liluja vsak daa rassa U.: .V,. : asSsU h prasaikov. r fT ' * /-". iMosd dsilr «»••* »a* tojn aatf BoMaja. 1P R O Uradni tiri In Ekstra divifcnde za posto-paskc in pohajaske bogatine GLASILO SLOVENSKE NAK0DNE PODPORNE JEDNOTE tW7 S. Uvadate Ara. OttlM of PvbllsetloBi jSIT^S+uth Am Delavci dobe kot dlvidende le srage in žulje. Chicago, III. — Ponavljajte naznanilo ekatra dividend pomeni, da je biznis precej stabilen in da profitarstvo cvete. Glasilo finančnikov, borznih mešetar jev in špekulantov "Wall Street Journal" pove, da je bilo v prvi polovici leta 1928 izplačanih ekstra dividend za več ko sto milijonov dolarjev. , , Ta veliki ekstra bonus, ki je bil razdeljen med malo številce bogatih vložnikov, pomeni, ako bi se razdelil med en miljon delavskih družin, da bf vsaka &u-žina'prejela po sto dolarjev. Ta vsotica je tako velika, da vsakega delavca skomina po dnevu, ko bi »e take ekstra bonusi delili med njimi mesto med bogatini, ki ne opravljajo nobenega koristnega umskega ali ročnega dels. General Motors korporacija je razdelila 34 milijonov dolarjev in sicer po dva dolarja na vsako delnico, katerih je zunaj 17,-400,000. Ako bi se ta vsota razdelila med delavce kot bonus, ki so s svojim delom pomogll, da se je nagromadil ta dobiček, tedaj bi vsak delavec prejel gotovo več ko sto dolarjev bonusa. DuPontova kompanija, ki la-stuje 28 odstotkov delnic General Motors kompanije, ki so zunaj, je za svoje delničarje takoj proglasila ekstra dividendo po $3.50 na svoje delnice. Naslednja tablica nam pove, katere kompanije so proglasile Slavka pekovskih delavcev * Donvorja Neunijska tvrdka pošilja kruh tudi v rudarska aela v Wyom ingu in Coloradu. IIMoMea aoljo iolozai. Udi prometnih oraMkov kot sto miljonov dolarjev:, Ekstra dividenda od januarja do junija 1928. Denver, Colo. — Pokovski delavci so na stavki pri tvfdki Old Homestead Bakery. Vsa zna menja govore, da stavka konča z zmago za delavce, alco bodo drugi delavci tako sodelovali njimvkot se spodobi. Pekovski delavci zahtevajo, da lastniki pekarne podpišejo pogodbo z organizacijo pekov skih delavcev in se tako zavežejo, da dovolijo delavcem iste pravice, ki jih uživajo delavci v drugih pekarnah. Dokler tega tvrdka ne stori, toliko časa bo lokal no društvo štev. 26 organizacije pekovskih delavcev nadaljevalo s stavko. Ta tvrdka pošilja svoj kruh tudi v unijska rudarska sela v Wyomingu in Coloradu. Lokalno društvo pekovske organizacije bo glede tega vprašalo lokalne podružnice rudarske organizacije v dotičnih rudarskih selih in vsak organiziran delavec lah ko že ugane naprej, kakšen bo odgovor teh lokalnih društev. Blatilo strojnikov priporoča velik bojkot Občinam priporoča, da naj ne nabavlja gatdlnega orodja od ekstra dividend* ti znaša večjv trrdke, ki nasprotuje detat-f*8®8'** n* mesec, $2« na mest vu. General Motora .. DuPont _________________ General Electric ......... Inland Steel ....... United Fruit .i. Standard 011 N.' J........ Vacuum Oll .'. ......... Standard Oll Ind...... Santa Fe Rallroad....... I-iKKett k Myera......... D. L. k W. Rallroad..... Corn Producta .......... Kantman Kodak ......... Krpnife ................. Philadelphla Co.......... Na«h Motora ....... Atlantic Coeet Line...... Mont|(omery Ward ...... National Biscuit ......... Ingersoll Rand .......... $34,800,000 ... 9,315,000 ... 7,211,482 5,026,896 3,760,000 6,038304 2,512,288 4,615,770 1313,100 2,613,286 1,688322 2,662,500 3,086340 1,471,448 1,440303 2,780300 1320,1*41 1,028360 1,000,000 Izključeno ni, da bodo še nadalje izplačane v tem letu ekstra dividende. Bogatini, pričakujejo še veliko bolj bogato žetev v drugi polovici leta. Kaj pa delavci? Zanje se povišajo srage, trpljenje, revščina in žulji. In to imenujejo v kapitalistični človeški družbi socialno pravi-«o! Kajti v tej drufcbi velja ge-s'o: Kako bogatini postanejo Še bogatejši, delavci pa siromaš-n,'jši in revnejši? 0DERUSTVO posredoval-("KV ZA deix) v atlantic crmu. l'r brezposelnih siromakov, ki so pri volji plačati za delo. Agencija, ki sprejme določeno pristojbino, ne obljubi niti drugega dela. ako delavec takoj Izgubi delo. Posredovalec se lzgo-( varja, da ima delavec smolo. Slitf ae, ds posredovslec dostikrat (Hi pristojbine s Hotelskim t*yoaUljem. ki najema in od-dovlje *tertft. * sec je postal standard na Železnicah za prometne uradnike. Več ko 3,000 uradnikov, je deležnih počitnic s plačo. Propaganda je pričela, da se tedensko delo omeji le na šest dni v tednu manj delavnimi urami na dan, kot osem. Pomnožitev dela in prlganja-nje pri delu je tudi važen pro-blato za uradnike. 2elezniŠke u-prave jim naprtujejo vednp več detajliranega dela in zahtevajo od njih več sposobnosti, kar po-vzročs, da je uradnik po osem-urnem delu popolnoma izčrpan duševno in fizično. A. M. Gorman, podpredsednik organizacije, je rekel, da nove znajdbe povzročijo, da se skrči število prometnih uradnikov in če ne bodo starostne pravice zaverovane s pogodbami, postoji nevernost, ' da nastane konkurenca, kdo obdrži službo na že-eznici. Unija inur poseben sklad za vdove jn sirote. Organizacija zdaj s svoje glasilo, ki nosi dobiček. Msssoliai pohvalil Mila! Pustolovca je veeelp sprejel In ni mu pustil govoriti o tragični strani polarne avanture. Ki bi. 10. avg.—General Um-berto Nobile, komandant ponesrečene zrakoplovne ekspedicije na severni tečaj, je bil včeraj ves srečen. Njegov vrhovni poglavar Mussolinl mu je osebno odpustil vse grehe in še pohvalil ga je, da je izvršil dobro delo! Nobile Je povtdal poročevalcem. da ga Je Muesollni povabil k sebi in dve uri sta se razgo-varjala. Nobile je mislil, da bo Mussolini potrt vsled najnovejše katastrofe, ki je zadela Italijo v izgubi podmornice F-14 in 81 mož v njej, toda doce Je bil zelo dobre volje in ni hotel govorili nič drugega kakor o polarni eks-pedicijl. Vse gs Je zanimalo, ko pe Je hotel Nobile omeniti kritiko ftkandinavcev in Rusov, ni hotel, o tem nič slišati. Pri odhodu mu Je Mussolini veselo stisnil roko In h tega skleps No-Mil, da Je duce popolnoma u 1- oljen i njego.o ekspedicljo. DOM AVTOMA TieilH PRODA JALOEVSE BL>2A Prodajalci United Cigara Store kompanije aa lahko oprimejo kintajrelTS a svinčniki In vesitl sa čevlje, ako se ta ''robot" New York, Ny Y. — Za tisoče in tisoče prodajalcev in trgovskih pomočnikov v trgovinah je bolje, da postanejo krošnjsrjl s svinčniki in drago drobnarijo, ako se posreči Automatic Mer-chandising korporacij i (Campo) uvesti svoje avtomate v trgovinah. Prodajalci in trgovski pomočniki so odslovljenl, kjer pridejo ti avtomati v trgovino. United Cigara Store korporacija je odslovila ie precej prodajalcev, odkar ja v svojih prodajalnah nastanila atroje, ki prodajo človeku smotko, ki si jo poželi. Ti stroji se samo toliko ločijo od Capekovih robotov, da nimajo človeške podobe, In ko si je človek izbral sm<|tko za petnajst centov in sanjo tuu! plačal, odgovori stroj kot papagaj: IIvu-la. Drugi taki automati prodajajo čokolado, gumij za žvečenje, poštne znamke, Šepne robce, parfum in še veliko drugih reči. Nekateri celo odštejejo drobiž. Te vratp avtomate izdelujejo General Vendii)|r kompanija, Sa-nitary Postaje Service korporacija, Automatic Merchandlslng korporacija, Rejnington Service Machjnes kompanije in Schtr-mack korporacija. Vse te kompanije šp »daj združene v Cam-cu. x V upravi Camca so predsed niki United Cigar Stores korporacije in Remington Arms kompanije s zastopniki kompanij, ki so sa adruiile. Camco trdi, da ima U 50,000 mast za prodajo na drobno. Steeji bodo prodajali blago v Woolworthovih prodajalnah po deset in pet centov In še v prostorih mnogih drugih kompanij, ki se pečajo s prodajo blaga ln produktov na drobno. Underwood ima zdaj pod kon trolo ženija Joseph J. Scher-mačka, isnajditelja avtomatičnih strojev, ki govora in ki zdaj prodajajp cigarete in dajejo nazaj tudi drobiž. O Schermspko-vem stroju prsvljo, da naredi vse razen tegs, da bi potapljal čioveka po rami ln da bi vprašal: MKako se kaj počuti vaša družina.*1 Ako uspne Schermackovs ma-šlna.na Broadwayju v New Yor-ku, tedaj bodo naredili sto tisoč takih strojnih prodajalcev in jih razdelili po dedtell. f Dva Uks stroja opravits delo treh prods-jalcev, kar toliko pomeni, da je eden prodajalcev odveč. Tako stroji izpodrivajo v današnji strojni dobi človeško de-o ns vsah poljih. ■mmmvmmm • » PET RUDARJEV UBITIH V PENNI. Johnstown, Pa. — Pet rudarjev ja bilo v petek zjutraj ubitih pri eksploziji plina v rovu Loch-rle Coal komi»snlje. Štirje dru-gl, ki so bili pod zemljo ob času nesreče, so se rešili. Kitajsko poštno osob|a grozi z generalno stavko Japonski napad na poštnega de lavca las val novo kriso med Kitajci In Japonci. Sangaj. 10. avg. — Kitajska unija poštnih nameščencev je zagrozila z generalno stavko v novem japonsko-kitajskem kon fliktu. Trije japonski vijaki so 6. avgusta zabodli in teško ranili kitajskega poštnega delavca na železniški postaji v Tien-tainu. Poštna unija je takoj razposlala okrožni telegram po vsej Kitajski zahtevajoč, da mora kitajska vlada izposlovati od Japonske strogo kazen aa napadalce, denarno odškodnino za ranjenca in oficijelno obžalovanje japonskih oblasti; ako se to ne zgodi, stopijo poštni delavci v generalno etavko v znak protesta.« Francoska policija je aretirala jappnske vojake in jih isroči-la japonskemu poveljništvu. Incident je izzval novo krito med Japonci in Kitajci ter poostritev protijaponskega bojkota. Pro-vinčna kitajska oblast se posvetuje o zadevi z japonskim vojaškim poveljstvom v Ssntungu. Vorsko dvobojovaajo mod vnlllRVni IR 11 Straton zahteva debato v katoliški katedrali. Smlth pa v baptlatlčnl cerkvi. _____ • New York.