Naročnina listu: =
Celo leto . . K 10-— Pol leta . . „ 5' — Četrt leta . . „	2-50
Mesečno . . „ 1-— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petit vrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
300 milijonov mohamedanov pozvanih
na sveto vojsko.
Bitka pred Valjevom. — Naši zopet zavzeli nove postojanke v Srbiji. — Francozi na otoku Vis. — Rusi zasedli tri mesta v Galiciji. — Trdnjava Przemysl se junaško brani. — V Izhodni Prusiji vroči boji med Rusi in Nemci. — Mohamedanski rodovi se pridružujejo sveti
vojski. — Turki natepli Ruse. — Upor v francoski Afriki.
Avstrijsko-srbslo bojišče.
.	Maribor, 15. novembra»
Vroči boji se sedaj vršijo na* srbskem bojišču. Pred srbskim mestom Valjevo bo odločilna bitka/. Srbi se-umikajo. Naša armada pritiska od severa in zahoda v polkrogu proti Valjevu. ■ Od Ljubovi,je ob Drini čez Sokolske hribe mimo Kamenice in Joševa (severozahodno od Valjeva) preko Koceljeva na Usce ob Savi se razteza • avstrijska bojna črta. Kakor sodijo vojaški strokovnjaki, pride najbrž v dolini reke Kolumbara (krog Valjeva v kratkem do odločilne bitke med Srbi in Avstrijci. Del srbske bojne sile se Bo gotovo Še na izhodni strani Valjeva zoperstavil Avstrijcem. Naši zrakoplovci so te dni dognali, da se glavna sila srbske •; armade urnika proti izhodu. Boja zoper našo armado se udeležuje tudi srbsko prebivalstvo, možje, žene in celo otroci. Ves srbski narod se bori zoper nas. Radi tega obupnega srbskega odpora se pričakuje, da ■ bo bližnja bitka krog V a-Ijeva zelo krvava. Ako se našemu desnemu krilu, ki prodira v smeri od Jagodine planine južno j)od Valjevo, posreči priti daleč naprej, je celo mogoče, da bo Srbom umikanje proti Kragujevcu otežkočeno. In mogoče je celo. da se našim posreči obfcoljevalni manever.
Avstrijska armada pred mestom Valjevo.
Dunaj, 13. novembra.
Z južnega bojišča (proti Srbom) se uradno poroča:
Sovražnik se umika izpr ed mest Kocelj evo in Valjevo proti izhodu, Ob Savi (izhodno od Sabca) so naši z naskokom zavzeli mesteca Usce, Rjelbyin pa Banjani. Sovražna utrjena črta Gomile—Draginje je že v naših rokah. Naše čete so došle do srbskih postojank Sopof— Stolice. (Gomile, Draginje, Sopot in Stolice se nahajajo med mesti Valjevo in Koceljevo.)
Avtetriijska 'krdela, ki korakajo od zahoda in severozahoda,, so že prispela pred mesto Valjevo. Pri tem prodiranju so se posebno čeite, ki so na južni strani prodirale čez težavno ozemlje, izkazale s posebnim junaštvom. Podrobnosti o bojih pred Valje-vim se še danes ne morejo objaviti..
Srbski vojni stan beži.
Dunaj, dne 13. novembra.
• „Rjeichspošta“ poroča: Iz Niša došla poročila pravijo, da je srbski vojni stan premeščen iz Valjeva, kjer se ni čutil dovolj varnega, v Mladenova©.
V Krupanji ni Srha.
Dunaj, 13. novembra.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Naše čete, ki zmagovito prodirajo y. Srbijo, so našle tudi Krupan j popolnoma izpraznjen in brez prebivalcev. Zdi se, da Srbi ob svojem umiikanju načrtoma laistne kraje popolnoma izpraznjujejo in jih. pustošijo, kar je za nas v marsikajkem oziru ugodno. Naše čete niso izpostavljene zavratnemu streljanju v vzetih krajih.
Železnica Sabac—Lešnica v naših rokah.
Budimpešta, 12. novembra.
Poročevalec „,Az Està“ brzojavlja z južnega vojnega pozorišča: Z našim dohodjom do Novega Sela
je prišla v našo nesporno posest železnica, ki vodi iz Sabca v. Lešnico in dalje; na progi že dela veliko število delavcev, da se lahko otvori železniški promet, ki bo velikega pomena za dopolnjevanje m o-skrbovanje naših čet. Železnica b,o izredno tudi olajšala zvezo s četami ob Savi in Drini, kar je tudi s sjtralogičnega stališča zelo važno. Strokovnjaki bo-sensko-hercegovinske železnice so že dospeli semkaj, da ukrenejo vse potrebno za skorajšno otvoritev prometa na tej progi.
Devetnajstletni mladeniči poklicani v Srbiji
1	pod orožje.	,
Sofija, 12. novembra.
Iz Niša se poroča;:	V Srbiji je za. prihodnjo
soboto (dne 14. novembra) vpoklican letnik mladeničev, ki bi prišli v rednih razmerah še le leta 1916 h naboru, pod orožje.
Veliko število ranjencev v Srbiji.
Pri Kru pan» še leži mnogo mrtvih srbskih vojakov nepokopanih. — Skozi Niš so se peljali danes srbski ranjenci na sedmerih železniških tlakih proti jugu. Mnogo vlakov, ki so prenapolnjeni s tisoči beguncev in ranjencev, vozi v Pirot in Skoplje.
Avstrijsko=čraogors&o
bojišče.
Maribor, 15. novembra.
Zdi se, da se bodo tudi na bojišču zoper Crnogorce razvile zopet hujše borbe. Da, se nekaj kuha v tem južnem kotu, spričuje dejstvo, da se je črnogorska vlada preselila iz Cetinja v Nikšič. Francozi; pa pripravljajo na morju napad na naš Kotor.
Crnogorska vlada se seli.
Neuradno se poroča iz Sofije, da je kraljeva črnogorska prestolnica premeščena v Nikšič. Arhive so že prenesli iz Cetinja. (Nikšič leži severno-izho-dno od Cetinja v dolini Zete.)
Bar poln Francozov.
Iz Bara v Crni Gori poročajo, da kar mrgoli francoskega vojaštva. Veliko število Francozov je v zvezi z nameravanim prodiranjem proti Kotorju, V Podgorici so napravili novo Marconijevo brezžično postajo.	______________________
Avstrijsko-rusko bojišče.
Maribor, 15. novembra-
V Galiciji se zadnje dni ni vršil nobedjen večji boj med Rusi in Avstrijci. Naša armada se je u-maknila v nove utrjene postojanke. Ker se je nemška • (Hindenburgova) armada umaknila za reko War-to ob poznanjsko in šlezijskp mejo, se je morala tudi armada generala D an ki a, ki je tvorila desno krilo Hindenburgove armade, pomakniti nazaj ob Vislo pri Krakovem.
Neki list poroča, da je avstrijsko armadno poveljstvo dalo n;a črti Krakov—Kališ (ob šleziijski meji) napraviti močne utrdbe. Ta bojna črta je neki tako močna,, da bo Rusom nemogoče jo prodreti in obkoliti nemško črto ob reki Odra. Nemci so se baje radi tega umaknili izpred Varšave, da pošljejo del izhodne armade na francosko bojišče.
Rusi zasedli tri mesta v Galiciji.
Dunaj, 13. novembra.
Z gališkega bojišča se uradno poroča: Na našem severnem bojišču se včeraj ni zgodilo kaj posebno važnega. Rusi so ukorakali v mesta Tarnow, Jaslo in Krosno. (Ta tri mesta ležijo zahodno od Pr-zemysla proti Krakovu.)
Gibanje v Galiciji.
Dunaj. 14. novembra.
V	Galiciji še Rusi venomer prodirajo. Včeraj so dosegli v splošnem črto Tarnow—;Jiaslo—Krosno-—Lisko. Njihova prodiralna črta je obrnjena proti jugozapadu. Zdi se, da ie tudi tu kuj prišel trenoteE za nove. velike hoje. Splošen položaj, našin postojank je ugoden.
