Leto IX.
V.b.b.
Dunaj, dne 2. januarja 1929
Št 1.
Naroča se pod naslovom
.KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100’—
Pozamezna številka 10 grošev.
Propaganda iz resnica.
Po vojni se je zemljevid Evrope zelo spremenil. Meje novih držav se niso določevale popolnoma po narodnih mejah, ker to povsod ni bilo mogoče, temveč po zemljepisni legi, oziroma varnosti novonastalih držav pred vpadi sosedov. Tako se ni bilo, mogoče izogniti, da ne bi dobile novonastale, razširjene in stare države pod svojo oblast tudi manjšine. Državniki, ki so sklepali pogodbe, so predvidevali, da se bo manjšinam malokje dobro godilo, da jim bo državni narod omejeval svobodni narodni, gospodarski in kulturni razvoj, zato so vpostavili v mirovne pogodbe s premaganimi državami posebne določbe o varstvu manjšin; zmagovalci pa so dobili proste roke in smejo delati z manjšinami kakor hočejo, n. pr. Italija. Nekatere države se kolikortoliko držijo določb mirovnih pogodb, druge se zopet malo zmenijo za nje. Vendar si jasne slike o pravicah manjšin v posameznih državah ni mogoče ustvariti na podlagi časnikarskih poročil, ker so povečini enostranska, oziroma primerna številu maternega naroda, ki jih ščiti. Narod, ki je močan in ima dobro organiziran tisk in sredstva, stalno trosi v javnost zavita in naravnost lažniva poročila o pravicah svojih manjšin. Javnost tem poročilom povečini verjame, ker je prelena, da bi mislila in segla tudi po zanesljivejših virih. Kako bi bilo tudi mogoče drugače pisati, da Nemci v Jugoslaviji nimajo niti enega nemškega razreda. In to piše celo katoliško časopisje. Zatiranje drugorodcev sploh ni v naravi slovanskih narodov. In če se v posameznem slučaju mogoče vdari preko meje, je to nemška šola, so se Slovani naučili od Nemcev. Nemci sicer pravijo, da stoje na prvem mestu, kjer se gre za pravice narodnih manjšin, vendar vemo vsi, da je to samo varanje javnega mnenja in da se ravno narodnim manjšinam v nemških deželah godi prav slabo.
Za jugoslovanskimi Nemci stoji celoten nemški tisk, ki trobi stalno v svet, kake ugodnosti imamo mi Slovenci na Koroškem, in hvalisa svojo kulturno avtonomijo. Prosvetno ministrstvo v Beogradu je izdalo v „Prosv. Glasniku11 o šolstvu v letu 1925—1926 statistiko, iz katere posnemamo zanimive podatke, o katerih naj razmišljajo naši Nemci, ki imajo šolstvo na Koroškem v rokah.
Jugoslavija je razdeljena po ustavi na 33 delov, ki se imenujejo oblasti; Slovenija je razdeljena na 2: na mariborsko in ljubljansko oblast.
V	celi državi je 7316 osnovnih šol: v mariborski oblasti 433, v ljubljanski 450. Nemci imajo 171 nemških šol, ki so razdeljene po raznih oblastih, in sicer: bačka oblast 76 (od 353), beograjska 39 (od 334), vrbaška 4 (144), zagrebška 1 (353), ljubljanska 10 (450), mariborska 14 (433), osječka 4 (647), podunavska 10 1211), sremska 11 (232). Žal, da statistika navaja samo število nemških šol, manjka pa število nemških razredov, ki jih je najmanj toliko kot nemških učiteljev, torej približno 580.
Dece, ki pohaja v šolo, je 682.016, od teh je 32.069 Nemcev (4,7%): mariborska oblast 63.306 otrok, 1102 Nemcev, ljubljanska 64.247 otrok, od teh 1432 nemških.
V	Jugoslaviji je nameščenih 18.201 učiteljev in učiteljic, od teh je 584 Nemcev (3,2%). Po oblasti so razdeljeni: bačka oblast 269, beograjska 166, vrbaška 11, ljubljanska 22, mariborska 6, mostarska 1, osečka 4, podunavska 60, sremska 15, travnička 1 in tuzlan-ska 2.
Primerjajmo: V Jugoslaviji je
imelo v šolskem letu 1925—1926 32.069 nemških otrok 171 nemških šol s 584 nemškimi učitelji. Na Koroškem ima preko 5500 slovenskih otrok nič slovenskih šol in 2 slovenska učitelja, od k a ter ih je nameščen eden v nemškem delu Koroške. Nemci v Jugoslaviji so raztreseni, dočim smo mi strnjeno naseljeni in bi imeli do slovenskih šol še več pravice. Nemški poslanci v Jugoslaviji pa še s tem niso zadovoljni in kriče po svetu, kako so zatirani. Nemški poslanski klub zahteva k novemu šolskemu zakonu, da se mora vršiti -pouk otrok narodne-manjšine v lastnih šolah in da se morajo vzporednice spremeniti v lastne šole. Poučevati se mora v materinem jeziku otrok, državni jezik pa naj bo obvezen predmet od tretjega ljudskega razreda naprej in sicer šest ur na teden.
Morda bi bili jugoslovanski Nemci bolj zadovoljni, ko bi sedanje sijajne šolske razmere, ki so na Koroškem, prenesli tudi v Jugoslavijo ter odpravili nemške šole in vpeljali utrakvi-stične, nemške učitelje pa premestili v kraje, kjer ni nobenih Nemcev. Sedaj, ko dela skupščina na novem šolskem zakonu, bi bila upelja-va utrakvistične šole po koroškem vzorcu lahko mogoča. Jugoslovanska vlada bi želji Nemcev po tako izvrstnih šolah gotovo rada u-stregla.
Nemci v Jugoslaviji imajo poleg navedenega v 1566 meščanskih šolah 1915 nemških učencev in 60 nemških učiteljev. Statistika žal ne pove, koliko meščanskih šol in koliko me-ščanskošolskih razredov imajo Nemci v Jugoslaviji.
S tem so ovržene trditve dr. Grassla, ki jih je iznesel v graški „Tagesposti“. Dobro mu odgovarja tudi „Slovenec“, ki pravi:
Kar se nemškemu prebivalstvu privošči, so slovanskim šolam priklopljeni manjšinski razredi, v resnici dvojezične šole, v katerih je nemščina obsojena za pepelčico in v katerih je gojitev nemškega duha in nemškega čuvstva popolnoma izključena. — Kar se slovenskemu prebivalstvu na Koroškem, ki je kompaktno naseljeno, privošči, so utrakvistične šole, \ resnici nemške šole, kjer se le par mesecev v prvem šolskem letu uči materin jezik (narečje), ker otroci čisto nič ne zn^jo nemško, ko pridejo v šolo, a potem, nikoli ne slišijo več domače besede razun v krščanskem nauku tam, kjer so slovenski duhovniki. Slovenščina niti ni popel-čica, o gojitvi slovenskega duha in slovenskega Čuvstva ni samo ne duha ne sluha, ampak goji se naravnost mržnja do vsega slovenskega.
