PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GBD	Koroška XI, 4000 Kranj tet.: 04 1 280 10 40, 2X0 1017, 2X0 10 M/ faks: 04 / 2X0 10 12 www.fibd.si, info(<! gbdjsi varnost \ strokovnost donosnost
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
menjalnice - exchange
tel. 04 I 23 60 260
Gorenjska Banka	ELEKTRONSKA BANKA 0IH3
hup: www.gbkr.si	PRISTOPNINE NI
LetoUV - ISSN 0352 - 6666 - št. 79 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 9. oktobra 2001
Vojna se je začela.
Med dinarjem in evrom
Tolar ni dolar, a oba, podobno kot tudi nemška marka in frank, vsebujeta črko r, za katero nekateri zatrjujejo, da denarju zagotavlja trdnost in trdoživost. Za tolar bi lahko rekli, da je ob deseti obletnici, ki smo jo praznovali včeraj, dokaj trden in zaupanja vreden denar, ki pa mu do večjega ugleda vendarle tudi še marsikaj manjka. To seveda ni odvisno samo od denarne politike, ampak predvsem od "zdravja" gospodarstva, javne porabe, plačilne bilance, obvladovanja cen in nenazadnje tudi od zaupanja v lastno državo in denar. Čeprav nekateri tudi po desetih letih tolarja še vedno močno prisegajo na nemško marko ali kak drug tuj denar, se zaupanje v tolar krepi, kar med drugim kaže podatek, da že domala 56 odstotkov varčevanja prebivalstva v bankah predstavljajo tolarski prihranki.
Ko se je Slovenija 8. oktobra 1991 denarno osamosvojila in tedanje jugoslovanske dinarje zamenjala najprej z vrednostnimi boni, nato pa s pravimi tolarskimi kovanci in bankovci, je določila tečaj 32 tolarjev za eno marko, zdaj, po desetih letih, je pri 112 tolarjih. Dobri poznavalci razmer tudi danes odkrito priznavajo, kako modra je bila odločitev tedanje denarne oblasti, da tolarja ni trdno vezala na marko, ampak mu je raje določila upravljani drseči tečaj. Inflacija, kije bila v letu po uvedbi tolarja še vedno dvestoodstotna, je v drugi polovici devetdesetih let padla pod deset odstotkov, na tej ravni pa ob rahlih nihanjih tudi kljubuje. Letos bo približno osemodstotna in bo še vedno daleč od povprečja Evropske unije, kjer je bila junija letos (medletna) 2,8-odstotna. Slovenija s takšno inflacijo, kot jo ima še zdaj, ne more v Evropsko unijo, zato naj bi jo v prihodnjih dveh letih znižali na štiri odstotke, hkrati pa odpravili tudi indeksacijo in revalorizacijo.
In kako je s trdoživostjo tolarja? Če je danes eden od simbolov slovenske državnosti, naj bi ga z vstopom Slovenije v Evropsko unijo približno čez šest let nadomestil evro oz. valuta, ki jo bo že prihodnje leto prevzelo enajst evropskih držav. Tolar bo torej bržkone le most med dinarjem in evrom. • C. Zaplotnik
Tržičan Franc Snedic prejel »bronasto gazelo«
Med gazelami se je na prvo mesto zavihtel Celjan Mirko Tuš s trgovskim podjetjem Engrotuš, na drugo mesto Trebanjec Branko Matjaš s prevozniškim podjetjem Eurotek.
'-jubljann - "Seveda sem ponosen na priznanje, navsezadnje sem Se znašel v odlični družbi, poglejte, zmagovalec Engrotuš ima že zaposlenega,'1 nam je po prejemu 'bronaste gazele 2001' dejal Franc Snedic, solastnik in direktor tržiškega podjetja Saxonia-Franke. Mirjam Snedic pa je dodala, da ji priznanje pomeni najboljšo spodbudo za bodoče delo.
Revija Gospodarski vestnik je minuli četrtek na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani Oglasila letošnje zmagovalce med hitro rastočimi podjetji oziroma gazelami. Prve tri so izbrali med Šestimi regijskimi zmagovalci' na Gorenjskem je zmagalo treska podjetje Saxonia-Franke, ki \t s tretjim mestom oziroma z
bronasto gazelo 2001' poželo tudi slovensko priznanje.
Gazelam so letos pri Gospodarskem vestniku posvetili izjemno pozornost in pripravili zanimive razglasitve regijskih in nato najhitrejših treh slovenskih gazel. Uspeli so ustvariti napeto pričakovanje, saj regijski zmagovalci do zadnjega niso vedeli, kdo bo najboljši. Sele na odru so odprli kuverte in v dvorani je bilo tako tiho, da smo slišali šelestenje papirja. Takšne stvari dajejo priznanjem svojevrsten čar, predvsem pa veliko več čustev kot suhoparno podeljevanje priznanj vnaprej znanim zmagovalcem.
Franca Snedica oziroma tržiško podjetja Saxonia-Franke smo kot gorenjskega zmagovalca v našem časopisu že predstavili. Zanimalo nas je, kakšen odmev ima še višje priznanje, zato smo ga poklicali minuli petek, dan potem, ko je prejel 'bronasto gazelo 2001'. Povedal nam je, da je kipec postavil v omaro, na sredino pokalov, ki jih je doslej prejel na tekmovanjih v golfu. Za sodelavce, ki so po njegovih besedah prav toliko pripomogli k uspehu kot on sam, je pripravil zakusko.
• M.V., foto: Gorazd Kavčič
Slovenec bo nadškof in nuncij v Beloi usiji
Dr. Ivan Jurkovič je novi nadškof slovenskega rodu in apostolski nuncij v Minsku v Belorusiji. V škofa ga je posvetil vatikanski državni tajnik Angelo Sodano.
S škofovskega posvećenja v ljubljanski stolnici, ki so ga opravili Edmond Farhat, Angelo Sodano (v sredini) in dr. Franc Rode. Diakoni držijo nad novim nadškofom evangelijsko knjigo.
Ljubljana, 9. oktobra - Vatikanski državni tajnik Angelo Sodano, ki že od leta 1991 dalje vodi vatikansko zunanjo politiko, je med obiskom v Sloveniji posvetil novega nadškofa. Obenem se je s predsednikom republike Milanom Kučanom in predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom pogovarjal o sodelovanju med Svetim sedežem in Slovenijo, zlasti o sporazumu, katerega predlog je Slovenija posredovala Vatikanu. Angelo Sodano je izkazal naklonje-
nost Sloveniji in Slovencem tudi s tem, da je maševal v slovenščini. Posebej se je spomnil svojega zadnjega obiska pred dvema letoma v Mariboru, ko je bil Anton Martin Slomšek posvečen za blaženega. Dr. Ivan Jurkovič, rojen leta 1952 v Banjaloki pri Kočevju, doktor cerkvenega prava, je postal pomemben član vatikanskega diplomatskega zbora. Po službovanju v Južni Koreji, Kolumbiji in Rusiji je bil zadnjih šest let vodja
številnih vatikanskih delegacij na sestankih Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, v Moskvi pa je predaval kanonsko pravo. TUdi zaradi odličnega poznavanja razmer v nekdanjih socialističnih državah je bil imenovan za apostolskega nuncija v Minsku v Belorusiji, v soboto pa tudi za naslovnega nadškofa krbavskega. Te Škofije ni več, obsegala pa je severno Liko s sedežem v Gospiču. Sobotno škofovsko posvečenje v ljubljanski stolnici, ki se ga je
udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, je bil pomemben dogodek, ki se ga je udeležilo blizu 20 nadškofov in škofov iz Slovenije in tujine ter številni vatikanski diplomati. Novi nuncij v Minsku dr. Ivan Jurkovič, ki si je za svoje geslo izbral besede Vse iz ljubezni, je povezan tudi z Gorenjsko. Po mašniškem posvečenju je bil eno leto pomočnik na Bledu in v Radovljici. • J. Košnje k
9770352666018
IZ POLITIČNIH STRANK
Občine v vladnem primežu
Branko Grims, državni svetnik, SDS
Neuspešni avtor je vprašal Gioacchina Rossinija, ali mu je bil kocert všeč. Rossini je odgovoril: "Nekaj mi je ugajalo, nekaj pa ne." Samoljubnežje bil užaljen: "Le kaj vam ni bilo všeč?" Rossini mirno: "No, na primer, glasba mi ni prav nič ugajala. "
Leta 1994 je Slovenija odpravila kardeljanske komune. Oblikovanje evropsko primerljivih občin pa se je v končni fazi na ustavi utemeljene reforme spremenilo v licitiranje vladnih strank in kar nekaj občin, ki so bile na referendumih izglasovane, je iz zakona izginilo. To je bil leta 1994 ~e drugi signal, da se pod taktirko kvaziliberalizma vzpostavlja politika dvojnih meril, ko ustava, zakoni in objektivna odgovornost za ene veljajo, za druge pa ne. Prva izkušnja te vrste je bila umazana spletka tajnih služb, s katero je bil odstavljen takratni obrambni minister g. Janez Janša. Šele sedaj, ko je znano, da je bil g. Čengič (ki je po stikih s predsednikom države nastopil tudi kot priča proti g. Janši), povezan z zloglasno organizacijo Al Quaida Osame Bin Lad-na, se zgodbe iz leta 1994 kažejo v pravi luči...
Zakon o lokalni samoupravi je bil v osnovi evropsko primerljiv zakon. V zadnji fazi zakonodajnega postopka pa je bilo dodano določilo o neposrednih volitvah županov. To bi bilo zelo dobro, če bi tudi ostale dele zakona prilagodili tej rešitvi. A to se ni zgodilo. Zakon je zaradi nedorečenosti kasneje povzročal številne spore med občinami in državo, pa tudi med svetom in županom. Tu so zaslutili priložnost tisti, ki jim je šla uspešnost novih malih občin ves čas na živce (dokaz uspešnosti so lahko novo nastale male občine na območju nekdanjih občin Kranj in Škofja Loka). Za oblast, ki je bila v besedah ves Čas liberalna, z dejanji pa spreminjala Slovenijo v državo dejanskih monopolov (na medijskem, finančnem, gospodarskem in tudi političnem področju), so bile lepo razvijajoče se male občine moteč element, ki ga politično niso mogli obvladovati. Zato je Drnovškova vlada posegla po politiki primeža. Zakon o lokalni samoupravi in druge akte, od katerih je odvisna finančna moč ter s tem politična avtonomija občin, so oblastniki spreminjali že večkrat - in vsaka naslednja "rešitev" je bila za občine (še posebej male) slabša od prejšnje. Mnoge od teh domislic so podpirali tudi številni župani v parlamentu, ker so (naivno) menili, da bodo z izpodkopavanjem avtoritete občinskih svetov sami pridobili več oblasti, prezrli pa so, da gre le za prvi korak politike, uperjene proti uspešnim občinam v celoti. Z nastankom nove/stare Drnovškove vlade je bilo skrivalnic konec. Rop je neizprosen: vlada bo finančno nagrajevala le še ukinjanje malih občin. Vlada to politiko utemeljuje z varčevanjem. Toda dejstvo je, da male občine vsak tolar oplemenitijo in naložijo bistveno bolj premišljeno kot država! Nobena mala občina ni pod mizo podarjala stomilijonskih zneskov "nepovratnih sredstev" raznim posameznikom (ki so bili "zgolj naključno" politično blizu vladajočim), to so počeli le Drnovškovi ministri.
Vlada predlaga spremembo ustave, po kateri bi lahko prenašala država na občine pristojnosti (beri: obveznosti) brez njihovega soglasja. V praksi bi potem občine najbrž morale opravljati vse zoprne zadeve, prijetne (ki prinašajo politične točke) pa bi si prihranila (zvita) vlada zase. Del pristojnosti bi morale občine prenesti še nli pokrajine (namesto, da bi več svojih prenesla država). V vladnem predlogu proračuna je delež sredstev za občine vse manjši. Za povrh curljajo v javnost še namigi o tem, da vlada pripravlja za male občine uničujočo zakonodajo. Sedaj naj bi (še) županom vzeli vrsto pooblastil. Po enem od z zdravo pametjo bolj sprtih predlogov nuj bi direktorji občinske uprave imeli več pooblastil kot župan, toda te direktorje ne bi imenoval župan ali občinski svet (kar je evropska norma), ampak bi jih - verjeli ali ne - postavljali kar ministri. Razglašena vladna "glasba ", kije v očitnem nasprotju z Evropsko listino o lokalni samoupravi, po kateri je občina tudi branik pred samovoljo državne oblasti, res ne more ugajati.
Za upor proti vladni politiki centralizacije in monopolov je zadnji čas. Ko se bo vladni primež privil do konca, bo vpitje zaman. Takrat ne bo nič pomagalo, če bodo ljudje končno le spoznali, da so v nasprotju z medijsko propagando o "drobljenju Slovenije ", dobili leta 1994 nove, male občine, ki so bile ljudem blizu - in zato uspešne. Po toči zvoniti je prepozno.
Dr. Janez Drnovšek: Slovo po desetih letih vladanja
Predsednik vlade dr. Janez se lahko konča
Drnovšek je pretekli teden prvič določneje govoril o svoji politični prihodnosti. Spomladi ali nadaljuje s kandidiranjem na predsedniških volitvah, odvisno od zdravja.
Ljubljana, 9. oktobra - O politični prihodnosti predsednika Liberalne demokracije Slovenije in vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška je bilo zadnje čase precej govora, še posebej od tedaj dalje, ko je bila javnost seznanjena z možnostjo poslabšanja zdravja. Dr. Janeza Drnovška je tako zgodnje obveščanje javnosti 0 njegovem zdravju presenetilo. Kriva naj bi bila tudi indiskretnost zdravnikov. V Franciji so nad deset let skrivali hudo bolezen predsednike Mitteranda, ki je imel raka. Sam sporočila o svojem zdravstvenem stanju ni nameraval objaviti, ker končna diagnoza še ni bila znana. Ker .seje v javnosti o njegovem zdravju že govorilo, se je moral oglasiti tudi sam. Glede zdravje je optimist. Od zdravja je odvisna tudi njegova nadaljnja politična pot. Za zadnjo Sobotno prilogo Dela je dejal, da razmišlja, da bi mandat predsednika vlade odložil prihodnjo pomlad, potem pa po vsej verjetnosti kandidiral za predsednika republike, če bo z zdravjem vse v redu. Dr. Drnovšek je z krajšimi prekinitvami na čelu slovenskih vlad že deset let, kar je po njegovem mnenju dovolj dolga doba in priložnost za slovo. Jeseni bodo v Sloveniji predsedniške volitve in dr. Janez Drnovšek bo imel velike možnosti za izvolitev. Sedanji predsednik Milan Kučan po dveh zaporednih izvolitvah ne more ponovno kandidirati.
Preizkušnja za Liberalno demokracijo
Takoj, ko se omeni možnost slovesa dr. Janeza Drnovška s funkcije predsednika najmočnejše slovenske stranke in predsednika vlade, se pojavi vprašanje usode Liberalne demokracije in njegovega naslednika v stranki in v vladi. Stranka se z mojim odhodom ne bi smela razleteti, je dejal dr. Janez Drnovšek in pritrdil domnevi, da bo vplival na to, kdo bo njegov naslednik v stranki. Dejstvo je, da je dr. Janez Drnovšek osebnost, ki drži pokonci Liberalno demokracijo in uspeva povezovati zelo različne interese znotraj nje. V Liberalni demokraciji naj bi bilo nekaj struj, najmočnejši možje stranke (ob dr. Janezu Drnovšku) pa naj bi bili Igor Bavčar,
OTMlItS^MMGLAS* Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe.
Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri
mesece brezplačno i ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM (MMMIJMiaLAS" za najmanj eno leto
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki
se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003.
Ime in priimek: Naslov:-
Podpis:
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR.
ki ga nekateri zaradi številnejših javnih nastopov že vidijo v funkciji predsednika vlade, Tone Rop, ki si je s finančnim ministrstvom okrepil svoj položaj, in dr. Pavel Gantar, ki uživa pri dr. Drnovšku visoko stopnjo zaupanja. Omenjene tri ministre je premier tudi imenoval za svoje pooblaščence.
Pomladno slovo dr. Janeza Drnovška ima lahko še druge posledice. Državni zbor bo moral izvoliti nove premiera in ministre, ki
bodo lahko, če bo vladna koalicija enaka, sedanji. V primeru večjih pretresov v Liberalni demokraciji pa dobi lahko Slovenija novo vladajočo koalicijo in novo vlado, kar naj bi bila po oceni političnih analitikov skrajna možnost.
"Seveda se stranka ne bi smela razleteti. Naša stranka je kar velik politični kapital. Ima velike* in precej stalno podporo volivcev, trenutno pravzaprav večjo kot vse
druge stranke skupaj. Pričakovati je, da bomo skupno našli prave rešitve za prehod. Seveda pa ne bi bilo normalno, če bi bila stranka odvisna od enega samega človeka, od predsednika. Potem si ne bi zaslužila, da ostane vodilna," je dejal dr. Janez Drnovšek in dodal, da je stranka rezultat desetletnega dela, tudi njegovega, in ta vložek seveda ni bil narejen zato, da bi se stvar nenadoma kar končala.
• J. Košnjek
Tudi Janševi in Bajukovi v komisiji
Ljubljana, 9. oktobra - Socialdemokratska stranka Slovenije in Nova Slovenija sta doslej zavračali sodelovanje v ustavni komisiji. Menili sta, da se sprememb ustave lotevamo prehitro, da je gradivo strokovnjakov vlada prehitro, brez potrebne razprave spremenila v svoj predlog za spremembo ustave in da ima Liberalna demokracija preveč mest v komisiji, tako da lahko skupaj z
Združeno listo socialnih demokratov že doseže večino.
Pretekli teden sta najprej izvršilna odbora, nato pa sveta stranke odločila, da bodo sodelovali v ustavni komisiji, ki bo pripravila predlog sprememb ustave, ki jih bo sprejemal državni zbor. V obeh strankah menijo, da bi nekatere od 19 predlaganih sprememb ustave lahko počakale, sorazmerno hitro pa bi se lahko do-
Strankarske novice
Kranj, 9. oktobra - Pripravljenost Slovenije za vstop v Evropsko unijo bo naslov predavanja, ki ga bo imel jutri, v sredo, 10. oktobra, ob 18. uri v Kašči na Spodnjem trgu v Škof ji Loki minister za kmetijstvo in predsednik stranke SLS + SKD mag. Franc But. Pogovor organizira regionalni odbor SLS + SKD Slovenska ljudska stranka za Gorenjsko.
Občinski odbor Nove Slovenije Škofja Loka sporoča, da so na zadnji seji namenili največ pozornosti pripravam na jesenski občni zbor in oceni razmer v Sloveniji, ki jo je podal poslanec dr. Jože Bernik. Kritično je govoril o dogajanju v Novi Ljubljanski banki, tragediji v Združenih državah Amerike in spremembi poslovnika državnega zbora. Po njegovem je Amerika spoznala, da je ranljiva in da bo to vplivalo na njeno ravnanje v zunanji politiki.
Na prvi seji se je sestal Pokrajinski odbor Združene liste socialnih demokratov za Gorenjsko. Za povezavo med pokrajinskim odborom, strankinimi poslanci v parlamentu in vlado je odgovore minister dr. Rado Bohinc. Predsednik pokrajinskega odbora je Tomaž Mencinger z Jesenic, tajnik pa Rudi Bizovičar iz Kranja. • J.K.
Občinski odbor SLS + SKD Naklo je v začetku oktobra obravnaval teze za občinski proračun za prihodnje leto. V njem bodo imeli prednost gradnja prizidka pri osnovni šoli Naklo, gradnja objekta za splošnega zdravnika, za lekarno in knjižnico, kjer naj bi postopoma zgradili tudi dom starejših občanov, dokončanje komunalnih del, zlasti kanalizacije, ureditev dvorane v Podbrezjah in začetek gradnje Srednje biotehniške šole v Strahinju, kjer mora biti zgrajena popolna večnamenska dvorana. Lokacija te dvorane bo zaradi načrtovanega priključka na avtocesto zelo atraktivna.
Občinski odbor Nove Slovenije Naklo vabi člane, simpatizerje in druge občane na občni zbor stranke in pogovor s predsednikom stranke dr. Andrejem Bajukom. Pogovor bo v petek, 12. oktobra, v Domu kulture v Naklem. • J.K.
SLS
SKD
REGIONALNI ODBOR GORENJSKA
Vas vabi na predavanje mag. Franca Buta, ministra v vladi RS z naslovom
PRIPRAVLJENOST SLOVENIJE ZA VSTOP V EVROPSKO UNIJO
Predavanje bo jutri, v sredo, 10. oktobra 2001, ob 18. uri v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki.
govorili za spremembe, ki so nujne zaradi vstopa v Evropsko unijo. Pri spremembah, ki zadevajo pogoje za razpis referenduma in nov način volitve vlade, pa bodo potrebne še razprave. Po zadnjih odločitvah SDS in NSi bo državnozborska komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve lahko pripravila predlog sestave komisije za ustavna vprašanja. • J.K.
Vlada bo kupila novo letalo
Ljubljana, 9. oktobra - Na torkovi seji je vlada sprejela predlog zakona o prevzemu obveznosti slovenskih železarn. Po tem zakonu, če bo sprejet v državnem zboru, bo Slovenija prevzela obveznosti do Slovenskih železarn v višini 28,7 milijarde tolarjev od skupno 38,7 milijarde tolarjev.
Slovenija bo dobila novo vladno letalo Falcon 900 EX proizvajalca Dessault Falcon Jet Corporation. To naj bi bilo večnamensko letalo, kupljeno pa bo z denarjem za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil. Vlada je zadolžila delovno skupino, da skuša še znižati pogodbeno ceno. Po dosedanjih podatkih naj bi za letalo stalo 3^ milijonov dolarjev, uporabno pa naj bi bilo najmanj 20 let. • J.K«
Minister Bizjak v Moskvi
Ljubljana, 9. oktobra - Minister za pravosodje mag. Ivan Bi«7' jak se je v Moskvi udeležil 24-konference evropskih ministrov za pravosodje. Ministre sta sprejela ruski predsednik in predsednic ruske vlade Vladimir Putin in M'' hael Kasjanov. Bizjakov obisk v Moskvi je bil pomemben tudi radi tega, ker je naš minister obiskal Vrhovno sodišče Ruske federacije, z ruskim ministrom Juf1' jem Jakovljevičem Čajko pa sta podpisala sporazum o sodelova' nju med pravosodnima ministr stvoma. • J.K.
80. obletnica bolnišnice Golnik
Od vojaškega zdravilišča do sodobne bolnišnice
Ob letošnjem praznovanju 80. obletnice so v bolnišnici Golnik pripravili vrsto kulturnih in strokovnih prireditev ter predavanj, vrh večmesečnega praznovanja
je bila slovesna akademija v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Golnik, Ljubljana, 9. oktobra - Utrip bolnišnice Golnik je od junija v znamenju praznovanja častitljive obletnice ustanove, ki se je v osmih desetletjih razvila v odlično bolnišnico za zdravljenje pljučnih bolezni ter svoji dejavnosti v devetdesetih letih dodala še alergijske bolezni, pred tremi leti pa se je osamosvojila in se preimenovala v Bolnišnico Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo. Sodobna medicinska oprema, vrhunsko znanje, odlična diagnostika in hitro napredujoča raziskovalna dejavnost so temelj njene prepoznavnosti.
Junija je bolnišnica Golnik v tridnevni slikarski koloniji gostila več kot dvajset slovenskih akademskih slikarjev in priznanih sa-morastnikov, ki so bolnišnici podarili več kot 50 likovnih del. Na dražbi, ki je bila minuli teden, so Prodali 59 slik in zanje iztržili več k°t 30 milijonov tolarjev. Denar bodo porabili za nakup vrhunskega računalniškega tomografa, ki stane okrog 100 milijonov tolarjev. V bolnišnici Golnik so pripravili tudi dan odprtih vrat in obiskovalcem pokazali prostore, diagnostične postopke, vrhunsko opremljene laboratorije, letos so Prenovili Laboratorij za klinično biokemijo in hematologijo. Minu-M" petek je bilo na Brdu pri Kranju tokovno srečanje medicinskih Sester z naslovom Zdravstvena nega v luči pulmologge in aler-gologije, na katerem so govorili o zdravstveni negi pljučnega bolnika v 21. stoletju, kakovosti zdravstvene nege in celovitosti obravnave bolnika, Manji Travnik, dolgoletni glavni sestri golniške bolnišnice, pa so podelili posebno Plaketo. V Cankarjevem domu so Se istega dne na strokovnem sre-
čanju z naslovom Pulmologija in alergologi j a v Sloveniji v 21. stoletju zbrali zdravniki, profesorju dr. Bojanu Fortiču, dolgoletnemu direktorju bolnišnice, in profesorju dr. Branku Štanglu, ki je zaslužen za razvoj laboratorijske dejavnosti, pa so podelili plaketi za življenjsko delo.
Bolnišnica z obetavno prihodnostjo
Večmesečno skrbno pripravljeno in zelo raznoliko praznovanje se je končalo s petkovo osrednjo slovesnostjo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki so se jo udeležili številni sedanji in bivši zaposleni ter veleposlaniki v Republiki Sloveniji, slavnostna govornika pa sta bila profesor dr. Dušan Keber, minister za zdravje in profesor dr. Jury Šorli, direktor bolnišnice Golnik. Predsednik republike Milan Kučan se slovesnosti zaradi mednarodnega srečanja v Sofiji ni mogel udeležiti, v svojem pismu pa je poleg čestitk osebju golniške bolnišnice med drugim zapisal, da je bolnišnica v svojem dolgem življenju dosegla zavidljive uspehe
(Na fotografiji z leve): ptof. dr. Jurij Šorli, Majda Fortič, prof. dr. Bojan Fortič in minister za zdravje dr. Dušan Keber.
in uspešno odpirala pot pulmo-logiji, skrbi za bolnika, diagnostiki in raziskovalni dejavnosti.
O odličnosti bolnišnice je govoril tudi minister dr. Dušan Keber in dejal, daje 80 let bolnišnice Golnik obdobje, ki zajema skoraj celotno obdobje razvoja bolnišnic pri nas. "Na Golniku sprejemajo bolnika kot celoto in spodbujajo njegovo aktivno sodelovanju v procesu zdravljenja. Golniška bolnišnica je bila, je in bo ostala vrhunska ustanova in Golnik ni le ime kraja, ampak pomeni kraj zdravja in odlične ustanove."
Z izbranimi mislimi je o slav-ljenki, bolnišnici Golnik, spregovoril prof. dr. Jurij Šorli in krat
ko predstavil njen razvoj od ustanovitve 1. oktobra 1921 do danes. Pred osmimi desetletji je bila v Sloveniji tuberkuloza vodilni zdravstveni problem, saj je prizadela tako otroke kot tudi odrasle. Bolnišnice za tuberkulozo naj bi bile prave rešitve, saj bi strokovnjaki na enem mestu proučevali bolezen in jo zdravili. To vlogo je kmalu po ustanovitvi začela uspešno uresničevati bolnišnica Golnik, ki se je tedaj imenovala Zdravilišče za tuberkulozo. "V dobro delo naše klinike so vtkani rezultati raziskovalnega dela klinikov, delavcev v laboratoriju in vse bolj tudi medicinskih sester, ki jih v raziskovalnem delu dosedaj nismo pogosto srečeva-
li. Naša klinika je temu v preteklosti s številnimi strokovnimi prireditvami, šolami, delavnicami in usposabljanjem v polni meri zadostila. S tem je nadaljevala tradicijo "golniške šole" naših prednikov," je med drugim dejal prof. dr. Šorli. Tako sedanji direktor, vidno zadovoljen pa je bil tudi upokojeni dolgoletni direktor prof. dr. Bojan Fortič, ki je bolnišnico vodil tri desetletja, za Gorenjski glas pa je po končani slovesnosti povedal: "Presenečen sem nad novostmi stroke, predvsem občudujem vse sodelavce in direktorja, v njihovem znanju in sposobnostih pa vidim še veliko prihodnost razvoja golniške bolnišnice. Njeno prihodnost vidim na področju zdravstvene službe in razvoja stroke."
Od zdravilišča do sodobne bolnišnice
Graščina, domačini sojo imenovali Glavnik, je bila zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, in je od leta 1915 služila kot hiralnica za vojne invalide, med prvo svetovno vojno pa je avstro-ogrska vlada izdala odlok za nakup posestev, primernih za invalidske domove in pljučna zdravilišča za vojake. Zaradi ugodne klime so izbrali Golnik in v golniškem gradu uredili prve zdraviliške prostore. Leta 1923 je vodenje bolnišnice prevzel dr. Robert Neubauer. Leta 1947 so na Golniku ustanovili Zvezni inštitut za tuberkulo-
zo, leta 1950 pa epidemiološki oddelek z mrežo 48 dispanzerjev. V začetku 70. let se je bolnišnica Golnik združila / ljubljanskim Kliničnim centrom ter prevzela pouk pulmologije v Sloveniji. V 90. letih so svoji prvotni dejavnosti dodali še alergijske bolezni tet se pred tremi leti osamosvojili in preimenovali v Bolnišnico Golnik - Klinični oddelek za pljučne bole/ni in alergijo.
V njej je danes 240 postelj, bolnišnično zdravijo kar 40 odstotkov vseh pljučnih bolnikov v Sloveniji. V osemdesetih letih je zdravljenje posameznega bolnika lahko trajalo tudi več kot 30 dni. današnja povprečna obdelava pul-mološkega bolnika je približno devet dni inje primerljiva z dobrimi pulmološkimi centri po svetu. Letno sprejmejo več kot 7(K)() bolnikov. V bolnišnici Golnik dela 46 zdravnikov, med njimi je 6 fakultetnih profesorjev in enako število asistentov. V laboratoriju je zaposlenih 40 delavcev, za bolnike pa skrbi še 150 medicinskih sester.
Bolnišnica Golnik je hiša. kjer je doma znanje, kjer naj bi bil bolnik obravnavan celostno in spodbujen k aktivnemu sodelovanju pri zdravljenju, strokovna usmeritev bolnišnice pa potrjuje misel predsednika države Milana Kučana, daje Golnik bolnišnica, ki pozna svojo prihodnost in sledi ciljem vrhunske klinike.
• R. Škrjanc, foto: T. Doki
Sončna ura za vse Tibetance
Slovenijo bo med 18. in 20. oktobrom prvič obiskal Njegova svetost Dalaj Lama. V Društvu za podporo Tibetu mu bodo izročili darilo za vse
Tibetance - sončno uro, ki jo je izdelal Bojan Frantar iz Stražišča.
J\rani< 8. oktobra - Ena največjih duhovnih osebnosti našega časa, Njegova svetost Dalaj Lama, bo med 18. in 20. oktobrom prvič °n,skal Slovenko. Zanimanje za obisk tega velikega budističnega ^IteUa, zagovornika miru in nenasilja, je med Slovenci velikan-Ko> saj je Društvo za podporo Tibetu v samo petih dneh razpro-alo vseh 4500 vstopnic za načrtovano Dalaj Lamovo predavanje moči sočutja v Hali Tivoli. Zato so na Dalaj Lamov urad že Poslali prošnjo, da bi Njegova svetost predaval še enkrat, in sicer v cet|tek, 18. oktobra, popoldne.
Kot je povedal eden od članov . J^tva za podporo Tibetu Škof-
Kot a" *8°r Fur,an'se /arad' ne" da 7r^ P°''tičnih razmer in napa-nut iT^ na Afganistan zadnji tre-
isk h'0" lahko z80<ti' da DO 0D" °dpovedan. Vendar pa v dru-
nec delovanja Društva za podporo Tibetu, ki je bilo ustanovljeno leta 1996 z željo, da bi podprli boj tibetanskega ljudstva za svobodo. Društvo ima danes že okoli 700 članov, od tega 200 aktivnih. "Smo skupina ljudi, ki smo prišli
n °d organizatorjev obiska Dalaj Lame Igor Furlan, ki se je z Nje-Vo svetostjo tudi osebno seznanil, iz Škofje Loke in avtor sončne ure °ojan Frantar iz Stražišča.
Štvu upajo, da se to ne bo zgodilo *n da se bodo vse številnejši Slovenci, ki se zanimajo za Tibet in »beiansko kulturo, vendarle lahko srečali s tem dobitnikom Nobelove nagrade za mir, ki pooseblja
vrednote miru, nenasilja in sočutja.
. Organizacija obiska Dalaj Lame Je po besedah Igorja Furlana vrhu-
v stik s Tibetom in Tibetanci in smo ugotovili, da so eni najboljših ljudi na tej zemeljski obli. So miroljubni, prijazni, poduhovljeni. hkrati pa silno človeški in enostavni. Žal pa je zadnjih 52 let ta svet do njih sila neprijazen," pravi Igor Furlan. Od kitajske okupacije Tibeta leta 1949 je položaj v Tihe-tu še vedno kritičen. Kitajske ob-
lasti skušajo že več kot pol stoletja izbrisati kulturne, duhovne in narodnostne značilnosti Tibetan-cev. V tem času je bilo ubitih več kot milijon Tibetancev, porušenih 90 odstotkov samostanov, več kot 120 tisoč Tibetancev pa je pobegnilo v Nepal in druge države, kjer še vedno živijo kot begunci. V Tibetu pod kitajsko okupacijo je še vedno več kot tisoč političnih zapornikov, ki so podvrženi hudemu mučenju, vlada prepoved govora, vere in tiska, Kitajci načrtno uničujejo tibetansko kulturo in religijo. Tibetanci so tujci v lastni deželi, saj jih je že manj od prisilno naseljenih Kitajcev. Po podatkih namreč v Tibetu živi 6 milijonov Tibetancev in 7,5 milijona Kitajcev. Od listih Tibetancev, ki živijo v izgnanstvu, jih je največ v Indiji, zanimivo pa je, da jih 2500 živi tudi v Švici, 600 v Kanadi, 2000 pa v ZDA. V izgnanstvu pa že od leta 1959 živi tudi Dalaj Lama, in sicer v indijski Dharamsali, kjer je ustanovil vlado v izgnanstvu. Leta 1973 je Dalaj Lama prvič obiskal zahod, odtlej pa je bil že v približno 50 državah. Slovenijo bo obiskal prvič, medtem ko je že bil v sosednjih državah, med drugim v Italiji in Avstriji.
Ura bo pravi čas kazala šele v Tibetu
Vsako srečanje z Njegovo svetostjo je nepozabno, pravi Igor Furlan, ki se je z Dalaj Lamo že osebno srečal. Furlan je svetovni popotnik, ki seje s problemi Tibeta prvič seznanil na pobočjih Himalaje, v pogovoru / nekim tibetanskim pastirjem. Čeprav na videz zelo divji, je mož oddajal fantastične energije, kar je Furlana spodbudilo, da seje začel zanimati za Tibet. Leta 1995 je tako skupaj s sinom Juretom in Aljošo Rc-
Sončna ura z napisom V soncu je moja pot v slovenščini in tibetanskih pismenkah.
boljem obiskal Mali Tibet in Dha-ramsalo, kjer živi Dalaj Lama v izgnanstvu, in po srečnem naključju so uspeli dobiti intervju. "Vsak stik z Njegovo svetostjo je izredno močan, gre za srečanje, ki ga enostavno ne moreš pozabiti," se spominja Furlan. Zatem je Furlan organiziral akcijo zbiranja sončnih očal in zdravil za oči za neko tibetansko vas, kajti zaradi
Pri izdelovanju sončne ure so poleg Bojana Frantarja brezplačno sodelovali Marmor Hotavlje, Steklarna Rogaška, Glinek Škofljica in Orodjarsko Ogličkar iz Virmaš.
velike nadmorske višine je med Tibetanci veliko bolezni oči. Poleg tega je sodeloval tudi pri orga-nizaciji obiskov tibetanskih menihov, ki so v Ljubljani izdelovali peščene mandale, med drugim so menihi bivali pri njem v Skofji Loki. Furlan pa je dva meseca preživel tudi v njihovem samostanu. Iz občutka hvaležnosti se mu je
porodila ideja, da bi jih obdaroval na poseben način. "Tibetanci so budisti in se kot taki ne navežejo na materialne stvari. Do njih nimajo nobenega odnosa, zato se jim osebnih daril na daje." V stiku s prijateljem Bojanom Frantarjem iz Stražišča pri Kranju, najbolj znanem izdelovalcu in restavrator-ju sončnih ur pri nas. pa je prišel do zamisli, da bi prek Dalaj Lame vsem Tibetancem podarili sončno uro. "Je praktično, hkrati pa simbolno darilo, ki se daje vsem Tibetancem." Bojana Frantarja je zamisel navdušila in kot pravi, se je pri izdelovanju ure vse skladalo; kamorkoli je prišel, povsod je naletel na odprta srca in pomoč. In tako je nastala čudovita sončna ura v obliki kamnite polkrogle z lečo in z napisom v slovenščini ter tibetanščini: V soncu je moja pot. Ura kaže stalni krog sonca, kar je lahko simbol reinkarnacije, kroženja vsega. Zanimivo pa je, da je ura umerjena na pot sonca v Lha-si, torej v pravi domovini Tibetan-cev, in bo pravi sončni čas kazala
šele takrat, ko jo bodo preselili i/ Indije v Tibet. Naj se vam to dogodi čim prej! je zapisal v spremno pismo Bojan Frantar. • Urša Peternel, foto: Tina Doki
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 7„ v ceni časopisa /CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem)
O krivdi župana na
Po sledeh svojih škofov
računskem sodišču
Nadzorni odbor Občine Škofja Loka je pri pregledu zaključnega računa za lani ugotovil, da je župan večkrat prekoračil pooblastila. Župan trdi, daje le dobro gospodaril.
Škofja Loka, 8. oktobra - Kljub letošnjem dogovoru, da bo škofjeloški občinski svet delal bolj redno, pa je odlašanje septembrske seje povzročilo, da se je na dnevnem redu nabralo več kot dvajset točk, ki jim svetniki v četrtek seveda niso bili kos. Izkazalo pa se je, da tiči v ozadju odlašanja nesporazum ob oceni nadzornega odbora, ki je ugotovil, da je župan v preteklem letu pri izvrševanju občinskega proračuna večkrat prekoračil pooblastila.
Kljub zgodnjemu začetku četrtkove seje občinskega sveta v Škofji Loki, je bilo vsakomur, ki je pogledal dnevni red, jasno, da seje ne bo mogoče v celoti izpeljati, saj je bilo potrebno najprej zaključiti julijsko 18. sejo, na dnevnem redu 19. seje pa je bilo kar 22 točk. Res so svetniki po štirih urah sejanja obtičali na sredini dnevnega reda in seja se bo nadaljevala čez 14 dni. Tudi tokrat, kot vedno, je bilo najpomembnejše razmerje "pozicija" - "opozicija", celo pri tako banalno samoumevni spremembi, kot je to sprememba sedeža Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš v ustanovitvenem aktu. Potrebno pa je dodati, da je bila seja pripravljena bolj dosledno, saj so se pred sejo sestali praktično vsi odbori in pripravljenih je bilo kar 11 zapisnikov o tem. Svoje delo je celo soglasno opravila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je pripravila predlog kandidatov za člane v okrajni volilni komisiji, pa tudi novi pravil-
nik o plačah občinskih funkcionarjev, svetnikov in članov delovnih teles je bil sprejet brez zapletov.
Najbolj "burno" je bilo ob sprejemanju rebalansa letošnjega občinskega proračuna, ki je v bistvu posledica ugotovitev nadzornega odbora ob zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto. Nadzorni odbor, ki mu predseduje Srečko Erznožnik, namreč v svojem poročilu o nadzoru zaključnega računa za lani ugotavlja, daje župan presegel svoje pristojnosti za 20,9 milijona tolarjev oz. 12,6 milijona, če se upošteva pravico župana, da za eno petino odstopa od razporeditve sredstev
Kranj, 8. oktobra - Včeraj dopoldne so na fakulteti za organizacijske vede v Kranju praznično začeli novo študijsko leto, slovesnost pa združili z otvoritvijo nove fontane, ki so jo oblikovali in izdelali mojstri iz Marmorja Hotavlje, in z začetkom prvega mednarodnega srečanja evropskih študentov in iger v Kranju. Slednjega se udeležuje 70 študentov iz sedmih držav, Slovenije, Madžarske, Jugoslavije, Makedonije, Poljske; Nemčije in Ukrajine, zajemajo pa bogat izobraževalni, športni, kulturni in zabavni program. Študentom so ob teh pomembnih dogodkih spregovorili dekan fakultete prof. dr. Jože Florjančič (študentje so ga z anketo izbrali tudi za najboljšega profesorja fakultete, Aleša Novaka pa za najboljšega asistenta), prorektor mariborske univerze dr. Franc Čuš, župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj in direktor študentske organizacije FOV Beno Fekonja. Letos na fakulteti študira okoli pet tisoč študentov, na novo vpisanih pa je 170 na univerzitetni in 260 na visokošolski strokovni program, okoli 500 pa je še novih izrednih študentov. Na sliki: slovesen začetek z otvoritvijo vodnjaka.
• Foto: Gorazd Kavčič
_____HOTEL ŠPIK"' *
HOTEL ŠPIK
Gostinstvo in turizem, d.o.o. Jezerci 21
4284 Gozd Martuljek
Telefon 04/5880120, fax: 04/5880115
objavlja prosto delovno mesto
VODJA PRODAJE
s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev
Zahtevana izobrazba: sedma stopnja; usmeritev: ekonomska, organizacijskih ved, hotelirstvo in turizem
- znanje jezikov
- usposobljenost za delo z računalnikom
Od sodelavca pričakujemo zavzetost pri delu, dinamičnost in komunikativnost. Prijavo z opisom dosedanjega dela in dokazili o usposobljenosti pričakujemo v 8 dneh po objavi.
v proračunu. Za skoraj 37 milijonov tolarjev investicij pa je bilo, po mnenj,u nadzornega odbora, izvedenih brez javnega razpisa. Posebej je potrebno poudariti, da se ni ponovila zgodba iz preteklosti, ko se je za delo nadzornega odbora kaj hitro našlo politične motive, saj je tokrat ta odbor delal izredno strokovno, dosledno po navodilih Računskega sodišča in tudi prizadeti župan je priznal, da je bilo delo korektno. Za razliko od preteklosti, ko je imel nadzorni odbor tudi težave s podatki, pridobivanjem nekaterih dokumentov in sodelovanjem občinske
uprave, tudi temu letos ni bilo tako. Župan je na ugotovitve odbora vložil ugovor v katerem opozarja, da je upošteval "namene porabe", do nujnih odstopanj pa je prišlo pri posameznih "proračunskih postavkah". Vendar nadzorni odbor take razlage ne sprejema, saj veljavni odlok govori o možnih odstopanjih od proračunski postavk. Ker gre za kršitve zakona, za katere so predvidene tudi kazni, smo slišali na seji, bo moralo o pravilni razlagi presoditi računsko sodišče, ki je bilo o ugotovitvah nadzornega odbora že obveščeno. • Š. Žargi
Škofja Loka, 8. oktobra - V petek je v Škofjo Loki prispela številna, kar 68-članska delegacija bavarskega mesta Freising, ki ga s Škofjo Loko vežejo zgodovinske vezi, danes pa je že, poleg uradnih obiskov, utečeno sodelovanje gimnazij in glasbenih šol. Na pobudo nadžupana Freisinga Dietra Thalhammerja, ki je velik občudovalec Škofje Loke in Slovenije, so se člani občinskega in mestnega sveta z zakonskimi parterji na svoje stroške podali na tridnevni ogled tisočletnega mesta ob sotočju Sor, ogled Postojne, Lipice in Bleda. V petek zvečer jim je občina Škofja Loka priredila v Kašči gostoljubno večerjo, na kateri so se pozdravili, izmenjali darila, bilavpa je to seveda priložnost za osebna poznanstva in nove vezi. • Š. Ž.
Zgodovina živa med ljudmi
V partizanski vasici Gozd so tudi letos skupno proslavili praznik štirih krajevnih skupnosti v tržiški občini.
Gozd, 9. oktobra - Prebivalci krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično se vsako leto spominjajo 7. oktobra 1944, koje okupator požgal vasico Gozd. Letošnja slovesnost pri planinskem zavetišču, kjer so se zbrali poleg domačinov tudi nekdanji borci, veterani vojne za Slovenijo, mladina in drugi gostje, je bila prav na dan obletnice tragičnega dogodka.
Spomine na preteklost je obudil predsednik krajevnega združenja borcev Križe Janko Tišler, ki je nasledil lani umrlega Ivana Gre-gorca. Spregovoril je o trpljenju vasi Gozd, kjer je 24 od 65 prebivalcev stopilo v narodnoosvobodilno vojsko, pet pa jih je izgubilo življenje. Okupator seje maščeval tudi nad civilisti. Julija 1944 je požgal Primčevo domačijo, odpeljal stanovalce in ustrelil Katarino Sebat. S pomočjo nekaterih slovenskih sodelavcev je 7. 10. 1944 požgal celo vas in izgnal prebivalce. Med boji je padel tudi komandant II. Bataljona Kokrškega odreda, 26-letni Slavko Dobre-Karlo. Kot je še ugotovil govor-
nik, poskušajo posamezniki v zadnjem desetletju ponarediti zgodovinsko resnico in pripisati krivdo za požig vasi partizanom. Predstavnik občine Tržič Lado Srečnik je poudaril, da nima nihče pravice omadeževati trpljenja borcev, saj so prispevali velik delež k padcu nacizma in tudi k samostojnosti Slovenije. Član glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Cveto Kobal pa je podelil posebno priznanje Cirilu Slaparju, praporščaku Gorenjskega odreda. Med svečanostjo, ki so jo popestrili s kulturnim sporedom učenci OŠ Križe z učiteljicama Simono Zupan in Simono Ber-toncelj, vokalni kvartet Rožmarin
in harmonikar Pavel Kleindienst, so počastili spomin na padle s položitvijo vencev na grobišča v vasi.
Zbrane je pozdravil tudi predsednik KS Senično Marjan Aha-
Ledeno dvorano že obnavljajo
Dela so že v polnem teku, prva faza pa naj bi bila zaključena do konca novembra.
Bled, 9. oktobra - Potem koje na Bledu propadlo županovo 'povezovanje' s šejkom, ki ni prinesel denarja za gradnjo nove dvorane, Blejcem ni preostalo nič drugega, kot da se za potrebe šahovske olimpiade lot i jo obnove stare Ledene dvorane.
časa, skušali pa bodo najti tudi denar, se bodo bržkone lotili še tretje faze del, ki predvideva ureditev južnega dela dvorane in gradnjo savne, fitnessa, lokala in spremljajočih objektov. Tako naj bi šahovsko olimpiado prihodnje leto Bled pričakal s povsem prenovljeno večnamensko dvorano.
•U.P.
čič, ki je predstavil nekatere nove pridobitve v krajih pod Kriško goro. Kot je ocenil, je še veliko neopravljenega dela, pri čemer računajo na pomoč občine. V dolini čakajo na dokončanje ceste od Križev proti Pristavi, v vasi Gozd pa na asfaltiranje krajevne ceste in ureditev vaškega jedra. Domačini se bojijo, da bo vas brez razvoja izumrla, saj je med manj kot 40 prebivalci le en šoloobvezen otrok, kmalu pa bo naseljenih tudi večvikendov kot je ostalo hiš. • S. Saje
Odpadki z Jezerskega v Kranj
Jezersko, 9. oktobra - Na Jezerskem, kjer so imeli doslej lastno deponijo odpadkov, so začeli s sprejemanjem odloka, po katerem naj bi se glede ravnanja z odpadki povezali z javnim podjetje'11 Komunala Kranj.
V prvi fazi bodo obnovili prostore pod zahodno tribuno, kjer bodo uredili tri garderobe s spremljajočimi prostori in skladišče za potrebe občinskega podjetja Infrastruktura. Poleg tega naj bi uredili tudi ogrevanje dvorane. Kot je povedal direktor blejske občinske uprave Boris Marčetič, so z deli začeli že 20. avgusta, prva faza pa naj bi bila zaključena do konca novembra. Vrednost del v prvi fazi je 65 milijonov tolarjev, od tega naj bi ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 16,6 milijona tolarjev, sklep ministrstva o tem na Bledu že imajo. Fundacija za šport pa naj bi prispevala 15 milijonov tolarjev. Stroške ureditve ogrevanja dvorane pa bo moral pokriti izbrani koncesionar za gradnjo plinskega
omrežja na Bledu. Občina Bled je namreč kot pogoj pri izbiri konce-sionarja zahtevala sofinanciranje ogrevanja v športni dvorani. Ob tem pa so se na seji občinskega sveta že pojavili očitki, svetnik Boštjan Fuerst je denimo menil, da bodo to občani trikrat prepla-čali, ker bo koncesionar pač postavil višjo ceno plina. A župan Boris Malej je zatrdil, da plin zato na Bledu ne bo nič dražji, Blejce naj bi celo grel najcenejši plin v Sloveniji.