—Konflikt, ki sta ga razvila demokratski kpndldat Smlth in baptističp! pastor in znani general fundamentalistov v Ameriki John Roach Straton postaja zanimiv. ~ Straton, strasten zagovornik prohlbiclje, je rekel sadnjo nedeljo v svoji cerkvi, da Je Smlth "najsmrtnajšl sovražnik moral nega napredka In politične modrosti v Združenih rfrftavah." Smlth Ja takoj drugi dan sporočil pastorju, d^ bi mu rad odgovoril v javni debati, če je Straton pripravljen. Straton je od govoril, da je vedno*pripravlJen, In predlagal Je, da ae debata vr-šl.v velikem proetoru, na primer v Madlson Square Gerdenu, kasneje pa, ako Smith šell, lahko ponovita debato v več mestih Južnih držav. Smlth Je na to sporočil, ds on želi odgovoriti Um, kjer je bil napaden: v pastorjevl baptistič nI cerkvi ln nikjer drugje. 8tra ton je brž sunil nasaj, da mu Je njegova cerkev na irazpolago pod pogojem, če bosta potem debatirala v katoliški katedrali sv. Patrika v New Vorku. Smith ni še nič rekel ns to sugestijo, toda njegovi prijete-I ji so izjsvill, da Stratonov pogoj ne bo sprejet, ker katoliška cerkev ne dovoljuje svojih prostorov zs nobeno drugo stvsr kot bogoslužje. Rev. Straton v svojem zad njem pismu očita Smlthu, da Js alabo poučen o krščanski veri, ker še ne ve kdo Je dal zapoved "Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu.*4 Srbski hegemonisti poveličujejo mrtvega Radioa Helgradski listi in politični vodje hvalijo mrliča, ki ne grli«! Radičevci ao mirni; no mislijo na civilno vojno. Hrvatje samo žalujejo. Žalna seja skupščine. Anglija namignila Italiji, naj pail, da ne bo nobene provokacije! ska Stlrje utonili. Coviagton, K f. — Roliie Yel-ton In dva njegova sina so v četrtek hiteli na pomoč neki dvanajstletni deklici, ki se je po-tapljala v bližnji reki. Rešilni poskus ae je ponesrečil In vsi štirje so utonili. ~ Vi za v | Neapel, 10. avg;—Veauv Je »pet sktiv<*n in meče tri curke vrele lave. Iz glavnega žrela prihajajo mo^ae eksplozije in goreče kamenje leti visoko v srak. OkoHski prebtvaki so v velikem strahu. aretiran. I/os Angeles, Ca!., 10, avg. — Hamuel Wikersha#, ki je prišel v Ameriko po vojni Is Nemčije In se ponašal s naslovom barona. Je bil včeraj tukaj aretiran radi rasnih sleparij In tatvine. ~ "Baron" je Izvrševal svoje sleparske operacije med šanskaml "višje družbe", od katerih je v teku leta Izvabit nad pol milijona dolarjev za svoje špekulacije. Aliance, O., 10. avg. — Kakih milj severno od tukaj je sooči skočil ras tir potniški vlak Pennsylvanla železnica. Ubit Je Ml kurjač in večje število potnikov je bilo ranjenih Silni nalivi so ispodjetfll zemljo izpod teles-nizkega tira. kar ja ponročik» Dunaj, 10. avgusta. — Is Bel-grada poročajo, da bo Radič pokopan v nedeljo in kralj Aleksander ae udeleži pogrebnih svečanosti v svrho, da pridobi Hrvste sa spravo s Srbi. Vlada je hotela dati Radiču pogreb na držav-stroške, toda hrvatska kmot-Stranka je odklonila ter br-sojavlla v Belgrad, da ne mara zastopnikov vlads pri pogrebu. Medtem poročajo li Zagreba, da je dr. Ante Trumblč, bivši aunanjl minister in sdaj pristaš kmetske stranke, isjavil, da morajo Hrvatje dobiti svoj lastni parlamsnt, Id bo ločen od Bel-grada. Thimbič Je dejal: "Sdaj Je konec. Delati s Srbi kakor smo doslej, Je sanaprej nemogoče. Mi nočemo zlomiti kraljestva, toda Hrvaška mora biti svobodna in neodvisna od korupcije v Belgradu." Zagreb, 10. avg, — Hrvatska kmetska stranka je včeraj lsja-vila, da smrt njenega voditelja Stepena Radiča ne zmanjša boja sa avtonomijo Hrvaške. Obenem Je l^llo ljudstvo poavano, naj mirno in dostojno iskaše zadnjo čast Radiču. Zastopniki strank* so isvolill podpredsednika Mačeka voditeljem namesto* pokojnega Radiča. Vsa Hrvaška šaluje. Vsa Jav na io mnoga privatna poslopja so zavita v črno, zvonovi vsah cerkva pojejo in velike mnošiee kmetov prihajajo v Zagreb, Na tisoče jih Je še prišlo In korakalo včeraj v ogromnem (sprevodu, ko so na ramah nosili krsto s Radičem po ulicah v Kmetsko palačo, kjer Je bila pološena na javni mrtvaški oder. Predstavnikom vlads Je bilo sporočeno, da Jih šalovalci ne marajo sra ven niti pri pogrebu. Po vaaj deželi je najlepši mir. Čete žandarjav ln vojaški polki, ki so pripravljsnl "za vsak slučaj," niso prav nič potrebni. Belgrad, 10. avg.-Vlada, katero Hrvatje obtošujejo, da Je odgovorna sa umor Stepena Radiča, Je včeraj poslala vodstvu kmstaks stranke v Zagrebu šola I j no brzojavko, v kateri obžaluje smrt "narodnega junaka In patrijota." Skupščina je imela posebno žalno sejo za Radičem—ista skupščina, v kateri je pristaš večine ln vlade izstrelil smrtonosno kroglo v Radiča, zs katero je zdaj umrl. Radič bi bil moral slišati vladne voditelj«, ki so gs najbolj na* (Muiali v njegovem livljenju in katere Je on najbolj sovrašll, kako so ga včeraj hvsllll in povsli-čevali njecovo "veliko rodoljub-je"! ■Takisto srbski vladni Usti. Prvič po dolgem, dolgem času ni bilo v teh listih niti ene slabe besede o Hrvatih, Je pa mnogo dobrih besed o Radiču. "Vreme" na primer piše, da "smrt Stepena Radiča pomeni veliko izgubo za vso kraljevino" potem pa zaključuje: "Da bi le njegov naslednik korakal po njegovih stopinjah!" Celo ultrašo-vlnlstlčna "Politika" piše, da je Radič vedno ljubil mir. dasl Je zahteval avtonomijo in celo republiko Hrvaške. Skratka vsi listi gs Imenujejo "velikega dr-žavntka, ki Je Igral vašno vlogo, kajti nihče drugI ni tako dobro razume) mišljenja kmetov." Vladpl krogi, ki so računali s demonstracijami In nemiri ns Hrvaškem, so se oddahnili. Na-mirov ni. Kakar poročajo iz Zagreba, Ja Radič umrl naglo Dva url prej mu je prišlo tista In dvs zdrav- nlka, ki sta ga imela v oskrbi, sta mu dala tri injekcije. Kmalu potem—v sredo svečer—mu Je zastalo srce. Brž so poklicali njegove prijatelje Trumbl-ča, Priblčeviča, Mačeka. Pernar-ja ln njegovega sina, aH niso ga ve6 našli šlvega. Umrl jo v dveh minutah po napadu.. I/ondoo, 10, avg.—Tukaj poročajo, da angleška vlada računa i mošnostjo civilne vojne na HrvaŠkem In a drugo motoostjo* da jugoslovanska vlada v dos-peratnem položaju issove kak diplomatlčnl Incident na Italijanski msjl s namenom, da odvrne pozornost od notranje krl-se In pridobi Hrvate sa složen nastop proti zunanji nevarnosti. Da še to odvrne, je bil angleški poslanik v Rimu inštrulran, naj opozori Muaeolinlja na to moš-nost ln ga prosi, da v interaau evropskega miru odredi Italijanskim četam na meji, naj se skrbno izognejo vsakemu provoka* torskemu činu. _Mil- i— .....-«-«----L-MaI- emeija musai eoaeaje nočejo, da tudi sevjst! podptAejo pro-~ tlvajno Berilu, 10. da In pametni politični krogi v Nemčiji so v velikih skrbeh radi odnošajev med Kelloggovlm pro-ti vojni m paktom In Sovjetsko unijo. Splošno mnenje v Nemčiji j«, da Kelloggov pakt bres Rusljs ostane la prašna formula; še več, položaj bo potem alab-šl, kajti sovjetska vlada bo u-pravičeno smatrala, da je pakt naperjen proti njej. Iz tega razloga Nemčija šell, da se tudi Sovjetske unija pova-bi k podpisu pogodbe v Parizu dne 27. svgusta. Tega mnenja jo tudi Poljaka«- Vprašanje pa je, kako dobiti sovjete v krog o-nlh držav, ki so povabljene k podpisu pakta. Sovjetl sami aa ne bodo ponujali, to ss razume, toda Člčerinova Izjava je dala jaenb raSumeti, da je Rusija pripravljena priti srsven. Kellogg nI povabil sovjetov menda na sugestijo Anglije, ki noče imeti absolutno nobenih stikov s boljševlkl. Kellogg ja določil gotovo število "originalnih držav," ki naj podpišejo pro-tivojni pakt, pripomnil pa Je, da d^uge države lahko podpišejo kasneje. To Js slaba politika. Med originalno povabljenimi deželami so velesile In k onim, ki "Ishko podpišejo kasnsje," se Ifrlštsvsjo manjše dešele. To je ponižanje za Sovjetsko unijo, ki Je tudi velesila. Sovjetl lahko vprašajo: Od kdaj sta Belgija In čehoslovskija velesili In od kdaj a padamo mi v kategorijo Venezuele In Portugalake? Zadeva Je zelo kočljiva. Nemčija zdaj deluje na vse mogoča dipkimstične nadlne, da se to ra*i na kak način, dokler nI prepozno. Nemški diplomat je mislijo, ds Je lahko "volk sit In kosa cela" na U način, da ae takoj po podpisu povabljenih delel po-vabi Rusija prva, ki naj aama podpiše pakt In potem šele naj preiti jo na vrsto manjša dešele. Drugo vprašanja pa Je, če bodo sovjetl s tem zadovoljni. N n*in« umorila itadaljnih 17 Chicago.—S. avgust je bil spat Izredno vroč dan. Sivo srebro se je dvignila na #0 la 17 oseb ja umrlo dfraktao ali indirektao vsled vročina. 