Nemški jezikovni pouk na teh manjšinskih razredih, ki se v prozornem namenu označujejo kot „nemške, ljudske šole“, se vedno bolj izroča slovanskim učiteljem, ki nemškega jezika — torej materinega jezika njim izročenih otrok in navideznega učnega jezika — ali čisto nič ne obvladajo, ali, če ga lomijo, notranje odklanjajo... — Pouk na utrakvističnih koroških šolah je — razen enega učitelja — izročen popolnoma nemškim učiteljem, ki slovenskega jezika
—	torej materinega jezika njim izročenih otrok
—	v ogromni večini sploh ne razumejo, ali če lomijo kakšno koroško slovensko narečje, ne samo notranje, ampak tudi na zunaj odklanjajo in slovenske otroke zavoljo slovenščine zasmehujejo.
Obisk teh borih manjšinskih razredov še povrh nemškim otrokom ni prosto dan, ampak šolske oblasti določujejo narodno pripadnost šolskih otrok brez zaslišavanja, celo proti izrečnemu ugovoru staršev... — Dolgo je že od tega, ko so koroški Slovenci skušali doseči nekaj več (kakor par prvih mesecev) pouka v
materinem jeziku, a ko so videli, kako deželni šolski svet zaslišuje starše, so ta način opustili. Ves ustroj šol urejuje izključno deželni šolski svet, kako, je iz gornjega razvidno.
Otroški vrtci so samo slovanski, samo slovanske pesmi, igre in pozdravi so dovoljeni... — V vseh večjih krajih slovenske Koroške so otroški vrtci, kjer so dovoljene samo nemške pesmi, igre in pozdravi. V teh se slovenski o-troci toliko privadijo nemščini, da morejo obiskovati izključno nemške šole, ker v teh krajih ni utrakvističnih šol.
Revna dvojezičnost ljudskošolskega pouka ... traja samo štiri leta, na celi višji stopnji ljudske šole je pouk samo slovanski, nemški materin jezik ni niti učni predmet. — Revna dvojezičnost ljudskošolskega pouka na koroških šolah traja k večjemu štiri mesece prvega šolskega leta, v celi ostali šolski dobi je pouk samo nemški in slovenski materin jezik ni niti učni predmet. Nekaj predmetov, kakor n. pr. računanje, je od prvega dne samo nemški.
Da na Koroškem ne sprejmejo nobenega zavednega Slovenca na učiteljišče, je tako običajno, da ni nobene izjeme.
Dodatna pogodba k trgov pogodbi z Jugoslavijo.
z Jugoslavijo. Dne 10. nov. je beograjska narodna skupščina sprejela novo dodatno pogodbo k trgovinski pogodbi z našo državo. Trgovska pogodba z Jugoslavijo se je sklenila leta 1925, leta 1926 in 1927, ker pa je Avstrija sklenila nove carinske postavke, je bilo treba napraviti nov sporazum. Najvažnejše postojanke so. carina znaša zanaprej za pšenico, rž, oves 2 S za 100 kg, do zdaj za moko (izvzemši koruzno) in zdrob 5 S. Za klavno živino 8,50 do 10 S, do zdaj 5 S. Za plemensko žival 50 S, za teleta 35 S. Za žive mesne svinje 18 S, do zdaj 9 S za glavo, za konja 75—130 S, do zdaj 30—60 S, svinjska mast ali Špeh 10 S, do zdaj 3,80, za sveže goveje meso 23 S, do zdaj 12 S, razdeljeno svinjsko meso 30 S, do zdaj 12 S, zaklane svinje 26 S, do zdaj 12 S, izvzemši mastne svinje, ki so carine proste, konzerve 45,50 S, do zdaj 20 S, klobase (izvzemši salame) 34-74, 50-94 50 S, do zdaj 20 S. Zvišala se je potem carina za kislo zelje in vkuhane kumare na 5 S od 3,50 in na 8 S od 5. Potem je Jugoslavija v prilog Avstriji odnehala od avtonomne carine za drobne žeblje od 18 na 15,50, za večje žeblje od 50 na 23, za kotlje od 50 na 30, za pripravo za valjenje (Brutapparat) od 75 na 30. Jugoslavija pa je zvišala svojo carino na rastlinsko mast od 29 na 40, papir za zavoje od 10 na 14, tiskovni papir 16 na 17, za neobdelano žico od 12 na 12,50 do 14,50, za osi od 25 na 27, na vijake od 28 na 50 do 70, za stav-binsko železovino od 35 na 40 do 50, za ključavnice od 46 na 52, za železne blagajne od 40 na 52, za tiskovne črke od 40 na 50, za izdelke iz nikla od 300 na 330, za pločevino in žico iz bakra od 23 oz. 35 na 27 oz. 42, za posodo iz bakra ali medenine od 200 na 220, za posre-brnjeno namizno orodje od 500 na 600, za električne ure od 150 na 200. Za jabolke, ki se uvažajo v Avstrijo, se bo plačevalo 3,50 S, do zdaj — češplje in slive bodo proste, proste so žive mastne svinje, za slivovko se bo plačevalo le še 75, ne kakor do zdaj 150. Zaklane mastne svinje plačujejo 3, ne kakor do zdaj 6, za kuhane slive 3 S mesto 5, za svež fižol 38 mesto 50 S. Ta dogovor se ne odpove do 30. junija 1931, potem sc more za rok 3 mescev
odpovedati. Pogodbo je zadnje dni v decembru podpisal tudi jugoslov. kralj in se bodo listine kmalu izmenjale. Deset dni po izmenjavi listin st-.p pogodba v veljavo.
il POLITIČNI PREGLED M
Koroški deželni zbor je zasedal 28. in 29. decembra, da sprejme še pred pričetkom novega leta proračun za leto J 929. Proračun je bil nespremenjen sprejet proti glasovoma naših dveh poslancev, ker koroškim Slovencem nič ne nudi. Pri razpravi sta naša dva poslanca odločno nastopila za pravice Slovencev in jih dobro zastopala. Nemci so naše utemeljene obtožbe prav jalovo zavračali. Prihodnjič prinesemo obširnejše poročilo.