Pri Ledeni dvorani bo takoj zatem sledila druga faza, v kateri bodo uredili še del dvorane pod vzhodno tribuno. Po Marčetičevih besedah je pogoj za izvedbo šahovske olimpiade prihodnje leto dokončanje prve in druge faze del. Ker pa imajo na voljo dovolj
Ta tema je pri svetnikih občine Jezersko zbudila največ razprave, celo več kot sporazum o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij z občino Preddvor. Po slednjem občina Jezersko do prej skupne občine Preddvor nima več finančnih obveznosti. Soseda sta s tem sporazumom in z dogovorom o medsebojnem pobotu terjatev in obveznosti poravnala stare račune in sedaj lahko nadaljujejo sodelovanje v duhu dobrososedskih odnosov.
Dlje časa so se z razpravo zamudili pri odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bil tokrat v prvem branju. Z njim se prilagajajo veljavni zakonodaji, vseboval pa naj bi tudi praktične rešitve, kako urejati to občutljivo vprašanje. Odlaganje komunalnih odpadkov bo v prihodnje urejala v sodelovanju z več občinami (prek konzorcija CE-
RO), saj je samostojno opravlja' nje te zahtevne dejavnosti financ' no prevelik zalogaj. Za odpadke-ki se sedaj zbirajo na posebni komunalni deponiji na Jezerskem* naj bi poiskali možnost v okvir11 Komunale Kranj, kjer ima občin3 svoj delež. Razmišljajo o ponud' bi, ki omogoča odvažanje odpa°/ kov v posebnih vrečah s kodam1, razvrščanje odpadkov pa bi se oO' vijalo že na Jezerskem, že sortira ne pa bi oddajali na tako ime no; vanih ekoloških otočkih. Že sedaj na obstoječi deponiji razvrščaj tri vrste odpadkov, pozneje pa " ta sistem najbrž še izpopolni^' Kot napoveduje župan občine J zersko Milna Kocjan, se bodo kratkem začeli pogovori s Kom nalo Kranj, nato pojde osnute predlaganega odloka v drugo bra nje, ob čemer pričakujejo, bodo do začetka prihodnjega •? to občutljivo vprašanje že reštlj\f
Stolp bo pokazal, kakšen naj bo grad
V teh dneh zaključujejo sanacijo in zunanjo obnovo jugovzhodnega stolpa Loškega gradu, ki bo s svojo novo "obleko" pokazal, kakšen izgled naj bi kmalu dobil ves grad. Prihodnje leto je na vrsti vzhodna fasada.
ZRCALCE. ZRCALCE
Škofja Loka, 8. oktobra - Po
več letih statične sanacije Škofjeloškega gradu, ki je v posameznih delih celo grozil, da se bo podrl na tisočletno mesto, je bila letos dokončana tudi lani začeta statična in protipotresna sanacija jugovzhodnega stolpa, v katerem je grajska kapela. Gre za kar precej zahtevna dela, saj je bilo za sanacijo po-
Matejj Hafner Dolenc
trebno postaviti visok oder, pa lanskem utrjevanju temeljev in spodnjega dela stolpa pa so letos nanj namestili še povezovalne jeklene vezi, na vrhnjem delu pa tudi vezni venec. Izvajalec del je bilo domače gradbeno podjetje SGP Tehnik, ki je bilo tako uvidevno, da za gradbeni oder prek zime ni zaračunalo najemnine, letos pa so oder le nadgradili do vrha. Logično je seveda bilo, da so se po protipotresni sanaciji lo-
tili tudi obnove fasade, in prav nova zunanjost tega stolpa bo kazala na to, kako naj bi Loški grad izgledal, ko bo obnovljena vsa njegova fasada. Kot nam je povedala višja svetovala za prenovo na Občini Škofja Loka Mateja Hafner Dolenc, vlaganja v našteta dela seveda niso poceni, saj je bilo lani že vloženih 20 milijonov tolarjev, letos enak znesek in prav v teh dneh na občini pripravljajo prijavo na razpis ministrstva za kulturo, da bi dela lahko nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Že vsa leta doslej si namreč stroške urejevanja tega, za Škofjo Loko dominantnega objekta, delita občina in država, vsaka pol, in upajo, da bo razumevanje tudi v bodoče. Letošnja dela sicer še niso zaključena v celoti, saj naj bi sanirali tudi del na stičišču stolpa in južnega trakta, znotraj pa naj bi za obiskovalce galerije in kapele uredili tudi nove sanitarije.
Kot je to pogosto primer, je med opazovalci del tudi nekaj skepse o tem, ali so dela narejena dovolj te-
meljito in trajno. Pri tem kaže omeniti, da je SGP Tehnik dela dobil na razpisu, ko se je kar precej zainteresiranih izvajalcev ustrašilo zahtevnosti del, prav letos pa so v Škofji Loki v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki ima sedež v Škofji
Loki, organizirali seminar in delavnice o tehnikah in materialih za obnovo starih objektov. Na občini poudarjajo, da so se pri obnovi fasade stolpa, ki je izredno izpostavljena tudi vremenskim vplivom, posvetovali s številnimi strokovnjaki, SGP Tehnik pa je že od vsega začetka pokazal precejšnjo voljo in interes, da se posebej strokovno usposobi za taka dela. Prihodnje leto je na vrsti obnova iz mesta najbolj vidne vzhodne fasade, v načrtu pa je tudi ureditev novega vhoda v grad iz pode-sta pod stopnicami. Kot zanimivost naj še omenimo, da so sanacijska dela pred dvema letoma pokazala, da je bil vzhodni trakt podkleten, vendar so bili verjetno ob rušitvi osrednjega stolpa ti prostori zasuti. Konzervatorske smernice za obnovo gradu tudi predvidevajo rušitev dveh prizidkov, ki sta služila povezavi gradu s samostanom, vendar dokončne odločitve o tem, ali naj bi se to tudi izvedlo, še ni.
• Š. Žargi
Šola, ki je že dolgo srce življenja na vasi
Prebivalci Podljubelja so proslavili 110-letnico šole v kraju na kulturno zabavnem srečanju, kjer so predstavili
tudi knjigo o razvoju njihovega šolstva.
PodhiubeU, 9. oktobra - Jubilej so skupaj praznovali nekdanji in sedanji učenci ter učitelji, ki so se jim pridružili številni domačini •n gostje. Vodstvu matične šole in podružnice je tržiški župan iz-ročii ček za 150 tisočakov. Bolj kot opremo pa šola potrebuje novo telovadnico, je ugotovil predsednik KS Podljubelj Franci Jane.
Otroci iz sv. Ane, kot se je nekdaj imenoval Podljubelj, so sprva obiskovali šolo v Tržiču. Leta \880 so domačini začeli razmišljati o lastni šoli. K domačiji pri Ukanu so prizidali veliko učilnico« kjer se je pouk začel 3. okto-Dra 1891. Učilnica je bila pre-maJhna, zato so zgradili na mestu današnje krajevne dvorane novo S°lo. Tam je leta 1894 sedelo v dveh razredih 71 otrok. Pouk je v
tej šoli potekal do leta 1944, naslednje leto pa so jo partizani porušili. Po osvoboditvi domovine so imeli nekaj časa pouk v leseni dvorani Ankeletove gostilne, novembra 1945 pa so se preselili v obnovljeno stavbo nekdanje ubožnice. Zgradba je do danes precej spremenila svojo podobo in v njej je tudi pouk drugačen.
Razvoj šole in sedanje znanje otrok so obiskovalci lahko spo-
Dvojezični učitelji z avstrijske Koroške v Kranju
Večjezičnost je kvaliteta
'Konec tedna je v Kranju potekal seminar slovenskega Knjižnega jezika in kulture za dvojezične učitelje z avstrijske Koroške. Pripravila sta ga Ministrstvo za šolstvo in šport in kranjska enota zavoda RS za šolstvo.
Kra
dh y* okt°bra - Seminar je že tradicionalen in ga vsako leto ^"Pravijo v drugi slovenski regiji. Letos se ga je udeležilo 60 uči-iSkT k Plujejo v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem, dakti/; so Podavanjem in se udeležili delavnice o sodobnih di-Pr i n PrUemih poučevanja slovenščine, pouka književnosti in k„vVaJanJa kot vaje v ustvarjalnem pisanju. Gostitelji so jim pri-po P xUdi Pesnikov Kranj, popeljali pa so jih tudi na ekskurzijo j0je v žf rn0Vj'*| Poten m na sre^anJe 2 učite^i in učenci osnovne
"Sem
Ravnatelj Janez Godnov je predal priznanja sedanjim delavkam šole.
teli« 1-nar nudi dvojezičnim uči JJgn iz avstrijske Koroške mož ,u za ponovni razmislek o več
SSSSftfkvalitet!'0 gojenju
SEESl ln multikulturnih DrimoPl,P°ma8a jim zapolniti P«manjkljaje v strokovnem zna-
tim 1? ilh vodi k novim učinkovi-^Pedagogkim rešitvam," je po-
ZavoHredS*t0Jnik ***** enote
... YUUa Za £r\U'»i„, Mil__
" W? Za Solstvo Miha M«hor.
prav 0 Smo dobre "deležbe, če
sede8/6 tak° rekoč za bližme so
temaie0ud!,St/ani meje' pa tud aJe udeležence zelo pritegni
la. Pri gojenju slovenščine na avstrijskem Koroškem ne gre zgolj za ohranjanje narodne manjšine in njene materinščine, pač pa se k pouku slovenskega jezika prijavljajo tudi otroci, ki jim slovenščina ni materni jezik. Tudi naš seminar je izhajal iz večjezičnosti kot kvalitete, kar poudarjamo tudi ob letošnjem evropskem letu jezikov. Srečanje z učitelji iz Avstrije pa je sovpadalo tudi z dnevom učiteljev, ki smo ga praznovali 5. oktobra." • D. Z. Žlebir, foto: Tina Doki
znali na sobotni prireditvi v krajevni dvorani, ki so seje udeležili poleg domačinov številni gostje. Med njimi so bile tudi nekdanje učiteljice. Danes 92-letna Marta Ankele še ni pozabila, kakšni so bili povojni začetki v Žnidarjevem šotoru. Z njo je takrat delala Brigita Avguštin, ki živi v Retečah pri Škofji Loki. Kot je zaupala 90-letna upokojena učiteljica, je imela v Podljube-lju najbolj pridne otroke, zato še rada pogleda slike iz te šole. Ponovnega obiska v njej se je razveselila tudi Franja Flerin iz Šentvida pri Ljubljani, ki je v vasi učila v letih 1946 - 1949.
Začetek prireditve je naznanila Alenka Lindav s starim šolskim zvoncem. Otroški ansambel pod vodstvom Karla Ahačiča je s pevko dodal šolsko himno. Na sprehod skozi čas so zbrane popeljali sedanja učenca Damjan Dovžan in Luka Švab ter učiteljica v OŠ Zali rovt Romana Turk, ki je tudi sama sedela v podljubeljskih šolskih klopeh. Ker so dali besedo še drugim, jih je prva pohvalila za dosežene uspehe koordina-
Park naše vesti
"Spominski park Udin boršt - park naše vesti, park sramote, park smeti, navlake in odpadkov," je zapisal Tone Fornezzi - Tof v vabilu na pogovor o naši skrbi za okolje. Za pogovor je Tof namenoma izbral Kokrico, saj je po njegovi oceni Udin boršt območje, ki najbolj zgovorno dokazuje brezbrižnost do okolja. Pogovor bo jutri, 10. oktobra, ob petih popoldne. Pri vzrokih za kupe nesramno odvrženih odpadkov v Udin borštu bo zelo težko okriviti npr. mednarodni terorizem, globalizaciio, itd. Smeti v Udin boršt zanesljivo ne vozijo Dolenjci, Primorci ali Štajerci. Navlaka vsevprek po Udin borštu in drugih gorenjskih gozdovih je 'produkt domače pameti'. Pred dobrim mesecem so prostovoljci s Tonetom Fornezzijem na čelu povsem očistili Udin boršt - brezbrižneži so vanj spet navozili kupe odpadkov. Kajpak javni pogovor na to temo kaj dosti ne bo rešil. Upamo si celo napovedati, da bo jutri zvečer, ko bo padel mrak, kak brezbrižnež poskrbel, da bo nekje v Udin borštu spet en kup smeti več. A problemu je možno stopiti na prste; iz vsakega kupa navlake je namreč zlahka ugotoviti, kdo ga je privlekel v gmajno.
Obnovljena kapela na Malem gradu
Kamnik, 9. oktobra - Malograjsko pobočje v Kamniku je bilo še do nedavnega zaradi dolgoletnih atmosferskih vplivov, koreninskih sistemov in dreves močno načeto in je ogrožalo stanovalce Parmove ulice. Obnovitvena dela na kapelici sv. Eligija in južnem pobočju Malega gradu so bila zaradi pomanjkanja denarja vse prej kot učinkovita in hitra.
Tako so se stanovalci Parmove pred dvema letoma pritožili, da jih pobočje ogroža. Takrat je inšpektorat za okolje in prostor izdal odločbo, da je potrebno začeti takoj sanacijo obzidja. Občina se je po tej odločbi lotila zahtevne sanacije. Po temeljitih raziskavah in prenovah so zdaj dela na kapelici in obzidju po večini končana.
Na zadnji seji občinskega sveta so ugotovili, da je sanacija veljala 55 milijonov tolarjev. Ta denar pa naj bi zagotovila občina in ministrstvo za kulturo. Občinski del so zagotovili z rebalansom proraču-
torka za kombinirani pouk pri Zavodu za šolstvo RS Fani Noli-mal. Ob jubileju jim je čestital tudi župan občine Tržič Pavel Ru-par, ki je vodstvu matične šole in podružnice izročil 150.000 SIT vreden ček za računalniško opremo. Kot je ugotovil predsednik KS Podljubelj Franci Jane, bi bili domačini še bolj veseli izgradnje prizidka s telovadnico in dodatnimi prostori. Prav tako si želijo, da ne bi podružnice zaprli po izgradnji nove šole v Tržiču. Da se to ne bo zgodilo, je zagotovil ravnatelj OŠ Zali rovt Janez Godnov. Ocenil je, da so krajani doslej spoštovali vseh 6 učiteljev in 19 učiteljic v Podljubelju. Posebna priznanja so prejele sedanje učiteljice Maja Ahačič, Helena Ahačič in Dominika Pirjevec ter tehnična delavka Alenka Lindav.
Obiskovalci so si lahko v Podljubelju ogledali priložnostno razstavo in knjigo o razvoju tamkajšnje šole. Za goste so pripravili po kulturnem programu tudi zabavno srečanje, med katerim so pozabili na vsakdanje delo in skrbi.   • S. Saje
na, na del iz ministrstva za kulturo pa upajo prihodnje leto. Dela pa so sicer na kapeli in južnem pobočju končana predvsem po zaslugi izvajalca Mihe Pelka, ki prenovitvenih del med sanacijo kljub pomanjkanju denarja ni prekinil.
Ker je večina del končanih (položiti bo treba le še nov opečni tlak na obodnem hodniku kapele in na kovinsko ogrodje namestiti hrato-ve stopnice), so na seji sveta opozorili, da je treba zdaj opredeliti namembnost Malega gradu, ga ustrezno zavarovati in opredeliti kot park. • A. Ž.
Vode v Baslju ne bo več manjkalo
Dve kmetiji v Bašlju sta doslej zajemali vodo iz lastnega zajetja, več vikendov pa je uporabljalo kapnico. Ob pomoči občine Preddvor so sedaj dobili vodovod.
Bašelj, 9. oktobra - Na Vaškarjevi kmetiji v Bašlju je bilo v soboto popoldne majhno vaško slavje, saj so se domačini in vikendaši veselili odprtja vodovoda. Občina Preddvor je zanj iz proračuna namenila 6 milijonov tolarjev, deseterica uporabnikov je sama primaknila 700 tisočakov. Voda je do uporabnikov speljana iz vrtine nad vasjo, treba pa bi bilo zgraditi še vodni zbiralnik, če bi se hotelo na vodovod priključiti še več uporabnikov. Zajetje da 106 ku-bikov vode na dan, je povedal predstavnik Komunale Kranj, kar bi ob pogoju, da naredijo še zbiralnik, zadoščalo za dve desetletji.
Žal si zaenkrat zbiralnika še ne morejo privoščiti, saj še sedanja dela niso vsa poplačana, investicija pa je po besedah župana občine Preddvor Mirana Zadnikarja že sedaj raztegnjena na tri leta. V soboto je župan v družbi z vaščanko Tončko Roblek odprl pipo in vsi uporabniki nove pridobitve so nazdravili s kozarcem vode. Ob tej priložnosti so se zahvalili vsem, ki so domačinoma in vikendašem (med njimi je večina že stalno prijavljenih v Bašlju) pomagali do vode. Med njimi so tudi predsednik gradbenega odbora Karel Fuč-ka, domačin Matija Roblek, Va-
škar po domače, vodstvo občine Preddvor in tamkajšnji svetniki ter krajevni odborniki s Srečom Ro-blekom na čelu, pa tudi vodstvo komunalnega podjetja. Deseterica uporabnikov vodovoda, ki je tudi sama pridno poprijela za delo, pa se je najbolj veselila, da jim bo voda odslej tekla iz pipe, da je v sušnih mesecih ne bo treba dova-žati od drugod, da je bo dovolj za ljudi in živino, umivati pa se tudi ne bo več treba v bližnjem potoku. Z vodovodom so si sedaj tudi najbolj oddaljene hiše v Bašlju približale civilizaciji. • D. Z. Žlebir, foto: A. Korenčan
Škofja Loka - Prejšnji teden smo na Kapucinskem trgu obiskali Rezko Oter, ki bo čez natanko dva dni, 11. oktobra 2001, praznovala 90. rojstni dan. Povsem čila in zdrava se svojega življenja spominja po trdem delu in redkih trenutkih sreče. Že zelo zgodaj, ko ji je bilo le sedem let, ji je umrla mati in očetu, ki je imel še iz prejšnjega zakona deset otrok, zapustila še pet otrok. Že z 12 leti je odšla "v svet". Po raznih kmetijah v Poljanski dolini je delala, vendar, kot je povedala, se dela ni nikoli ni branila, samo daje bilo dovolj hrane. Izmed najlepših trenutkov je izbrala rojstvo hčere Marije, s katero sta še danes nerazdružljivi in živita skupaj v Škofji Loki. Vsako nedeljo se skupaj odpravita k maši, sicer pa ne hodita veliko na obiske. Veliko se še posveča kuhi, bere knjige in Gorenjski glas ter kleklja. Redno spremlja tudi televizijski program, vid in sluh ji ne delata problemov. Željam po trdnem zdravju tudi v prihodnje pa se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. • B.B.
Skrbijo, da požar ne ogrozi tovarne
Pred pol stoletja so v škofjeloški Jelovici ustanovili gasilsko desetino iz vrst delavcev. Danes ima društvo 47 članov, med katerimi je tudi deset veteranov.
Škofja Loka, 9. oktobra - V tovarni so vsi varnejši, ker Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Jelovica dobro deluje, je pohvalil gasilce generalni direktor Bojan Starman. Društvo je ob 50-letni-ci prejelo srebrno plaketo Gasilske zveze Slovenije, za zvesto delo pa so s priznanji nagradili številne člane.
Začetki gasilske dejavnosti v Jelovici segajo v leto 1948, ko je v tovarni delovalo vojaško gasilsko društvo. Požarna ogroženost je bila velika, zato so zgradili tri vodne bazene. Koje leta 1951 vojaška gasilska desetina razpadla, so sestavili gasilsko enoto iz vrst delavcev.
"To leto štejemo za začetek organiziranega gasilstva, čeprav je bilo društvo registrirano šele leta 1953. Takrat so zgradili gasilski dom in štiri leta pozneje razvili svoj prapor, ki ga je leta 1996 nadomestil nov. Prvo vozilo so dobili leta 1968. Sedanje orodno vozilo je v uporabi že od leta 1979, poleg druge opreme pa ima društvo tudi dve motorni črpalki in dva dihalna aparata. Sedaj je v društvu 47 članov, med njimi deset veteranov in prav toliko žensk. Od leta 1970 delujejo trije člani v poklicni gasilski službi, ki je pomoč pri izobraževanju. Dobri rezultati na tekmovanjih dokazujejo raven usposobljenosti. Doslej v tovarni ni bilo večje škode zaradi ognja, ker so uspeli pogasiti začetne požare. V prihodnje bo vseeno treba poskrbeti za pomlajevanje članstva in posodabljanje opreme," je dejal predsednik PIGD Jelovica Iztok Ribnikar na petkovi slavnostni seji.
Oceni o premajhnem številu mladih med tovarniški gasilci je pritrdil tudi veteran Rafko Rih-taršič. Kot se je spomnil, se je na začetku pridružila društvu tretjina
delavcev. Okrog 50 članov je skrbelo, da so bili sodi s peskom, kramp in lopata vedno na svojem mestu, pa da niso kadilci odmetavali ogorkov. Posebnost so bile
mokre vaje s staro motorno črpalko. Cevi so pogosto pokale in mokri so bili tudi gasilci. Kljub raznim nevšečnostim so ob njem ostali zvesti društvu še Ivan Camlek, Anton Kužnik, Avgust Bertoncelj in Stanislav Šink.
Čestitke za jubilej, pohvale za delo
Slavljencem je prvi čestital generalni direktor Jelovice Bojan Starman. Gasilcem je izrekel zahvalo za dosedanje nesebično delo, zaradi katerega so vsi v tovarni varnejši. Obljubil jim je več
Rafko Rihtaršič (levo) in Anton Kužnik, dva od gasilskih veteranov.
Poveljnik Jože Rupar je prejel plamenico GZS I. stopnje.
pomoči, ko bo podjetje poslovno bolj uspešno. Rudi Zadnik, predsednik Gasilske zveze Škofja Loka in član vodstva GZS, je ocenil, daje neodgovoren odnos lastnikov kriv za propad marsikaterega industrijskega gasilskega društva. Na srečo obstoj društva Jelo-
Čistilna naprava na Kališcu
Z vgraditvijo čistilne naprave v planinskem domu na Kališču je zaključen program ekološke sanacije v planinskih kočah v letošnjem letu, ki je bil izpeljan s pomočjo sredstev iz programa PHARE CBC z Republiko Avstrijo.
Kališče, 9. oktobra - V soboto, 6. oktobra, je z obratovanjem začela služiti svojemu namenu čistilna naprava v planinskem domu na Kališču. S tem je zaključen letošnji projekt ekoloških sanacij v planinskih kočah, ki zajema poleg ekološke čistilne naprave na Kališču še dve takšni napravi: v Koči na Loki pod Raduho in Domu na Peci. V sklopu omenjenega programa je bila tudi namestitev opreme dveh planinskih koč s fo-tovoltaičnimi sistemi za oskrbo z elektriko (Koča na Golici in Koča na Loki pod Raduho) ter povečanje takšnih že obstoječih sistemov
v: Prešernovi koči, Domu na Kališču, kranjski koči na Ledinah, Kocbekovem domu na Korošici ter v Koči na Loki pod Raduho.
Stroški celotnega omenjenega projekta so znašali okoli 112 000 Eurov, pri čemer so bila večinska sredstva iz programa Phare CBC Z Republiko Avstrijo, ostali delež pa je pripadel Planinski zvezi Slovenije.
Na Kališču se je v ta namen -namestitve čistilne naprave, katere stroški so znašali 41. 770 eurov, zbralo veliko število planincev, pohodnikov in ljubiteljev gora. Te je poleg predsednika PZS Franca
Ekarja, ki je izpostavil pomen in predvsem potrebo čistilnih naprav tudi po drugih planinskih postojankah v notranjosti države, hkrati pa označil namestitev le te na Kališču zaradi velike obiskovano-sti te gore kot nujno potrebno, pozdravil tudi preddvorski župan Miran Zadnikar. Poleg zadovoljstva ob namestitvi naprave je opozoril tudi na problem čiste pitne vode, katere nahajališča pod Ka-liščem oskrbujejo tudi sosednje občine. Prav te, zlasti kranjska občina, bi se namreč morale odzvati pri tem sofinanciranju za nujno ohranjanje narave. Podpredsednik PZS Janez Duhovnik je prav tako izrazil potrebo po namestitvi ekoloških čistilnih naprav tudi na drugih območjih Slovenije, zlasti na območju Triglavskega narodnega parka. Na Kališču pa je bil v soboto prisoten tudi glavni projektant čistilnih naprav,
izbran s strani EU, Avstrijec Hubert Ofner.
Konec tega tedna, 13. oktobra, se v Avstriji uradno prične program Leto gora, katerim je namenjeno celo naslednje leto 2002. V Sloveniji naj bi to leto predstavljalo še večjo skrb za ohranjanje narave kot vir življenja, kar poleg same potrebe predstavlja tudi ogledalo naše države tako Evropi kot ostalem svetu. Zato je letošnji program ekološke sanacije vsekakor zelo spodbuden, hkrati pa še bolj opozarja na nujnost nadaljevanja tovrstne aktivnosti tudi po ostalih slovenskih gorskih postojankah in domovih in ne le po mejnih območjih. Ozaveščenost samih ljudi, še bolj pa tistih, ki s svojim ravnanjem, oz. dejavnostjo rušijo naravni sistem, bi bil prav gotovo eden prvih pomembnih korakov pri nadaljevanju letošnjih začetkov. • N. Ekar
Upravni odbor PZS v Kranju
Kranj, 9. oktobra - Vodstvo Planinske zveze Slovenije je povabilo člane upravnega odbora na 22. redno sejo, ki je bila minuli petek v stavbi mestne občine Kranj. Na dnevnem redu je bilo kar 17 točk, med katerimi je bila v ospredju obravnava opravljenega dela po 21. seji in osnutka programa dela ter finančnega načrta za prihodnji dve leti. Letos se je PZS po dolgem času znašla v izjemni finančni situaciji, saj pred poletjem niso vedeli za vsoto denarja iz države. Po pogovorih jim je ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo dodatnih 4,5 milijona SIT, kar bodo namenili predvsem za planinsko infrastrukturo. Razen tega so dobili še 3,6 milijona SIT za pota. Dotok članarine je bil slab, saj so zbrali le 48 od načrtovanih 61 milijonov SIT, je poročal sekretar Srečo Podbevšek. Kot je ugotovil predsednik Franc Ekar, bi morala PZS dobiti v prihodnje za vse načrtovane dejavnosti blizu milijardo tolarjev, saj bo veliko akcij ob mednarodnem letu gora leta 2002. Osrednje srečanje slovenskih planincev bo 14. septembra 2002 na Lisci. »tS. Saje
Svetovni dan opazovanja ptic
Kranj, 9. oktobra - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki združuje več kot 2000 ljubiteljev ptic in narave po vsej Sloveniji, je polnopravni član Svetovne zveze za zaščito ptic. Ta organizacija tudi letos pripravlja oktobra in novembra številne prireditve ob Svetovnem ptičjem festivalu. Slovenija seje pridružila festivalu z dvema odmevnima dogodkoma. Minulo soboto in nedeljo je potekal svetovni dan opazovanja ptic. Oba dneva so pripravili devet izletov k slovenskim naravnim znamenitostim, kjer živijo različne vrste ptic. V Ljubljani in Mariboru so postavili tudi stojnice s strokovnim gradivom o pticah in njihovih življenjskih prostorih ter izvedli ornitološke ekskurzije. Festival bodo sklenili z mednarodno fotografsko razstavo pod naslovom Svoboden kot ptica, ki jo bodo odprli 8. novembra 2001 v Ljubljani, društvu pa bo tudi tokrat priskočila na pomoč družba Mobitel. • S. Saje
Skupščina zdravniškega društva
Bled, 9. oktobra - Danes ob 18. uri bo v dvorani hotela Kompas na Bledu letna skupščina Gorenjskega zdravniškega društva. Člane bo pozdravil predsednik mag. Branko Lubej, zatem pa bodo prisluhnili poročilom blagajnika, nadzornega odbora ter komisije za imenovanja in priznanja. Delovno srečanje bodo popestrili s kulturnim programom, v katerem bo nastopil ljubljanski zdravniški orkester Camerata medica. Po strokovnih predavanjih prim. Jerneja Markeža in mag. Jelke Žnidar bo še družabno srečanje članov društva in gostov. • S. Saje
Direktor Bojan Starman (levo) je pohvalil delo gasilcev, predsednik Iztok Ribnikar pa se je s člani društva veselil tudi srebrne plakete GZS.
vice ni bil nikoli vprašljiv. Kot je članom zaželel podžupan Stane Rupnik, naj jih tudi v prihodnje spremljajo uspehi pri razvoju društva in sodelovanju z drugimi gasilci ter civilno zaščito.
Za sodelovanje je predsednik Ribnikar podelil številna društvena priznanja, enega od njih tudi družbi Jelovica. Enajst članov in članic je prejelo priznanja GZ Škofja Loka. Društvo je Gasilska zveza Slovenije nagradila s srebrno plaketo, plamenico III. stopnje so dobili Andrej Premru, Peter Krajnik, Rajko Gartner in Pajazit Cakiči, plamenico I. stopnje Božo Masnec in Jože Rupar, odlikovanja III. stopnje pa Iztok Rjbnikar, Danica Potočnik, Andreja Novak
in Polona Debeljak. Slavje so obogatili s kulturnim sporedom in družabnim srečanjem, ki so se ga udeležili tudi gostje iz sosednih gasilskih društev, kranjske in preddvorske občine ter pobratenega društva Sele na Koroškem.
Jubilej je označila še sobotna vaja. Gasilci industrijskih društev Jelovica, LTH, Gorenjska predilnica in EGOLES ter PGD Trata ih Škofja Loka so pripravili prikaz gašenja ob vžigu in eksploziji lakirnice v proizvodnji notranjih vrat. Kot je povedal poveljnik Jože Rupar, vsaj enkrat na leto sodelujejo na meddruštvenih vajah, bolj pogoste pa so društvene vaje z 20 operativnimi člani.
• Stojan Saje
Tržnica društva Ajda odprta
Domžale, 9. oktobra - Že od 1991. leta na Vrzdencu pri Horjulu deluje Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda, ki povezuje 700 članov in prijateljev iz vse Slovenije. Delo društva, ki že deset let širi teoretično in praktično izobraževanje o biološko dinamični metodi pridelave, je podprla tudi občina Domžale.
Društvu Ajda, ki združuje tudi kmetije Demeter z območja občine Domžale, je občina kupila posebno prikolico za prodajo pridelkov in izdelkov Demeter. Licenco Demeter za prodajo pridelkov lahko pridobi v Sloveniji le član društva Ajda, ki kmetuje po biološko dinamični metodi, izpolnjuje za to vse pogoje in uspešno prestane kontrolo dela ter vse druge preizkuse, ki jih opravijo mednarodni inšpektorji svetovnega združenja Demeter.
Prikolica, ki jo je kupila društvu Ajda občina Domžale, bo ob sobotah dopoldne v bližini blagovnice Vele. V njej bodo naprodaj izdelki Demeter proizvajalcev iz občine Domžale. • A. Ž.
V Kranju je tekmovalo tisoč gasilcev
Kranj, 9. oktobra - V soboto je na razstavišču Gorenjskega sejma blizu tisoč gasilcev iz vse Slovenije, in tudi iz sosednjih Madžarske in Avstrije sta bili dve enoti, sklenilo letošnji 28. mednarodni sejem Zaščita - Protection. Gasilci so se zadnji dan sejma, ki se je začel 3. oktobra, pomerili na tekmovanju v mokri vaji z motorno brizgalno z zbijanjem tarče.
Tradicionalno tekmovanje je tudi letos privabilo v Kranj številne gasilce predvsem s štajerskega
stala njihova. Osvojili so jo namreč gasilci Steklarne Rogaška Slatina. Številne lepe nagrade in pokale pa so prav tako pobrali gasilci z vzhodnega dela Slovenije.
Gorenjci se sicer niso odrezali najbolje, ne pa tudi najslabše. Najboljša med vsemi od gorenjskih je bila druga ekipa iz Zgornjega Brnika, ki se je med šestdesetimi članskimi ekipami uvrstila na 25. mesto, ekipa Save je bila 28., Mavčič 32., Križe II 34., Do-bračeva 35., Predoslje 36., Radov-
dela Slovenije. Štajerci, ki so bili že doslej poznani, da so na teh tekmovanjih pobirali glavne nagrade, so se izkazali tudi tokrat. Prva nagrada, motorna črpalka Ziegler, ki je lani šla h gasilcem v Rogaško Slatino, je tudi letos po-
ljica 43., Križ 46., Podbrezje 47.. Zgornji Brnik 145. in Srednja DO' brava 50. Med članicami pa Je bila med 14. ekipami na 5. mestu ekipa Zgornji Brnik II, 7. Begunje, 9. Sinkov Turn in 13. Radovljica. • A. Ž.
Jojek, 9. oktobra 2001
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@siol.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Slovenec papežev predstavnik
v Belorusiji
Msgr. dr. Ivana Jurkoviča so v soboto v nadškofa posvetili Angelo Sodano, državni tajnik Njegove svetosti, dr. Franc Rode, ljubljanski nadškof in metropolit, in Edmond Farhat,
apostolski nuncij v Sloveniji.
V polni ljubljanski stolnici sv. Nikolaja so bili v soboto popoldne številni verniki, cerkveni dostojanstveniki in politiki, med njimi tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Razen treh posvečevalcev je bilo med gosti šest nadškofov, deset škofov in številni predstavniki Vatikana oziroma Svetega sedeža pri mednarodnih organizacijah. Slovenija je dobila v soboto novega nadško-
fa in uglednega cerkvenega diplomata. Dr. Ivan Jurkovič, rojen 10. junija 1952 v Banjaloki pri Kočevju, bo novembra zasedel visok položaj apostolskega nuncija v Minsku v Belorusiji, kamor bo odšel novembra. Dr. Ivan Jurkovič, ki je bil po posvečenju nekaj časa pomočnik na Bledu in v Radovljici, leta 1980 pa je odšel na priporočilo tedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja
študirat na cerkveno diplomatsko akademijo v Rim, kjer je postal leta 1984 doktor cerkvenega prava, je že preizkušen diplomat. Bil je v Južni Koreji, v Kolumbiji in v Rusiji, kjer je tudi predaval na kolegiju katoliške teologije Sv. Tomaž Akvinski. Zadnja leta je bil v vatikanskem državnem tajništvu, odgovoren za sodelovanje v organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Je odličen poznavalec
Polepšana cerkev v Železnikih
Obnovitvena dela v cerkvi sv. Antona Puščavnika bodo stala okrog 11 milijonov tolarjev in so večinoma že končana. Cerkev je dobila sedanjo podobo leta 1874.
Nadškofov zastopnik, generalni vikar in prelat Božidar Metelko je v nedeljo skupaj z domačim župnikom Francetom Dularjem in nekdanjim župnikom Maksom Dcepkom, ki je služboval v Železnikih nad 30 let, blagoslovil obnovljeno notranjost cerkve sv. Antona Puščavnika. France Modric, predsednik župnijskega gospodarskega sveta, je povedal, da nosijo glavno breme obnove perkve, ki bo stala okrog 11 milijonov tolarjev, farani, del stroškov Pa so že ali še bodo pokrili tudi občina in nekatere državne ustanove. Za beljenje in poslikave je Poskrbel mojster Uroš Obleščak |z Tolmina, za zlatenje kapitelov >n križevega pota mojster Kavčič s Sodelavci iz Šentjošta, za obno-yo električne napeljave in razsvetljave pa Cene Rakovec iz Dolenje vasi. Obnova je v Slavnem zaključena. Manjka le še rekonstrukcija Križevega pota, freske in vitražnih oken.
Obnovitvena dela so trajala tri rnesece. Notranjost cerkve se je,
Nadškof dr. Ivan Jurkovič prejema škofovsko pokrivalo.
France Mohorič in Jernej Hudolin, zaslužna za obnovo cerkve.
kot je zapisal arhitekt, domačin Jernej Hudolin, spremenila v čudovito harmonijo barv in oblik. To je prva celovita obnova po drugi svetovni vojni. Deli se na dva dela: na obnovo opleska ostenja, na čiščenje slikarskih elementov, na restavriranje in delno rekon-
strukcijo križevega pota, na obnovo električne napeljave in razsvetljave, razen originalnih lestencev in na obnovo sistema ozvočenja, in v drugem delu na začetek restav.riranja in rekonstrukcije vitražnih oken.
• J. Košnjek
Vzhodne Evrope. Tudi to je bil razlog za njegovo imenovanje za nuncija v Minsku.
V nagovoru po posvečenju je dr. Ivan Jurkovič dejal, da je za vodilo svojega delovanja izbral besede Vse iz ljubezni. Kako hitro se človeštvu lahko zgodi, da se znajde v vrtincu zla in sovraštva, ki tako naglo skali optimizem in človeka potisne v tesnobo negotovosti. Cerkev se v takih trenutkih čuti še posebej poklicano, da vse ljudi
dobre volje kliče k obnovljenemu altruizmu in solidarnosti, s katerima je mogoče premostiti prepade, ki se vedno znova odpirajo na raznih področjih človeškega življenja: političnem, gospodarskem, socialnem, etničnem. Služba, v katero sem poklican pri Svetem sedežu, mi bo gotovo dala zadosti priložnosti, da se bom tudi sam vedno bolj dejavno vključeval v tok tega prizadevanja, je povedal. Angelo Sodano, državni tajnik
Svetega sedeža, kar je enako zunanjemu ministru države, je izredno naklonjen Sloveniji. Obred posvetitve je vodil v slovenščini. Pogovarjal seje s predsednikoma republike in vlade Milanom Kučanom in dr. Janezom Drnovškom, na Žalah se je poklonil padlim v vojni za Slovenijo in skupaj z novim nadškofom Jurkovičem obiskal nekatera slovenska verska središča.
• J. Košnjek
Obnovljen zvonik v Tupaličah
Svetniki in godovi
Maksiji, Edvardi in Terezije
Danes, 9. oktobra, goduje Dio-n»zy, škof in mučenec. Vendar to ni tisti Dionizij, ki je v letih 49 in 52 v Grčiji srečal apostola Pavla in sprejel krščanstvo, ampak je to Di°nizij, ki je bil skoraj 200 let kasneje prvi škof v Parizu, ki se je takrat latinsko imenoval Lutetia ^arisiorum. Umrl naj bi mučeni-p e smrti in je eden od zavetnikov Francije in Pariza. Verjetno je on Postavil prvo cerkev na otoku sre-dl reke Seine. Obglavili so ga, *?to ga upodabljajo v škofovski °pleki z odsekano glavo v desnici- Izpeljanki imena sta Denis in Denise. Jutri, 10. oktobra, goduje redovnik Frančišek Borja. Bil je Prvorojenec vojvode Ivana II. in Ivane Aragonske v španski vladarski družini blizu Valencije. Kotnaj devetnajstleten se je poročil z dvorjanko Eleonoro de Ca-stro. Imela sta 8 otrok. Ko mu je jjmrla žena in je poskrbel za otroke, je zaprosil za sprejem v jezuitski red. 1551 je bil posvečen v duhovnika in želel v samoto, vendar ga je vodja reda Ignacij Lojolski mienoval za generalnega komisarja reda na Pirenejskem polotoka Na težkem potovanju je zbolel ,n v noči s 30. septembra na 1. oktober 1572 umrl v Rimu.
v četrtek, 11. oktobra, bo godor yal Emilijan, škof v Rennesu v »retaniji. V bistvu gre za škofa
danija, ki naj bi čudežno ozdra-y" nekaj bolnikov. Ime Emilijan Je Pri nas redko. Pogostejši sta razhčicj Emil in Emilija. V petek, .• °ktobra, goduje Maksimili-Jva" stiski, škof. Rodil naj bi se I cici* današnjem Celju, okrog ieia 230, med letoma 226 in 236 v
družini bogatih staršev latinskega rodu. Natančnega leta rojstva in smrti ni mogoče ugotoviti. Po smrti staršev je imetje razdelil revežem in odšel v Rim v duhovniški poklic. Kot škofje prišel tudi v rodno mesto. Ker se ni odpovedal Kristusu, so ga obglavili. Legenda pravi, da je tam, kamor je padla njegova glava, začel izvirati zdravilni studenec. Pokopali so ga na mestu, kjer je danes cerkvica sv. Maksimilijana. Zelo čaščen je v mariborski škofiji, njegovi posmrtni ostanki pa so v Passau. V petek bodo godovali Maksimilijani, Maksimi ali Maksiji, Maksimilijane, Maksime in Makse.
V soboto, 13. oktobra, goduje Edvard kralj. Slavijo ga kot kralja, ki je obnovil vvestminstrsko cerkev, v kateri kronajo angleške kralje, čeprav je postala država protestantska. Edvard se je rodil 1004. Bežati je moral v Normadi-jo, leta 1041 pa seje vrnil inje bil dve leti kasneje kronan za kralja. Naredil je vliko dobrih del in umrl 5. januarja leta 1066. Danes godu-jejo Edvard, Edi, Edo, Edvarda, Eda in Edita. V nedeljo bo godo-val Kalist I, papež. Rodil se je kot otrok sužnja leta 155 v Rimu. Papež Zeferin ga je imenoval za upravnika znanih katakomb (še danes se imenujejo Kalistove katakombe), leta 217 pa je bil izvoljen za papeža. Branil je pravice sužnjev, čemur so nekateri nasprotovali. Upodabljajo ga s kamnom okoli vratu, zato domnevajo, da so ga utopili v vodnjaku ob Tiberi.
V ponedeljek, 15. oktobra, bo god Terezije Avilske, cerkvene
učiteljice (1515 - 1582). Rodila se je v Avili v Španiji. Ko ji je umrla mama, je šla s 16 leti v samostan, kjer je vzgajala dekleta iz plemiških in premožnih družin. Kljub bolezni je delala naprej in prenovila tudi karmeličanski red. Umrla je ponoči med 4. in 5. oktobrom leta 1582, stara 67 let. Leta 1970 je bila kot prva žena razglašena za cerkveno učiteljico. Na njen praznik godujejo Terezije, Rezke in Zinke. Danes teden, 16. oktobra, bo godovala Hedvi-ka (Jadviga), kneginja. • J.K.
Po obnovi ostrešja in stranskega oltarja sv. Jerneja v podružnični cerkvi sv. Klemena v Tupaličah v župniji Preddvor (cerkev je prvič omenjena leta 1154, znamenita freska v njej pa v 15. stoletju) so v nedeljo slovesno končali z obnovo dotrajanega zvonika. Ostrešje je bilo zanič, saj naj bi ga zadnjič popravljali v začetku preteklega stoletja. Obnove se je lotilo podjetje Spartak iz Šenčurja oziroma Dare Štular's svojo ekipo. Glavno breme obnove je padlo na krajane Tupalič, ki so v veliki večini prispevali denar in zbrali nad 3 milijone tolarjev. Nekateri pa so celo dali več, kot je bilo treba. Dober milijon pa je prispevala občina Preddvor.
V nedeljo je bilo v Tupaličah praznično. Obnovljeno streho na zvoniku je blagoslovil msgr. Franci Petrič, ki je zbranim prenesel pozdrave in čestitke ljubljanskega nadškofa in metropolita
Zadovoljni po opravljenem delu: predsednik gradbenega odbora Franc Kurnik, preddvorski župnik Mihael Lavrinc, msgr. Franci Petrič, odgovorni urednik Družine, in domačin, pater Polikarp Brolih. • J.K.
V soboto slovesno v Kranju
dr. Franca Rodeta, nato pa je skupaj z domačinom, patrom Po-likarpom Brolihom in pred-dvorskim župnikom Mihaelom
Lavrincem daroval sveto mašo. Čestitkam za opravljeno delo seje pridružil tudi preddvorski župan Miran Zadnikar. • J. Košnjek
Kranj, 9. oktobra - V soboto, 13. oktobra, ob 17. uri bo v Kranju slovesno. Mariborski pomožni
Župnik Stanislav Zidar pred obnovljenimi orglami. Foto: T.D.
škof dr.-Anton Stres bo v kranjski župnijski cerkvi Sv. Kancijana in tovarišev mučencev blagoslovil obnovljene orgle, omaro za orgle in korno ograjo. Župnijsko vodstvo je zmoglo delo po zaslugi darov župljanov, župnik, prelat Stanislav Zidar pa računa na pomoč občine Kranj in ministrstva za kulturo, saj gre za spomenike kulturne dediščine. Kranjske orgle niso bile popolne. Vojna leta 1941 je prekinila njihovo obnovitev. Manjkale so trobente in pozavne. Kor je bil nevaren in nagnjen in ga je bilo treba statično učvrstiti. Prav tako je bilo treba obnoviti omaro za orgle. Mojstri so delo odlično opravili. Škof dr. Anton Stres bo v soboto prav tako blagoslovil obnovljeno poslopje Študijske knjižnice v Kranju. Stavbi pravijo domačini "škofija", saj jo je zgradil kranjski rojak, škof dr. Jernej Vidmar. • J.K.
Poziv vladi, pravosodju in policiji
Komisija Pravičnost in mir pri
Slovenski škofovski konferenci je naslovila vladi Republike Slovenije, pravosodnim organom in Slovenski policiji poziv, ki ga je podpisal dr. Anton Stres, predsednik komisije. "Upravičeno se zgražamo nad množičnimi poboji, ki jih dokazujejo odkrita grobišča po Balkanu, in odobravamo pregon krivcev za te zločine pred sodiščem v Haagu. Toda kakšno tako sodišče bi imelo dovolj dela tudi v Sloveniji. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci zato poziva Vlado Republike Slovenije, pravosodne organe in Slovensko policijo, da opravijo svojo dolžnost do neza-starljivih zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili na slovenskih tleh," je zapisano. "Odklanjamo vsako enačenje zahteve po pravici
z maščevalnostjo. Prav tako se ne moremo strinjati s tistimi, ki menijo, naj se preteklost preprosto pozabi. Tudi zato ne, ker je živ zgodovinski spomin na zločine in obsodba le-teh eden najboljših načinov, da se kaj podobnega ne ponovi. Jasno je, da vseh krivic ni mogoče v celoti popraviti. Toda zaradi tega nam niti moralno niti po pravu ni dovoljeno, da ne bi skušali narediti vsaj tisto, kar se narediti da. Glede na to, da so priče mnogih pobojev žive in da celo javna glasila objavljajo imena osumljenih za te zločine, je naravnost nerazumljivo, da pravosodje niti po desetih letih ni storilo, kar je njegova dolžnost," pravi izjava. Početje organov daje sumiti, da se zločinci zavestno prikrivajo. To je proti načelom pravne države.
• J.K.
Teater Komedija
"Stara garda" z odlično igralsko zasedbo
Obnovljena predstava izvrstnega sodobnega italijanskega komediografa Alda Nicolaja Stara garda se po desetih
letih znova vrača na slovenski oder.
V dvorani Mercurius, ljubljanjskega BTC Citya je gledališče Teater Komedija po uspešni lanski sezoni pripravilo pester in predvsem bogat program tudi za sezono 2001/2002.
Po otvoritveni premieri Shirlev Valentine, ki je bila lanskega 8. decembra, si je to žlahtno mono-komedijo, v kateri nastopa umetniška vodja gledališča in igralka Polona Vetrih, v tridesetih ponovitvah ogledalo kar 6000 gledalcev. Tako bo tudi v prihajajoči sezoni prenovljena Shirlev Valentine še naprej navduševala publiko. Hkrati pa bo Polona Vetrih po uspešnih nastopih v Sloveniji, New Yorku in londonskem West Endu ponovno uprizorila monodramo Blagi pokojniki, dragi
možje. Novost letošnje sezone, ki je prišla na odrske deske gledališča Teater Komedija s premierno uprizoritvijo to soboto, pa je obnovljena komedija italijanskega komediografa Alda Nicolaja z naslovom Stara garda. V predstavi nastopajo dramski igralci: Iva Zupančič, Danilo Benedičič in Jurij Souček. Andrej Inkret je že pred petindvajsetimi leti označil Staro gardo za eno takšnih komedij, ki se gledajo iz zamračenega avditorija prijazno in lagodno, ki zbežijo mimo človeka brez zatikanja in
brez gledalčevega pogledovanja na uro. Kljub temu, da tudi to delo vsebuje tipičen Nicolajev element - smrt enega izmed glavnih junakov, je Inkretova oznaka vendarle potvorjena, saj dobro zadeva in označuje to melodramatično komedijo. Umetniško vodstvo predstave je v rokah Jurija Součka, ki označuje zgodbo v Stari gardi kot preprosto in zelo Življenjsko. Trije starejši upokojenci (upokojeni knjigovodja, upokojena učiteljica in upokojeni tiskar) se po naključju srečajo v parku, kjer preganjajo vsakodnevni dolgčas. Vsak od njih pa ima v sebi tudi grenko plast, naneseno z leti. S povezavo teh posameznih zgodb nastane
prikupna igra za vse generacije. In smrt enega glavnih likov je tu presunljiva, a vseeno nekako pravična, usodna, a vendar ne tragična.
Ob predstavi je v kongresni dvorani Mercurius na ogled tudi spominska razstava z naslovom Komedija, posvečena preminulemu slovenskemu režiserju Jožetu Babicu, ki je režiral prav to komedijo - Stara garda (pod naslovom Prva klasa) v ljubljanjski Drami pred desetimi leti. V obnovljeni predstavi nastopajo isti dramski igralci kot pred desetimi leti, ki pa so med tem postali Borštnikovi nagrajenci.
• N. Ekar
Ptujsko polje med poljanskimi hribi
Gorenja vas - Župan Ptuja dr. Miroslav Luci je v petek v galeriji Krvina odprl že 12. samostojno slikarsko razstavo svojega someščana Branka Gorjupa.