11 SOBOTA, 11. AUGUSTA. PROSVETA nf AMi/i SLOVZNSSK NABODH1 PODPOKJhi IDKOVI i I lastnint hix>vk.nskk narodni podporni jbdnots po dofMOTL Kokopid M W __u X»Hmj»m driavs Otrm Cbka*a) f \ Ista; Ckkaff« ia Ckm STJS aa Ms, 18.71 aa M aa ta*. fST MT4I S«. kar }pe sdk a "PROSVET A* -THEllfLIGHfBNIENr Data« f sfcfepate m. pr. (Jim SS-1SIS) pole* nln« kit« Jepra zrcalo sedanje kaotaustlcne človeške DRU2BE. Pogledati je treba le. metropolitanaki dnevnik ih prečita ti dnevne vesti enega dneva in prepričamaese, da je kapitalistična človeška družba vse, le človeška nI. Takoj na prvi strani vidimo, da je bilo v majhni vasi dovoljenih oseip sto tisoč dolarjev za zgradbo kanalizacijskega sistema. Samo za odvetnika je določenih $48,00JJ kot pristojbine. Vaščani so ogorčeni. Skličejo protestni shod vaščanov, ki niso pri volji plačati za nabavo tflo d&&> ga kanalizacijskega sistema. Eden izmed protestantov je prinesel s sabo dolgo yrv. Zborovalci ga vprašajo, zakaj je prinesel vrv s sabo. Zborovalec se pa odreže: "Prinesel sem vrv s sabo, da lahko vse ftbesitho." Po tem odgovora se nekateri smejejo, drugi zabavljajo, pogosto se čuje beseda "graft", končno se zborovalci Umirijo, da se nadaljuje zborovanje. Zborovalcev sicer ninee resno ne misli, da. bi koga obesili. * Ampak iz besed j* razumljivo, da zborovalci sodijo, da hoče nekdo na račun davkoplačevalcev pomnožiti svoje premoženje. Ako bi bili ljudje pošteni, bi se prav zanesljivo ne slišala ^ika sum-ničenja. Druga vest pripoveduje, da je nekcjo kupil v trgovini za cvetlice šopek cvetlic. Plačal je s čpkom. Cvetllčarica mu je odštela prave dolarje za izmenjani ček. Kasneje je cvetllčarica sumila, da je ček poriatojen. Ček se je izkazal za sleparskega. Prihodnji d*n so ptljlca prijeli. Pasant je šel^&z cesto. V avtu ne je pripeljal sodnik. i i vtsn VOUTVB v wwc6munu Radel ^HfMft* sa iiftiHa« 11 i I n iiln ttiu — t*tmk ■IHNVaBM, Tv M. ^ i amo pričakali čaa političnih kampanj, hI kakor že sedaj zgleda, bodo letotnJČ volitve za nas preeoj pomembne. Država Wie-consin je ena tistih, na katero se ne mora prav nobena stranka opirati, dokler niso preštete Kandidatov je mnogo, toda za nas ao pomembni samo kan didati socialistične stfjnke. Ta stranka je imenovala kandidate za vse urade, razen za U. S. Senatorja. Moj namen v tem do-piau pa je predstaviti čitsite-Ijem vse te kandidate ,da bodo dhižijo tej akciji in da vaak vrten Slovenec naredi kolikor največ mogoče, da ae U naš načrt uresniči. Ako se bomo zado-«t no potrudili, ni vzroka, da bi ne mogli iS violi ti našega kandidata. In s tem bomo začeli graditi ogled našemu rojsku v Mil-waukee in vem, ds si bomo ača-aoma pridobili tisti Ogled, katerega nam ssdsj manjka. O poteku kampanje bo VSČ poročil, toda sedaj je Čas, da za rmo. Najprvo jd potrebno, se vsak Slovenec in Slovenka, kateri ao ameriški .državljani, registrirajo. Za vsa pojasnila sem podpisani da razpolago, in pri meni ae dobijo ^ tudi registracijske karte. Vse drugo bo tudi preskrfijšno tslo, da boste imeli prav malo sitnosti s tem. za časa volitev vedeli ss koga Torej posilite se te prilike! je nanj, da naj pečeno koruio. liku v obraz. Scu-, udaril pasanta s ja in dal pasanta Kmalu bi bil povozil pasanta in bo bolj oprezen. Pasant je imel v Zagrabil je pest koruze in jo vrgel nik je ustavil avto, izstopil iz njega l>estjo v obraz. Na to je poklical pol aretirati. Drugi dan je imeJa biti obravnavi'' Sodnika ni bilo k obravnavi in bila je preloženk j . Neka druga vest pripoveduje o italijanskih pomorskih manevrih za prihodnje vojskovanje! Pri teh manevrih je ponesrečila ena izmed potapljač tako, da je šla z vsem moštvom na dno. Druga vest pravi, da je šel mežnar zvonit, pa se je utrgal zvon ln padel na tla. Prebil je, tla in'ubil na to mežnarja, ki je zvonil Bajfe se je omajal en vijak, nato je sledila nesreča. . Sedemdesetletni farmar je izvršil samomor, ker je napočila sezona senene mrzlice, pripoveduje zopet drugA vest Ladja naložena z municijo je v pristanu zletela v zrak. Na ladji je izbruhnil požar in na nji je bilo ukrca-nega dvanajst ton streliva. Gaaili so osem minut, zatem je moštvo poskakalo v morje. Sledila je eksplozija, ki ja vrgla kabino na skalo na suhem, druge podrtine pa raztrosila v polmiljskem okrožju. Na betoniranem hodniku so se igrali otroci. Pri-drdral je avto. Pri krmilu je sedela neka omožena lanska. Poleg nje neki moški, najbrž njen prijatelj, ki ji Je dovolil voziti njegov avto. Nepričakovano ji pa avto skočil na hodnik. Odraščeni ljudje so hitro zbežali. Dvanajstletna deklica je bila na mestu ubita, dvanajatietn! deček je zadobll težke notranje poškodbe, katerim naj l*rž podleže, neki desetletni deček pa lahke telesne poškodbe. V avtu so našli stekleničko žganja. To niso še vse vesti s prve strani metropolitanskega dnevnika. Ampak te vesti poduče čltatelja, ki člta dnev ne vesti i duhom in razmišlja o njih, da Je današnja človeška družba še daleč od tega, da zasluži, da se imenuje človeška. Nič čudnega! Človeška družba je pač taka, kakeršno jo je napravil gospodarski sistem, na katerem sloni In k ustvarja razmere v nji. Ljudje so pa zopet Uki, kakeršno so napravile razmere. V slabih razmerah ne more nihče pričakovati dobrih ljudi. Zato je treba najprvo izpreme-niti go*|*>dar*ki sistem in izboljšale se bodo razmere, razmerami vred pa tudi ljudje. Logično Is tega aledi, da fr naša sveta dolžnost delati za odpravo kapitalističnega gospodarskega sistema, ki je oče vsega zla v človeški družbi. Ako izvršujemo U> »veto dolžnost, pokažem*, ds smo ljudje, ker žt*limo in ddjimo na to. da postane človeška družba risi človeška. morajo glasovati. Posebno paž njo bomo polagali na okraje, kjer so naši ljudje najbolj kompaktno naseljeni. Torej sa ftiovence širom države Wlsconsin so važna sledeča imena! Za predsednika $. D. Norman Thomas. ♦ . .j Zs podprsdssdniks,' James Maurer. Za govsrnerjs, dr. Wls. Otto Hauser. Zs Ueut. gov., 8. 8. Walk- up. Za 8tate Secretary, Leo Kry-zlcki. Za State Treaaurer, Deuss. . Za Attorriey Oenerirt, M Menslrtg. 5? ^ imenoval sem urade, kakor se imenujejo v angleškem, ker upam, da bo potem vsak bolj nS a«nem, kaj Sd ti uradi. ZS tamgrssnika sa Mtrti kongresni disfrttct Je noihlrlirtih so-drug Wafter PoHakow*ki. zs ongrssniks za peti dlstHkt pa sodrug Victor Berger. Kandidatov za okrajne urade ns bditt ImAoval tukaj, ome-1 ss bom kolikor največ mogoče na kandidata, ki ae mi zdi, da je najbolj potrdben naših glasov. In ta kandidat je sodrug Jo-ško Radel, katerega je aocialis-Čna atranka nominirala za a-semblimana, to je za zastopnika v wisconslnsko legislaturo. Okraj, v katerem kandidira aodrug Radel, sestoji iz petega in dvanajstega warda. V petem w*rdu so Slovenci najbolj kompaktno naseljeni, In zato bo odviano od njih, ako bo s. Radel voljen. Pakt je, da slovenski glasovi v tem okraju odločuj e-b Jz volitev najsibo katerega-oli kandidata. Zatorej bom ape-iral na Slovence, da se združijo ln da delujejo kolikor jim je na/več mogoče za svojega soro-aka. 'M Dosedaj smo vedno volili za kandidate različnih strank ln različnih narodnosti. Toda poka-' salo se nam pa je, da Slovenoi kot«narod še nismo prišli nikdar v poštev. In zato nimamo tistega ugleda pri drugih ljudeh, kakor ga Imajo n. pr. Poljaki in Nemci. Da tudi mi dobimo tisti ugled, js ps najprvo potrebno, ds pokašemo svojo politično moč potom glasov, katero bomo Za kampanjski ddsek, Fr. Pejko. lk Johnstowaa. , Zapisnik tretje konference klubov ln društev Isob. akcije centralne Penne, vršeče se Ž9. julija na B*n AirJu, Pa. Zborovanje ofvort sod. Zabgic, predseduje sod. Frank Podboj, zapisnik vodi sod. Zabric. Člta Se zastopnike društev in klopov: soc. klub št. 271, Doto-lo, sod. L. fltrle ; druitvo št. 82 sm, Mn Kob* Andy Vi-drich; It. 4l frank Podboj, Jsčk W. Gabrenja; Št. 174 SNPJ, Dun-lo, Alex fflforic, L. »trle; klub št. B, 0. Zabric, Andr*veačič; št. 600 StfPJ, žensko druitvo "Sloga", srfruginji Vidrich in Gtsvach;; št. 162 $SPZ Igmita Groznik; Št. 254 SNPJ, Peter Bukovec. Zapisnik prejšnje konference sprejet kot čitan. Sodrug Vidrich priporoča zastopnikom, naj pri društvih več razpravljajo d delovanju Izobraževalo* a£$Je. Agitadja je edine odpomoj za skupno Slovenje na političnem in gospodarskem polju. Potom agitačije Izob. akcije nam bo mogMs združiti ves slovenski HveU epiaec Je ob tej priliki omenil dolgoletne, za tega čudnega, a nič manj siav- Levasseur. V RousSeaujevem nemirnem, pustolovskem življe- najmanj umljivo, Obenem-J zgodba te ljubsttii sega peš|o njepisa in dobiva po saSlugl nenavadnih okoliščin občečloveško zanimivost. Podajamo portret ts žene po Brrieštu KMhrffia v eni poslednjih številk ttstarDfe litersrische Welt". Knez de Lfgne je zapustil v Ivan Molfk: OPAZOVANJA Sahara. Če je verjeti časnikarskim vestem, pripravlja Francija enega največjih projektov moderne dobe: spremenitev puSčave Sahare v rodovitno deželo. Ameriški inženir je naredil načrt, ki je iz-peljiv. Kako? It Sredozemskega morja nfipeTJejo vodo po treh karfalih v srtdo Sahare in na-praViJo tamkaj jezero. Jzhtepe-vajoča voda naaiti zrak Z vla«fo, iz katere pridejo oblaki in dež, ta pa sgašttftia pretvori suha, pie-ščena tla v Rrst, ki bo godna za polja Ih gozdove. Vlaga na tleh rodi vlago v zraku in ta obratno negi moža V marsičem usodne daje dež'za vlago in rodovitnost vezi s preprosto žensko Terezijo v tfeh. Tako kolobari ta naravna reč. Geologi (zemljeslovci) pripo- nju nam Je razmerje s Terezijo vodujejo, da Je Sahara v severni Afriki nekoč bila paradiž. O tem pričajo struge posušenih rek in okvirja Rousaeaujevegal življe- »nha dna bivših jezer. To je bilo v davnih dobah. Marsikje drugje je tudi bilo tako. Doslej je priroda sama delala take re-vo&dje in izpreminjala lice zem-flje. * človek, ki ima s pomočjo modeme znSnoiiti vedno več fcon- Rue svojih spominih «vshen opis trole nad prirodo, lahko spreme-poseta pri Jeanu Jacquesu Ros- rti puščave v bogata polja, širine seauju v njegovem revnem pod- *n krtove, samo če hoče. Vode je strešnem stanovanju v uHci Rue dovolj in napeljati jo je treba Rous-[zja, kjer je manjka. Stroški? Seveda bodo vetfki, toda ljudje se navadno boje stroškov za ko-ristrie naprave, nifcdir pa ne za barbarske pošle. >}& denalrj^fh, ki Je bil vržen zA svetovno vojno, bi lahko spremenili deset $4har v ršjske vrtove, .izkopali bi deset pstnrfmsltfh prekcfpov, zatrli e kužne bolezni nit svetu in še ostalo dovolj za starostno po- giavnem predmeta proMbieija in ga, nto k^r Ima šs tako majltaa sknpIna lju di svoje taatepfttfcs, sate ker ds-nes Še n* prevladale tisti dsk braUtva, ps katerem stremimo Sodrugi la rojaki, tem potom apeliram na vsa slovenska društva in organiaacije, da ss pri vera. Ta predmeta nas ns zanimata. Naša agitacija Je spoznavanje politične ekonomijo in ekonomriri vzroki revolucij. To so predmeti, • ki v študlranju vsposobtjo človeka sa razredni boj in mu dajejo podlago