Inozemstvo:
Jugoslavija. 1. december vsakega leta je v Jugoslaviji državni praznik. Ta dan je bilo v Zagrebu prav živo. 3 dijaki, ki so razobesili na stolnici 3 žalne zastave, so bili aretirani in odvedeni v zapor. Pri odgonu jih je hotela množica osvoboditi in padlo je 50 strelov iz množice, ki so eno osebo ubili in 2 policista težko ranili. Policija vendar ni streljala. Tudi na Jelačičevem trgu je prišlo do spopada. Oddani so bili streli proti policiji. Prišlo je vojaštvo, a tudi to je bilo pozdravljeno s streli in s kamenjem. Vojaki so dvanajstkrat ustrelili v zrak. Ubit je bil konj policijskega komisarja, 2 vojaka težko ranjena, 10 lahko ranjenih, kakor tudi poveljnik stotnije. Veliko študentov je nato romalo v zapor. Posledica tega streljanja je bila, da je notranji minister odstavil zagrebškega velikega župana in imenoval polkovnika Vojo Maksimoviča za vršilca poslov velikega župana. Proti imenovanju častnika za velikega župana je zagrebška oblastna skupščina protestirala. Ni ga priznala in ugotovila, da je imenovanje nezakonito. Vlada se je o zadevi posvetovala in že se je govorilo, da se uporabi proti manifestantom zakon o zaščiti države. Pri tej priliki na} bi se razpustile vse tiste organizacije, ki so sodelovale pri napadih na državo. Vse tiskane, pisane ali izrečene izjave pridejo pred zakon. Kolikor so tisti, ki te izjave dajejo, državni poslanci, bodo odgovarjali pred rednim sodiščem. Vlada svoje grožnje ni izvedla in duhovi so se nekoliko pomirili. —-Stalno prihajajo na dan načrti, kako razdeliti državo v samoupravne enote. Po enem načrtu naj bi se Jugoslavija razdelila na tri, v finančnem in zakonodajnem pogledu popolnoma samostojne pokrajine, ki bi jih družile le skupne državne meje, armada, zunanja politika, železnice, telefon in telegraf. Osrednji parlament bi tvorili delegatje pokrajinskih samouprav in izvoljeni delegati gospodarskih in stanovskih korporacij. Stara in nova Srbija in Črna gora bi obsegali eno pokrajino, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina drugi del m Slovenija tretji del. Na drugi strani so Hrvati za delitev države v sedem pokrajin: Macedo-nija, Srbija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina,
Črna gora, Hrvatska, Slavonija. Zadovoljili bi se pa tudi z dualizmom, z dvema pokrajinama: kraji na levem bregu Save in Drine bi pripadali Zagrebu, ostali pa Beogradu. — Imenovanje polkovnika Maksimoviča je izzvalo vladno krizo, ker so demokrati proti temu, da bi bili upravni uradniki oficirji. Pa tudi več drugih obljub glede sprejetja nekaterih zakonov jim ni bilo izpolnjenih. Vlada je bila popolnoma na skoku in se je pričakovala vsak dan ostavka. Pri zborovanju demokratske stranke pa je dobil Davidovič proste roke in naslednja pogajanja bodo ostavko vlade zavlekle ali odstranile.
Svet Društva narodov se je bavil pred zaključkom svojega zasedanja v decembru v Luganu tudi z nemškimi manjšinami v Gornji Šleziji. Poljski zunanji minister je prečital daljšo izjavo, v kateri naglaša, da je delovanje nemške ljudske zveze v očividnem nasprotju z duhom ženevske konvencije. Mnogoštevilne pritožbe, ki jih je prejelo Društvo narodov, naj bi V: svetu napravile vtis, da so pravice nemške manjšine v Gornji Šleziji okrnjene in da je položaj nevzdržen. Pritožbe nemške manjšine so na podlagi navedb ministra Zaleskega neutemeljene. To znači zlorabo določb manjšinskih pogodb. Ta izjava, ki jo je dal Zaleski popolnoma nepričakovano po zaključitvi dnevnega reda, je nemškega zunanjega ministra dr. Stre-šemanna tako razburila, da je začel med zadnjimi stavki razbijati s pestjo po mizi in na ves glas protestirati. Dr. Stresemann je povdarjal v odgovoru, da mora svoje stališče zagovarjati ne samo z vidika nemških manjšin, temveč z vidika vseh manjšin sploh. Ugled Društva narodov bi zelo trpel, če bi zavzelo v tem vprašanju drugačno stališče, ker so mnogi prepričani, da je Društvo narodov idealna ustanova baš glede zaščite narodnih manjšin. Zaradi tega bi moralo Društvo narodov čuvati nad manjšinami in njihovimi pravicami. — Smatra se, da se je s tem postavil nemški delegat na čelo evropskih manjšinskih vprašanj in se bo obravnaval na prihodnjem zasedanju Društva narodov celoten manjšinski problem ter se sklepalo o načelni spremembi v postopanju z evropskimi manjšinami. Svoja izvajanja je povdaril dr. Stresemann z razbijanjem po mizi, kar Nemci radi delajo, n. pr. rožljanje s sabljami pri sklepanju miru v Brest Litovskem. Mi dvomimo, da mislijo Nemci res pravično rešiti manjšinsko vprašanje, ki bi bilo ugodno vsaki manjšini posebej z ozirom na posebnosti manjšin. Dobro se je pokazalo to pri nas na Koroškem. Dokler pri obravnavi zakonskega osnutka o avtonomiji v šolskem odseku ni bilo načelno spornih točk, je šlo vse gladko izpod rok; ko pa se je šlo za točke, ki bi mogle biti manjšini v korist, je delo v odboru zastalo. Dvomimo o dobri volji mnogih nemških manjšinskih delavcev, da nam hočejo res pripoma-gati do kulturne avtonomije, ki bi bila nam pravična, in tako tudi svojim manjšinam zboljšati položaj. Dejstvo, da zastopniki nemških manjšin niso prišli na v Ženevi dogovorjeni sestanek v Prago, je tudi en znak za naš dvom.
Novi romunski parlament je začel takoj po izvolitvi z delom. Pri proračunski razpravi jc govornik liberalne stranke protestiral proti volitvam, češ, da niso bile svobodne. Temu protestu se je pridružil tudi vodja ljudske stranke, ki je izjavil, da vlada ni držala besede in da so se tekom volitev pripetile težke nezakonitosti. V imenu vlade je odgovoril minister Vajda, ki je zavrnil navedene očitke ter opozarjal, da je vlada takoj po volitvah imenovala posebne preiskovalne komisije, ki so proučile vse pritožbe proti volitvam ter ugotovile, da so se iste vršile brez najmanjšega pritiska od strani policije in državnih oblasti in da so bile svobodne. Glavni tajnik madžarske stranke Šan-dor Josef je v imenu svoje stranke izjavil, da so bile te volitve docela svobodne in sploh prve, pri katerih so mogle narodne manjšine po 10 letih priti do besede in dokazati svoj obstanek. Govornik smatra za svojo dolžnost, da bo to ugotovitev preko časopisja razglasil celemu svetu. Parlament je bil vsled božičnih praznikov odgoden za par dni, a hoče še letos rešiti proračun za prihodnje leto. — Madžarska manjšina je nastopila pri zadnjih volitvah samostojno in si je priborila precejšnje število mandatov, dočim se je vezala nemška manjšina z vladno stranko in njene dejanske moči ni mogoče ugotoviti po poslancih.
