Uvodnik 



»Kaj ste želeli postati, ko ste bili v zadnjih letih osnovne šole?« 
Na to vprašanje sem pomislila, ko sem imela na novinarskih delavnicah pred seboj kopico nadebudnih, živah­nih mladenk in mladenicev iz osnov­nih šol iz Grosupljega in Šmarja - Sapa. Poskušala sem jim cim bolj realno ori­sati svoj poklic, za katerega verjamem, da je eden najboljših, ceprav ne vedno najlažjih in najlepših. 
Najboljši zato, ker ga žene rado­vednost, ker je iskanje odgovorov na kdo, kaj, kdaj, kje, kako in zakaj vedno zanimivo, ker se zaradi poklica iz dne­va v dan dopolnjuješ v znanju, ker ti odgovori dajo misliti … A pridejo dne­vi - verjetno je sicer v vsakem poklicu tako -, ko udarijo slabe novice, ko mo­
V
sredo, 25. aprila, je v Kulturnem domu Grosuplje potekalo medob­cinsko srecanje mladih novinarjev in literatov, ki ga je vodila nekdanja ra­dijska voditeljica, sedaj pa pisateljica clankov za slovensko najbolj obiskano spletno stran 24 ur Saša Senica. 
Na samem srecanju smo se zbrali ucenci osnovnih šol: Louisa Adamica (4), Brinje (6) in Šmarje - Sap (6). 
Mentorica je predstavila, kako po­teka dan v življenju novinarja, njeno izobraževalno pot in nam podala na­svete, kako napisati kvaliteten clanek. 
raš svetu sporocati tragicne vesti, ko ti odgovorni ne posredujejo zadovoljivih odgovorov, ceprav si jih poklical že vsaj petkrat v enem dnevu … 
Za novinarstvo zdaj niso najbolj rožnati casi, ker se je znašlo v vrtincu drugih oziroma drugacnih medijev in omrežij, pa vendar je novinarstvo, ki sledi objektivnosti, nepristranskosti in verodostojnosti v tem casu še kako po­membno, saj ravno mediji velikokrat razkrijemo necednosti višje postavlje­nih. 
Na koncu o nas seveda sodijo bralci. Tem smo dolžni in odgovorni. 
In mladi, ki sem jih imela priložnost spoznati, bodo cez nekaj let ti bralci in za te je zdaj treba ustvarjati svet in pri­hodnost, (ki se je bodo veselili). Mlade je treba tudi izobraziti, kako razbrati seme od plev v novinarstvu in kako 
Postavili smo ji nekaj najpogostejših vprašanj in dobili teme, o katerih naj bi napisali clanek. Poleg tega smo imeli možnost dobiti vpogled v potek dnev­ne novinarske konference, ki nam jo je novinarka priredila. 
Dogodek je bil, kot lahko zatrdijo udeleženci, poln koristnih informacij, predstavljenih na zabaven nacin, za­znati pa je bilo literarni pridih. 
V obcini, kot je Grosuplje, imamo mladi literati in novinarji mnogo do­godkov, ki se jih lahko udeležimo in si s tem širimo obzorja in razvijamo kriticno razmišljati. Kako naj tudi oni postavljajo vprašanja in zahtevajo od­govore. 
Bodite radovedni, vprašajte, pa naj bo še tako nenavadno vprašanje, je bil moj nasvet mladim novinarjem. Tako se nabira znanje. 
Mladi na delavnicah so me navduši­li z iskrivostjo, ko so predlagali teme, 
o katerih so želeli pisati, pa naj bo to 

o lokalnem potocku ali pa razmišlja­nju o vzporednih vesoljih. Upam, da jim je pri pisanju novinarskih del, ki jih lahko berete na teh straneh, ostal kakšen kamencek znanja, ki ga bodo lahko vpletli v mozaik iskanja svojega poklica. Morda bo kdo izmed njih tudi novinar. 


Saša Senica 
svoje talente. Poleg tega osnovne šole spodbujajo naš razvoj, na Osnovni šoli Louisa Adamica smo tako pred kratkim odprli šolski radio, na Osnovni šoli Bri­nje pa izhaja letno glasilo. Pri tem nas podpirajo tudi ucitelji slovenšcine, ki nam veckrat priskocijo na pomoc, da se v prispevkih ne pojavijo nezaželene napake. 


