KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1933. Št. 6. Posamezna štev. 2 Din. V Jezus pošlje Svetega Duha. Apd. 2, 1 — 13. Ko ie orišel binkoštni dan, so bili vsi skupaj na istem kraju. In nastal je nagloma z neba sum ^kor prihaja očeg^ silnega vera, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikaza, so se jim jeziki kakor Plameni n se pomzdelili ter obstali nad slehernim po eden. In napolnjen, so b,l, vsi «J>vf ™ ^ f so zaSli goCh v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh W ^»^K «% izmed vsakega naroda pod nebom, bogaboječi možje Ko e nastal ta glas s| le ^ ,fa ^ore5. nal si mislijo, so drug drugega vpraševali: „Kaj naj do .Nov ega vina so se napili." Prof. Watzl. Sv. Duh in družina. M K^°.^i' SV0Jega Duha in prerojeni bomo — in prenovil z . obličje zemlje," tako moli sv. Cerkev v binkoštnih dneh, Pos°KVrc Pa *ut*' vern^'* imajo,smisel za molitev sploh, bj. .pj za molitve Cerkve. Mi vsi živo čutimo, kako nujna biti t ^ove^tvu velika, temeljita, vseobča prenovitev, more-<3a u. d' goreče prosimo sv. Duha, naj bi prenovil svet, a ali t rucniiv. to l*\]rr\ nratiAiritnir O 2a t' *uc*' sam' Pr'^en z resn'm delom za tako prenovitev? sam večini manjka resne volje in delavnosti. Seveda pri Vs.5ni sebi treba pričeti s to prenovitvijo, iz srca navzven, to / količkaj poučen, zaveden katolik ve, kako se ima v j^.Soditi, a vsporedno s prenovitvijo notranjega človeka *Cr«Stu-Su' treba tudi še drugod zastaviti vse moči za jsanje človeških razmer, zastaviti jih zlasti pri družini, je Pružina je namreč podlaga naroda, države, človeštva, W vsern tem človeškim, naravnim skupnostim. Ka-Cer,lla družina, takšen narod, takšna država. Tudi izven ljeri0Ve. stoječi krogi uvidevajo to — žal predolgo pozab-boijg lln zaničevano resnico bolj bolj — ter si obetajo 1(1 časov od prenovitve družine. io .. prenovit.- ^ ta prenovitev je mogoča res uspešno in učinkovito Po sv. Duhu! nie(n ^'a?ti tisti, ki iz katerega koli (pametnega ali nespa-ljiVo ep) vzroka ne slišite pridige, prečitajte mirno in paziti Pre > kar Vam tu napišem o notranji zvezi med sv. Duhom ,l0 .no- Pa tudi ravnajte se po tem, da ne bo zaželjena "'^niN-V človeštva samo pobožna želja, temveč da se kodov P°stane dejstvo vsaj v naših družinah. Morebiti vaši lepi zgledi potegnili za seboj tudi še druge! n,aiern ^erl{ev ie vidno kraljestvo sv. Duha na zemlji, v t?m ,PH ie vidno kraljestvo sv. Duha — družina. — V »po nneni kraljestvu družine je oče tudi eden tistih, ki so "»'osti božji". Vso čast in oblast, moč in veljavo, pravice in darove ima v družini oče od Boga sv. Duha, ker od njega, ki je počelo reda in urejenosti, prihaja vsa veljava, vsa moč ukazovati in urejevati vse, kar je v blagor družine. Kakor skrbi Bog za ves svet, tako je očetova stvar in naloga skrbeti za vzdrževanje družine, za red in disciplino v hiši, za bodočnost otrok. Teh važnih nalog in težkih dolžnosti pa ne more dobro izpolnjevati brez luči in moči od zgoraj, brez daru modrosti in umnosti. Težke so tudi dolžnosti žene, matere in gospodinje. Da more biti možu zvesta pomočnica ter predvsem otrokom uspešna vzgojiteljica, ji treba mnogo ljubezni, daritvenega duha in srčnosti; po daru moči in pobožnosti ji pride usposobljenost za vse te naloge. In ker je vsaka mati več ali manj tudi mati bolečin in žalosti, prav pogosto potrebuje moči in tolažbe: daje jo nebeški Tolažnik, Sv. Duh. Družina: to je oče, mati, otrok, ima neko podobnost s presv. Trojico; zato pa je otrok, ta vidni sad medsebojne ljubezni očeta in matere, prav lepa podoba sv. Duha, ki izhaja zajedno od Očeta in Sina. Otrok