93.594 vojnih ujetnikov.
Skupno število ujetnikov, ki so jih naše armade odvzele Rusom in Srbom, je znašalo do včeraj, dne 12. novembra, 867 častnikov in 92.727 mož,
Rusi prodirajo na saneh.
Berolin, dne 12. novembra.
„Vossische Zeitung“ poroča iz Peterburga: Častniki in vojaki, ki so se vrnili iz bojne črte, pripovedujejo, kako hitro se vrši rusko prodiranje. Rusija se je veliko naučila od nasprotnikov, posebno glede prevoza. Ruska armada ni več tista, kot je bila v avgustu, ko je vpadla v izhodno Prusko. Prevoz se vršipovečini nasaneh, ker pota že pokriva debel sneg.
Kako je ruska armada razvrščena.
/
V	vojaškem listu „Messajger d’Armee“ objavlja vojni strokovnjak: Ruski nastop ni dosedaj kljub svoji premoči dosegel nobenega večjega uspeha,, ker ima ruska armada nenavadno dolgo bojno črto. Posebna armada stopa proti Izhodni Prusiji. Ta armada nima nobenega stika z ono, ki nastopa na Rusko-Poljskem proti nemški (Hindenburgov!) in avstrijski (Danklovi) armadi. Iz več armad obstoji tudi ona bojna sila, ki stoji v Severni Galiciji do Przemysla in od tam izhodno ter južno; nazadnje še je armada, ki nastopa v Bukovini1 in ki se je vsled razmer v polnem redu začela umikati. 'Čeprav je Varšava že oteta, vendar so še se sedaj začeli v istini pomenljivi in odločilni boji. Vsled nove razvrstitve sovražnih armad je nastala popolnoma nova bojna črta. Na vseh točkah te dolge bojne črte se seveda ne morejo doseči povsod enaki uspehi. V dosedanjih bojih pridobljene izkušnje pravijo, da se lahko samo na tem ali onem delu bojne črte izvojujejo večji uspehi,: ki seveda potem uplivajo na' vso bojno črto.
Sedanji položaj je ta, da so se začeli boji na celi novi bojni črti, in sicer od leve in desne strani z enako srditostjo. Rusko poveljstvo ie pred vsem o-j a čilo južno krilo (v Galiciji) in začelo z najhujšimi napadi pritiskati na sovražnika»
Važno rusko priznanje.
Geneva, 14. novembra.
Vojni poročevalec petrograjskega, lista „Slovo“ svari v brzojavjki iz Varšave, da se uspehi Rusov ne smejo nikakor pretiravati, kajti 'avstrijska in pa nemška armada sta še ostali močni. Ce sta se pa u-maknih, sta imeli namen, da s)i pofiščeta novih ugodnejših postojank, kjer bosta čakali na pomoč Rusiji sovražnih zaveznikov.
-■’.s r« s» »STßiZ A.“
Rusi so se res odpovedali žganjepitju.
Stockholm, 13. novembra.
Petrograjski poročevalec stockholmskega lista „’Svenskla Dagbladet“ je poslal koncem meseca oktobra svojemu listu poročilo,, iz katerega je posneti sledeče:
Razpoloženje v Petrogradu je resno, skoro sve-čanostno .■ Kdor hoče prav razumeti, kake nečuveno ogromne, žrtve je ta velikanska vojska ; že do sedaj zahtevala, mora živeti tukaj v Patriogradiu, ki je srce Rusije. Koliko ranjencev so že pripeljali v mesto in v okolico ? 1 Kdo bi jih mogel prešteti ? Že nekaj tednov ni v Petrogradu; nobenega prostora 1 več za nove ranjence, vsled tega prevalžajjo sedaj ranjence v velikanskem številu proti jugu.
Zasebna požrtvovalnost je bila v Petrogradu, kakor sploh v vsej Rusiji, zelo velika. Toda vkljub temu bo treba prav kmalu rešiti veliko vprašanje: Kje in kako se naj spravi pod streho ranjence in se za nje skrbi? Povdarjati se pa mora, da dosedaj še ni prišlo do nobene velike in odločilne bitke. S strahom in grozo misli vsak na to. kaj bo še le prišlo, in kaj bo moralo priti.
Čeprav je razpoloženje zelo resno, vendar vlada v prebivalstvu neomajeno zaupanje na konečno zmago. Kdor živi v j Petrdgradu in čita samo ruske časopise, ki prinašajo le samo poročila o zmagah ruskih armad, ga proti lastnemu boljšemu prepričanju in proti lastni volji okuži velikanska) hladnokrvnost, ki noče ničesar vedeti o ruskih neuspehih iji p o dar zih. A ko bo naenkrat rusko ljudstvo izvedelo za golo resnico, se je bati pred nasledki, ki bodo nato nastopili. Rusi so narod, ki živi v. vedni politični nar petosti in ne more hladnokrvno prenašati ne uspehe, še manj pa poraze. Ako začne ruski narod po divje in nebrzdano slaviti ruske zmage, se potem, ko pridejo porazi, razburi ljudstvo v dfivjo, neukročeno •— strast, katere nasledki so navadno izredno i velik..
Priznati se mora, tia je ruski narod v sedanji vojski in sicer žene kakor moški, pripravljen na naj-večje žrtve, Rusi bi sedaj z največjim navdušenjem vse žrtvovali, samo da bi v sedanji vojski Rusija dosegla zmago. Vsak dan se pomnožuje armada z novimi ojačenji, a navadno so pomožne čete slabše kot je Štedio dnevnih žrtev.
Med tem je življenje v ruskih mestih enakomerno in po starem načinu. K temu pripomore največ treznost, ki je nastala zadnji Čas v) velikem delu ruskega naroda. Kakor na čarovniški ali Čudovit način se je naenkrat odpravilo žganjepitje sSfmo vsled carjevega ukaza. Državna blagajna izgubi vsled tega na leto okrog dve milijardi kron. Kako bodo ruski državniki te milijarde dostavili, je veliko vprašanje.
Velik je razloček med sedanjo in japonsko vojsko. Ko so se Rusi borili z Jiaponci, je tekel šampanjec in žganje kar v curkih po ruskih grlih. Sedaj pa pije ruski častnik le čaj in sicer brez žganja, ravno tako tudi navadni vojak- Vprašanje je, ali bo tudi izid sedanje vojske drugačen, kakor je bil izid vojske z Jaoonci?
Nemško-rosko bojišče.
'Maribor, 15, novembra.
Rusi pritiskajo z vso silo na Izhodno Prusijo. Pri mestih Eydtkuhnen, Stallupönen in Soldau so že udrli Rusi na nemško ozemlje. Pri napadu na Stallupönen so bili Rusi tepeni. Pri mesltu Wocl(avec v Severni Poljski so Nemci užugali cel ruski armadni zbor. Pričakujejo se v kraJtkem na meji Izhodile Prusije novi veliki boji med Nemci in Rusi,
Novi boji v Izhodni Prusiji.
Berolin, 13. novembra.
Od dne 2. novembra naprej se vršijo med Rusi in Nemci na izhodno-pruski meji veliki in srditi boji. Zasebna poročila pravijo, da se Nemcem dobro godi.	1
Rusi zopet udirajo v Izhodno Prusijo.
Berolin, 13. novembra.
„Norddeutsche Zeitung“ piše: Z mnogih shrani se sedaj zopet Širijo vznemirjajoča poročila o položaju obmejnih krajev Izhodne Prusije, Poznanjskega in Slezije, Temu nasproti se na podlagi poizved zatrjuje, da so de na nekaterih obmejnih krajih udrle manjše ruske, čete v Izhodno Prusijo. Radi obsežnosti izhodno-pruske meje, je skoro nemogoče preprečiti upade manjših sovražnih čet na nemško ozemlje. To se je pokazalo že ob začetku vojske z Rusi. A sploh pa se lahko z vso gotovostjo trdi, da ni cela izhodno-pruska meja ogrožena po Rusih. Za pokrajine Poznanjsko in Slezijo pa sploh ni nikake nevarnosti.