Tokratna razstava, ki bo v Gorenji vasi na ogled vsaj do konca oktobra, je izredno raznolika, saj tematsko sega od tihožitij in krajin do figur, enako pestre pa so tudi barve in tehnike, ki se jih poslužuje Gorjup. Včasih s trdo, včasih z mehko linijo ustvarja akvarele, olja, eksperimentira z reliefi, kot njegovo posebnost pa je profesor likovne umetnosti Jože Foltin izpostavil slikanje na svilo. Pri tem seje Gorjup izognil pasti, da bi njegova dela postala kič ali del uporabne umetnosti, kar bi se slikam na svili lahko kaj hitro zgodilo.
Umetnik, ki ga je dramski igralec Jože Logar označil kot svečenika svoje dežele, ki na slikah ujame barve prosojnosti Ptujskega polja, je povedal, da se s slikanjem ukvarja že od otroštva, bolj intenzivno pa je začel ustvarjati v pokoju, ko je imel več časa, da se posveti tudi temu svojemu talentu. Učiteljica njegovega čopiča je narava, včasih ljudje z raznimi idejami in romantiko. Svoja dela Gorjup predstavlja tudi na skupinskih razstavah Likovne sekcije, katere predsednik je.
• Mateja Tušek, foto: Gorazd Kavčič
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Kranjska cesta 4, Radovljica
V ŠOLSKEM LETU 2001/2002 VABIMO K VPISU V NASLEDNJE PROGRAME IN TEČAJE:
TRGOVEC-1. LETNIK JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina nemščina italijanščina španščina francoščina TEČAJ KITARE IN ELEKTRIČNIH KLAVIATUR RAČUNALNIŠKI TEČAJI TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV TEČAJ KNJIGOVODSTVA ZA MALA PODJETJA
VODENJE RAČUNOVODSKIH SERVISOV RAČUNOVODSKA IN KNJIGOVODSKA DELA MASAŽA STOPAL IN TELESA
Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica: pon. - čet. 8.00-18.00, pet. 8.00 -14.00, tel.: 04/537 24 00, spletna stran: www.lu-r.si. elektronska pošta: info@lu-r.si
Med novimi knjigami
Od purgarjev do zgub
Zbirka Žamet, ki izhaja pri Založbi Mladinska knjiga, je bogatejša za dva romana, politično satiro "Purgarji", avtorja Vinka Vasleta, s svojim drugim romanom "Zguba" pa se predstavlja Lenart Zaje.
V zbirki, v kateri izhajajo izključno dela domačih avtorjev, v zadnjih letih vse bolj pridobiva na bralstvu, saj gre za literaturo, ki se spogleduje z novimi žanri, je drzna in provokativna, hkrati pa pogosto bolj zabavna in komunikativna, kot je to veljalo za dela, ki so izhajala pred leti. Eden takih romanov nosi naslov Purgarji in je delo znanega slovenskega novinarja, komentatorja in satirika Vinka Vasleta. "Naročil sem mu, naj na nek način poveže svoje glose, ki jih je napisal v zadnjih desetih letih, nakar je prikorakal z romanom," je na predstavitvi v duhovitem slogu povedal urednik Aleksander Zorn. Roman Purgarji, ki je že pred izidom povzročili ugibanja, o kom in na kakšen način se je avtor razpisal, je politična satira in obravnava našo sedanjost, prepojeno s komaj preteklo zgodovino slovenske demokracije. Mogoče si predstavljate "roman na ključ", pa ni povsem tako, čeprav bi bilo mogoče nekatere junake Vasletove satire tudi prepoznati v vrstah politikov zadnjih petnajstih let, kot na primer Tone Albert ali pa Lojze Pikolo...? Pa vendar ne gre toliko za imena junakov, kot za imenitno literarno prispodobo slovenske politične mineštre, v kateri se avtor odlikuje z odličnim poznavanjem narodovega značaja, slo-
venske polpretekle zgodovine in celo konkretnih dogodkov s politične scene. Za pravičnike v romanu ni milosti, medtem ko je starim grešnikom marsikaj odpuščeno. Preživijo neumni in zviti, ki znajo ob pravem času izgubiti spomin. Gre za politično satiro, v kateri skušajo folklorno utemeljeni junaki prebroditi čas negotove demokracije oziroma, kot je dejal Vasle, je roman nekakšen prepis iz njegove podzavesti.
Drugi "žametni" roman ima naslov Zguba in je nekakšno nadaljevanje romana 5 do 12, prvega izpod peresa Lenarta Zajca. Kot je dejal avtor, ga je sicer napisal kot samostojno zgodbo, a je po nasvetu urednika osebam ohranil ista imena, iz srednješolskega pa jih je prestavil v svet odraslih. Fantje iz prvega romana so v novem odrasli, končali so študij in naredili prve korake v poslovni in službeni svet. Gimnazijski divjak je postal profesor, največji žurer pa pravnik. V njihovo mladostno prijateljstvo in zavezništvo se vrinejo kompromisi, alkohol vlada manj epsko kot nekoč, ljubezen pa se srečuje z banalnostjo vsakodnevnega zakonskega ponavljanja. Bodo junaki še ohranili mladostne vrednote ali bodo podlegli prevladi nove poslovne generacije? • Igor K.
Zmagovalka "Leonarda de Lorenza"
Preddvor - S prvo nagrado tekmovanja, ki nosi ime znamenitega italijanskega flavtista in skladatelja Leonarda de Lorenza, se je minuli teden iz italijanskega Viggiana vrnila naša flavtistka Elena Hribernik.
Viggiano je malo mesto prav v nartu italijanskega škornja, blizu večje Potenze. Letos je tam potekalo tretje mednarodno flavtistič-no tekmovanje, ki ga sicer v osrčju stare province Lucania organizirajo vsako drugo leto. Tam seje leta 1875 rodil Leonardo De Lo-renzo, ki je z osmimi leti, kot takrat mnogo drugih emigrantov, odšel v Novi svet, z dvaintridese-timi leti pa se je vrnil in dokončal konservatorij v Neaplju. Slaven in priznan pa je postal dve leti kasneje najprej kot flavtist newyor-škega filharmoničnega orkestra.
Elena Hribernik je flavto vzljubila v razredu prof. Marije Grasselli na kranjski glasbeni šoli, študij je nadaljevala pri prof. Jožetu Pogačniku, diplomirala pri Michaelu Martinu Kbflerju na salzburškem Mozarteumu, prvo
stopnjo podiplomskega študija pa je zaključila pri Andrasu Adorja-nu na Visoki šoli za glasbo v Mu-enchnu. Žirijo, v kateri so bila priznana glasbena imena, je prepričala z vrhunsko izvedbo skladbe Densitv E. Vareseja ter koncerta za flavto in orkester C. Reinec-keja ob klavirski spremljavi svojega brata Marka Hribernika. V finalnem delu je navdušila publiko kot solistka v concertu // Cardeli-no A. Vivaldija z godalnim orkestrom Accademia Filarmonici, ter izvedbo skladbe UAppassionato L. De Lorenza. Prvo mesto je 24-letni glasbenici iz Preddvora prineslo nagrado v višini deset milijonov lir, srebrno flavto znamke Povvell, snemanje zgoščenke v Italiji in solistični nastop na koncertu na prvem festivalu L. De Lorenza. • Eva Senčar
Nagradi za krajino in tihožitje
Četrti EX-TEMPORE je privabil v galerijo Graščine Duplje 33 slikark in slikarjev, nagradili pa so dve od 44 del.
Spodnje Duplje - Galerija Graščina Duplje je letos že četrtič sprejela pod svojo streho dela, ki so nastala na slikarskem ex-tem-poru. Kot je povedal lastnik galerije Matjaž Mauser, so pripravili prireditev skupaj s Kulturno turističnim društvom Pod krivo jelko Duplje in ob pomoči občine Naklo. Za sodelovanje se je tokrat prijavilo 40 slikarjev, vendar se jih je udeležilo sedem manj. Na ogled so postavili skupno 44 slik, med katerimi prevladujejo krajine v različnih slikarskih tehnikah. Prvič so razstavo popestrila tudi tihožitja, ob slikah pa je še nekaj kiparskih del. Izmed razstavljenih del je komisija izbrala dve, ki sta dobili odkupni nagradi. Lojze
Kalinšek s Spodnjega Brnika si jo je prislužil za krajino v olju. Mojca Vilar iz Domžal (na sliki) je ocenjevalce navdušila s tihožitjem v akrilu Črni lonec in hruška. Nagradi je predal podžupan občine Naklo Ivan Meglic, ki je kot predsednik domačega društva izrazil zadovoljstvo nad dobro udeležbo na njihovi tradicionalni prireditvi. Letos bo v dupljanski galeriji kar pet različnih razstav, zato jo imajo za središče upodabljajočih umetnosti v občini. Likovni dogodek je z nastopom na citrah popestrila Teja Rozman iz Spodnjih Dupelj, razstavljena dela pa bodo na ogled vse do 25. oktobra 2001.
• S. Saje
Po Brixnu še v Dubrovniku
Bled - Godba Gorje je po gostovanju v Brixnu konec septembra nastopila tudi na "Dnevih Bleda v Dubrovniku", ki sta jih v tem dalmatinskem mestu pripravila LTO Turizem Bled in Občina Bled.
Že prvi dan obiska sta se Godba Gorje s tradicionalnim slovenskim izborom skladb, pod taktirko namestnika dirigenta prof. Matjaža Šurca, in Folklorna skupina Ribno z ljudsko - plesnim programom predstavila na dubro-vniškem Stradunu ter s krajšim nastopom pred katedralo Sv. Vlaha. Osrednji nastop godbenikov pred domačini in številnimi obiskovalci Dubrovnika je bil sobotni promenadni koncert na Stradunu, kjer so blejski turistični delavci predstavljali tudi Slovenijo in možnosti turizma na Bledu in okolici. Godbi in predstavitvi njenega delovanja in petnajstletnega nastopanja po festivalih v Evropi s strani predsednika Boštjana Poklukarja je prisluhnila tudi ministrica za turizem v Vladi Republike Hrvaške, gospa Pave Zupan - Ruskovič.
Godba Gorje letos že drugo leto sodeluje s skladateljem in dirigentom hrvaške zabavne in filmsko-
orkestralne glasbe, domačinom Djelom Jusičem, ki je posebej zanjo pomladi napisal koncertno koračnico "Preko Straduna"-Skladbo so godbeniki prvič zaigrali ob obisku Dubrovčanov aprila letos na blejski promenadi, zaigrali pa so jo tudi tokrat v Dubrovniku. Seveda so na njenem domu v Čilipih obiskali tudi pevko Terezo Kesovijo. Tereza Kesovija je svojim gostom predstavila sVoj novi dom z majhno kapelico, zapela pa jim je tudi nekaj svojih najpopularnejših pesmi. "Gorjanci", ki so Terezo Kesovijo tako navdušili, da jim je obljubila, da jih pride obiskat v Gorje, so jo pozdravili tako kot najbolj znajo; s koračnico "Slovenci" in polko "Kranjsko dekle", podarili pa so ji "Fanta v gorenjski narodni noši". Poleg nastopov na Stradunu, sta Godba Gorje in Folklorna skupina Ribno nastopila še v Cavtatu in Lapadu.
• I.K'
Dva bregova spet na odru
Utrinek iz predstave
Škofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje, ki je ob občinske^1 prazniku Škofje Loke junija letos premierno predstavilo predstav^ Dva bregova, bo v petek, 12., in v soboto, 13. oktobra, obakrat o° 20. uri, v Kristalni dvorani na Mestnem trgu, uprizorilo dy ponovitvi. Drama Dva bregova opisuje življenje beračev, napisal pa J je leta 1928 škofjeloški rojak Anton Leskove. Pod režijskim vodstvo^ Igorja Žužka v predstavi igrajo: Kondi Pižorn, Borut Gartner, Maj Poljanec, Simon Dobravec, Klemen Lavrinc, Damjan Obadič, Ml) Stopar, Dare Bogataj, Marko Šamardžič, Urša Avguštin, Miloš Pelk | Vida Šubic in Tilka Podobnik. Vstopnice so v predprodaji v Tufls tičnem društvu na Mestnem trgu 5, v Škofji Loki. • I.K.
PREJELI SMO
Doživetje v
Diagnostičnem centru na Bledu
V reviji Gregor je bilo dne 9. septembra 2001 lepo opisano delovanje Diagnostičnega centra na Bledu. Moram omeniti, da tudi sam že nekaj let zahajam v to ustanovo in moram priznati in potrditi vse dobro, kar avtor v tem članku opisuje.
Zdravniki ter ostalo osebje v tej ustanovi so zelo prijazni, so z dušo in srcem pri pacientih. Tako sočutnih in ustrežljivih uslužbencev nisem srečal še nikjer drugje po Sloveniji. Osebno se moram zahvaliti gospodu dr. Milanu Stefanoviču, gospodu dr. Borisu Paleku ter gospe medicinski sestri Jerneji Udovč, ob mojem zadnjem obisku z dne 1.10.2001. Se enkrat prisrčna hvala za vaše prizadevanje.
Cvetko Viktor
Res slab iztržek "trgovcev"!?
Gorenjski sindrom se nadaljuje. Cenjeni profesor Marko Turuk je v svojem petkovem prispevku skušal analizirati - poenostavljeno -fenomen "izginjajočih prvoliga-Šev". Kranjski šport (z njim tudi gorenjski) pa iz leta v leto potrjuje, da je daleč od slovenskega Povprečja in še dlje od naših (zahodnih) sosedov. Zato je nogomet odličen primer. Šport, ki privablja daleč največ gledalcev na tekme, ima na Gorenjskem največ klubov '« igralcev, največ rekreativnih tekmovanj, mednarodne sodnike, odlične trenerje-selektorje reprezentanc in celo vrsto res doma vzgojenih odličnih igralcev - je Popolnoma - NEZANIMIV.
To ugotovitev podpišem potem, ko preberem, da ameriški Good-year v Kranju sicer hoče in si prizadeva za ogromno površino, kjer se bo širil in pridobival dobiček -večino denarja za šport pa je ponudil Ljubljani in njeni košarki oziroma "Jadranski ligi", ki sedaj nosi njegovo ime. Floskula o ntarketinškem izkoristku je sicer uporaben izgovor - a s količino teh sredstev (nekaj milijonov niark) bi imeli v vaterpolu (na Primer) najmanj evropskega Ugaša, v košarki in nogometu pa -tekmeca za evropske pokale!
Gorenjska banka kot naslednji finančni gigant je od športnikov °sovražena ustanova, kjer so mili-jardni dobički na eni strani, po-moč športu (pa ne samo njemu) Pa druga plat. Politika ustanove, kamor Gorenjci nosijo svoj denar, Je Pač politika kapitalista. Geslo ° "banki s posluhom " pa športnike razjezi ali pa pripravi do grenkega smeha. Lastniki banke pa so velika gorenjska podjetja, torej v teJ banki najbolje dokazujemo Svojo podjetnost in varčnost -°°enem pa zaman čakamo, da bi a avtokratska ustanova Gorenj-c,em Pokazala svoj posluh tudi za aJ drugega kot seštevanje mili-
jard in pridobljenih hipotek. Takih primerov je še veliko. Pa ne, da bi v dobi kapitalizma posegali v pravice lastnikov, da gospodarijo s svojim denarjem, dobičkom. Gre predvsem za spoznanje, da v Kranju ne zmoremo ustvariti pogojev za dobro delo v kakovostnem športu. Bogate banke kar silijo k nam, prihaja najboljši sosed, tu je najbolj bogata podružnica največje zavarovalnice in tako naprej in tako dalje. Mi pa iz leta v leto ugotavljamo, da delamo, se trudimo - le odmeva ni. Žal tudi v medijih (lokalni so tu pač odločilni) lahko spremljamo naravnost poniževalen odnos do - na primer - nogometa. Vrstica ali dve o športu, ki je v vsem svetu najbolj medijsko prisoten, je samo 'dokaz teh trendov.
Za konec: to je naša usoda. Naši najboljši košarkarji in nogometaši (in tudi vaterpolisti) bodo odhajali, Kranj pa po pogojih ni niti do kolen Celju, Ajdovščini ali Velenju. Sramota! Zavod za šport kot "dete občinske politike " je tu brez moči, zamisel o "športnem poolu" (združbi sponzorjev, do-natorjev z jasnimi pravili) pa je bila večkrat izrečena v veter. Zatorej: najprej je treba imeti svoj klub, svoje mesto in svoje okolje rad! Najprej je treba čutiti PRIPADNOST do tega, da se tvoje okolje predstavi in postavi. Vsi tisti, ki še ali, ki smo trkali na vrata "denarnih bogov", vemo, kakšna tlaka je to!
Profesorju Turuku torej namig: iztržek nogometašev Živil Triglava ni slab, je povsem realen. Je rezultat tega, koliko vlagamo v profesionalni šport. Je dokaz naše sposobnosti, da tudi v športu - kot v trgovini, bančništvu, gumarstvu, telefoniji in še kje - pokažemo, KAJ ZNAMO IN ZMOREMO GORENJCI! Žal smo vedno bolj na obrobju slovenskega dogajanja. Z namigom: kakšne zglede bodo imele bodoče generacije mladih? Bodo res namesto o Miranu Pavlinu in Marku Miliču "sanjali" o podvigih Richarda Johnsona ali Zlatka Kavčiča?
Miran Šubic, Zg. Bitnje
Zločin ali samo sovraštvo
Nedavno nas je pretresel nepopisni zločin, ko so najbolj verjetno islamski skrajneži z živimi bombami (letali polnih potnikov) napadli najpomembnejši svetovni trgovinski center v New Yorku. Ob dejstvu, da je to res, se lahko samo zgrozimo in vprašamo, koliko je človek sploh vreden ?
Po drugi strani pa smo po TV lahko videli, kako so v večini muslimanskih dežel velike množice pozdravljale to dejanje. Zgodovina in tudi sedanji čas nas iz dneva v dan prepričuje, da zločinci svojih zli dejanj ne priznavajo. Ker pa ZDA načrtujejo povračilne ukrepe se med zaveznice pripisujejo tudi islamske države, ki so podpirale terorizem, ali je zgolj
hinavščina ali del politike, ne vem? Ne moremo pa mimo resnice, da je prvi začel uriti teroriste prav komunizem proti kapitalizmu in tudi v Jugoslaviji kot vodilni državi neuvrščenih so se šolali teroristi. Morda se daj vračajo pridobljeno znanje.
Ob tem tragičnem dogodku pa ne moremo mimo tega, da se je to Zgodilo prvo leto v tem tisočletju, 11. septembra na svetovni dan miru in to na najpomembnejši svetovni trgovinski center. Ker pogosto muslimanski lokalni vodje sovražno nastopajo proti Ameriki in krščanstvu, je mogoče razumeti tudi kot vojna napoved proti kristjanom. Vsak dan poslušamo, kako v deželah, kjer so v večini muslimani, množično preganjajo in pobijajo kristjane od obsredo-zemskih dežel, srednje Azije in tihomorskih otokov. Nedavno so imele muslimanske države srečanje svoje lige in je bilo tudi slišati besede, da morajo zavladati celemu svetu in da bodo uničili krščanstvo, do zadnje kaplje krvi. Ob tem smo lahko smo brez besed.
Res, da so muslimanske dežele gospodarsko in kulturno zaostale in da v teh deželah še velja suženjski red. Rešuje jih predsem nafta, s katero pa razpolagajo mogočni šejki. Tako ni težko karizmatičnim voditeljem z vero pritegniti brezpravne množice revnih ljudi na svojo stran s tem, da jim nenehno vcepljajo v glavo, da so za njihovo težko življenje ter revščino krivi američani in kristjani. Že v prejšnjem tisočletju je islam imel težnje, da se razširi na zahod. Ne moremo mimo zgodovinskega časa, ko so Mavri in Turki barbarsko napadali, ropali, pobijali in požigali domove tudi po naših krajih. Ti cilji so še živi. Zato se ti narodi najbolj množijo na svetu in zadnje desetletje nas pretresa množica priseljevanj narodov na zahod ali tako imenovanih beguncev. Seveda v Evropi in Rusiji je po nacizmu, fašizmu in komunizmu ostala nekakšna praznina. Hiter gospodarski razvoj in napredek predvsem pa nenasitni kapitalizem v Evropi in Ameriki vabi poceni delovno silo, ki so jo reševali ravno s priseljevanjem teh narodov. Zgodilo pa se je to, da je sodobni človek tudi Slovenski v bitki na bogastvo pozabil na ljudi, na sočloveka in na svoje družine. Vzrok je nizka rodnost razvitih narodov tudi slovenskega.
Vse kaže, da bodo morale razvite države spremeniti odnos do živ-
Vodopivčeva 3,4000 KRANJ
(Mohorjev klanec)
tel.: (04) 23-64-970
delovni čas: vsakdan: 9-12in 15-19ure sobota: 8-12 ure
ljenja in spremeniti neskončnost tekanja za nenasitnim bogastvom, ki nas je zaradi prenasičenosti trga pelja do recesije gospodarstva. Poceni delovna sila s priseljenci ali novim izrazom begunci ne bo rešila t. i. razvitega sveta pred polomom. Zgodovina nas opominja, da je množično priseljevanje drugih narodov na tuje ozemlje vedno imelo za posledico vojno. Tako je tudi v tem času. ko se evropski narodi starajo, žal tudi slovenski, se množično prise-Ijujejo mladi islamski narodi npr. Iran ima nad 60 miljonov ljudi, od katerih je nad 60 odstotkov mlajših od petindvajset let. Tako priseljevanje ni nič drugega kot dolgoročno planirana bomba, dokler se ti narodi v novih deželah ne namnožijo in prebudijo, zahtevajo več in več pravic, kot so jih imeli v svoji domovini, kar posledično pripelje do nasprotovanj med domačini in priseljenci. Zato je boljša prva zamera in ustaviti priseljevanje in širitev islama tam, kjer ta ni doma (Evropa, Amerika, Avstrija...), kot pa da bi bile čez desetletje ali dve nedolžne žrtve domorodcev. Bolj prav bi bilo, da bi razviti svet ZDA in Evropa, ki ga je strah neskončnega bogastva in ki si gradi protiraketni ščit, gradil in pomagal graditi industrijo v nerazvitem delu sveta. S tem bi lahko zmanjšali neravnotežje in razlike med narodi in s tem zbližali narode.
Poglejmo primer takšnega množičnega priseljevanja beguncev. Zadnje desetletje so se množično priseljevali begunci iz Albanije v Italijo. Kljub nasprotovanju italijanskih oblasti so morali zaradi mednarodne javnosti popustiti priseljevanju. Sedaj ugotavljajo, da je v Italiji najmočnejša prav albanska mafija. Ukvarjajo se predvsem z manj zahtevnimi in donosnimi posli, ki so manj pod finančnim nadzorom, kot je gradbeništvo, prodaja sadja, zelenjave, slaščic in tudi razpečevanje droge. Po policijskih podatkih, njihova mreža obvladuje 80 odstotkov evropskega trga trgovanja z drogami. Verjetno je tudi v Sloveniji podobna slika, zato ni naključje, da je toliko avtoprevoz-nikov vpletenih v heroinsko verigo. Mamilo je namenjeno uničiti mlade ljudi in pridobiti veliko denarja.
Drugi primer je na Kosovu. Po drugi vojni je bilo na Kosovu okrog 250 tisoč Albancev, danes jih je blizu 2 milijona in so postali Srbi v manjšini, ker imajo nižjo nataliteto in so izrinjeni iz matične domovine. Podobno se danes dogaja v Makedoniji, ko morajo Makedonci zapuščati svoje domove, ker so v Tetovski kotlini postali manjšina. Tudi v Ljubljani imajo stolpnice, kjer so se drugi stanovalci izselili iz svojih stanovanj. Ne mislim posploševati, vendar je značilno za te narode, ko jih je v nekem okolju nad 20 odstotkov se počutijo močne in s svojim vedenjem pritiskajo, da se okolica začne odseljevati. Nekateri poznavalci opozarjajo, da so tudi v te boje spletne teroristične orga-
nizacije. Moje mnenje gre tudi blejskim in radovljiškim predstavnikom, naj opustijo kakršnokoli kupčijo s šejkom, če ne želijo, da bi njihove otroke ali vnuke doletela podobna usoda. Dokler bodo sami lastniki bodo gospodarji na svojem.
Kakšni bodo povračilni ukrepi ZDA, še ni povsem jasno. Verjetno se bodo v marsičem spremenili tudi mednarodni odnosi med narodi. Zagotovo pa pri vsem tem tudi ZDA niso povsem nedolžne. Hiperprodukcija ameriške industrije je pripeljala do prenasičenosti trga in onesnaženja okolja. Zato nekateri mogotci in multina-cionalke silijo v globalizacijo sveta, kar bi prevedel kot uvajanje neke vrste sodobnega suženjstva v Želji obvladovanja svetovnega gospodarstva in s tem tudi politike. ZDA zaradi močnega gospodarstva in da bi ohranila trg zaradi prihajajoče recesije gospodarstva želi vsiliti protiraketni ščit, ki pa ne bi mogel varovati pred tovrstnim terorizmom.
Razviti del sveta se na vrhuncu razvoja in sedanjega časa srečuje, kam v prihodnost. Zagotovo bodo potrebne družbene spremembe, ki bodo v doglednem času izenačile svet in zmanjšale razlike med revščino in preizobiljem zgolj mate-
rialnih dobrin in pomanjkanja sočutja in ljubezni do sočloveka, naroda, sveta. Tudi kapitalisti se bodo morali navaditi na manjše dobičke. Zmanjšati se bodo morale tudi razlike v plačah, sodobni človek se bo moral namesto uživanju bolj posvetiti življenju, veri in zaupanju.
To misel lahko zaključim, da so v polpretekli zgodovini vsi vodji totalitarnih režimov "izmov" izkoriščali svoje podanike, da so s terorjem med ljudi sejali strah, negotovost in medsebojne spore predvsem z namenom, da so prišli do absolutne oblast in denarja.
Vprašamo se lahko, kjer so sploh še meje terorizma, koliko in kje so speči teroristi, ki čakajo na povelje svojih nadrejenih in ali se teroristi skrivajo tudi v Sloveniji?
Lep pozdrav uredništvu in hvala za objavo mojega mnenja.
Franc Rozman, Šentvid, Ljubljana
TIHA
DRUŽINSKI NASVETI
P|še Miha Naglic
ljudeh gor, Po ljudeh dol
Terenski ogledi
^Gorenjski biografski leksikon
Tavčarjeve ljubezni: Emilija Garz
"pri Mili oziroma Emiliji Garčevije nekaj poseb-n° Presunljivega: leta 1854 jo najdemo, staro štiri leta in pol, vpisano v prvi razred ljubljanske notranje uršulinske šole in, seve, neredovano. Zraven je v vPisnici pripomba, da je njen oče sprevodnik, da je z Dunaja in da je bila k uršulinkam sprejeta 15. maja istega leta. Rodila se je res 20. novembra 1849 na Dunaju, vsekakor pa je njen oče - sprevodnik - iz-m'šljen. Tako se je posrečilo spretnemu velekapita-ijstu Terpincu spraviti lastno nezakonsko hčerko v LJubljano in preko uršulinskega samostana v lastni razkošni dom na Mestni trg št. 8. Njegova rahločut-na lena tedaj še ni slutila, čigav otrok je to, spreje-a Pa jo je k sebi tem rajši, ker sama ni imela otrok, ^dtem ko je bil njen brat veletrgovec in fabrikant ^lentin Zeschko, stanujoč v isti hiši, skoraj vsako 6 ° ob[agodarjen spet z novim prirastkom." tX°rnJi odlomek je iz razprave, ki ji je Marja Borš-(I9t\il<i pomenlJiv naslov; Tavčarjeva Bogomila hč ■ ^re seveda za resnično osebo, nezakonsko Te€r !n P°hčerjenko podjetnega Kranjčana Fidelisa rPMca, ki ga je njegov biograf Rudolf Andrejka
imenoval "gospodarski genij ", "prvi in največji slovenski industrijalec svoje dobe". Sin kranjskega trgovca je namreč posloval tako, da je z leti postal veleposestnik in fabrikant, predsednik kranjske Kmetijske družbe, direktor hranilnice, vrhovni sodnik ljubljanske okolice... Njegova hči Emilija je bila potemtakem ena najbogatejših slovenskih dedinj tistega časa. Vse to so dejstva. Zgolj domneva, ki jo je postavila in dokaj prepričljivo razvijala in zapisovala prof. Boršnikova, pa je, da je to dekle Tavčarjeva Bogomila, njegova Laura in Julija. Zaradi nje naj bi se petnajstletni Ivan neke noči iztihotapil iz ljubljanskega Alojzijevišča, iz katerega je bil nato izključen. Ona naj bi navdihovala vse tiste "včrniljene konte-se" (Ivan Cankar), ki nastopajo v njegovih zgodnjih delih. Hkrati ni imela avtorica teh domnev nobenega stvarnega dokaza, da je bilo res kaj med njima. Zato je to vez vztrajno in prepričljivo iskala in dokazovala v Tavčarjevih delih.
Gre torej predvsem za literarnozgodovinsko fikcijo. Objektivno je ni mogoče dokazati, ovreči tudi ne. A zakaj bi razbijali njen čar? Berimo Tavčarja, pustimo se očarati! Tu pa samo še nekaj stavkov o resnični Emiliji. Priložena slika nam jo kaže kot "poglobljeno dekle. Visoko, plemenito čelo odraža iščočega duha, nekam uprte, zamišljene oči in nežne ustnice dajo slutiti razgibano notranje življenje". Na sliki, ki smo jo že objavili, jo vidimo z "izredno prefinjenim, nežnim obrazkom, tenko čez pas, polno miline in ritma ".
Njena usoda je bila tragična. Še ne 18-letno jo je oče 14. maja 1867 poročil tako, kot se za dobrega kapitalista spodobi - z drugim kapitalistom, bogatim
Emilija Garz
Drugačni otroci (2)
"Otroci se neprimerno vedejo, ker občutijo bolečino. Kako lahko mi odrasli pomagamo olajšati njihovo bolečino, če ne vemo kaj se dogaja v njihovih življenjih in kaj je pomembno zanje?" (Pamela Sims)
Otroci in mladostniki, ki se mnogim ljudem zdijo drugačni so tudi otroci z vedenjskimi težavami ter motnjami osebnosti. Na žalost so od odraslih in tudi od vrstnikov označeni za barabe, prestopnike, nasilneže, pokvarjence... Takšne otroke bi morali po mnenju nekaterih dati daleč stran od urbanih naselij, stran od pridnih otrok, stran od ljudi, ki so popolni in neomadeževani. Če sodimo po reakcijah ljudi, so vedenjske motnje hudo nalezljiva bolezen, ki sejo vsi bojimo. Večina ljudi jih vidi kot nepoboljšljive in problematične in jim kot takim niti ne daje možnosti za drugačno, boljše življenje. Največkrat se niti ne vprašamo, kaj je vzrok za neko drugačno vedenje in preveč radi vse otroke mečemo v isti koš. Otroci in mladostniki z vedenjskimi težavami imajo različne vzroke, ki so jih privedli do vedenja ali do motenj, ki se pri njih pojavljajo. Nekateri so žrtve svojega okolja, družine, staršev, ki so zanemarili njihovo vzgojo ali pa je njihovo neprilagojeno vedenje posledica funkcionalnih motenj ter njihovih osebnostih značilnosti. Največkrat so vzroki prepleteni med seboj in v nekaterih primerih so splet nesrečnih okoliščin (smrt staršev, šolska neuspešnost, odklanjanje vrstnikov zaradi drugačnega prepričanja, narodnosti ipd). Včasih celotnega ozadja nekega dogajanja sploh ne poznamo in ga odkrivamo šele ob otrokovem vedenju. Pri tem se moramo izogibati prehitrim sodbam in vrednotenju otrok po istih merilih, saj s tem lahko prizadene-mo tako otroke kot starše. Niso vsi starši in skrbniki otrok z vedenjskimi težavami tisti starši, ki se za otroka ne zanimajo in ga zanemarjajo. Družina je samo eden izmed faktorjev, ki lahko vpliva na nastanek teh motenj. Pogoji za nastanek neprilagojenega vedenja se skrivajo tako v okolju kot v sami družbeni situaciji, v šolskem sistemu. Vsak izmed teh sistemov deluje na otroka, da preko njega zadovoljuje svoje potrebe. Lahko se zgodi, da ima otrok potrebe zadovoljene, da raste, da je zadovoljen in dobro vključen v okolje. Dogaja pa se tudi, da vsi ti sistemi otroku ne nudijo zadovoljstva, da mu predstavljajo nenehen vir frustracij in konfliktnih stanj, ki pa jih ni sposoben sam reševati. Mladostnik začne ob nezadovoljstvu neustrezno reagirati in se spopadati z okoljem. V svoji stiski ostaja sam, z njim pa tudi nova nalepka - problematičen otrok...
Žitnim trgovcem Johanom Baum-gartnerjem ml. Za doto je dobila grad Fužine. Kakšno je bilo njeno zakonsko življenje, ni znano. Navzven pač zgledno, v resnici pa ? Dejstvo je, da je še mlada zbolela za je-tiko in komaj 34-letna umrla. Njena smrt je bila za Ljubljano velik dogodek, ki so ga zabeležili vsi časopisi. Poročali so, da je 13. januarja 1884, "po daljšem, zelo težkem trpljenju " v Ljubljani umrla veleposestnica Emilij Terpinc(z), Žena trgovca Ivana Baumgartnerja, mati treh hčera, Josipine, Marije in Alme; tako "zavoljo svojega močnega značaja in Živega smisla za dobrodelnost" kakor "zavoljo svojih redkih duhovnih darov in odličnih talentov" splošno uvaževana in občudovana dama. Pogreb je bil impozanten, udeležba izredna, prišli so tudi deželni predsednik grof Winkler, deželni poglavar grof Thum in ljubljanski župan Grasselli...
Njen nesojeni ženin je pet dni po njeni smrti v Trstu opravil odvetniški izpit in 19. januarja odprl svojo lastno pisarno v Ljubljani. Šele s tem dejanjem si je pridobil dovoljenje za vstop v Emilijino visoko družbo. A kaj, ko jo je ona sama za zmeraj zapustila!
Radioaktivni plin radon je nevaren v večjih koncentracijah in ob daljšem vdihavanju
Radon v učilnicah gorenjskih šol
Povečane koncentracije radona so odkrili v podružničnih šolah v Bukovščici, v Mošnjah, Center Kranj in na osnovni šoli Koroška Bela. Nekateri so že opravili obsežna sanacijska dela, predvsem pa poskrbeli za nenehno zračenje prostorov. Ravnatelj osnovne šole v Radovljici Srečko Toman pred desetletji ni pustil, da bi se podrli dimniki...
Kranj, 9. oktobra - Institut Jožef Štefan je lani nadaljeval z meritvami radona v najbolj kritičnih objektih, kjer so trenutne vsebnosti radona pri prejšnjih meritvah presegle 600 Bq na kubični meter. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je financiral meritve radona v 12 slovenskih šolah in petih vrtcih. Povprečne vrednosti so bile celo višje od 1000 becque-relov v petih vrtcih in eni šoli. Zdravstveni inšpektorat - tako pravi poročilo za leto 2000 - je opravil petnajst inšpekcij v objektih s povišano vsebnostjo radona, izdal 11 ureditvenih odločb: na Gorenjskem osnovni šoli Koroška Bela, osnovni šoli Radovljica, osnovni špli Simon Jenko iz Kranja in sklep o dovolitvi izvršbe odločbe osnovni šoli Škofja Loka - Podlubnik.
Drage meritve In sanacija
Radon je naravni radioaktivni plin, ki se nahaja vsepovsod okoli nas. Uhaja iz določenih zemeljskih plasti, lahko se nahaja tudi v vodi, sicer pa je človeku nevaren v večjih koncentracijah in ob dolgem vdihavanju tega plina. Ne more se ne vohati in ne okusiti, je pa povzročitelj raka na pljučih. V Ameriki so znanstveniki dokazali, da je - za kajenjem drugi največji povzročitelj raka na pljučih. Vse države se trudijo, da bi oza-veščale prebivalstvo in predlagajo ukrepe, med katerimi je najbolj učinkovito zračenje prostorov. Tudi doma, kajti radon je vsepovsod, doma pa se zadržujemo najdalj časa.
Ko so v gorenjskih šolah izmerili višje vsebnosti radona in so šole obvestile starše, so bili seveda zaskrbljeni. Šole in občine, ki so njihove ustanoviteljice, so začele reševati probleme, kajti meritve in sanacije objektov - ker plin uhaja iz zemlje, je potrebna posebna sanacija okoli šol, saj je treba vse odkopati - so dragi projekti.
ZELENA PIKA
ružnična štiriletna šola v Mošnjah prenavljala, nismo podrli dimnikov. Sam sem si tedaj mislil: morda pa kdaj še pridejo prav! In prišli so, kajti vanje smo letos poleti pod podom vgradili ventilatorje, ki pospešujejo vlek in povečujejo prezračevanje. V prvi učilnici levo, kjer so izmerili povečane koncentracije radona, smo izvedli tudi druge ukrepe, predvsem se mora prostor nenehno zračiti. Meritve po sanaciji so pokazale, daje prišlo do bistveno manjše koncentracije radona. Po tem poročilu in sanaciji z majhnimi sredstvi smo predlagali občini Radovljica, da se ta učilnica, ki je majhna, preuredi v jedilnico, ki jo potrebujemo zaradi oddelka podaljšanega bivanja in razdeljevanja kosil. Če bo jedilnica, se bodo v prostoru učenci zadrževali krajši čas. Nadomestno učilnico za pouk bi pridobili v podstrešnih prostorih. Občinski odbor, ki pripravlja programe za prehod na devetletko, je ta predlog sprejel in ga uvrstil v program.
Izračunali smo, da smo za več kot štiridesetkrat zmanjšali mak-
simalne koncentracije in diagrami meritev kažejo, da tedaj, ko so vklopljeni ventilatorji, radona skoraj ni zaznati. Paziti pa moramo, da so okna vedno odprta. Koncentracija je višja - a ne presežena - ob slabem vremenu in mrazu, ko se tudi zračiti ne da toliko kot ob toplejših dneh. Starši
opravljena še natančnejša merjenja, se bo občina Kranj morala odločiti za sanacijo, ki jo bodo predlagali strokovnjaki. Meritve so pokazale povečane koncentracije na nekaterih krajih šole - ne povsod.
Na osnovni šoli Koroška Bela
je bilo vse sanirano lani. Merili so
Podružnična šola v Mošnjah v učilnici levo od vhoda stalno zrači prostore. Spodnja okna so vedno odprta...
Zanimalo nas je, kako so sanacijo izvedli v Radovljici, Kranju, v Škofji Loki in na Koroški Beli?
Osnovna šola Antona Tomaža Linharta v Radovljici je imela probleme z radonom v podružnični šoli v Mošnjah, ki jo obiskuje 52, otrok. Tam so s sanacijo imeli razmeroma malo stroškov, predvsem po zaslugi ravnatelja Srečka Tomana, ki pred desetletji, ko so šolo obnavljali, ni
pustil, da se podrejo dimniki. Kot dober gospodar je vedel, da čez sedem let vse pride prav. Zdaj so še kako prišli prav, saj so vanje po njegovi zamisli vgradili ventilatorje in tako poskrbeli za dodatno prezračevanje.
Nismo podrli dimnikov
"Res je," pravi ravnatelj Srečko Toman, "leta 1979, ko se je pod-  Srečko Toman
Podružnična šola v Mošnjah je dobila dvojno prezračevanje. Tudi z ventilatorji, ki so jih uspešno vgradili v dimnike, ki jih ravnatelj pred desetletji ni pustil podreti. Zdaj odlično služijo, razen tega pa je občina kot ustanoviteljica šole z ravnateljivim inovativnim predlogom veliko prihranila. Ni ji bilo treba financirati dragih sanacijskih del.
so bili seveda tedaj, ko smo jih seznanili, zelo prestrašeni, a smo jih pomirili - redno jih seznanjamo z rezultati in zadnjih ugodnih rezultatov meritev smo bili vsi res veseli."
Sanirali, predvsem pa zračili prostore
V Kranju so meritve pokazale povečane vsebnosti radona na podružnični šoli Center, ki jo obiskuje 149 učencev. Na osnovni šoli Simona Jenka so nam povedali, da je bila podružnična šola merjena že leto prej in ko bodo
dve leti in meritve že zaključili, pričakujejo zaključno poročilo. Radon se je v večjih koncentracijah pojavil v dveh učilnicah in v učilnici podaljšanega bivanja v starem delu šole, kjer pa sanacijskih del še niso opravili.
Radon se je pojavil tudi v eni učilnici podružnične šole Bu-kovščica. Na osnovni šoli v Pod-lubniku v Škofji Loki so dejali, da jim je koncentracije z nenehnim zračenjem uspelo pomembno zmanjšati in zdaj ni nobene nevarnosti več. A tudi drugače v tej učilnici koncentracija radona ni bila visoka. • D Sedej
Telekomovi računi so nepregledni
Nobenih reklam, prosim
Hočemo vedeti, kaj plačujemo
Količina pogovorov po števcu - tako piše na računu Telekoma. Urad za varstvo potrošnikov trdi, da gre za kršitev potrošnikovih pravic, saj bi iz računa moralo biti razvidno, katere številke so bile klicane in koliko
impulzov je bilo porabljenih.
V vašem poštnem nabiralniku ne bo več reklamnih sporočil, če jih ne boste želeli...
Kranj, 9. oktobra - Ali ste pošteno jezni, kadar vas v vašem poštnem nabiralniku ne čaka le pošta, ampak tudi kup reklamnih sporočil, ki vam jih dan za dnem nenaročeno pošiljajo razna podjetja, ki oglašujejo svoje izdelke? Bi najraje vse skupaj takoj vrgli v koš? Ali pa nemara - saj smo vendarle na Gorenjskem - jezno pomislite, da vi pa že ne boste pa zdaj plačali še za reciklažo papirja, ki ga sploh niste naročili? Seveda boste, ko bo prišel čas, ko se bodo tudi odpadki "merili".
Prav zaradi nezadovoljnih državljanov, ki ne trpijo teh reklamnih sporočil, ki jih po svetu imenujejo reklamne smeti, je Urad za varstvo potrošnikov že pripravil poseben člen v spremenjenem zakonu o varstvu potrošnikov.
Ta uvaja tako imenovano prijazno nalepko, ki jo bo brezplačno dobil vsak, ki to želi. Lahko jo bo
nalepil na nabiralnik in se s tem ubranil vse te direktne pošte neznanim naročnikom. V svetu na nalepki piše Nobenih reklam, prosim in v svetu se raznašalci tega tudi držijo, saj za kršitelje sledijo kazni.
Sprememba zakona o varstvu potrošnikov bo najbrž sprejeta šele čez šest mesecev. Ni vam treba tako dolgo čakati, če nočete v nabirnalniku poštnih smeti.
Pošta Slovenije je že pred tremi leti ponudila poseben obrazec, s katerim državljani lahko prepovedo vlaganje reklamnih sporočil v nabiralnik. Od aprila lanskega leta pa še obrazca ni več treba: lahko na pošti le pisno izjavite, da reklamnih sporočil ne želite, pa vam jih poštar ne bo dal v nabiralnik. V blokih pa to lahko naroči hišni svet, če se vsi stanovalci strinjajo.
• D.S., foto: Gorazd Kavčič
Ljubljana, 9. oktobra - Urad za varstvo potrošnikov je v zadnjih mesecih večkrat opozoril tako Telekom kot Agencijo za telekomunikacije in radiofuzijo na nezakonitost Telekomovih računov in poskušal zagotoviti lastnikom telefonskih priključkov takšne račune, ki bi zagotavljali preglednost in zakonitost. Podjetje je po zakonu dolžno izdati stranki račun tako, da mu omogoči preverjanje pravilnosti zaračunanega zneska.
Telekomovi računi pa so nepregledni, saj lastnikom telefonskih priključkov zaračunavajo samo količino pogovorov po števcu.
To je tako, pravi urad, kot če bi vam v trgovini z živili vsakokrat zaračunali košarico špe-cerije glede na težo. Če pa bi želeli, da vam izpišejo, koliko stanejo kupljene sestavine v košarici, bi morali za izpis dodatno zaprositi in takšno specifikacijo dodatno plačati.
Urad za varstvo potrošnikov se sklicuje na zakon o temeljnih potrošnikovih pravicah, še posebej, ker gre za storitve, ki so v Evropi deklarirane kot "univerzalno" dostopne storitve. Pri tem urad ne vidi razloga, zakaj naj bi bili uporabniki telefonskih storitev v Sloveniji izjema, še posebej, ker na formulacijo Telekomovih izpiskov, kjer piše: "količina-pogovorov po števcu" dobivajo vse več pritožb. Nedopustno je namreč, da Telekom natančnejšo specifikacijo računa potrošnikom dodatno zaračunava.
Direktorica Urada za varstvo potrošnikov Vera Kozmik Vodušek je o tej problematiki seznanila tudi Ministrstvo za informacijsko družbo. Pred nedavnim sprejeti zakon o tele-
WWW < |< )l ( '11J! ik« K II lili U ! C< )l
komunikacijah določa izdajanje specificiranega računa za telekomunikacijske račune na način, da mora specifikacija z razčlenjenimi klici biti tako podrobna, da omogoča preverjanje računa glede posameznih klicev. Zakon predvideva, da bo vsebino računov uredil podzakonski predpis, ki ga bo sprejela Agencija za telekomunikacije.
Agencija je res pripravila splošni akt o razčlenjenem računu, vendar predlog ne omogoča niti identifikacije klicev, niti število opravljenih klicev niti dolžine posameznih klicev. Urad meni, da mora biti iz računa razvidno, katere številke so bile klicane in koliko impulzov je bilo porabljenih za posamezen klic.
Ta storitev ne bo zastonj
Na to sporočilo Urada za varstvo potrošnikov se je takoj odzval Telekom. Boris Ziherl iz Telekoma je sporočil: "Nikakor ne drži, da so računi Telekoma nezakoniti. Po zakonu o telekomunikacijah, kije začel veljati 11. maja letos, je v 121. členu opredeljeno, da mora agencija za telekomunikacije s splošnim aktom podrobneje urediti oblikovanje in vsebino ter druga vprašanja razčlenjenega računa. Dokler ta akt ni sprejet, je v veljavi uredba o načinu upravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o opravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja, ki razčlenjeni račun obravnava v 30. členu. Telekom Slovenije tega člena ne krši.
Zdi se nam, da se je urad za varstvo potrošnikov prenaglil. Telekom Slovenije v tem hipu ni zmožen zagotoviti vsem naročnikom razčlenjenega računa, kakršnega bi hoteli v uradu. Tega problema se že dalj časa zavedamo in se tri leta na rešitev tudi pripravljamo. Treba je upoštevati, da gre za zelo zahteven projekt tako v tehničnem kot finančnem smislu - dve milijardi tolarjev, da o posegih med centralami ne govorimo. Projekt bo končan do konca
leta in ga bomo začeli uresničevati v prvih mesecih leta 2002, ko bodo računi razčlenjeni po osnovnih skupinah klicev. Na računu bo prikazan lokalni in medkrajevni promet, mednarodni promet, promet na posebne številne sklope 090 in podobno. Kasneje bomo uvedli tudi natančnejše specifikacije. Ta storitev seveda ne bo zastonj ne pri Telekomu in ne pri drugih operaterjih.
Na naročnikovo zahtevo izpise za porabo v preteklem obdobju proti plačilu izstavimo Že danes, medtem ko si lahko brezplačno ogledajo odhodni promet nad določenim številom impulzev, odvisno od vrste telefonske centrale tudi na terminalih v vseh Telekomovih trgovinah." • D. Sedej, foto: Gorazd Kavčič
Stop carina - sledite mi
Kranj, 9. oktobra - Pred dnevi je slovenska carina dobila nova pooblastila, da lahko ustavljajo vozila tudi v notranjosti države in ne fe na mejnih prehodih. Ta pooblastila izhajajo iz pravilnika o postopku, po katerem lahko cariniki ustavljajo vozila v cestnem prometu i*1 plovila v vodnem prometu.
Pooblastila niso nekaj novega, saj jih je določil že zakon o carinski službi. Cariniki j)n le niso izvajali sami, ampak so občasne i*1 nujne preglede opravili skupaj s policijo.
Cariniki bodo - ko bodo dobili ustrezna vozila in opremo - ustavljali predvsem vozila-za katera naj bi sumili, da tihotapijo večje količine neprijavljenega blaga.
Cariniki bodo na vozilih imeli svetlobno tablo, na kateri bo pisalo Stop carina - sledite mi. S pooblastili lahko ustavijo vsako prevozno sredstvo in ga preiščejo kjerkoli na prostem - zaradi ugotavljanja in odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov.
Varnost otrok v prometu
Stari avtobusi ne smejo na cesto
Trinajst slovenskih avtobusnih prevoznikov - med njimi je tudi kranjski Alpetour - je na ustavno sodišče naslovilo pobudo, da bi zadržali predpise pravilnika, ki med drugim
določa, da s 1. septembrom smejo vozniki prevažati skupine otrok le z avtobusi, ki niso starejši od dvanajstih let.