spoznanja, da dela. Agitacija star rih atrank ni drugega kakor navadno zavajanje delavstva. Ako ss dela ves zaveda, da Je induatri jalni suženj, ae bo tudi zavedel, da bo pri prihodnjih volitvah volil socialistišno. : Razvije ae debata glede llte-rstore, posebno glsde oblike Protstsrcs. Uveljavi se sklep, dk Je dolžnost naša, kot samostojnega detavstvs, da paramo ln širimo ProleUita kot .de-Davsko glasilo, ns pa se prič-kssao, kakšna naj bo hjsgbva oblika. Valed štrajka premogar-sv Js Prolstaree finančno prizadet; potrebuje podpore. NaSa dolžnost je, de gs širimo iti s-gitirsmo ssnj.pH vsaki priliki Dlakuzija glede U*W*5 šod. Vldrieh pravi, da Je UWWA skrahtrana vslsd wm fMns vahno obema las jela ne J MU gotovih funUsIMijsv. V ohij naj bi se več rasmotrivalo o politični dkonomijt tn nadvlad današnjega kapHSfisttčnega sistema. -. Rob. Medle pripoji, da so bili v spMnsdi voditelji krivi skrahlranja in rsspada rudar-Sksga unionizma. Ce ss voditelji ns savsdajo pekUsJs Hi ne po-anajo atrategfs, ven ft njimi! Sod. Strie agovsrjs. da UM-WA ni propsdla. kar Je propadlo Js $7.60. Zadeva skupnega, izleta ae o-pusti vslsd fflahlh^mlsvsklh razmer. Sod. Vidrich pripomni, da bo dmStvo Triglav It. «t SNPJ obhajalo 10 letnlsn obstanka, datum pa ie nI dolofen. Na to pesalavo vabi društvo prsdssrini-ka SNPJ Vinesnt Cainkarja In Dona Id J. U>«rtehs. Kakor šs poročeno r prej« šnjem sapbmlkv, SS shod vrši 8. septembra na Mozhams v De-lavskem domu. Glavni govornik bo sod. Kobal It (Hlcaga Sa kritjs stmškev potrebščin Hi Ujnlkovega ias", sem vstal in odftšl iz podstrešja, ki Js bito torišče pod-gsn, pa tifdi bivališče genija. Rousseau Je šel za Menoj do vrat in me m niti vprašal, za iitte." Grda ženska, ki Jo Je videl knez pri Roussseauju, Je bfta fi-lozOfova ljubica Thereae Levas-•eur. £ njo m je seznanil I. 1774 v neki zakotni pariški krčmi, kjer je alužila kot nStdftsri-ca. Bila je tako neokretna, da ao se gostje noečevsli h nje. jo vlekli in ugsnjsli razne šale. Rousseau pa jo je jemal v za-4č!to ln je kmalu postal njen lju-bimse. Ljubezensko razmerje med tema že v jedru tako Učnima osebama je trajalo polnih 84 let; raz vezala ga js šele Rousseau jeva smrt. Kakšne lastnosti je pač imela Terezije, da je lahko trajno privezala ns-•• takega genija kot je bil RoUS-»•u?! Sigurno js, da je biki Uvasseurjeva kaj malo omikana. SIcer J« znala nekaj malegd brati in plasti, toda ortografija njenih pisem, ki se jib Je nekaj ohranilo. Js oprav strašna. Števili si sploh ni mogla zapomniti, tudi ni Studa šteti sil previlno osvesti ure. dneva Hi meseca VHiu tega Je bfta grde. okorna Hi duševno aaesUls. Kljub temu Je uprav brezmejno obvtado-vala svojega druga, ga neaaalfš-no mučila In trpinčila ter ga Je I svojim obrekovanjem sprle s vso okolico. Namestu ds bi bila oBsinta nasproti njegovi raz-drašenosti. je ta bolestni nagib še stopnjevala a prepirljivostjo In zlobo v toliki meri, da Je Rous- šr ko. :6jnfno emn. v všefi zavojevanih de- Amerika, ki se ponaša z najmodernejšim inženirstvom (n z največjem denarnim bogastvom na svetu, ima dovolj svojih puščav, katere bi lahko spremenila v cvetoče pokrajine in obenem bi aalaod dežele šibo pov ftaku včasf besnel dO btatfhosti. Vzlic temu je ta mislec, ki se je preveč odtujil svetu, ves čas veroval, da m dre biti tako; nikdar M rt! naveličal hvaliti Tereziji-ne doW0te in vdanosti, da, trdil Je o žfent, ki je ravnala ž njim Ret s sužnjem, da je njegov angel varuh, ki ga skrbno varuje pred naklepi številnih sovražnikov, zakaj nesrečni starec je trpet za fiksno idejo, da ga nene-hofoa preganjajo sovražniki. Ko je to sožitje, ki nikakor ni bilo idealno, trajalo 24 let, je Rousseau sklenil, da se poroči s Terezijo, H je takrat že zdavnaj prekoračila 50. leto in tudi zakonske zvestobe ni jemala preveč resno. Da, ko je Rousseau dne 2. julija 1778. umrl na graščini svojega zadnjega zaščitnika markiza Oirardina,' ao splošno govorili, da je bil razkril Te-rezijin intimen odnos z enim izmed markizovih služabnikov. Zaradi teh govoric jA markiz poklical na svoje posesivo dva pariška zdravnika, ki sta mrliča natančno preiskala in dognala, da ga je zadela možganska kap. Vendar se je krmilu nato potrdila govorica o razmerju med Terezijo Rousseaujevo ln markizo-vim služabnikom. Bi! je to lakaj Jean Henri Ba!ly, ki Je bil fakrit 29 let mfajii od vdove ženevskega filozofa. Bally je vpre-gel to ženško v svoje sleparske ItelSipe; zamikati so ga njeni dohodki. Velikodušni markiz de Gfrardin Je namreč priznal Rousseaujevi vttovi dosmrtno rento v znesku 700 frankov; vrhu tega Je dobivala Terezija številna darila, sam angleški kralj fl > pr. postal 2000 tolsrjev in nsposled so J| tudi razni zs-krfniki plačevali honorar za spise pokojnega soproga. Markiz Je sicer Ballrja spodil, ko se je preveri?, da Je govorica resnič-ns; ž nJim vred ps je zapustila gradič tudi terezlja in se preselila b/jMMtocem v vas Plessis-Betleville. PredsUvljala ga je Uudem kot Svojega "zaupnika". Mož je ume! tako ddbro izrabiti to uupsnje, ds je nsivni ženski kmslu izvabil vse premoženje, ps tudi vse dohodke. ' Med tem je ifbruhnils ns Francoskem revolucija, ki Ji je Rousseau bolj kot kateri drugI Toda ameriška vlada se ne sme brigati za take projekte. To bi bil socializem! Trpela bi pri vat-na incetiva I Načrti te vrste so najboljši odgovor onim ljudem, katere muči bedasta skrb, kje in od česa bodo živeli ljudje, kadar zmanjka prostora na svetu. Prvič ne bo nikdar zmanjkalo prostora, kajti prebivalstvo «e vedno lahko omeji. Drugič je še milijo, ne milj praznega sveta, ki čaka na kultivacija Kultivacija bo bolj pofrebna radi lepote kakor radi živil. Produkcija živil v bodočnosti ne bo odvisna od polja, temveč direktno od kemijskih snovi, katerih ne bo zmanjkalo, dokler bo zemlja krožila okoli solnca. Kemijski učenjak je baš te dni povedal, da trideset delav. cev lahko v enem dnevu produ-cira v tovarni toliko &vil, kolikor je doslej vzelo tisoč farmarjev v enem letu. Industrijska civili-zacijal • • * Trunk in Nobile. Prijatelju Trunku ne gredo v glavo moje opombe glede pape-Škega našemljenca v zvezi z No-bilevo pustolovščino. On sam nima tople besede za Nobilevo avanturo in obžaluje, ker se je izrabil križ v to svrho. Iz tega sklepam, da Trunku ni prav, ker je papež dal' generalu Nobilu križ, da ga je nesel na severni tečaj. Križ za fašistovsko propagando! Slaba papeška politika! Mogoče se je dobri pajK-ž dal potegniti od Mussollnija! Medtem pa poročajo iz Rima, da je papež Nobila odlikoval in se pohvalno izrekel o njegovi arktčini polomiji! Ubogi g. Trunk! On je hud na fašiste, zagovarjati pa mora svetega očeta, ki daje potuho fašistom! Smolnata je taka politika. Zakaj ni prijatelj Trunk odkritosrčen in zakaj ne bi priznal z mano vred, da je tak sveti oče res velika Ae- mislec ltf. stoletja pripravljal pdt. Njegov "Čontrat social" je veljal kot evangelij novega časa. Zaradi tega so nekateri opozorili narodno skupščino, da živi njegova vdova v bednih razmerah. Sodijo, da je to "akcijo" sprožil podjetni Bally. Uspeh je bil popoln. Ljudski zastopniki so takoj priznali vdovi svojega malika 1200 frankov na leto. Bally je tudi zdaj vse tako uravnal, da je denar obtičal v njegovih rokah, dočim je morala Terezija še nadalje stradati. Se enkrat se ji je nudila prilika, da apelira na narodovo velikodušnost. Ko so se v Parizu pripravljali, da položijo Rousseaujeve telesne ostanke v Psnteon, se je videlo Tereziji — takrat je bili 78 let stara — da je napočil ugoden trenutek, ko lahko zaprosi povišanje rente. Narodni kon-vent ji je povišal podporo na 1500 frankov, 1000 frankov pa so ji izplačali takoj kot zaostanek. Tudi ta denar je izginil v Ballyjevem Žepu. Ali kmalu so S« celo v konventu prepričali, da Rousseaujeva žena ne ume živeti z državnim denarjem in je namenoma niso povabili k pogrebnim slavnostem. Na Ballyjev nasvet se je skušala Terezija oprati tako, da Je poklonila narodu rokOpfo soprogovih "Izpovedi." Toda pomagalo nI nič več. Denar je sicer dobivsls, vendar ni imela koristi od njega, ker je ž njim živel Bally. Zadnja lete svojega življenja je Rousseaujeva ljubica in žena preživela kot beračica. Ko je bila 80 let stara, se je je usmilila smrt. njegovega "zaupnika" Ballyja ps K pobrala Atlri leta kasneje. ("2. in »n Handiti detektive is + gltjtt. 8t Paul. Minn., 10. svgj Štirje banditi so včorsj naH 10 s v to, ns katerem je bih ** oboroženih detektivov, ki ^ strsflli vrednosti ns njem. • ** znlcami in odnesli $1« «2* B*n dfti so po dejsnju pobegnili ' avtomobilu. Roparski napsd je bil najdrznejših v tej okoli" * * Ml krniš* pO Skrtao f>"Pr*vir nem nsčrtu. "S^VflSJlJttSfctl apMi^nNne Zdrailtrenl odbori l S«. Cliftoa Psi bohrvaUkl SOBOTA, 11. AUGUSTA. Vesti iz Jugoslavije mNZMANDHL ANTONA Izavi amatrajo za ideaT^izraz-KOROStA. loga, ker so predsUvniki četver- - i. ^Jf^iie označili Vaš mandat Vllktfevič, Dovidovič in^o kot povrnitev k situaciji v oni U Koroščevo vlado. Opozicija parlament, v k*lerera so bili „-KDK ^ hrvaški narodni poslanci, ni- jas ^^ ■» razpust ™>am z vami o ničemer razprav-- njega parlamenU v Beogradu. Ijati na sestanku, na katerega (I'Yin>0 ) fDK javljam, da smatrsm, da . iubljana, koncem julija. - V ^^ Sveto- ' He je položaj tekom predsednik S dni zopet nekoliko H^tt^ ^ °b" Jru^il. Generalske in nevtral-l^1^' sa.mo. da Je slednji način merodaj- od zadnjega. ržfiF trdovratnosti Kmetske demo. g**1vBeo*r*d". kratske koalicije in Stjepana ^ ^ ^Bvoji volji in Radiča, ni mogoče najti drugega* ** ce" a kakor obnoviti starq ko- vef8rb^ihegemonistični re-alicijo, to je, koalicijo radikalne Lr^.' 