Tajda Košcak, 9. razred 
Osnova šola Louisa Adamica Grosuplje 




K
opanj je osamelec, ki leži sredi Ra­denskega polja in se dviga pribli­žno 70 metrov visoko. 
Kako je nastal Kopanj, govori pripo­vedka. V bližini obstaja višji hrib Lim­berk, kjer je nekoc živel velikan. Silno se je razjezil in zgrabil vrh Limberka ter ga vlekel za seboj v dolino. Omagal je in sredi polja pustil ogromno gmoto zemlje in kamenja. Ko je to gmoto pre­rasla trava in grmovje, so mu dali ime Kopanj. Na Limberku se še danes vidi, kje je velikan odlomil vrh. 
Na vrhu Kopanja stoji cerkev, pod vrhom, sredi gozda pa izvira studenec, ki tudi v najvecji suši nikoli ne presah­ne. Zgodba, ki opisuje, kako je vendar­le nekoc studencek presahnil, pa govo­ri, da so iz kapelice odnesli Marijin kip. Takrat je studencek presahnil. Okoliški prebivalci, ki so Marijin kip našli, so ga nesli na mesto, kjer je stala kapelica in studencek jim je pritekel naproti. Od ti­stega casa tece neprestano. 
Po ljudskem izrocilu naj bi bila voda iz studenca zdravilna, zato že od nekdaj tja hodijo številni pohodniki in romarji. 


Leta 1863 je bil objavljen zapis v Zgodnji Danici, ki opisuje zdravilno moc vode. 
Kapelica je bila postavljena na zelo nestabilnem terenu, zato se je zemlja nenehno posipala in povzela navzdol.Kopanjski župnik Fran Ksaverij Žužek je leta 1908 v kroniki zapisal, da je dal na svoje stroške utrditi kapelico. Seda­njo kapelico je iz neobdelanega kamna naredil zidar Tone Tomšic (Lazarjev) iz Velike Racne. Korito je izdolbel iz skale, Marijin kip pa je naredil DavorinBizjak. Takratni župnik Žužek je kape­lico z Marijo blagoslovil 19. aprila 1908. 

Jaka Zrnec, 6. razred 
Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje 


L
etos mineva 110 let, odkar je bila kapelica Lurške matere Božje na Kopanju obnovljena. 
V letošnji zimski nevihti, ko je veter ruval drevesa s koreninami vred, se je zgodila nesreca in drevesa, ki so rasla na kopanjskem hribu nad kapelico, so se vdala in porušila kapelico ter po­škodovala Marijin kip. 
Mnogi, ki so k studencku pogosto zahajali, so z žalostjo opazovali, ka­kšna škoda je nastala. 
Bukve, ki so se podrle na kapelico, so jo popolnoma unicile. Gasilci iz Racne, Predol in Cušperka so se orga­nizirali in odstranili vsa podrta dreve­sa, prav tako so pobrali in po velikosti razvrstili kamenje, ki je ostalo od po­drte kapelice. 
Da bi kapelico ponovno postavili, bo potrebno veliko dela, saj bodo mo­rali kapelico zgraditi na novo, pred tem pa utrditi podlago, da bo lahko spet dolgo stala na bolj utrjenem in varnem terenu. 
Med padcem drevesa na kapelico se je mocno poškodoval tudi Marijin kip, ki ga bo strokovno popravil mladi in nadarjeni umetnik Klemen Benedik, ki je pred leti obnovil tudi kip svetega Antona, ki se prav tako nahaja v votli­ni ob vznožju Kopanja. 
Predvideno je, da bodo vsa obnovi­tvena dela kapelice in Marijinega kipa trajala do poznega poletja, saj naj bi bila kapelica ponovno postavljena na Marijin praznik, 15. avgusta letošnjega leta. 