Kranj, 9. oktobra - Prevozniki so se v pobudi sklicevali na to, da je sporen del 80. člen zakona o varnosti cestnega prometa in nekatera določila pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki, ki vozijo osnovnošolce v šole. Ustavno sodišče seje za zdaj odločilo le za zadržanje izvrševanja predpisov, ne pa tudi 0 kršenju načela zakonitosti, kajti prevozniška podjetja trdijo, da so določila v neskladju z zakonom. Pobudo so ustavni sodniki zavrnili, saj so tehtali med škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko povzročili z zamrznitvijo dela 80. člena, in protiustavnostjo določb zakonov, kot trdijo prevozniki. Ustavni sodniki so ščitili predvsem varnost otrok v prometu.
Slovenski prevozniki so v težkem položaju, saj jim prevozi v mestnem in primestnem prometu ter prevozi otrok v šole iz leta v leto padajo. Pojavlja se tudi kon-
kurenca majhnih prevoznikov, ki jim občine podeljujejo koncesije. Že nekaj let nimajo dovolj sredstev za obnovo voznega parka, tako da so številna podjetja res prizadeta, saj imajo avtobuse, ki so stari več kot dvanajst let.
Trdijo, da so predpisi ncživljenj-ski: avtobusi so tehnično pregledani vsakih šest mesecev. Starost vozila višjega cenovnega razreda, za katero mora podjetje odšteti okoli 300 ali več tisoč nemških mark, pri dobrem vzdrževanju ne more biti sporno tudi po dvanajstih letih - lahko pa je sporno, če gre za vozila nižjega cenovnega razreda. Pravilnik med drugim določa, da morajo biti otroci pripeti z varnostmi pasovi... A kdo bo nadzoroval šolski prevoz do šole in nazaj in ugotavljal, ali bodo otroci res pripeti z varnostnimi pasovi?
Predsednik uprave kranjskega Alpetoura Janko Knaflič nam je
Voznica umrla v trčenju vozil
dejal: "Mi smo med podpisniki ustavne pobude, saj menimo, da pravilnik ni v skladu z zakonodajo. Naši predpisi o prevozih so v primerjavi z evropsko zakonodajo res nekaj posebnega.
Z novimi predpisi se nikakor ne strinjamo, zato smo tudi dali pobudo na ustavno sodišče. Ustavno sodišče je odločilo, da je za zdaj varnost otrok pomembnejša kot presoja, če je v skladu z zakonodajo.
Mi se kot prevozniki vsekakor strinjamo, da je varnost v prometu izjemno pomembna. Vendar je za zagotovitev varnosti treba poiskati drugačne oblike in določila. Preprosto povedano: vozilo, ki je ob nakupu veljalo 400 tisoč nemških mark, je po dvanajstih letih čisto drugačno kot vozilo, ki je bilo kupljeno za nekaj deset tisoč mark. Merilo varnosti naj bo tehnični pregled in ne starost.
Kakšne avtobuse imamo? Niso ravno rosno mladi, imamo seveda tudi take, ki so stari več kot dvanajst let, a so zanesljivo povsem varni in zlahka opravljajo tehnične preglede - ne zadostijo pa pravilniku, ki pravi, da taka vozila ne smejo na cesto. Gre za to, da so vozila vsako leto starejša in da podjetja veliko stanejo. Mi oprav-
Srednja vas, 9. oktobra - V petek, 5. oktobra, dopoldne ob 10. uri je na regionalni cesti Žiri - Škofja Loka, v Srednji vasi, prišlo do čelnega trčenja dveh osebnih vozil, pri katerem je bila ena oseba lažje poškodovana, druga pa je zaradi posledic nesreče na kraju dogodka umrla.
Poškodbam je podlegla 24-letna S.B iz Ljubljane, voznica osebnega avtomobila Ford Fiesta. Po zbranih podatkih je v naselju iz neznanega vzroka preko bele neprekinjene sredinske črte zapeljala na levi vozni Pas. Tedaj je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 72-letni J.T. iz Ljubljane, voznik osebnega avtomobila Audi. Kljub močnemu zaviranju Učenja ni mogel preprečiti,
Materialne škode na obeh vozilih je za okoli 400 tisoč tolarjev. Cesta Poljane - Srednja vas je bila kar nekaj ur zaprta, za tovorna vozila in za avtobuse ni bilo obvoza. Včeraj je v bolnišnici umrl še drugi udeleženec. • D.S., foto: Tina Doki
nesreče
Sovoznica huje poškodovana
Gozd Martuljek, 9. oktobra - V četrtek, 4. oktobra, se je popoldne na regionalni cesti Kranjska Gora - Hrušica v naselju Gozd Martuljek /aradi prekratke varnostne razdalje zgodila prometna nesreča.
v°znica osebnega avtomobila znamke Fiat Tempra, 22-letna B.A. iz . Golice Jesenic, je vozila iz smeri Kranjska Gora proti Jesenicam. Ko je Pripeljala pred križiče za Srednji vrh, je pred njo vozil voznik 27-etni K.A. iz okolice Kranjske Gore. Voznica ni vozila v primerni ^mostni razdalji,, da bi lahko zmanjšala hitrost in ustavila vozilo.
0/nik pred njo je namreč zavijal levo in zato zmanjšal hitrost. Vozni-Ca je s prednjim delom trčila v avto Fiat Punto. V nesreči se je huje Poškodovala sovoznica v vozilu K.S., 43-lctna V.A., ki sojo odpeljali
bolnišnico na Jesenice.
zaneslo ga je v živo mejo
Žirovnica, 9. oktobra - V petek, 5. oktobra, seje v zgodnjih jutra-n iv Uran v Prometni nesreči na lokalni cesti v Žirovnici lažje Poškodoval 25-letni D.K. z Jesenic. Z renaultom 4 GTL je v blagem jcesncm ovinku zapeljal na levo stran vozišča. Po 18 metrih vožnje po i makadamski bankini gaje zaneslo v živo mejo stanovanjske hiše,
a o pa y grmovje jo železne ograje, ob kateri je drsel, dokler ni trčil
železni steber ograje. Od tam seje vozilo odbilo nazaj na vozišče ter n Us^vilo. Voznik je vozil pod vplivom alkohola, zato ga bodo
dPotih do sodnika za prekrške. • D.S.
Oblež;
žala sta na cesti
Zgornje Bitnje, 9. oktobra - V soboto, 6. oktobra, se je ob 22.15 un na regionalni cesti v smeri Bitenj zaradi neprilagojene hitrosti in Vožnje po nepravih površinah zgodila prometna nesreča voznika kolesa z motorjem. 18-letni Ž.M. iz okolice Kranja je vozil po Cesti 1. maja P/oti Bitnjam, na zadnjem sedežu je sedela 18-letna sopotnica V.U. iz Kranja. Voznik je vozil po hodniku za pešce, ko pa je pripeljal na nad-V07 nad regionalno cesto, zaradi prehitre vožnje ni mogel varno us-lav»ti. Silovito je trčil v ograjo, oba je vrglo z motorja, obležala sta na ekesti in dobila hude poškodbe. Odpeljali so ju v Zdravstveni dom ^ranj, nato v Klinični center Ljubljana. Voznik in sopotnica sta pri
ožnJi uporabljala varnostni čeladi. • D.S.
ljamo prevoze domala po vsej Gorenjski, od Jezerskega do Bohinja in "pokrivamo" vse občine, razen nekaterih, kot so Jesenice, Železniki in druge. Avtobusov za prevoze je okoli 70. Pri vseh novejših vozilih se zahtevajo tudi varnostni
pasovi - za stare to ne velja. Če bi hoteli vgraditi vse varnostne pasove, bi zanje morali nameniti vsaj 5 milijonov tolarjev in še do-
Dijaki so se zastrupili s hrano
V torek so na kranjski gimnaziji, ki jo dnevno obiskuje okoli tisoč dijakov, imeli za malico krof in vanilijev puding. Najprej so zdravniško pomoč iskali trge dijaki, nato sedem, naslednji dan je pri pouku manjkalo 160 dijakov.
Kranj, 9. oktobra - Včetrtek, 4. oktobra, so operativno komunikacijski center v Kranju obvestili, da se je s hrano zastrupilo večje število dijakov Gimnazije Kranj. Policisti policijske uprave Kranj in kriminalisti so ugotovili, da so v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Kranj v noči od torka na sredo zdravniško pomoč iskali trije dijaki gimnazije. V jutranjih urah v sredo je zdravniško pomoč iskalo še sedem dijakov. Vsi so tožili o bolečinah v želodcu, bruhanju in slabosti. Delavci Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj so zaradi ugotavljanja vzroka zastrupitve odvzeli več vzorcev sumljive hrane pri dobavitelju hrane, podjetju OGREX, d.o.o., iz
Podreče pri Kranju in v gimnaziji. Poleg tega so vzeli brise delovnih površin in transportnih sredstev. Direktor tega podjetja je izjavil, da resno sumi, da bi bilo kaj narobe s pudingom, ki je nemške proizvodnje, a ima vsa potrebna uvozna dovoljenja in tudi rok uporabe ni pretekel. Prav tako je tudi dvomil, da bi bili vzrok krofi.
V sredo, 3. oktobra, je manjkalo pri pouku 160 dijakov, večinoma tistih, ki so prejšnji dan malicali v gimnazijski jedilnici. Tega dne je bilo razdeljeno 220 malic in okoli 100 sendvičev. Za malico so dijaki dobili krof z vanilijevo kremo in puding. Kaj je bil vzrok za zastrupitev oziroma za slabost kranjskih gimnazijcev, bo znano v naslednjih dneh. • D.S.
Vozili so se po Gorenjskem in kradli
Kranj, 9. oktobra - Kranjski in tržiški policisti so po temeljiti preiskavi in v sodelovanju s Kriminalističnim uradom Policijske uprave Kranj zaradi večjih dejanj velike tatvine utemeljeno osumili 19-letnega Š.P. iz Radovljice.
Le-ta je osumljen, da je od 8. septembra naprej domala dan za dnem vlamljal v razne lokale in v vozila in jemal vse, kar mu je prišlo pod roko. Najraje cigarete, gotovino in GSM aparate. Vlomil je v lokal Tenis v Kranju, Bar Kmečki Hram v Spodnjih Dupljah, gostilno Sonja v Bistrici, lokal Benedik, v slaščičarno v Kranju. Osumljenec naj bi sodeloval še z 19-letnim A.R. iz Radovljice in 17-letnim M.B. iz Radovljice. Vsi skupaj naj bi vlomili v stanovanjsko hišo v Ljubnem, gostinski lokal Alkatraz v Strahinju, v trgovino Resman v Naklem.
Medtem ko je Š.P vlamljal v trgovino, sta sodelavca poskušala vlomiti v osebni avto Renault 9, ki je bil odklenjen, a ju je zalotil lastnik. Storilca sta pobegnila. Proti vsem bodo podane kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj velikih tatvin. 19-letni Š.P. in starejši mladoletnik M.B. so v sodelova-
nju z 18-letnim M.Ž. iz Radovljice utemeljeno osumljeni tudi storitve kaznivih dejanj velikih tatvin in odvzemov motornih vozil. V noči na 21. september naj bi iz stanovanjske zgradbe v Kropi neopazno odpeljali nezaklenjeno kolo z motorjem, last Pošte Krope, se peljali do Srednje Dobrave, ukradli motor iz hleva, proti jutru pa vse vrnili tja, kjer so vzeli. V isti noči so "delovali" tudi v Križah pri Tržiču, kjer so vlomili v osebni avto Renault 5, iz njega ukradli mobilni telefon in sončna očala, kasneje spet vlomili v osebni avto pred stanovanjsko hišo v Tržiču in nazadnje vlomili še v trgovino Kmetijske zadruge Križe, kjer so ukradli večjo količino cigaret. Osumljeni so še nočnega vloma v klub v Zvirčah, M.Z. Pa v lokal Venera Shop v Kranju.
Proti osumljenim je bila podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Kranju. • D.S.
datnih 10 milijonov za vgraditev. To je pa kar velik strošek."
• D. Sedej, foto: Gorazd Kavčič
Spolni napadi na deklice
Kranj, 9. oktobra - Kranjski kriminalisti so v petek, 5. oktobra, ob 10. uri k preiskovalnemu sodniku privedli 46-letnega Kranjčana V.Č., ki je utemeljeno osumljen petih kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Dejanja je storil od 21. avgusta lani do 28. septembra letos. Preiskovalni sodnik je zoper njega odredil pripor.
Osumljenec je avgusta lani med 19. in 20. uro pred stanovanjskim blokom na Planini spolno nadlegoval dve deklici in ju vabil, naj gresta z njim. Potegnil ju je v podhod bloka, ukazal, naj si slečeta hlačke, a sta mu pobegnili. 17.
KRIMINAL
aprila letos je v kleti bloka povabil dve deklici, sestrici in jima razkazoval spolni ud ter ju vabil, naj prideta bliže. Deklici sta se ustrašili in pobegnili. 31. avgusta je dopoldne stal pred vhodom v stanovanjski blok s spuščenimi hlačami in spet nadlegoval deklici, ob koncu septembra se je s kolesom pripeljal do ambulante za zdravljenje odvisnikov v Kranju in deklicama razkazoval spolni ud. Obe sta mu pobegnili kot tudi deklica, ki jo je 28. septembra nadlegoval na stopnišču stanovanjskega bloka in ji z roko vlekel hlačke s telesa. Sumijo, daje storil še več podobnih dejanj. • D.S.
Vlom v avto
Kranj, 9. oktobra - Neznani storilec je v četrtek, 4. oktobra, na parkirišču v Kranju na neznan način odklenil osebni avto znamke Zastava Jugo. Iz notranjosti vozila si je protipravno prilastil avtoradio, vreden približno 25 tisoč tolarjev.
Vsem zaposlenim preveč za prehrano
Kranj, 9. oktobra - Kriminalisti policijske uprave Kranj so proti direktorju kranjskega trgovskega podjetja, 47-letnemu N.D. in vodji fi-nančno-računovodskega sektorja istega podjetja, 46-letnemu V.B., podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. V letih 1994 in 1995 naj bi osumljeni vodja trgovskega podjetja zlorabil svoj položaj, ko je odredil, da se vsem zaposlenim v podjetju izplačujejo večja povračila stroškov prehrane med delom, kot jih določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Takšno ravnanje je direktor podjetja zavestno dopuščal, zaradi cesarje kazensko soodgovoren. N.S. in V.B. sta podjetje tako oškodovala za najmanj 13 milijonov 155.833 tolarjev, vsem zaposlenim pa sta v najmanj enakem znesku pridobila premoženjsko korist.
Ni plačeval računov
Kranj, 9. oktobra - Policisti Policijske postaje Kranj bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije podali kazensko ovadbo zoper osumljenega 31 -letnega M.G, brez stalnega bivališča. V letu 1998 je sklenil naročniško razmerje s podjetjem Mobitel, d.d., in Janus Trade, d.o.o., ter s prikrivanjem dejanskih okoliščin spravil omenjena podjetja v zmoto, saj kasneje ni plačeval računov za opravljene GSM storitve. Podjetji je oškodoval /a 135 tisoč tolarjev.
Ukradla pršut
Kokrica, 9. oktobra - V četrtek, 4. oktobra, je dopoldne v trgovino na Kokrici prišla 23-letna O.N., doma z območja občine Kranj. S prodajne police je vzela tri kose pršuta in jih dala v nahrbtnik. Odšla je proti izhodu in nameravala zapustiti trgovino, ne da bi kaj plačala. Trgovka jo je pri izhodu zadržala toliko časa, dokler niso prišli policisti. Pršut je bil vreden 17.781 tolarjev. Vložili so kazensko ovadbo. • D.S.
Kradel CD-je
Tržič, 9. oktobra - V noči na 4. oktober je neznani storilec prišel do objekta na Predilniški ulici v Tržiču, kjer je več prodajaln. Nasilno je stopil v prostore trgovin in v eni ukradel več praznih zgoščenk (CD), trdi disk in dva CD-ja Rovvriter, v drugi pa 30 tisoč tolarjev. Podjetje je oškodoval za 135 tisoč tolarjev.
GORENJSKI GLAS «12. STRAN
•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 9. oktobra 2001
Elanova ekipa pogumno v novo sezono
Olimpijska sezona se bo vsak čas začela, Elanovi smučarji pa si v njej želijo novih uspehov
Ljubljana, 9. oktobra - Nataša Bokal, Leja Dabič, Mitja Kune, Matjaž Vrhovnik, Jernej Ko-blar, Uroš Pavlovčič in Ožbi Ošlak so alpski smučarji slovenske reprezentance, ki bodo v novi sezoni tekmovali z Elanovimi smučmi. Poleg njih bodo znamko begunjskega Elana na tekmah svetovnega pokala predstavljali vsi slovenski reprezentantje v smučarskih skokih: Igor Medved, Peter Zonta, Jure Radelj, Primož Zupan - Urh, Primož Peterka, Robert Kranjec in Damjan Fras. Elanove smuči si bodo na noge pripeli tudi nekateri drugi alpski smučarji in smučarke, skakalne pa celo večina najboljših na svetu na čelu z Adamom Malvszem. Prav tako se na Elanov material zanašajo nekateri nordijski reprezentantje, na čelu z našim najboljšim, Andrejem Jezerskom ter nekateri deskarji na snegu. Na Elanovih smučeh bo tekmoval tudi akrobarski smučar Miha Gale, telemarkar in voznik
Del Elanove tekmovalne ekipe v Elanovem kotičku Maximarketa.
moto rallva Miran Stanovnik,
tekmovalec v para skiju Gorazd Lah in seveda še kdo od športnikov, kije v veliki Elanovi smučarski družini. Ena njenih najmlajših članic je plavalka radovljiškega PK Radovljica Parka hotel Bled A ii j a Klinar.
"Bliža se nova smučarska sezona, katere vrhunec bodo zagotovo olimpijske igre. Želimo si, da bi naša ekipa dosegala dobre rezultate, prav tako pa z odmevnimi rezultati naših smučarjev želimo prepričati kupce v kvaliteto Elanovih izdelkov," je minuli četrtek
na priložnostni tiskovni konferenci ob predstavitvi Elanovega kotička v ljubljanski blagovnici Maximarket poudaril vodja tekmovalne službe v Elanu Bojan Križaj.
Kot je ob tem povedal direktor Elana Tradc Miha Šter, je Elan v zadnjem letu znova dobil priložnost, da si z novimi aktivnostmi doma in v tujini pridobi mesto, ki ga je že imel, ena od popestritev ponudbe pa bodo tako imenovani Elanovi kotički v različnih trgovskih centrih. Prejšnji teden so odprli tudi novo trgovini v Beogradu, zadovoljni pa so tudi s sodelovanjem med Elanom in Peugeo-tom. Plod tega sodelovanja je posebna serija avtomobilov, ki jih je Peugeot poimenoval Elan, Elan pa je z znakom Peugeota izdelal posebne vrhunske smuči Elan In-tergra 7.0. Takšne smuči je ob odprtju Elanovega kotičke v Maxi-marketu Bojan Križaj podaril tudi letošnji miss Slovenije Rebeki Dremelj. • V. Stanovnik
Vodja Elanove tekmovalne službe Bojan Križaj je novi miss Slovenije Rebeki Dremelj podaril vrhunske smuči Elan Intergra 7.0, Rebeka pa je obljubila, da bo še naprej rada smučala.
NOGOMET
Slaščičarna Šmon z novim trenerjem
Kranj, 9. oktobra - Zaradi kvalifikacijske tekme za nastop na svetovnem prvenstvu med našo reprezentanco in reprezentanco Ferskih otokov, ki sojo naši nogometaši dobili s 3:0 (2:0) in se tako uvrstili na drugo mesto v svoji skupini ter v dodatne kvalifikacije z ekipo Romunije (odločilni tekmi bosta 10. novembra za Bežigradom in 14. novembra v Budimpešti), minuli konec tedna ni bilo na sporedu rednega kroga v ligi Si.mobil. So pa v nedeljo igrali nogometaši v 3. državni ligi ter že v petek nogometaši v 1. in 2. gorenjski ligi.
V 3.SNL - center je ekipa Slaščičarne Šmon gostila Factor in zmagala 2:1. Blejsko moštvo je zaradi službenih obveznosti zapustil dosedanji trener Darko Crnkovič, novi trener pa je postal Dejan Maric iz Kranja. V gorenjskem derbiju sta se tokrat srečali ekipi Zarice in Šenčurja Protect GL, zmagala pa je ekipa iz Šenčurja 0:1. Ekipa Brito-fa je gostoval pri Vrhniki Blagomix in izgubila 2:1, Kamnik pa je doma izgubil z Rudarjem 0:2. Na lestvici 3. lige - center vodi ekipa GPG Grosuplje z 22 točkami.
Nogometaši v L gorenjski ligi so odigrali 8.krog. Rezultati: Kranjska gora - Visoko 1:1, Naklo - Lesce 0:2, Polet - Železniki 1:5, Ločan - Velesovo 1:2, Alpina - Sava 2:2. Na lestvici vodi ekipa Železnikov z 19. točkami. Že jutri, v sredo, bodo na sporedu tekme 9.kolo. Pari so: Sava - Kranjska Gora, Velesovo - Alpina, Železniki - Ločan, Lesce -Polet in Visko - Naklo. Vse tekme se bodo začele ob 16. uri.
V petek so bile odigrane tudi tekme v 2. gorenjski ligi. Rezultati 6. kroga: Hrastje - Trboje 7:1, Bohinj - Kondor 3:0, Podgorje - Jesenice 1:8, Podbrezje - Preddvor 0:6. Na lestvici vodi ekipa Jesenic s 16 točkami.
Prav tako so gorenjski ligaši prejšnji teden odigrali tudi tekme pred-kroga za pokal Slovenije. Rezultati: Naklo - Jesenice 1:2, Trboje - Sava 4:0, Kondor - Alpina 0:5, Velesovo - Kranjska Gora 3:2, Bitnje -Ločan 1:5, Polet - Preddvor 4:3 in Visoko - Lesce 4:5. • V.S., F.P.
ODBOJKA__
Na Bledu tudi Šiftar
Bled, 9. oktobra - Kot kaže bodo odbojkarji Merkur Lip Bleda letošnjo sezono pričakali v močnejši postavi, kot so sprva načrtovali. Ta teden se bo namreč ekipi znova pridružil izkušeni Matjaž Šiftar, ki je pomladi prenehal z aktivnim igranjem. Kot je povedal direktor blejskega kluba Gregor Humerca je za ekipo to velika okrepitev, saj bo Matjaž s svojimi izkušnjami in višino (dva metra) pripomogel predvsem v elementih bloka in napada.
Sicer pa so blejski odbojkarji minuli teden odigrali dve prijatelji pripravljalni tekmi v domači dvorani. Najprej so 4:1 premagali ekipo Šempetra, nato pa z 2:3 izgubili z državnimi prvaki, Calcit Kamnikom.
Državno odbojkarsko prvenstvo se začenja naslednjo soboto, 20. septembra, ko bo ekipa Merkur Lip Bleda v domači dvorani v Radovljici gostila Stavbar iz Maribora. Ta petek, 12. oktobra, pa TVD Partizan -Odbojkarski klub Bled v prostorih restavracije Zaka v veslaškem centru na Bledu pripravlja letni zbor. Začel se bo ob 19. uri. • V.S.
KOŠARKA_,__
Začela se je ŠKL
Kranj, 9. oktobra - S tekmama v Šmarjah pri Jelšah in Novem mestu je startala letošnja sezona ŠKL, ki se bo na Gorenjskem začela jutri. Med osnovnošolskmi ekipami bo ekipa OŠ Žiri gostila OŠ Srečka Kosovela, ekipa Prežihovega Voranca Jesenice bo gostila Kranjsko Goro, OŠ Jakoba Aljaža bo igrala z OŠ Simona Jenka Kranj. Ostale tekme osnovnošolcev bodo 17. oktobra, ko bo ekipa OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj gostila OŠ Log - Dragomer, ekipa OŠ Domžal e pa se bo pomerila z ekipo OŠ Toneta Čularja.
Gorenjske srednješolke in srednješolci v ligi ŠKL z nastopi začenjajo 18. oktobra. Takrat se bo ekipa deklet Gimnazije Škofja Loka pomerila z ekipo Ekonomske šole Kranj, ekipa Srednje trgovske šole Kranj pa z ekipo Gimnazije Kranj. Dijaki Gimnazije Kranj bodo igrali z ekipo dijakov Srednje trgovske šole Kranj, ekipa Srednje elektro in strojne šole Kranj bo igrala z ekipo Srednje šole za strojništvo Škofja Loka, ekipa Srednje ekonomsko turistične šole Radovljica bo igrala z ekipo Srednje gostinske šole Radovljica, prav tako pa bosta nasproti ekipi moštvi Srednje ekonomske šole Kranj in Gimnazije Jesenice. • V.S.
Kljub težavam ne odnehajo
Namiznoteniški klub iz Križev je pred letošnjo sezono izgubil glavnega sponzorja, tako moška kot ženska ekipa pa
vztrajno vadita naprej in sta spodbudno začeli novo sezono
Križe, 9. oktobra - Minulo soboto je bil derbi v I. slovenski moški namiznoteniški ligi v Križah, kjer je domača ekipa gostila kandidate za prvo mesto v državnem prvenstvu, ekipo Maribora.
Po dveh zmagah Križanov so tokrat domačini sicer doživeli poraz, navdušili pa so zlasti nastopi domačih mladih igralcev na čelu z Žigo Jazbecem, ki so se večji del srečanja dobro upirali favoriziranim gostom.
Kljub temu, da so igralci Križ tokrat izgubili kar 6:0, pa z začetkom letošnje sezone ne morejo biti nezadovoljni. V prvem krogu so premagali ekipo Škofij 6:1, v
PLAVANJE
drugem pa so bili v Murski Soboti 2 : 6 presenetljivo boljši celo od ekipe Moravskih toplic.
"Naša ekipa letos nastopa malce spremenjena, saj je kitajskega igralca Xu Chia, zamenjal slovenski tekmovalec iz Radelj Tomaž Kus. Ostali igralci so sami domačini, so pa vsi mladi. Stari so od sedemnajst do dvajset let, kar je za ekipo v prvi ligi res malo. Vendar pa niso povsem brez izkušenj, posebno Žiga Jazbec, ki v slovenski prvi ligi igra že tretjo sezono, poleg tega pa ima tudi precej mednarodnih izkušenj, saj je bil član slovenske mladinske reprezentance. Matija
Radovljiški bazen bodo pokrili
Radovljica, 5. oktobra - V Radovljici so se odločili, da bodo letni olimpijski bazen pokrili s posebnim šotorom, tako da bodo plavalci Plavalnega kluba Radovljica lahko trenirali v domačem bazenu tudi pozimi. Bazen naj bi bil pokrit že do 15. decembra.
Kot je povedal predsednik Plavalnega kluba Radovljica Jože Rebec, so se v klubu znašli pred velikimi težavami pri zimskih treningih. Prejšnja leta so njihovi plavalci pozimi trenirali v olimpijskem bazenu v Kranju, v bazenu Park hotela Bled in v bazenu Grajskega dvora v Radovljici. Slednji je zaprt že od marca, pogodba za uporabo bazena v Park hotelu pa se izteče konec leta.
Za nameček se je najemnina za uporabo kranjskega bazena podražila, tako da stroški skupaj z najemnino bazena v Park hotelu za sedem mesecev zimske sezone znašajo kar 20 milijonov. Zato so se v klubu odločili za nakup posebne hale z dvojno membrano oziroma šotora, s katerim bodo pokrili bazen. Šotor je postavljen v treh dneh, podrt pa v dveh dneh. Naložba je vredna 27 milijonov tolarjev, od tega bodo najeli 20 milijonov kredita, za katerega jamči občina, ostalo pa bodo zbrali s pomočjo sponzorjev. Tako bo bazen lahko deloval enajst mesecev na leto. • U. P.
UMETNOSTNO DRSANJE_
Nov mednarodni uspeh Gregorja Urbasa
Jesenice, 9. oktobra - Najzahtevnejša sezona umetnostnega drsalca Gregorja Urbasa, člana Drasalnega kluba Jesenice se je začela uspešno. Najprej je s 13. mestom dosegle lep uspeh na članskem tekmovanju za Pokal Nebelhorn v Obersdorfu v Nemčiji.
Še posebej pa je zadovoljen z uvrstitvama na prvih dveh tekmovanjih za svetovni mladinski pokal. Najprej je v Sofiji v Bolgariji med najboljšimi mladinci vseh svetovnih drsalnih velesil zasedel 4. mesto, prejšnji teden pa je zasedel 5. mesto v Ostravi na Češkem.
Gregor Urbas se je na novo sezono temeljito pripravil. Med drugim je mesec dni treniral pod vodstvom priznanih trenerjev v ZDA, potem pa sta bila s trenerko Leno Babicki še na slovenskih pripravah v Celju. Poleg udeležbe na letošnjih najpomembnejših svetovnih tekmovanjih v umetostnem drsanju, ima Gregor tudi možnosti, da februarja prihodnje leto prvič nastopi na zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Citvju v ZDA.
Novembra ga čaka kvalifikacijski nastop na Zlati pirueti v Zagrebu. "Moja velika želja je, da že prihodnje leto prvič nastopim na olimpijskih igrah," pravi Gregor Urbas. "S trenerko morava sedaj izpiliti nov program, ki je bolj dinamičen kot prejšnji in vsebuje najzahtevnejše skoke. Konkurenca v Zagrebu bo velika, vendar upam, da bom uspel preskočiti to oviro." • J. Rabič
Verč, Klemen Mrak in Luka Pe-ternelj so manj izkušeni in se na tekmah pač "kalijo" in pridobivajo znanje," pravi trener Matej Poljanšek iz Žiganje vasi, ki vodi moško ekipo v Križah tretjo sezono, bil pa je tudi sam igralec namiznega tenisa.
Kljub sobotnem porazu je bil po tekmi zadovoljen z nastopom svojih varovancev: "V prvem kolu smo zanesljivo premagali ekipo Škofij, novinci v prvi ligi. Tudi v drugem kolu smo presenetljivo dobro odigrali proti Moravskim toplicam in šele danes nam je Maribor odvzel obe točki. V ekipi imajo odličnega Kitajca in dva bivša reprezentanta in zmage pač ni bilo moč pričakovati. Na koncu upamo, da nam bo v državnem prvenstvu uspelo osvojiti peto ali šesto mesto, kot kaže pa se nam za izpad iz lige ne bo treba bati."
Poleg moške ekipe, ki nastopa v najvišji slovenski ligi imajo v Križah tudi mlado žensko ekipo, ki nastopa v II. ligi in moško ekipo, ki nastopa v gorenjski ligi in se imenuje "Bazenček".
Ob Mateju Poljanšku je trener ženske ekipe nekdanji igralec Klemen Snedic, v mlajših kategorijah pa je trenerka Andreja Mežek, kije hkrati igralka v ženski ekipi. Poleg nje igrata še Anja in Daša Grum, žal pa je zbolela
TENIS
in zaključila kariero odlična mlada igralka Maja Rozman. Tudi mladih igralcev in igralk je v klubu dosti, tako da skrbi za nove igralce nimajo.
"Letos smo na žalost izgubili glavnega sponzorja. Učila Križe, ki nam je bil v veliko pomoč. Sedaj člani uprave kluba in starši na vso moč iščemo novega glavnega sponzorja, saj nas pesti pomanjkanje denarja. K sreči nam pomaga tržiška občina, ki nam omogoča treniranje v dvorani v Krizah. Če tega ne bi bilo, bi imeli še večje stroške, saj je najem športnih dvoran pač drag in si ga ne moremo privoščiti," pravi predsednik Namiznoteni-škega kluba Križe Mitja Snedic.
Sicer pa so v soboto tretji krog v I.SNTL odigrale tudi namizno-tenisačice. V ženski konkurenci gorenjsko zastopa ekipa kranjskega Merkurja, ki je tokrat gostovala pri Kajuh Slovanu in igrala izenačeno 5:5.
V II. ligi za moške je ekipa Škofje Loke izgubila z Vesno 4:6, v II. ligi za ženske pa je ekipa Križ najprej izgubila s Sampi-onko 4:6, nato pa še z ekipo Edigs Mengeš 0:6. Prav tako 0:6 je z ekipo Edigs Menegeš izgubila ekipa Jesenic, ki jo je 2:6 premagala še ekipa Šampionke II.
• V. Stanovnik
Prvi del mastersa zaključen
Kranj, 9. oktobra - Zadnji turnir na prostem je že po tradiciji mas-ters Teniške zveze Slovenije, ki se ga udeleži i2 najuspešnejših tekmovalcev letošnje sezone v posamezni konkurenci.
Zmag so se pretekli konec tedna veselili: Taja Mohorčič pri deklicah in Mike Urbanija pri dečkih do 12 let, med štirinajstletniki sta bila najuspešnejša Metka Sevšek in Ocvirk, pri starejših mladincih pa sta si prvi mestii priigrala Polona Reberšak in Rok Jarc."
Mladince do 16 let in kategorijo članov preizkušnja čaka konec tega tedna.
Boštjan Ošabnik finalist
Kranj, 9. oktobra - Marko Tkalec je v finalu teniškega državnega prvenstva v Radencih premagal Boštjana Ošabnika s 6:2, 6:1, 6:1 in tako še tretjič zapored osvojil naslov državnega prvaka. V polfinalu JG bil Tkalec uspešnejši od Tomaža Berendijaša z rezultatom 7:5, 5:7. 6:2, Ošabnik pa od Luke Bernarda s 7:5 in 6:3.
V ženski konkurenci se je prvega naslova veselila Ptujčanka Ajda Brumen, ki je bila v finalnem obračunu s 6:7 (1), 6:3, 6:4 boljša od klubske kolegice Tine Vukasovič.
Med moškimi dvojicami sta nova državna prvaka postala Andrej Kračman in Andrej Krašcvec, ki sta v finalu z izzidom 6:1, 2:6, 7:n premagala Anžeta Kapuna in Matijo Zgago, v konkurenci ženskin dvojic pa sta Nina in Tina Vukasovič s 6:4, 6:1 ugnali Ines Globočm* in Ajdo Brumen. • B. Mulej
Danes se na Portugalskem začenja svetovno prvenstvo v kolesarstvu
Zepič tudi za zlato kolo
Kolesar kranjske Save Marko Žepič bo na svetovnem prvenstvu nastopil v cestni vožnji, z dobro uvrstitvijo pa bo
njegovo tudi domače tekmovanje v točkovanju za zlato kolo
ROKOMET
Izenačeno bo
Kranj, 9. oktobra - S kronome-trom v kategoriji do 23 let se bo danes v Lizboni na Portugalskem začelo letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Nanj je že v soboto odpotovalo del slovenske reprezentance (ekipa za kronome-ter), del kolesarjev (tekmovalci za cestno vožnjo) pa na Portugalsko Potuje jutri. Med njimi bo tudi 22-letni Kranjčan Damjan Žepič, ki Pa na prvenstvo dohaja z dvojno nalogo. Boril se bo namreč za čim boljšo uvrstitev, ki bo hkrati pomenila tudi več točk za slovensko tekmovanje za zlato kolo. Za to tekmovanje namreč štejejo točke •z dirke po Sloveniji, iz kranjske dirke, vse tekme za državno prvenstvo, VN Krke, dirka okoli Šmarne gore, evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo in na koncu še kronometer konec oktobra v Ljubljani.
"Za svoja najpomembnejša cilja sezone sem si zastavil, da se na kranjski dirki uvrstim med najboljše tri in da se uvrstim v reprezentanco za nastop na svetovnem Prvenstvu in na njem tudi dobro nastopim. Žal mi prvega cilja ni Uspelo uresničiti, saj sem bil -kljub velikemu trudu - na koncu v Kranju osmi. Uvrstitev v reprezentanco mi je uspela, sedaj pa na Portugalskem seveda računam še na dobro vožnjo," pravi študent 3. 'etnika ekonomske fakultete, ki rnu med sedanjimi uspehi največ Pomeni skupna zmaga na etapni dirki v Piemontu v Italiji, koje bil Zadnje leto mladinec in lanska zmaga v zadnji etapi kranjske dirke. Seveda je bilo poleg teh dveh
Mačko Žepič, ki je prejšnji teden na dirki okoli Šmarne gore osvojil drugo mesto, je glavni favorit za letošnje zlato kolo.
uspehov še precej drugih zmag in naslovov državnega prvaka, na svetovnem prvenstvu pa se znova želi dokazati v najboljši luči.
"V zadnjem času smo bili z reprezentanco na dveh etapnih dirkah in trenutno lahko rečem, da sem res dobro pripravljen. Upam, da mi bo nastop uspel, čeprav vem, da bo proga težka in zahtevna. Del proge smo pred dvema letoma vozili na evropskem prven-
stvu, del proge pa je nov in dirka bo seveda v marsičem tudi "loterija". Upam, da se bom lahko izkazal, da ne bom imel slabega dne ali smole," je pred odhodom povedal Marko Žepič, reprezen-tant, ki je najbolj izkušen v naši ekipi do 23 let, saj bo drugo leto nastopal že med člani. Pred zadnjima dvema letošnjima preizkušnjama tudi vodi v točkovanju za zlato kolo, slovensko lovoriko naj-
boljšega kolesarja do 23 let.
Sicer pa bodo poleg Savčana Marka Zepiča na svetovnem prvenstvu nastopili še štirje kolesarji do 23 let: Tomaž Kališnik iz Domžal (KD Radenska Rog), Matej Mugerii iz Solkana (GS Caneva Rccord), Tomaž Nose iz Novega mesta (KK Krka Telekom) in Matic Strgar iz Škofljice (KD Radenska Rog). V ekipi za kronometer do 23 let pa sta tudi Matija Kotnik iz Ljubljane (KD Radenska Rog) in Gregor Gazvoda iz Makol (KK Perutnina Ptuj).
V mladinski reprezentanci bosta na kronometru Slovenijo zastopala Kranjčan Miha Krakar (Sava) in Novogoričan Leon Ma-karovič (HIT Casionos - Caneva), na cestni dirki pa bosta vozila Savčana Miha Švab iz Zgornjega Veterna in Janez Rozman iz Predoselj ter Aldo Ino Ilešič iz Ptuja, član ekipe KK Perutnina Ptuj.
Najbolj na očeh bosta seveda nastopa v kategoriji elite. Na četrtkovem kronometru se bo v svetovni konkurenci predstavil Mitja Mahorič s Ptuja, član Perutnine Ptuj, na zaključni cestni dirki svetovnega prvenstva v nedeljo pa bodo za ekipo Slovenije v Lizboni nastopili: Tadej Valjevec iz Spodje Besnice (Fassa Bortolo), Andrej Hauptman iz Kranja (Tacconi sport - Vini Caldirola), Gorazd Štangelj iz Novega mesta (Liquigas pata) in Martin Derganc iz Novega mesta (Krka Telekom).
• V. Stanovnik
Iskraemeco melje naprej
Kranj, 9. oktobra - V moški konkurenci l.A SKL je ISKRAEMECO v Ljubljani pričakovano visoko zmagal. Kolikšna je bila izlika v kvaliteti, nam pove podatek, da je bil najslabši gost kar m 30 kegljev boljši od najboljšega domačina. LOG-Steinel je na domačih stezah gostil Rudarja iz Trbovelj. Ker za "knape" nastopajo kar trije Gorenjci, so se gostje Počutili kot doma in zanesljivo ?magali. Po treh krogih je vodilna lr°jka ISKRAEMECO, Konstruktor in Rudar še vedno brez. poraza, ^OG-Steinel je z 1 točko na 9. rnestu.
. REZULTATI 3. krog: Proteus-LIV Postojna : SI.Konjice 5:3
Salinanje
(5558:5440); Litija 2001 : Calcit Kamnik - Domžale 8:0 (5580:5232); LOG-Steinel Kranj (Šemrl 991, Benedik Br. 984) : Rudar Trbovlje 1:7 (5712:5991); Prosol-Stiking Ljubljana : ISKRAEMECO Kranj (Benedik Bo. 952, Stokla* 946) 8:0 (5105:5572); Elektrarna Dravograd : Konstruktor Maribor 2:6 (5553:5672).
Kegljavkam SHP Ljubelja iz Tržiča še ni uspelo zmagati na domačih stezah. Tokrat so bile boljše kegljavke Adrie iz Ankarana. Triglavanke so tudi v Ljubljani zanesljivo slavile in še vedno vodijo na lestvici. Tržičanke so z dvema točkama na 6. mestu.
er je postal novi super ligaš
i ^nj, 9. oktobra - Balinarji Centra so drugo sezono nastopanja v • državni ligi kronali z osvojitvijo prvega mesta in se tako pridružili J°oljšim moštvom v super ligi. j^B°jan Novak (kapetan), Borut Belcijan, Davor Janžič, Gregor Mešič, ^rjan Mohorč, Gregor Moličnik, Florjan Pezdevšek in Matjaž Rutar ostva, ki so ga prevzeli že v 1. krogu, niso več izpustili iz svojih rok 5^o zadnjega 18. kroga, ki je bil odigran v nedeljo. Prvo točko so
REZULTATI 3. krog: Prosol Stiking Ljubljana : Triglav Kranj (Cof 411,  Belcijan 406) 1:7 (2273:2378); SHP Ljubelj Tržič
(Sehoffmann 445, Zaje 440) : Adria Ankaran 3:5 (2514:2550); Brest Cerknica : Gorica Nova Gorica 7:1 (2586:2451); Gradnje IGEM SI. Gradec : Miroteks Celje 2:6 (2596:2742); Proteus Postojna : Izola 3:5 (2408:2422).
V 3. kolu l.B lige so igralci SHP Ljubelja gostili Adrio in zmagali s 6:2 (5489:5395). Jeseničani so gostovali pri Radenski in izgubili 1:7 (5066:5408). V 2.ligi je ekipa Kočevja 8:0 premagala ekipo Simon Jenko, ekipa Triglava pa je bila na gostovanju 3:5 boljša od Prosol Stikinga. V 3. ligi so vsi gorenjski predstavniki igrali neodločeno. Na Jesenicah sta se ekipi Jesenic in Železnikov razšli z rezultatom 4:4, enak rezultat pa je bil v Novem mestu, kjer so gostovali igralci Terma Škofja Loka.
• V.O., V.S.
BASEBALL
KOLESARSTVO Miha Švab zmagal
Kranj, 9. oktobra - Junak že 26. tradicionalne kolesarske dirke iz Kobarida do Drežniških Raven pod Krnom je gotovo mladinec kranjske Save Miha Švab. Na 10 km dolgem vzponu z višinsko razliko 600 je bil od njega močnejši samo profesionalec Martin Derganc. Miha je dokazal, da odrašča v izredno perspektivnega kolesarja, na katerega gre v prihodnosti še računati. V kategoriji st. mladincev je prepričljivo zmagal in še enkrat potrdil odlični formo pred sobotnim nastopom na Svetovnem prvenstvu v Lizboni. Med člani se je za Dergancem uvrstil še Savčan Uroš Šilar.
Med mlajšimi mladinci je prav tako kot na minulem državnem prvenstvu na Pokljuki prepričljivo zmagal član kolesarskega kluba Perftech Bled Grega Bole, na tretje mesto pa se je uvrstil njegov klubski kolega Marko Hlebanja.
Med najmlajšimi, dečki C, se je Nejc Rakuš z Bleda uvrstil na 3. mesto. • T.P.
oddali
nasprotniku šele v 11. krogu, ko so v vročem juliju v Izoli z Jad-
nom igrali neodločeno 12:12. Po odmoru, ki je nastal zaradi svetnega prvenstva, ki je bil v Kranju, so točke oddali le še Brdu (1),
Piču in Bistrici (3) in tako s prednostjo šestih točk osvojili prvo tr !n se neposredno uvrstili v super ligo. Tako bomo balinarje Cen-. 'ki jim je uspel ta podvig, lahko v naslednji sezoni gledali v družbi
"katekst Trate, Skale Casinoja, Jadran Pakirke, Mlinar Padne, Mile Y in Jesenic.
rnaf ^a ^° °srm suPer ''ga^ Pa bo dala odgovor kvalifikacijska tek-a (10. 13. in 14 oktober) na dve zmagi med moštvom Huje in dru-bQ(j   cenim moštvom v 1. državni ligi Jadran Izolo. Upajmo le, da nr ^ Hnjanci boljši in bo tako imela Gorenjska v super ligi kar pet Ivi tavnikov-
ra?       centra v naslednji sezoni ne bo kaj dosti spremenjeno. Vse, Se fn Gregorja Moličnika veže za leto dni pogodba, upajmo pa le, da odo v Centru dogovorili z Moličnikom za nadaljnje sodelovanje.
• J. Marinček
Jutri prvi tekmi polfinala
letosj?* L°ka, 9. oktobra - Jutri, v sredo, se bo začela končnica  KOSJr drugi Skopi83 državne8a prvenstva za balinarje. Na balinišču na Trati pri ParnJ1       SC bosta srečali ekipi Lokateksa in Skale, drugi polfinalni Urj Pa sta Mlinar Padna in Jadran Pakirka. Tekmi se bosta začeli ob 17.
Zmaga in poraz Kranjskih lisjakov
Ljubljana, 9. oktobra - Sobotno finalno srečanje med baseballisti Lamonta Jezice in Četrte poti je bilo zelo zanimivo, kajti tudi po končanem 9. iningu je bil rezultat 5:5. Ljubljančani žal nimajo dveh dobrih metalcev in bili so prisiljeni priznati premoč Kranjčanov, ki so v podaljšku dosegli še neverjetnih osem točk za končno zmago 13:5.
Podobno zgodbo smo videli tudi v nedeljo. Zdesetkani kranjski baseballisti, pri katerih so manjkali kar trije ključni igralci (Arnež, Jesus in Bizjak), niso bili dorasel nasprotnik razpoloženim igralcem Jezice. Aleš Mravlje in Rok Krmelj (na poziciji metalca) nista bila niti približno tako dobra, kot dan prej njihova soigralca, zato so to pot ostali praznih rok Kranjčani, ki so srečanje izgubili z rezultatom 13:2.
Trenutno razmerje v zmagah je sedaj 3:2 v korist Četrte poti - Kranjskih lisjakov, naslednje srečanje bo na sporedu v soboto, 13.t.m„ ob 14.30 uri v Škofji Loki. Morebitna sedma tekma pa se bo odigrala v nedeljo 14.t.m., ob isti uri na istem igrišču. • S. A.
SMUČARSKI SKOKI
Ekin •
'VlorclVt lgra'° na dve zmagi' povratna srečanja pa bodo v soboto. Zuior..i-    °dločilne tekme bodo v nedeljo, zmagovalni ekipi pa bosta 6 dl1 v Imalu za naslov državnega prvaka. • V.S.
Gorenja Sava, 9. oktobra - V skakalnem centru na Gorenji Savi so se prejšnji teden na 20-metrski skakalnici pomerili na pokalu Slovenije, dečki do 10 let. Nastopilo je 55 mladih skakalcev iz 12 slovenskih klubov. Zmagal je Matevž Pogladič iz Mislinje, na drugem mestu najboljši domačin Matic Košir, tretji Anže Štravs iz Stola Žirovnice, četrti Luka Leban, sedmi Uroš Resnik in osmi Žiga Tomazin (vsi Trilix Tržič) in deseti Nejc Dežman Triglav. • J. Bešter
Kranj, 9. oktobra - Minuli konec tedna so s prvenstvom začeli tudi v prvi in l.B moški rokometni ligi. Že uvodna srečanja pa napovedujejo izenačenost ekip v vseh ligah, kar obeta zanimivo prvenstvo in dejstvo, daje slovenski rokomet naredil še korak več v napredku in se počasi bliža evropskemu vrhu.
Prvi krog v moški elitni ligi je potrdil zgoraj omenjeno. Celjani in Prulčani bodo tudi letos razred zase, njuni visoki zmagi to napovedujeta. Vsi ostali rezultati pa govore o veliki izenačenosti. Morda je presenečenje poraz Preventa s Trebanjci, veseli izid Ločanov, ki kljub porazu napoveduje obetavno nadaljevanje. Poraz Izolanov pa napoveduje, da bo obstanek "ribičev" vse prvenstvo visel na nitki.
V Prvi ženski ligi sla bili odigrani samo dve tekmi. Obe na Gorenjskem. Oba gorenjska Ugaša sta zmagala. Sava je bila boljša od novink iz Škocjana, več dela pa so imele Ločanke s tradicionalno neugodnimi Izolankami, saj sta se pomerili ekipi, v katerih odlično delajo z mladimi. Zaradi nastopov v Evropi so tri tekme preložene na sredo. Točkovni izbor po treh krogih pa obeta vsaj ponovitev lanske sezone.
Tudi prvi krog v 1. B moški ligi je potrdil napovedi. Lanska prvoligaša, Dobova in Pivka Perutninarstvo ter Koper so najresnejši kandidati za napredovanje. Vse ostale ekipe bodo bile izenačen boj za ostala mesta. Zato poraz Kranjčanov v Kozini ne sme biti merilo o njihovih sposobnosti. Priložnost bood iskali na tekmah s sebi enakim nasprotnikom.