s svojo nežnostjo in ljubeznivostjo in prisrčnostjo dopolnuje družino, jo na-polnuje s srečo, veseljem, solncem. Kako prazne so družine brez otrok, pravo za pravo, niti družine niso, saj tak zakon ni izpolnil glavnega namena, bodisi potem ali vsled nesreče ali hudobije roditeljev. Veselje in mir pa sta prvovrstna sadova sv. Duha, ki dobita uprav v otrocih nekak viden izraz. Druga glavna naloga sta,šev je pa vzgoja otrok: velika umetnost, katere ne zmore sama človeška spretnost in znanost, še manj pa samo posvetna ali celo le mesena modrost. Koliko velikih in usodnih pogreškov napravijo vzgojitelji, zlasti starši, navadno le zato, ker ne prosijo razsvetljenja in učenosti sv. Duha. Sv. Duh — kot delivec milosti in darov — daje namreč vzgojiteljem modrosti, potrpežljivosti in vztrajne ljubezni za to težko delo, otrokom pa polaga v srce ponižnosti, pokorščine in vdanosti, brez česar vzgoja ni mogoča ter vse delo staršev prazno in brezplodno, sama in nemala muka! Neverjetno veliko ljubezni je treba v družini, ako naj je srečna. Ljubezen je kakor topli žarki solnca, ki vse pozlati, vse ogreje, vse oživi, vse olepša. Koder pa vlada prepir, zamrza in sovraštvo, tam je noč in zima in mraz in trdota. Sv. Duh pa je ljubezen: »Ljubezen je razlita v naših srcih po sv. Duhu«, zatrjuje sv. Pavel (Rim. 5, 5). — V družini, zlasti če je številna, ali pa če je beda, pomanjkanje in trpljenje stalen gost, treba tudi mnogo krotkosti, potrpežljivosti in duha samozatajevanja. Takim družinam ni boljšega leka, kakor potrpežljiva ljubezen, ki vse prenese, vse pretrpi, vse odpušča. In spet: potrpežljivost našteva sv. pismo med sadovi sv. Duha. — Koliko lepega, čistega, tihega, neprecenljivega, nepozabnega veselja bi imeli starši z otroci, ako bi jih vzgajali s pomočjo sv. Duha: v njih nedolžnih očeh jim blišči in odseva celo nebo in odsev nekdanje svoje otroške lastne ter bodoče skupne sreče. Ako pa starši vzgajajo otroke brez sv. Duha, pač le v posvetnem in mesenem duhu: kaj je skoraj vedno njihov delež? Nehvaležuost, nepokorščina, nezvestoba itd., cela vrsta takih žalostnih ne— jim greni stare dni, često jemlje tudi luč oči radi obilnih solz ter mir srca radi težkih, bridkih očitkov vesti. Pravi pekel I Pa ko bi bila nesrečna vsaj le samo ta družina! Po-milujemo jo pač, toda nesreča družine brez sv. Duha je vir mnogo zla v narodu in državi. Kje naj so se otroci naučili pokorščine in vdanosti, spoštovanja oblasti in poštenja, ljubezni in strpnosti, če je niso vsega tega naučili in privadili doma, v družini? In če je v družini sv. Duh sploh nepoznan ali celo zaničevan, če člani te družine s hudobijami v sebi ugašujejo sv. Duha? Pa pridejo ti ljudje v življenje in soodločujejo o blaginji naroda in države, seveda spet brez sv. Duha ali celo proti njemu: pa naj bo na svetu dobro, naj gospoduje mir, naj vlada pravica, naj vse vodi poštenje? Odkod neki? Ko se je sv. Duh ob začetku stvarjenja razprostiral nad neurejeno snovjo, se je ta snov podala njegovemu vsemogočnemu vplivu, ko je vanjo položil zakone narave, da se po njih razvija ter tvori človeku dobro in lepo bivališče. Sv. Duh želi priti tudi nad naše dni in razmere in ljudi ter jih urediti in voditi: a če se mu ošabni človek ustavlja? Kdo je kriv nereda, nesreče? Zato ni dosti, da o binkoštih prosimo: »Pridi, sveti Duh!