1 DOMAČE NOVICE |
Bistrica v Rožu. (Naše šolstvo.) Leta in leta že kujejo v Celovcu načrt, kako bi se kulturna avtonomija za Nemce ugodno rešila. Toda do sedaj še niso prišli tako daleč, da bi mogli kaj povedati javnosti. To vprašanje pa je naenkrat rešil, kakor je že poročal »Koroški Slovenec", gosp. nadučitelj Križman, morda celo po navodilu gotovih krogih. G. nadučitelj je poslal staršem, ki imajo otroke v 1. razredu, listke, in jih pozval, da v šoli izrazijo željo glede pouka o slovenščini. Nekaj jih je bilo pogumnih in so zahtevali, da se otroci tudi zana-prej poučujejo, kakor je bilo običajno do sedaj. Toda večina med navzočimi, med njimi največ soc. demokratov, se je izrekla za samo nemški pouk. Iz razumljivih razlogov se večina staršev vabilu nadučitelja ni odzvala, saj vsak posamezen zaveden Slovenec ve, kaj pomeni nastopiti javno proti gosposki želji. V krajnem šolskem svetu imajo soc. dem. večino in ko bi se ti zastopniki tudi tam postavili na svoje in-ternacijonalno stališče, bi morali tudi dotični predlog zavrniti in to tem bolj, ker so vsi zastopniki sinovi slovenskih mater. S tem, da so glasovali za odstranitev slovenskega pouka v šoli, so javno dokazali, da so postali hlapci nemškega imperializma. Radovedni smo, kaj poreče k temu sklepu dež. šolska oblast. Ako bo ta sklep tudi od te strani sprejet, potem si lahko vsaka šola uredi pouk v šoli po svoji »ljudski volji". Govori se celo to, da je nadučitelj sprožil to vprašanje samo radi tega, da mu ne bo treba polagati izpita iz slovenščine. Vse mogoče...
PODLISTEK
Danilo Gorinšek:
Klatež Peter.
i.
Pozdravljen dom! Tiho, kot vase zamaknjen počivaš sredi zelenih livad, tvojih starih in čestitih zidov se ovija zelena trta kot lovorjev venec glave imenitnika. Pozdravljen dom! Ne more beseda iz ust, srce tone v brezmejni prelesti, v neskončni radosti.
Pozdravljen dom, ki se je v tvoje okrilje vrnil izgubljeni sin. Vabila ga je tujina, iz dalje mu je bilo prihajalo kot velikonočno zvonenje ki oznanja vstajenje, in lesketalo je iz daljav, da je jemalo vid in on je slep od sonca in s polnim srcem kot pijan odštorkljal, kamor ga je vabilo. In ko je bil prišel tja, je bila tema in 'v srcu bolest. Ljudje so bili tujci, mrki in resni, obrazi so jim bili kot voščene maske, in sonce se mu je zdelo, kot da se boji prodreti izza megle. Tedaj je pogledal v svojo dušo in videl tih, kot vase zamaknjen dom, bliščal se je v deviški belini, in kroginkrog so se ga ovijale trte, kot deča svoje matere, na pragu pa je stala mati in si je brisala solze, ko je iz dalje prihajal on ... Tako je videl v svoji duši, in od-
tistihmal je bil brez pokoja. Begal je po ulicah, od konca do kraja, in ko je bil prispel na kraj, ni vedel, da je tam in zakaj je tam. Kadar se jc spomnil na dom, ga je oklepalo v okov in ga ni več izpustilo... In ko je bila bolest najvišja in je v morju tuge in hrepenenja utonila sleherna misel, je odšel... In pred seboj je gledal dom v deviški belini in zeleno trto krog sten in na pragu mater, sivo in zgubano mater, ko si briše solze ... Glasno je zajokal. V teh solzah je začutil blaženost, ko še nikdar, nikdar. Mimo njega pa so hodili ljudje, in so jim oči videle velikega in postavnega mladeniča, kako joka in so dejali: »Bedak, ki joka!" Duše niso videli in je še niso nikoli. — Peter ni vedel, zakaj je bil prišel v dolino, odkoder je zagledal svoj dom. Ves omoten je bil, kot otrok, kadar se nepričakovano znajde pred brezmerno krasoto. In tedaj se je izvilo Petru: Pozdravljen dom!
II.
Zdrznil se je Peter. Izpreletelo ga je bilo mrzlo, kot da se je smrt dotaknila s svojo koščeno In ledeno roko. Spomnil se je svoje prve mladosti. Oče ga je bil dal v šole, da bi mu nekoč, ko bodo v starosti pešale roke, skrbel zanj. Toda v šoli ie gledal s široko odprtimi očmi skozi okno v krasotni svet. Sonce je sijalo tam zunaj in pritajeno šelestenje listja na
zelenem drevju je vabilo. Peter ni vedel kaj se godi krog njega. Kadar se je zazrl v knjigo pred seboj, ga je zazeblo. Videl je debele, črne črke na orumenelem papirju in mraz je šinil iz njih. Tam zunaj za oknom pa je bilo toplo in svetlo in je vabilo... Učitelj je bil dejal očetu, da je fant klatež, da bi se kar potikal po svetu, za šolo pa, da mu ni. In oče jc vzel šibo... Tako so tekla prva leta. Izdelal je bil najnujnejše šole. Kadar ni bilo šole, je ležal v travi pod lipo in je gledal v bežeče oblake, in oči so mu žarele v tajnem žaru, večkrat je Iztezal roke, kot da bi hotel zajeti nekaj, kar je daleč, zelo daleč... Ali pa je hodil po gozdu in prisluškoval ticarn, ko so prepevale svojo pesem v vejevju... Oče je zmajeval z glavo in globoke gube so se mu vrezavale v lice, ko fanta ni bilo h knjigam. Le mati je radostno vztrepetala, kadar je ozrlo njeno oko Petra, in gledala je žarko in ponosno za njim, dokler ni izginil v daljavi. Ljudje so ga videli hoditi po svetu polegati v travi pod lipo, prisluškovati so ga videli ticarn v gozdu, in sleherni dan so ga videli v drugi vasi, le doma ga niso videli. Videli so ga klateža, malopridnega in pokvarjenega, niso pa videli oči, ki je iz njih široko hrepenela v svet njegova čista duša. Niso niti zaslutili ljudje hrepenenja po soncu, ki je sijalo izven šolskih oken, in ki je vabilo in grabilo z obema
Žitara vas. (Kuharski tečaj.) Meseca novembra in decembra se je vršil pri nas kuharski in gospodinjski tečaj, prirejen od deželnega kulturnega sveta pod vodstvom učiteljice Ljubice Miklav. Predsednik deželnega kulturnega sveta g. Supersberg je obljubil na nekem zborovanju, da pride na Spodnjo Koroško ena, „die auch windisch kann‘‘, ali kljub temu se je vršii ves pouk le v nemščini (windisch le tedaj, če se je že čisto obtičalo). Dobiti mora pa zaveden Slovenec vtis, da se igrajo oblasti z nami kakoi mačka z vjeto miško. Kar namreč ne more ponemčiti šola in kogar drugače ne morejo vjeti, to naj pomaga čisto gospodarska korporacija. Kaj Mussolini, ti si pravi pritlikavec proti našim, ti učiš moliti italijanski samo otroke, pri nas pa se morejo tudi dekleta in žene učiti nemško molit. — Ko je bila ob sklepu kuharskega tečaja v Št. Lipšu razstava, je bil povabljen tja tudi naš kuharski tečaj, ali učiteljica je gnala ravno to nedeljo vse udeleženke v Celovec na neki nemški družabni večer, le da ne bi mogle videti, kaj tam naredijo, a kljub temu so ravno zavedne Slovenke s svojo udeležbo omogočile tečaj. Da pa so se „die Windischen“ (kakor so jih Celovčani imenovali) tam bolj poznale, so smele imeti kljub protestu udeleženk vse bele rute na glavi. In duša tečaja, landbundovec Kaiser, pd. Kajžer, mesto da bi se zahvalil Slovencem za tistih par vozov, od njih izposojene oprave, je umaknil rajši prošnjo za občinsko podporo samo iz tega vzroka, ker bi sicer dobil enako svoto tudi slovenski tečaj v drugem delu občine. In s takimi ljudmi delaj v občini pametno gospodarsko politiko. To bi bila slika poluradnega gosp. kurza od ene strani, da ne omenimo vzrokov, zakaj so večini udeleženk po nepotrebnem tekle solze?