Valter Kovšca, 6. razred 
Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje 


K
aj je skupno vecini azijskih in afri­ških držav? Vera v Alaha, musli­manska vera. Z njo je povezanih veliko tem, ogromno od njih te vere ne hvali prevec. Samo nekaj tem vam dam za primer: teroristicni napadi, vojna v Siriji. Pa je to res nekaj, kar nam je ja­sno kot rosa, ali je to morda napacno razumevanje situacij, ki nastanejo med vzponom dolocene religije, je morda to borba na nepravi nacin? 
Muslimanska vera je danes druga najbolj razširjena vera na svetu, takoj za kršcanstvom, a se vsem muslima­
K
ratica B.L.O.S.S.O.M.! povzema osrednjo temo projekta, in sicer prisluhniti našim dušam in nabrusi­ti naše ume. Projekt temelji na osmih Gardnerjevih inteligencah, s katerimi želimo poiskati naša mocna podrocja, jih okrepiti in poskrbeti, da otroci za­kljucijo šolanje kot samozavestni in odgovorni odrasli. V njem sodeluje sedem šol. Naša šola je vkljucena v ta projekt že kar tri leta. 
Letošnja skupina ucencev je, v spremstvu dveh uciteljic, 19. marca odšla na Elbo v Italiji. Tema je bila .Je­zikovna inteligenca.. Ampak ucenci niso bili izbrani le na podlagi znanja tujih jezikov, ampak tudi na podlagi prizadevnosti. Namrec, preden so se zacele priprave na B.L.O.S.S.O.M!, so morali ucenci brati in prevajati sloven­nom (1,3 milijarde ljudi) najhitreje pri­družujejo novi pripadniki. Ce imamo morda zaradi aktualnih dogodkov v mislih marsikaj slabega, so k nam iz arabskih dežel prinesli marsikaj do­brega. Marsikatero znanje smo prejeli ravno iz arabskih dežel. Tu je še vpra­šanje vojne, ki naj bi jo pripadnikom vere zapovedal bog. Mislim, da bog ne bi zagovarjal vojne. A zakaj se vojna in napadi najpogosteje pojavljajo ravno na obmocju Sirije in Iraka ter drugih držav te vere? Gre mogoce za zlorabo vere ali je to le vojna za pridobivanje 
ske zgodbe. 
Na otoku so ucenci z uciteljicama ostali en teden, ki je bil kar razburljiv. Namrec ogledali so si številne zname­nitosti Elbe. Na primer: ucitelji so si lahko ogledali zapor na Elbi, z ucenci pa so obiskali tudi rudnik kristalov, nad katerim so bili zelo navdušeni. Za­igrali so tudi igrico Kekec, ki so jo sami prevedli v anglešcino. 
Med pogovorom z uciteljicama, ki sta odšli na Elbo, sem izvedela veliko zanimivih stari, in sicer, da je življenje na Elbi precej drugacno kot tu v Slo­veniji. Tam so precej bolj sprošceni in živijo umirjeno življenje. Navdušeni so bili tudi nad šolskim bendom z Elbe. Najpomembneje pa je, da so vsi uživali. 
Ker se bo ta projekt kmalu zaklju­cil, se je naša šola prijavila k novemu nafte v Perzijskem zalivu? Je to ustra­hovanje? Ali so to muslimanske takti­ke za pridobivanje vernikov na svojo stran? Kakorkoli, Bog ne mara nasilja in pravi, da nasilje ni pravi nacin za uresnicevanje ciljev, jaz pa pravim, da se bo tako ravnanje tem ljudem pozna­lo na ’onem svetu’. 


Urban Jamnik, 7. razred 
Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje 
projektu. Mogoce bomo naslednje leto imeli že nov projekt, ki bo še bolj raz­burljiv kot projekt B.L.O.S.S.O.M.! 
Viktorija Vrbetic Brežnjak, 8. b, 
Osnovna šola Brinje Grosuplje 