0 obst™kcijo ne srna-e, Da^idovičeve demokrat- * * 0 resn? * zato mandat z, gke, muslimanske z dr. pover^ „a elu, ter slovenske klerikalne ffi^^l^g Korošcu. *ato-rtranke, to pot Pa ne več t gpodom Veljo Vukičevičem na I'8l0vensk«*a klerikahzma čelu, nego z načelnikom sloven-. ske ljudske stranke, dr. Anto- ^»»»va izvolitev občinake-nom Korošcem. > »a odbora v Sloveniji. TudiSlo- Da se je iz vsegs kaosa izcimi- ven.1Ja.lma včas^ kake posebne la ta misel, je pripisovati seda- ™«»yosti in preko takih zani-njim notranje političnim ddfW- "e 8I"em° kar Uko iti kom, ki so se razvili fh prišli do]™™ : , ^ P°8ebno in" ■ asnosti ori reševanju vlad-vo,itve v občin*ki zs- v obč[ni Kandrie mislili, da bodo s kandidaturo dr.J" Korošca na mesto ministrskega v0"tve' .isednika prav lahko = - talo situacijo v svoj prid. Ven-L^ le 27|__ Vaekakor T « ar Pa ako bo opozicija s Stje- p^ M,0 zanim|v> g, panom Rad.čem rt Svetozarom nimiv pa je ^ kj je b , , Pribicevičem vso to prikrito igro voijen od te 27 občanov - Iz-znala razvozljati, bržkone ne bo voliti je bito namreč treim 9 ob-minija dr. Korošca osUla posre- ainskih odbornikov in 9 namestim, kajti kljub vsemu, je po- nikov, torej vsega skupaj 18 o-ložaj danes le še tak, da je treba 8eb. Volilo pa jih je 27, to se opravičene zahteve opozicije le pravi z drugimi besedami, ds so še upoštevati in urediti vse za- izvoljeni občinski odborniki in deve v Jugoslaviji Uko, da ne njihovi namestniki izvolili sabo prevelikega vpitja po inozem- mega sebe, le da jim je k Uj stvu in pri onih jugoslovanskih izvolitvi pomagalo v celem še neprijateljih, ki vsak neroden devet drugih občanov. Izvoljeh-moment v Jugoslaviji beležijo z ei so vsi člsni Slovenske ljudske velikim komentarjem in potem stranke, razširjajo tendencijozne vesti. Bolgarski emigranti dobili Kandidatura dr. Antona Ko- svobodo. Takrat, ko je atenU •ošca za ministrskega predsedni- tor Momčilo Ivanov napravil a-(a jugoslovanske vlade pa je da- tenUt na šefa policijske varno-nes na dnevnem redu in skoro sti v Beogradu, Ziko LaziČa, jo jotovo je, da bo kljub protestom, J policija v Zagrebu aretirala vse (i »o jako glasni, političen polo-1 bolgarske emigrsnU, hoteč na Saj prešel v ono smer, katere se ta način čim prej zaslediti so-boji: ne le samo kmetsko de- krivce atentaU. Zagrebška po-nokratska opozicija, nego pred- ^»ia J« 4 aretirance odpravila v nem tudi velesrbski hogemoni-1 ?eograd, 17 pa jih je obdržala iticni režim gospoda Vukičeviča v Zagrebu. Tekom časa pa se je n njegovih najožjih političnih P°Hcija uverila, da ti aretiranci »rijateljev. Seveda pa se na mi- niso nevarni in je zato vse M-»jo g. Korošca ne sme gledati s ^ eniigrsnU v sredo 26. ju->reveliko skepso, kajti treba je izpustila na svobodo, šumeti, da je dr. (Korošec na- Ljubljana dobi nekaj novih Zelnik one stranke, ki je prisegls sUvb. V Ljubljani sU projek F^no zvestobo Vukičevemu delu tirani zopet dve večji sUvbi in Jarodno radikalne srbske stran- sicer palača Vzajemno zavaro* h in da je gospod dr. Anton valnice in kolodvorski hoUl Mik-Korošec tisti, ki je s Veljo Vuki- Obe ti palači bosU posUv-»vičem in skoro gotovo tudi z I Ueni ob Miklošičevi cesti, ki polnostjo jugoslovanskega kra- staja danes v Ljubljani najlepša a Aleksandra, podpisal znani "»ca- Miklošičevi cesti. se N«ki pakt, ali sporazum, o ka- nahaja tudi Zadružna banka, * je lansko leto že toliko Splošna zavaroval« zkdruga, Mwlo. I Zadružna založba, Splošno kre- ttoaid Amundtten: KitotespeiM raziskovat«« Snteaij. i Eskimi. ■ FSOSVSTK tek neizmernega zadovoljstva in sreče. Šele pozneje mi -Je spremstvo povedalo, da aem pred tem dogodkom kazal 60 let, čeprav mi je bilo komaj 38 pošt tij. Ladja, katero smo srečali, pa je bUa "Charlea Hanson", s tem bi Ukorekoč postal dr. j f1?® dI!?IV0 ^f* V ^ n')«ilec ideje blejekegs leči Zadružne benke. — Na tej P iPorazuma v Ni ki bi bila sesUvljena iz , kl S(> Pri tem sporazumu delovali in pa iz onih zavezni- T/ kl *<> ^ najbolj zanesljivi. j/'! H(' J« »Uri Velja diskredi-v ix»litičnem življenju, za-ny k* ne bi mogel nadome- ^Vi,tl sam dr. Korošec? ametska demokratska koalici-! f "eveda protivna vsakemu J"0!'", ki prihaja od katerekoli Hii ,v Keogradu. lača Delavske zbornice za Slovenijo, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, palača Pokojninskega zavoda itd. Tako da bo U ulica res v okras celega mesU. — Zanimivo je to, ds bodo najlepšo cesto okupirsli večinoma delavski zsdružniki in delsvski orgsnizstorji. V psls-či Delavske zbornice, ki bo dograjena v jeseni, .bodo nasU-delavsl^e politične Niču ■ipičine, „ . . njene vse Sr„ —- Dosledno fcultrime in strokovne orgsniza- m voditelji na svojem L|je. v pslači Zadružne banke. km« sedanje Narodne I je vis-a-vis, pe zadružne in l'o njihovem mne- gospodarske orgsnisacije I^J^^u^ Srbohrvaščino fo rsirajo Uvila KDK, U je Fri-| „ Matl4 Doskj so jezik precej zane. 4 Khk i u irk",,,T,TM,v,J,r,1,r|mnrja»i po srtdnjlh šdldli. Od ki L i V^nOVe.VO!1; I kar pa *> prišli tudi alovenskl rszpišejo že nsi *jT^TiiP Pribičevič Krm na vpi L ^'♦•de sodelovanja opo-L? v ^l«di odgovoril: "Go-' m|niHter, ker je režim, v ^ bili Vi eden od glav-r^tmnikov, nesreča zace-H"" ljudstvo in je izzval bor-^^•^upnim hrvaUtvom, ka-■ ^ vnemi Slovenci in Sr-",,-lno edinatvo a Hrvati -»oiHje s njimi v dr- ptudi f Wn. klerikalci na odločilna mesta v Beogradu, ae je v tem pogledu marsikaj bistvenega ispremeni-lo in Uko ae je zgodilo, da so pričeli forairati srbohrvaščino posebno v srednjih šolah. l«po pa od Srbov in Hrvatov ni. ker ae slovenščine ne poučuje na srbskih šola*. U pač tako, da je slovenski element premalo zaveden in da ao Slovenci še od nekdaj raje aušnji, kakor pa go- * ("Kterji,. j«. Nekega dne se nam je pribli- »rečni datum pa - 26. avguet žalo pet poeUv, katere amo ime- 1906. Obiskal aem kapeUna na 1; najprej za jelene. Sele ko so Ud jI. Poiem smo se usmerili nam prišli bližje, smo spoznali, proti Beringovi ožini. id\r*UuV! van^ *** 2. septembra 1906. smo ljudje. B»U ao Eakimi, oborože- do8egU ^^ K ^ vrgel puiko na ramo m sem ve- žajoda ^^ nQČ nam Je ekapedfcije. Sli smo jim »>•• Uno se tor^j pripravlja« na dru- mi v P°,arno Prezlmovanje In smo ? 2 v tcm *JoIo4*iu Podali sosedi ce-položa^u, kajti nihče ni vedel, če le fkAiUe £ kIte> k, je ukiato so ljudje ki se nam bližajo, naši L*«^ v ledu in nas je zelo pnjnlabi ali »ovražniki. • Ko neprijazno gledaU, ker so kape-«no bili samo 16 korakov nara- Uni men!Ii> dA m homo w| sen, smo se mi usUvili. Obrnil vea i[ydL ^^ sem se k svojima tovarišema in nftSpnftno _ na4a mala ..Gjoft., sem jima zaklical, naj vržetapu- ^ pršila tej fiotilji ns po-škenatla. Spremstvo voditelja moč a p^. vrečami moke H Eskimov je storilo isto. Nato P mokt' smo si sUM iz obraza v obraz. F, Severni ali jnini tečaj. Ker se nismo mogli sporazumeti S tem, da sem odkril severo-s človeško besedo, smo začeli kl- sapadno pasažo Je bil dosežen mati z glavo in s kretnjami rok Pnd cilj mojega življenja. . L. ter z barvo glasu smo jim dali 1906. Ih 1907. sem predaval v razumeti, da hočemo osUti ž nji- Ameriki ln sem SAslužll tolfko, mi v prijaUlj stvu. Petorica nas da sem lahko poplačal vse avoje je razumela. Povabili smo jih upnike na Norveškem. Tako na lsdjo, kjer se nam je razode- sem bil zopet prost; začel sem k>, da pripadajo eskimsksmu ro- kovati nove načrte. Po glavi m) du, ki še nikoli ni videt belokož- Je hodil posebno severni tečaj, ca. 72 let pred nami so njihovi Kupil sem staro Nansenovo praočetje vidgli angleškega po- ladjo "Fram", nabavil si potreb-arnega raziskovalca Jamesa Le zaloge in eem celo angažiral Boasa, potem pa jim ni prišel nekega letalca s letalom. Baš ko noben Evropec več pred oči. Ros- sem ae bil pripravil ns to pod-sa so se spominjali kot davne j«tje, pa doMm vest, da je admi-prikazni in so govorili o njem ral Pearrjrdosegel severni tečaj kot e posebnem dogodku v živ- v aprilu 1909 i Ta novica je po-Ijenju njihovega plemena. j menila zame strašen udarec. Da Na ladji amo petorlct tfosto- ns izgubim ugleda, kl aem si ga ljubno postregli. Vprašali so pridobil v Učenem svetu, sem se nas naposled, če se lahko nase-1 moral takoj odločiti sa nekaj no-lijo blizu "Gjoe" na nabrežju, vega. In rm, v agustu 1910. ms Rekli smo jim, da nimamo nič je odpeljala 'Tram" it Norveške zoper to in kmalu za tem se je proti južnemu tečajp, približalo našemu taborišču ka- " Bal tedaj Ja iaknl južni tečaj kih ZbO mož, žena in otrok, ki [tudi kapetan Scott. Obvestil so napravili 60 koč in se spravili sem ga, da je tudi moja namera vanje pod streho. , poiskati južni tečaj ln na Um Neposredna bližina Eakimov iskanju sem celo naletel na skuje zahUvala od mene, ki sem po- pino Scottouih ljudi, katerim veljeval mali ekspodiciji, naj- sem ponudil polovico svojih večjo previdnost. Za vsa divja psov. Seveda je bila ta ponudba plemena ima civiliziran Evropec zavrnjena. Dotedanje izkušnje nekaj božanskega na sebi. Po- v polarnem oeemlju ao me na sebno zanima divjaka njegovo mreč preprilale, da so psi edina skrivnostno, smrtonosno orožje, pripravna šival, ki js lahko po-njegove priprave za užiganje o- rabiš ža vlako v krajih večnega gnja in luči, njegova oprema in snc«a in leda. Psi šo močni, ži-drugo. Dokler čuti divjak apo- lavi, brzi in inteligentni, štovanje do teh predmetov, je Kapitan Scott je napravU belokožec koMkor toliko varen L^,^ napidco Tl p^. spoštovanje. Divjak začrti pom^ a ^ \tklM\ že od vss-in mržnja postane zanj lahko ^ p^^ kot nepraktičen, usodopolna. Zato sem takoj akli- Tud| ah^u^ poniji odpo-cal svoje ljudi in sem jih opoao- vedt„ Udborji in konjički so ril zlseti na to, naj so ne bližajo kapeUna ScotU. ^e^^n^u tJtaborili smo so na nabrežju T*' Si JS22ui^ veliki lodonl bateriji, medUm bi nas divjaki pohMtaii. . L ^ ^^ ^ prodrf ^^ Severna sapadas paaaža. 