Št. Vid ob Glini. Ker mi ni mogoče vsem našim dobrotnikom, mojim prijateljem in znancem po mestih in na deželi v 88 župnijah, ki jih v teku leta obiščem v svrho nabiranja milo-darov za vzdrževanje bolnice usmiljenih bratov v Št. Vidu, vsakemu posebej ob koncu leta še ponovno izreči hvalo in želeti srečno novo leto, zato bodi v vsi ljubezni in hvaležnosti) tem potom nadomeščeno. Po tej poti želim vsem našim p. n. dobrotnikom v največjem spoštovanju srečno milostipolno novo leto 1929 z iz-kreno prošnjo, da mi tudi v bodoče' ohranijo svojo blago naklonjenost in ostanejo prijatelji našega zavoda, kar naj ljubi Bog vsem skupaj tisočerno poplača.	F. Eberhard.
Libuče pri Pliberku. Dne 27. dec. 1928 Je sklicala Živinorejska zadruga za Libuče in okolico k Železniku v Libuče gospodarski shod, na katerega je povabila kot govornika č. g. župnika Poljanca. Gospod govornik je v stvarnem, temeljitem govoru razložil novi zakon v zavarovanju kmetijskih delavcev. Navzoči kmetje so z veliko napetostjo in zanimanjem poslušali njegova izvajanja, ki so bila mnogim še povsem nova. Gospodu Poljancu za trua najlepša hvala.
Celovec. (Razno.) Lovska družba Podre-ščica priredi 6. t. m. v Mačnikovi gostilni lovski ples. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 50 g. Pri lovski družbi je včlanjenih tudi vec Slovencev. — Pivo se bo ponovno podražilo.
rokama. Ljudje so vajeni zidov, in srca jim o-tsanejo znotraj zidov in so zadovoljni. A Petru je bilo začutilo njegovo srce sonce izven šolskih oken že prvi dan v šoli. In odtistihmal je romal za njim in je bil njegov suženj... Tako so ga bili ljudje obsodili, ker so bili premah, da bi mu prodrli do duše... In ostal pri njih „kiatež“.
Pokazal se je na vasi, že so kazali otroci za njim: „Klatež gre, klatež!" Zavil je mimo nizke bajte sredi gozda, pa je slišal skozi odprta okna: „Peter Klatež!"
Pri Klemenovih so postajali radi tega čemerni, in oče Klemen je moral marsikako poslušati radi sina Petra. Peter si je bil nekoč priredil gosle, prave pravcate gosle. Zvenele so kakor resnične gosle. Iztaknil je bil nekje še šolsko knjigo za goslanje in pričel je se je vaditi. To je bilo, ko je šc hodil v šolo. Odtistihmal je goslal vsak dan in vsakdar. Izuril se je bil v pravcatega mojstra. Ker ga oče ni maral slišati, je hodil po drugih hišah, kjerkoli so ga hoteli poslušati. Bil je ves ljubi dan na potu, tnaral je še manj za šolo, kot prej; »klatež" je bil zmerom bolj obsojen, in v očetu je kipelo.
(Dalje sledi.)
Zanimivo pa je, da se na Koroškem prodaja vrč piva po 45 g, v Solnogradu pa po 40 g, četudi je cena piva v vseh pivovarnah enaka. V Solnogradu se na podlagi povišanja davka pivo podraži za 2 g pri vrču. Želeti bi bilo, da pri nas ostane pri dosedanji ceni, ki je itak že višja, nego bo v Solnogradu. — Uradnik boroveljske občine Johan Kerschitz je bil predan okrajnemu sodišču, ker je v občinskem uradu ponovno poneveril denar v skupni vsoti 1200 S.
—	Dne 22. decembra 1928 so na Koroškem našteli 9053 podpiranih brezposelnih. Število je v teku enega tedna naraslo za 1358 oseb. Za Koroško je to zelo visoka številka.
Globasnica. (Pogreb.) Ni človeka v glo-baški občini, ki bi pomnil takšnega pogreba, kot je bil pogreb pokojne Laznikove mate/re v Slovenjah dne 11. decembra 1928. Ogromna množica ljudstva, ki je pokojno mater poznala, se je napotila ta dan v Globasnico, da jo spremi na njeni zadnji poti. Za dokaz, da je bila pokojnica obče spoštovana, je priča tudi to, da se se pogreba udeležili duhovniki iz 8 sosednjih far. Cerkveni pevci so jo spremljali s prepevanjem žalostink ter se poslovili od nje z nagrobno žalnico. Pokojna mati je imela v oskrbi podružno cerkev pri sv. Simnu ter obenem tudi cerkev sv. Heme. Najlepši zgled pa je ona nudila predvsem materam kot vzorna krščanska mati, katere edini cilj je bil, vzgojiti svoje potomce v verskem duhu, ki naj bo podlaga našemu družabnemu življenju. R. i. p.
Št. Jakob v Rožu. (Smrti.) Dne 23. nov. smo pokopali Miho Otovica, p. d. Hojai v Dravljah. Pljučnica mu je pretrgala nit življenja, čeravno je bil šele 51 let star. Požarna hramba Št. Jakob—Velika vas ga je spremitela na zadnji poti in dolga vrsta drugih pogrebcev. Pevci iz Podgorij so mu zapeli na grobu žalostinke, toda v nemškem jeziku, kakor bi se sramovali peti na slovenski zemlji slovenski. — Dne 10. decembra smo spremili k zadnjemu počitku Josipa Serajnika, p. d. Serajnika v Svatnah. Nastopila je tudi šentjakobska slovenska požarna hramba. Moški pevski zbor mu je zapel na domu in na grobu ganljive žalostinke pod vodstvom g. Marije Nagele. — Na sv. dan pa smo zagrebli Marijo Velikognja iz Čemernice v starosti 57 let. Naj vsi v miru počivajo!