Čeprav, sta oba gorenjska drugoligaša v prvem krogu izgubila, bosta morala vsako tekmo odigrati resno, če želita tudi naslednjo sezono igrati v drugi ligi. Sava ima nekaj večmožnosti za višjo uvrstitev, saj so na njihovi strani izkušnje. Radovljica teh nima toliko, zato pa jim ne manjka zagnanosti, imajo pa tudi odlične pogoje za delo. Tudi v drugi ligi je izenačenost evidentna.
Za konec še o dogajanju v 1. B ženski ligi. Planina tudi tokrat ni zmagala. Mlada ekipa nabira izkušnje vseeno bodo zanesljivo boljše od Rač, Jadrana z Branikom in Ketingom pa se bodo borile za sredino lestvice. Sposobne so tudi za kakšno presenečenje.
Rezultati: L liga moški -1. krog: Mobitel Prule 67 - V. Nedelja 37-24; Prevent - Trimo Trebnje 25-27; Izola-Inles Riko 27-34; Sevnica -Celje P.L. 21-37; Gorenje - Termo 24-22; Rudar - Slovan 23-23; L liga
- ženske - 3. krog: Jelovic a- Izola Bori 27-26; Sava - Škocjan 23-18; L B liga - moški 1. krog: Dol TKI Hrastnik - Koper 21-27; Novoles -Dobova 27-33; Ormož - Mitol Pro Mak Sežana 32-23; Gorica -Gorišnica 32-32; KIG Mokerc - Šmartno 99 22-23; Pivka Perutninarstvo - CHIO Kranj 37-28; 1. B liga ženske 3. krog: Branik - Polje 23-38; Zagorje - Rače 45-8; Keting - Jadran 37-24; PUV Celje - N. mesto 32-16; Vegrad-Planina Kranj 27-20; Ptuj - Celeia 28-36; 2. liga
- moški L krog: Grča - Radovljica 24-17; Črnomelj - Fužinar - neodi-grano; Sava - Radgona 22-27; Drava - Grosuplje 24-26; Krim - Aj-dovšina 33-26; Atom Krško - Sviš 27-33. • M. Dolanc
GORSKO KOLESARSTVO_
Na Gorenjsko tri kolajne
Kamnik, 9. oktobra - Za konec sezone so se gorski kolesarji pomerili na državnem prvenstvu v vzponu iz Podvelke na Glančnik na Pohorje. Gorenjski kolesarji so osvojili le tri kolajne.
Radovljičan Martin Grad (Svvatch) in Kamničan Luka Kodra (Calcit Kamnik) sta osvojilo še tretjo letošnjo lovoriko v svojih mladinskih kategorijah, Grad med starejšimi in Kodra med mlajšimi mladinci. Oba sta državna prvaka tudi v krosu, pokalna zmagovalca slovenskega pokala in Kodra tudi pokala Alpe-Adria. Med člani, kjer je naslov iz Tromeje ubranil Jure Golčer, je Mitja Muhvič (Calcit) osvojil šesto mesto. Med mlajšimi člani U 23 je Miha Šolar domov v Radovljico prinesel bronasto kolajno.
Med starejšimi mladinci sta na nehvaležnih, četrtem in petem mestu na cilj privozila Anže Bizjak (Scott) iz Preddvora in Boštjan Hri-bovšek (Calcit Kamnik). • M. Močnik
Miklič drugi v Poreču
Poreč, 9. oktobra - Nekateri gorski kolesarji so namesto državnega prvenstva izbrali dirko v tujini. Kranjskogorec Grega Miklič je na mednarodni dirki v krosu v Istri Parenzana osvojil drugo mesto. To je njegov največji uspeh na mednarodni sceni, potem ko je v tej sezoni tudi podprvak v krosu. Jeseničan Lenart Noč je osvojil peto mesto. Poleg zmage Roka Šolarja med mlajšimi člani U 23 je v močni konkurenci lepo mednarodno zmago dosegla tudi Blaža Klemenčič v ženski konkurenci, ki je lepo število UCI točk za dirko kategorije E 1, privozila pred tekmicami iz Avstrije in Italije. • M. M.
HOKEJ_
Acroni danes z Medveščakom
Jesenice, Bled, 9. oktobra - Konec tedna se je z 2. krogom nadaljevalo državno prvenstvo v hokeju na ledu. Gorenjski derbi je bil tokrat na Jesenicah, kjer je ekipa Acronija gostila Triglav ter ga premagala 13:0 (5:0, 6:0, 2:0). Triglavani, ki še vedno nimajo svojega ledu v Kranju, niso bili dostojen nasprotnik letos že dobro uigraniM Jeseničanom. Prav tako pričakovanje bil rezultat na Bledu, kjer je ekipa Bleda gostila Olimpijo in izgubila 2:7 (0:3, 0:2, 2:2). Ker še ni ledu v Zalogu, sta ekipi Slavije M Optime in HIT Casinoja Kranjska Gora tekmo preložili. Bo pa ekipa HIT Casinoja že ta četrtek igrala v domači dvorani, ko bo ob 19. uri gostila moštvo, MARC Interieri. Ostale tekme 3. kroga bodo v petek.
Konec tedna sta bili odigrani tudi dve tekmi Mednarodne hokejske lige. Ekipa Olimpije je s Spartakom izgubila s 4:5, 4:4 (2:0, 1:2, 1:2), ekipa Slavije M Optime pa 3:10 (1:4, 1:2, 1:4). Danes ob 19. uri bo ekipa Acroni Jesenic doma v Podmežakli gostila zagrebški Medveš-čak. Po odhodu Miša Hafnerja'v Italijo bo v jeseniškem moštvu najbrž že zaigral povratnik iz Amerike, reprezentant Marcel Rodman. • V.S.
SANKANJE NA ROLKAH__
Dobra priprava na zimo
Podljubelj, 9. oktobra - Prejšnji teden so se slovenski sankači udeležili zadnje tekme v poletnem sankanju na rolkah, 5. mednarodnega tekmovanja za poletni pokal, ki je bil v Jambachu v Avstriji. Tekmovanje je bilo zaradi mokre proge zelo zahtevno, naši tekmovalci pa so se pred začetkom zimske sezone v sankanju na naravnih progah dobro odrezali.
Zmage so si priborili Petra Dragičevil, Matic Neme, Nina Bučinel (vse SAK Podljubelj) in Miha Meglic (SAK Jesenice). Na 3. mesto se je v konkurenci starejših članov uvrstil Goran Dragičevič (SAK Podljubelj), na četrto pa Matic Dovžan, Ervin Marn, Boštjan Vizjak in Mateja Kralj (vsi SAK Podljubelj). • V.S.
•••••••
POGOVOR / info@g-glas.si
Dr. Dušan Keber, minister za zdravje
Politika porodnišnice ne bo dala
Dr. Dušan Keber: "Na koncu bo odločitev o tem, ali se jeseniška porodnišnica zapre ali ne, kreirala lokalna politika. Ali se bo racionalno odločala v smislu, kaj je vendar z našo porodnišnico, ali pa se bo postavila na stališče: naše porodnišnice ne damo. Zlahka je ljudi prepričati, da se ohrani tisto, kar so imeli, še posebej porodnišnica,
v kateri se vedno zgodi le vesel dogodek."
Ljubljana. 9. oktobra - V jeseniški porodnišnici sta se zgodila dva nesrečna in v javnosti zelo odmevna dogodka: napačna ocena, da gre za splav in je bila novorojenka odložena v korito, ter napaka zdravnika, ki je ob porodu dal napačno zdravilo in je novorojenček umrl. Kaj dr. Dušan Keber, minister za zdravje, meni o zaupanju ljudi v porodnišnico, kdo bo odločil, ali se porodnišnica zapre ali ne, in ne nazadanje tudi o tem, kako ocenjuje odstop direktorja jeseniške bolnišnice?
Kako komentirate ta dva nesrečna dogodka, ki sta pritegnila veliko pozornost javnosti?
"Dva dogodka v neposredni časovni oddaljenost sta res pritegnila veliko pozornost javnosti. Bila sta povod, da pregledamo stanje v porodnišnici na Jesenicah in s tem seznanimo javnost. Javnosti je znano, da je ob zadnjem nesrečnem dogodku prišlo do strokovne napake zdravnika, ki je predpisal napačno zdravilo inje otrok umrl. Ampak ta napaka bi morda lahko bila - ne vemo zagotovo, zato pravim morda - odstranjena, če bi ekipa v nadaljevanju delala ustrezno.
Vse to govori o tem, da so se na oddelku dogajale večje strokovne in organizacijske napake. Če povem na drug način: napake posameznikov se dogajajo v najboljših ustanovah. Ves sistem, če je zelo dobro organiziran, pa zelo pogosto pomaga, da se napake enega odpravijo zaradi popravkov drugih.
V jeseniškem primeru pa se je zgodilo, da smo morali javnost obvestiti - čeprav najbolj bode v oči, češ zdravnik se je zmotil -tudi o tem, kakšno naj bi bilo na-
daljnje delo zdravniške ekipe po zdravnikovi zmoti. Za delo ekipe je spet odgovoren zdravnik, ampak zdravnik, ki vodi oddelek."
Zakaj se na Jesenicah vse to dogaja?
"Lahko naštejem le splošne razloge. Nikakor pa ne bolj podrobnih, kajti ugotovitve nadzora še niso znane. Zakaj se to dogaja na Jesenicah? Splošni vzrok je ta, da so postali oddelki porodnišnic premajhni in je zaradi majhnosti na njih tudi premajhna ekipa, ki se jo določi na število porodov. Lahko se zgodi, da na tem oddelku nekaj dni ni porodov, vsa ekipa je tam, pride pa dan, ko so štirje porodi in to pomeni velik pritisk na skupino. Manjše število porodov pomeni manj prakse, manj izmenjave izkušenj, manj možnosti za učenje ob zapletih."
Ali mislite, da se bodo zdaj ljudje odvračali od jeseniške porodnišnice?
"Splošno prepričanje je, da so ljudje na Jesenicah zadovoljni s porodnišnico. Vse zadovoljstvo je povsem pričakovano in utemeljeno: porod je fiziološki dogodek, ni bolezen. Zdrav dogodek, ženske rodijo tudi doma, same, rodijo
ODPRTO PISMO JESENIŠKIH ZDRAVNIKOV
Ali se bomo tepli za pogačo?
Jesenice, 9. oktobra - Pred časom so jeseniški zdravniki vodstvu Splošne bolnišnice napisali odprto pismo. Povzemamo:
"...Dokler v svoji neposredni bližini gledamo zdravstvene ustanove in koncesionarje, kjer količina dela na zdravnika pomembno zaostaja za bolnišnico Jesenice, pa nimajo ekonomskih težav ali take, ki brez zadržkov kljub koncesiji izvajajo samoplačniške storitve, smo mi verjetno tragično nespametni... Vizije razvoja sploh ni... Razumemo vse pravne nedorečenosti in vpliv politike, ampak izhajamo iz svojih primerjalnih prednosti in dejavnosti, v katerih smo dobri. Ni je stvari, kije nismo sposobni narediti ceneje kot Klinični center, kamor gre večina gorenj sk ega odliva.
Zelo enostavno je v sanacijskem programu od sedanjih stroškov odhiti 30 odstotkov in zaukazati predstojnikom, sicer bodo zamenjani. Dokler zadnji zdravnik in sestra ne ve, koliko kaj stane in kaj se splača, ni nobene možnosti za uspeh... Cene je treba izobesiti na vidnem mestu, tako da se vsak trenutek zavedamo, koliko trošimo. Zaračunati ne znamo, niti v primerih tujcev, za katere zaračunamo le tiste storitve kot za naše zavarovance.
Skrajni čas je, da ponudimo dodatne programe, tudi samoplačnikom: v vsaki regiji je najmanj 10
odstotkov ljudi, ki nimajo časa za običajno večurno čakalno zabavo ali večmesečno pripravo na operacijo. Če tega ni pri nas, gredo drugam. Že dolgo nismo vsi enaki, če smo sploh kdaj bili.
V odnosu do Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj je že skrajni čas, da se sami načelno odločimo, ali bomo sodelovali z njimi ali pa se tepli za pogačo. Komparativnih prednosti jeseniške bolnišnice je veliko. Samo v škodo so nam medsebojna trenja na oddelku pri nas in stalne afere, ki so možne le ob "botrih ".
Šepa usmerjen razvoj stroke, težko razumemo, da je vodstvo zavrnilo razdružitev funkcije organizacijskega in strokovnega direktorja. Ni strokovnih sestankov med oddelki, kar smo že imeli, ni tendence k razvoju dejavnosti, kjer lahko izpeljemo postopek diagnostike in terapije do konca. Ne nazadnje je namestitev ure za prihod in odhod z dela neumnost. Vsi, ki delajo v turnusu, že zdaj niso mogli zamujati ali oditi prezgodaj. Le uprava, servis in'zdravniki so lahko kasneje prišli in prej odšli. Pa so res?
Če je že ura, ni kontrole. Tisti, ki so goljufali prej, goljufajo tudi zdaj. Ta del je bolj smešen kot tragičen, tisto, kar skrbi, je vzgoja mladih zdravnikov ne koliko časa si v službi, ampak kaj narediš. Če pa je vseeno, koliko in kaj narediš v delovnem času, potem je nespameten tisti, ki dela, in pameten tisti, ki se dela, da dela... "
Dr. Dušan Keber in mag. dr. Janez Remškar. Foto: Tina Doki
v taksiju in nič se ne zgodi. V tisoč primerih vse poteka brez zapletov. Lahko pa je na tisoč en primer zelo zapleten: lahko zaradi zdravnikove napake ali pa zato, ker porod težko poteka. In se ti po dveh letih zgodi, da imaš zapleten primer! In zdaj nastopi vprašanje, ali bo tista majhna ekipa, ki je toliko let čakala na zaplet, lahko ustrezno reagirala?
Na vprašanje, na katerega pa si prebivalci ob takih dogodkih ne znajo odgovoriti, pa je: kaj se bo pa takrat zgodilo z mano, z mojo hčerko, z mojo ženo, ali bo najbolje oskrbljena?"
Koncept treh minut
Ali bi zdravnik, kije dal napačno zdravilo, lahko vseeno preprečil smrt? Kakšno je strokovno mnenje?
"Otrokovo zdravstveno stanje se je po napačnem zdravilu začelo slabšati. Otrok ni umrl, ampak se mu je zdravstveno stanje slabšalo, padel mu je srčni utrip. Znana je reakcija, ki mora slediti in ki jo pozna vsaka izkušena ekipa. Hitro se moraš odločiti, ginekologi so me poučili o konceptu treh minut. V prvih treh minutah se odločiš, kaj boš storil in če je to carski rez, ga v naslednjih treh minutah začneš izvajati, do devete minute si sredi postopka in v dvanajsti minuti je otrok že na prostem. To je tako, kot če začneš reanimirati. Ne moreš čakati pol ure, kajti v tem primeru bo pacient zanesljivo umrl. Reanimiraš že v prvi minuti, ko vidiš, da seje nekaj zgodilo. Ti dogodki, ko ta ekipa tega ni storila, govorijo o majhnosti ustanove, ki ni nagnjena k temu, da bi v njej zdravniki imeli veliko izkušenj."
V Sloveniji so tudi še manjše porodnišnice. Kako pa je tam?
"Za nekatere vemo, da delujejo dobro, pri nekaterih bomo opravili preglede, ki bodo podobni kot na Jesenicah. Najbrž ni dobro, da čakamo na nove podobne dogodke. Namreč: sam dogodek je redek, ampak se ne bi smel zgoditi. Še posebej je občutljivost večja, saj se pričakuje, da smo ob porodu srečni, zadovoljni, da je zadovoljna porodnica, mož, družina, babica in zdravniki, je samoumevno. Porod obkroža zadovoljstvo in da se to prenaša na porodnišnico, je samoumevno. Vsi se radi spominjajo porodnišnice, kjer se je družini zgodil ta dogodek."
V primeru jeseniške porodnišnice gre tudi za dolgoletne poskuse, da bi se zaprla, saj je vedno manj porodov, Gorenjska pa ima še porodnišnico v Kranju. Zanesljivo bo zdaj nastopila tudi politika, ki bo s politično ali
kakšno drugo akcijo želela preprečiti, da se porodnišnica zapre. Ali bo politika odločila, da se porodnišnica zapre ali ostane?
"Zdaj se je pojavil dogodek, na katerega se terjajo odgovori. Odgovor terjajo tudi starši. Težko je reči, da je politika naredila ta dogodek. Ob tem so padle zelo jasne besede. Politika se ne vmešava, bo pa politika na koncu kreirala končno rešitev. Vendar ne politika iz centra, ampak lokalna politika, ki se bo odločala, ali bo podprla neko racionalno razmišljanje v smislu, kaj je z našo porodnišnico, ali pa se bo takoj postavila na stališče: naše porodnišnice ne damo! To bo pač politična zgodba. Če povem na drug način. Zelo lahko je ljudi prepričati, da podprejo tisto, kar so imeli.
Ob tem bom povedal zanimivo zgodbo: nekoč sem potoval po severni Italiji in med Trbižem in Vidmom naletel na demonstrante, ki so zahtevali, da se bolnišnica v njihovem kraju ohrani. Še vedel nisem, da ima tisti majhen kraj bolnišnico. Ustavil sem se in nekega mimoidočega vprašal, kam se pa on hodi zdravit, koje bolan. Povedal mi je nekaj primerov za svojo hčer in za svojo ženo in vsi so se zdravili v Vidmu, nobeden v tisti lokalni bolnišnici, ki so jo hoteli ohraniti. Kar pomeni, da ljudje, ko zbolijo, iščejo uslugo v tisti bolnišnici, za katero vedo, da je dobra.
Porodnišnica se spremembam lahko najbolj upira, ker gre za neproblematičen dogodek. Zlahka bodo torej poskusi, še posebej, če bodo nekateri politiki videli svojo politično platformo, da bi pokazali s prstom, za kaj gre. Ampak povem naj še enkrat: najprej so bili dogodki, najprej se je javnost ogorčeno spraševala, ali bomo nek dogodek spravili pod preprogo? Nato so sledili naši odgovori. Ti govorijo, da je šlo za strokovne in organizacijske pomanjkljivosti
- poleg začetne napake zdravnika
- in odgovarjali bomo tudi naprej. Ne moremo se vračati nazaj in sprenevedati, da nesrečnega dogodka ni bilo."
Ginekologov na oddelku je dovolj
Po medijih se pojavljajo razne ugotovitve, kakšne pomanjkljivosti organizacijske, poslovne in druge so se še dogajale v bolnišnici. Zelo podrobno, zelo neprijetno, zdi se kot javno pranje umazanega perila.
"Do mene to ne pride in vesel sem, da ne pride. Pranje umazanega perila je naravni pojav. Po človeški plati je razumljivo, da se tedaj, ko se nekaj zgodi, oglasijo tudi drugi interesi, ki hočejo ne-
nadoma ne samo vse razkriti, ampak kazati na zgodbe iz preteklosti. Pranje perila za nazaj pomeni tudi to, da je nekdo nekoč v preteklosti manjkal in ni sproti odpravljal problemov in nepravilnosti. Takšne razprave govorijo po svoje tudi o značajskih potezah tistih, ki jih ustvarjajo."
Menda so jeseniški zdravniki že davno pred nesrečnimi dogodki svariti in opozarjati na neštete nepravilnosti. Napisali naj bi tudi pismo. Ali je to pismo prišlo do ministrstva za zdravje?
"Teh pisem je več vrst. Morali bi pregledati, kaj je v teh pismih. Zdravstveni delavci iz stiske, iz občuUca, da gre za pomanjkanje denarja za zdravstvo, čisto na svoj način vidijo svoj problem in pišejo pisma. Pisma pridejo tudi na ministrstvo. Problemov je v zdravstvu zelo veliko. Pravijo nam: že tedaj smo vam poslali pismo, zakaj niste ukrepali? Po mojem mnenju ni kraja ali bolnišnice v državi, od koder na ministrstvo ne bi dobili pisma. Vsekakor pa bomo pregledali, ali so bile vsebinske pomanjkljivosti kdaj omenjene in če so se res odlagale. Tudi to je mogoče. Marsikdaj gre v teh pismih samo za to, da se pritožujejo, da je premalo denarja, premalo zaposlenih. Nekateri na
Dr. Dušan Keber, minister za zdravje
Jesenicah še zdaj menijo, da imajo premalo zaposlenih na gineko-loško-porodnem oddelku. Naša komisija pa je odkrila, da jih je dovolj. Število porodov je namreč tako majhno, da je ekipa kritično majhna."
Alije poleg dveh smrti novorojenčkov - v jeseniški in v novomeški porodnišnici - še kakšen podoben primer? Marsikaj se govori: tudi to, da se je skoraj istočasno podoben smrtni primer -dojenček odložen v korito, a je umrl - zgodil tudi v neki drugi manjši porodnišnici.
"Vsaka informacija, ki bi prišla do mene, vsaka informacija, ki bi omenila jasen potek, bi bila zanesljivo raziskana. Anonimna pisma, ki namigujejo na slabe dogodke, ne morejo biti razlog za analizo, čeprav ne ostanejo spregledana. Če bi se kopičile neke anonimne zgodbe, bi bile po določenem času tudi razlog, da postanemo nanje pozorni. V času mojega mandata smo želeli raziskati vsak primer, ki je imel ime in priimek in opis dogodka. Nekaj primerov je v obravnavi na sodiščih in pri zdravniški zbornici."
Ob vrhunskih zdravnikih so tudi slabi
Ljudje so močno pod vtisom teh dogodkov in že ugotavljajo, da je v zdravstvu marsikaj hudo narobe.
"Ljudje ne bi smeli misliti, da se nam zdaj, ko je vedno več napak objavljenih, zdravstveni sistem slabša. V slovenskih bolnišnicah leži na leto 300 tisoč ljudi, k zdravniku gre 16 milijonov ljudi. V povprečju vsak osemkrat na leto.
V vseh teh stikih se mora narediti nekaj večjih ali manjših strokovnih napak. Včasih gre samo za napako, ki je povezana s poslabšanjem pacientovega zdravja, je pa še vedno napaka. Res je, da so napake vedno bolj na očeh in prav je, da so na očeh. Ljudje terjajo odgovore in prav je, da jih terjajo. Mi jih ne želimo spraviti v paniko - ravno nasprotno. Zdravstveni sistem se vseeno izboljšuje, za kar imamo dokaze. Proti napakam se moramo boriti z večjim znanjem, z organizacijskim prijemom..."
Kakšnim organizacijskim prijemom?
"Temeljni problem je, da predpostavljeni zdravniki premalo skrbijo za enakomerno kakovost svojih zdravnikov. Dogaja se nam, da je na istem oddelku nekaj vrhunskih strokovnjakov, ob njih pa strokovnjaki, ki si ne zaslužijo tega imena. Nič se ne zgodi. Ne zgodi se to, da bi predpostavljeni vplival na zdravnika, da bi postal boljši. Ukrepi v zvezi z vodstvenimi delavci so tudi v tem, da jih opozarjajo, da so vodstveni delavci, in da vsi delajo enako ali skoraj enako dobro. Ne pa da je vodstveni kader zato, ker je v preteklosti imel zasluge in ima zdaj nekoliko večjo plačo."
Primarij dr. Janez Remškar, di' rektor jeseniške bolnišnice, M ponudil odstop. Alije ravnalpra-vilno?
"Po moji presoji je bil odstop eden od načinov, da sprejme objektivno odgovornost. Po tej plat' je to zelo odgovorno dejanje."
Alije bilo res potrebno, da od-stopi?
"Ne morem odgovoriti, ker Še nimam poročila o upravnem nad' zoru z Jesenic. A brez tega vem-da je odgovoren za napako zdravnik, za slabo organizacijo na od' delku pa predstojnik oddelka. Odgovornost direktorja,-ki skrbi za številne oddelke, pa se bo pokaza' la šele tedaj, ko bomo ugotavljal'-kaj je naredil: kako je opozarja'-kako se je trudil ali pa je bil° morda obratno: daje on sprejem^ opozorila iz okolja, daje treba nekaj storiti, a ni ukrepal ozirom3 premalo storil."
Ali osebno poznate dr. JaneZa Remškarja?
"Dr.   Remškarja poznam
drugih okolij, vem, da je dobe* manager, konstruktivno sodeluje razpravah in pozna
zdravstven^ problematiko. Njegovo delo slovenskem prostoru lahko oce nim kot dobro. A to še ne pome11 in ne opraviči nikogar, tudi njeg ne, če je bila lokalno storjena a^ spregledana napaka. Danes, ko ■ nimam poročila o upravnem na
zoru na Jesenicah, o tem ne
m<v
rem še ničesar reči."   . p. SedfJ
Termo in Heraklith nasprotnika
Škofjeloški Termo je minulo soboto odprl vrata vsem, ki so si želeli ogledati nove naprave, v katere so letos vložili milijardo tolarjev.
Škofja Loka - Janez Deželak, direktor škofjeloške tovarne kamene volne Termo, je pred dobrim mesecem javno obljubil, da bo nova čistilna naprava oktobra delovala brezhibno in da bodo tedaj pripravili dan odprtih vrat. Besedo je držal in minulo soboto se je to zgodilo, skupaj s krajani in drugimi obiskovalci smo si lahko ogledali nove naprave, o njih smo dobili kopico podatkov in pojasnil, vodstvo tovarne je na priložnostni tiskovni konferenci spregovorilo tudi o drugih aktualnih vprašanjih in problemih Terma.
V zadnjih dneh smo prestali presojo po ekološkem certifikatu 'SO 14001, ki smo ga pridobili konec lanskega leta, kar dokazuje, daje tovarna sprejemljiva za okolje- Lani smo pridobili tudi mednarodni znak kakovosti RAL, ki Potrjuje, da naši izdelki niso problematični za zdravje ljudi. Letos SrUO znak RAL uspeli pridobiti ^di za obrat v Bodovljah, kjer smo za izdelke uvedli nove recep-ture. Saj ne pravim, da problemov nimamo, najbolj nas skrbi globa-UZacija, vendar lahko rečem, daje Termo stabilno podjetje, ki letos P°sluje še bolje kot lani, ki redno plačuje svoje račune in se pri tem uvršča v najvišji bonitetni razred. Naše dobro poslovanje je pomembno tudi za okolje, letos smo v nove naprave vložili približno milijardo tolarjev, je povedal direktor Janez Deželak. V Termu so pred dvema letoma vzpostavili
Janez Deželak
zaprt ekološki krog, odpadke bri-ketjrajo in vračajo nazaj v proizvodnjo. Tako jih ne odvažajo več
na občinsko smetišče, preostaja le odpad izpod peči, ki ga v zadnjem času odvažajo v svetoduško jamo, saj ima status gradbenega materiala. Jama je sicer zaprta, po požaru pred meseci se je škofjeloška občina odločila za sanacijo jame in gradbene odpadke sedaj tja lahko vozita Tehnik in Termo. Odpadne tehnološke vode v Termu nimajo več, odkar so mokri čistilni napravi na obeh proizvodnih linijah zamenjali s suhimi, prvo leta 1999, drugo letos. Čiščenje dimnih plinov sedaj poteka po suhem postopku, prah odstranjujemo s pomočjo vrečastih filtrov in dimne pline sežgemo v sežigalnih komorah, je povedal vodja proizvodnje Bojan Mihovec.
Prav zaradi zamenjave mokrih s suhimi čistilnimi napravam so se krajani zlasti v zadnjem času pritoževali, da spet smrdi. Vendar v zadnjem mesecu pritožb ni več, ljudje se sprašujejo le, kaj pomeni občasni rumeni dim. Bojan Mihovec pravi, da so v zadnjem času uravnali čistilne naprave, boljše rezultate so dosegli z znižanjem temperature na filtrih, z 90 na 70 stopinj Celzija. Večjo pozornost so posvetili tudi izobraženosti in nagrajevanju zaposlenih, ki delajo
pri teh napravah, saj je tudi od njih odvisno, kako delujejo, čeprav so seveda postopki avtomatični. Možnosti za smrad so pri odlaganju odpadkov izpod peči, zato so tudi temu sedaj posvetili večjo pozornost. Zakaj je izpust iz. dimnika občasno rumen, ni povsem jasno, verjetno zaradi pare. Dejstvo pa je, da takrat vrednosti izpustov niso prekoračene, tudi smradu ni, je povedal Mihovec.
Termu se je z nakupom sosednjega obrata Jelovice, kjer so že uredili predelavo, odprla tudi
Tržiška Saxonia-Franke bronasta
Najhitrejša gazela v Sloveniji je celjsko trgovsko podjetje Engrotuš, njegov lastnik je skrivnostni Mirko Tuš, ki se tudi
na prireditvi v Cankarjevem domu ni pojavil.
Ljubljana - Tudi Gorenjska je bila zastopana na letošnjih zmagovalnih stopničkah slovenskih gazel oziroma hitro rastočih podjetij, za kar ima zasluge tržiški podjetnik Franc Snedic oziroma njegovo podjetje Saxonia-Franke. Na četrtkovi sklepni slovesnosti, ki jo je revija Gospodarski vestnik pripravila v ljubljanskem Cankarjevem domu, je namreč prejel 'bronasto gazelo 2001' in se tako znašel v odlični družbi, kakor nam je dejal sam.
Od leve proti desni zlata, srebrna in bronasta letošnjega leta: Aleksander Svetelšek (Engrotuš). Branko Matjašič (Eurovek) in Franc Sned.c (Saxonia-Franke).
lagalo je celjsko trgovsko P°djetje Engrotuš, čigar lastnik in ^nedavni direktor je skrivnostni Mirko Tuš. Vendar mu tokrat ne m°remo očitati, da ni prišel na sl°vesnost, saj je pred kratkim /a novega direktorja postavil Alek-sandra Svetelška, ki je prevzel ki-Pec 'zlata gazela 2001'. Po slo-vesnosti je dal le skopo izjavo, da So Priznanja seveda zelo veseli, in /aPustil prizorišče, ne da bi se VsaJ malce pomudil na zakuski. Celjsko podjetje Engrotuš je v zadnjih letih doživelo silovit razvoj, v 'adnjih letih so prodajo pošesle-jjji, zaposlili 648 ljudi, podjetje je •melo kar 32,5-odstotni kapitalski donos. Mirko Tuš je v zadnjem desetletju po Sloveniji odprl 32 Supermarketov (tudi v Kranju) in drogerij, postal večinski lastnik trgovskega podjetja s tekstilom Me-lro in odprl hčerinsko podjetje na hrvaškem. Prihodnje leto namerava v Celju zgraditi velik trgov-ski center s štirimi kinodvoranami ter trgovske centre v Murski Soboti, v Mariboru in na Reki, v kar bo vložil šest do sedem milijard lolarjev.
Kipec 'srebna gazela 2001' je PrcJel Branko Matjaš, direktor in Očinski lastnik podjetja Eurotek "Trebnjega, ki se je v zadnjih le-
' Prebilo med največje slovenja cestne prevoznike. V zadnjih s,'nh letih so prodajo povečali
7,3-krat in zaposlili sto novih ljudi, imajo že 136 tovornjakov, vul-kanizersko delavnico, servis, bencinsko črpalko in gostišče s prenočišči. Branko Matjaš ima v podjetju 70-odstotni lastninski delež, preostalega imajo francosko in luksemburški podjetji.
Prgišče podatkov o letošnji zlati in srebrni gazeli potrjuje besede Franca Snedica, da sc je s svojim podjetjem Saxonia-Franke znašel v odlični družbi. Kot gorenjskega zmagovalca smo ga pred kratkim že podrobno predstavili, vsekakor pa je potrebno ponoviti, da se je dokazal kot razvojni dobavitelj
najbolj zahtevne, nemške avtomobilske industrije, zanjo letno izdelajo približno 15 milijonov kosov izdelkov. Lani so s prodajo zaslužili 640 milijonov tolarjev, 5,2-krat več kot pred Štirimi leti. Vse izdelke izvozijo in vsi so plod lastnega razvoja, zanj letno namenijo kar petino prihodkov. Prihodnje leto bodo podjetje dopolnili z lastnim razvojnim centrom.
Gospodarski vestnik je tudi letos sestavil seznam 500 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji, ki so v zadnjih štirih letih odprla 10.253 novih delovnih mest. Prodajo so v povprečju povečala za 341 odstotkov, dodano vrednost za 319 odstotkov, imela so 34-odstotni kapitalski donos. Primerjava med regijami kaže, da so najhitreje rasle gazele v osrednji Sloveniji, ki so prodajo pošesterile, predvsem na račun cvetoče trgovine. Izvozno najbolj usmerjene so dravsko-pomurske gazele, k čemur je velik delež prispeval Pre-vent.^vendar šepajo pri dodani vrednosti. Na tretjem mestu je južna Slovenija, medtem ko povprečni kazalci ostalih treh regij -tudi Gorenjske - ne izstopajo.
Povprečna prodaja sto najhitreje rastočih podjetij na Gorenjskem je lani znašala sto milijonov tolarjev, kar je bilo za 207 odstotkov več kot leta 1996. Med najhitrejšimi gorenjskimi gazelami je bilo deset velikih podjetij, ki so dosegla približno 40 odstotkov prodaje. Najhitrejše gorenjske gazle so z izvozom ustvarile 29 odstotkov prodaje, kar je za sedem odstotkov več kot pred štirimi leti; njihov skupni izvoz se je s 4,4 povečal na 17,6 milijarde tolarjev. Število zaposlenih se je v tem času v
sto najhitrejših gorenjskih gazelah s 2.127 povečal na 3.358 ljudi. Njihov povprečni lanski kapitalski donos je bil 25-odstoten. Med sto najhitrejšimi gorenjskimi gazelami jih kar tretjino najdemo v Kranju. • Marija Volčjak, foto: Gorazd Kavčič
možnost za razrešitev težav, ki jih krajanom vasi Trata povzročajo tovornjaki. Letno jih v tovarno pripelje kar približno deset tisoč in prav toliko seveda tudi odpelje. S pridobitvijo novega zemljišča bodo lahko uredili prometno 'zanko' kar v tovarni in tovornjaki bodo vanjo zapeljali tik za prehodom čez železniško progo, kjer bodo uredili novi vhod. Zgraditev železniškega podhoda pa je povezan z investicijami Slovenskih železnic, kar pomeni, daje verjetno še odmaknjen v prihodnost.
Aktualni problem škofjeloškega Terma je globalizacija. "Ne bom zanikal, da se za nas zanimajo tako Danci kot Finci in še kdo bi se našel," je dejal direktor Deželak. Vse tudi kaže, da je s pravo barvo prišel na dan avstrijski Heraklith, ki je uradno 32-odstotni solastnik Terma, verjetno pa ima še večji delež, saj je skušal postati večinski lastnik. Poleg tega si Termo in Heraklith delita lastništvo tovarn na Hrvaškem in Slovaškem. Prihodnje leto bo imel Termo v obeh glas več, kakor ga je v zadnjih dveh letih imel Heraklith. Termo je Heraklithu že 4. aprila letos ponudil odkup vseh delnic.
ki sta jih v zadnjih letih družno vključila vase, vendar Heraklith ponudbe ni sprejel. Nadzorni svet koncema RHI, kamor spada Heraklith, je 27. septembra sklenil prodati vse svoje tovarne kamene volne oziroma svoje deleže v njih, torej tudi v Termu in v obeh skupnih tovarnah. Termo je Heraklithu že ponudil odkup teh delnic, vendar posel visi v zraku, saj Heraklith skuša v paketu prodati tudi svoje avstrijske tovarne kamene volne, v katere v zadnjih letih niso vlagali. "Termo je vreden približno 100 milijonov mark, skupaj s tovarnama na Hrvaškem in Slovaškem približno 190 mililjonov mark. Slovenski holding bi lahko pokupil 'te polovice', toliko smo že sposobni spraviti skupaj, ponudbo smo že poslali. Drugače pa je z njihovimi tovarnami, mislim, da bodo morali počasi računati kar na njihovo likvidacijsko ceno.
RCI pa bi rad prodal vse v paketu, po enaki ceni bi radi prodali svoje in naše tovarne, kar za nas seveda ne pride v poštev," je dejal Jane/ Deželak.
• Marija Volčjak
Mirjam in Franc Snedic na četrtkovi slovesnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu.
ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
PREDNOSTI ___
Elektronska banka ffillTlU vam ponuja številne prednosti:
• prihranek (asa.
• neodvisnost od bančnega poslovnega časa,
• krajevno neodvisnost, saj lahko bančne storitve opravljate vedno In povsod, kjer Je na voljo računalnik z dostopom na internet,
• poenostavljeno komunikacijo med banko in komitentom,
• hitrejši pretok informacij o plačilih, stanjih na računih
• in visoko stopnjo varnosti pri prenosu podatkov.
POTREBNA OPREMA _____
Z« delo prek elektronske banke f^imi potrebujete:
• osebni računalnik z dostopom do Interneta (če dostopa do Interneta nimate, potem se obrnite na najbližjega ponudnika iterneta, ki vam bo to omogočil),
• elektronski naslov za prejem elektronske poŠte,
• spletni brskalnik MS Internet Explorer, različice S ali 5.5.
VARNOST ___
Za varnost poslovanja prek elektronske banke fjil|71H smo poskrbeli z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami. Vsa sporočila, ki si jih izmenjujeta uporabnik in banka, so kodirana tako, da jih morebitni prisluškovalci ne morejo dekodirati. Uporabnik se indetifleira s svojim digitalnim certifikatom in z osebnim geslom, ki ga pozna samo on, prav tako se s svojim certifikatom identificira banka. Kodirani prenos, digitalni certifikat in osebno geslo omogočajo celo varnejše poslovanje kot v tradicionalnem bančništvu.
INFORMACUE
Za vsa dodatna vprašanja smo vam vedno na vobo na telefonu: 04/208-43-12, prek elektronske poite info&gbkr.si. ali na naših spletnih straneh.
*****
v
Gorenjska y Banka
Banka j posluhom
http://www.sbkr.si/llnk
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 9. oktobra 2001
Deset let samostojne carinske službe
Včeraj je minilo deset let, ko je slovenska carinska služba prevzela carinjenje tudi na meji s Hrvaško.
Ljubljana - Carinska uprava je ob deseti obletnici samostojne carinske službe pripravila včeraj v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesnost, na kateri sta zbranim spregovorila minister za finance Tone Rop in generalni direktor carinske uprave Franc Košir, ki je petim delavcem carinske službe tudi izročil carinske plakete kot najvišja carinska priznanja.
Slovenski cariniki so bili 1990. leta še neposredno podrejeni zvezni carinski upravi, vendar so že na začetku naslednjega leta začeli uresničevati zamisel slovenske vlade o osamosvojitvi. Carina je bila takrat zaradi neposlušnosti jugoslovanskim oblastem deležna številnih kritik in obiskov visokih predstavnikov zvezne vlade in carinske uprave, najtežje obdobje pa seje začelo aprila 1991. leta, koje v zvezni proračun prenehala nakazovati uvozne dajatve. Takrat so slovenskemu carinskemu vodstvu prvič zagrozili z orožjem, nekoliko kasneje pa so v Slovenijo poslali posebne ekipe, ki naj bi zamenjale vsa tedanja vodstva slovenskih carinarnic. Slovenski politični vrh se je temu odkrito uprl, carina pa je kljub prepovedi
carinila vse blago, tako surovine, reprodukcijski material in blago za široko uporabo kot naftne derivate ter opremo in blago za slovensko obrambo. 25. junija je tudi carina postala slovenska služba, vendar se je že naslednji dan začela vojna, v kateri je carinila blago povsod, kjer je bilo to možno: na križiščih, cestah, skladiščih, tovarnah. Na mejne prehode s Hrvaško je po Brionski deklaraciji lahko stopila šele 8. oktobra, ta dan pa si je tudi izbrala za dan carinske službe.
Carinska služba je imela na začetku precej težav. Približno petsto carinikov je odšlo na delo v druge republike, prav toliko jih je bila treba zaposliti na novo in usposobiti za delo na 34 mejnih prehodih s Hrvaško, nekateri so
Država prevzema obveznosti
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog zakona o prevzemu obveznosti Slovenskih železarn in predlagala državnemu zboru, da ga obravnava po hitrem postopku. Po tem zakonu naj bi država prevzela obveznosti železarn v skupnem znesku 28,7 milijarde tolarjev, od tega del za obveznice, ki jih je izdala v skladu z zakonom o sanaciji Slovenskih železarn in imajo državno jamstvo, del pa za dolgoročna posojila. Skupni dolg Slovenskih železarn do bank je še za devet milijard tolarjev višji, vendar pa bodo ta znesek, za katerega tudi jamči država, poravnali drugače: glavnico naj bi plačali s kupnino od prodaje premoženja odvisnih družb, medtem ko naj bi obresti plačevali s prihodkom iz tekočega poslovanja. Ker imajo državne obveznosti do bank dokaj neugodno obrestno mero, jih bo vlada poskušala odkupiti in se ponovno zadolžiti pod boljšimi pogoji, s čimer bi lahko prihranila približno 30 milijonov evrov. • CZ.
Od Vipave do Loga po avtocesti
Ljubljana - Slovenija je majhna, zato je vsaka novica o odprtju novega odseka avtomobilske ceste pomembna tudi za gorenjske voznike. Kot so sporočili z družbe za avtoceste, so v začetku tega meseca odprli 3,4 kilometra dolg odsek hitre ceste med Vipavo in Logom. Pri gradnji, ki je stala štiri milijarde tolarjev, je sodelovalo tudi Primorje Ajdovščina, po prevzemu kranjskega Gradbinca vsaj deloma tudi gorenjsko podjetje. Novi odsek se navezuje na že zgrajeno hitro cesto do Vrtojbe, za dokončanje novogoriškega kraka pa bo treba zgraditi še 400 metrov dolg priključek Vipava in izjemno zahteven, 10,7 kilometra dolg odsek preko Rebernic. Z deli na tem odseku bodo začeli prihodnje leto, vrednost del pa po cenah iz 1997. leta presega 26 milijard tolarjev. Ker se je z gradnjo odseka od Vipave do Loga spremenila dolžina hitre ceste do Vrtojbe, se je podražila tudi cestnina: za prvi cestninski razred znaša 290 tolarjev, za drugi 440, tretji 810 in za četrti razred 1.200 tolarjev. • CZ.
Rast delnic Fructala
V preteklem tednu so tečaji z ljubljanske borze rahlo naraščali vse do petka, koje sledil popravek do 1980 točk, kar je še vedno višje kot na začetku tedna in sicer za 0,12 odstotka. Indeks PIX pa je ves teden naraščal in v petek zaključil pri 1532 točkah, kar je 1,5 odstotka višje kot na začetku tedna. V primeru prevzema pivovarne Union s strani Interbrevva, bi morala ljubljanska pivovarna prodati Fructal. Zato se je v preteklem tednu cena delnice Fructala zvišala za 45,8 odstotka na vrednost 1649 tolarjev. Prav tako je zaradi zelo verjetnega prevzema s strani Istrabenza precej zrastel tečaj delnice primorske družbe Marina Portorož (58,2 odstotka).
V zavarovalnici Adriatic so izvedli dokapitalizacijo, pri čemer so dosedanji delničarji v celoti izkoristili prednostno pravico nakupa nove izdaje delnic in tako povečali osnovni kapital družbe z 1,2 milijarde na 2,7 milijarde tolarjev. V družbi so tako zagotovili ustrezno kapitalsko moč glede na povječan obseg poslovanja, uvajanje novih storitev, krepitev tržne mreže ter hkrati izpolnili vse zahteve zakona o zavarovalništvu. Koprsko podjetje Istrabenz, d.d., je na seji nadzornega sklepa sprejelo strategijo uprave, po kateri dejavnost družbe z naftnega in plinskega področja razširi še na turistično dejavnost. Tako naj bi že prišlo do pogajanj z imetniki delnic Hotelov Morje, zainteresirani pa naj bi bili tudi za prevzema družb Hoteli Palače Portorož in Marine Portorož. Istrabenz pa je na področju plinske dejavnosti postal 51-odstotni lastnik družbe Istrabenz Plini, kije nasta-
la po pripojitvi Celjskih plinov in trboveljskega Europlina k podjetju Istragas. Preostalih 49 odstotkov je v lasti italijanskega družbe SIAD iz Bergama. Nova družba je postala največje plinsko podjetje na področju utekočinjenega naftnega plina. Istragas je tako v obdobju zadnjih desetih let prehitel številne tekmece in se razvil v vodilno podjetje na področju tehničnih plinov in utekočinjenega naftnega plina. Prav tako pa ima podjetje Istrabenz Plini 51-odstotni delež v Plinarni Maribor.
Terme Čatež in sarajevski kanton sta sklenila ustanoviti skupno podjetje Terme Ilidža, v katerem bodo Terme Čatež 90-odstotni lastnik, sarajevski kanton pa 10-odstotni. Sarajevski kanton bo prispeval 20 hektarjev zemljišč in vrtino s termalno vodo, Terme Čatež pa bodo financirale gradnjo turističnega in zdraviliškega kompleksa. V sam projekt naj bi vložili v celoti okoli 40 milijonov mark, začetek gradnje in njen zaključek pa sta precej odvisna od pridobitve vseh dovoljenj.
Glede prodaje večinskega deleža Banke Koper s strani treh največjih delničarjev Intereurope, Istrabenza in Luke Koper je novo, da se je s septembrom iztekla ekskluzivna pravica italijanske banke San Paolo IMI. Tako naj bi se za nakup Banke Koper sedaj znova potegovali italijanska banka An-tonveneta in Nova Ljubljanska banka. Pogajanja z banko San Paolo IMI pa naj bi bila podaljšana za deset dni.
Boštjan Pliberšek Ilirika BPH, d.d., Analitski oddelek
bili tudi nelojalni novi državi. Že 1992. leta so v carinskem postopku okrog dvajset različnih jugoslovanskih obrazcev zamenjali z obrazcem, ki ga kot carinsko deklaracijo uporabljajo v zahodnoevropskih carinskih administracijah. Novi carinski zakon, ki je začel veljati 1996. leta, je carinske postopke postavil na glavo, vendar pa pri carinjenju ni povzročil zastojev. Potem ko se je carina
predlani prilagodila tudi novim zakonom o davku na dodano vrednost, trošarinah in carinski službi, se v zadnjem času največ ukvarja s prilagajanjem preostale carinske zakonodaje pravnemu redu Evropske unije, administrativni usposobljenosti in povezovanju informacijskih sistemov s sistemi Evropske unije. Po vstopu v unijo bo prevzela nekatere nove naloge. • CZ.
Največ je barov in okrepčevalnic
Kranj - Po pravilniku o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij morajo gostinci občini prijaviti obratovalni čas, občina pa je dolžna en izvod prijave posredovati tudi državnemu statističnemu uradu.
Na uradu so na podlagi prijav, ki so jih prejeli do konca lanskega avgusta, pripravili popis gostinskih obratov, prvo informacijo o popisu pa so predstavili na nedavni novinarski konferenci. Kot so povedali, je v Sloveniji do avgusta lani obratovalni čas prijavilo 7.462 gostinskih obratov. Po vrstah obratov, kijih določa zakon o gostinstvu, je med vsemi največ barov, kar 3.106 oz. 42 odstotkov. Druga najbolje zastopana vrsta gostinskih obratov so okrepčevalnice (teh je 1.956), kamor sodijo specializirane okrepčevalnice, obrati s hitro pripravljeno hrano, picerije, pivnice in kioski s ponudbo hrane. Na tretje mesto se uvrščajo gostilne, teh je 1.115, tem pa po številu sledijo restavracije, gostišča in turistične kmetije. V obratih, ki so prijavili obratovalni čas, je 461.832 sedežev, od tega
jih je 129.561 v barih, 113.623 v okrepčevalnicah in 111.647 v gostilnah. V obratih dela skupno 33.350 ljudi, večina, 72 odstotkov, jih je v rednem delovnem razmerju, ostali pa pomagajo redno ali občasno.
Največ gostinskih obratov (skoraj 22 odstotkov) je v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, ki obsega območje petih upravnih enot (Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice), pa je 788 gostinskih obratov s 56.036 sedeži in s 4.118 delavci. Zanimivo je, da skoraj 60 odstotkov obratov, ki v Sloveniji točijo pijače in napitke ali nudijo hrano, deluje v podaljšanem obratovalnem času, med hoteli, hotelskimi in apartmajski-mi naselji je takih 78 odstotkov, med obrati, ki se ukvarjajo s pripravo in dostavo hrane, pa 22 odstotkov. • CZ.
Oktobra brez pristopnine
Kranj - V Gorenjski banki so se odločili, da vsem, ki bodo v oktobru, mesecu varčevanja, začeli poslovati z njihovo elektronsko banko Link, ne bodo zaračunavali stroškov pristopnine.