1600 km naprej, da bl na U način Znanstveni rezultati naše eks- prišel. bližjo južnemu tečaju, pedicije so bili presenetljivi. Kmalu pa se ^e pokasalo, da je Mngnetična opazovanja so bila vreme v bližini južhegn tečaja tako obilna in obširna, da so jih [na kopnem mnogo ostrejše ka-učenjaki proučevali in izkorišča-1 kor na ledu. Tam nepretrgoma II ceMh 20 let. razaajajo viharji. Soottova eks- Sedaj smo Se podali na iska- pedicija je trpola ln preitesls nje sevemo-zapadne pasaže. Tri mnogo več nego naša. To ni po-tedne smo blodiH skozi plitvs in I vzdignilo njenega duha, Umveč tesne preHve, merili smo vodo in j« učinkovalo baš nasprotno. Ml smo večkrat obtičali v njeni Lmo ae dobro zavarovali pred ve-plitvini. Nepretrgoma smo se trom in ledena barijera, ki nas trudili, da bl našli prehod v od- j* nosila se js izkazala pozneje prto morje ns zspedu. Končno u ogromen ledenik, čigar opas-smo ga res našli. noeti As nismo poznali, ko amo Nekega dne naa je apravil ne se bili ustanovili na njem. Ta noge klic: "Jadro, jadro!" Olas del ledenika,Mr kakor smo izve-je prihSjal od mornarja, kl je deli Is polnejših poročil, ni presedel kot opazovalec visoko gori maknil celih 6t let. Od tu smo na jsmboru. NAŠ cilj je bil do začeli prodirati proti našemu eežen! Daleč spredaj v zajiadnl cilju. smeri smo kmalu zapazili obrise I fevedati moram, da so bili pei nekega lovca za klU, znamenja, naša najsvestejša Opora na Uj ki je pričalo, da amo že na odpr-Lksp*ticiJI. Vozili smo neprr-Um morju. To je bilo že v av- Ltnno na saneh in snm vsaka dva gustu 1906. Končana so bila le-1 dneva vožnje snpuatih malo za U dolgih blodenj in nepopisnega togo hrane In drugih potrebščin trudi. Ladja, katero smo uzrli, I Tako smo si olajšali povraUk. je prišla It Sen Francisca skozi Medmetoma smo ubijali najela Beringovo ožino In je prijadrala [bet ne jše pae, da nam nleo bHI v vzdolž severne obale z A laske. | breme. Podjetje ae nam je do- Tri tedne pred tem dogodkom nisem mogel nič apeti in aem prišel tudi' ob vea Uk. Zdaj sem postal strašno lačen. Na krovu smo imeli še nekaj raflfce-trtenih severnih jelenov. Popade! sam not in aem kakor s sabljo sekal po njih ter neeel mtan v kuhinjo, de ao ga na brso roke spakk, nak#r aem ga hlastno me je obču- NaveH euhaikih agentov. Chicago. — Prohibicijaki f-gentje, katere je vodil George B. Geldipg, ao v četrtek navalili na več froaUrov v Chicago Height-au, ki ao bili na aumu, da ae v njih točijo opojne pijače. Zaplenili »ao šeat žganjarakih kotličkov, nad pet tisoč galon alkoho-la in aretirali trinajst oaeb. — Vrednost zaplembe ae ceni na četrt milijona dolarjev. Uvedena je preiskava, da odkrije, ako so imeli mestni uradniki sveso s butlegarjl, ki ao od prto isdelovali in trgovali s opoj* nimi pijačami. Chicago Heights jo inano gnesdo butlogarjev in v navalu, ki je bil isvršen pred nim letom, jo bilo tudi večjo število oaeb ranjenih. / siotiJr mrotoi Potfporna Jidiotal i j < i i i i tm I If. hmkim I »07 vdrSeel Wmh - bro obnealo Vzeli smo s asfcoj toliko peov, kolikor sme jih po predvidenem nhtnu potrebovali sa rinke In smo na U način do-esgfl južni tečaj dc^mbrs 1911. Ostal eem tenis fttfrimš tovariši tri dni, napravil sem šotor, pre-iskal anemije r širini IS km m rscvfl nnrvešlro znetnvo. Meeor dni pozneje, v januarje It12 je tudi kapetan Seott doaegef ješni Til elmokueljo v Stng singu Oasing, N. Y., 10. avgusta. — Včeraj so bilo izvršene tri ekae-kueije na električnem stolu v zaporih Slhg Slnga. Danlel J. Ora-ham, bivši policaj, ln George Ap-pel sU bila obsojena na smrt ra-di umora plačilnega klerka, kateremu sU bila določena sa stražo. Alexander Kallnovvskl jo pn bil eksekutlran, ker jo umeril jetniškaga stražnika James Dui^. nina. Edino Kalinowski js priznal krivdo, druga dva sU trdila do sadnjega, da nista izvršila zločina, radi kaUrega sU bila obsojena. Trije letalci s VVilltamsburg, Va Vojaška letalca Stonejr Kawklns in James Walsh, sta se včonj u-bila, ko je njuno letalo trtfčtto repnem vrtincu v bližini tega mesU na sem 1 jo. Cincinnatl, O. — Wsndsll Pa-vey, bogat trgovec v Um mest«, se je v četrtek ubil, ko jo v veliki megli s vojim IcUlom treš-čil v vrhove dreves v bližnjem gorovju. kii.iii Mirili to. avg. — Jnimi Mi Savarš* De. f. J. Kea ttSt OUVM STAN, SSF7*S0 SO. LAWNDALB A VE. CHICAGO, ILUNOtt livrievtlni odbor: ^ UPRAVNI ODSEK t OPiPODAMKI OMIKI škilil aTc^M Ail^Chkii m ^ Am, Chkeaa, OL ^ POROTNIOOSRti BOLNIŠKI ODBBKi 06K1DNJS OKMOlIli Uvvaas OreCllak, MIT4S Ls^isls Ave, VEHODNO ORnOŽJR: Jeeepli Serka, t.F.D. t, »e« lH, Wee( Newt»n, »ii imsn iimn^ im e n+ m* oavaisii ona 1 mak Kisa* ss».i šš» M »Hm Vm Nadami odbori Mk mm Aagaala It, CMaasa. m.i Jaki OMp, Ave.. Chlest«, lll.j Peter Oeehel, TIS It. Ulatak, tale- Chicago. — Laura Largo, mati Atirih otrok, je bila prept^ljana v Auburn park bolnišnico v sredo večer, potem, ko je na svojem domu v ssmomorilnem namenu povžlla steklenico strupa. V bol-nišnlci so JI sdravniki rešili živ-Ijenje In voe jo kasalo, j^a se ženska kesa svojogs dejanja. V četrtek dopoldne, ko jo strežnics sa trenoUk odšla iz sobe, je Lsr-go skočila skoti okno na cesto ln se ubila. m ds!* ? AlMa Cebulsri ^isAmr Sloni Urorialmll prebivalce. Lewiston, Idaho, 10. avgusta. — Pet slonov Je včeraj ušlo it cirkusa In divjalo po mestu vsč ur. Sloni so razbili več šip v oknih prodajaln, prevrnili avte In vrtne plotove ter Urorlsirall me-ičane, ki so božsll pred njimi. Zupan mesteca E. O. Braddock je enega ustrelil v gsražl, druge štiri so pa ulovili po Vač urnem naporu uslužbenci cirkusa. Žrtve avtomobilov. Chicago. — V četrtek je bilo zopet pet ooob ubitih na čikaških ulicah v kolisijah s avtomobili, sedem je pa bilo ranjenih. AUvi-lo žrtev v tem letu v okraju Cook je naraslo do danes na 600. Morsko dno je v marsičemu podobno zemeljskemu, semo da nI tako vzvatovano, ta U pa pe dajo tla znatno globljo nego se na kopnem dtignjo vrhovi gora Najgloblje morske dno je vzhod no od Filipinov (vel kot *»o m); tu je Iskati vzrok potresov, ki se take radi pojavljalo ob o-balah Tihega oceana. Tako se {»otresu nn Japonskem leta 1929 merili moreko dne v zalivu gemi In dognali, dn so je dno ns mneglh mestih snlfnln sli povišalo de SO m. Isp poklofi. Zdravnik: "Vi se prevnč bevl-U sem I s seboj, fpepdd dvomi svetnik. Ali nimate niš pernata nejiega, s čimer bl ae ukvarjali f* tečaj. Našel je neš šotor ln naše listine, ko se je vračal, pa ni bil več kos naporom in je t vsemi svojimi štirinl spremlj«*vakt žalostno Izčrpan poginil v burji, megu in l«Jti. Videl ssm Jo, kako js šla mi-•no mane z rožnimi U?! In črni mi širokoodprtlml očmi, t na smehom betih zob. Sla Je vm plaha in drhteča. Duša ji Jo bl la skrivnostna kakot' tohunu \ žametni ssncl tihih smrek. Videl sem Jo, kako se je balt pogledati v oči; povesila Js glavo vsa ponižna In krotka. Pod balkonom, s cvetočimi ru-dočimi rožami ovenčanim, Je raz. stpala svstilks svoj soj v pokojni hladni večer poletnega dna. Ob zidu Je sUla belopro-strnjena mita, ob nje pa venec strlov. Sedela sU dva, sdsn tik drugega, Uko da ss Jo čutile toplo-U Umetnih teles, čudot sedela sU In si glodala v, oči Uko globoko, ker nI bila dula ena, umpak ssmp dvs mladosti. Ps js prlSJs Rožs kskor vila v skrivnost In zaigrala js godbs drhtečih globin. In sedaj nI bilo oko v očesu kakor razvit Ust, ampak Um nekje v plahem iskanju, Tsko trepeče rszcvltsjočs se zarja, ki sluti le dsljnodaljns zvok* življenje. In kadar Jo li, misli da Jo blizu In kadar jo Mitu, se ji vidi daleč. Zlato *1U sbri In dnevi grsdn v poletje. MIH švit svetilke rah-lo bots žamet črnih las, med katerimi se preliva v sladkih plju-tksjočlh saglblh. In njen smeh še ni prešerna radost, kaUra jo bila v nekdanjih dneh, nocoj nI njen smeh Uk. s m pek je postal plah In misli, da vse prevtC »va-ni sredi njenih asdanjlh dni, ko ae pripravlja mehkn Jutro, da se prelije v-dan. Teka Js bila mladost, vaa lepa In skrivnostna, vsa drhteča . In ko je domov prišla, se je rasevele v njej radost brst moj v polni raskošnestl ob prelisto-vanju sladkih minut; vedela ni, odkod U radost In tod! slutila Je nI, a poznala jo j« duša, bi se ratvija od dno do dne in človek »klepe njene korake šele tedaj, ko se ozira nazaj. „ Kdo ni videl Uko mladosti I Iskali smo jo In jo našli. Bila je vaa naša In bile je vedno pri njej. Kakor zvesda na slnjlni Je žarela In ml sme bili preerče-nl, če tudi smo stali na one-»trsnakem obzorju, sloneči ob fhmku dni. i< ' « Sladki ao naši spomini, kadar sa potopimo v tlsU naše naj lep. lo mladnet, v kateri som goreli pod skrtmlitt verstvom njenega videnje. Ob potopu v tlsU žive svite pomladi, smo mladi, večno mladi ln paJnl opojnih vonjav, ki so bile nekdaj pri naa. PoU so mnoga ln mladost naključna. "O, da bl Imel! ml mladostne dni ln danalnje oči 1" tako gra vzdih mimo vseh v globokem tatrpljenju v lica rudeča In ime oči, ki to šle nekoč ploh« mimo nas fh ml t skrivnostjo h plahim molkom mimo njih. • Toda ftlvljonjo gre Jadrno ml* mo nas brez obotavljanja, j^ret premišljevsnj, prav kakor ri k.t In ml smo na njsj lo JsclaJoči listi, kl ns vsdo, odkod, ne zakaj, katerim so meglene bodočnosti Šo vedno In kos In sladko sanje nekdsnjih dni. tirsvje v savajal SiSgeslev, aa po. letni las. Kne uro pred vaa Ms jedjo vsemlle eno lllao TRINERJEVEOA In počutili ae bodete lamino, Ta Is* vrsin« leludlas Utnlka netitrslisir« kisline, ki povsročsjo neprehsvaoat In napenjanj« lelodcs. Pri vaeh leksr-asrjlh. —> Svoj tiv dea.fte ai uko rmkalii prtttipt M Jeaeto aH ro po^^^^ * m Jt upi I, koUkor M jc il 1 gel anpsM d v. vodo bi prMU tm* ee