[ DRUŠTVENI VESTN1K~~1
Seznam
igrokazov z mešanimi, samo moškimi in samožen-skimi vlogami za podeželske odre, ki se dobe v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani:
(Rimske številke značijo dejanja, arabske pa število oseb.)
Bevk: Bedak Pavlek. Otroške igrice: Bedak Pavlek. Skrb in smrt. Kraljič in služabnik, Neubo-gljivci, Dobrota je sirota. Din 18,—.
Burke in šavljivi prizori, 18 enodejank. Din 20: 1. čarodejna brivnica. 2. Radi nagrade. 3. Čašica kave. 4. Zaklad. 5. Vedež. 6. Poboljšana trmoglavka. 7. Luknja v namiznem prtu. 8. Dve teti. 9. Na skalnici. 10. Pred sodnikom. 11. Ženin Miha. 12. Zamorec. 13. Junaki. 14. Trije učenjaki. 15. Tihotapci. 16. Opeharjeni Žid. 17. Izgubljena stava. 18. Čudna kupčija.
Cankar-Skrbinšek: Hlapec Jernej in njegova pravica. Drama. 9 slik, 27 oseb. Din 18,—.
Česnik: Pogodba. Burka s petjem. II. 9. Din 8.
Finžgar: Divji lovec. Narodni igrokaz. VI., 23. Din 18,—.
— Razvalina življenja. Drama. III., 7 Din 30. vez. Din 40,—.
— Vse naše. Burka. L, 5. (Iz zbirke: Poljanec, Trenutki oddiha). Din 16,—.
Gerstacker-Seljak: Lovski tat. Ljudska igra. V., 9. — Erazem Predjamski. Igra. V., 11. Din 6.
Glediške igrice: Zdravnikov strežnik (m. vi.).
—	Sv. Janez Evangelist in ropar (m. v.) — Prevarani hišnik (m. vi.). —- Konvencionalne laži (meš. vi.). Din 5,—.
Gogolj-Prijatelj : Revizor. Komedija. V., Din
20,—.
Govekar: Martin Krpan. Drama. V., 26. Din 25,-.
Jalen: Srenja. Dràma. VI., 13. Din 22,—.
— Dom. Drama. V., 13. Din 22,—.
Kakšen gospod tak sluga. Burka iz vojaškega življenja. L, I. Din 10,—.
Krek: Turški križ. Igra. VI., 18. — Tri sestre. Igra. III., 9. Din 14,—. Ob vojski. Igrokaz. IV., 15. Din 8,—.
LJUDSKI ODER:
I.	zvezek: Razprodan.
II.	zvezek: Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. (7. slikah.) Po L. Anzengru-berju za slovenske odre priredil A. Robida. II. izd. Ljubljana, 1926. Din 18,—.
III.	zvezek: Miklova Zala. Igra v petih dejanjih. Po Sketovi povesti priredil M. Bajuk. Ljubljana, 1923. 49 strani. Din 18,—.
IV.	zvezek: Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Po Jurčiču priredil M. Bajuk. Ljubljana, 1923. 53 strani. Dn 18,—.
V.	zvezek: Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fr. Koblar. Ljubljana, 1923. 81 strani. Din 18,—.
VI.	zvezek: Kampostejski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. Spisal dr. Ivan Pregelj. Ljubljana, 1925. 63 strani. Din 10,—.
VII.	zvezek: Mlinar in njegova hči. Ljudska igra. Spisal E. Raupach. Za slovenske odre priredil A. Robida. Ljubljana, 1926. Din 18,—.
VIII.	zvezek: Scapinove zvijače. Komedija v treh dejanjih. — Po Molieru prevel Niko Kuret. Ljubljana, 1926. Din 18,—.
IX.	zvezek: Revček Andrejček. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Za slovenske odre priredil A. Robida. Din 18,—. Pevske točke zložil M. Bajuk. Ljubljana, 1926. Din 20,—.
(Se nadaljuje.)
GOSPODARSKI VESTNIK |
Seja deželnega kulturnega sveta dne 19. oktobra 1928.
(Nadaljevanje.)
Koliko se pridela.
Izračunalo se je, da se počez pridela na hektar:
v ravnini na gorah metercentov
pšenice ozimne .	.	. .	18.9	9
rži ozimne ....	. .	16.4	8.8
j are pšenice .	.	.		10
jarce 		. .	9.9	11
zimskega ječmena	. .	19.6	—
navadnega ječmena .	. . 21.2	—
ovsa ......	. .	21.4	12
krompirja ....	. . 213	145
pese in repe .	.	.	. . 527	309
sena		43	35
detelje .....	. . 60	50
Toliko se je pridelavalo na hektar, ako potem vpoštevamo obdelano polje vse, se je v deželi pridelalo na leto
1.867 vagonov rži, vredno . . S 6,535.000.—
468	**	jarce, vredno .	.		1,641.000.—
896	**	pšenice, vredno	• *	3,585.000.—
273	»»	jare pšenice, vredno	*»	1,092.000.—
27		zimsk. ječmena, vr.	• >	878.000.—
799	• •	navadn. ječm., vr.	**	2,718.000.—
2.007	**	ovsa, vredno .	.	**	6,225.000—
658	• s	kuruze, vredno	**	2,174.000—
11.219	**	krompirja, vredno	st	9,126.000—
23	*»	raznih pridelkov, vr.	tt	72.000.—
vkup . . S 33,659.000.—
to je 33.5 milijona šilingov, je letni poljski pridelek vreden. K temu pride vrednost mleka: Na Koroškem štejemo 78.000 krav. Ako bi vsaka molzla v letu 1800 litrov in bi bil liter mleka vreden 30 grošev, je pridelek mleka vreden 42 miljonov šilingov!
K temu pride še prirastek živine S 1 77.20, sadje S 20.93, zaslužek od konj S 29.70, dohodek od svinj S 155.80.
V teh številkah je ves pridelek, kateri se potem deloma doma porabi in le deloma pride na trg. Za dom se vsega pridelka potrebuje 35.68% na trg pa ga pride 64.32%. Potem se ravna čisti dobiček posestva: kjer se na trg spravi manj ko 50% pridelka je — 0.41, 50—60% pridelka je + 2.47, 60—70% pridelka je + 2.98%, čez 70% pridelka je -f- 3.68%.
Tako da kapital, ki se investira v posestvu, nese kvečjemu 3.68 %, v letih pa, ko se ne more vsaj pol pridelka prodati, je gospodarstvo pasivno s 0.41%, tudi če ni bilo posebne nesreče.