Na Rusko-Poljskem.
■	Dunaj, 14. novembra.
Na Rusko-Poljskem se bo morala nemšika ofenziva kmalu pričeti, ker so Rusi z močnimi siliami prekoračili Wartho.
Maribor, 15. novembra.
Naj belgijsko-ifrancoskem bojijšlču so nemške čete v zadnjih dnevih precej napredovale. Padlo je že več važnih postojank ob belgijski in francoski meji. Tudi na ostali bojni črti so napredovali, Nemci, o-sobito v Argonih, kjer je padla važna francoska postojanka Vienne le Chateau, Levo krilo nemške armada je pa zavzelo važno francosko1 opiralno točko Brule ob jugozahodni strani St. Mihiela.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, 13, novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 13. novembra predpoldne se poroča:
Pri Nieuportu so prizadjale nemške mornariške čete Francozom zelo velike izgube in so ujele 700 francoskih voj.akov.
Pri uspešnih napadih na Ypern so nemške čete ujele 1100 francoskih in belgijskih vojakov.
Hudi napadi Francozov zahodno in izhodno od Soissonsa so bili odbiti. Francozi so imeli v teh bojih velike izgube»
Na izhodno-pruski meji pri Eydtkuhnenu in južno od Eydtkuhnena ter na izhodni strani jezer so se vršili novi boji. Ojdločitev v teh bojih pa še ni padla.
Nova nemška armada.
„Times“ poročajo : V Miinstru so sestavili Nemci celo novo armado, ki bo v najbližjem ' čašu odkorakala v Belgijo.
Sani za nemško armado.
Berolin, dne 12, novembra.
Nemška vojna uprava pravočasno skrbi za zm-sko vojsko. Kakor izve Ust ,yHolzweIt“, je pripravljenih že 2000 sani za prevozne namene.
Naj velja, kar velja.
Kodanj, dne 13. novembra.
List „National Tidende“ poroča iz Pariza: Čeprav leži nad bojnim poljem gosta megla, se> vendar Nemci zelo skrbno in na vse strani pripravljajo, da izpeljejo močan sunek1 proti Calaisu, Izpeljati se mora, naj velja, kar velja. Boji se vršijo v megli in presenečenja so mogoča, ako se Francozom,, Belgijcem in Angležem ne posreči, da poizvejo za nemške postojanke.
Tudi Franeozi .se SLrokoustijo.
Iz Londona se poroča: Visok francoski častnik se je izjavil poročevalcu „Daily M ai la“, da ni upati, da bi se kmalu končala vojska. Še le leta 1916 bode zlomljen odpor Nemčije, .■>.
Ponočni boj pri Verdunu.
Neki v boju pri Verdunu težko ranjeni častnik je poslal svojemu bratu sledeče pismo:	Na nekem
gozdnatem griču nasproti nam se je nahajala sovražna artilerijska postojanka, ki ni mogla uničiti naših topov. Mi smo sovražne topove čisto lahko razločevali s hribovitega pobočja. Toda naši višji poveljniki so nas poučili, da so to le dozdevne postojanke, sovražna artilerija, ki |je obstreljevala naše čete žali bog z velikim učinkom, se je namreč nahajala na nasprotni strani hriba. Naša divizija naj bi jo napadla z naskokom. Uspeh je bil mogoč le, če se nam posreči, priti deloma neopaženo do topov. Radi tega je bil napad določen za po noči. Nihče ni smel streljati pri prodiranju. Biajonet je bil edino orožje, ki smo se ga smeli posluževati. Ukaz se nam je zdel tak, da smo povžili na potu vsa prihranjena živila. Razdelil sem svojo klobaso med tri tovariše. Nato seta spisal pismo na starše in ga dal nekemu dečku.
Proti večeru smo sé pripravili na pohod, in sicer ob hudem deževju,. Korakali smo par ur, na kar je prišel ukaz: vsi častniki raz konje. Nahajali smo se pred sovražno artilerijo. Tu se je tudi stotnija ločila od bataljona in šla po neki ozki poljski poti. Vodil sem prvo črto. Prišli smo do širokega potoka. Med tem, ko sem skušal po karti dognati tok potoka, mi je eden mojih vojakov rekel: „;To vendar nič ne pomaga, g. poročnik, moramo pač preko!“ Trije vojaki so skočili s prtljago v potok in izginili za vedno. Nismo jih mogli rešiti. Morali smo obiti potok po dolgih ovinkih, na kar smo prišli v neko vas. Vse je mirno. Toda eden izmed domačinov je najbrž obvestil sovražnika po podzemski brzojavni napeljavi o našem prodiranju. Komaj smo prišli do zadnje hiše, že je padel v naše vrste šrapnel in kimalu so mu sledili drugi. Stotnija se je razkropila in vsak je iskal kritja. Zažvižgale so piščalke četovodij in razvrstili smo se v novo črto. Prišli smo do točke, kamor nam je bilo u-kazano. Kar pade na tamošnji Skedenj granata in poslopje je bilo takoj v ognju. Kmalu je bilo svetio kakor ob belem dnevu. Seveda nas je pričel sovražnik takoj obsipati s šrapneli in smo imeli težke izgube. Tudi mene je zadel šrapnelski drobec. Poskusil sem, če morem še premikati samokres, ki sem ga imel s seboj. Šlo je, kajti mišice niso bile ranjene.
Strašen občutek je bil, ko smo morali prodirati pod ognjem sovražnika, ki ga nismo videli in mu nismo mogli prizadeti niti najmanjše izgube. Končno smo prišli v nek gozd, odkoder smo mogli kmalu prodirati nemoteno. 200 m od gozda smo zapazili žarke metalca luči. Vrgli smo se na tla, toda metalec nas
je že pogodil. Takoj so pričeli padati na nas šrapneli, pomešani sedaj z ognjem strojnih pušk. Trije šrapnelski drobci so me kar hkrati zadeli v hrbet in desna roka mi je bila kakor mrtva, Pluča so ranjena, sem si mislil takoj. Padel sem na tla, a imel sem še toliko moči, da sem izstrelil z levo roko par krogel iz samokresa, na kar sem obležal nezavesten. Ko sem se zopet zavedel, sem zapazil pred seboj francoskega vojaka, ki me je hotel prebosti. Pognal sem mu takoj kroglo v glavo, na kar sem se obrnil k njegovemu slugi, ki mi je pravzaprav rešil življenje s tem, da me je pravočasno opozoril na nevarnost. Nesrečnež je imel prerezan trebuh in je kmalu izdihnil. Pogledal sem malo na okoli in videl vojake svojega oddelka. Ležali so po tleh, a nobeden se ni ganil. Klical sem jih po imenih, a odgovora ni bilo.
Šel sem, oziroma plazil sem se k obvezališču, kjer sem pozneje izvedel, da je bila imenovana sovražna baterija še tisto noč zavzeta. Od moje čete je ostalo še 10 mož.
Ugibanja o dolgotrajnosti vojske.
V francoski akademiji1 moraličnih in političnih znanosti se je vršil te dni razgovor o finančnih, gospodarskih in narodopisnih vprašiajnjili, ki so v zvezi s sedanjo vojsko.
Leroy-Beaulieu je izrazil mnenje, da bi vojska utegnila zelo dolgo trajati. Nasprotniki Nemčije in Avstrije štejejo 321 milijonov duš, obe zvezani državi pa 116 milijonov. Prebivalstvo Nemčije prekaša sicer francosko za. 65%, toda to razmerje se zmanjša, upoštevši zgolj nad 20 Ie|t staro prebivalstvo, Jm 35 odstotkov. Povdarjal je, da so veliko manjši narodi vzdrževali dolgo vojsko nasproti večjemu sovražniku, in navajal za zgled Bure, Id so se s 30.000 ljudmi cele tri leta ustavljali 150.000 Angležem, in Srbe, ki se s 13% svojega prebivalstva že dve leti nahajajo V vojnem stanju. Tem delj se lahko borijo veliki narodi, ki razpolagajo, s tako silnimi rezervami.