«, ampak mu moramo res na stežaj odpreti srca, domove, družine, iz katerih smo pa prej pognali greh in hudobijo in umazanost. Potem pa bomo tudi mi doživljali in doživeli prenovitev obličja zemlje. Stoletnica Vincencijevih družb. Pariški študentovski oče Baily de Surgy je leta 1832. zbiral okrog sebe akademsko mladino, ki je študirala na Sorboni. Pri teh prijateljskih sestankih, katerih duša je bil mladi Friderik Ozanam, so debatirali o sodobnih političnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih vprašanjih in sicer v luči krščanstva. Verske in kulturne razmere so bile tedaj v Parizu dovolj žalostne. V velikem mestu je bilo mnogo raznovrstnih prevratnežev, ki so napadali vse, kar je bilo v zvezi s krščanstvom; govorili so, da krščanstvo skoro umre, metali na tla razpela ter oplenili nadškotijski dvorec. Pri nekem razgovoru v prijateljskem klubu je Ozanam povzel besedo in dejal: „Boleti mora človeka, ko gleda, kako kako katolištvo, sveto mater Cerkev, napadajo, smešijo in obrekujejo Pa mi bomo ostali na braniku in zrli nasprotniku v oči! In vendar, ali ne bi mogli izven te konference drugo združbo poklicati v življenje, namenjeno samo prijateljem krščanstva? In v kak namen? Da se samo in izključno postavi v službo bližnjega. Čas je, da z besedo združimo dejanja. Životvomost naše vere se mora pokazati v delih ljubezni. Storimo, kar je storil Kristus, ko je u^0' gim oznanjeval evangelij. Allons aux pauvres — pojdi"1 med uboge!" (Glej Čas 1932-33, stran 257—269.) Ta ideja je postala kmalu kri in meso. Poročilo pravi, d so Ozanam in njegovi tovariši nesli malo drv v stanovanj nekega reveža ter mu zakurili peč. In ravno v tem je bistv Vincencijevih konferenc, da gredo Vincencijevi bratje osebno obiskat reveže ter jim prinašajo poleg telesne tudi duhovn pomoč. Vincencijeve družbe niso morda kaki brezčutni ur8*' kjer bi se po gotovih pravilih nakazovale večje ali manj5 podpore. Ozanam se je pač zavedal, da rabi marsikaj revež ne samo pomoči v obliki kruha, jedil, obleke, d«' narja, ampak rabi predvsem duhovne pomoči, tolažbe, Prlfl jazne besede, dobrega nasveta, verskega pouka in koncf tudi pametnega svarila. Friderik Ozanam je bil rojen dne 23. aprila 1813' Milanu in je čut, smisel, da je treba bližnjemu, posebn siromaku, pomagati, podedoval od svojih staršev. Njeg0 oče Frančišek je bil zdravnik, ki je ubožce zdravil brez' plačno in jih učil zdravja in molitve. Njegova mati JVUfl). pa je bila načelnica gospa čuvaric, ki so bdele ponoči P' siromakih. Že zelo zgodaj je Friderik, ki je bil peti izme 14 otrok, spremljal mater, ko je obiskovala reveže po &a* puščenih predmestjih, po podstrešnih sobah in za*0*1!, kleteh. Leta 1831. je prišel Ozanam na pariško Sorbono, đ^ bi se posvetil pravnim vedam. V Parizu je od blizu sp0' znaval in opazoval versko in moralno propalost Par'^e|'e Babilona, opazoval strašno revščino, v Kateri so bili Iju") bodisi po svoji ali tuji krivdi. Leta 1832 je v Parizu d|V' jala silna kolera, in mladi ter idealni Friderik Ozanam s je trudil na vso moč, da je lajšal bedo in revščino. Vse J okoliščine so rodile karitativno, dobrodelno konferenco W sicer v majniških dneh leta 1833. Že naslednje leto so namove karitativne konference prevzele sv. Vincencija "T velskega za zavetnika. Odtod tudi ime Vincencijeve kp0'?' renče ali Vincencijeve družbe. Prvi člani teh Vincencijev'.