Na Dunaj je poslalo inozemstvo v času juli 1927 do konec junija 1928 136.000 glav goveje živine in 806.965 svinj, iz austrijskih dežel se je prodalo tam svinj samo 0.6%. Treba da tja domače kmetijstvo zanaprej spravi več domačega pridelka.
Stroški produkcije.
Od stroškov, ki jih ima gospodar, gresta dve tretjini na stroške za delo, ena četrtinka na obratne stroške (poslopje, orodje, davki, zavarovanje), ostanek gre na amortizacijo in zmanjšanje zalog. Delovni stroški znašajo počez na hektar 187 S proti 182 S lani. Od te svote pride na tuje ljudi 131 S in 56 S na lastno družino. Od plače tujih ljudi je 35% v gotovini, 65% pa je vrednost prehrane. Davka je na hektar 9.36 S. Zanimivo je, da je občinski davek višji kakor deželni, in deželni zopet višji kakor državni. In ti davki se na Koroškem precej višji, kakor drugod. Vsaj prof. Ostermeier je za Austrijsko izračunal, da se od zaslužka za davke plačuje 7.1 %, na Koroškem 11.12%, od dohodka, ki ga daje v posestvu naloženi kapital se plačuje drugod davkov davkov 22.30%, na Koroškem 25.62%, od delovnega zaslužka kmečke družine se plačuje drugod 10.4%, na Koroškem 19.80%. Produkcijski stroški sestojajo 1. iz obratnih stroškov, 2. iz obresti nalož-nega kapitala.
Ako se računa samo 5% obresti, znašajo ti stroški na hektar 375 S, izkupiček pa znaša za hektar samo 329 S, da bi se ti postojanki izenačile, bi se moral pridelek za 14% podražiti.
ffi RAZNE VESTI HI
Drobne vesti. Bivši minister, državni poslanec dr. Franc Odehnal, glavni tajnik kršc. soc. stranke, je umrl. — Za dvajsetkronski zlatnik se dobi začasno 14,20 S, za stokronske-ga 142 S, za dukat 16 S, za srebrn petkronski novec 2,80 S, za dvekronskega 1,06 S, za eno-kronskega 53 g, za goldinar 1,42 S in za 2 goldinarja 2,82 S. — Pomladni dunajski velesejem se vrši od 10. do 17. marca. — Bivši zvezni predsednik dr. Hainisch dobi milostno pokojnino 1000 S na mesec. — Sredi prihodnjega leta dobimo nove bankovce po 50 S. — Jugoslavija: Sliši se, da bodo inž. Krajnc in tovariši, ki so bili zaprti radi suma umora Egidija Perica, izpuščeni iz zapora, ker se je pokazalo, da osumljenci niso v zvezi z umorom. Ubil ga je bržkone kak sorojak iz Istre, ker mu je škodil kot špijon, ali pa je Perica ubil italijanski fašist. Sodni spisi tehtajo 50 kg. Na zadnji seji fašistovskega sveta so bili baje trije prvaki slovenskih orjunašev obsojeni na smrt. — Na železniški progi med Beogradom in Zagrebom se je pripetila železniška nesreča. Neki človek, ki je gledal skozi okno vagona, je zadel med vožnjo preko Savskega mostu ob železne traverze ter je bil takoj mrtev. — Zadnje dni vlada v okolici Prizrena silen mraz, ki je prignal volkove z gora. Zaradi velike lakote so volkovi vdrili v vasi ter napadli celo 3 osebe, katere pa so k sreči še v zadnjem trenutku rešili orožniki. — Rusija: Živilske karte je uvedla sovjetska vlada; kruh, meso in druga najvažnejša živila se dobivajo le še proti izkaznici. Pred prodajalnami stoje dolge procesije kakoi v svetovni vojni. Vlada pravi, da hoče na ta način preprečiti špekulacijo z živili. — Pred moskovskim sovjetskim sodiščem je stai sovjetski funkcijonar Schwarz. Schwarz se je ISOkrat oženil; poizvedel je od vsake žene, kje ima denar in dragocenosti, vse pobral, nato pa je šel iskat druge žene. Na ta način si je nabral milijon rubljev premoženja. 54 žena toži Schwarza na alimente za otroke. Obsodili so ga na prognanstvo v Sibirijo. — Ostale države: V perzijskem Beludžistanu je izbruhnila velika ljudska vstaja, ki jo vodi Dost Muha-med. Vstaši so zastrupili po vsej pokrajini vodnjake, da vladne čete ne morejo prodirati proti njim. — V Valoni v Albaniji je zletela v zrak zaloga materijala in municije, ki si jo je uredila italijanska vojska v Albaniji. Eksplozija je uničila tamošnjo pokrajino v okolišu 5 km. Ubitih je bilo 60 vojakov, veliko število pa ranjenih. — V Češkoslovaški se vršijo priprave za novo ljudsko štetje v letu 1930. — V Londonu je eksplodiral sredi mesta plin, ki je napravil velikansko škodo. Cestni tlak je raztrgala eksplozija kakor papir pol milje daleč. Nekaj konj je bilo ubitih in več ljudi vrženih ob tla. V bolnico je bilo prepeljanih 17 oseb. Več avtomobilov je bilo prevrnjenih in več šoferjev ranjenih. Okolica je vsa pokrita s kamenjem m pročelja so bila kar bombardirana s točo kamenja, ki ga je vrgla eksplozija s strahovito silo v zrak. Eksplozija je bila tako močna, da je strla vsa okna in vrgla speče prebivalce tz
I postelj. — Italijani so na božični večer odvedh dr. Janko Kralja na Liparski otok, kjer bo moral prebivati v pregnanstvu 5 let. — V neki tiskarni v Lille na Francoskem je izbruhnil požar, ki jo je popolnoma uničil. Okoli 200 nameščencev je ostalo brez dela. — Potres z morsko poplavo so imeli na Filipinih. Mnogo mest in vasi je uničenih, in tisoče ljudi brez strehe, do 100 oseb je utonilo.
Drobne vesti. Parlament je sklenil zvišanje davka na sladkor od 10 na 16 zlatih kron za 100 kg. Tako se bo sladkor zopet nekoliko podražil. — Gospodarska zdravniška organizacija na Dunaju svari pred zdravniškim študijem. — V celi državi je 4323 duhovniških mest. Nepremična last cerkve znaša 230.000 hektarjev, ki sestoji povečini iz gozdov. Na Koroškem predstavlja cerkvena last 2 in pol odstotka površine. — Carinarnica je zaplenila na Dunaju 6 zabojev, ki so vsebovali dele strojnic, trakove itd. in so bili namenjeni za Madžarsko. To je že drugo tihotapstvo orožja s strani Madžarske. Vsem bo še v spominu monoštrska zadeva, s katero se je bavilo tudi Društvo narodov. — Generalno poštno ravnateljstvo predlaga, da bi se zvišala pristojbina za pismo na 16 g, tiskovine do 10 g na 3 g in telefonska najemnina za 24 S letno. — Na Dunaju je 17. t. m. kidalo sneg 6388 ljudi. Za osemurno delo dobi odrasli 6 S 30 g, pod 18 let stari pa 4 S 5 g, ponoči 50 odstotkov več. — Dunajska občina ima 26.336 aktivnih uradnikov in 10.013 penzijoni-stov, ki stanejo mesto 182 milijonov S ali 42% vseh izdatkov. Število uradnikov m upokojencev dosti presega število prebivalstva mesta Celovec. — V I.igistu na Štajerskem so se spopadli heimatschiitzlerji in schutzbundovci.