Število prijavljenih občanov in podjetnikov na storitve elektronske banke stalno narašča, trenutno je vseh uporabnikov že devetsto, ki so ob prijavi kot glavne razloge za odločitev navedli predvsem možnosti opravljanja storitev prek vsega dne, tudi ob nedeljah in praznikih, udobnost ob urejanju obveznosti od doma in brez neprijetnega čakanja v vrstah ter cenovno dostopnost. Stroški za delo z Linkom so primerljivi in konkurenčni z ostalimi bankami, pri tem pa uporabniki ob prijavi plačajo pristopnino, vsak mesec pa še nadomestilo za uporabo. V oktobru, mesecu varčevanja, imetnikom tekočih, žiro in študentskih računov ob prijavi ni treba plačati pristopnine, ki vključuje tudi varovanje z digitalnim certifikatom na disku,
kar je za občane najprimernejša oblika varovanja dostopa do računov. Pri varovanju s pametno kartico, ki omogoča zelo visoko zaščito dostopa, je pristopnina 33.000 tolarjev oz. 23.925 tolarjev. Mesečno nadomestilo za imetnike tekočih in žiro računov je 198 tolarjev, imetnikom študentskih računov pa tega nadomestila ni treba plačati. Za elektronski nalog plačila s položnico ali virmanskim nalogom znaša posamezno plačilo 49,5 tolarja, za interno plačilo, to je za plačilo na račune občanov v Gorenjski banki, pa ni nadomestila. Za jzdajo potrdilo o plačilu je cena 99 tolarjev, obnova digitalnega certifikata je oktobra brezplačna, zamenjava pametne kartice pa stane 7.920 tolarjev.   • CZ.
Spremembe v sestavi indeksov
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi veljajo od 1. oktobra nekatere spremembe v sestavi indeksov. V Slovenski borzni indeks SBI 20 in Slovenski netehtani borzni indeks SBI 20NT so vključili delnice Dela prodaje in Dela, izključili pa Kompas MTS in Etol. V indeks prostega trga IPT so vključili Namo, Grand Hotel Union, Pinus Rače, Marino Portorož, LIP Bled in Tosamo, izključili pa Cetis, DZS, Intertrade, Jadran, Kruh-Pecivo in Kmetijski kombinat Ptuj. Spremembe so tudi pri sestavi indeksa pooblaščenih investicijskih družb PIX: vključili so Niko in Trdnjavo in izključili Pomursko družbo 2 in Vipo Invest Sočo. Pri panožnih indeksih so za sestavo indeksa za hrano in pijačo vključili delnice družb Jata in Medaljon in za kemijo delnice Belinke, v indeks obveznic BIO pa so vključili 26. izdajo obveznic Republike Slovenije in 7. izdajo obveznic Banke Vipa. • CZ.
Borza uvaja elektronsko obveščanje
Ljubljana - Ljubljanska borza bo kot javno dostopno storitev še pred koncem letošnjega leta uvedla elektronsko obveščanje izdajateljev -SEOnet, za kar je že pridobila soglasje agencije za trg vrednostnih papirjev in podporo nadzornega sveta borze. SEOnet bo omogočil dostop do informacij o družbah, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organizirani borzni trg. Med takšne informacije sodijo predvsem javne objave letnih in polletnih poročil o poslovanju, obvestila o pomembnih poslovnih dogodkih, javne objave borze in drugih ustanov trga kapitala ter kratke informacije o objavah v dnevnem časopisju. Informacije bodo na spletnih straneh borze na naslovu http://www.ljse.si. Strokovni svet agencije za trg vrednostnih papirjev je tudi podprl spremembo predpisa o obveznosti javnih objav, po kateri bodo družbe cenovno občutljive informacije lahko objavljale tudi na SEOnet-u in ne samo v dnevnem časopisju. • CZ.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR					
KRANJ, 9. 10. 2001					
	nakupni/prodajni		nakupni/prodajni	nakupni/prodajni	
MENJALNICA	1 dem		1 ats	100 iti	
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice)		NISO POSREDOVALI PODATKOV			
GORENJSKA BANKA (vse enote)		NISO POSREDOVALI PODATKOV			
HRANILNICA LON, d.d. Kranj	112,20	112,50	15,95 16,00	11,30	11,35
HIDA - tržnica Ljubljana	112,35	112,45	15,96 15,98	11,35	11,34
HRAM R0ŽCE Mengeš	112,12	112,55	15,94 16,00	11,33	11,38
ILIRIKA Jesenice	112,35	112,65	15,95 16,00	11,35	11,40
ILIRIKA Kranj	112,30	112,60	15,94 16,00	11,34	.11,38
ILIRIKA Medvode	112,30	112,60	15,97 15,01	11,34	11,39
INVEST Škofja Loka	112,40	112,75	15,96 16,06	11,35	11,39
KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka	112,31	113,09	15,96 16,11	11,32	11,45
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	112,35	112,75	15,94 16,01	11,33	11,40
ŠUM Kranj			236 26 00		
VOLKSBANK-LJUD. BANKAd.d.Kranj	112,29	112,83	15,93 16,07	11,32	11,42
PBS D.D. (na vseh poštah)	111,00	112,60	15,00 16,00	11,00	11,39
SZKB Blag. mesto Žiri	112,28	112,91	15,92 16,04	11,31	11,45
TAL0N Škofja Loka	112,25	112,80	15,93 16,03	11,34	11,43
VVILFAN Jesenice supermarket Union			586 26 96		
VVILFAN Kranj			236 02 60		
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor		530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h)			
VVILFAN Tržič			596 38 16		
povprečni tečaj	112,19	112,70	15,85 16,02	11,31	11,40
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarja.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
NLB je še močnejša
Ljubljana - Z vpisom v sodni register se je 1. oktobra končal postopek pripojitve Banke Velenje, Dolenjske banke in Pomurske banke k Novi Ljubljanski banki, delničarjem teh treh bank pa bodo v kratkem zamenjali delnice v menjalnem razmerju, kot so ga potrdili na skupščinah bank. Z združitvijo se je tržni delež NLB povečal z 28 na 33 odstotkov, delež celotne bančne skupine NLB pa skupaj s pridruženo Banko Celje zdaj znaša okrog 44 odstotkov. Nekoliko se je spremenila tudi lastninska sestava, pri tem pa se je delež države znižal s 83 na dobrih 74 odstotkov. Delničarjem treh pripojenih bank naj bi sprememba zagotovila dolgoročno varno naložbo in stabilen donos, strankam boljšo ponudbo, banki pa zmanjšanje stroškov in večjo konkurenčnost ob vstopu v Evropsko unijo. Prednosti združitve naj bi občutila tudi velika podjetja, saj jim bo na voljo velik kreditni potencial, lažji dostop do mednarodnih trgov in zahtevnejše storitve s področja investicijskega bančništva in podjetniških financ. Do konca prihodnjega leta naj bi se z NLB združile še preostale tri njene hčerinske banke - Banka Domžale, Banka Zasavje in Koroška banka, leta 2004 pa še Banka Celje. • CZ.
Adriatic povečal osnovni kapital
Kranj - Delničarji zavarovalne družbe Adriatic so na osnovi sklepa avgustovske skupščine povečali osnovni kapital družbe za 1,2 milijarde tolarjev, tako da ta zdaj znaša nekaj manj kot 2,7 milijarde tolarjev. S tem so zadostili zahtevam zakona o zavarovalništvu in zagotovili kapitalsko ustreznost, ki jo narekujejo večji obseg poslovanja, uvajanje novih storitev, krepitev tržne mreže in razvojni načrti. Celotna izdaja 1,2 milijona delnic je bila namenjena dosedanjim delničarjem, ki so glede na svoje deleže v osnovnem kapitalu družbe imeli pri nakupu prednostno pravico. K dokapitalizaciji se je prijavilo več kot 99 odstotkov delničarjev. V prvem krogu so vplačali 1.192.750 delnic, v drugem, v katerem je bilo na razpolago le še 7.250 delnic, pa so izkazali pripravljenost za nakup več kpt tri milijone delnic v znesku čez tri milijarde tolarjev. Ker so pri dokapitalizaciji sodelovali vsi večji delničarji, se lastninska sestava skorajda ni spremenila. Največji štirje lastniki ostajajo Slovenica (51,19 odstotka), Banka Koper (17,69). Pozavarovalnica Sava (12,84) in Modra linija PID (10,39). • CZ.
Adriatic povečal osnovni kapital
Kranj - Delničarji zavarovalne družbe Adriatic so na osnovi sklepa avgustovske .skupščine povečali osnovni kapital družbe za 1,2 milijarde tolarjev, tako da ta zdaj znaša nekaj manj kot 2,7 milijarde tolarjev. S tem so zadostili zahtevam zakona o zavarovalništvu in zagotovili kapitalsko ustreznost, ki jo narekujejo večji obseg poslovanja, uvajanje novih storitev, krepitev tržne mreže in razvojni načrti. Celotna izdaja 1,2 milijona delnic je bila namenjena dosedanjim delničarjem, ki so glede na svoje deleže v osnovnem kapitalu družbe imeli pri nakupu prednostno pravico. K dokapitalizaciji se je prijavilo več kot 99 odstotkov delničarjev. V prvem krogu so vplačali 1.192.750 delnic, v drugem, v katerem je bilo na razpolago le še 7.250 delnic, pa so izkazali pripravljenost za nakup več kot tri milijone delnic v znesku čez tri milijarde tolarjev. Ker so pri dokapitalizaciji sodelovali vsi večji delničarji, se lastninska sestava skorajda ni spremenila. Največji štirje lastniki ostajajo Slovenica (51,19 odstotka), Banka Koper (17,69). Pozavarovalnica Sava (12,84) in Modra linija PID (10,39). • CZ.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
TEM91H1C d.d.
družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino
objavlja dve prosti delovni mesti
GRADBENI DELOVODJA
Pogoj: srednja delovodska šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v gradbeni operativi, vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom s poskusnim delom treh mesecev.
Kandidati naj pošljejo vloge za zaposlitev na naslov SGP TEHNIK, d.d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, v roku 8 dni od objave.
Dodatne informacije kandidati dobijo po telefonu št. 04/51 12 612.
Trgovina vijakov prerasla v svetovno družbo
Družba VVuerth, d.o.o., Slovenija, ena od 112 družb velikega nemškega koncema, se je minuli četrtek preselila v novo poslovno stavbo v industrijski coni Trzin.
Trzin, 9. oktobra - Slovesnega odprtja se je udeležil tudi dr. VValter Jaeger, predsednik upravnega odbora družbe Wuerth, ki je med drugim povedal, da so minulo leto končali s 25-odstotno rastjo dohodka in 10 milijardami nemških mark prometa. Družba Wuerth je pred sedmimi leti svoje podjetje odprla tudi v Sloveniji. 'Preselitev v nove večje prostore je priložnost, da se ozrete v preteklost in pogledate v prihodnost ter še naprej poslujete v zadovoljstvo kupcev, da bodo njihovemu prvemu naročilu sledila še druga."
S preselitvijo v nove poslovne Prostore, ki merijo več kot 500 kvadratnih metrov, kar je desetkrat več od dosedanjih, je podjetje Wuerth Slovenija dobilo poleg Preglednejše prodajalne tudi večje skladišče. Po besedah Vesne Doki, direktorice Wuerth, d.o.o., Slovenija, bodo sedaj lahko povečali ponudbo tehničnih izdelkov, novi prostori pa bodo omogočili tudi izobraževanje zaposlenih ter večjo prodajo in prepoznavnost v okolju. S prihodom uspešnega
podjetja v trzinsko industrijsko cono je bil zadovoljen tudi trzinski župan Tone Peršak, ki je z Doklovo odprl nove poslovne prostore. Podjetje Wuerth Slovenija je bilo ustanovljeno pred osmimi leti inje ena od 112 družb z imenom Wuerth po svetu. Ukvarja se s prodajo izdelkov namenjenih mehanikom, elcktričar-jem, ličarjem in pralnicam, leta 1994 je razširilo ponudbo vijačnega blaga, pred tremi leti pa je svoji ponudbi dodalo še izdelke za
sveta zaposlenih več kot 36.000 delavcev, promet se je s 150.000 nemških mark povečal na 10 milijard nemških mark. Po Jaegerje-vih besedah je nemški koncem
kjer je zaplenih 120 strokovnjakov, leta 1995 pa je družba dobila tudi certifikat o ekološki primernosti. Sledi poslovni filozofiji ustanovitelja Adolfa VVuertha, da
Hišni sejem in 105. obletnica
Novi poslovni prostori VVuertha v trzinski industrijski coni so desetkrat večji od dosedanjih, v njih so uredili tudi večje skladišče.
lesno, kovinsko in gradbeno dejavnost. V podjetju je zaposlenih 33 delavcev, ki so lani ustvarili 340 milijonov tolarjev prometa. Doklova je povedala, da bodo do konca leta še povečali število zaposlenih, večji naj bi bil tudi letošnji promet, ki naj bi znašal 570 milijonov tolarjev. Imajo 4000 rednih kupcev, preselitev v nove prostore je bila zaradi neustreznega skladišča nujna. Ureditev skladišča za kemikalije je stala 5 milijonov tolarjev, odkup poslovne stavbe pa bo podjetje VVuerth Slovenija stal 300 milijonov tolarjev.
Nemški koncem VVuerth je v 50-ih letih nastal iz lokalnega podjetja za prodajo vijakov, ki ga je vodil Reihold Wuerth, ustanovil pa njegov oče Adolf VVuerth. V njem sta bila v začetku zaposlena dva delavca, danes pa je v 250 neodvisnih družbah v 72 državah
Ob odprtju novih poslovnih prostorov (na fotografiji z leve): Tone Peršak, trzinski župan, Vesna Doki, direktorica VVuerth, d.o.o., Slovenija, Josef Laister, direktor VVuerth Avstrija, in dr. VValter Jaeger, predsednik upravnega odbora VVuertha.
Večja in preglednejša prodajalna omogoča razširitev prodajnega programa.
zgodba o uspehu s 25-odstotno letno rastjo dohodka in 6-odstot-nim dobičkom prometa. Prodajajo več kot 50.000 različnih izdelkov (vijaki, ročno, električno, pnevmatsko orodje, kemijska sredstva, proizvodi za servisiranje, vzdrževanje in zaščito pri delu, izolacijski material, sistemi za skladiščenje). Družba VVuerth ima več kot 1,5 milijona kupcev in sodeluje z okrog 3000 dobavitelji. Ima svoj oddelek za raziskave in razvoj,
je treba kupcu priti nasproti, ne pa čakati, da kupec pride k njim. • Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
TIHA
Naklo, 9. oktobra - Včeraj so pred Merkurjevo poslovno stavbo odprli prvi Merkurjev hišni sejem, ki je nasledil dosedanja tradicionalna srečanja kupcev. V 1100 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru je na ogled več deset tisoč izdelkov iz bogatega Merkurjevega Prodajnega programa. Hišni sejem, ki se bo končal 19. oktobra, je namenjen tudi izobraževanju in sklepanju poslovnih dogovorov, srečanjem trgovskih kupcev, instalaterjev, industrijskih kupcev, orodjarjev •n komercialnim dnevom metalurških izdelkov, gradbenega materiala ter vodoinštalacij in elektromateriala. Sejem bodo spremljala strokovna predavanja, svetovanja in predstavitve izdelkov. V avli Merkurjeve Poslovne stavbe so v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja postavili staro Merkurjevo trgovino iz začetka minulega stoletja ter z njo obeležili 105. obletnico delovanja, temelje zanj je leta 1896 postavil trgovec in industrijalec Peter Majdič. Sejem so uradno odprli z okroglo n*izo, na kateri so govorili o slovenskem gospodarstvu pred vstopom v Evropo. • R. Š., foto: G.K.
Futura DDB - oglaševalska agencija leta
Koper, 9. oktobra - Minulo soboto se je končal oglaševalski festival Zlati boben 2001, ki je letos prvič organiziral tudi dvodnevni seminar trženja medijev Media Meeting, udeležilo pa se ga je več kot 1200 oglaševalcev iz 31 držav.
Na njem so med drugim govorili o povezavi med oglaševanjem in mediji. Sandra Bašič - Hrvatin, profesorica Fakultete za družbene vede, je govorila o tem, komu slu-
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
pLESKANJE ZGRADB, KITANJE; "ed.č.; do 12.10.01; REMIC JANEZ S.P. ^°BOSUKARSTVO, C. KOKRŠKEGA °DREDA 34, KRANJ
OBDELOVALEC KOVIN
OBDELOVALEC KOVIN; d.č. 6 mes.; B do 12.10.01; AGROMEHANIKA U'D-.HRASTJE 52A, KRANJ
°*L||<OVALEC KOVIN
RUKOVANJE KOVIN; ned.č.; 3 I. del. lK: R kat.; do 24.10.01; LOGAR TRA-
de"d
O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR
STRUGAR
DRUGAR; ned.č.; 1 I- del. izk.; do 12.10.01; ELAN D.D. BEGUNJE, BEGUNE 1, BEGUNJE
ORODJAR
UREJEVALEC STROJEV; d.č. 3 mes.; do 12.10.01; KOVINSKA OPREMA KO-
0p d.o.o ul alojza rabiča 58, Mojstrana
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK; d.č. 6 mes.; B kat.; do
1210.01; agromehanika d.d., h rastje 52a, kranj
flViLJA
ŠIVILJA; d.č. 9 mes.; do 09.10.01; AUANČIČ NANCY S.P., CVETLIČNA Ul~ 3, NAKLO
AVTOLIČAR
AVTOLIČAR; d.č. 6 mes.; B kat.; do 12.10.01;   AGROMEHANIKA D.D.,
h Rastje 52A, kranj
UČAR;
PRODAJALKA TEKSTILA; ned.č.; 2 I. del. izk.; 20 ur na teden; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 12.10.01; LAVITA D.O.O. CELJE, POSLOVALNICA ŠENČUR, KRANJSKA C. 14, ŠENČUR
PRODAJALEC ŽIVILSKIH -PREHRAMB. ARTIKLOV
PRODAJALKA; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 12.10.01; VERČIČ D.O.O., RIBENSKA C. 6, BLED
KUHAR
KUHAR; ned.č.; 6 mes. del. izk.; 30 ur na teden; do 09.10.01; SAVANT D.O.O., PŠEVSKAC. 11 C, KRANJ
KUHAR - PICOPEK; ned.č.; do 03.11.01; ERZAR MATJAŽ S.P, STARA C. 25, KRANJ
KUHARICA; d.č. 17 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 16.10.01; OSNOVNA ŠOLA STRAŽIŠČE KRANJ, ŠOLSKA UL. 2, KRANJ
NATAKAR
NATAKAR; ned.č.; do 03.11.01; ERZAR MATJAŽ S.P., STARA C. 25, KRANJ
STROJNI TEHNIK
OBLIKOVANJE KOVIN; ned.č.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 24.10.01; LOGAR TRA-DE D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR
PROJEKTANT; d.č. 12 mes.; angl. j. -pis., nem. j. - pis.; do 09.10.01; KLADI-VAR ŽIRI D.D., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRI
ned.č.; 2 I. del. izk.; Poskusno ueio 3 mesece; do 03.11.01; DOM -OPREMA ŽELEZNIKI, NA PLAVŽU 77, ŽELEZNIKI
PRODAJALEC
PRODAJALEC; ned.č.; 1 I. del. izk.; slov. '• ' 9ov. in pis.; Urejevalnik besedil -osnovno; B kat.; do 03.11.01; J&O 0-0.0.. MAVČIČE 75, MAVČIČE
EKONOMSKI TEHNIK
ADMINISTRATORKA; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; 20 ur na teden; B kat.; do 09.10.01; PROSEN COM D.O.O., SPODNJE DUPLJE 8, DUPUE
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALNA DELA NA TERENU; ned.č.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 23.10.01; MONICOLOR D.O.O., DRAŽ-GOŠKA 2, KRANJ
ZDRAVSTVENI TEHNIK
SPREMLJEVALEC DOLGOTRAJNO BOLNEGA OTROKA; d.č. 10 mes.; 30 ur na teden; do 11.10.01; OŠ PREŽIHO-VEGAVORANCA, C. TONETA TOMŠIČA 5, JESENICE
EKONOMIST
OBRAČUN PROIZVODNJE KOVINSKIH IZDELKOV; ned.č.; 5 I. del. izk.; nem. j. - gov., angl. j. - gov.; Delo s preglednicami - zahtevno, Delo z bazami podatkov -zahtevno; B kat.; do 10.10.01; I.S.S. D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ
POSLOVNI SEKRETAR; d.č. 12 mes.; nem. j. - gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; Delo z bazami podatkov - osnovno, Poznavanje računalniških omrežij - osnovno; B kat.; do 12.10.01; ŠIBOPLAST D.O.O., KIDRIČEVA 90, ŠK. LOKA
ORGANIZATOR INFORMATIK
PROGRAMER - PRIPRAVNIK; ned.č.; Programiranje - osnovno; do 24.10.01; MIT INFOSTUDIO D.O.O., SMLEDNI-ŠKA 140, KRANJ
DIPLOMIRANI EKONOMIST
PODPORA IN SVETOVANJE UPORABNIKOM; ned.č.; 5 I. del. izk.; Delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 24.10.01; MIT INFOSTUDIO D.O.O., SMLEDNIŠKA 140, KRANJ
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INFORMATIK
PROGRAMER - PRIPRAVNIK; ned.č.; Programiranje - osnovno; do 24.10.01; MIT INFOSTUDIO D.O.O., SMLEDNIŠKA 140, KRANJ; št. del. mest: 4
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
STROKOVNI SODELAVEC; ned.č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; Urejevalnik besedil - osnovno; opravljen pravniški državni izpit; do 12.10.01; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, OKRAJNO SODIŠČE RADOVLJICA, GORENJSKA C. 15, RADOVLJICA
žijo mediji, na festivalu pa so predstavili tudi nove smeri v trženju medijev in oglasov.
O razvoju tržnih komunikacij v vzhodnoevropskih državah je govoril Christo Kaftandijev z Univerze v Sofiji, Mike Readman iz Universal McCann pa je predstavil dva pristopa v medijskem načrtovanju. Po njegovem mnenju je slabo definirana ciljna javnost neuspeh oglasne akcije. Gerry Farrell, kreativni direktor britanske The Leith Agencv in predsednik žirije letošnjega festivala, je o oglaševanju dejal, da je treba znati idejo o dobri oglaševalski akciji povedati v 25 besedah, če tega ustvarjalec ne zna, ideja ni dobra.
Za nagrade osmega oglaševalskega festivala Nove Evrope se je potegovalo 1658 oglasov iz 31 držav. Slovenska agencija Futura DDB je bila letos vnovič agencija leta 2001 inje na slovesnosti v koprski dvorani Bonifika prejela zlato vrtnico.
Za agencijo leta je bila izbrana že leta 1995 in 1996. Predsednikov prstan, ki ga je podelil predsednik republike Milan Kučan, je prejela češka agencija Mark BBDO iz Prage za najboljši družbeno angažirani oglas. Zlate in srebrne paličke je od slovenskih agencij prejela agencija Arih. Najvišje nagrade med radijskimi oglasi niso podelili, najboljši tv-spot je izdelala agencija McCann - Erickson iz Prage, nagrado za najboljši tiskani oglas je prejela varšavska agencija Leo Burnett, za najboljšo spletno stran pa nemška agencija Scholz-&Volkmer.
V skupnem seštevku so največ točk zbrale poljske agencije, slovenske so se uvrstile na drugo mesto. Zlati boben med oglaševalci velja tudi za najgostoljub-nejše srečanje, precejšnje pozornosti je bila deležna tudi letošnja novost - seminar trženja medijev.
•R. Š.
V Kokri skorajda ni več državnih gozdov
V gozdnogospodarski enoti Kokri, kjer se je delež državnih gozdov po denacionalizaciji zmanjšal z 2.574 na 145 hektarjev, so nekatere kmetije že propadle, druge, brez ustreznih naslednikov, umirajo na obroke, perspektivnih je malo. V takšnih razmerah je tudi gozdarske načrte težko uresničevati.
Kokra - Gozdnogospodarski načrt za enoto Kokro, ki so ga izdelali v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovence za obdobje do leta 2010, ne opisuje le gozdarske problematike, ampak razkriva tudi nekatere druge probleme, ki pestijo dolino Kokre. "Z načrtom predlagamo povečanje desetletnega možnega poseka s 96.040 na 133.869 kubičnih metrov drevja, s tem pa dajemo lastnikom gozdov možnosti za večji posek in s tem tudi za večja vlaganja v gozdove in v razvoj kmetij," pravi Ivan Srečnik, vodja krajevne enote Jezersko - Kokra, in dodaja, da je gospodarjenje z gozdovi zaradi naravnih razmer (velika strmina) tod precej oteženo.
3.862 hektarjev oz. 93 odstotkov, preostalih 134 hektarjev pa je v lasti Komunale Kranj (na območju vodnih zajetij na Čemšeniku) in drugih pravnih oseb. Lastništvo se v prihodnje verjetno ne bo bistveno spreminjalo, saj je velika večina denacionalizacijskih postopkov končana, med drugim so gozdove (približno tisoč hektarjev) dobili nazaj tudi dediči nck-
Gozdnogospodarska enota Kokra obsega 4.141 hektarjev gozdov na levi in desni strani reke Kokre od bližine Preddvora do Fužin. Površina gozdov se je v zadnjih desetih letih povečala za 352 hektarjev, največ na račun ruševja, ki po sedanjem zakonu tudi šteje za gozd, povečanje pa delno
tudi posledica zaraščanja pašnikov in bolj strmih travnikov. Lastniška sestava se je v zadnjem desetletju močno spremenila. Medtem koje bilo pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji v državni lasti kar 2.574 hektarjev gozdov, jih je zdaj samo še 145 hektarjev. Delež zasebnih se je povečal na
Testni center za ovne
Spodnje Jezersko - Društvo rejcev ovc jezersko solčavske pasme je v nedeljo pri Kovku na Spodnjem Jezerskem pripravilo četrto razstavo ovc in ob navzočnosti ministra za pravosodje Iva Bizjaka, državnega sekretarja za evropske zadeve ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoka Jarca, predstavnika delegacije Evropske komisije v Sloveniji Aleša Zupana in drugih tudi uradno prevzelo v uporabo opremo za nov testni center plemenskih jezersko solčavskih ovnov, za rejo in selekcijo ovc ter za obdelavo ovčerejskih izdelkov. Denar za to so prispevali Evropska unija v okviru programa Phare za čezmejno sodelovanje,
ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in nekatere občine, društvo pa je pomagalo z delom. Kot je znano, seje 1997. leta ustanovljeno društvo, ki združuje rejce z avtohtonega območja reje, to je z vznožja Kamniško Savinjskih Alp in Karavank, že leto zatem prijavilo na razpis programa Phare s projektom državnega testnega centra za ovne jezersko solčavske pasme. Projekt, ki so ga preverjali celo na sedežu unije v Bruslju, so podprli slovensko kmetijsko ministrstvo, občine, strokovne ustanove in tudi sorodno društvo z avstrijske Koroške in koroške obmejne občine.
•CZ.
danjih gozdnih posestnikov Dolenčev in Hajnriharjev. Denacionalizacija, ki je bila v glavnem končana že do konca 1993. leta, je močno vplivala tudi na velikost zasebne posesti, po kateri Kokra zdaj tudi močno odstopa od slovenskega povprečja. Od 55 zasebnih posesti jih ima 14 od 30 do 100 hektarjev gozda oz. skupno več kot četrtino vseh gozdov v enoti, deveterica pa nad 100 hektarjev ali skupno 69 odstotkov celotne gozdne površine. Ker so
Javna razgrnitev in obravnava
Osnutek gozdnogospodarskega načrta za enoto Kokro za obdobje 2001 - 2010 bo še ta teden javno razgrnjen v prostorih krajevne enote Jezersko - Kokra v Kokri, v četrtek ob sedmih zvečer pa bo na sedežu občine v Preddvoru še javna obravnava, na kateri bodo lastniki gozdov in drugi uporabniki prostora lahko dali pripombe na načrt in povedali svoje mnenje.
skoraj vse kmetije zaščitene, v prihodnje ne pričakujejo drobitve velike posesti, z ureditvijo zemljiško knjižnih vpisov pa se bo povečal delež lastnikov do enega hektarja gozda.
Tretjina gozdov je še neodprta
Gozdnatost je 77-odstotna in je daleč nad slovenskim povprečjem. Prevladujejo večnamenski gozdovi, teh je 60 odstotkov, zaradi hude strmine, visoke nadmorske višine in hudournikov pa je velik, 38-odstotni, tudi delež varovalnih gozdov, v katerih je gospodarjenje zelo omejeno. Preostalo površino predstavljajo gozdovi s posebnim namenom, kamor sodita gozdna rezervata Viševski hrib in Hude stene. V prvem gospodarjenje ni dovoljeno zaradi ohranjenega gozda na zgornji gozdni meji, drug je zanimiv predvsem po črnem boru.
Odprtost z gozdnimi cestami je še slaba in se tudi v minulem desetletju, ko ni bilo nobene novogradnje, ni izboljšala, dobra tretjina gozdov, med njimi so tudi varovalni, pa je še zmeraj neodprta. Vseh cest je 33 kilometrov oz. osem metrov na hektar, še posebej pa primanjkuje etažnih cest, ki bi
Ivan Srečnik
lahko vsaj nekoliko olajšale spravilo lesa. Razlog za to je tudi strmina, saj je kar 53 odstotkov gozdne površine z nagibom, višjim od 60 odstotkov. Podobno je pri vlakah, vseh je 97 kilometrov ali 24 metrov na nektar, tudi to pa kaže na nezadostno odprtost gozdov, kar je ob težavnem terenu glavni razlog za velik delež ročnega dela. Podatek, da je na 44 odstotkov površine potrebno tudi še ročno spravilo, pove veliko.
Medtem ko je pred desetimi leti povprečna lesna zaloga znašala 234 kubičnih metrov na hektar, je zdaj 328 kubičnih metrov, pri tem pa je povečanje posledica manjšega poseka in tudi bolj natančnega ugotavljanja zaloge. Čeprav prevladujejo bukova rastišča, v zalogi prevladujejo iglavci, od drevesnih vrst pa je dobra polovica smreke, skoraj tretjino bukve in deveti no macesna. Delež smreke se krepi, za to pa je kriva tudi divjad, ki močno otežuje, ponekod pa celo onemogoča naravno obnovo z listavci. Letni prirastek znaša 5,8 kubičnega metra na hektar in seje v desetih letih dvignil za 18 odstotkov. Pri iglavcih po kakovosti izstopa macesen, pri smreki je pogosto prisotna rdeča trohnoba, kakovost listavcev, predvsem bukve, je slabša. Delež poškodovanih debel je precej visok, kar je predvsem posledica težkega spravila, narašča pa tudi objedanje gozdnega mladja po divjadi.
Sekali veliko manj, kot bi lahko
Lastniki gozdov bi v minulih desetih letih lahko posekali 96.040 kubičnih metrov drevja, vendar so ga le 44.618 "kubikov", pri tem pa so načrt nekoliko bolje
izpolnili pri iglavcih kot listavcih-Za takšen zaostanek so glavni razlogi denacionalizacija, slaba odprtost gozdov, slabša opremljenost lastnikov za spravilo v težkih razmerah in nizka odkupna cena lesa. Ker so jim naravne ujme prizanesle, je prevladovala redna sečnja, delež varstveno sanacijskih sečenj je bil dokaj normalen. Načrt gojitvenih in varstvenih del so izpolnili 60-odstotno, ugotavljajo pa, da so državne podpore za nego še vedno prenizke.
Zaostajanje sečnje za načrtovano doslej še ni povzročalo škode v gozdu, v prihodnje pa se bo ob nezmanjšanem poseku tudi že pojavila, saj je več kot polovica starejšega, nad 30 centimetrov debelega drevja, premajhen pa je delež mladih dreves. Z gozdnogospodarskim načrtom za obdobje do leta 2010 predlagajo rahlo povečanje lesne zaloge, povečanje možnega poseka na 133.869 kubičnih metrov, izgradnjo sedmih kilometrov gozdnih cest v območja Vobnica, Akle, Zavrata ter od Suhadolnika proti Stari Povšni in od Planjave proti Robleku, gojitvena in varstvena dela na 430 hektarjih, znižanje staleža divjadi, upočasnitev nadaljnjega zaraščanja... Z večjim posekom bi dosegli boljše razmerje med debelinskimi razredi oz. starejšimi in mlajšimi drevesi, lastnikom pa omogočili, da bi lahko več sekali in tudi več vlagali v razvoj gozdov. Splošne družbeno gospodarske razmere za to niso najbolj ugodne. Območje je demografsko ogroženo: pred stotimi leti je tod živelo 426 ljudi, ob koncu minulega leta samo še 224. Ob tem, ko upada število kmečkega prebivalstva, propadajo cele kmetije, nekatere so brez naslednika, staranje prebivalstva pa se odraža tudi v zaraščanju in pripravljenosti za delo v gozdu.
• C. Zaplotnik
Kratek sejem in veliko ljudi
Kmetijsko obrtniški sejem v Komendi si je v treh dneh, od petka do nedelje, ogledalo osemnajst tisoč ljudi.
Komenda - Čeprav so prireditelji, člani domačega konjeniškega kluba na čelu z Lojzetom Lahom pričakovali, da bo na letošnjem jesenskem kmetijsko obrtniškem sejmu razstavljavcev nekoliko manj kot prejšnja leta, pa se je spet izkazalo, da je bilo prostora za vse celo premalo. Kot je na slovesnosti ob odprtju sejma dejal župan Tomaž Drolec, bodo v občini s spremembo prostorskih dokumentov poskušali zagotoviti v prihodnje še dodatni prostor za sejemsko dejavnost.
Višje podpore za govedino in žito
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji zvišala podpore za izvoz govejih četrti s 70 na 140 tolarjev za kilogram. S tem naj bi pospešila izvoz na zahtevni italijanski trg, hkrati pa nekoliko omejila nadaljnje naraščanje prodaje na območje nekdanje Jugoslavije, kamor izvaža predvsem meso krav, ki naj bi ga za potrebe domače mesno predelovalne industrije že nekoliko primanjkovalo. Ker so zadruge odkupile le 50 tisoč ton žita ali kar 20 tisoč ton manj, kot so načrtovale, je vlada podporo za kilogram odkupljene pšenice in rži zvišala z dveh na 2,60 tolarja. • CZ.
Evropski revizorji zadovoljni
Ljubljana - Slovenija bo v okviru programa Sapard, s katerim Evropska unija pomaga državam, kandidatkam za članstvo, pri preobrazbi kmetijstva in podeželja, do vstopa v unijo vsako leto dobila 6,4 milijona evrov pomoči. Da bi agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ta denar že lahko koristila, mora pridobiti za to tudi ustrezno akreditacijo. Pred kratkim so se na agenciji mudili revizorji Evropske unije, pregledali strokovno dokumentacijo in sklenili predlagati bruseljski administraciji, da agenciji podeli akreditacijo. • C.Z.
Analiziranje vzorcev zemlje
Radovljica - Iz radovljiške kmetijske svetovalne službe so sporočili, daje možno oddati vzorce zemlje za analiziranje kislosti (pH), fosforja in kalija ter za pripravo gnojilnega načrta. Cena analize je približno 3.700 tolarjev, polovico pa plača občina. Informacije daje kmetijski svetovalec Andrej Vari (tel. št. 535 36 18). • C.Z.
Kmetijske stroje, opremo, orodje in ostalo kmetijsko blago je tokrat ponujalo 62 razstavljavcev, še nekaj manj kot trideset je bilo razstavljavcev z blagom za široko porabo, komendsko obrt in podjetništvo pa je predstavljalo okrog 70 obrtnikov in podjetnikov. Razstavljavci prihajajo v Komendo radi predvsem zato, ker je sejem kratek, med obiskovalci prevladujejo kmetje, ki želijo kaj koristnega videti ali kupiti, pa tudi sejemski prostor je v primerjavi z ostalimi sejmi dokaj poceni. V Komendi je bilo letos za kvadratni meter razstavne površine na prostem treba odšteti (brez davka na dodano vrednost) 1.100 tolarjev, pod šotorom 1.350 tolarjev, nobena skrivnost pa ni, da ponekod te cene presegajo tudi pet tisoč tolarjev. Na sejmu seje v treh dneh, od petka do nedelje, po oceni Lojzeta Laha zvrstilo osemnajst tisoč ljudi, pri tem pa so si pridelovalci krompirja še posebej z. zanimanjem ogledali razstavo Kmetijskega inštituta Slovenije o sortah krompirja in pakirnico krompirja.
ki jo je na sejem pripeljalo zasebno podjetje Agrotex iz Strahinja. Kot je povedal mag. Peter Dolni-čar z inštituta, so na sejmu predstavili okrog 70 sort, med njimi tudi sorte v uradnem in ekološ-
Funkcionarji brez kmetijske prakse
Sejem je odprl predsednik kmetijsko gozdarske zbornice in zadružne zveze Peter Vrisk, ki je ob tem poudaril, da kmetje v primerjavi z ostalimi sloji prebivalstva čedalje težje uveljavljajo svoje interese. Nekateri v Sloveniji so še vedno prepričani, da bi bilo hrano najbolje uvažati, saj jo je dovolj in še poceni je, a ob tem pozabljajo, daje od kmetijstva pri nas odvisno dvajset tisoč delovnih mest. Ker tudi šolanje za kmečke otroke postaja vse težje dosegljivo, se boji, da bodo v prihodnje na funkcijah v kmetijstvu ljudje, ki kmečkega dela sploh ne poznajo.
Med ogledom razstave različnih sort krompirja.
kem preskušanju, žlahtnenje novih slovenskih sort in način pridelovanja semenskega krompirja.
Že pred začetkom sejma je bil posvet o kakovosti krompirja za tržno prodajo, na katerem je Olga Oblak, svetovalka za ekonomiko v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, med drugim predavala o ekonomičnosti in izkoriščenosti naprav za pakiranje krompirja v vrečke. Kot je povedala, je na Gorenjskem zdaj sedem tovrstnih pakirnic, pri tem pa ni ekonomske računice, da bi jo en pridelovalec imel le za lastne potrebe. Nakup takšne naprave je upravičen le za skupine kmetov, ki na leto zapaki-
rajo v vreče vsaj tisoč ton krompirja. Letos je na gorenjskih nj1' vah raslo okrog tisoč hektarjev krompirja, pridelek pa je bil p° besedah svetovalke za rastlinski pridelavo Marije Kalan zarad suše manjši kot lani. Najboljši s pridelali okrog 50 ton krompir)* na hektar, na plitvih tleh tud samo 35 do 40 ton, slabši pa Pn' bi i/no 30 ton. Kmetje se postop0^ ma že prilagajajo trgu, ki zahte ■ kakovosten krompir in pakiran manjše količine, v prihodnosti P bodo morali še izboljšati sklad'*' čenje in namenu pridelave pn goditi izbor sort. it, . C. Zaplotn«K
Dobra sezona, precej novosti
V Gorenjski turistični zvezi opažajo, da se zadnja leta povečuje obisk tujih gostov, na Bledu denimo prevladujejo kar
z 98 odstotki, v Bohinju pa s 86 odstotki.
Bohinjska Bistrica - Nova nihalka na Vogel, prenovljeni hotel Bellevue nad Kranjem, Lek in Larix v Kranjski Gori, Transturist v Škofji Loki, popolnoma prenovljena Prešernova hiša v Kranju in urejen center Kranjske Gore - to so po besedah predsednika Gorenjske turistične zveze Lada Srečnika letošnje največje turistične pridobitve na Gorenjskem. Tudi po njihovi zaslugi je letošnja turistična bera na Gorenjskem dobra, pravzaprav veliko boljša kot prejšnja leta.
Srečanja v Bohinju se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Tako na Bledu kot v Bohinju se lahko pohvalijo s porastom števila nočitev; na Bledu so v prvih osmih mesecih našteli 348 tisoč nočitev, kar je za 18 odstotkov več kot leto prej. V Bohinju so od januarja do konca avgusta našteli 138 tisoč nočitev, kar je za 25
odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Edino v Kranjski Gori so našteli manj nočitev kot leto prej, zabeležili so jih dobrih 220 tisoč, kar je za odstotek manj kot v izredno uspešni lanski sezoni. Po besedah Lada Srečnika je na slabšo sezono nedvomno vplivala
Bled zapolnil strani hrvaških časnikov
Bled, 8. oktobra - Od 24. do 29. septembra so v Dubrovniku potekali Dnevi Bleda v Dubrovniku. "Res bi lahko rekli, da skoraj ni bilo domačina ne obiskovalca, ki ne bi opazil prisotnosti Bleda," je po vrnitvi povedala direktorica Turizma Bled Eva Štravs Pod-iogar. "Nasploh je bila medijska odzivnost blejskega nastopa velika, saj so bili blejski dnevi tako v časopisih, radiu in na televiziji."
V hotelu Lero so potekali dnevi slovenske kuhinje v organizaciji Park hotela Bled. Poleg gorenjskih dobrot (želodček, klobasa z zeljem in žganci, obara) seveda ni manjkala originalna blejska "kremšnita". Na gospodarski Predstavitvi so se najprej predstavili obrtniki, ki so svojim gostom Predstavili možnost sodelovanja med obrtniki in podjetji. Na turistični predstavitvi so predstavniki blejskega turizma - LTO Turizem Bled, GH Toplice in Kompas hotela Bled predstavili novosti v letošnji zimski ponudbi tako na smučiščih Vogel in Kranjska Gora kot na Bledu. Zimska panoima Bleda, možnosti za aktivne z|mske počitnice v bližnji ter daljni okolici, vse to so blejski argumenti za povečanje gostov iz Hr-yske, meni Štravs-Podlogarjeva. v Dubrovniku sta bila tudi pred-
stavnika Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, ki sta se z ^direktorjem hotela Lero že dogovorila o izmenjavi študentov, ki bi v Dubrovniku oziroma na Bledu lahko opravljali svojo obvezno prakso.
Najpomembnejša pa je bila promocija, ki je potekala po ulicah Dubrovnika in Cavtata. Kar pet koncertov Godbe Gorje in Folklorne skupine Ribno se je zvrstilo v dveh dneh. Stradun je oživel v gorenjski narodni noši in domačini ter njihovi gostje so z zanimanjem jemali prospekte Bleda in Slovenije, eni zato, da si malo osvežijo spomin, drugi zato, da se spoznajo z deželo, ki so jo predstavljali godbeniki in folklora. V pristanišču Gruž minilo pa so pripravili tekmo v veslanju in zmage se je veselil blejski osmerec.
•U.P.
slaba zima, pa tudi investicijska dela v kraju, od gradnje kanalizacije do prenove hotelov Lek in Larix. Kot opažajo v Gorenjski turistični zvezi, se zadnja leta povečuje obisk tujih gostov, na Bledu denimo prevladujejo kar z 98 odstotki, v Bohinju pa s 86 odstotki. Na drugi strani pa se zmanjšuje zanimanje domačih gostov za letovanje v gorenjskih turističnih krajih, tako so samo na Bledu v letošnji sezoni našteli kar za 22 odstotkov manj domačih gostov. Kje iskati vzroke? Po mnenju Lada Srečnika očitno Slovence mnogo bolj pritegnejo zdravilišča in morja, medtem ko Bled in Bohinj obiskujejo le kot dnevni gostje.
In kaj so v Gorenjski turistični zvezi naredili v letošnjem letu, da bi bila Gorenjska še bolj turistično privlačna? Po besedah Lada Srečnika niso potrebna samo vlaganja v objekte, temveč tudi v kadre, prireditve, čisto okolje... Samo turistična društva - na Gorenjskem jih deluje kar 46, vanje pa je vključenih 22.500 članov - vsako leto pripravijo več kot 600 različnih prireditev, ki so sestavni del vsake dobre turistične ponudbe. Gorenjsko skušajo še bolj približati turistom tudi prek
novega prospekta Gorenjske, v katerem so prvič uporabili nov logotip Gorenjske z nageljnom in podobo človeka v gibanju. "Ta logotip se je kar prijel in je posrečena blagovna znamka Gorenjske," meni Srečnik. Zveza seje vključila v akcijo Moja dežela lepa in gostoljubna, v okviru katere poteka pomladansko in zimsko urejanje in čiščenje okolja, ocenjevali so najlepše oziroma najbolj urejene gorenjske kraje, začeli so z akcijo Gorenjski nagelj na gorenjske balkone. Že štirinajstič so organizirali festival Turizmu pomaga lastna glava, na katerem je letos sodelovalo deset gorenjskih osnovnih šol, zmagali pa so učenci iz Preddvora in gorenjsko odlično zastopali tudi na državnem tekmovanju.
Gorenjska turistična zveza pa je aktivno sodelovala tudi z vsemi gorenjskimi turističnimi društvi in kot vrhunec celoletnega sodelovanja minulo soboto pripravila srečanje vseh društev v dvorani Danica v Bohinju, ki se ga je udeležilo skoraj 400 gorenjskih turističnih delavcev. Srečanja pa se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.
• U.P.
Že 40 tisoč potnikov z nihalko na Vogel
Vogel - Z novo nihalko na Vogel se je doslej peljalo že 40 tisoč potnikov. In čeprav se je z novo nihalko mogoče peljati že od začetka avgusta, so v družbi žičnice Vogel uradno otvoritev pripravili šele minulo soboto. Slavnostni gostje bil minister za evropske zadeve Igor Bavčar, slovesnosti pa se je udeležil tudi minister za okolje Janez Kopač. Kot je poudaril direktor družbe žičnice Vogel Jože Resman, je nova vogelska nihalka ena najsodobnejših v svetovnem merilu, glede na veliko strmino in dolžino pa sodi že med zračna vozila. Novembra bodo opravili remont nihalke, potreben pa je še trajnostni preskus. Šele po njem bodo lahko nihalko polno obremenili, zdaj se namreč z njo lahko pelje samo 50 potnikov. Do zimske sezone pa naj bi vendarle lahko sprejela po 80 potnikov. Sicer pa Vogel čakajo nove naložbe, zlasti v posodobitev naprav na smučiščih, po besedah ministra Bavčarja pa bodo nujna tudi vlaganja v Bohinju, zlasti v hotele. • U. P.
Direktor Žičnic Vogel Jože Resman, minister za evropske zadeve Igor Bavčar in bohinjski poslanec Dušan Vučko v novi nihalki.
GLASOVI IZLETI - vselej pestro in nepozabno
Martinovanje v Diani
God sv. Martina je vsako leto praznik za vinogradnike in vinarje in martinovanja so čas, ko si skoraj vsak skuša najti nekaj prostega časa za veselje ob dobri vinski letini. GLASOVI Martinovi izleti bodo tudi letos - prvega Vam ponuja prevoznik Janez Ambrožič ZIDANK iz Zgornjih Gorij prav na najbolj 'Martinovo' vesel dan, v soboto, 10. novembra. Izlet bo v Mursko Soboto, posebna gostja murskosoboškega martinovanja v hotelu Diana bo Simona Weiss. Organizatorji zagotavljajo prvovrstno zabavo: Martinovo večerjo; krst letošnjega mošta; gosjo ragu juhico točno opolnoči. Cena: 6.500 SIT; za naročnike Gorenjskega glasa zgolj 5.200 tolarjev. Kdor bo želel, bo popoldan lahko izkoristil za kopanje v hotelskem bazenu s termalno vodo ali pa za ogled katere od pomurskih znamenitosti. Dolgčas zanesljivo ne bo nikomur! Martinova izletniška relacija: Zgornje Gorje - Bled - Lesce - Radovljica -Kranj • Škofja Loka - Smlednik - Vodice -Moste - Mengeš - Murska Sobota. Večina sedežev v udobnem Zidankovem avtobusu je že rezerviranih, zato s-prijavo velja pohiteti.
Vahtanje in stari časi
V Dornberku v Vipavski dolini bo firma VINDOR v soboto, 3. novembra, pripravila Vindorjevo vahtanje. Z njim obujajo staro tradicijo praznovanja ob zaključku trgatve in Vindorjev program vključujemo v GLASOV Martinov IZLET. Degustacije vin bodo v treh dornberških vinskih kleteh: Pri profesorjevih (družina Paulica), Pri Vrhouščevih (družina Rijavec).in Pri Bercetovih (družiuna Berce). V vsaki kleti imajo po nekaj pravih primorskih posebnosti. Degustacijam bo sledila 'večerja kot v starih časih' na Bercetovi domačiji, po večerji bo nastopil Dornberški fantovski zbor, Vipavska folklorna skupina in operni pevec Marko Kobal z opernimi arijami, v katerih je opevano vino. V zadnjem dejanju Vindorjevega vahtanja bo glavno vlogo imela harmonika. Izletniška relacija bo Jesenice - Žirovnica - Lesce -Radovljica - Kranj - Škofja Loka.
V Ljutomer 27. oktobra
'Martinovanje pred Martinom' bo v Ljutomeru že v soboto, 27. oktobra. Relacija GLASOVEGA IZLETA bo tokrat prvič: Bohinjska Bistrica - Bled - Radovljica - Kranj - škofja Loka - Smlednik -Vodice - Mengeš. Gostitelj 'Glasovk in Glasovcev' bo podjetje Lju-tomerčan, d.d., ki bo pripravilo degustacijo šestih vrhunskih vin in pokušino najboljših domačih mesnin. Tudi ogled muzeja v ljutomerski mestni hiši ter domača večerja na turistični kmetiji Jureš v Globokem sta v programu izleta, katerega cena je 6.500 SIT (za naročnike Gorenjskega glasa samo 5.200 SIT).
V Terme 3000 gremo 20. oktobra
Z avtobusnim prevoznikom Martinom Frelihom bo GLASOV IZLET v Terme 3000 v Moravcih v soboto, 20. oktobra. Relacija: Žiri - Gorenja vas -Poljane - Škofja Loka - Kranj (če bo več prijav, z 'ovinkom' skozi Šenčur in Cerklje do Komende). Postanek med vožnjo z Gorenjske v Pomurje bo v Polzeli (ugoden nakup zimskih in vseh drugih nogavic!). Cena izleta je 5.900 tolarjev na osebo; zgolj za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani!) samo 4.500 tolarjev. Število sedežev v Freli-hovem avtobusu je omejeno, zato sprejmemo le (prvih!) 35 prijav.