Tem trditvam je oporekal Yves Guyot, ki je mnenja, da bo dolgotrajnost vojske odvisna bolj od gospodarskih činiteljev,, kajkor od zgolj fizičnih. Leta 1870 so skupni vojni stroški znašali 12% milijard, katere je vse plačala Francija* ker se je Nemčija od-« škodovala s 5 milijardami odškodnine. Brez te je tudi Francija potrošila okoli 5 milijard, pa je vrhtega morala vzdrževati tuje čete na svojem ozemlju.
Računajoč, da bo imela Nemčija celi čas tri milijone vojakov na bojišču, Avstrija 2, Francija 3, in Rusija 4 (te številke so bržčas vse še prenizke. Opomba uredništva.), znašajo vojni stroški samo teh štirih držav okoli 150 milijonov frankov na dan, ali 4.5 milijarde na mesec, ali 54 milijard na leto. Ta številka predstavlja natančno vrednost letne produkcije teh držav, od katere pa tvori samo ena šestina dejanski proficit. Ta se pa za tri četrtine še zmanjša, ak'o pomislimo, daj tri četrtine moškega prebivalstva zdaj nič ne dela. Zato znaša dejanska izguba 7.75 milijard na mesec, 46.50 milijard eno polletje ali 93 milijard frankov na leto. Francija ' izgubi v pol leta vojske 15 milijard, Nemčija 22 milijard. Tukaj pa druga škoda — po opustošenju etc. — niti ni vpo-šteta.
Tudi londonski narodnogospodarski list „Economist“. pobija mnenje Leroy-Beaulieujevo in sodi, da vojska ne more trajati delj kakor 8 mesecev.
Maribor, 15. novembra.
Turki so se zadnje dni silovito razvnejla za vojsko. Turška vlada je dosegla na Kavkazu lepo zmago nad Rusi, Pri Köpriköju se je vršila dne 11. in 12. novembra krvava bitka med) Rusi in Turki. Rusi so imeli velikanske izgube. Turške čete so u-drle že tudi v Egiplt.
Turški sultan Mehmed Rešad je kot vladar mo-hamedanstva (kalif) proglasil sveto vojsko zoper Rusijo, Anglijo in Francijo (glej, naslednji članek).
Sultanov oklic je že dosegel uspeh. 10.060 Maročanov (v Afriki) se je dvignilo zoper svoje dosedanje gospodarje Francoze.. V okolici mesta [Tanger v francoski Afriki1 se je že vršila bitka med mohamedanskimi uporniki in Francozi, Poslednji so bili poraženi.
Angleži, Francozi in Rusi bodo tvisled mohamedanske svete vojske silino prizadeti. Vojni zapletljaji postajajo dan za dnevom večji. V Perziji močno vre zoper Ruse. Afganistanski vladar (emir) se bo s svojimi četami in mohamedanci udeležil svete vojske.
Džihad ali sveta vojska,
(Piše dr. M. S.)
V sedanji svetovni vojski, kakršne še ni videl svet, je stopil na pozor išče še nov pojav. Carigrajski turški sultan, ki je obenem vrhovni poglavar vseh
mohamedancOv, ki štejejo okoli 300 milijonov, je proglasil džihad, ali sveto vojsko za vse mohamedance. 2e stoletja ni bil proglašen džihad, Zakaj to je verska vojska, ki nalaga vsem moliamedancom versko dolžnost, da, branijo svojo mohamedansko vero.. V zadnjih balkanskih vojskah ni bil proglašen džihad, ker takrat ni bila, v nevarnosti mohamedanska vera, šlo se je le za nekoliko turškega ozemlja. Zdaj pa proglaša sultan, da je vera v nevarnosti. In prav sodi. Cela severna Afrika, kjer prebivajo mohamedahci, je v rokah tujcev, Angležev, Francozov in Italijanov. Angleži imajo nadalje v oblasti in lasti mohamedansko Indijo. Po Indiji vladajo v Belučistanu in stega-jo svoje prste po Afganistanu. Rusija si je prisvojila že kakih 18 milijonov mohamedancev v Kavkazu. Zdaj dela na to, da dobi Armenijo in polovico Perzije v svojo oblast, drugo vzamejo milostno Angleži, pod svoje varstvo. Perzija je prepražena z ruskimi in pa angleškimi železnicami. Da varuje te svoje interese, izjavlja Rusija, da mora imeti vi Perziji svojo stražo, svoje vojaštvo. Francija dela svoje interesne kroge v Siriji in Palestini. Opira se tudi nat svoje deloma že izdelane, deloma projektirane železnice po teh krajih. Ce bi zmagale Anglija, Francija in Rusija, potegnejo lahko svoje mreže skupaj ter uničijo turško vlado in mohamedansko versko neodvisnost. Raaba v Mekki s celo Arabijo bi bila pristopna muhamedancem le po milosti Angležev, turški sultan bi bil kalif mohame-danoev le po milosti Rusov,, ki bi gospodovali v Carigradu. Med Carigradom in Mekfco pa bi še gospodovali Francozi kot — varuhi kristjanov na Jutrovem, dočim doma uradno ne poznajo krščanske cerkve.
Zato proglaša sultan versko vojsko. Njegov vojskovodja Enver-paša dobi zeleno prerokovo (Mohamedovo) zastavo, pod katerim znamenjem je, dolžan brapniti vsak moha^edan svojo vero do zadnje kapljice krvi. Enver-paša razglaša sultanov razglasi ter pristavlja: „Naprej, vedno naprej! Zmaga, slava, muče-ništvo in raj je pred nami, za nami smrt in sramota! “ V verskem znamenju je bài nekdaj islam, t. j. odanosi (v Alaha, kakor imenujejo Boga) ali vera Alahovega preroka, Mohameda, stralh' ,in groza Azije,, Afrike in Evrope. Kaj še danes premore mohamieda-nizem, bodo pokazali prihodnji meseci.
Faktično je napovedala vojsko trosporazumu: Angliji, Franciji in Rusiji še-le Turčija. Zato bo torišče te vojske zlasti turško ozemlje v Evropi, Mali Aziji, Armeniji, Mezopotamiji, Siriji, Palestini in A-rabiji. V drugih mohamedanskih deželah kakor v Perziji, Afganistanu, Egiptu, Maroku itd. so še-le večji ali manjši upori. Turška vlada je tudi zagotovila Ital jo, da v Tripolitaniji in Cirenejki, kateri afriški mohamedanski deželi si je prisvojila pred tremi leti Italija, ne bo razglasila svete vojske in ne bo podpirala uporov proti Italiji. (To je storila radi tega, da ostane Italija nevtralna, da se ne spusti v vojsko zoper Turčijo in potem dosledno tudi proti Avstriji in Nemjčiji.