| konferenc so bili skoro izključno akademiki in to je . tudi eden važnih vzrokov, da so se konference tako nag' širile. Dijaki, akademiki so navdušeno ponesli misel teh r>0' vih družb iz Pariza preko Francije tudi v druge držav • Akademiki so se tedensko shajali k sejam, h konferenc^ in se posvetovali, kako bi mogli pomagati revežem. P(e.? vsako sejo so opravili kratko molitev, brali sv. pismo a'' knjige „Hoja za Kristusom". Vincencijeve konference in^l. poleg dela za uboge še ta namen, da se člani v slu* ubogih sami sebe posvečujejo. Ozanam si je s tem, da je položil temelj Vincencij vim konferencam in družbam, jih širil in propagiral, nap1 . vil tako pomembno in slavno ime, da se ga bodo milil0 spominjaii s hvaležnostjo. Vincencijeve konference so r8 širjene po vsem svetu in je po najnovejših podatkih vsem svetu 13.000 konferenc s približno 180.000 člani. Tudi med našim narodom je mnogo Vincencijevih ko ferenc, katerih delo je bilo dosedaj veliko. Našli so . ljudje, ki so šli po stopinjah Ozanamov;h in z združeni", močmi skušali lajšati bedo in siromaštvo. Dal Bog, da med nami rastle Vincencijeve konference, ki bodo lai* fl bedo, revščino, pomanjkanje in donašale duhovno in teles' tolažbo, saj je obojega tudi pri nas dovolj. Vincencijeva družba v Kranju. Ob tej priliki se spominjamo tudi ustanovitve V^fj družbe v Kranju, ki bo prihodnje leto praznovala sv°J tridesetletnico. Ustanovil jo je pokojni g. dekan A"[L Koblar dne 29. dec. 1904. Kot cerkvena ženska dob' delna organizacija je dobila naziv: Društvo hčera kr^ ji ske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega v Kranju. Družb3 je stavila za nalogo podpirati in obiskovati bolne in *eiig v kranjski župniji. Sredstva za karitativno delo naj flU° „ prispevki njenih članov in dobrotnikov ter darila v deflaJ{ in naturalijah. Člani so častni, delavni in podporni. &s Štev. 6. KRANJSKI ZVON Stran 3. člane imenuje odbor, delavni člani so tisti, ki plačujejo mesečno članarino in dejanski izvršujejo namen društva. Kdor pa daje samo podporo, je podporni član. Odborovili sej se udeležujejo poleg predsestva tudi delavni člani. Ker je društvo katoliška organizacija, prične in konča vodja vsako sejo z molitvijo. Vinc. družba v Kranju se je prva leta lepo razvijala. L. 1906. je bilo 172 članov, podpiranih revežev 33. Že 14. dec. 1905., tako piše g. dekan Koblar v svojih beležkah o zgodovini sirotišnice, je Vinc. družba napravila prošnjo na mestno županstvo, naj bi Vincentinke iz Zagreba, ki jih je družba nameravala naseliti v Kranju, dobile potrebne prostore morebiti v mestni zasilni bolnišnici v Pungartu. Županstvo je odgovorilo, da je ubožni odsek pri pravljen dovoliti sestram brezplačno stanovanje v novi ubožnici. L. 1908. je družba dobila prvo večje darilo — volilo pok. Ivana Majdiča, to je takozvana Majdičeva ustanova. Zanimivo je, da je že 1. 1861. Viljemina Scarija zapustila cerkvi v dobrodelne namene 4000 goldinarjev. L. 1910. je bila Vinc. družba glavna dedinja po Frančiški Dolžan. Sprva je družba želela dobiti v nakup parcelo v Pungartu poleg sedanje ubožnice, po dolgem iskanju pa je kupila nekaj posestva ob župnijskem stavbišču pri Žolariji. Tam se je zgradila sirotišnica, obstoječa iz dveh hiš, katerih ena stoji na svetu Vinc. družbe, druga pa na župnijskem zemljišču. Z delom se je pričelo 1. maja 1909. Jeseni istega leta je bila zgradba sirotišnice dovršena in izdano dovoljenje za stanovanje usmiljenk in uporabo sirotišnice. Tedaj se je dokupilo tudi še nekaj vrta ob posestvu. 1. dec. so prišle sestre Vincentinke iz Zagreba, ki so vodile sirotišnico in obiskovale bolnike po hišah. Pozneje se je v zavodu ustanovil še otroški vrtec. Ker je pokojni g. dekan želel, da bi se v zavod sprejemali tudi dijaki, in so sestre usmiljenke izjavile, da po svojih redovnih pravilih ne morejo imeti dijakov v redovni hiši, so odpovedale pogodbo. Odpoved je gospod dekan sprejel in obenem prosil šolske sestre v Miriboru, da bi sprejele vodstvo zavoda. Tako so prišle 1. 