofe groznejše, nego v kateri si bodi deželi ila, kjer se pri eni sami železniški nesreči onesreči, nego v Evropi celo leto; dežela, e višje, falotje mnogoštevilnejši, bogatci veki ubožnejši, miljonivečji,tatovipredrznejši, amnejši, izobraženci redkejši; dežela, kjer <;tnejši, moderci ožji, bolezni smrtonosnejše, aplošnejša, norost sistematičnejša, poletje toplejše, zima hladnejša, ogenj bolj vroč in led mrzlejši, čas dragocenejši in ljudje razdražljivejši, nego v naši ovčji Evropi; dežela, kjer so starci mlajši in mladeniči starejši, zamorci črnejši in beli rumenejši, kakor kjer-sibodi; dežela neizmernih naravnih bogastev in največjih človeških lopovstev. Kratko povedano: dežela izjemnih nasprotstev, čudovitih ekstremov najneumnejšega pretiravanja, brezobzirnega dolarskega lova, najnesmi-selnejšega dobičkalovstva, dežela kolosalnega in piramidalnega — seveda po nazoru Amerikanca. Ostanimo toraj raje v Evropi! Nekaj golih resnic in naukov. Plešcu ni treba skrbeti za glavnik. Kdor dobro maže, dobro vozi, kdor pa dobro namaže, pa še boljše. Otroci in norci govore resnico; če toraj govoriš resnico, si norec ali pa otrok. Srečen je le tisti, ki požre, kar ne more izpiti. Več glav — več neumnosti. Ne hvali zdravnika pred računom. Boljše je opoldne dobro jesti, nego zvečer lačen spati. Kuj železo kakor sam sebe, ter ljubi svojega bližnjega, dokler je vroč. Svoje žene ne jemlji nikoli seboj na veselico, kajti potem se boš le na pol zabaval, stalo te bode pa še enkrat toliko. Dva konja ne moreta več capljati, Moramo jih brž prodati. Iz enega napravijo „serum", Iz druzega „frankfurterum". Vidi inserat. Tistim patrijotom, kateri javkajo, koliko škode je napravila in koliko žrtev je zahtevala eksplozija smod-nišnice pri Dunajskem Novem mestu v premislek: Kakšno škodo in koliko žrtev bi napravila ista množina smodnika v vojski? Slabo je imeti mlado ženo, katera je vedno bolna, še veliko slabše pa je, imeti staro ženo, ki je vedno zdrava. Zob pameti dobi lahko tudi največji tepec. Odvetnik je učenjak, kateri varuje tvoje premoženje, ter ga zase obdrži. Najumazanejše kupčije dajo največ čistega dobička. Tašče ni treba nikomur predstaviti, saj so vse enake. Kdor ima dobra kurja, očesa ne rabi barometra. Jezikoslovno: »Avtomobil" je beseda pristno ljubljanskega izvora, namreč: „AF te b'mo vbil'". Nič dobrega ne moremo misliti o naši vojni mornarici, ako celo njeni vrhovni poveljnik ob slovesni priliki v vodo cmokne. Jezikoslovno: „Top" je koren besede „topiti", „pot" pa koren besede „potiti". Primerjaj zlato in davkoplačevalce. Prvo se topi, drugi se pa potijo. „Ne hvali jutra pred večerom", so rekli Republikam v Strašnem dolu, ko se je ob 8. uri zvečer dež vsul Cirilmetodova družba se je pa obrisala za par sto krone. Na Pivki je vsaka druga hiša gostilna, vsaka tretja cerkev, vsaka četrta pa mlekarna. mal položi dar domu na altarl = Bodi zvest Slovenec, sam Li gospodari Velik elitni ples "vrši se prihodnjo nedeljo na Telebanskem. Efesim damam in golorokim gospodom vstop ni dovoljen. Najden stolp. Po dolgoletnem trudu in iskanju zvonika z gr^bljami v Grobiščah, se je letos posrečilo istega najti. Žal, da se je pokvarila ura na njem vsled dolgoletnega l^žapja v listju. V veliko pomoč pri iskanju jim jeiril neki L., brez njega stolpa ne bi še dolgo našli. Pevsko društvo »Oslovski kašelj" ima prih. petek svoj redni občni zbor. Sv. Elija je ^obil strog ukor, ker je streljal pred 14 dnevi v Kočah in Slavini v mlaje, kateri so bili postavljeni sredi'vasi. Saj bi se res lahko kaka nesreča pripetila. Tako lahkomiseln! Nadejamo se pa, da ni i;ri*l slabih namenov, dasi je bil v Slavini od strele zadeti mlaj zelo. blizu farovža. Reške državne ceste niso mogli izpeljati vsi učeni inženirji skozi vas Zalog, šla je mimo. Lani pa je priprost, neuk kmet na drugi strani ceste hišo sezidal, in stvar je urejena. Kaj bo mesto Trst proti mestu Postojna! V Trstu še črednika nimajo, v Postojni pa celo dva. Vest, da se snuje v Postojni veteransko društvo, je neosnovana; s tem odpade tudi podružnica v Matenji vaši. Zelo potrebno je pa, osobito letos, mornariško