Turkom je zlasti tudi ležeče na tem, da dobijo Egipt zopet pod svojo oblast. Egipt je bil deloma samostojen, vladal ga je namreč egiptski podkralj alit khedive, ki je plačeval sultanu letni donesek okoli 16 milijonov kron. Toda Angleži, ki so prišli 1. 1882 de’ lat mir v Egipt, ko je nastal radi vmešavanja angleških in francoskih akcijonarjev v egiptske razmere prepir med domačini in tujci, imajo svoje vojaštvo v Egiptu, po katerem so bili dejanski gospodarji v deželi. Te dni so Angleži proglasili Egipt kot svojo last. Khedive Abbas II, Hilmi, ki je sedaj v Carigradu, je tedaj odstavljen od Angležev, Zato pa misli stopiti na čelo turškim četam, ki prodirajo proti Angležem v Egiptu. Z Angleži, ki branijo Egipt, so prišli že Turki na dveh mestih do spopada. V zalivu Akaba, kateri zalivi Rudeče ga morja je južno od Mrtvega morja na izhodni strani Sinajskega polotoka, so-Turki odbili angleški napad. Db Sredozemskem morju, južno od Svete dežele, so pa Turki vzeli egiptski grad El Ariš. V glavnem se tedaj že pozna, kje mislijo prodirati Turki,. Ta del vojske bo jako težaven, ker bodo Turki s težavo spravljali skozi same puščave svoje armade na egiptsko mejo. Od Jeruzalema in pa Jafe naprej na jug ni nfkake železnice. V prekojor-danskih krajih gre samo ena železnica (Hedžas), katere postaja Maan, do kamor bi lahko prišlo vojaštvo po železnici (459 km daleč od Damaska), je oddaljena od zaliva Akaba 105 km. Do Akabe vodi stara rimska pot. Od Akabe naprej pa gre stara karavanska pot skozi sredino Sinajskega polotoka, skozi kraj En-Nakhl. Te kraje je prehodil in znanstveno preiskal slavni orientalist, zdaj oboleli profesor bogoslovsfce dunajske fakultete, dr. Alojz Musil, Ceh iz olomuške škofije. Od Akabe do Sueza ob Rodečem morju je pa o-koli 250 km. To je od Sueza do Akabe najkrajša pot, po kateri hodijo egiptski mohamedanci romat v svojo Medino in Mekko. Daljše in enako težavne so druge postranske poti skozi puščave Sinajskega polotoka, po katerih so hodili nekdaj Izraelci, Od Jeruzalema proti Egiptu sta d've poti, ena težavneja v pusti notranjščini dežele, druga tik ob Sredozemskem morju, kjer je napeljan tudi telegraf. To zadnjo pot so Turki že nastopili z zavzetjem grada El Ariš. K Sueškemu prekopu se pride potem- tudi no dveh krajih, ali ob stari karavanski cesti, ki pride k prekopu ob kraju El Kantara ali pa bolj južno od brega, El Gisr, kjer stoji kapelica „Matere božje v puščavi“, k egipt-skemu mestu Ismailia. Ce se Turkom posreči, da pridejo s svojimi armadami čez te puščave, potem je njih prva naioga, da zasujejo v toliko Sueški prekop, da, angleške ladje ne morejo več imeti zveze med Ev-
«STRAŽ A.“
.......... 1 'i ■■	■	‘f-r, -..%. jfrifru ,nf 11.i i i ■ i.
rop,o in Indijo, Angleži se bojijo za Sueški prekop. Zato so prosili Italijane in Grke, da bi ščitili s svojimi četami preklop; toda’ dozidpä sta še Italija in pa Grčija odklonili to ponudbo. :	’	:
Turčija se je vrgla v grozno svetovno vojsko, od tega džihada je odvisna njena prihiodnjost. Valovi svetovnega bojevanja so se razširili. Nekdaj so se razprostirali po zemlji valovi vesoljnega potopa, zdaj drvijo po zemlji valovi krvi.
Turki prodirajo v Rusijo.
Turški glavni stan uradno poroča:	Danes po
noči (od četrtka na petek) so turške čete izvršile nepričakovan napad na ruske obmejne stražnice ob meji vilajeta Trapezunt. Turki so stražnice zasedli in nato prodrli tri ure daleč v ruško ozemlje v smeri proti , mestu Batum. iTurške čete so zapiedle tudi vojašnice v mestu Kurdoghin na Kavkazu.
Rusi tepeni v Kavkazu,
Carigrad, dne 18. novembra.
„Agence Ottomane“ objavlja sledeče naznanilo Iz glavnega turškega vojnega stana o dogodkih na izhodni meji, o katerih se izi strategičnih (vojaških) ozirov dosedaj ni smelo poročati. Rusi so nameravali tudi na suhem presenetiti z napadi turške čete. Ne da M bili napovedali vojsko, so prekoračili dne 1. novembra s pet armadnimi zbori mejo Kavkaza. Ni nobenega dvoma, da se je treba delj časa poprej dobro pripraviti, predno je mogoče izvršiti tako obsežno gibanje čet.
Vkljub tej ruski predpripravi za napad so vendar izvršile turške'obmejne čete vsa jim dana povelja zelo hrabro in spretno. Najpoprej so se zelo počasi umikale, ko so poprej prizadjale Rusom zelo hude udarce, Vsled tega so dobile toliko časa, da so mogle, ko so dobile primerna ojačenja, zasesti važne postojanke. Vsled velike odporne sile turških prednjih čet so mogli Rusi., ki so zbrali vse svoje moči, priti še-le četrti dan, ko so prekoračili mejo, v okoliš Kol-bachi-a in Köpriköja, (Kolbachi in Köpriköj ležita 60 kilometrov izhodno od Erzeruna.)
Napad ruskih kozakov pri Köpriköju je odbila turška kavalerijska divizija. Dne 5. in 6. novembra so ustavili Rusi svoje gibanje in so začeli delati okope in strelske jarke,. Turške čete, ki so prihajale v presledkih, so zadrževale prodiranje Rusov in turška infanteria se je pripravila na naskok.
Dne 7. novembra so začele turške čete prodirati. Rusi, ki so bili zahodno od Köpriköja močno utaborjeni, so se postavili v bran. Dne 8. novembra so turške čete nadaljevale svoje prodiranje. Popoldne so zasedle turške čete močno utrjene ruske postojanke, katere so branili 4 pešpolki, t artilerijski polk in ena kavalerijska divizija. Rusi so se umaknili iz teh postojank in so zavzeli v okolici Köpriköja drugo močno postojanko.
Dne 9. novembra je stala pred nami 1 ruska divizija in 1 kavalerijski zbor. Sovražna bojna črta je bila dolga 15 km in se je raztezala od reke Arax na južni strani notri do gorovja na severni strani, Rusi so napravili na celi bojni črti utrdbe, vrhu tega so tudi imeli močne rezerve.
Dne 10. novembra je storila turška armada vse potrebno za prodiranje in je dne 11, novembra napravila na ruske postojanke splošen napad. Po hudem boju so turške čete proti poldnevu zavzele z naskokom- Köpriköj, ki je bilo važno rusko opirališče. Ko se je stemnilo, so turške čete že zavzele tri četrtine vseh ruskih postojank. Po noči so še zavzele višino izhodno od Köpriköja, ki je bila zadnje opirališče Rusov.
Dne 12. novembra je bila zmaga turških čet na celi črti ugotovljena. Vse postojanke sovražnikov so bile zavzete. Ruski armadni zbor je bil poražen in se je spustil v beg. Turška hrabra in vstrajna armada je zasledovala bežeče Ruse. Vsled tega poraza glavne ruske sile ni več dvomiti, da bodo turške čete še tudi tiste ; maloštevilne ruske čete, ki se nahajajo pri Tortumu in Karaklssi, tudi zapodile v beg. Vkljub temu, da so trajali boji celih 5 dni, je vendar razpoloženje turških čet izborno. Stanje ujetih in ubeglih Rusov, kojih število se še za sedaj niti približno navesti ne more, dokazuje, da vlada v ruski armadi velika pobitost.
Kavkaz.
Posebna pozornost se obrača sedaj proti Kavkazu, kjer napoveduje Rusija ofenzivo proti Turčiji. Carjev ukaz to vsaj zaukazuje. Kavkaz obsega pokrajine med Črnim morjem in Kaspiškem jezerom od nižine reke Manič do turšlko-perzijske meje, obsega 484.990 kvadratnih metrov in ima 9 milijonov prebivalcev. Vrhovi dele Kavkaz na evropski in azijski del. NajlVišja gora v Kavkazu je gora Elbrus 5631 m, ob južni meji proti Perziji gora Ararat 5211 m. Od gorskih prelazov preko Kavkaza so najvažnejši 3500 m visoki prelaz Maruk, 2900 m visoki prelaz Na-har, Krestovajski prelaz, prelajz Darjal 2400 m. Velike važnosti so železnice tostran Kavkaza od Rostova v Vladikavkaz s stransko železnico v Novoros-snsk ob Črnem morju Druga zelo važna proga je iz Vladika,vkaza preko Petrovska ob Kaspiškem jezeru v Baku. Na južni strani gre železnica iz Batuma v Poti, Tiflis, Ejisabetpol, Aljat, in proga iz Tiflisa v AlekSandropol ter v Kars in Erivan.