1926. v Kranj šolske sestre, ki še danes oskrbujejo zavod. Ker je g. dekan želel, da bi se kmečka dekleta bolj izobrazila v gospodinjstvu, je ustanovil še knie-tijsko-gospodinjsko šolo. Zadnja leta g. dekan ni več zmogel vsega dela in tako ni mogel sklicevati več sej Vincencijeve družbe. Skrb za reveže se je omejila le na razdelitev mesečnih podpor, kar so požrtvovalne članice vršile kar same brez sej. V januarju 1929 je g. svetnik Matija Škrbec vnovič poživel delovanje Vinc. družbe. Dne 20. jan. se je sklical nov občni zbor, na katerem se je izvolil nov odbor. Ob tej priliki se je družbeni vodja v daljšem govoru spominjal pok. voditelja in ustanovitelja Vinc. družbe, ki je pred vsem s svojimi žrtvami sezidal obe zavodovi hiši, razširil zavod in popravil gospodarsko poslopje, kar je stalo nad 70 tisoč Din. Za vse velike žrtve naj mu bo. Bog velik plačnik! Leta 1929.so mu hvaležni župljani odkrili spominsko ploščo, ki je vzidana v sirotišnici. Vinc. družba šteje danes 15 odbornikov, 50 delavnih članov in okrog 150 podpornih članov. Na seji dne 8. marca 1929. je sklenilo predsedstvo Vinc. družbe, da naj nosi odslej naš dobrodelni zavod ime Marijanišče. Prvotno se je imenoval Zavod sv. Vinka, ker so ga vodile sestre Vincentinke. Ker je v zavćdovi kapeli patrona Mati božja, se je zdelo predsedstvu Vinc. družbe najprimernejše ime za zavod Marijanišče, po zgledu ljubljanskega Marijanišča, ki ima podobno nalogo kot naš zavod. Delo Vinc. družbe je urejeno takole: 1.) Marijanišče oskrbuje 8 šolskih sester. Upravljata ga vodja in predsednica. Vodja podaja na občnih zborih poročila o gospodarstvu v zavodu. V zavodu je nastanjena: a) gospodinjsa šola. Obiskuje jo v zimskem tečaju 18-20 gojenk, v letnem 6—10. V letih 1929—32 je dovršilo gospodinjsko šolo okoli 150 deklet. b) sirotišče oskrbuje nad 30 sirot: nad polovico brezplačno, za 7 sitot plačuje celo mesto s prostovoljnimi prispevki. V dnevnem zavetišču pa je kakih 10 otrok, katerih matere so zaposlene v tovarnah. Sestre bi bile pripravljene sprejeti v dnevno zavetišče še več takih delavskih otrok, če bi se našel stalen vir dohodkov za vzdrževanje dnevnega zavetišča. c) otroški vrtec šteje 50 — 60 otrok. Otroški vrtec in sirote nedzorujete dve sestri. č) bolniška strežnica. Mnogokrat so družine prosile v Marijanišču za postrežbo bolnikom. Ker pa imajo vse sestre v zavodu svoje redno delo in službo, se je morala pogosto taka pomoč odreči. Da bi vzdrževala sestro bolničarko le za postrežbo bolnikom, za to zavod in Vincenci-jeva družba nista imela dovolj gmotnih sredstev na razpolago. Vinc. družba se je obrnila na mestno županstvo, ki ki prispeva od 1. jan. 1930. mesečno 500 Din za vzdrževanje bolniške sestre. Revežem je bolničarka brezplačno na razpolago, premožnejši pa naj darujejo nekaj za sirote I 2. ) podpiranje revnih družin. V ta namen vodi kartoteko o razmerah podpore potrebnih družin. Informacije dajejo poverjenice posameznih okolišov, ki obiskujejo pod-pirance, nadalje občina in zdravniki, ki iz svoje prakse vedo, kje je treba pomoči. Od leta 1929—1933 je naraslo število družin, ki so pomoči potrebne, od 23 na 100. Reveži dobe živila, kurivo, obleko, plačano stanarino. Denarne podpore dobe le bolniki. Revni prvoobhajanci so obdarovani z oblekcami. O božiču in o veliki noči napravi Vincenc. družba še posebno veselje z božićnico in velikonočnim obdarovanjem. Ob večjih praznikih deli tudi goveje meso. Delokrog Vinc. konference se čezdalje bolj širi. Treba bo novih pomočnic in sodelavk. Zlasti Marijine kongregacije so poklicane za to, da bi karitativno delovale po svojih močeh, Dekliška Marijina družba je že za božič 1932 ustanovila nekak šivalni odsek v Škofiji, kjer so dekleta šivale za revne otroke oblekce. Ženska Marijina družba pa oskrbuje mlade matere. Da bi se razširilo dobro čtivo tudi med reveži, da ne bodo segali po brezverskih knjigah, skrbe članice Vinc. družbe tudi za to, da se širijo nabožni in katoliški časopisi. 