jo napojila. Nato je S puško v roki spodil mesca na pot Za vila ata okoli rdeč* akale k širokim vratom, ki ae odpirajo Dolino smrti Tappan M Je Mj oeiraJ aasaj nego gledal naprej. Spuščal ee je eno miljo ali nei navzdol, proden je začel proste je dihati. Pobegnil je pred tolovaji. Tlako rekoč pr«l jim je bil ušeL In če bi ee idnjle spustili sa njim, ga ne bi bili več dohiteli. Tappan je bil pre-verjen, ds ss lahko hitreje in dalje spušča navzdol nego katerikoli rasbojnlk. Nu, tolovajev pa ni bilo več videti. Nemara tisti, ksteregs Js bil Tappan ranil, ni mogel ob pravem času do-spetl k zaostalim tovarišem. ps ss tolpi sploh ni lju-bile, da bi ga mlgsovsis ob tej mspsljeni vročini. TSppaa ss je spoščsl pnfssns je . Pot gn je obUvsl curkoma: t«.I je tako moker, kakor da bi li ftM v voda Debele kaplje ^^HMe po obličju. Zdelo ee mu je. kakor da bi mu kapljal Hna prsi. Vzifc temu in teškeanu dihanju se ni saga je obdsjals streho vita \ nu--ma. dokler ee nI ustsvil Mvdala gs je groea. Zdaj je l di je varen pred rAibiijniki, "(mninil (t* ee je hkrati, da se podaja v in >< < j . M0O me je pretile v Z zločestimi ljudmi ss Juješ, s vročino ps »** & venomer toveč sapo. MučiU ga je pekoča Šeja. Jenet je sta bttsa njega in ga je zrla. Jsp- 3 as aoveške>itje; se ma je sdsio, ds ga šival res-notri. Le sa kip ee Je no. v kakšen položaj je bil zašel. M je spustiti navzdol nn zgornji konec Doline smrti, Id mi šs nI poznal. Zaman js: i pršiti U del, prav tako kot i ftsz Pogrebne gore. Kdor ai prisiljen, ss jim izdsleč Izogne, on pa ni imel izbire in je veUsto iti. pa naj stane kar hoče. Puške ee mu je tako segrela, < s je nI mogel dristi; naložil jo ,e tedaj v mezgov tovor. Dssi s imel ns sebi zgolj steklenici .1 s vodo, je vendar čutil, ds gs te- ti In stiska. Počasi je gnal mezga prsd.ssfeoj. Zdaj pa zdaj se je ozrl nazaj v šlrokO odpeti kanjon. Videlo se mu Je, kakor da bi puhteli odnekod veliki rde-čirtjUd. Vsepovsod je bilo pro- Pravkar je obšel poslednjo krmuljo, ki mu je zakrivsls razgled po Dolini smrti. Tsppsn se ni nikdar zgrozil pred pogledom na puščavo, ali to pot je osuplo postal Zakaj, v njegovem <*1 gora obdanem bivališču je šlo solnce za visoke čeri, ali tukaj je bil večji del doline v oblasti solnčnega ognje. Dolina smrti je bila podobna pošastno se svotlikajoči gladini bele gmote, ned katero je visela kakor Ijokrivalo čudna, motna, svinčena megla. Gorski vršaci so se videli kalni, napol zabrisani. Nikjer nobenega gibanja. Niti nsj-rahlejše sape. Dolina je bila mrtva. Puščava je tu gospodovala neomejeno. Tappan ni mogel dogledati drugegs konca doline. Bel bleščeči pas se je v dol- PROSVSTS val prepričati in se je spustils navzdol ns koio ravan. Kmalu Je prišel Tappan na rob paaa, ki so ga senčile gore; zdaj je solnce pripekalo naravnost nanj. Razloček nfced senco In oeojno potjo se mu je zdel ogromen. Bilo mu je tako vroče, da ga je kar stiskalo in davilo. Prihajal mu je občutek, kakor da bi ga kdo žgal skozi obleko in kot bi korakal po razbeljenem pesku. Ko se je nehsl potiti in se mu je polt poeušila, je izpil iz polne steklenice polovico vode in je šel Še počasneje naprej. Čeprav je dobTo poznal napore, ki jih zahteva od človeka potovanje po puščavi, se mu je ts pot videla neznosna. Njegove Jenet ni nikdar pokaznls, da bi jo pot u-trudlla, sdaj pa je jela postajati čedalje bolj nemirna, kakor da bi bila zsvohsla sovražnika. Tappan pa ni imel nikdar poprej toliko zaupanji vanjo kot v tem trenotku. Ko je imel za hrbtom pekoče solnce, se mu je zdelo, da se W oltaiju Za Bledi priorjev obraz js postal pepel ns t. — Ah, takoi In on vsm je zsupsl gotove stvari? Imenoval ni nikogar) — je odgovoril Bs-nsdikt hladno. — Mož Je bil preioč izšolan, jaz pa tudi nissm hotel pritisksti ns že itsk težko bolnega, ksr Js bilo njegovo stsnje že tako dovolj opssno. Tods ob tej priliki sem dobil vtis, de js bil ts človek ssmo orodje v drugih rokah In da denarja ni poneveril po Ustnem Instinktu. Prepričan sem, da če b| hotel izvajsti prelet t vso močjo svojs osebnosti pritisk nanj, ds bi mu ne bilo težko, iztisnit! priznsnj iz njega. — Ps sts ras narsdiil važna odkritja! — Js dsjal prior, tsr pogledal v tU, ker nI mogel več vzdržstl poglede svojegs podložniks. ki gs Je gledsl ssdsj naravnost v oči. Priorjsv glss Je bil hrlpsv, ko js pripomnil: -r- 2sl mi Je ssmo, ds nists gospoda preUta takoj obvestili o tem; zdaj je stvsr šs neksj tednov zastarela. — Ce ml denunciranje ne bi bilo tako zoprno, tedaj bi bil to storil. Tods ip zsdeve ne bi bil tudi dsnss omenil, če ne bi bil prisiljen k prošnji, ds me vi, prečsstitl, pustite že enkrat ns miru s svojimi msliml trpinčenji in nepre-stsnimi zalezovanji. 8cer Je res, ds so vse to mslenkoeti samo msjhnl šivsnklnl vbodljsji, tods prsv s takimi vbodlJnJi se človeka lahko do •mrtl trpinči in Jas sem prišel sedsj do točke, ko Jih ne morem veš prensšsti. TorsJ, prožim, ds se to v bodoče neha; v samosUnu je marsikdo, ki ima vsč ns svoji vesti kskor jsz. Ce bi bil Benedikt manj ponoeen, bi razumel pogled amrtnega sovraštva, s katerim ga Js ošlnll prior. V Um pogledu Js bilo njsgovo pogubljenje, tods mUdl menih se nI brigal «anj, temveč se Je obrnil proč, da sleče ornat. Ob tej priliki niti slutil ni. kako neprevidno je ravnal In kakšnega sovražnika si Je nakopal. Prior Je nekaj trenotkov molče gledal za njim, nato pe siknil: — A Uko stoji stvar? TI ■e ml upaš grešiti! Bedasti ekonom mu Je odprl oči; skrbel bom, ds se to v bodoče več ne »fodl - Čuvajte ee, gospod peter Benedikt! DozdeJ sU ml bili samo v napotje. sdaj pe postajate nevarni; čas Js, ds se vss odstranil Sijajni ln svečani aamoaUnakl obed je bil Pri kraju. 8amoeUn Jc pokazal ob takih prilikah vss svoj bogstl sijaj in postregel je gostom, nizkim in visokim, s uprav kneževsko razkošnostjo. Ko Ja bil obed končan, so se gostje večinome le odstranili in tudi preUt ae Je podel v svoje sobe, ds se priprevl še sa popol-danako cerkveno opravilo, ki p*, aeveda ni bilo niti Izdaleka tako atjajno kakor dopoldanako. . Ob napovedani url je vstopil Benedikt v prelaUvo aprsjemnlco. Toda komorni aluge gs ni odvedel v preUtove aobane^ temveč na »amoetanski vrt. kjer ae je izprehajal praUt. Počael je šetal preUt gor in dol. Na črnem U-Urju so ss svetlikali dsmantl velikega zlaUgn kriša. ki mu je vissl ns praih. Ns gUvl Ja Imel majhno tamstovo čepico, ki mu je pokrivaU tenzuro ia le oalvole, toda že bujne Uae Vrt ■am je bil prav tako kraaen kakor aamoaUn. In s svojimi psetrim! gredami In beUml peščenimi poti bi delal čaet vaakemu gradu. Sicer pa je bilo v dešeli malo MunoaUnov, ki bi se mogli BMritl s tem v bogastvu. To dejstvo se js tudi jasno Israšalo v zadržanju preleta Nekdenji gr«>f Renek an rssnkno ni pontial. ko I« posvetil cerkvi svojo Jftvljen>e; Ml je Sbao-luten suveren In vlsdar.na tkh. na katerih Je «M. t . f ^ žini več milj poUpljal v avinče- UaleUva vsnj strahoten ognjeni ni paJČolan nad dolino. Siril se vsi. Bil je prisiljen izpiti še je strahovit vonj — po žveplu drugo polovico vode iz prve sU-ka-li, ki Je storil ozračje ie tež- Menice. Čutil je, ds bi bil rešen, je če bi solnce kmalu zašlo, ^toda Tsppsn je šel dslje, ne pozab- dve uri ne bi mogel vzdržati v Ijaje, da ima Jenet svoje poseb- tem peklenskem ognju, ne nazore. Nenadoma ni hoUU P°**etai blesk doline Je dobi-več ne naravnost ne ns levo ali val rdeč nsdih. Okojica, je tako desno, marveč Je venomer silUal iareU, da je Tsppsnu jemalo nazaj. Ta siyer pa za Tappana pogled. Naposled se je moral ni biU mogoča. In tako Je moral oprijeti tovora, ki gs je nosila seči po sredstvu, ti gs Je redko Jenet in stopsti z zsprtimi očmi. uporsbljsi: pretepel je svojo to- In skozi zaprte oči je občutil, verižico. Naposled se je dsU ži- kdaj Je solnce zašlo za Pana- mintske gore. Ogenj #a ni več preganjal. In pred očmi mu niso | vsč pUvsle rdeče pege. ■ Po sobičnem zatonu se je v DcMnl smrti ispremenilo. Pre-[pregle so jo tople meglene tančice. Bilo je še vedno od sile gorko, sli neznosno pripekanje | je le ponehalo. Razloček je bil Uko velik, da bi bil Tappan sko-roda zaznal ohlajenje. Ko se je mračilo — in somrak I je bil čuden, pošasten in tih kakor smrt — je zavil lappan z Jeneto s peska k aolnim in bo-raksovim lol:vam. Ustavil se je pred ozkkn pasom Ukoče kisline. Luža >ni biU globoka in dno se je videlo trdno. Ali Jenet se •1 • . : Toda vsak nI sprejemljiv zs vtise in občutke, ki jih je očividno dsnes občutil preUt. Med temi Je bil tudi Benedikt. Ledeno in ponosno je gledsl na prelaU, pred kaUrim so ležale danes množice na kolenih, da si izprosijo njegovegs blagoslova. Prelat je bil videti dsnes zelo miloetljiv; namignil je mlademu menihu, naj stopi ob njegovo stran, nakar js ž njim nsdaljeval svojo šetnjo. j — PaUr Benedikt, vi ste želeli razgovora z menoj. Pripravljen aem poslušati vas. — Prošnjo imsm do vss, prevzvišeni. PreUt gs je zečudeno pogledal. Bilo je sedsj prvikrat, ko je imels priti prošnjs iz teh ust, ki so se odpirsls ssmo zs najpotrebnejše odgovore, sicer pa v nemi pokorščini molčala. — Gospod (upnik Klemen je bil pred neksj tedni tukaj, da si izprosi zsčasno pomoč na svoj* župniji zaradi svoje osUrelostl in boleh nostl. Dosdaj ni še nič določeno, kdo naj mu bo poslan v to njegovo pomoč, ki mu je bila že dovoljena, in... —. Ne! Ničesar nUem še določil glede tega. — Zato vsa prosim, da pošljete mene tja. ■PreUt je osupel obstsl. — Vss? Csmu? Iz kakšnih vzrokov? Benedikt Je pogledal v tU y čutil je, da mu je obraz živo zardel. — Želim — želim si delavnosti, življenje v samosUnu mi ds prav malo prilike za to, ker sem kot najmlajši duhovnik večinoma izključen od opravil, ostalih duhovnikov, tako da Imam preveč prostega časa... — Katerega pa znate dobro izkoristiti, Je dopolnil preUt. — Saj se bavite a študijami noč in dan. AH so se vam študijo nssnkrst omrzile? Benedikt ni odgovoril toda, rdečica je še vedno bledeU na njegovem obrazu. Sej Je vedel, ds ns sme in ne more povedati pravegs vsroks, ki ga sili, ds zspustl samosUn in njegovo okolico In da gre proč, na vssk način proč! — Omenjena župnije je najubošnejša iz-med vseh nsših iupnij, — Je nadaljeval prslet. -- Tsm gori bi bili visoko v gorovju, odrezani Od vsegs osUlega sveU ln človeštva, brez vss-ke družbe In udobnosti, ki sU Je navajeni tukaj v samosUnu. Župnik Klemen je ssm ubožen In vsm bo mogel nuditi komsj najpotrebnejše. — Mlad sem in ne pomehkužen, — je dejal Benedikt. — sicer pe gre iUk samo sa odpo-moč ss nekaj mesecev pri nastopu mrzlejšega letnega časa, -— ee je drznil tiho ugovarjati mUdl duhovnik. — Čudno t — ln preUtovo oko je skrbno tipalo po črtah menlhovegs obraza. — Jsz sem smatral omenjeno pomožno službo ss neke vrsU kazen, ki eem jo bil namenjen diktirati menihu, ki bi me v to prisilil SIcer pa bom to stvar še premUlIl. Benedikt.ee Je nemo priklonil; ker ni dobil nikakegs znamenja, da je avdljence kon čena. je obeUI ob preUtovI strani Ur molče nadaljevel i nJim šetnjo. Tods mladi menih je Imel še nekaj na srcu; očividno ss Je nekaj časa boril sem seboj, končno pa jd vendar pričel: — Prevzvišeni! -mr«-.