Vojaški okraij „Kavkaz“ obsega, kakor poroča vojaški sotrudnik „Neue Freie Presse“, tri armadne
zbore s 8 pehotnimi divizijami, 2 strelskima brigar
dama in 4 kozaškimi divizijami. Vrhovni poveljnik je carjev namestnik v Tftflisu, general Voroncov-Daš-kov, po najnovejših poročilih i pa general Radko Di-mitrìew.
Glede ruske ofenzive je vprašati:
1.	Koliko čet ima Rusiji na razpolago? Skoro gotovo je, da stoje vse kavkaške čete na Ruskem Poljskem. Ostale so tam samo obmejne straže. Zato se bodo boji omejevali samo na obrambo meje in o-fenziva se Še dolgo ne bo pričela.
2.	Kje se bodo zbrale čete? [Najbrže se bodo zbrale čete okrog i Tiiflisa, manjši oddelki morda med Aleksandropolom in Karsom.
3.	Kje;bode čete prodirale? Glavna pot bi bila črta Tiflis—Ka{rs—Erzerum, ' manjši oddelki v dolini Corohe in Otte. Utrjeni'so ali pa jih bodo v kratkem utrdili: Mačukelis, Artvin, Ardanuč, Taviskar, City, Jenikav, MedšSngert, Kars in Aleks an dropol sta trdnjavi.
4.	Ali pride v poštev j tudi morje? Važno je. ali bo Rusija nadvladala Turčijo v Črnem morju, ali pa narobe. V prvem slučaju bi mogla Rusija, izkrcati čete in močno škodovati Turčiji. Posebnega pomena bi . bila potem Sebaisjtopol in Batum. V nasprotnem slučaju bi seveda Turčija, basiranno z večjimi težavami, motila rusko prodiranje.
Na kako rusko ofenzijvo v bližnji prihodnosti torej v Kavkazu ni mogoče misli®. Vprašanje !e le, ah Je Turčija dosti močna, da prične ona z uspešno ofenzivo.
Afganistan se udeleži svete vojske.
List „Lokalanzeiger“ poroča iz Carigrada: Semkaj došla poročila zatrjujejo, da je afganistanski emir (vladajoči knez) izjavil, da je pripravljen, se pridružiti mohamedanski sveti vojski.
Turško prodiranje proti Egiptu.
Za turško ofenzivo proti Egiptu,1 prihaja v poštev pred vsem ono ozemlje, ki se razprostira izhodno od Sueškega prekopa do egipčansko-turške meje na polotoku Sinai. Meja pričenja južnozapadno od mesfSa Gaza ob Sredozemskem morju ter gre v skoraj ravni črti do Aka.be obcRudečem morju..
Od sinajskega polotoka vodite dve važni cesti k Sueškemu prekopu. Prva iz Gaze čez El-Ariš v El Kantaro, druga kakih 100 do 150 km bolj južno iz A-kabe čez Kalat-en-Nahl v Suez. Med obema cestama se razprostira puščava Et Tih.
Turki so zbirali svoje čete že delj časa pri Jeruzalemu, za razvrstitev ob meji potrebujejo najmanj 5 do 6 dni. Svojo ofenzivo bodo pač naperili proti obem končnim točkam Suešklega prekopa Suezu in Port Saidu ter morda tudi proti Ismaili, ki leži na pol pota od obeh ob kanalu. Za raizvoj te ofenzive je računati vsaj 14 dni.
Angleži imajo sedaj v, Egiptu kakih 50.000 mož. Od teh jih stoji kakih 30.000 ob Sueškem prekopu. Turška ofenziva bo morala izvršiti jako težavno nalogo, ker bodo branili Angleži svojo toli važno po sest gotovo z vsemi silami.
Po pariških poročilih hočejo udariti Turki čez Akabo in Gazo na Suez.
Grki so napadli Bolgare«
Bolgarski poročevalni urad poroča: Grške Čete, M stojijo na bolgarski meji, in ki že več dni vznemirjajo bolgarsko obmejno prebivalstvo, so včeraj nepričakovano na petero mestih' napadle v okrožju mesta Mevrokop bolgarske obmejne straže. Na obeh straneh se Je začelo streljati s puškami. Boj je tra-jial na ceh črti do večera. Bolg,mrske čete so krepko odgovarjale. Izgube še niso natančno znane.
Na morju.
Rusi oddafaio Idfijo.
Poluradno rusko glasilo i „Russkoj Invalid!“ objavlja to-le grožnjo na Italijo: „Zdaj je najskrajnejši čas, da poseže Italija vmes. ‘Nfaj ne čaka, da mu že drugi poberejo kostanje iz žrjaviee, kajti pozneje se bodo oglasih drugi odjemalci. Italija mora biti pripravljena, da bo zgornji del Adrije pripadel Srbiji in Crnigori, ako Italija ne poseže za meč."
Strah Francozov pred presenečenjem v Jadranskem morjn.
Rim, 14. novembra.
Rimski poročevalec lista „iTiemps“ poroča svojemu listu o nepremagljiJvlih težikočalh!, s katerimi se mora boriti francosko vojno brodovje v Jadranskem morju. Francosko vojno brodovje se je moralo zadovoljiti le z nekaterimi brezuspešnimi napadi na Kotor. V severnem delu Jadranskega morja ne morejo Francozi ničesar podvzeti, ne da bi se jim trebali bati presenečenj. Nima nobenega pomena, da bi izpostavili svoje dragocene vojne ladje nevarnostim podmorskih in torpednih čolnov ter plavajočih min, če je nemogoče napasti Polo brez potrebnih čet za izkrcanje, ki bi oblegale to močno trdnjavo. Dejstvo je, d‘a se Pola ravno tako, kakor Port-Ar!thur le samo od morske strani ne more zavzeti.
Francoske ladje pred otokom
Vis.
■	Zagreb, 14. novembra.
Uradno pregledane „Novine“ poročajo, da je na vernih duš dan, to ■ je dne 2 novembra, priplulo pred otok Vis (znan po znani Tegetthoffovi zmagi) kakih 30 večjih in manjših francoskih ladij. Francozi so se izkrcali na otoku. Francoski častnik je poisaal nekaj odličnih meščanov mesteca Vis, Zahteval je, naj se avstrijskja posadka uda Francozom, mesto pa mora plačati 21.000 K vojne fcontribucijle (vojnega dav-Ka). Posadka se ni hotela udati. Radi tega so Francozi obstreljevali nekatere vojaške hiše, svetilnike in zaloge za premog in bencin. Uničili so tudi brzojavne in telefonane naprave. Po tako opravljenem delu so francoske ladje zopet odplule izpred Visa._
Slovenci l
Ker se za spodnještajerske 'Slovence ni ustanovil poseben vojni oskrbovalni urad, je visokorodni cesarski namestnik za Štajersko, Manfred grof Cla-ry-Aldringen poveril z odlokom dne 8. novembra 1914 Št. 6-3396-1 g. dr, Benkoviča, dr. Korošca in dr* Ver-stovšeka, da skrbijo za podporo vojakov, ki izpolnjujejo na bojiščih svojo plemenito domovinsko dolžnost. Podpisani so osnovali začasni .„Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču“, ki se bode po potrebi razširil.