3. ) podpiranje mestnih revežev. Družba podpira stalno z mesečno podporo 10—20 Din mestne reveže, katerih število je danes 16. 4) organizacija preskrbe beračev, da bi se preprečilo pijančevanje, je Vinc. družba organizirala prodajo posebnih znamk po 25, 50 par in 1 Din. Znamke se prodajajo po trgovinah. Zanje si berač ne more kupiti opojnih pijač, ampak le živila in v Delavskem domu dobi kosilo, če nabere za 4 Din znamk. Meščani, poživljamo vas, da podpirate to akcijo in s tem preprečite zlorabo milodarov! Dohodke črpa Vinc. družba iz članarine, ki znaša 2 Din na mesec, iz prostovoljnih darov dobrotnikov in denarnih zavodov, iz nabirk pred cerkvijo ter po mestu, končno iz pobiranja jesenskih pridelkov po deželi. Krščanska karitas dela vse iz ljubezni do Boga, to je njen najvišji cilj. Vodi k Bogu, hoče predvsem razširjati Njegovo kraljestvo na zemlji in skrbi za dušni blagor bližnjega. Podpora siromakom je najmanj, kar daje krščanska karitas. Ona hoče dati tudi ljubezni in sočutja zapuščenim, moč vere in novo zaupanje v božjo pomoč. Če se ljubimo med seboj, ostane Bog v nas. Bog je ljubezen, in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem, pravi sv. Janez, apostol ljubezni. Zato vsi, ki sodelujete in podpirate karitativno delo Vinc. družbe, delajte in darujte iz ljubezni do Boga. To je prava krščanska karitas. Katoličani morajo na plan Na zborovanju katoliške mladine v Birminghanu je nadškof VVilliams imel važen govor. Opozoril je posebno, kako je potrebno, da se delavnost katoličanov, posebno na socialnem področju, čimbolj dvigne. Prav Anglijo čakajo morda najhujši časi, ako ne stopijo katoličani z vsemi silami na dan. „Danes ne zadostuje več, da kdo svojo vero tiho izpolnjuje in misli, da je s tem naredil svojo dolžnost. Kajti danes stoji pred nami vprašanje: Ali naj ostane Anglija krščanska ali pa naj postane poganska. Če se bomo mi, ki smo v deželi v manjšini in smo obdani z mlačneži in pogani, zadovoljili s tem, da bomo šteli sveta obhajila, ki se v naših cerkvah razdelijo, potem ne bomo izpolnjevali svojega poslanstva, ki nam ga je Bog dal za naš narod. Seveda nočem prednosti svetega obhajila podcenjevati; sveto obhajilo je nekaj krasnega, nekaj potrebnega, je nekaj bistvenega. Mi smo se privadili, da to de,stvo smatramo za nekaj samo ob sebi umevnega v katoliški družbi. Medtem pa se svet okoli nas potaplja vedno bolj v poganstvu, materializmu in komunizmu. In mi katoličani se zadovoljujemo s tem, da se na tihem versko udejstvujemo? Ako hočemo, da naša država ostane krščanska, potem moramo postati aktivni, potem se moramo prebuditi iz spanja. Če bomo še nadalje spali, potem nam pojde, kakor je šlo katoličanom v Mehiki in bpaniji. Pripovedujejo nam, da tam živijo množice pobožnih katoličanov, ki jih vodijo dobri duhovniki in ki redno izpolnjujejo svoje verske in cerkvene dolžnosti, Toda v istem času je šla skozi deželo revolucija. Nikakor nočem, da bi se pri nas zgodilo isto. Toda, če hočemo to preprečiti, potem moramo obuditi živo in aktivno zanimanje za socialna vprašanja. Nesmiselno je govoriti, da se bo vse dobro končalo in da se bomo že priborili skozi katastrofo. Hvala Bogu, mi vemo, da bo božja stvar zmagala in z njo križ, toda odločujoče je vprašanje: Ali bomo mi deležni te zmage? Ako hočemo to, potem moramo postati bolj delavni. Kar posebno potrebujemo na Angleškem, je organizacija katoliških mož, ki bi zajela vse moške katoličane, ne glede na njihov socialni razred, da lahko nastopi kot en mož, kadar pojde za vero" (Ponatis iz Pond. Slovenca, št. 21, od 22. maja 1933.) Župnija Kranj. Oznanila za junij. 