—	Nemčija: Skrivnostno kovalnico denarja so odkrili v berlinskem predmestju Weissensee. Našli so tudi 4000 ponarejenih 50 vinarskih novcev. — 18. t. m. je izbruhnil v neki tovarni potrebščin za radio požar. V trenutku je bilo večnadstropno poslopje v plamenih. Pri reševanju so delavci skakali skozi okna, pri čemer so obvisele posebno ženske na napuščih. Pri tem je bilo 12 delavcev težko, 35 pa težko ranjenih; nekaj jih je na ranah že umrlo, nekaj pa jih bo menda še pod razvalinami. — Bik je nabodel veleposestnika Pietsch-Schaupitza v Reichenbachu na Šleskem, ko ga je ta prijazno gladil. Bik je raztrgal gospodarju obraz od ust do ušes. — Jugoslavija: Dr. Wilfan je predaval v novinarskem domu v Beogradu o vprašanju narodnih manjšin. — Gostilničar Janko Klemenčič iz Kočevja je iz poštnega voza v vozečem vlaku ukradel 183.000 Din. Poštnega u-radnika je zvezal in mu zamašil usta. Porotno sodišče mu je priznalo 5 let strogega zapora.
—	Italija: V kamenolomu Branzoll na Tirolskem se je na žični železnici zlomil škripec; voz je treščil nazdol, zadel v voz, ki se je dvigal navzgor in ga odtrgal. Trije delavci so bili na mestu mrtvi, eden težko ranjen. — Maršal Cadorna, bivši vrhovni poveljnik italijanske armade, je 18. t. m. umrl. Zadela ga je možganska kap. — Ostale države: Za zveznega predsednika Švice za leto 1929 je bil izvoljen dr. Robert Haab. — Ognjenik Bromo na Javi je začel zopet bljuvati. Ob drugem izbruhu se je dvignil iz žrela 50 m visok ognjeni steber. — Novi predsednik Združenih držav Hoover potuje po Ameriki. V Buenos Airesu je policija odkrila veliko zaroto proti predsedniku. Našla je v neki hiši 4 ročne granate, 2 bombi, velike množine dinamita, več revolverjev in samokresov. Atentat bi se imel izvršiti na železnici in bi bile bombe imele biti položene na železniški tir. — V državni jetnišnici Sing-Sing je izbruhnil požar, ki je napravil ogromno škodo. Pri reševalnih delih je našlo v plamenih smri 6 uradnikov. Med požarom je bilo vseh 160U jetnikov zbranih na dvorišču in so se kljub maloštevilni straži zadržali popolnoma mirno. — Nemškonac. uradništvo namerava odpasti od vsenemške stranke. To bi pomenilo konec stranke, ki že davnaj nima življenskega pogoja.
—	Do višjih poštnih pristojbin pridemo. Pismo
se podraži za par grošev, kakor tudi tiskovine, paketi itd. — V naši državi se je rodilo 1926 leta 127.250 otrok, od teh je bilo 30.428 nezakonskih. — Nemčija: Letalo na zračni progi Berlin—Kdln je moralo vsled pokvarjenja stroja zasilno pristati, pri čemer se je letalo vnelo in zgorelo. Posadka treh mož je zgorela, edini potnik je ostal nepoškodovam___________t
[| RÀDIO-PROGRAM [
Od 4. jan. 1929 do 9. jan. 1929.
4.	jan. (petek). 12.30: Reproducirana glasba
in borzna poročila. 18.30: Gospodinjska ura, pre-dav gdč. C. Krekova. 19:	Francoščina, poučuje
dr. Leben. 19.30:	Varstvo spomenikov, predava
dr. Stele. 20: Citraški večer. Radio-orkester. 22: Poročila.
5.	jan. (sobota). 12.30: Reproducirana glasba
in borzna poročila. 17 :	Koncert Radio-orkestra.
18.30:	Delavska ura. 19:	Nemščina, poučuje
ga. dr. Piskernik. 19.30: Masaryk, vzgojitelj svojega naroda, predava vseuč. prof. dr. Karol Ozwald. 20: Klavir in harmonij. Vmesne točke poje kvartet ..Ljubljane”. 22: Poročila.
6.	jan. (nedelja). 9.30: Prenos cerkvene glasbe. II: Radio-orkester. 15: Lahka glasba. 15.30: Planinski spomini, prof. Janko Mlakar. 16: Reproducirana glasba. 17: Drama. 20: Prenos opere. 22: Poročila.
7.	jan. (pondeljek). 12.30:	Reproducirana
glasba in borzna poročila. 18.30: Češčina, poučuje konzul, uradnik g. Novak. 19: Francoščina, poučuje dr. Leben. 19.30: Zdravstveno predavanje. 20: Večer ruske glasbe. — Radio-kvartet. 22: Poročila.
8.	jan. (torek): 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: O morju, predava ravnatelj Bohm. 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. 19.30: Kemija vsakdanjega življenja, predava prof. Pengov. 20: Drama. — Radio-orkester. 22: Poročila.
9.	jan. (sreda). 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. 18.30: Pravljice. 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. 19.30: Matematične in prirodne tehnične vede v grški kulturi, predava vseuč. prof. dr. Bradač. 20: Operni dueti. — Radio-orkester. 22: Poročila.
Listnica upravnišiva.
Lušin, Šmihel pri Pliberku. Oglas je došel prepozno in ga ni bilo več mogoče uvrstiti v zadnjo številko lanskega letnika. — Naročniki, ki list shranjujejo, lahko reklamirajo manjkajoče številke.
Sprejme se mežnar (organist) K' it
župni urad Brnca (Fiirnitz) 1
Vabilo
Izobraževalno društvo v Dobrli vasi priredi na dan
sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1929 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih
Janežičevo pr oslovo
z nagovorom ter dvema burkama, in sicer
Kmet Herod
Srd na petelina in kes.
3	K obilni udeležbi vabi ODBOR.
Originalno
IMIti-jevo Maitto
ORALO
Izborna oralna priprava za naprednega poljedelca.
Ceniki zastonj.
Ugodno plačilo na obroke.
Melotte=WerRe
Wien, IV., Mayerhofgasse 16
Zastopnik: Valentin Lassnig,
Nova vas, P. Foderlach
Ustnik Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Ž i n k o v s k ^ Josip typog.af Dunaj, X., Etten reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machšt in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsk^), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.