«^ — Žellu še kaj? — Zene NaceU Langa Je biU davi pri meni Njen moš Je amrtno boUn in hrepeni po svetih sakramentlh. Uboge žena Je jokeU In proaiU v ---- - - pot IsJemo. ■ rJ^-i^ li" -vrni- — je vprašal opat ledeno. — Saj pan je zaupal bolj njeni nego Ustni »Usodnosti. Jenet se je obrniU na levo in zaviU vzdolž | čudnega Vrelca. Znočilo se je že. Noč je biU brez zvezd in brez življenjs^ka-kor v grobu; biU je gorka in se je zdelo, kakor da bi tekel skozi njo neki neviden, jedva zaznaten | tok, ki je bil Ukisto bolj pojav smrti nego Življenja. Tappan se I je bat, da naaUnejo polnočni vetrovi, ki so v Dolini smrti vroči ko ogenj.' ZUtokopi so mu pri povedovslt, da ni osUl živ, ko-|gar so zasačili vrtinci v Dolini smrti. In videlo se mu je. da celo Jenet voha v zraku neznano | ji nevarnost. Ni btts več tisU pohlevna in ubogljiva žival kot po-| prej. Videlo se je. kakor da b M bile zresnile. Ssms je ubrale pot ln Tappanu ni bilo Uhko cspljsti za njo — s če bi bi I zaostal za deset korakov, bi mu biU izginila izpred oči. ZaviU | Je k vrelcu klsl^vode in se obrnila na polje zdrobljene solne j skorje, ki je bila podobna raz-blUmu rečnemu ledu, ko jp znova zmrzntl. Pot je biU od slU težsvns. Ali Jenetin nagon je najbrž s tega mesU čutil pravilno smer k rešitvi. Tappanu je posUjalo od minuU do minuU težje. Nič nI vedel, kam Je sledil živali. Sever, Jug, vzhod, zahod — vse je bilo eno in noč se je zgoetila do obupa. Strahotne Je U dollnn — nič nI za človeka Teppen je bil sdsj tri sto In šs več korakov pod morsko gladino po dnevu, ko je vročina do-ssgU 145 stopinj Fahrenheita. I Vedel je, kdaj so se mu jele izgubi j sti misli In kdsj Je izginje-lo ravnovesje v njem — in zopet. kdaj so zgolj primitivni nagoni ravnali ves njegov telesni stroj. In bojeval ss js s vso | svojo voljo, ds bi si ohranil vidno in tipalno čutilo. Upal je. di | bo vendar le prekoračil nižjo | plast še prod Jsbrtihom polnočnih vrtinoev ■s i 1 " ■" — ti.v Dobil je težo. Tokovi so švi-gsli brez zvoke In mogočno. Zbirale so se žive sile. Tsppsn je vedel, kaj se pripravlja. Gorka plast, ki se nabraU podnevi, ae je poUgoma udajaU vna-njemu pritisku. Neksj je ršz-gibalo toplejši srak, ki si zdaj išče poti navzgor, da izprazni mesto hladnejšemu zraku, ' ki pritiska navzdol. Tappan je začul prvo tiho, oddaljeno šumenje vetra in srce mu je stisniU groza. To ni bil več zvok od Uga svete ! Mar mu poje v zraku mrtvaški zvonec? Nič ni bilo sigurnejšega od spoznanja, da ga bo puščava prej ali slej zahUvaU kot svojo žr-Uv. Bil pa je močan in razumen in se je do nemoči boril zoper tako obsodbo. Šumenje je bilo predhodnik drugega, ki mu je sledilo; posUjalo je čedalje glasnejše in daljše, potlej je narastlo tudi gibanje vetra, ki je dvigal prah. Čeprav je bfla noč temna, se je še Vsdno*videU bela plast prahu, ki se je gibaU vzdolž ob dolinskem dnu. Tappanove noge so čutile, da se poUgoma dvigajo tU pod njim. Nos mu je zavohal boraks, lug in šveplo. Torej je zašel na dno prav v času ognjenih viharjev... Šumenje jo naraslo v besno tulenje; praskeUlo je in škripalo, kakor , da bi šla mogočna nevihU po pragosdu. Bilo je kakor v peklu. Tappana Je nekaj zamotalo in je,čutil, da prehaja v oblast grozne neznanke. Kakor da bi se od nekod koUlil ogenj, je bučalo in vrelo za Tappanovim hrbtom in se mu je videlo, ko ds bi se mu zabadalo v telo tisoče ognjenih iglic. Zdelo se mu je, da sahne. Nočna tema je dobiU pošastno bel nsdih; megla je plesaU v vrtincih in tU so se izgubljala v toku zvihrane soli. Okoli Tappana so izpuhtevale iz U1 smrtne sopare, ki pa so hitele s tako brzino kvišku, da niso mogle Tappana zadušiti! Ze je tru-doma lovil sapo in se dušil — te-dajci pa vrtinec odpihne pare proč od njega. Ali izmed vseh nadlog je biU najtežja, da je moral prenašati težko Ulo gibajoče se vročine. Tappanu je Ko je prišel k sebi, je občutil, da ga boh po vsem telesu. Oči sa se mu kalile. Vzlic temu je videl stene skal, zelenilo meskitov, U-mariske in trave. Jenet je le-žaU udobno vzleknjena po travi. Tappanova naglušela ušesa so se napolnila s čudno boboU-jočim zvokom. Zdaj Šele je bila prišla zavest, da je rošeih- Jenet ga je vlekla čez Dolino smrti nazaj v gore, naravnost jc vrelcu tekoče vode Bedak. 2 A.: "Ali že veš. da je občinski Ujnik Crepnik ukradel iz občinske blagajne deset tisočakov? Ta aaUmenski bedak!" B.: "Zakaj bedak? Zaradi tega, da se je polastil denarja, vendar ni bedak." A.: "Bedak je samo zato, ker je mUlil pobegniti s počasnim kamniškim vlakom, tako da so ga že v Domžalah prijeli.. je oboUvtJala stopiti vsnjo. Tsp- Po^ei Uko zaslepilo oči, da ee I I ■ « • t 9 1 /\ *M/VM«tl aLI^mIŠI T__ je moral tesno okleniti Jenete in se je z njo vred opotekal dalje. Vsako hlastenje sape je bilo zanj nova muka. Ni imel toliko moči, da bi se bil obrissl po obrazu. Pljuča so se mu dvi-gaU kakor težak usnjen meh. Srce mu je delalo kakor stroj, ki mu zmsnjkuje kuriva. Bili so zanj trenutki preizkušnje, kakor jih ni imel svoj živ dan. Vzlic temu ga ni moglo streti — kljuboval je do zadnjega diha. 2e so ga osUvljaU čutila— mračU se mu je pogled, voh in sluh sU ga zapuščala. Le občutek tipa mu je še oetal — občutek, da drži vrv in mezga in ,da hodi po zemlji; čutil je takisto, da ga stiska po vsem telesu strahovit pritisk. Po korakih Je bilo soditi, da se dvigs pot od solne ravnine k peščenemu gorskemu rebru. . Počasi je Joi veter popuščati in je dotekal drug, za spoznanje prijaznejši zrak. Tapan je naposled čutil samo to, da ga mezeg vleče po pesku. Nič drugega. Zdajci se je vse pretrgalo; vsi medli občutki so se pogresnlli v nezavest. SOBOTA, 11. AucgJ Cnden smeh. Na Savi so se kopali k kopalcev, |o ni znal ftlj zašel v globoko vodo bili pri rokah dobri ljudiTS siromaku viyli vrv. Ponmrače^ w je Q i v, m reševalci 80 ^ vlekli z največjo muko^ kem bregu navzgor se jo rešeni možak ntJl krohotal. ** 'No, zakaj ste se ^ ^4 iali?" so Vpraševali po ^ nem trudu rešenega rnon "Veste, mislil sem, kakL vsi počepali po tleh.Tb spustil vrv./." w Postrežljiva žena. A: : ne veš- kako dob postrrfljivo ženo ima T »Od! Se čevlje mu sezuva- 1 B.: 4To je že rPR . i » , re8» a krat, kadar hoče iti va3 aam cena ki. .. književne katice s. n. P. J. oblaga 6Q iui AMEElftKI SLOVENCI—isvrstaa kiaena knjiga. strani, trdo vassna. mina avoj« eana, atana ' M SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—mIo LLLi rasumljiva knjiga sa utonj*^kflfinTTa J^ ,b ^ ' rlatnih taforaiadj, ^uS ' d9datkoia ^ b. ZAKON BIOGENEZUE—tolmači' niuravns* mkoas* k* »kili^ PATER HALAVENTUEA—V KABA^ETU-^n^"^ | «»«išBh frančiikanor, In dcilvljaji P^L^H apopobjena s sUkand, in prava iluatradja doiuaj '.krit^ dsU življenja alovsnaklh delavcev v Ameriki.... T JIMMIE HIGGINS—-kraana povest. Id io im 'iL'«" riUd ptaeUlj Upton ^ REDNE KONVENCIJE S. N. P. J., »2 rtranl .......iUn# Ba,nq..... .......................j« «fcfis&r0 Vse knjige sknpa j vam peAjma« „ $7 JI. _ MŠIta penje nes književna matica a n. p. j. : MST Se. Laondele Ave. Chlssga, ffl. (t IZnSTNA PIIUKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj Uhko dobiU poiijctc bran odbitka svoU knj1»t: slov.-anolbska s patbr malatbn. TURA v KABARETU, vredno I1.S0. Annaf mtoost $5.00 In dnevnik PraaveUnTelT so svoto 17^0. ' To velja sa asae S. N. P. J. sa vas rtars In novo naročnike. No Osni pfe. čajefs.00. x Ukko dobiU pel kU dnevnik PrasveU In ^ mlJIMMY HIOOINS, SA. SSSi^^S*' ^ ZAJEDAM« In HRB- ^^ HI00IN8. Nečlani T° velja sa stara tat aovs naročnika. TsnKacn Porfntl celo svoto brez odbitka. Denar In neročfls poiljtto ns npravniŠtvo aa naslov: P^nvoto, 2657 Se. Uwndnls Avo, Ime Naslov Držsrs.... smrtnem strahu,^ as ir^Tu ItetZTe^Tv II? Je n|en pioš hresvrrec in de se ie kol n" «t h.io as^srf (»aUa prikoSaJk.) vročine napočUa noč. ko ee~ njeni fetraVI naredili izjemo in Ubruhnili pM običajnim ta^oni Tappanova neerečn je biU. de je bil prav tisto noč v dolini, m . se ma je videlo, da - Jt jel trak trepetati in ee gibe- ■ «.«MMM»,m..MM».W»H|IHHm ............. Cl MMM.au.NMMM. PošlUu, MNOGO je bilo prihranjenega na vogalu Bluo Island in 19. ulice. Položite temelj tudi VAŠEMU pri-iotku vlaganje prihrankov w »SPM AMERIOAN STATE RAK 1»00 Blue Island Ave. Chicago, DL OTTO KASPAR, fnšsišsMi