419
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja.    Drazih prememb v m inisterstva se ni, razao onih,  ki  so jih „Novice" v poslednjem lista na
znanje dale. Vitez Schmerling je sicer uastopil mini-sterstvo, pa si je se prideržal Bvoje prejsne službe; tudi se ni razglasil željno pričakovanih pravil, po kterih hoče vladati. O novih premembah minit^terskih se je ta teden sicer dosti is:ovorilo in pisalo; slišalo seje od tega in unega, ki ima v ministerstvo stopiti; al pri govorici je dosihmai ostalo. Neizrečeno vesela novica nam je bila slišati, da tudi gosp. profesor dr. Miklošič utegne visoko službo v ministerstvu nauka dobiti; al spet je o tem vse tiho.
— Zadnje dni se spet povsod sliši, da tudi grof Rechberg, dozdaj minister unanjih zadev, bo zapustil ministerstvo in da na njegovo mesto bo stopil visokočislani baron Hiib n e r.
—   Druga stvar, ktero razmotujejo zdaj po versti vsi časniki ne le naši, temuč tudi francozki, augležki in laški, 60 bukve, ki so nedavnej prišle v Parizu na svetlo pod imenom: „Cesar Franc Jožef in pa Evropa'*. V teh bukvah svetuje imeniten dnarničar francozk, naj cesar Franc Jožef proda beneško deželo, da bode konec prelivanja kervi itd. Ceno stavi mešetar na 500 do 600 milij. frankov. Ali je ta brošura beli dan zagledala po napotku cesarja Napoleona ali ne, se za gotovo ne ve; brez njegove vednosti pa gotovo ni stopila na oder očitnosti; zakaj vladi podložni časnik j^Constitutionelh* od 20. t. m. piše sledeče: „Vsak čuti, da se bliža velik dan; vsa Evropa se boji prihodnje pomladi. Modrost vlad naj odverne boj, za kterega potem ne bo nobene naključbe več. 8tau Avstrije na Beneškem je milovanja vreden, tako, da ni mogoče, da bi ostal tak še dalje. ^Constit.^^ misli, da bo avstrijauska vlada to zapopadla. Gosp. 8chmerling bo te reči z drugimi očmi vidil kakor general Benedek^^ Tako piše ^Constit.''. Kara s tem meri, je očitno. Al vsi časniki domači terdijo enoglasno, da avstrijanska vlada se nikakor ne more spustiti v tako ba-rantijo; zakaj sedaj Benetke prodati, bi bilo mertvaški list podpisati Avstrii. In kdo bo plačal? kdo bo porok plačila ?
—    C. kr. vojaško ministerstvo je dunajski kupčijski zbornici na znanje dalo, da se bo cuker, ki ga zdej potrebujejo vojaki (kar za zajterk černo kavo pijejo), iz domačega iz pese narejenega p ri de Ika jemal. — Kakor se sliši, bo cena cukra spet poskočila; al za tega voljo ali zavolj kakega drugega vzroka, ne vemo.
florvasko. Iz Zagrebu 19. dec. V poslednjih sejah se je banska konferencija posvetovala o uredbi začasne organizacije županij, svobodnih in kraljevih mest, tergov in občin po deželi ; govorilo se je tudi "^ združenji Dalmacije s Ilorvaškim in da naj bi se zatega del poklicali zaupni možje iz Dalmacije v konferencijo. Bere se po časnikih, da mnogim Dalmatincom (se ve da Talijanom) n i prav, zedinjenim biti s Horvati, in da so zatega voljo prošnjo poslali na Dunaj, naj bi se o tej zadevi nič ne sklenilo, dokler se ne zasliši dalmatinski zbor, ki se ima za to sklicati. — Banska konferencija bo praznovala do druge polovice januarja. — V Zagrebu bo ob novem letu začel gospod Mijo K resic izdajati lepoznanski časnik „N~aše gore lis t".