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e- naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti In splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih pred-stavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
Dr*avni denar za smučišča
Kranj - Ministrstvo za gospodarstvo je v okviru javnega izpisa za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture devetnajstim prijavljenim kandidatom odobrilo 616 milijonov nepovratnih sredstev, med njimi tudi petim gorenjskim.
Tako bo smučarski center Kobla 2TG za dograjevanje sistema umetnega zasneževanja dobil 12 milijonov tolarjev, RTC žičnice Kranjska Gora za sistem umetne-|a zasneževanja 22 milijonov, STC Stari vrh za podaljšano tretjo fazo zasneževanja smučišča 12 milijonov, Terme Snovik Kamnik za izgradnjo oziroma pokritje rekreacijskega bazena ter delno ureditev okolice 33 milijonov, "TP Gorenjka Kranjska Gora pa za obnovo hotela Larix in izgradnjo bazenskega centra 40 milijonov. .U.P.
AdRiAkcR
5^LON KERAMIKE
KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13
Nagradni kviz GORENJSKEGA GLASA in PROMONTANE
Katera gora je na fotografiji?
20'/.
6or»t8x,
0 za posamezne modele!
Pro Montana
Nagradni kviz GORENJSKEGA GLASA in PROMONTANE Kupon št.4
Gora na fotografiji je.......................... .....................
Ime in priimek
Naslov
1
V treh torkovih številkah Gorenjskega glasa smo objavili fotografije in delni opis gorenjskih gora, vaša naloga pa je bila, da uganete, za kateri vrh gre in nam čimprej pošljete kupon z odgovorom. Pokrovitelj kviza PROMONTANA z dobro založenimi trgovinami z alpinistično, planinsko in pohod-niško opremo v Kranju, na Bledu, v Domžalah in v Ljubljani je za reševalce nagradnega kviza pripravil lepe nagrade. Dvakrat smo na vmesnih žrebanjih ob ponedeljkih izžrebali po 1 nakup v Promontani v vrednosti 10.000 SIT in po 5 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Na zaključnem žrebanju v petek, 12. oktobra 2001, ob 13. uri pred trgovino PROMONTANA v hotelu Creina, pa bomo izmed vseh prispelih kuponov izžrebali naslednje nagrade: 1. nakup v Promontani v vrednosti 20.000 SIT, 2. izlet Gorenjskega glasa za eno osebo in 18 naglavnih trakov Gorenjskega glasa.
Danes objavljamo še enkrat vse fotografije in vam dajemo še eno možnost za sodelovanje v zaključnem žrebanju v petek. Na spodaj objavljeni kupon napišite imena vseh treh gora.
Izrezane kupone z odgovorom pričakujemo na dopisnici (velja tudi nalepljen na karton velikosti dopisnice, če ga boste oddali osebno) na naslovu Gorenjski glas, Zoisova 1, p.p. 124, 4001 Kranj in v trgovinah Promontane najkasneje do 11. oktobra 2001, v trgovini Promontana v Kranju pa tudi na dan žrebanja, v petek, 12. 10. 2001, do 13. ure.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87	Trst 16.10., Madžarske toplice od 11.10. do 14.10., Lenti 27.10., Lidl 9.10., Romanje - Medžugorje od 19.10 do 21.10., Silvestrovanje v Madžarski toplicah od 29.12. 01 do 2.1. 02
HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757	Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL	Nakupovanje v Banja Luki (NOVO) 21.10., Trst 17.10. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje	Lenti 13.10. in 20.10. Tel.: 252-62-10, 041/660-658
prof. META KONSTANTIN, ..P. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253	TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
NEMŠČINA	ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590
Turistični prevozi Janez Ambrožič - ZIDANK Zg. Gorje 15	18.10. Lenti tel.: 572-54-27, 041/723-823, 031/723-823
SOTESKA VINTGAR	SOTESKA VINTGAR (572 52 66) je odprta vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Cena ogleda za odrasle je 500 sit, za otroke pa 250 sit.
44 DRAMA ARTjJL Slovensko narodno V   w gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92	B. A. Novak: KASANDRA: IZVEN (KONTO), četrtek 11.10. od 19.30 do 22.05 ure J. Boregeson, A. Long, D. Singer: ZBRANA DELA W. SHAKESPEARA (OKRAJŠANO). IZVEN (KONTO), petek 12.10. od 17.00 do 18.45 ure zaključna predstava, 20.00 do 21.45 ure
BLED Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527	Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Cene drsanja: ODRASLI 600,00 sit, ŠTUDENTI 500,00 sit, OTROCI DO 14. LETA 400,00 sit, IZPOSOJA DRSALK 600,00 sit, SEZONSKA KARTA ODRASLI 8.000,00 sit, SEZONSKA KARTA OTROCI DO 14 LETA 5.000,00 sit
HC ACRONI JESENICE Ledarska 4 tel.: 04 58-63-363 fax: 04 58-63-373 e-mail: hd-jesenice g-kabel.si	PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS) VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE
SLIKARSKA ŠOLA	za začetnike. Začnemo 19. oktobra. Samo še 5 prostih mest. Izobraževalni center FREISING, tel.: 04/5155880
BORZA ZNANJA
Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo:
- na telefonski številki 01 /42-66-197
- KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na
Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana
- ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljana@borzaznanja. mss .edus.si
Za današnjo javljanje smo vam pripravili ponudbo za vse tiste, ki bi se želeli naučiti žonglirati, požirati ogenj in voziti z monociklom. Vsa ta znanja vam ponuja naš novi član, ki prihaja iz Ljubljane. Znanje je pridobil v tujini, kjer je sodeloval z izkušenimi rokohitrci. Korajža velja, pokličite ljubljansko Borzo znanja, kjer vam bomo podrobneje predstavile naše člane in njegovo znanje.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Literarni večer
Tržič - "Koliko življenjskih zgodb je spravil v pisano besedo Ivan Sivec, veste naši bralci, ki že 29 let prebirate njegove kmečke povesti, zgodovinske romane, spominsko prozo..." so zapisali v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja, zato vabijo na literarni večer z najbolj , plodovitim sodobnim slovenskim pisateljem Ivanom Sivcem danes, v torek, 9. oktobra, ob 19. uri.
Baletni večer
Slovenski Javornik - Društvo baletnih umetnikov Slovenije s sodelovanjem Opere in baleta SNG Ljubljana vabi na prvo reprizo Baletnega večera mladih koreografov. Plesali bodo na skladbe Slavka Osterca ob 60-letnici skladateljeve smrti. Predstavo si lahko ogledate v nedeljo, 14. oktobra, ob 18. uri v dvorani Delavsko prosvetnega društva France Mencinger na Slovenskem Ja-vorniku. Vstopnice lahko naročite v predprodaji po telefonu PDP Svoboda 04/586-651 vsak dan od 10. do 12. ure ali zvečer po 19. uri.
Muzejski večer
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi v četrtek, 11. oktobra, ob 19. uri v Modro dvorano Gradu Khislstein na muzejski večer. Predstavili bodo knjigo Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni. Avtorji Marjan Žnida-rič, Jože Dežman in Ludvik Puklavec so v njej strnili več kot desetletna prizadevanja mobilizirancev in raziskovalcev, da osvetlijo nacistični zločin, ki ga je v drugi Jugoslaviji partijska oblast zamolčala in tabuizirala. Izbrane odlomke besednega ustvarjanja mobilizirancev bo predstavil dramski igralec in lajnar Rastko Tepina.
Ure pravljic
Škofja Loka - Danes, v torek, se bo v škofjeloški knjižnici začela ura pravljic za otroke ob 17. uri. Jana Štromajer
bo pripovedovala pravljico z naslovom Lev in miška.
Jesenice - V jeseniški knjižnici bodo otroci pravljici lahko prisluhnili v četrtek ob 17. uri. Na vrsti je pravljica Pika Pikapolonica, ki govori o majhni pikapolonici s tremi čisto črnimi pikami na hrbtu. Rada bere, piše, prepeva. Nekega dne pa izgubi mamico... Bohinjska Bistrica - V knjižnici v Bohinjski Bistrici se bo ura pravljic začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Naslov arabske pravljice je Kako si je Šeherezada rešila življenje. Pravljično uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Silva Kos.
Na obisku pri čevljarju
Radovljica - Otroci, pridružite se skupinici, ki bo v četrtek, 11. oktobra, obiskala radovljiškega čevljarja. Pridite ob 17. uri pred knjižnico.
Dan kostanja
Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 13. oktobra, na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure Dan kostanja. Prireditev je nastala v sodelovanju s taborniki in tako bodo tudi letos taborniki pekli kostanj, Za mošt, medico in med bodo poskrbele okoliške kmetije in čebelarji. Na razpolago bodo tudi ostali različni izdelki domače in umetne obrti.
Športnik leta 2001
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na vsakoletno tradicionalno prireditev, na kateri bodo podelili priznanja Športnik leta 2001, ki bo v četrtek, 11. oktobra, ob 16. uri v dvorani KS Stražišče.
Kostanjeve nedelje Janče 2001
Zalog - Turistično društvo Besnica -Janče iz Zaloga vabi na Kostanjeve nedelje Janče 2001. Prireditvi bosta še v nedeljo, 14., in v nedeljo, 21. oktobra. V nedeljo, 14. oktobra, se bo prireditev začela ob 11. uri. Kmetje bodo na stojnicah prodajali domače pridelke in izdelke, potekale bodo razne igre, prikazali bodo tudi prešanje mošta in žganjekuhe. Igral bo ansambel Veseli planšarji, ves dan pa bo potekala tudi igra iskanje skritega zaklada.
25. oktobra, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred Globusa v Kranju. Med potepanjem boste spotoma ugibali posebnosti in zanimivosti krajev ter njih zgodovinske in kulturne znamenitosti. Vse to bo "tam blizu, kjer je nekoč kaplanoval tudi A. M. Slomšek".
Kočevska planinska pot
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira planinski pohod 18. oktobra z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Planinska tura bo v Roške gozdove in sicer na Veliki Rog (1099 m) in Velike gore (prav tako 1099 m) in ni težka, le prvi del poti je malo bolj strm, sestop pa je položen. Oprema naj bo planinska, vremenu primerna, s pohodnimi palicami in morda baterijska svetilka za jamo. Prijave z vplačili zbirajo v DU Kranj.
Izlet med vinogradi
Kranj - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kranj organizira izlet po Kozjanskih hribih z zidanicami, prepolnimi rujnega vina. Izlet bo 25. oktobra. Vodnika priporočata dobro obutev, ki ne prepušča vlage in blata, ter pohodne palice in ostalo vremenu primerno opremo. Prijave in vplačila v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Po obronkih Šentruperta
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na Steklasovo pot po obronkih Šentruperta v soboto, 13. oktobra. Prijave in informacije: Jasna Soklič, tel.: 207 64 00, Niko Ugrica, tel.: 041/734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva.
S Fanti z vasi
Bela - Ansambel Fantje z vasi vabi na tradicionalni izlet po Notranjskem. Izlet bo 13. oktobra, dodatne informacije dobite po tel.: 041/58 2 274 ali 041/698 564.
V Lenti
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi člane in druge zainteresirane na nakupovalni izlet v Lenti, ki bo v soboto, 13. oktobra, z odhodom ob 2. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do sv. Duha. Kosilo bo po opravljenih nakupih v Prekmurju. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. Naslednji izlet v Lenti je predviden za 22. novembra in sicer če bo prijav dovolj, zato se čimprej prijavite.
Silvestrovanje v Beli krajini
Kranj - Sekcija za turistične izlete vabi na silvestrovanje v Belo krajino. Pred-prijave z vplačili akontacij sprejemajo do 26. oktobra v društveni pisarni. Prijavite se čimprej.
Divje babe - Šebrelje
Žabnica, Bitnje - Sekcija za pohodni-štvo pri Društvu upokojencev Žabnica
- Bitnje vabi vse ljubitelje planin in gora na zanimiv planinski izlet na Divje babe
- Šebrelje, ki bo jutri, v sredo, 10. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju s postanki na vseh avtobusnih postajališčih skozi Stražišče in vse do Virmaš. Skupne hoje bo za približno 4 ure. Vodniki priporočajo dobro obutev, pohodne palice, baterijsko svetilko in ostalo opremo, primerno času in vremenu. Prijave za pohod in malico z obveznimi vplačili sprejema gospa Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 231-22-88 do zasedbe avtobusa.
Na Obir
Preddvor'- Planinska sekcija Preddvor organizira v soboo, 13. oktobra, izlet na Obir. Tura je primerna za planince s primerno kondicijo. Izhodišče bo na parkirišču pri Majerhofu pod Obirsko planino. Hoje pri vzponu bo od 3 do 4 ure in na povratku do 3 ure. Prevoz je z osebnimi vozili. V primeru snežnih padavin bo tura spremenjena. Odhodo izored trgovine Dvor v Preddvoru bo ob 6.30 uri. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 11. oktobra.
V neznano
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na vsakoletni že tradicionalni izlet v neznano, ki bo v ponedeljek, 29. oktobra, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo društveni poverjeniki do zasedbe avtobusa. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na potepanje v neznano v četrtek,
ljS^l®
90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz  103,7 MHz
tel.: 05/373 - 47 - 70    Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10
oktobra, ob 18. uri začelo v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo g. Pavel Dimitrov.
Nenadni zastoj srca
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja, podružnica za Gorenjsko, vabi danes, v torek, 9. oktobra, ob 17. uri v sejno sobo št. 16 Mestne občine Kranj na predavanje dr. Andreja Bru-čana. V temi z naslovom Zgodnja defi-brilacija bo predavatelj prisotne seznanil o pomoči pri nenadnem zastoju srca. Po predavanju si boste lahko ogledali fotografije iz srečanja Z gibanjem do zdravja, ki je bilo na Brdu 27. septembra.
Vitalni skozi življenje
Kranj - Društvo bolnikov z osteoporo-zo Kranj vabi na predavanje dr. Barbare Horvatin Vitalni skozi življenje. Predavanje bo v četrtek, 11. oktobra ob 18. uri v veliki dvorani Mestne občine Kranj. Po predavanju bo srečanje ob degustaciji zdrave hrane Fidifarme iz Ljubljane.
Koncert štirih zborov
Stražišče pri Kranju - Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče prireja ob 29. srečanju štirih pevskih zborov koncert, ki bo v soboto, 13. oktobra, ob 20. uri v Šmartinskem domu v Stražiš-ču. Sodelovali bodo: MePZ Svoboda Stražišče z dirigentom Vladimirjem Br-lekom, MePZ KUD Brežice z dirigentoma Elizabeto in Dragutinom Križa-nič, MePZ Zarja Železna kapla z diri-genko Barbaro Novak iz Avstrije ter MPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel iz Italije z dirigentom Miranom Žitkom.
Mušica aeterna
Kamnik - V soboto, 13. oktobra, se bo ob 20. uri v frančiškanski cerkvi začel zaključni koncert festivala Musica aeterne. Ob 50- letnici ustanovitve bo nastopil Slovenski oktet pod umetniškim vodstvom dr. Mirka Cudermana. Vstop je s prostovoljnimi prispevki.
E2 lifH#yM B
Ogled škofjeloške policije
Kranj - Območni klub Maksa Perca Kranj organizira za svoje člane ogled Policijske postaje Škofja Loka, ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 10. uri. Gre za enega najmodernejših tovrstnih objektov v Sloveniji, zato vabijo članice in člane, da se vodenega ogleda udeležijo v čimvečjem številu. Prevoz je v lastni režiji.
Vpisovanje v Osloovnovo knjigo
Klub ljubiteljev Kališča (Kljuke) obvešča in vabi stare in nove člane na ponovno vpisovanje v Osloovnovo knjigo za sezono 2001 - 2002. Prvi vpisi začnejo šteti 6. oktobra. Informacije na internetu http://www.myfree-host.com/kalisce.htm ali po tel.: 041/672 040 ali 031/840 290.
Plesni tečaji in igranje kitare
Britof pri Kranju - Začel se je vpis v plesne tečaje za predšolske otroke, osnovnošolce in odrasle. Začenjajo se tudi tečaji kitare za vse starosti ter tečaji samoobrambe in karateja za osnovnošolce in mladino. Vpisi so vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 19. ure v gasilskem domu v Britof u pri Kranju.
Dejavnosti
v jeseniški knjižnici
Jesenice - Od oktobra do maja na otroškem oddelku jeseniške knjižnice potekajo naslednje dejavnosti: ob ponedeljkih od 15. do 17. ure igralne urice, od 17. ure klekljanje, ob torkih od 16. ure angleške urice, ob sredah od 16. ure angleške urice, ob četrtkih ob 17. uri ure pravljic, ob 18. uri pogovori o knjigah (vsak zadnji četrtek v mesecu), ob petkih pa od 16. ure nemške urice.
Planinske postojanke
PD Javornik - Koroška Bela je konec septembra zaprlo vrata svojih postojank: Staničev dom pod Triglavom, Prešernova koča na Stolu in Kovinarska koča v Krmi. Vsem planincem se zahvaljujejo za obisk in se veselijo srečanja z njimi prihodnje leto.
Razstava v Doliku
Jesenice - V Razstavnem salonu Do-lik Jesenice bodo v petek, 12. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Ljubice Intihar Višnar, članice Doli-ka.
Žabji kralj
Kranj - V soboto, 13. oktobra, se bo ob 10. uri v Prešernovem gledališču začela predstava za otroke Žabji kralj. Predstava je namenjena otrokom, starim od 3. do 11. let.
Sladoled
Koroška Bela - V soboto, 13. oktobra, se bo ob 19.30 uri v dvorabi Kulturnega hrama začela burka v dneh dejanjih Sladoled Janeza Jalna. Vstopnice lahko rezervirate v frizeriji Novak ali po tel.. 580-60-62.
Dva bregova
Škofja Loka - Prosvetno društvo Posočje vabi na ponovitvi izredno odmevne in uspešne predstave, ki je doživela premiera na letošnji občinski praznik, dramo iz življenja Ločana Antona Leskovca Dva bregova, ki jo je režiral Igor Žužek. Ponovitvi bosta v Kristalni dvorani na Mestnem trgu (bivši TVD Partizan, vhod skozi dvorišče Kina Sora)vpetek, 12., in v soboto, 13. oktobra, obakrat z začetkom ob 20. uri. Vstopnice lahko dobite tudi v predprodaji v Turističnem društvu, Mestni trg 5, Škofja Loka ali uro in pol pred začetkom predstave.
Na višjem nivoju
Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vabi na ogled uspešne komedije Na višjem nivoju. Predstavo je režiral Miran Kenda, za smeh pa bodo poskrbeli domači igralci: Klemen Košir, Franci Černe in Rado Mužan. Ponovitev predstave bo v četrtek, 11., in v petek, 12. oktobra, obakrat ob 19.30 uri v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. Predstavi sta za abonma in izven. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure.
Skušnjave sodobne vzgoje
Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vabi zakonce in starše na predavanje specialnega pedagoga Marka Juhanta z naslovom Skušnjave sodobne vzgoje - kako se jim upreti - da postanemo boljši starši. Predavanje bo v petek, 12. oktobra, ob 20. uri v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 v Kranju.
Ali noje zebe?
Radovljica - V radovljiški knjižnici danes, v torek, ob 19.30 uri lahko prisluhnete zanimivemu predavanju z naslovom Ali noje na Gorenjskem zebe? O nojih, nojereji, nojevem mesu in gospodarski koristnosti teh zanimivih živali bo ob diapozitivih predaval rejec nojev Maks Vrečko.
Inki in Bolivija
Škofja Loka - Jutri, v sredo, se bo ob 18. uri v škojeloški knjižnici začelo predavanje z diaapozitivi z naslovom Biseri inkovske kulture in naravne lepote Bolivije. Predaval bo Silvo Ča-dež.
Prelepa si, Slovenija
Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Prelepa si, Slovenija. Predavanje se bo danes, v torek, 9.
KVIZ t 2 3 - A PRŽI? NA RADIU GOREN C in v GORENJSKEM G LAS V
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
A3	B3	C3 __	A3	B3	C3
na radiu gorencsmo vam pripravili izjemno zanimivo in preprosto kviz oddajo
i, 2,3, -a drži? kviz pouka tako, da se v vsakem pouu skriva trditev, na katero poslušalci odgovarjajo Ž drži ali Nt drži. za posameznim/ polji so skrite nagrade, ki so jin sili tisti, ki so sodelovali doslej, ZtlO veseli. pridružite se nam vsak četrtek in petek popoldne, od 13.30 naprej.
\}ZS EtflLr GOSTILNA
RESLAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje I
|) GALERIJA
Glasbene prireditve so gb 19. uri.
sreda -	10.10. 2001
	
petek -	12.10. 2001
INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/ 5333-402
Test: Citroen Xsara 2.0 HDi (81 kVV/110 KM) SX
Novo razmerje moči in udobja
Citroenov najbolj množični model ni več v rosno mladih letih, vendar še vedno uspeva držati korak z bližnjimi tekmeci. Elegantna zunanjost, dobre vozne lastnosti in zmerna cena so argumenti, s katerimi je xsara doslej prepričevala kupce, od letošnje pomladi pa je med aduti tudi močnejši turbodizelski motor.
Dizelski motorji v zadnjem obdobju doživljajo pravi razcvet, ne samo zaradi skoraj pregovorne varčnosti, ampak tudi zaradi novih tehnoloških dosežkov, ki so njihove zmogljivosti, približale bencinskim motorjem ali jih celo presegati presegati. Pri Citroenu so se prenove svojih dizlov lotili pravi čas in 2,0-litrskemu štirivaljnemu turbodizlu z visokotlačnim neposrednim vbrizgom goriva, ki je razvil 90 konjskih moči, logično sledi močnejša
kmalu ugotovijo, daje motor skoraj brez tako imenovane turbo luknje, vsi ostali pa lahko pohvalijo tiho delovanje brez izrazitih dizelskih vibracij. Strmo dvigajoča navorna krivulja dovoljuje vozniku, da na trenutke pozabi na prestavno ročico, ki ni vzor natančnosti in lahkotnosti, če pa si zaželi športne vožnje, mu je ta turbodizel brez upiranja pripravljen ustreči. Dodaten argument je še ekonomičnost, ki se pri povprečnem obremenjevanju mo-
^tvratna kombilimuzina je soliden družinski avtomobil, v zadku je Prtljažnik, ki s prostornino sega v sam razredni vrh. Prtljažna vrata lrnajo možnost ločenega odpiranja stekla ali celote.
^vedba s 110 konjskimi močmi.
Tu
motor je "obogaten" s hladil-
nikom polnilnega zraka, rezultati njegovega delovanja pa se kažejo Predvsem v višjem navoru pri nižjih vrtljajih in posledično pri boljših pospeških in višji končni hitrosti. Izkušeni vozniki kaj
torja drži pod 7 litri plinskega olja na 100 kilometrov, ob neusmiljenem priganjanju pa je lahko za nekaj manj kot pol litra višja.
Petvratna kombilimuzinska xsara hoče biti predvsem družinski avtomobil, ki svojim uporabnikom nudi solidno udobje in
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ...............................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
mere: ..............................d. 4.190, š. 1,705, v.1,405 m
medosna razdalja: ...............................................2-540
Prostornina prtljažnika: ................*...................44°/11901
motor:.....................štirivaljni, turbodizelski
9ibna prostornina: ...........................................1991 ccm
moč: ..................................81 kW/110 KM pri 4000 v/min
navor: ................................255 Nm pri 1750 v/min
najvišja hitrost:.................................................— km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h: .....................................— s
Poraba EU norm.: .............................7,0/4,2/5,2 1/100 km
Maloprodajna cena: ....................................3.315.000 SIT
*astopnik: ....................................Citroen Slovenija, Koper
+ motorne zmogljivosti, poraba goriva, udobno nastavljeno vzmetenje, serijska oprema
* namestitev stikal za odpiranje stekel, nenatančna ročica menjalnika, Površna izdelava
Gazdina inteligentna varnostna vreča
V skrbi za izboljšanje varnosti P°lnikov v avtomobilih je japon-ska Mazda razvila nov inteligent-ni sistem varnostne vreče. Gre za ^gradnjo varnostnega elemen-ta' ki se je sprva uveljavil kot dopolnilo k varnostnim pasovom, ki pri frku odigrajo ključno vlogo in tudi druga varnostna oprema ob j}euPorabi ni učinkovita. Mazdin ^mart Air Bag Svstem je zasno-Van tako, da zagotavlja učinkovito Za§čito z delovanjem, ki temelji na proučitvi vseh pomembnih de-
javnikov in se nato odloči, ali se bo varnostna vreča sploh sprožila in če se bo, v kolikšnem obsegu. Sistem temelji na več tipalih, ki posredujejo informacije za končno odločitev, na primer o silovitosti trka, zasedenosti sedežev, oddaljenosti voznika od volana, težo sovoznika in pripetost z varnostnima pasovoma. Vsi ti podatki se zbirajo v krmilni enoti, ki "določi", ali se bo vreča napihnila z manjšo ali večjo stopnjo.
• M.G.
KAJ PRAVI ONA?
Kljub letom jo še vedno preseneti njena dovolj elegantna zunanjost in če bi lahko odločala sama, bi se odločila za trivratnega kupeja. Navdušenje nekoliko splahni ob pogledu na vozniško delovno mesto in se ponovno povrne, ko ugotovi, da je xsara lahkotno vodljiv avtomobil, čeprav volan vrtijo ženske roke. Prestavna ročica bi morala biti bolj uglajena, moti pa jo tudi to, da nad zadkom nima zadostnega pregleda za lažje parkiranje.
prostornost v povprečju spodnjega srednjega razreda. Prtljažnik dosega zgornje vrednosti v tem velikostnem razredu in z zloženo zadnjo klopjo sprejme vase tudi kakšen nevsakdanji tovor, vendar je nekaj litrov pridobil tudi na račun rezervnega kolesa, ki je po
Audi bo "vpoklical" 41.000 avtomobilov
Can^°'stadtski Audi bo na izredni servisni pregled in popravilo pokli-delih r> avtomobilov, pri katerih so odkrili korozijo na nekaterih Pornl- Sr ZU modele A3< S3 in T1*' ki so bili izdelani med leti 1999 in Ppj Aa~r.? 2WX)> zamenjali pa jim bodo nadzorne roke na zadnjih oseh. ?agot • U ne poro^aJ°' kakšni bodo stroški teh posegov, hkrati pa so ovili, da nevšečnost ne vpliva na varnost vožnje.
°rd Focus in Siemens S45
zastop-^C«niCi P.rodaJe forda focusa na slovenskem trgu sta For-različu
io ra/rx^n'k summit Motors in Siemens Slovenija pripravila poseb-matskor-L0 tCga avtomobila- Ford focus futura S45 ima vgrajeno kli-
ki vclj- napravo' med 0Premo pa je tudi Siemensov GPRS telefon S45, ranje jn Za eneSa najbolj sodobnih, napeljavo za prostoročno telefoni-v Ford ^°bi kartico- Paket stane 385.800 tolarjev, do konca leta pa bo P°sPeškVl P/odaJni mreži za kupce focusa brezplačen. Ob prodajnem praviin U Sta summit Motors in Siemens hotela tudi opozoriti na m varno uporabo mobilnih telefonov v avtomobilih. • M.G.
Armaturna plošča ni posebej razburljiva, vendar z izjemo nekaj ponesrečeno nameščenih stikal dobro služi svojemu namenu.
francosko pritrjeno na prtljažno dno." Dostop do prednjih sedežev in zadnje klopi je na račun sorazmerno široko odpirajočih vrat precej lahkoten, sedeži, odeti v kakovostne tkanine, so udobni in prostora za noge je zadaj nekaj več kot za glave. Ob zadnji oblikovni osvežitvi na zunanjosti in
Xsarina zunanjost je kljub letom ohranila eleganco, hkrati pa potnike razvaja z udobjem in dobrimi voznimi lastnostmi. V notranjosti potnike čaka skoraj limuzinsko udobje ter dovolj prostora in opreme, namenjene udobju.
arhitekture očitno ne vedo, kam bi s stikali za elektrificirano odpiranje stekel in so ju slabo vidne namestili na spodnji del sredinske konzole. Na vse ostalo skoraj ni mogoče imeti nobene pripombe, nenazadnje pa je xsara že serijsko dobro opremljen avtomobil, ki za varnost svojih potnikov skrbi s štirimi varnostnimi vrečami in protiblokirnim zavornim sistemom, z elektrifikacijo stekel in ogledal ter daljinskim upravljal-cem osrednje ključavnice pa tudi za udobje.
Tako si kot dodatek z doplačil-nega seznama splača privoščiti le klimatsko napravo.
Xsarino obnašanje na cesti je mešanica francoske mehkobnosti in skoraj vzorno dobrega stika s cestno podlago. Avtomobil je lahko vodljiv, čeprav je v nosu nekoliko težji motor in kljub nekoliko mehkejšemu vzmetenju. Takšna nastavitev preprečuje, da bi bila kolesa pretirano občutljiva na vsako cestno grbino in xsara je zagotovo med najbolj udobnimi avtomobili med sebi podobnimi. Xsara HDi pa je hkrati tudi
v notranjosti je armaturna plošča ostala skoraj nespremenjena, kar je z'nekaterimi pridržki dobro; dobro zato, ker so merilniki lični in dobro pregledni, ker se volans-ki obroč s stikali za uravnavanje radia dobro prilega rokam in ker je večina stikal na pravem mestu; slabo zato, ker snovalci notranje
Turbodizel s 110 konjskimi močmi je pravi odgovor nemški prevladi pri tovrstnih motorjih.
učinkovit odgovor na ofenzivo sodobnih turbodi/.elskih motorjev, med katerimi so doslej prevladovali tisti z nemškim poreklom. Razmerja moči se bodo očitno začela spreminjali.
• M. Gregorič
Prodaja novih avtomobilov po treh četrtinah leta
Prodajno katastrofalni
september
Čeprav napovedi niso obetale posebej živahnega dogajanja na slovenskem avtomobilskem trgu, tako majhnega zanimanja kupcev, kot ga je statistika zabeležila prejšnji mesec, verjetno niso pričakovali pri nobenem
avtomobilskem trgovcu.
September je bil namreč za prodajo novih štirikolesnikov skoraj katastrofalni mesec, ki ga bo najbolje hitro pozabiti. Skupaj je bilo namreč prvič registriranih samo 3.740 novih avtomobilov, kar september uvršča na mesto letošnjega najslabšega prodajnega meseca. Zanimivo je, daje bila prodajna številka večja tudi v tradicionalno skromnejšem avgustu (3958 novih avtomobilov), prvi jesenski mesec pa je krepko slabši kot na primer januar (4.356) ali februar (4.939), v primerjavi z lanskim septembrom pa je mesečni zaostanek približno 17-odstoten.
Kaj je botrovalo tako skromni prodaji novih avtomobilov, je težko natančno določiti, verjetno pa gre za skupek vzrokov, od pomanjkanja denarja zaradi počitnic in načrtovanih jesenskih nakupov do čakanja na nekatere nove modele, ki bodo v prodajne salone prišli proti koncu leta ali v začetku prihodnjega. Prodajalci skušajo privabiti kupce s celo paleto aktivnosti od zniževanja cen obstoječega modelskega letnika, ki
mu nekateri pravijo kar cenovna vojna, do dodajanja brezplačne bolj ali manj privlačne opreme. Vendar pa se ob rezultatih, kakršne so dosegli v septembru, zastavlja vprašanje, kaj storiti, da bi prodaji dali pospešek, s katerim bi se lahko približali vsaj 10-odstotnemu minusu, kije bil načrtovan za letošnje leto. Časa za reševanje pa ni več veliko in ob skromnem nadaljevanju v oktobru, novembru in decembru, se kaj lahko zgodi, da bomo le s težavo ujeli številko 60.000 novih avtomobilov.
Med avtomobilskimi znamkami je v septembru in na letni ravni vodilni položaj obdržal Renault, ki ima s skupaj 9.418 avtomobili v rokah 21,1 odstotka slovenskega trga. Drugo uvrščeni Volkswagen si je v treh četrtinah s 5.842 avtomobili odrezal 13,1 odstotka tržne pogače, z nekaj dobrimi prodajnimi meseci pa se tretje stopničke trdno oklepa peugeot s 4.241 avtomobili in 9,5-odstotnim tržnim deležem. V deseterici so še Fiat (3.750 in 8,4 odstotka), Opel
(2.863 in 6,4 odstotka), Citroen (2.678 in 6 odstotkov). Škoda (2.399 in 5,4 odstotka), Seat (1.969 in 4,4 odstotka), Ford (1.710 in 3,8 odstotka) ter Hyun-dai (1564 in 3,5 odstotka). Zelo velik padec prodaje med znamkami i/ven deseterice sta letos zabeležila Kia in Daewoo, po lestvici navzgor pa sta zlezla Mercedes-Benz in Tovota.
Najbolj priljubljeni slovenski avtomobil je nesporno renault clio, krepko zaostaja drugouvr-
ščeni peugeot 206, tretji je fiat punto, na četrtem in petem mestu sta dva volksvvagna golf in polo, šesti je opel astra, sedmi renault twingo. osmi najvišje uvrščeni i/ srednjega ra/treda volkswagen passat, deveta škoda fabia in deseti opel corsa. V Sloveniji je bilo med drugimi avtomobili v prvih devetih mesecih registriranih tudi nekaj bolj eksotičnih primerkov, 15 porsehejev in 12 jaguarjev.
• M.G., vir MNZ RS, obdelava Avto Triglav
Daevvoo in GM blizu soglasja
Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so se začela pozno spomladi, sta eden največjih avtomobilskih koncernov GeneralMotors in bolehni južnokorejski proizvajalec Daevvoo Motor blizu končnega dogovora o prevzemu. Pred dvema tednoma sta namreč obe strani podpisali sporazum, s katerim soglašata s prevzemnimi pogoji, ki bodo služili kot osnova za nadaljnja pogajanja. Končni rezultat naj bi bila ustanovitev novega mešanega podjetja, ki bi bilo v dvotretjinski lasti General Mo-torsa, ostali delež pa bi pripadal južnokorejski banki /a razvoj, ki je Daevvoojeva največja upnica in je tudi zagotavljala ustrezna kreditna sredstva za ohranjanje proizvodnje. Končna usoda Daevvooja je torej blizu, novo podjetje pa bo verjetno ustanovljeno še pred koncem leta. • M.G.
•••••••
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM / avtostil@g-glas.si
Francoski Renault se vse bolj ukvarja tudi z dvokolesniki
Inovativna skuterska alternativa
Samo nekaj mesecev po predstavitvi skuterjev z znamko Renault, ki jih izdeluje italijanski Benelli, je francoski avtomobilski proizvajalec pokazal tudi konceptni trikolesnik, ki bi
lahko postal zanimivo inovativno vozilo za mestno gnečo, saj ima tri kolesa in streho.
Trikolesni skuter se imenuje ublo, družno pa so ga zasnovali v Renaultovem oblikovalskem oddelku in oddelku za športno tehnologijo.
Že zdaj pri Renaultu govorijo, da je trikolesnik več kot le oblikoval-
ska študija in nakazali, da bi bil leta 2003 že v serijski proizvodnji. Inovativni kolesni koncept zagotavlja predvsem večjo varnost, streha nad vozniškim sedežem (ki sicer ni več nobena revolucionarna novost) pa voznika ščiti pred
neugodnimi vremenskimi vplivi.
Ublo bo imel na plastiki tik nad xsenonskim žarometom velik Re-naultov romb, ki bo simboliziral kreativnost te znamke, ki se seveda ukvarja pretežno z avtomobili, v zadnjem času pa tudi s kolesi, ki
Prihodnje poletje pri britanskem MG Rover Group
Novi luksuzni športnik X80
Britanska avtomobilska tovarna MG Rover Group skuša, potem ko jo je iz naročja spustil bavarski BMW, povrniti nekdanji sloves znamki športnih avtomobilov MG. Za prihodnje poletje napovedujejo prihod novega luksuznega športnika, ki ima zaenkrat še delovno oznako X80.
Novinec naj bi po pričakovanjih tovarne vstopil v isto tržno nišo, ki jo "držijo" tako imenitni avtomobili, kot so porsche 911, mase-rati 3200 GT ali jaguar XK8, stal pa bo manj od 50.000 britanskih funtov. MG X80 je po oblikovni plati delo prekaljenega avtomobilskega mačka Petra Stevensa, pretežno aluminijasto šasijo in
večji del mehanike pa so izdelali v podjetju Qvale Mangusta, ki si jo je MG Rover Group podredil
GLIDER SERVICE - Novak Franc s.p. Alpska cesta 43 4248 LESCE
GLIDER^) ER.VICE
ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA, OBJAVLJAM PROSTI DELOVNI MESTI LIČARJA IN NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA. POGOJI: 2 LETI DELOVNIH IZKUŠENJ, STAROST DO 30 LET.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe z življenjepisom in dosedanjimi delovnimi izkušnjami pričakujemo v desetih dneh po objavi, na zgoraj navedeni naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v tridesetih dneh po objavi.
pred nekaj meseci. Med skopimi že znanimi podatki je razvidno, da bo imel X80 spredaj nameščen 4,6-litrski osemvaljni motor, ki z različnimi zmogljivostmi od 260 do 385 konjskih moči, navor pa se bo s pomočjo ročnega ali samodejnega menjanika prenašal na zadnji kolesi. Platišča bodo 18-palčna, elektronika bo preprečevala zdrsavanje gnanih koles, v bogati serijski opremi bosta vključena tudi klimatska naprava in usnjeno oblazinjenje sedežev.
Luksuzni štirisedežni športnik bo naprodaj od prihodnjega poletja, medtem ko bo leta 2003 na voljo tudi roadsterska izvedba.
• M.G., foto: MG Rover Group
Rabljena vozila
Del. čas: med tednom od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure
Znamka in tip Letnik In barva      Cena v SIT
Renaultl9 1,4 (es,cz) 1992 MET.M0DRA 560.000,00
Fiat Tipo 1,4 IES (cz,es) 1994 RDEČA 650.000,00
Lancia Dedra 1,8 (cz,es,sv) 1992 MET.M0DRA 690.000,00
Audi 801,6 (es,cz) 1991 BELA 820.000,00
Ford Mondeo 1,8 (sv,cz,es,r,air) 1993 ČRNA  ' 920.000,00
Ssang Yong Korando 2,5 (es) 1994 RDEČA 1.050.000,00 Hvundai Lantra 1,8 (k,sv,cz,es,r,air,abs,r) 1996 BELA 1.290.000,00
Renault Megane 1,6 RT (sv,cz,air,es) 1997 MODRA 1.460.000,00
Kia Sportagie 2,0 (k,es,cz,r) 1995BELA 1.490.000,00
Renault Laguna 1,8 RT (sv,cz,es,air) 1997 BELA 1.730.000,00
VW Golf VR 6 3,0 (k,sv,cz,es) 1997 SREBRNA 1.990.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ Brezplačen preizkus
♦ 45 točk kontrole na vozilu
♦ tehnično kontrolo po 2000 prevoženih kilometrih, pomoč na cesti, vleko ali popravilo
♦ 3 mesečno tehnično garancijo
Legenda: G: vozilo z garancijo K: klima SV: servo volan CZ: centralno zaklepanje R: radio
ES: elektr.dvig stekel AIR: airbag
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 200
Vse za vaS avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih,
♦ Prepis vozil tovornih in priklopnih vozil
so jih razvili skupaj s proizvajal-eem Giant Bikes in motocikli, ki jih izdeluje Benelli. Oblikovalci so se igrali z obliko in živahnimi barvami, streha pa je iz prosojnega stekla in voznik in sopotnik lahko nemoteno uživata v vožnji pod toplim soncem.
Čeprav je ublo mešanec med skuterjem in mini avtomobilom, ponuja kar 120 litrov prostora za odlaganje drobnarij ali manjših kosov prtljage. Sicer pa se to zanimivo vozilce skuša dokazovati
	0 ^
	
tudi z opremo namenjeno varnosti in udobju, mednjo na primer sodijo vertikalna varnostna vreča, ar-
maturna plošča z digitalnimi merilniki, radijski sistem, kamera in zaslon za vzvratno vožnjo in satelitski navigacijski sistem. Med zanimivimi posebnostmi je tudi elektronska kartica, ki nadomešča kontakni ključ (podobno kot pri renaultu laguni), z njo pa se zažene 124 kubični dvovaljni štiritak-tni motor z vodnim hlajenjem.
Motorna moč se na zadnji pogonski kolesi prenaša pomočjo 6-stopenjskega električnega menjalnika in raztegljivega jermena. Ublo tehta približno 200 kilogramov, v posodo z gorivom pa gre 19 litrov neosvinčenega bencina. Po predstavitvi na pariškem salonu koles in motociklov, bodo pri Renaultu pospešeno nadaljevali razvoj in ubla pripeljali do serijske izvedbe.
• M.G., foto: Renault
Južnokorejski Ssang Yong z novim terencem Rexton
Samostojna vrnitev v Evropo
Po treh letih in pol, odkar je južnokorejski avtomobilski proizvajalec Ssang Yong prešel v roke Daevvoo Motorja, se na evropski trg ponovno vrača samostojno in z novim velikim terencem, ki so mu nadeli ime rexton.
Tovarna pričakuje ponovno oživitev izvoza in prodaje na evropskih trgih. Ime Ssanq Yong je pod Daevvoojevim lastništvom skoraj izginilo, le v nekaterih evropskih državah so se pri neodvisnih trgovcih njihovi terenski avtomobili še prodajali pod samostojno blagovno znamko. Ko seje Daevvoo približal bankrotu, so nad Ssang Yongom začeli viseti vprašaji, vendar so novi lastniki tovarno uspeli rešiti in jo zdaj poskušajo kot neodvisno ponovno postaviti na noge. Letos naj bi izdelali
120.000 vozil (vključena so tudi lahka gospodarska) in za 18 odstotkov izboljšali finančno poslovanje. Prodaja na evropskih trgih je s
Gorenjski prijatelj	
	
	"»II Illl
	RADIOSOrM
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si	
	89.8
	91.1
	96.3
5.675 vozil v letu 1998 in 8.762 leta 1999, lani zdrsnila na 7.048, močno pa se je zdesetkala letos. Za oživitev prodaje so začeli prenavljati tudi modelsko paleto, kjer se bo nekoliko ostarelima terence-ma korandu in mussu pridružil novinec z imenom rexton. Rexton bo Ssang Yongov odgovor večjim japonskim in ameriškim terencem, sodobna zasnova bo upoštevala zahtevne evropske in ameriške
okoljske in varnostne standarde, sodobne smernice pa bodo seveda opazne tudi na njegovi zunanjosti. Spadal bo med večje terence, saj se bo ponašal s kar 4,2 metra zU' nanje dolžine, poganjali pa ga bodo trije različni motorji, 2,9-litrski turbodizel s 120, ter 2,3 in in 3,2-litrski bencinski s 150 oziroma 220 konjskimi močmi. Na. voljo bosta ročni petstopenjski menjalnik in štiristopenjska avtomatika.
Poleg dobrih terenskih zmoglj1' vosti bo rexton potnikom ponudi} tudi visoko stopnjo udobja, med opremo pa bodo tudi satelitski na' vigacijski sistem in drugo, kaf' sodi v luksuzne avtomobila Ssang Yong bo novinca začel izdelovati prihodnje leto, predvidena proizvodnja znaša 70.000 enot. 10.000 avtomobilov bo na voljo za evropske kupce. Leta 2004 bo na-red tudi novi večnamenski avtomobil, ki naj bi skupno proizvodnjo v letu 2005 pomagal dvigmu na 176.000 vozil.
• M.G., foto: Ssang Yong
servis avtoffum
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512
• optičan nastavitev
• vulkanizerstvo
• centriranje
• popravilo in prodaja vseh avtogum
Predsezonski gotovinski popust za zimsko pnevmatiko!
GLAS GORENJSKIH SINDIKATOV
Novo vodstvo BPT Tržič
Pripravljeno na poravnavo
Ob koncu lanskega leta je bila med upniki tržiške bombažne predilnice in tkalnice izglasovana prisilna poravnava. 58 delavcem je takrat kot
odvečnim prenehalo tudi delovno razmerje in znašli so se na zavodu za zaposlovanje.
Med njimi so bili dolgoletni delavci BPT, invalidi, celo predsednika obeh sindikatov, saj zaščite delavcev pred odpuščanjem, kot sicer velja za zaposlene, v prisilni poravnavi ni. Tudi nekaj delavcev, katerih družine so bile socialno ogrožene že takrat, ko so še delali, se je moralo posloviti. Kadrovska reorganizacija v prisilni po-
ravnavi je za delavce kruta, saj se mnogi, ki na ta način izgubijo delo, zelo težko ali pa sploh ne znova zaposlijo. Zato je nova ureditev pravic teh delavcev, ki se jim od leta 1999 priznava pravica do odpravnine, vsaj majhen obliž na prizadetost ob izgubi dela.
Sindikat je ob odločitvi prejšnjega vodstva za občutno zmanj-
šanje števila zaposlenih v prisilni poravnavi opozarjal na pravico delavcev do odpravnine, vendar je dobil odgovor, da se bo za poplačilo teh obveznosti prodalo del premoženja.
Koje prišel čas, ko bi morali delavci dobiti odpravnino, pa je nastopil tudi trenutek resnice: denarja ni. Za 40 članov svobodnih
sindikatov smo vložili tožbe za izterjavo teh odpravnin v višini nekaj nad 23 milijonov.
Konec prejšnjega meseca pa nas je novi direktor BPT seznanil, da je pripravljen skleniti z delavci poravnavo. V primeru sklenitve poravnave bi delavci v roku enega meseca prejeli približno polovico pripadajočega zneska odpravnine,
Očitajo poslovanje v škodo zadruge
Konec tedna se je na zahtevo zaposlenih sestal nadzorni odbor Stanovanjske zadruge Gorenjske in obravnaval vprašanja in dvome, ki so jih nanj o poslovanju zadruge naslovili člani sindikata.
Zaposleni v Stanovanjski zadrugi Gorenjske so članom zadruge ter nadzornega in upravnega odbora poslali obsežen dopis, v katerem svojemu nadrejenemu, predsedniku zadruge, Francu Teranu, očitajo vodenje v škodo zadruge. V Stanovanjski zadruge Gorenjske je 15 zaposlenih, od tega štirje vodilni delavci, enajst Pa jih je članov svobodnega sindikata, kamor so med drugim naslovili tudi omenjeni dopis. Poleg Številnih dvom*>v o poslovanju zadruge namreč vodstvu očitajo tudi neusklajenost aktov zadruge s predpisi: ni sistemizacije delovnih mest, ni obvezne uskladitve s kolektivno pogodbo, ni razvrstitve v plačilne razrede... Natančnih informacij o tem, kako posluje podjetje, zaposleni niso nikoli dobili. Predsednik zadruge se namreč
sklicuje na dejstvo, da o tem ni dolžan poročati zaposlenim, pač pa nadzornemu odboru zadruge in občnemu zboru zadružnikov (slednjih je menda 23). Slednji bi moral biti sklican še letos, saj predsedniku Francu Teranu poteče mandat. Sejam organov naj bi prisostvoval tudi eden od zaposlenih, toda zastopnika delavcev doslej še niso imenovali, so pa ti postopki stekli, saj zaposleni želijo imeti pregled nad poslovanjem zadruge.
V obsežnem gradivu organom zadruge je vrsta očitkov vodstvu, zaposleni pa pričakujejo zlasti, da organi preverijo informacije o vrednosti najetih in še neodplačanih kreditov, o dolgovih do izvajalcev in dobaviteljev, o tožbah zaradi neporavnanih dolgov, o vseh odprtih terjatvah in zapadlih
Molk komisije
Dejavnost zasebnega varovanja je dobila svojo prvo kolektivno Pogodbo septembra lani, do takrat Pa se je za to panogo uporabljala splošna kolektivna pogodba.
Nova kolektivna pogodba predvideva nekatere drugačne rešitve, kar velja predvsem za del dodatkov, ki so lahko vključeni v izhodiščno plačo. Obenem je v pregledu poklicev in delovnih mest z °Pisom zahtevnosti del po tarifnih razredih opredeljeno, da je izhodiščna plača varnostnika najmanj v višini III. tarifnega razreda.
Nekatere izmed družb varova-nJa* ki so imele v okviru sistemi-Zacije doslej to delovno mesto vrednoteno v II. tarifnem razredu So jih morala v skladu s kolektiv-n° Pogodbo uvrstiti v III. tarifni raZfed, pretežno večino dodatkov Za nočno delo, dela proste dneve m nedeljsko delo pa so preprosto
°'°Čila kot obvezno in jih ne ob-raČunavajo posebej. Tako se do-8aJa, da delavci, ki so v skladu z novo kolektivno pogodbo uvršče-n|v višji tarifni razred, zaradi ne-. računavanja dodatkov, prejme-J0 za enako opravljeno delo kot Pred uvrstitvijo, nižjo plačo.