V
Ivancni Gorici imajo od leta 2015 svoj skakal­ni klub – SSK Ivancna Gorica. A v klubu ima­jo zelo nelagodno situacijo, namrec nimajo svojih skakalnic, zato morajo mlade skakalce na treninge voziti v druge klube, kondicijske treninge pa opra­vljajo v telovadnici v Višnji Gori. A s 1. januarjem 2017 so dobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo ska­kalnic na Polževem. Zgradili bodo tri skakalnice, ki bodo velike 13, 20 in 25 metrov. Skakalnice bodo primerne za skakalna tekmovanja in tekmovanja v nordijski kombinaciji na šolskem, obcinskem, po­drocnem in državnem nivoju. Seveda pa jih bodo lahko uporabljali tudi drugi skakalni klubi. Dobro pa se ne bo godilo le mladim skakalcem, temvec tudi smucišcu Polževo. Tako imenovani Športni klub Polževo bo namrec poleg izgradnje skakalnic preuredil tudi smucišce. To bo smucišcu omogoci­lo delovanje tudi, ko ne bo zapadlo dovolj snega. Obnovili pa bodo tudi vlecnico in drugo opremo. Naložba v izgradnjo smucarsko-skakalnega centra je ocenjena na približno 230.000 evrov, piše na spletni strani Obcine Ivancna Gorica. 
Izgradnja skakalnic pa bo vplivala na prepoznav­nost kluba in tudi celotne obcine Ivancna Gorica. 

Zala Žonta Kržišnik, 8. razred 
Osnovna šola Brinje Grosuplje 


P
lezalna sekcija Ascendo je plezalni klub na Adamicevi cesti 29 v Grosupljem, hkrati pauporablja visokoplezalno steno na OŠ Brinje Grosu­plje na Ljubljanski cesti 40a. Sam treniram v klubu že okroglih 10 let. 
Ime kluba Ascendo izvira iz latinšcine, pomeni pa plezanje. Klub že kar nekaj let osvaja naslov naj­uspešnejšega kluba v vzhodni Sloveniji. V klubu imamo možnost, da treniramo na visoki steni in na steni, namenjeni balvanom. To je plezanje na niz­kih stenah, kjer varovanje z vrvjo ni potrebno. Malo boljši plezajo do štirikrat tedensko, zacetniki pa enkrat. Vsako jesen imamo otroci možnost, da na­predujemo v boljšo skupino. Seveda klub omogoca plezanje tudi odraslim kot rekreativno plezanje. 
V nedeljo, 20. maja 2018, je potekala zadnje tek­ma vzhodne lige. Kot klub smo bili skupno drugi, sam pa sem osvojil 3. mesto, kar se mi zdi super. Cestitam pa tudi vsem ostalim mladim plezalcem, ki so pomagali, da smo se prebili na drugo mesto. 

Tine Zaletelj, 8. razred 
Osnovna šola Brinje Grosuplje 

http://www.pdgrosuplje.si/ https://www.ssk-ivancnagorica.si/


D
ekleta ob koncu osnovne šole po­casi že zacenjamo posegati po li­cilih. A še pred licili je treba poskrbeti za pravilno izbiro kreme, seveda se vse skupaj zacne že pri izbiri gela za tuši­ranje. Ponudbe je ogromno, kako torej izbrati pravilno kozmetiko? 
Kozmetika je ime za snovi, katerih namen je spremeniti izgled ali vonj clo­veškega telesa. Med kozmetiko uvršca­mo kreme, parfume, šminke, lake za nohte, gele, deodorante, šampone in podobne izdelke. 
Dokazano je, da so kozmetiko upo­rabljali že 4000 let pr. n. št. Arheologi so namrec našli posode za shranjeva­nje kozmetike. Prav tako pa so našli poslikave, ki prikazujejo licenje. Nefre­tete, egipcanska kraljica, je uporablja­la dišave, rastlinska barvila za temne­nje oci in barvanje ustnic. 
Od kod pa izvira beseda kozmetika? Izvira iz grške besede "cosmeo" - negu­jem, olepšavam. 
Dandanes je videz zelo pomemben, zato je pomembna tudi naša kozmeti­ka. Kakšna pa naj bi bila naša pravilna kozmetika, sva vprašali gospo Mojco Stojanovic, ki dela kozmeticne izdelke izkljucno iz naravnih sestavin. “Nara­va nam je dala vse, kar potrebujemo za cišcenje, nego in lepšanje telesa. Pomemben je le pravi izbor sestavin za posameznikovo kožo in zaporedje, kako se bomo lotili kozmeticne nege. Osnova pravilne zdrave nege je cista, nahranjena in zdrava koža. To pa do­sežemo tako, da kožo najprej ocistimo s cistilnim sredstvom, ki je primeren za naš tip kože, potem jo navlažimo in na­hranimo, od tukaj naprej je naš izbor, kako se bomo nalicili. V vsakem pri­meru pa priporocam, da izbirate med naravnimi sestavinami. Vse, kar bomo zdaj vlagali v našo kožo, se bo obresto­valo v prihodnosti, saj je koža najvecji organ cloveškega telesa in predstavlja prvo obrambno linijo telesa pred zuna­njimi vplivi.” 