društvo, Pivka je namreč vse mlake poplavila. Nova šola v Matenjivasi bo gotovo biser zgradb celega sveta. Leta in leta že študirajo učenjaki, kje in kako se bo gradila. Sodeluje deželni, okrajni in krajni šolski svet, zdravstveni in stavbeni urad, slavinski in štivanjski župni urad, slavinsko županstvo ter gospodarski odseki iz Matenje vasi, Rakitnika in Grobišč. Stvar zelo napreduje, ter upamo, da se koncem tekočega stoletja že temelj postavi, ako kaj vmes ne pride. Konec stoletja bo sicer čez dobrih 88 let, ali v primeri z večnostjo je to preklicano malo. Na zapadni strani Orehka nahaja se neki brlog, po imenu „Žegnana jama". V to jamo zahajajo, po ljudski govorici, štorklje, katere prinašajo potem od tam željene in neželjene otroke. Kdor želi natančnejših pojasnil, naj se obrne na »Kmetijsko podružnico" v Orehku. Občine na Kranjskem imajo nabrano že veliko množino strupenjakov za — deželni odbor. Kaj bodo neki rabili toliko strupa? Mežnarski štrajk v Kočah se je končal, ne vemo ali v korist delojemalca ali delodajalca. Brezverstvo (Vsklik pobožne ženice): „Saj mora biti slabo na svetu, ko je cel svet brez konfekcije"! Ravnotežje izgubiš najlažje, ako imaš v levem žepu ključ od vežnih vrat, v desnem pa nič denarja. Kdor se poroči v drugič, ni vreden, da mu je umrla prva žena. Če v daljavi ugledaš vasico, vzklikneš: „0 mirna vasica!" Prideš pa bližje, dobiš kaj lahko po grbi. Narava pomaga zdravniku, če bolnik ozdravi; zdravnik pomaga naravi, če bolnik umre. Kako more vendar kakšno dekle poročnika odsloviti — vzeti bi ga morala iz patriotizma. Dobro smodko in dobrega strica se pozna šele na pepelu. „Dar govora je dar božji", rekla baba in „za-šivali" so jo za 48 ur, ker je opravljala. Magnet vleče železo — denar ženske. Kdor ima dolge nohte, naj jih — poreže. Poznam osebo, katera skrbi bolj za svoje čebele nego za svoje ovce. Da to ni pametno, se vidi iz tega, da se te ovce ne pustijo striči. Ženska je suša moških žepov. „Dosegla sva edino plačilo vseh slovenskih pisateljev in pesnikov — nebesa", je rekel Aškerc, ko je zagledal Gregorčiča pri nebeških vratih. „Nervozen" je olepšan izraz za „hudoben". Ker je bilo mnogo pisarenja in govoric o napakah pri naših najnovejših bojnih ladijah, takovzvanih „dread-nogtih" in sicer, da se pogrezajo pod določeno vodno črto, svetujemo merodajnim faktorjem, da v prihodnje nalagajo manj milijonov nanje. To zna koristiti ladiji sami, še bolj pa davkoplačevalcem. „Kar se pameten nauči lahko v treh letih, se neumen lahko v dveh", rekli so avstrijski politiki, ter sprejeli vojno predlogo, v kateri zgubi vojak pravico dvoletne službe, kakor hitro avanzira. Spričevalo za današnje dekle: Pridna — na vežnih vratih. Skromna — pri delu. Skrbna — za-se. Pametna — v izgovorih. Prijazna — proti moškim. Zvesta — svojemu ljubčeku. Poštena — če je vse zaklenjeno. Molčeča — ne pove, kam je skrila vkradeno. Diskretna — ne črhne niti besedice, ako razbije porcelan ali steklenino. Izdaja »Konsorcij Cirilmetodarjev«. P. n. učiteljem in učiteljicam kranjskim se naznanja, da bodo izplačane obljubljene draginjske doklade takoj, ko bodo končane poizvedbe o političnem vedenju prosilcev. To pa ne bode tako hitro, ker se nekateri značaji še levijo. Da „Slomškarji" nič ne dobijo, je toliko kakor gotov.o. Tepež. Vsled groznega navala kramarjev na štivanjski sejm v Matenjivasi, nastala je med kramarji pravcata bitka za prostore, kamor naj postavijo stojnice (štante). En Rezjan je nadelan obležal, nekemu Vipavcu je pa bila razbita — osla. Tudi dva zoba sta bila iz-bita nekim — grabljam. Druge nesreče ni bilo. Slavne policije pa, kakor po navadi v takih slučajih — nikjer. V Korotanšici pri Orehku vjeli so domači ribiči 8 kg težkega sulca. Pri razparanju našli so v želodcu velik briljant, katerega se pogreša od dne pogreznenja velikega transatlanskega parnika „Titanica". Ker se sliši, da se ribiči prepirajo medsebojno radi lastnine briljanta, jim svetujemo, naj briljant raje zopet potopijo, nego bi se zanj tožarili. Odvetniki so namreč dragi, njihove čenče pa še bolj. Velika nesreča pri zadnji avtomobila, na