2. Prvi petek v mesecu, ob 6. uri sv. maša z blagoslovom. 3. Vi g ili j a k binkoštnemu prazniku, zapovedan strogi post, zdržek mesnih jedi; ob pol 7. uri branje prerokb, blagoslov krstne vode in nato peta sv. maša. 4. Binkoštna nedelja in obenem slovesno praznovanje farnih patronov. Ob 6. uri slovesna sv. maša z enim blagoslovom, ob 10. slovesna peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Zvečer ob 6. uri slovesne pete litanije. Pri vseh opravilih dopoldne in popoldne darovanje za župno cerkev. 5. Binkoštni ponedeljek, nezapov. praznik, služba božja po navadi. Zvečer ob 6. uri litanije Matere božje. Ta dan bo cerkveni shod za može in fdnte pri Svetem Joštu. Vabljeni so vsi možje in fantje. 6. V Šmartnem je ob pol 8. uri sv. maša za sosesko Čirčiče. 7., 9. in 10. kvaterni dnevi. 7. Ob 6. uri sv. maša na Hujah. 11. Praznik sv. Trojice in I. pobinkoštna nedelja. Ob 8. uri prvo sv. obhajilo. Ta dan pri 8: sv. maši naj bo prost ves prezbiterij za prvoobhajance. Starše in sorodnike prvoobhajancev vabimo in prosimo, da pristopijo ta dan skupno s prvoobhajanci k sv. obhajilu, ker morejo ta dan dociti popoln odpustek pod navadnimi pogoji. Krasna navada je, da gredo starši in sorodniki ta dan k sv. obhajilu. Posebno očete bi prosili in povabili, da gredo ta dan k sv. zakramentom. Popoldne ob četrt na šest v roženvenski cerkvi shod dikliške Marijine družbe. 13. Torek, god sv. Antona Padovanskega. 15. Praznik sv. Rešnjega Telesa. Ob 6. sv. maša z blagoslovom brez pridige, po sv. maši vesoljna odveza za III red. Ob 8. uri slovesna sv. maša brez pridige in po maši se razvije procesija, ki gre letos v Kokriško predmestje. Prvi blagoslov bo pri kapeli Matere božje pri žup-nišču, drugi blagoslov pri Stari pošti, tretji blagoslov pri hiši g. Koklna in četrti blagoslov pri hiši g. Kocbeka. Procesija se pomika po glav. trgu proti Stari pošti, od tam mimo Bek-selna po cesti proti drž. mostu in nato zavije ob stavbišču nove šole in mimo pokopališča nazaj na Glavni trg. Prosimo, da radovedneži ne stojijo ob ulicah, ko se pomika procesija. Med procesijo se moramo zavedati, da je nepotrebno in glasno govorjenje med procesijo nedostojno. Po procesiji bo v župni cerkvi še ena sv. maša. Starše prosimo, da pazijo, da njihovi otroci ta dan ne bodo brez sv. maše. Popoldne ob četrt na 6. shod Marijine družbe za žene v roženvenski cerkvi. V osmini sv. Rešnjega Telesa je vsak dan sveta maša z blagoslovom. 18. Nedelja v osmini sv. Rešnjega Telesa in II. pobinkoštna nedelja. Dopoldanska služba božja po navadi. Ob 8. uri sv. maša za umrle dobrotnike Vincencijeve družbe. Popoldne ob 4. uri pete litanije presv. Srca Jezusovega in nato na vrtu škofije (v slučaju deževnega vremena v Ljudskem domu) proslava stoletnice obstoja Vinc. družb. Pri tej proslavi bo govoril g. dr. Alfonz Levičnik. 21. Sreda, god sv. Alojzija, patrona mladine, ob 8. uri sv. maša za šolsko mladino. 22. Začetek tridnevnice v čast presv. Srcu Jezusovemu, ob 8. uri pete litanije presv. Srca Jezusovega v kapeli. 23. Praznik presvetega Srca Jezusov ga, ob 6. uri sv. maša z blagoslovom. Popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Zvečer ob 8. uri pete litanije presv. Srca Jezusovega v kapeli. 24. Sobota, rojstvo sv. Janeza Krstnika, zvečer ob 8. uri pete litanije presv. Srca Jezusovega v kapeli. 