Maja Kump in Karmen Cakš, 


8. razred 
Osnovna šola Brinje Grosuplje 



P
redstavljaj si, da je izven naše gala­ksije še ena galaksija, ki je naspro­tna od naše. Takrat, ko je pri nas noc, je pri njih dan, in to, kar sanjamo mi, oni doživljajo. Na zacetku je bil veliki pok. Takrat so nastale nasprotne galaksije in iz naše nasprotne galaksije je nastala tudi naša nasprotna Zemlja. Na njihovi Zemlji so se ljudje razvili nasprotno kot mi, to pomeni, da imajo oni ravno na­sprotno osebnost kot mi. Ce imaš tukaj rad pingvine, oni tam sovražijo pingvi­ne. Ce te je tukaj strah morskih psov, jih imaš tam za ljubljencke. To pomeni, da si tam cisto drugacna oseba. Vse, kar sanjaš ponoci, ce so sanje grozne ali ne, so se tam zgodile. Ce sanjaš, da letiš, potem si res letel v dvojnikovem svetu. 
Predstavljaj si, da je tista svetloba, ki jo vidiš, ko umreš, v resnici luc v poro­dnišnici, ko se ponovno rodiš. Zajokaš pa zaradi tega, ker se spomniš svojega prejšnjega življenja in vseh ljudi, ki si jih zgubil. Scasoma pa vecino stva­ri pozabiš, nekatere stvari pa imaš še vedno v spominu, zato doživljaš deja vu-je (deja vu je obcutek, da si nekaj že videl/doživel). 
Predstavljaj si, da svoje življenje samo sanjaš, ko umreš, pa se boš zbu­dil. Te sanje so samo preizkus, da se pripraviš na resnicno življenje. Napa­ke, ki si jih naredil, potem lahko po­praviš. 


Terezija Barbo, 8. razred
Osnovna šola Šmarje - Sap 



S
te si morda kdaj želeli oditi na Bradavicarko, vendar veste, da to ni mogoce? No, ni cisto tako. Obstaja spletna stran Virtualna Bradavicarka, kjer se lahko vsi mladi (pa tudi malo starejši) carovniki in carovnice izobra­žujejo. Seveda ne gre za pravo šolo, vendar je virtualna šola prav tako do­bra. 
Šola, ki združuje vse ljubitelje znan­stvene fantastike, obstaja že vse od leta 2001 in se je ohranila do danes. Sama spletna stran je zelo zanimiva in vanjo se lahko vclani vsak. Tu neke starostne omejitve ravno ni. Vsebuje klepetalni­co, raznorazne forume, precno ulico, ucilnice, vsako leto se domovi potegu­jejo za Quiddich pokal in pokal domov, knjižnico, Hagridovo koco, kjer pote­kajo stave, pisarne in še veliko vec. 
Se vam zdi stran zanimiva? Lahko se tudi registrirate in tako postanete uce­nec ali profesor, novinar, domski duh, sodnik, minister, knjižnicar ... Registri­rate se tako, da kliknete na klobuk zra­ven obrazca za prijavo. Odprl se vam bo daljši vprašalnik (da ravnateljica presodi, ce ste kos virtualni šoli). Ko vas bodo enkrat sprejeli na šolo, je cas, da se prijavite na predmete, katerih je res veliko (vedeževanje, vilinologija, napoji, spreminjanje oblike, uroki, le­tenje...). Ce ste bolj športnega duha, se lahko vclanite v Quiddich ekipo. 
Sama sem na strani vclanjena že vec let in bom letos uspešno zakljuci­la 1. letnik. Stran me je veliko naucila, hkrati pa mi je dala tudi veliko samoza­vesti. Na strani si pomagamo, ce pride do kakršnihkoli problemov glede šole, prijateljev ali cesarkoli drugega. Odkar sem vclanjena, so moji šolski spisi in moja slovnica postali veliko boljši, saj ti profesorji referate in naloge pregle­dajo in pošljejo popravljene nazaj na elektronsko pošto, pa tudi sporocijo, kaj bi lahko tu in tam izboljšal. 
Sem tudi clanica Drznvraanske quidditch ekipe. Na žalost nam je po­kal za cisto malo spolzel iz rok in ga je prejel Spolzgad. Prav tako pa bo pokal domov letos prejel Spolzgad. Virtualna Bradavicarka se vsako leto predstavi na konvenciji Na meji nevidnega (NMN) v Ljubljani. Spletna stran je res zelo zani­miva in pestra. Na njej se vedno nekaj dogaja, vendar pa opozarjam, da to ni igra, vendar spletna šola, tako da se vanjo vclanite le resni, torej tisti, ki bo­ste redno delali domace naloge, pisali referate in izpolnjevali teste. 