Prva naloga odbora je, da priredi vojakom na bojišču, zlasti spodnještajerskih polkov, kolikor mo gdče prijeten Božič. Zato prosi odbor posameznike, župnijske, občinske urade, okrajne zastope, okrajne in krajne šolske svete, društva itd,, da se mu nakla-njajo v ta namen darila v denarju, v zimski spodnji
obleki, v cigaretah, smodkah itd.
Posebno naj se uporabi dan 2. decembra., ko je presvitli cesar pred 66 leti nastopil vlado, da se nabira za božična darila, ki se bodo poslala našim vojakom na bojišče,
Ker se morajo do 6, decembra odposlati vsa darila na bojišča, zato prosi odbor, da se ozira pri vpo-šiljanju na to časovno določbo. Vsaka pošiljaitev, ki se bode objavila v listih, naj se naslovi:
„Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču“, Maribor, Koroška cesta št. 5,
Za odbor:
Dr. Benkovič, dr. Korošec, dr, Verstovšek.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. C. g. Anton Jaklič, c. kr. vojaški župnik III. armadnega zbora v Gradcu, je
pomaknjen v VI. činovni razred. — Župnijo Sv. Jurij ob Ščavnici je dobil č, g. Franc 'Štuhec, kaplan pri Kapeli,
Pobiranje darov za vojake spodnještajerskih polkov. Povsod po mestih in trgih pobirajo za vojake doneske. Veliki Duhaj požrtvov-aijno daruje prispevke za svoje polke. Ali naj pustimo Spodnje-Sta-jerci svoje sinove brez božičnice ?) Spominjajmo se jih, ki prelivajo kri za dom in cesarja, z bogatjimi darili, katera se jim dopošljejo pravočasno na bojišče. — Slovenski odbor za podpiranje vojakov v Mariboru.
Vojno posojilo. Podpisovanje za to posojilo se je začeio danes ter se konča dne 24. novembra opoldne. Za podpisovanje vlada vsepovsod! živahno zanimanje.
Vesela vest o naših gg. vojnih kuratih. Veleč, g, nadkurat divizijski župnik Jakobi Tajek (28. divizija inf, čet, vojna pošta 73) je poslal vlč. g. ravnatelju Zidanšeku to-le pismo z dne 6. novembra, ki je prišlo dne 15. novembra v Maribor n Vlelečastiti g. ravnatelj! Danes sem čital v „Slovencu“, notico o g. Kocipru in meni. Bil je z,a mene opomin, da naj se zglasim, če sem še med živimi. Sem hvala Bogu zdrav in krepak, četudi sem že precej pretrpeli. 1 Vi boste znali oceniti najbolj razine štrapace vojne. Ogromni pohodi po dnevu, pogostoma tudi po noči v veliki vročini, v strašnem deževju, v zelo mrzlih nočeh, večkrat na prostem, potem krvave bitke po več dni in noči, grozni prizori pri obrezovanju ranjenih — to človeka prime in upliva na telesno in duševno življenje. V zadnjem času sva bila z gg. Kociperjem in Rantom blizu skupaj. G. Rant je bil teden dni prostovoljno med obolelimi na koleri, Naši vojaki so hrabri junaki, tako, da vendar še upamo na konečno zmago. Tudi gg. kurati iz naše škofije se zelo hrabro držijo, kakor mi je znano o gg. Gol ecu in Škofiču. Vsakemu izmed nas so že pogostoma pele krogle mr vaško pesem, pa Bog in angel varuh sta bila pri nas. V božjo pomoč upamo še naprej in se priporočamo v molitve. Pozdrav vsem mariborskim gospodom! Dal Bog, da se bomo kmalu ustmeno mogli več zmeniti.. Srčne pozdrave in poklone vsem znancem od starega in zvestega Taj ek a!
Junaki v smrti. Angleški poročevalec opisuje ginljiv prizor na kolodvoru v Parizu.. Na peronu je ležalo na slami vse polno ranjencev, ki so čakali, da jih spravijo v bolnišnice. Hudo ranjeni francoski vojak je težko sopel. Usmiljenka mu je hotela rano ridi
novo prevezati, toda ranjenec je to odklonil s prošnjo: „Prosim za spovednika!“ — ,„Ali je duhovnik kje blizu?“ je vprašala usmiljenka. — Drug vojak v bližini, tudi težko ranjen, se je z veliko težavo malo dotaknil rokava usmjiijenke: f„;Jaz sem duhovnik“, je komaj in komaj izustil, 1 „pni morem dati odvezo, le prenesite me tje k njemu!'“ Usmiljenka se je obotavljala. Vojaka-duhovnika je namreč granata tako hudo ranila, da bi takoj umrl, če b|i se le količkaj gannii. Vojak-duhovnik je rihjto z naporom zadnjih svojih moči bol, šepetal kot govoril usmiljenki : „(Znana Vam je vrednost rešene duše. Ce živim eno uro 'delj ali manj, ni v nobeni primeri z rešeno dušo.“l Vojak-duhovnik je nato hotel vstati, a moči so mu odrekle. Morali so ga prenesti k ranjenemu vojaku, ki je prosil za spovednika. Ko ga je spovedal in mu še hotel dati odvezof ter napraviti znamenje sv, križa, je bil tako slab, da tega sam ni mogel več storiti. Usmiljenka mu je morala pomagali vzdigovati roko, da je mogel narediti znamenje sv. križa. Kimaju nato sta izdihnila oba, vojak-duhovnik 1 in njegov spovedanec, drug ob drugem svoji duši.
Gradčan v ruskem ujetništvu. Gradčan Leop. Dörfler od 3. domobrambovskega pešpolka, ki se nahaja v ruskem ujetništvu v Moskvi, I je pisal te dni svojim starišem, ki bivajo v Gradcu, pismo, V katerem se nahaja med drugim tudi sledeče: „Prepeljali so nas v sveto Moskvo. Po dolgem čakjajnju smo stopili v voz električne železnice in smo se vozili pol ure skozi mesto. Neprestano so se sjiišaji klici kakor „Avstrice, Attrice!“ Ljudje so na ulicah postajali in so gledali za nami. ,Večkrat so se tudi vozovi u-stavili. Ljudje so nam 'dajali kruha in sadja. B)ili pa smo že tudi zelo lačni, kajti med tridnevno vožnjo iz Kiewa v Moskvo smo dobili le po enkrat na dan nekaj juhe in košček mesa. Poslopje, v katerem so nas nastanili, je šola, katero so spremenili v bolnišnico*. Tukaj smo dobili sveže perilo, zvečer juho in košček kruha. Drugi dan je prišel zdravnik, dia preišče bolne. Tudi jaz sem se oglasil. Sedaj mi gre zopet bolje. Za zajutrek! dobivamo čaj in beli kruh, opoldne skledčico mleka in dve mehko kuhani jajci, kakor še tudi Kruh. Za večerjo ra|vno isto. Dnevi so krasni. Soba, v kateri nas je nastanjenih 10 oseb, je lepa in svetla, odkoder je tudi razgled n« severni del tega mesta. Le škoda, da nimamo Drostosti. Z menoj je prišlo semkaj tudi več Dunajčanov in Tjiroleev in imam vsaj prijetno družbo. Sicer se pa najdejo tukaj vsi narodi Avstrije, Za čiltanje so mi 'dali nekaj starih zvezkov časopisa „iWoche.“ Vsebina mi je bila že sicer poprej znana, toda čiltarn jih, še vse eno, da si preženem dolg čas. Zdrave ujetnike so že zo-net prepeljali dalje. Tudi mi bolni ostanemo le še kaj dni tukaj. Pisal bom v kraflkem. Povedali so že nam, da bodo dobili tisti, ki so zdi>ajvi in hočejo 'delati, delo, za katero bodo tudi plačani. Jaz bom prvi, ki si bo hotel prislužiti nekaj rubljev. Del pri-služenega denarja bom uporabil za zboljšanje hrane. Upam, da se vrnem v domovino vsaj do spomladi.“ Pismo je datirano z dne 14, oktobra in je došlo s posredovanjem Rudečega križa pred nekoliko dnevi v Gradec. Ovitek nosi pečat avstrijskega in ruskega Rudečega križa. Iz tega pisma se razvidi, da Rusi zelo lepo ravnajo z ujetniki.