Ogersko. Iz Ostrogo na (Grana) 18. dec. Danes se je začela tukajšna konferencija (zbor), o kteri se je že tako dolgo govorilo in na ktero je bila pozornost ne le cele ogerske dežele, temuč celega cesarstva obernjena. Mislilo se je, da bo več dni terpela, pa vse je v enem dnevu končalo. Zberališče je bilo v škofovi palači; snidlo se je 85 ogerskih pervakov, vsi v krasni magjarski obleki, še škofje so čez duhovno opravo imeli dragocene kožuhe z rudečimi motozi. Ob desetih je prišel veliki škof in primaš ogerski v dvorano, z živim j^eljen" sprejet; kot predsednik konferencije je v dolgem govoru razložil namen današnjega 7bora   in   svetoval,   naj   se   volit na   postava   od   leta
1848 vzame za postavo prihodnjih volitev v deželni zbor, zakaj historična podlaga se ima v letu 1848 iskati, t kterem je bila nit ogereke ustave pretergana. S polnim zaupanjem na modrost svojih rojakov in na milost Božjo, ki je že večkrat rešila Ogersko iz hudih zadreg, je sklenil govor svoj s klicom: ^Eljen a kiraly, eljen a haza!" (živio kralj, živila domovina!), ki je odmeval po celi dvorani. Govorili so sicer potem že nekteri zborniki, al vsi pričujoči so sklenili po tem predlogu, naj se volitna postava od  leta 1848 sprejme za postavo novih volitev.
— 20. dan t. m. se je v velikem zit)oru, h kteremu se je snidilo blizo 10.000 ljudi različnih stanov in ver v judovskem tempeljnu v Peštu, obhajalo pobratenje judov z vsemi drugimi verami.
Nemško. Iz Hamburga. Ni davnej, kar je imel tukaj nek hudodelnik ob glavo djan biti; nek radoveden Anglež bi bil to rad vidil, pa ni mogel zraven priti, ker kervavo znamenje v Hamburgu je na dvorišču jetnišnice. Skusil je na bližnjo streho zlesti, da bi bil doli na morišče gledal, pa visok zid je bil vmes. Kar mu šine druga misel v glavo, češ, dal se bo za eno noč zapreti v tisto keho, v ktero zaperajo v Hamburgu ponočnjake in iz ktere se prav dobro vidi na morišče. In res to stori; ponoči rogovili nalaš po mestu, da ga čuvaj vjame in zapre — al Božja milost! namesto da bi ga bil zaperl v tisto luknjo, iz ktere je mislil drugi dan svojo radovednost pasti, ga vtakne drugam, ker una luknja za ponočnjake je bila že vsa polna; za to prenočišče pa je mogel drugi dan še navadnih 5 gld. 15 kr. plačati. Tako je bil „ferbec štrafau^, kakor naše babice pravijo.
Dalmacija. Iz Kotora 13. dec. Danes zjutraj so ob glavo djali tistega Cernogorca Kad i č-a, ki je kneza umoril.   Vse je bilo mirno.
Laško. Tukaj ni nič posebnega novega, kakor to^ da kralj neapolitanski Franc II., ki je se zmiraj v Gaeti, je razposlal te dni se en razglas Neapolitaucom, v kterem pravi, da ne gre z lepo iz dežele; če bo pa moral iti, bo skusil spet nazaj priti. — Govori se, da kralj neapolitanski, če bo bežal iz Gaete, bo šel v Rim in tam na novo armado nabiral, kakor jo nabira zdaj spet papeževa vlada. — Da so nehali Sardinci bombe metati v Gaeto, je nek le vreme krivo in ker Kavalitovi topovi se niso taki skazali^ da bi kuglo deleč nesli. — Kralj Viktor Emanuel je še zmiraj v Neapolji.
Kitajsko. Iz Pekinga. Francozi in Angleži sa zmagali in mesto Peking posedli; 26. oktobra je bil mir sklenjen. Govori se, da je k temu rusovski poslanec v Pekingu, general Ignatjev, največ pripomogel, ker ruski in angležki vladi je veliko na tem ležeče, da rodovina sedanjega čara na tronu kitajskem ostane, iz kterega bi jo francozka vlada rada pahnila.
Amerika. V Mills-u, nekem kraji blizo deržave Novega Jorka so našli delavci v ondašujih obilnih bajerjih neko černo oljnato stvar, ki je plavala verh vode. Poskusili so jo in našli, da je za svečavo prav pripravna. Kopali so 70 do 500 čevljev globoko in toliko olja so našli, da ga že na dan dobivajo po 1200 sodcov. Nova oljnata stvar ima v 100 funtih 33 funtov olja za svečavo, ki se da lahko ločiti; ostanek je za sveče pripraven.
420