Učki gori zahtevala je dve žrtvi le vsled ti je bilo kolo pri avtomobilu pomanjkljivo. Če za vsako pomankljivo kolo v glavah ljudi tolike bi človeški rod že davno izumrl. Brzojavi. Ljubljana, 30. junca. Finačno stanje^ dežele je tako „sijajno", da je vsaka razsvitlja noči brezpotrebna. Vse elektrarne in plinarne v & pridejo v konkurz; tudi petrolejski kartel b Projektirana deželna elektrarna bode pa pi ,ala elektriko le v gonilne svrhe. Kaj bode ta rika gonila in koga nagnala, se še ne ve, oziru.. je še uradna tajnost. Trst, 30. junca. V morje je padel — predlog za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Rešitev vsled neugodnega vremena — izključena. Pri rešilni akciji ponesrečilo se je več Članov iredente. N. v. m. p. Cirknica, 30. junca. Na našem jezeru potopil se je včeraj parnik „Čuk", lasi družbe Čukolada & Co., Rakek. K sreči je bilo jezero suho in žepi prazni, tako, da se Čuki niso napiji. Dunaj, 30. junca. Sistirano je mesto komercijskih svetnikov (ne svetnikov), namesto njih pridejo kranjski učitelji v III. plačilni razred. Dunaj, 30. junca. Ministrstvo javnih zgradb je ukazalo vsa kegljišča spremeniti v kurnike. Radi nezvestobe proda se popolnoma nova poročna obleka. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo. Polovico postelje se odda v najem v Mali ijlici št. 3/II. Drugo polovico ima v najemu poštena dama. = Rabini za takojšnji nastop hišnega slug Ponudbe z navedbo velikosti r Osoren & Comp. Budimpešta, 30. junca. Tisza in Čuvaj dobita Noblovo nagrado, ker se že več časa tako „nobel" obnašata. Zaslugi plačilo! (Naših zaslužnih in nobel mož pa nihče ne vidi. Korupcija! Op. uredništva.) Melbourne (Avstralija), 29. junca. Šukljetova brošura je bila tu na Šušteršičev ukaz zaplenjena. Ti presneti kvaražugon. Kotoriba (Deveta dežela), 28, junca. Državno- in deželnozborski poslanci, vsi brez izjeme, naklonili so svoje „težko" prislužene dijete Cirilmetodovi družbi. Kaj takega je le v Kotoribi mogoče! Listnica uredništva. Vsem p. n. naročnikom in tistim, ki naš list v kontrabant Čitajo! Če bi katerega prijela misel, kritizirati naš list, češ da je slab, naj najprej samega sebe dobro pogleda. Listnica upravništva. ; p. n. naročniki, kateri so prejeli pred dvemi ■lo „Republikana", se opozarjajo, da izvrše -t proti Cirilmetodariji, ter pošljejo pri-podružnici v Matenjivasi ali pa glavni jano. tako glede »Tehtnice"!!! Društvene vesti. Snuje se ideal vseh društev. Vsak član društva bode ob jedneni tudi predsednik. Toraj nič delati, samo ukazovati. Imena ip namena društvo ne bode imelo. Društvo se ne bo držalo, kajti en delaven član društva bi napravil več, nego deset predsednikov, — z jezikom seveda — in v slučaju, da bi bil sam predsednikom izvoljen. Narodna obramba. Vsem p. n. Cirilmetodarjem se naznanja, da „kamni", katere meče „Slovenec" in njegovi pristaši na nas, niso obrambni niti nevarni. Da ne bode pomote. Cirilmetodar. Pozor! Ponatis iz. „Republikana" in „Tehtnice", dovoljen je le z navedbo vira. frrtcnrkfl kateri je preteklo leto rekel, da je pripravljen wUopUU| zame umreti, se prosi za naslov. H. P. poste restante. Naznanilo □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a § Mladenič □ v mestu s 40 tisoč prebivalci, □ Pretekli teden mi □ išče nevesto z ravno toliko □ je ušla žena. Pred □ tonami Ponudbe s sliko pod o ženitvjjo se svari, □ „Praktikus" na upravo lista. □ . . J □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n JUH SiaHKO.Repovo. V konkurzno maso Republike v Strašnem dolu spadajoči topovi (sistem Lesenovič) prodajo se po najnižji ceni. Več se izve pri konfuznem ozir. konkurznem komisarju. ^ K. DOC Pika" „Pika" i iT) I je znamenje koncf jj* na nosu, pod je/ kanarčku pa nad repom. : : : : je pa tudi šaljiv list, ki izhaja v Ljubljani vsak teden, ter stane K 10'— na leto. — Slovenci, naročite ga! Saj je edini slovenski šaljivi list in če pustimo propasti še tega, zaslužimo, da se nam napravi pika na možganih. Eden, kateri jo še nima. Svarilo. S tem svarim vsakogar, da bi moji ženi kaj posodil, temveč vedno le meni. Štefan Čep, Vinskovo. ©©©©©©GGGG©©©©©©©©©©©©