Dopisnica učitelja z bojišča svojim učencem. Iz Kremsa se poroča: Učitelj Grubenmiiljer v Schil-ternu je poslal svojim učencem s severnega bojišča, to-le lepo dopisnico: „Moji ljubi otroci! Vi dobro veste, zakaj nisem po preteku počitnic zopet prišel v Vašo sredino, da bi Vas učil, kakor! prejšnja leta, Na vseh straneh ogrožavajo našo ljubo domovino srditi sovražniki in trebia je rojitijonov vojakov, da se odvrne nevarnost. In tako so tudi mene upoklicali pod orožje. Bodite prepričani, da bodo avstrijski vojaki storili svojo dolžnost za domovino in mladino, Ko se bom zopet vrnil na 'dom, Vam bom povedal veliko zanimivih reči. Prisrčne pozdrave od Vašega u-čitelja Karola Grubenmüller j a.“
Kako se dajo povelja v bitkah pri težkih havbicah. Poveljnik baterije je po navadi nekoliko oddaljen o|d bojišča, skri,t na kaki višini* če je mogoče v kakem gozdiču, in je po telefonu zvezan s poveljujočimi častniki., Njegova telefonska postaja je izkopana jama, podobna kočici, pokHta z deskami in rušo, znotraj pa obložena s slamo.
Slovenski koroški zdravnik odlikovan. Zlati zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil asistenč-ni. zdravnik v rezervi 87. pešpolka dr. Fr. Petek, v mirnih časih zdravnik v Velikovcu.
Odprava „hrvatsko-srbskega“ naziva. Hrvatska deželna vlada je z naredbo z dne 5. t. m. odpravibi označbo „hrvatsko-srbski jeziki“ na vseh ljudskih in visokih šolah v Hrvatski in Slavoniji ter ukazala, da se odslej rabi izključno le označba „hrvatski jezik“.
Kolera na Spod. Štajerskem. V Stari-novi vas na Murskem polju se je, kakor poroča zdravstveni oddelek notranjega ministrstva, pojavil en slučaj kolere. — Na Koroškem sta umrli zopet dve osebi m kolero. V Mariboru ni nobene za kolero obolele osebe več.
Angleški maršal lord Roberts umrl. Iz Londona se z dne 15, novembra uradno poroča, da je u-mrl angleški maršal lord Roberts. Nadzoroval je kot vrhovni poveljnik indijske čete na Framcoskem, kjer se je pretečeni četrtek tako hudo prehladil, da so se mu vnela pljuča. V bojih Angležev proti Burom v letih 1899 do 1900 se je tako odlikoval, da je bil ime-
novan za vrhovnega poveljnika cele angleške armade. Z njegovo smrtjo izgubi Anglija enega svojih najboljših vojskovodij.
Zadnja piotila, doiia v pondeljefe, 16. nov.
Przemysl se junaško brani.
Dunaj, 15. novembra.
Z bojišča v Galiciji se uradno poroča:
Trdnjava Przemysl se bhajoi tudj sedaj ravno tako živahno in izdatno, kakor pri prvem obleganju. Včeraj, dne 14. novembra, je napravila posadka trdnjave večji izpad proti severu in je pognala Ruse do višin pri Rokietnici» Posadkiaj je imela pri tem izpadu le malenkostne izgube.
V	Karpatih so odbile avstrijske Čete brez velikega napora posamezne sunke ruskih vojaških oddelkov.
Tudi na ostali bojni Črti ne morejo ruske poizvedovalne čete nikjer uspeti.
Srbi se bodo pri Valjevu ustavili.
Dunaj, 14, novembra.
Z južnega bojišča se uradno poroča: 14. nov. Naše prodiranje je zadelo severozapadno od Valjeva na močen odpor. Vrh tega so otežkočila od 'dežja in snega premočena tla napredovanje naše artilerije. Kljub temu so pridobile naše kolone na prosjtoru, si osvojile več važnih postojank' in dosegle črto Skala Savi do južno od Koceljeve in dalje južno v smeri do Drine (južno od Jagodine planine). Ujeli smo veliko vojakov, ki pripovedujejo!, da fee nam hočejo Srbi pri Valjevu vnovič postaviti v bran, V nekaterih srbskih polkih je nastal baje upor, V zadnjih bojih ob Savi so tudi monitorji .„Körös“, „fMaros“ in „Leitha“ posegali uspešno v boj. Podpirali so zmagovito prodiranje najših čet ob Savi z uničujočim streljanjem v bok sovražnika.
i	Dunaj, 15. novembra.
Sovražnik se je ustajvil na zahodni strani Valjeva ter se krčevito brani pred avstrijskim prodiranjem. Nagi so po hudem boju zasedi) višine pri Kar menici (na cesti Ložnica—Valjevo) in ujeli 580 Srbov. Naše čete so včeraj prišle do mesta Obrenovae (blizu Save južnozapadno od Belgrada), do mesta IJb (v sredini med Obrenovacem in Valjevom), v napadu na višini javnima izhodno na Ramerii ce, in v južni smeri do S tubine (gorsko sedlo na cesti RogaČica— Valjevo).
Turška zmaga pri Köpriköju.
Carigrad, 14 novembra.
Iz turškega glavnega stana poročajo: V boju pri Köpriköju (ob Kavkazu), ki se je vršil dne 11, in 12, novembra, so bili RusJ poraženi. Imeli so 4000 mrtvih in prav toliko ranjenih. Turške čete so ujele nad 500 sovražnikov ter uplenili 10,000 pušk in mnogo streliva, Rusi so se v slabem stanu umaknili proti Kuteku. Ker zavirajo pokrajinske težkoče, kakor tudi megla in sneg kretnje (turških čet, iste niso mogle .popolnoma odrezati sovražnikove umikalne grte
Turki zasedli mesto Kotur.
Öarigra'd,, 15.: novembra.
Turške čete so zasedle mesto Kotur v perzijski pokrajini Azerbeidšan, katero so imeli dozdaj, Rusi zasedeno. Rusi so se v divjem begu umajknili.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, I4. novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne • 14'. novembra se poroča:
Boji v zahodni Flandriji trajajo dalje, ovira pa jih v zadnjem času deževno vreme in ’ veliki viharji. Napadi nemških čet so bili uspešjni.
Južno od Yperna je bijlo ujetih 700 francoskih vojakov.
Napadi Angležev zahodno od mesta Lille, so bili odbiti.
Pri Berry au Bae so morali Francozi zapustiti utrjeno postojanko.
V	gorovju Argonnen I je bilo prodiranje nemških čet uspešno. Izgube Francozov ! so bile velike. Nemške čete so ujele 150 francoskih vojakov,
V	izhodni Prusiji trajajo boji dalje. Pri mestu SitaHupönen so 'Nemci ujeli 50(7 Rusov, V okolici mesita Sold.au Še ni padla odločitev!,
V	okolici mestili Woclawec so nemške čete zar podile v beg eden ruski armadni zbor. Nemci so u-jeli 500 Rusov in zaplenili, 12 strojnih pušk.
Upor v Maroku 1
Carigrad, 13. novembra.
Carigrajski list „Taswir i EfMar“ poroča sledeče: Sveta vojska, katera je razglašena zoper francosko vlado v Maroku, se vedno bolj razširja. Pod poveljem Abdula Meleka je ukoriakalo 10,000 ustaških Marokancev v mesto Tazza. Ustaši so ujeli vse francoske uradnike. V okolici mesta Tanger je prišlo do bitke med ustaško divizijo in divizijo francoskih vojakov, V tem boju je bila poražena francoska dm vizija. Vojaški upravitelj mesta Tfopger jie sporočil francoski vladi v Bordo, da bodo zavzeli Tanger u-staši, če ne pride v najkrajšem času velika vojaška pomoč.