25. Nedelja v osmini presv. Srca Jezusovega in III. pobinkoštna nedelja. 28. Sreda, Vidov dan, ob 9. uri slovesna črna peta sv. maša za vse, ki so dali življenje za vero in domovino. 29. Četrtek, zapovedan praznik apostolov sv. Petra in Pavla, ob 6 uri sv. maša z enim blagoslovom, ob 10. uri peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Po prvi: sv. maši vesoljna odveza za III. red. Razno. Romarski shod pri Sv. Joštu. Kdor je bil zadnja leta na binkoštni ponedeljek na Sv. Joštu, vsak se je vesel in zadovoljen vračal. Imeli smo verska zborovanja. Letos pa bo versko-romarski shod za može in fante iz kranjske dekanije. Prva sv. maša bo ob 6. s pridigo. (Sv. mašo in pridigo bo imel g. Košiček.) Druga glavna sv. maša bo na prostem pri kapelici, če bo vreme ugodno. (Sv. mašo in pridigo bo imel g. kanonik Tomaž Klinar.) Sv. maša bo ob 10. uril Že na binkoštno nedeljo zvečer bo več duhovnikov na razpolago za spovedovanje in enako tudi na binkoštni ponedeljek zjutraj. Priporočamo vam, da se moški res po moško odrežete in v častnem številu pristopite k svetim zakramentom. Sv. maše bodo še ob 7., 8. in 9. uri. Popoldan ob 2 bo kratek nagovor in pete litanije. KRANJSKI ZVON Stran 5 „ Naprošamo moške-pevce, da pridete okoli 9. ure na bv. jošt, da bi imeli skupno skušnjo za petje na prostem med deseto sv. mašo. Možje in fantje! Za marsikoga bo pot dolga in pre-£ei visok je Sv. Jošt — pa visok je tudi naš cilj, katerega nočemo doseči in kateri se glasi kratko in jasno: Mi ho-ienio povsod Boga! d Pritožbe radi cerkvenih sedežev. Župni urad je on v zadnjem času več pritožb radi cerkvenih sedežev. vI3 Pritožba je, da nekateri lastniki cerkvenih sedežev do-, 'jujejo svojim prijateljem in znancem, da hodijo na nji- hovo mesto. Ker se natanko ne domenijo, kdaj lahko ho- v klop, se dogaja, da pridejo tudi lastniki sami in tudi p. Zasedejo svoje mesto. Ko pa pride še kateri, ki ima tudi jj«can sedež, ni več prostora in se začne neljubo prerivajo m zamera na vse strani. Prosimo, da lastniki sami hojo v klop, če pa že sami ne pridejo, naj se vsaj natančno doT^'K da ne bodo dva ali celo trije hodili v isto klop, katere nimajo pravice. in . Druga pritožba je, da hodijo ženske v moške klopi jt ,Slc^r na moški strani od desne strani. Ker so moški že sed J bogaboječi in obzirni, ne gredo potem radi na aeže in jim je mučno, da bi preganjali ženske iz klopi. iz°iii k' se z8od't'' da bodo moški popolnoma izrinjeni Klopi pod kor in na hodnik pred zakristijo, kar gotovo • °o pospeševalo verskega življenja naših vrlih možakov. Po prosimo, upoštevajte te pritožbe in dajte tudi moškim ostor ki so ga plačali in jim po vsej pravici gre. d , Smarnice. Šmarnična pobožnost je bila cel mesec iin k ^i8^3113- Zelo so ugajale letošnje šmarnice „ Marila af.0zJa pota po Evropi", ki jih je spisal g. zlatomašnlk jem župnik v Ratečah. — Ob tej priliki se zahvalju- .^o vsem darovalcem, ki so pripomogli, da se je šmar- lcn> oltar lepo okrasil. Bog plačaj 1 •lz Izstop iz katoliške Cerkve. V Ljubljani je izstopil ^f/'.msko-katoliške cerkve Grum Leon, rojen v Kranju dne ^junija 1903. Ij. Najdeno. Pošten najditelj je prinesel v župno pisarno n° sprehajalno palico, ki se tamkaj dobi. Župnija Šmartin pri Kranju. Oznanila. Srca ^"'J3, Prvi Pe*ck v mesecu. Sv. maša pri olt. a J- z blagoslovom. Ql 3- junija. Zapovedan post pred binkoštnim praznikom, uri blagoslov krstne vode in sv. maša. 2 bla 4. i junija. Binkoštni praznik. Zjutraj božja služba z goslovoma, ob 9. peta sv. maša z 2 blagoslovoma, po- p0'dan ob 2 pete litanije M. b. fio