Maja Cerne, 8. razred
Osnovna šola Šmarje - Sap 



P
rvi dan, preden smo šli v dom, smo šli še v Kobariški muzej in si tam ogledali znamenitosti Slovenije v sta­rem casu. Ko smo prišli, smo se igrali družabne igre, po vecerji pa smo odšli na nocni pohod. 
Drugi dan, ko smo se zbudili, smo imeli jutranjo telovadbo. 5 minut prej pa so dežurni odšli pripravit zajtrk. Po-tem smo šli na tek na smuceh, druga skupina pa si je izbirala poklice. Po eni uri smo se zamenjali. Popoldne smo se zbrali v jedilnici in pojedli kosilo. Po kosilu se je ena skupina pogovarjala o vremenu z uciteljico Greto, druga sku­pina pa se je medtem ucila o naravnih virih. Po vecerji so sledile nagajive igre. 
Tretji dan se je zacel kot vsak drug. Po zajtrku smo se odpravili na zelodolg pohod. Šli smo na Hudournik. Po zelo dolgi hoji smo imeli zelo dolg po­citek, potem smo imeli klekljanje in si naklekljali svojo cipkasto zapestnico. Druga skupina pa je imela socialne igre z našimi sošolci. 

Cetrti dan po zajtrku smo delali žli­krofe, druga skupina pa je imela robo­tiko. Po kosilu, ki smo ga naredili sami, smo imeli orientacijo, druga skupina pa je spoznavala lišaje. Po tem smo spet imeli razne igre in vecerjo. Po ve­cerji smo imeli ples. Spat smo odšli ob 
22.30. 
Zadnji dan je bil bolj sprošcen. Spa-li smo dlje kot ponavadi. Po tem smo spoznavali živali, ki so bile v ucilnici. Spakirali smo in odšli domov. 
Vojsko mi je bilo do zdaj še najbolj všec, ker smo poceli veliko novih in za­nimivih snovi. 

Mia Jerlah, 8. razred 
Osnovna šola Šmarje - Sap 


O
Š Šmarje - Sap se je pred kratkim osamosvojila in postala samo­stojna šola. S tem so nastale nekatere spremembe: ob cetrtkih smo na zacet­ku leta poslušali glasbo med glavnim odmorom v avli. Ob torkih je med glav­nim odmorom ucitelj športne vzgoje vodil aktivne odmore in mi smo lahko sprošceno telovadili z njim. Za maškare smo se vsi ucenci in tudi ucitelji nama­škarali v živali in šli na pohod po Šmar­ju – Sapu, nato pa smo vsi na šolskem igrišcu zaplesali ples, ki smo se ga pri športni vzgoji ucili že nekaj casa. Uve­dli smo tudi dežurstvo (ponovno), kjer ucenci 7., 8. in 9. razredov med osmo in pol deveto uro zjutraj v sodelovanju z dežurnim uciteljem poskrbijo, da se otroci ne zadržujejo v šoli, temvec gre­do ven ali pa v jedilnico. Tudi našo šolo smo drugace okrasili. Z lepilnim tra­kom smo oznacili, kam naj odlagamo torbe, da je tudi med odmori premika­nje po šoli varno, šolske površine pa so urejene. 


Naja Ljubanovic, 8. razred
Osnovna šola Šmarje - Sap