Da bi se odpravile nejasnosti, smo za 31. maja letos zaprosili Komisijo za razlago kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja za razlago in navodilo za pravilno uporabo 45. čl. te kolektivne pogodbe, ki obravnava omenjene dodatke. Zahtevo za razlago in njeno objavo v Ur.listu je na predsednika komisije naslovil tudi republiški sekretar SKVNS.
Predsednik Komisije za razlago kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja, ki je obenem tudi sekretar Zbornice za zasebno varovanje, gospod Ingo Paš pa v štirih mesecih ni našel časa za kakršenkoli odgovor. Molk komisije pa izkoriščajo družbe, ki obračunavajo dodatke vsaka po svoje, vedno v škodo delavcev.
Sprašujemo se, ali pomeni molk komisije oziroma njenega predsednika namerno ignoranco ali pa gre le za zanikrnost in podcenjevanje omenjene problematike.
Gospod predsednik Ingo Paš: še vedno pričakujemo odgovor na vprašanje, ki smo vam jih zastavili pred štirimi meseci.
Anton Stražišar
90renjsko območje v cezmejnem sodelovanju
Medregijski sindikalni sveti so pogosta oblika dela sindikatov mejnih Že hV ^'amc Evropske unije pa tudi držav, ki niso članice. Tako pri nas £l de'uje Medregijski sindikalni svet Furlanije Julijske krajine in *K)venije. Narejeni' pa so prvi koraki za tesnejše čezmejno sindikalno sk)C   a.nJe meo- avstrijsko Koroško ter Gorenjsko in Koroško na
genski strani. Glavni vsebinski poudarki pri tem medregijskem u , ez°vanju so koordinacija sindikatov v delih multinacionalk in del nastopanje pri ustanavljanju in delovanju evropskih svetov So^avcev, skupna udeležba na razpisih projektov EU ter vsebinsko P(>lifikeariJe Pri vprašanjih delovnega prava, zaposlovanja in socialne
s^b.UVcdbi prostega pretoka delavcev z vstopom Slovenije v EU bo PogrHh^6 7 meJmrn' regijami na področju usklajevanja kolektivnih /Pin b' Preprečevanja dela na črno in spremljanja trga delovne sile še M P°mem.bno.
deželi68'0"31"' sindikalni svet Koroška - Slovenija bo sestavljen iz Gotfe -efa sindikata avstrijske Koroške ter območnih organizacij ZSSS sPora° 6 m ^oro^e' OD soglasju ustanovitvenih članov pa se bodo cnot Zymu lahko Pric,ružlle tudi druge sindikalne organizacijske • k> delujejo na obmejnem območju.
obveznostih, vrednosti prodanih stanovanj in o tem, koliko so bodoči stanovalci že vplačali zanje. Sicer pa med drugim očitajo tudi, da se organi zadruge niso sestali že celo večnost, seja upravnega odbora bi morala biti po zakonodaji vsaj enkrat v četrtletju, zagotovo pa enkrat v polletju, občni zbor enkrat letno, revizija pa na dve leti?
Nadzorni odbor, ki mu predseduje Metod Dragonja, se je na podlagi omenjenih dopisov in vztrajanju zaposlenih, da jih dodobra pregleda, sestal minuli petek. Predsednik zadruge Franc Teran nam je po telefonu dejal, da bi težko komentiral vse očitane mu zadeve, saj jih bo že v sredo (jutri) premleval nadzorni odbor skupaj z zaposlenimi, sam pa je na vsa vprašanja in očitke napisal svoja pojasnila. Prosil je, da do srede zadev ne bi javno pogrevali,
kar so mu menda obljubili tudi zaposleni. Včeraj dopoldne smo o tem, kakšne sklepe je sprejel nadzorni odbor in kakšni so njegovi nadaljnji postopki, vprašali njegovega predsednika Metoda Dragonjo. Povedal je, da je nadzorni odbor na petkovi seji zahteval še dodatno dokumentacijo o dogajanju v zadrugi in poročilo direktorja, sedaj pa potrebuje dva do tri tedne, da naredi oceno ključnih elementov poslovanja zadruge, zlasti kar zadeva finančne vidike in zakonitost, medtem ko bodo o ostalih navedbah razpravljali drugi organi, denimo upravni odbor zadruge. Gre namreč tudi za razkol in nezaupanje med vodstvom in zaposlenimi. V sredo bo nadzorni odbor okoliščine skušal razjasniti z zaposlenimi, oceno pa lahko pričakujemo v prihodnjih dveh tednih.
• D. Z. Žlebir
Podjetniška kolektivna pogodba
Prejšnji teden smo se predstavniki sindikata trgovine sestali z vodstvom Živil v Naklem.
Pobuda za delovni razgovor je prišla s sindikalne strani, potem ko so strokovne službe ugotovile nekatere neusklajenosti s kolektivno pogodbo dejavnosti in s tem pravic delavcev, kar je potrdil tudi inšpektorat za delo. Uprava družbe je za razgovor pripravila primerjavo med pravilnikom o plačah, ki se uporablja v družbi, in kolektivno pogodbo trgovine ter s tem dokazovala, da so v Živilih nekatere postavke pri obračunu plač za delavce celo ugodnejše kot po kolektivni pogodbi dejavnosti. Hkrati pa nas je predsednik uprave seznanil s pripravami na sprejem novega pravilnika, s katerim bodo odpravili vse očitane neusklajenosti. Pravilnik bi bil predvidoma pripravljen do konca leta.
Sindikalna stran je zagovarjala predvsem možnost dialoga in socialnega partnerstva med upravo in predstavniki delavcev - sindikati in zato predlagala sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe, ki bi jo uskladili in podpisali obe strani, delodajalska in delojemal-ska.
Po daljši razpravi je predsednik uprave soglašal s pripravo predloga podjetniške kolektivne pogodbe, ki bo na novo uredila delovna
razmerja, plačno politiko in pogoje za sindikalno delo. Delovna skupina za pripravo kolektivne pogodbe bo sestavljena interesno; v njej bodo sodelovali tudi strokovni delavci sindikata trgovine Slovenije. Podpisnika pogodbe bosta za delojemalsko stran oba sindikata, ki delujeta v Živilih, to je sindikat delavcev trgovine, ki deluje v okviru ZSSS, in samostojni sindikat Živil.
Ob tem se postavlja vprašanje umestnosti in vloge tako imenovanih samostojnih sindikatov v posameznih družbah, ki se ne povezujejo v nobeno centralo in so bolj ali manj povezani z vodstvom. Prav v Živilih je očitno, da je moral priti sindikat od zunaj in opozoriti na nepravilnosti. Samostojni sindikat v družbi brez zunanje strokovne podpore v današnjih razmerah res ne more uspešno opravljati svoje osnovne funkcije. In še nekaj: velik del sindikalnih aktivnosti, od katerih je odvisen položaj delavcev, poteka na državni ravni, zato imamo sindikate posameznih panog in centralo, v našem primeru Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Nekattri so to že spoznali. Upam in želim, da bi tudi delavci Živil.
Milena Sitar
s tem, da bi se odpovedali nadaljnjemu sodnemu postopku. S predlogom smo seznanili delavce na sestanku v Tržiču prejšnji ponedeljek in se dogovorili za teden dni razmisleka.
Delavci se bodo odločali o vrabcu v roki in golobu na strehi. Vrabca bodo dobili s poravnavo, golob jim pa pripada, a kaj ko lahko odleti, če se podjetje v času, ko bodo sodni mlini mleli, znajde ponovno v prisilni poravnavi ali celo stečaju. Potem bo spet samo vrabec ali pa še ta ne.
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV GORENJSKE
Prijavili terjatve delavcev Almire
Julija je bil objavljen stečaj Almire, prejšnji teden pa smo oddali prijave terjatev na sodišče. Našo pravno službo je za vlaganje terjatev pooblastilo 281 delavcev. Almira jim je ostala dolžna plačo za junij in za devet dni julija, letošnji regres za dopust, upravičeni pa so tudi do odpravnine in odškodnine za neizkoriščeni letošnji dopust. Potem pa so tu še različni dolgovi do posameznikov, od neizplačanih odpravnin ob odhodu v pokoj, tehnološkim presežkom iz prisilne poravnave leta 1998 in še tistim, ki so šli iz Almire pred prisilno poravnavo, do nekaterih materialnih stroškov in nadomestil. Skupno znašajo te terjatve v bruto znesku 405 milijonov. Narok za preizkus terjatev bo 9. novembra in takrat bo znano, katere stečajni upravitelj priznava in katerih ne. Za terjatve, ki ne bi bile priznane kot upravičene, upniki lahko sprožijo sodni postopek.
V trgovini številne kršitve pravic delavcev
Sindikat delavcev trgovine Slovenije je pripravil poročilo o najpogostejših kršitvah, ki so jih v letošnjih poletnih mesecih beležili v dejavnosti trgovine.
Največ teh kršitev se dogaja v manjših zasebnih trgovskih družbah, kjer je zaposlenih do pet delavcev. Zaostrujejo pa se pogoji dela in odnosi tudi v nekaterih velikih trgovskih družbah, kar v celoti velja tudi za Gorenjsko.
Zelo pogosti so primeri, ko se uporablja namesto kolektivne pogodbe za trgovino kar splošna kolektivna pogodba, kjer so izhodiščne plače nižje, pa so tudi nekatere druge pravice urejene na nižji ravni. Delavcev se ne razvršča v tarifne razrede, na plačilni listi je le minimalna plača, bolniška se obračunava v višini 80 odstotkov namesto 90 odstotkov, ni dodatkov za turnusno, nedeljsko in praznično delo, za minulo delo, plače se ne izplačujejo do 18. v mesecu, ampak kasneje, včasih tudi z nekajmesečnim zamikom. Nezakonito se delavcem od plače odtrga inventurni manjko.
Večina na novo zaposlenih delavcev sklene delovno razmerje za določen čas in to se potem podaljšuje tudi po več let, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji (npr. nadomeščanje odsotnega delavca, projektno delo, začasno povečan ob-
seg dela). V pogodbah o zaposlitvi se najde tudi še 42-urna tedenska obveznost in manj dopusta, kot je določeno v kolektivni pogodbi.
Eden večjih problemov v trgovini je tudi delovni čas. S podaljševanjem obratovalnega časa se ne zaposluje novih delavcev, kot bi pričakovali, ampak se zaostruje delovni režim že zaposlenih, tako da ponekod delajo po cele dneve, ne da bi imeli možnost presežek ur koristiti ali dobiti zanj plačane nadure. Tudi polurni odmor za malico ostaja ponekod le pravica na papirju.
Sindikat delavcev trgovine Slovenije se zavezuje, da bo glede kršitev pravic do dnevnega, tedenskega in letnega počitka vztrajal pri zahtevi po spremembi pravilnika o obratovalnem, času prodajaln. Kršitelje je bodisi prijavil inšpekciji dela ali jim sam poslal pobudo za odpravo kršitev. Če ne bo rezultatov, bodo sledili sodni postopki. Sindikat pa se je tudi odločil javno izpostaviti tiste delodajalce, kjer so kršitve ugotovljene, vendar se na opozorila ne odzivajo.
Ponudba aktualnih izobraževalnih programov
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije že od leta 1995 i/vaja sistem izobraževanja, prilagojen potrebam današnjega časa. Ponuja zlasti programe, ki ustrezajo potrebam po novem znanju sindikalnih zaupnikov, profesionalnih sindikalistov, članov svetov delavcev in delavskih predstavnikov v nadzornih svetih gospodarskih družb. Odziv iz teh krogov kaže, da so programi zanimivi, ponudba pa aktualna. Jeseni se spet začenja izobraževanje, in sicer bo od 8. do 10. oktobra ter od 4. do 6. decembra na vrsti tema o učinkovitem soupravljanju, 16. oktobra in 27. novembra o nalogah sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju delavcev, 25. oktobra o novostih iz letnega poročila, 6. novembra o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 13. novembra o spremembah in dopolnitvah ZGD in ZSDU, 19. novembra o vrhunski komunikacijski kulturi, po dogovoru pa naj bi izvedli še temeljni izobraževalni program za sindikalne zaupnike in člane sindikatov, zalem pa še nadaljevalni program. Izobraževalne programe izpeljujejo v obliki seminarjev, učnih delavnic in izobraževalnih modulov za specifične potrebe naročnikov. Več lahko izveste v strokovni službi ZSSS, tel. 01/43-41-238, 43-41-239 (fax: 01/43-34-279), po elektronski pošti vanda.rcseta@sindikat-zsss.si, jozica.anzel@ sindikat-zsss.si ali na spletni strani httr://www.sindikat-zsss.si.
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenijo OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV GORENJSKE Deluje na nasljednjih lokacijah
Območna organizacija ZSSS Gorenjske Poštna ul. 4, 4000 Kranj E-mail: zsss.gorenjska@siol.net Telefonske številke: Kranj, sedež območja: tajništvo: (04) 20 17 850, FAX: (04) 20 17 855
Sindikalne pisarne:
Škofja Loka, Kidričeva 1, 4220 Škofja Loka, tel. (04) 51 10 890 Jesenice, C. Maršala Tita 86, 4270 Jesenice, tel. (04) 58 33 770
Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič, tel. (04) 59 71 740
Delovni čas:
Kranj, vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, ponedeljek, od 12. do 15. ure pravnik Škofja Loka, sreda, od 11. do 15. ure (pravnik)
petek, od 12. do 15. ure Jesenice, torek, od 12. do 15. ure četrtek, od 14. do 16. ure (odvetnik) Tržič, ponedeljek, od 12. do 15. ure sreda, od 12. do 15. ure (pravnica)
V petek je bila vesela trgatev županove trte na Šmarjetni gori. Že popoldne so meščane in obiskovalce Kranja na Slovenskem trgu brači iz Maleč-nika, tudi člani tamkašnje-ga moškega pevskega zbora, s pesmijo povabili na slovesno trgatev na Šmarjetno goro. Podžupan Štefan Kadoič je v spremstvu skrbnice trte Anice Jekovec Pra-protnik pod budnim očesom in s pomočjo bračev iz Malečnika in Zalošč začel trgatev najprej na potomki slovite štiristoletne mariborske trte, bogatemu programu, v katerem je sodeloval igralec Ser-gej Ferari, pa je med ostalimi gosti zaploskal tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Stehtali smo prineseno grozdje bralk in bralcev Gorenjskega glasa in za najtežji grozd (1,5 kg) je nagrado Hotela Bellevue - nočitev z zajtrkom v sobi z vodno posteljo dobila Dragica Ajdovec iz Šenčurja. Ob izborni kulinarični ponudbi in veselih zvokih ansambla TRIO TRI se je vesela zabava nadaljevala v nedeljsko jutro. • Foto: Andrej Mali
Planinci na Watzmann, ženske v Strassbourg
NARAVNOST PO ZDRAVJE! ' Kako ohraniti zdravje ali si ga povrniti? Najlažje tako, da v tem uživamo: z zdravim življenjem s pomočjo narave!
živilo z znakom "VARUJE ZDRAVJE" • diabetični bazar • jedi za zdravo hujšanje in prečiščevanje organizma • dietetični izdelki • biološke metode pridelovanja hrane • živila iz nadzorovane ekološke pridelave znamke BIODAR * kolektivna blagovna znamka slovenskega medu • vino, sokovi, napitki, sadje, zelenjava * dodatki k prehrani
Spoinap« Mil zdravilnih urilttl
posušena in sveže rastoča zelišča * prehrambeni izdelki iz zelišč * svetovanje uporabe zelišč * kozmetika, nega telesa, nega nog in stopal * ustna higiena
PoskrbH • m pri|*Hio In zdravo o*|« bivalno ekol|*l
oprema za dom • bio ležišča • izdelki iz naravnih materialov • čistilni aparati • ionizatorji • masažni aparati • masažni stoli • ortopedska obutev • vodni filtri
Dnvollf* strokovnjakom, d« raxvadl|o vaio po4vt|o, cvlravfo In
vMknd
predstavitev lepotilnih studiev • predstavitev sekcije presoterapevtov * radiostezija, akupresura, elektro-stimulocijo • merjenje sladkorja v krvi, krvnega tlaka, maščob • preprečevanje srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni * sprostitvena soba z oromoteropijo
moeto v vaio m doma In v vnioni
I Prepričajo noj vas tematske razstave in predstavitve: gobarska razstava * razstava malih živali * EKO BAZAR, na katerem se predstavila preko 40 EKO šol iz vse Slovenije • Planinska zveza Slovenije • Zveza tabornikov Slovenije • Olimpijski komite Slovenije
Odlomit o v |o psFonfosjfal
Obiščite sejem Narava - zdravje I Vstopnice za sejem so po enotni ceni 800 SIT, invalidi na vozičkih in njihov spremljevalec(ka) pa si lahko sejem ogledajo brezplačno.
Za obisk sejma NARAVA - ZDRAVJE dajejo Slovenske železnice posebne popuste za posamična in skupinska potovanja.
SEJEM NARAVA-ZDRAVJE
16.— 21. OKTOBER	V UUBUANSKI SEJEM
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE 9.00—19.00	
WWW.UUBUANSKI-SEJEM.SI ]	
Poglobili so sodelovanje med občinama.
Koprivnik, 9. oktobra - Konec septembra so planinci iz Planinskega društva Srednja vas v Bohinju potrdili in hkrati poglobili sodelovanje med pobratenima občinama Bohinj in Ramsau. Trideset planincev je namreč na povabilo kolegov iz občine Ramsau oziroma planincev iz Berchtesgadna obiskalo pogorje Watzmann na Bavarskem. Kar osem planincev se je povzpelo na vrh Watzmanna, prijateljsko srečanje pa je bilo v koči. Naslednji dan pa so bili gostje planincev iz Berchtesgadna v koči planinske sekcije. Med srečanjem tako v koči Watzmann kot v koči modrega ledu so se dogovorili, da bodo z obiski in vzponi na
posamezne vrhove nadaljevali. Tako bodo spomladi prišli na obisk planinci z Bavarskega.
Podobno kot planinci pa so konec septembra odšle na tridnevni izlet v Strassbourg tudi kmečke žene s Koprivnika in Gorjuš, ki delujejo v sekcyi Kulturnega društva Koprivnik. Celo leto so zbirale denar, kot so povedale, da bi lahko odšle na obisk v Strassbourg. Tam jih je sprejela tudi slovenska veleposlanica Darja Lavtižar Bebler. Med obiskom sije 28 žena ogledalo mesto in evropski parlament. Še posebno zanimiv pa je bil obisk in ogled alzaške vinske ceste in živinorejske ter vinogradniške kmetije. • A. Ž.
Slovenski slavček v Domžalah
Mengeš, 9. oktobra - V Domžalah bo v petek, 19. oktobra, ob 20. uri v hali komunalnega centra tradicionalna prireditev pod naslovom Slovenski slavček. V dobrodelni prireditvi, katere izkupiček je namenjen izgradnji tako imenovane bivalne enote za osebe motene v duševnem razvoju, bodo nastopili Ptujskih pet, Čuki, ansambel To-nija Verderberja, Slapovi in Rosa, program pa bo povezovala Betka Suhelj. Izbrali bodo tudi najbolj obetaven ansambel, okronali kralja polk in valčkov in razglasili
* častnega godca. Prirediteh* prireditve je INCE Mengeš in direktor Jože Mlakar, ki nam je tudi povedal, da je bivalna enota oziroma hiša v Grobljah gradbeno končana in da jo je treba le še opremiti. Vstopnice za prireditev so že naprodaj v Vele Domžale, v Hramu Rožce v Mengšu in tudi v INCE Mengeš, kjer jih lahko interesenti rezervirajo tudi po telefonu na številko 01/723-09-06 ali pa v Gorenjskem glasu v malooglasni službi na številko 04/201-42-49.
•A. Ž.
Med dosedanjimi srečanji so planinci PD Srednja vas v Bohinju sodelovali tudi v pogorju VVatzmanna na Bavarskem pri snemanju filma o pobratenju občin Bohinj in Ramsau.
Vstopnice za jubilejni koncert
Koncert Alpskega kvinteta v Festivalni dvorani na Bledu bo 27. oktobra.
Z vami pri vas
Vabite nas v Cerklje, Besnico, na Bled, Jesenice.
Kranj, 9. oktobra - Veseli smo, da ste se tako hitro odzvali na naše povabilo. Po dveh objavljenih kuponih se že oblikuje seznam krajev in skupin, s katerimi bi bili radi skupaj na prireditvi. Seveda bomo vaše predloge skrbno zbirali še naprej in potem pred novim letom pripravili prireditve. Prirejali pa jih bomo še naprej tudi spomladi, poleti, saj Gorenjski glas tudi v 55. letu izhajanja ostaja Več kot časopis in z vami pri vas.
Pišite nam torej še naprej. V KUPONU, ki ga bomo objavili vsak torek, napišite, vaš kraj oziroma kraj, v katerem bi radi imeli prireditev, in enega od ansamblov oziroma sodelujočih v programu. Mi bomo poskrbeli, da
bomo skupaj z različnimi glasbenimi skupinami, z domačini in z gosti pri vas in da bo z vami tudi gost, ki bo dobil največ glasov za sodelovanje na prireditvi. Na podlagi KUPONOV in povabil bomo izbrali kraj (ali kraje) za prireditev in ansamble oziroma nastopajoče. Izmed kuponov pa bomo izžrebali tudi dobitnike nagrad. • A. Žalar
Vaša povabila:
- Cerklje - 5 povabil (ansambla Bratje Poljanšek 4, Gamsi 1)
- Besnica -1 povabilo (ansambel Obzorje)
- Bled -1 povabilo (pevka Tereza Kesovija)
- Jesenice - 1 povabilo (pevca Helena Blagne in Heini Blagne)
Kranj, 9. oktobra - Kot smo že zapisali, je Alpski kvintet začel svojo poklicno pot v Franciji. Letos ansambel v sicer spremenjeni zasedbi praznuje petintrideset let. V teh letih jih je pot z uspešnimi nastopi vodila po Švici, Avstriji, Nemčiji in drugod po Evropi. Veliko so nastopali tudi doma in z značilnim melosom njihove glasbe dosegli visoko kvalitetno raven. Uspelo jim je razviti tako imenovani alpski stil glasbe, ki je postal priljubljen pri glasbenih kolegih in poslušalcih. Od nekdanje zasedbe so v Alpskem kvintetu danes še vodja, kitarist, komponist in pisec besedil Jože Antonič, basist, pevec in
komponist Janez Per in harmonikar in komponist Edi Semeja. Novi člani pa so trobentar in komponist Matej Bovhan in klarinetist ter komponist Franc Maček, pevka in flavtistka Irena Vi-dic in pevec ter baskitarist Mihael Možina.
Vstopnice za jubilejni koncert na Bledu, ki bo 27. oktobra, bodo od jutri, 10. oktobra, naprodaj tudi v Gorenjskem glasu (mali oglasi). Goreru'ski glas - Več kot časopis je sponzor jubilejnega koncerta. Izžrebali bomo tudi dve vstopnici za koncert. Vabimo vas, da izpolnite nagradni kupon in odgovorite na nagradno vprašanje.
• A. Žalar
Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 3
KUPON - 35 let Alpski kvintet
Ime in priimek..................................................................
Naslov...............................................................................
Pošta.................................................................................
Napišite vsaj dva pevca, ki sta v 35 letih pela pri Alpskem kvintetu
Odgovore pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 do 18. oktobra
Vse o razstavi buč
Cerklje, 9. oktobra - Kot smo pisali v Gorenjskem glasu že v petek, 5.
Ime in priimek...................................................................
Naslov............................................................................... ! oktobra, bodo največjo, najdaljšo, najdebelejšo in najlepšo bučo pred
p0§ta ! tradicionalno prireditvijo Naj slovenski kmečki pridelki 2001 izbirali
Vabim vas (napišite ime kraja). j tucu prihodnjo nedeljo, 14. oktobra. Izbor bo na dvorišču okrepče-
! valnice Na vasi v Gradu pri Cirilu Zupinu med 14. in 16. uro. Na-
....................................................................................... ! grade najboljšim bodo potem podelili naslednjo soboto, 20. oktobra,
p               . j na prireditvi v Cerkh'ah. Za podrobnosti pri razstavi in izboru buč pa
rreaiagam nastop........... ......................■■■■...... j iahko pridelovalci pokličejo po telefonu Cirila Zupina v Gradu na
Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 i g^^j^o 04/ 252 22 77
/ Igrajte nagradno igro & DALLAS RECORDS
oŠ*
N,Kjr<idno vprašanje: Avtor projekta "Sonce moje" Nagrada: 2xCD zgoraj omenjenega avtorja.
Nagrajeni a: Denis Kristan, Prosvetna 4, 4?70 Jeseni« Miljam l.ivi.it, Breg58,Žirovnica
DALLAS MUSICSH0P,
PI.iv.i Laguna - .lliij (i'x Dots Shop), Dun.ijsk.i 48, Ljubljan. Dallas music shop, Rimsk.i 14, Ljubljana, 01 2'>? 4186
i, 01 4\\ <)()()
LASTOVKA PRINAŠA GLASBO
Nagradno vprašanje: Povejte vsaj eno pesmico iz predstavljenega albuma! Odgovore na dopisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenca: Peter Frelih, Log 12, Železniki;
Dragica Benedičič, Na Kresu 21, Železniki
MATEJ KRAJNC & AGENCIJA R0KENR0L: VAKCU!
MALI OGLASI
»201-42-47
»201-42-48
«201-42-49
APARATI STROJI
STROJ za sekanje usnja, prodam. g 51-
Jgt-SOj__,5585
Prodam zamrzovalno skrinjo HLADILNIK jjmono. g 256-12-27_t55si_
Prodam GOZDARSKI VITEL 41. g 510-17-
^0 • !5597
Prodam malo rabljeno PEČ kuppersbusch ^PEČ Lokaterm. g 041 /519-331 i5607
Prodam ŠTEDILNIK rabljen, 2 plin, 4 elek-^ko g 255-63-63_■ 1S617
Prodam TRAJNOGOREČO PEČ kuppersbusch. g 201-25-64_15533
100 I SKRINJO, skoraj novo. Bajt, g 23-
12-322 _15637
Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ *jB KW. g 202-65-32_15646
Prodam MLIN za mletje drevesnih vej Alko] za 20.000 SIT. g 041/329-435
Ugodno prodam PLETILNI STROJ Brodher VH 840, enoreden. g 031/891-450, po 20. uri 15661
Prodam SOBNI ELEKTRIČNI RADIATOR fa 10.000 SIT. g 031/309-816 isees
Prodam TRAJNOŽAREČO PEČ Magma. ^040/213-365_isse?
Brezhibno ohranjeno, rabljeno PEČ EMO (trdo gorivo) in elek. grelec Panterm 18 KW za kombinirano CK prodam za 40.000 SIT. ? 04/574-02-22, zvečer_15669
Pralni stroj Gorenje, brezhiben, prodam. g 041/878-494 15761
GLASBILA
Prodam SYTHESIZER PRS 270 za začetnike, ugodno. g 031/560-352 iseis
GR. MATERIAL
Prodam TRAMOVE različnih presekov. g 595-73-77_iseie
Prodam 1000 m PPR KABLA od 2x1,5 do 3x2,5 za 50.000 SIT. g 2028-504 do 9.
Ul"e 15630
Prodam 1 m3 smrekovih DESK, debelina 25 mm. g 2311-120 isesi
Prodam MORALĆKE 10x12-12-14 in 16x18 od 4 do 6 m dolžine, ter deske 20-25-50 m/mx4. Prebačevo 53, Kranj 15710
IZOBRAŽEVANJE
Kupim KNJIGE za V.Š. 1. letnik Organizacija dela, g 51-22-639_ 15737
NEMŠČINA konverzacija z native speaker-iem, poslovni tečaji, instrukcije. ŠVICARSKA ŠOLA, g 23-12-520, Anna Hladnik 15741
KUPIM
V Bitnjah ali Žabnici kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, GOZD, g 041/640-949 13841
Odkupujem LES na panju. Plačilo takoj, g £41/584-233__14113
. Odkupujem HLODOVINO hrasta, bukve, javorja, jesena, ter smreke. Nudim tudi od-*UP lesa na panju. Plačilo po dogovoru! g £lj32_-212, 041/639-348, 050/639-348
ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE, celulozni les, goli trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. KGZ, z.o.o., Škofja L°ka, 506-20-12, dopoldan 14975
MfcaiaGORENCA
ODKUPUJEMO bukovo, javorjevo in sm-pr£ov0 HLODOVINO ter celulozni les. Les pn,^arriemo tudi na panju. Brazda,d.o.o.,
"'JSica pri Podanrtu 6, g 041/680-925, ^{£306-555_,5300
Kupim ALUMINIJASTA PLATIŠČA za Ford J^^ndrej, 533-13-79_15584
Qakhp'm KUHINJ°. hladilnik, štedilnik in iSggPbne omare, g 041/917-417 15509
2 ^UDim HIŠO ali drugačen objekt primeren Q1 skladišče v Poljanski dolini, g 041/681-
8£upim BASS boljše kvalitete, g 040/845-
15624
Kupim vlečko kljuko za Škodo Favorit, g 2312-534 15739
Kupim JABOLKA starih sort za ozimnico, oddam staro opeko Kikinda. g 5133-240
LOKALI
LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA okolica ob glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski lokal in cca 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-1000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126
KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333-222 14516
KRANJ na različnih frekventnih lokacijah oddamo poslovne prostore, vsi priključki! PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 , 15514
Pri Bledu dajemo v najem opremljeno GOSTILNO z GOSTINSKIM VRTOM. Pričetek možen takoj, g 041/737-146, 031 /773-974 15545
Prodam OPREMO ZA GOSTINSKI LOKAL: točilni pult(plošča Keroks), retro pult, mize s separejem. Zelo malo rabljeno. Prodam tudi OPREMO ZA TRGOVINO, g 01/519-08-03,031/209-480 15664
Prodamo: ŠKOFJA LOKA - poslovno-stan.hišo z gostinskim lokalom v pritličju, ločeno garaža in drvarnica, parcela 410 m2, cena - 24,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina - v novem objektu 416 m2 v l.nad., parkirni prostori, primerno za trgovino, servis, ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Oddamo: KRANJ - pisarne 60 m2 v bližini sodišča, 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Oddamo: KRANJ - pisarne 20 kom s sejno sobo v 1. nadstropju objekta s sanitarijami in čajno kuhinjo, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BIFE ali manjši gostinski lokal najamem. Sprotno plačilo najemnine, g 041/210-284
OBLAČILA
NEVESTE - obiščite salon poročne mode RIJA v Naklem. Izposodite si pravljično obleko, g 2572-737_. 15539
-Prodam NOGAVICE iz domače volne, g 576-76-90,031/240-927 15644
OTR. OPREMA
Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, g 040/268-151 16588
Ugodno prodam PREVIJALNO MIZO z omarico in stajico, g 5147-749 15598
Ugodno prodam kombiniran otroški voziček, torbo za nošenje otroka, ležalnik za dojenčka, g 040/525-821 15610
Prodam lepo ohranjen trodelni VOZIČEK Peg Perego z dodatno opremo, g 235-23-
23 15628
Prodam NEOPRENSKE KOPALKE za dojenčka, št. 80, za 3000 SIT. g 2027-114
VOZIČEK Inglesina, stajco, nahrbtnik in stolček 0-8 mesecev, prodam, g 041/552-
336 15660
Prodam otroški kombinirani VOZIČEK Hau-co, malo rabljen, cena po dogovoru, g 041/210-288 15670
OSTALO
LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN dobite. Zbilje 22, 01/3611-078 4044
Prodam 24 kom. GOSTINSKIH STOLOV, lepo ohranjeni, ugodno! g 041/773-107
Prodam okovane GAJBICE za jabolka, g 533-15-49, 031/560-048 15395
TAPISERIJE različnih oblik, velikosti, motivike in cenovnega razreda prodam - zamenjam (avto, motor), g 23-12-599 15555
Prodam OMELA za čiščenje vseh vrst dimnikov. Ščetkarstvo Žnidar, 01/8323-107
Freislng d.o.o.
Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka
IŠČEM SPONZORJE ZA TISK MOJE 10-LET NASTAJAJOČE KNJIGE: "LEKSIKON SPOLNOSTI Z ANONIMNO ANKETO MED ŽENSKAMI V SLIKI IN BESEDI". DENAR LAHKO NAKAŽETE NA ŽIRO RAČUN GORENJSKE BANKE ŠT: 01000-0000-700035-05-1600117 22794/79 RAFAEL ZORMAN -RAFF, HRIB 28, 4205 PREDDVOR, tel: (04) 2551-397 in mob. 031 209 241
Sem starejši moški in imam veliko PREVEČ HOLESTEROLA. Prosim lepo vse bralce časopisa za nasvet, kako bi se znebil te bolezni. Vsakemu bom zelo hvaležen. Šifra:
LIPA 15695
PRIDELKI
Ugodno prodam JABOLČNI KIS in KAD 1500 I. g 251-18-08 ali 041/390-422
JABOLKA ZA OZIMNICO dobite pri MARKUTI, v Čadovljah 3, pri Golniku! Informacije na g 256-00-48 15568
Prodam HRUŠKE za vlaganje- neškro-pljene. g 2503-220_issso
Prodam dobro domače ŽGANJE, g 5744-
689 15583
SADIKE ŽIVIH MEJ, THUJA SMARAGD -CIPRESE IN TISE, kupite najugodneje direktno pri proizvajalcu - DREVESNICA TUŠEK, VODICE NAD LJUBLJANO Tel.: 01/83-24-186 odprto: pon., sre., petek m dan
Prodam REPO za kisanje in butare, g 040/265-065 15593
LIGUSTER Kalina sadike za živo mejo, pro-dam. g 53-18-165 in 031 /370-428 15601
Prodam MOŠTARICE in TEPKE, g
031/730-966_15603
Prodam HRUŠKE moštarice. Bašelj 5, g 255-15-22 15604
Ugodno prodam ROŽE TRAJNICE in celoletne JAGODE, g 250-3127 16812
Prodam SUHA BUKOVA DRVA in moštnice za namakanje, g 255-13-91 iMit
ZELJE v glavah, prodam. Žabnica 53, 041/860-207_15639
Prodam HRUŠKE moštarice. g 512-24-
88 15642
Prodam jesenske in zimske HRUŠKE in moštarice. g 255-19-28 15643
Prodam JABOLKA voščenke, neškropljena za ozimnico, g 2310-328, zvečer 15681
Ugodno prodajamo cvetoče MAČEHE, g 25 51 532 ali 041/967-960, popoldan
Prodam JABOLKA, HRUŠKE, MOŠT, KIS, KRHUE in ZELJE, katerega tudi naribamo. Matijovc-Jeglič, Podbrezje 192, g 533-11-
44 15706
Prodam HRUŠKE tepke in moštarice. g 2531-496 15711
HRUŠKE moštarice PRODAM. Sp. Otok 2, 5338-346 15734
Prodam neškropljena JABOLKA s kmečkega sadovnjaka, zelo lepa. g 51-81-
056 15735
Prodamo neškropljeno' SUHO SADJE-hruške in jabolka, g 512-04-95 15736
Poceni prodam HRUŠKE tepke za namakanje ali prešanje, g 031/309-750
PODARIM
Dobrim in osamljenih ljudem podarim male MUCKE z malo daljšo dlako, g 2324-338
Lepo NEMŠKO OVČARKO podarimo dobri družini, g 25-11-012 15339
Trije majhni črno-beli MUCKI z daljšo dlako iščejo dom. g 2315-351 15342
Podarim pol leta starega črnega KUŽKA, mešanček, srednje rasti, dobrim ljudem, g 580-20-26 15366
PODARIMO lepega ČRNEGA MUCKA. Pripeljemo ga na dom! g 041/295-029
KOKER ŠPANJELA, mladiča, starega 4 mesece, podarim, g 588-01-07 15755
Dobrim ljudem podarimo MUCKA, starega dva meseca, vajenega pasje družbe, g 5333-298 15757
POSESTI
PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli,POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. ŠKOFJA LOKA okolica na dobri lokaciji prodamo zaz. parcelo za gradnjo poslovno stanovanjske hiše cca 700-1000 m2, vsi priklj. ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10121
MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠELJ zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 1012?
PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123
Lancovo pri Radovljici, ravna parcela v izmeri 1057 m2, v urejenem naselju, sončna lega, gradbeno dovoljenje Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Na območju občin Radovljica, Bled, Bohinj kupujemo zazidljive parcele od 500m2 -1000 m2 Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00,  04 537 45 16
TRŽIČ - ROĆEVNICA: Prodamo zazidljivo parcelo 1100m2 in 2000m2, infrastruktura še ni urejena, možnost menjave za stanovanje ali drugo nepremičnino ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
BLED-ZG.GORJE: Zazidljiva parcela 420m2, ravna sončna, priključki na parceli ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
Lesce: prodamo sodobno hišo, k+p+m, parcela 610 m2, 42 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
CERKLJE: prodamo hišo, 12 x 9 m. parcela 400m2, 33,6 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- 3 KM IZVEN: prodamo zanimivo hišo na parceli 750 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kranj - smer Golnik in Preddvor: kupimo hišo do 35 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
GORENJSKA: kupim hišo, vsaj 900m2 zemljišča ali več. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kranj- do Radovljice: kupimo dvodružinsko hišo, do 55 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
RADOVLJICA: ugodno prodamo dvosobno stanovanje 50 m2, zastekljen balkon. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: prodamo trisobno stanovanje v manjšem bloku. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
LESCE: prodamo trisobno stanovanje veliko 81 m2 v I. nadstropju. Možen odkup nadstrešnice za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
Bohinjska Bistrica, 1/2 dvojčka, podklete-na, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla
Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 GARAŽNE BOKSE PRODAMO ALI ODDAMO
Radovljica, v večstanovanjski hiši prodamo ali oddamo v najem garažni boks Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več hiš različnih cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel.: 04/236-66-70, 040/204-661,041 /755-296 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
Prodamo: ŠENČUR - v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2, BEGUNJE -zemljišče vel. 6.700 m2, od tega 1.000 m2 stavbno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: DRULOVKA - vmesna vrstna hiša cca. 70 m2 v etaži, stara 10 let, v celoti izdelana, cena * 32,6 mio SIT; atrijska nedokončana hiša dvojček, 155 m2 v etaži, parcela 357 m2, cena = 36,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66,
ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mm i" energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647433
HIŠE PRODAMO GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (t. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, BAŠELJ prodamo visoko-pritlično, dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr. faza) na parceli 800 m2, tloris 12x9 m, 2 garaži cena 33,6 mio SIT.KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze). 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-
22 2 11527
HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222 12749
Kupim manjšo, starejšo, pritlično HIŠO na robu naselja do 10 km iz Kranja proti Naklem, Golniku ali Visokem, popolnoma ali delno obnovljeno, g 041/959-885 15102
Prodam novo, vrstno, komfortno HIŠO, na Drulovki pri Kranju, g 041 /620-393 15575
RADOVLJICA - VRBNJE: novo naselje; prodam novo, preurejeno in opremljeno HIŠO - dvojček, 240/500 m2. Cena po ogledu, g 041 /967-212 15532
PIA nepremičnine
podružnica Sk Loka, Kapucinski trg 13
tel.: 5060-300
P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19
Prodamo: Kranj-Škofja Loka - na odlični lokaciji ob glavni cesti prodamo poslovni objekt trgovina in neizgotovljena gostilna) skupaj 180 m2, zgoraj v mansardi je del stanovanje, del še neizgotovljeno, cena = 46,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: BLED - na mirni lokaciji stan.hišo dvojček, v eni etaži 100 m2, 3 etaže, parcela 386 m2, cena = 40,9 mio SIT, menjamo tudi za stanovanje ali manjšo hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66
Prodamo: CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena • 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: v bližini BLEDA 8 let staro hišo v alpskem stilu na parceli 1.200 m2, cena ugodna, primerno tudi za delavnico, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Primskovo - stan.hiša vel. 10 x 9 m, klet, pritličje, nad. in podstrešje, na parceli 780 m2, lahko tudi dvostanovanjska, cena - 35,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: TRŽIČ, okolica - izredna lepa vrstna končna hiša stara 15 let, manjša parcela, južna sončna lega, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom na zemljišču 2.100 m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: v bližini BLEDA 8 let staro hišo v alpskem stilu na parceli 1.200 m2, cena ugodna, primerno tudi za delavnico, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, ČIRČE, vis.priti, hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.priti, hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124
www.pia~nepremicrine.si/
Manjšo nezazidljivo PARCELO kupim v Lescah ali Radovljici, g 531-22-17 15649
DUPLJE hiša 30 let, parcela 900 m2, čudovita lokacija, prazna, cena 28 mio SIT, prodamo, g 23 15 600, 041/347-323 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 15579
Prodam PARCELO 575 m2 Voge Britof, skupaj z opeko, g 204-23-97 15682
ZAZIDLJIVO PARCELO na Krvavcu, Apno, izreden razgled, v izmeri 500 m2, prodam, g 040/33 88 49, 201-23-37 15685
Prodam prijetno enodružinsko HIŠO, potrebna manjše prenove, parcela 800 m2, v Sp. Gorjah pri Bledu. Cena 14 mio SIT. g 201-23-37,040/33-88-49 15686
SELCA v Selški dolini prodamo stanovanjsko hišo 160 m2 stanovanjske površine, 425 m velika parcela, lepa in sončna lega. PIA Škofja Loka, 50-60-300 i569o
PODLUBEU prodamo stanovanjsko HIŠO v celoti izdelano, stara 20 let, velikost parcele 600 m2. PIA Škofja Loka, 50-60-
300 15691
KRANJ enodružin. starejša hiša, delno adaptirana, 120 m2, pare. 411 m2, vseljivo takoj, cca 23,6 mio. MIKE&Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 is7is
LESCE prodamo HIŠO na parceli 700 m2, cena 27.560.000 (245000 DEM), g 031/231-544 15732
POZNANSTVA
Prijazen 38 letni fant, s srednjo izobrazbo, zaposlen, s hišo na lepem kraju, avtomobilom, želi po tej poti spoznati prijazno dekle. Šifra: JESEN 15450
RAZNO PRODAM
Prodamo suha bukova in brezova cepljena DRVA. Zupin, Tupaliče 21, 2555-830 15579
Prodam suha BUKOVA DRVA. g 51-41-
032 15581
Prodam HRASTOVE PLOHE in HRUŠKE moštarice. g 533-32-23 15587
Prodam suha MEŠANA DRVA, razžagana in pripeljem na dom, ugodno, g 041/435-
083 15592
Prodam MIZO NA NAMIZNI TENIS Tibhar, IGRE za Play station, rezervne dele za Yugo. g 2312-717 15594
Prodam Lackovo peč, MOPED Puch, HIŠKO za psa, cena po dogovoru, g 514-
1461_15595
Prodam GOLI jesena za drva. g 5147-705, zvečer 15599
Prodam HRASTOVA DRVA in 2m3 brezovih DRV. g 5182-366 iseoo
Prodam BREZOVA DRVA in LATE za kozolec, g 041/410-273 15613
CINKANI SMETNJAKI iz debeleljše pločevine in ULEŽAN HLEVSKI GNOJ. Možna dostava, g 23-26-426 i563e
Prodam 2 regala MIZO in dva ponija, ugodno, g 5743-899 15552
Prodam električni ŠTEDILNIK, vgradno korito, dva lestenca, pipa-stenska. g 531-45-
19 15657
Prodam 10 m lepih suhih mešanih DRV po 6000 SIT/m. g 2503-357 15666
Prodam pocinkane ŽLEBOVE, pralni stroj Candy, 101 BOJLER "Liko", okenska KRILA, g 2042-433 15673
Prodam starejšo SPALNICO z jogiji, brez omare, tudi posamično, OTROŠKI AV-TOSEDEŽ in TROKOLO. Cena simbolična, g 031/426-426 15697
Prodam dva metra suhih, razžaganih brezovih DRV g 51-22-639 15738
STAN. OPREMA
Prodam kuppersbusch, pomivalno kuhinjsko mizo, stoječo omaro, mizo in 4 stole, g 031/449-038 1846«
Ugodno prodam zelo malo rabljeno OMARO za dnevno sobo. g 5723-630, 041/715-042 15752
Ugodno prodam raztegljivo JEDILNO MIZO za 4-6 oseb. g 2041-676 15753
ŠPORT
JAHANJE na islandskih konjih tudi z za-pravljičkom. g 031/442-038 15712
V komisijsko prodajo sprejmemo zimsko-športno opremo, bunde, kombinezone. RUBIN Kokrica, 204-91-91 15719
Ugodno prodam nove ROLERJE Roces in ČELADO 20% ceneje, g 5721-452 15759
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU OKTOBRU 5 % POPUST!! 2
CIIAJ/MJT
Rigips
Armstrong
kmuf
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, rjdjlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3
ZAKLJUČNA DELA SLO-DOM, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, montaža oken, vrat, strešnih oken Velux, laminafov in pleskarska dela. Slavko Markotič.s.p., Šuška c. 28, Šk. Loka, g 513-40-83, 041/806-751 13292
TOK - Telefon Odvisnosti Kranj
04/23-26-928
Vsako sredo od 17.00-19.00
SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo lnox pločevine - odpravi kondenz in črne madeže. Barvne fasade, napušči. g 041/815-670, Ahej Anita,s.p., Šentiljska 15, Maribor 13933
Kompletne selitve in prevozi pohištva, opreme, klavirjev, kombi prevozi, prevozi v tujino, g 041/686-978, Čeh Željko sp., A.Bitenca 114, Ljubljana 14752
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 14812
Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 A, Kranj, 031 /442-779 ali 031 /830-416
Načrtovanje, zasaditve in vzdrževanje vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, g 231-27-22, Lazič Anjuta sp., Matajčeva 1, Kranj 15240
Sprejmem vsa zidarska in fasaderska dela, notranji ometi in fasade, g 041/246-567, 04/574-10-51, Andeličinoski Radovan s.p., Paradiž 7, Tržič 15349
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
UVBORATORJJ
PROSTORNINE
LOTRIČ, d.o.o., Selca Selca 120, 4227 Selca tel.: +386(0)4 510 11 30, fax: +386(0)4 510 11 31 http://www.lotric.si, e-mail: info@lotric.si
Smo uspešno, akreditirano in uveljavljeno podjetje na področju meril mase in prostornine. K sodelovanju vabimo
ing. ali dipl. ing. elektrotehnike ali strojništva za delo v laboratoriju
Pogoji:
- ing. ali dipl. ing. elektrotehnike ali strojništva
- znanje tujega jezika (angleščina)
- natančnost
- računalništvo - delo z bazami
Ponujamo Vam dinamično delovno okolje, možnost stimulativnega nagrajevanja. Zaposlitev za nedoločen čas.
Vašo pisno prijavo z življenjepisom pričakujemo v 8 dneh na naslov: LOTRIČ, d.o.o., Selca, Selca 120, 4227 Selca.
Popravila vseh vrst TV VIDEO APARATOV -TV GORENJE TUDI NA DOMU! rt 2331-199, Sinko,s.p., C. na Klanec 53, Kranj
Prenovite si kopalnico še pred zimo. Uredimo vam tudi dvorišče in postavimo kamin. JESENSKI POPUST! rt 041/648-920, 592-3750, GIT Tržič, Lom 5 15590
KOMBI PREVOZI TOVORA. GSM 041/631-776 AVTOPREVOZNIK BOJAN JANKOVIČ s.p., Begunjska 6, Kranj ,564,
Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi fasade, z materialom ali brez. rt 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o., Cegelnica 48 B, Naklo ,5748
STANOVANJA
STANOVANJA PRODAMO KRANJ CEN-TER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabinet, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 ,o,,8
sKRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 ,0120
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 ,2055
BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr., v istem kraju. Vse inf. na rt 040/549-030 ,3989
STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/ll, nizek blok, CK, kopalnica in WC ločena, 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 ,40,3
KRANJ prodamo garsonjeri v izmeri od 33,5 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19, 041/722-632 ,43,2
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II sončno, vogalno, 2 ss+k, 85,30 m2/PR, atrij+balkon, vsi priključki, KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINA 202 33 00,041/333-222 ,45,4
STANOVANJA ODDAMO KRANJ center 3 ss, opremljeno, 86 m2/VII, 73000 SIT/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222
,45,5
LESCE: prodamo 2ss, 59m2, urejeno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 3: prodamo 1ss, 42m2, takoj vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA: prodamo 2ss, 63m2, 11,7 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 3: prodamo 3ss, nizek blok, odprta lokacija. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
MLAKA PRI KRANJU
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE
telefon: 04/2365 360, 2365 361
MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, bo kmalu dokončan novvečstanovanjski objekt. Na razpolago je 5e nekaj stanovanj v pritličju, primernih za invalide, v izmeri od 57,00 m2, do 66,40 m2, v nadstropju 46 m2, ter v mansardi tri večja stanovanja v dveh etažah 83,70 m2,85,70 m2 in 103,80 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643- 493
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
CERKLJE prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 14,5 m2 + 2,5 m2 kleti, lepo adaptirana, takoj vseljiva, kuhinjska oprema v ceni, za 4.900.000 SIT. ,
ŽELEZNIKI kupimo dve garsonjeri, za znani stranki. Plačilo takoj! Cena do 4,5 mio SIT za enoto.
PREDDVOR prodamo enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, 1. nadstropje, takoj vseljivo, cena po dogovoru.
KRANJ - GOGALOVA prodamo takoj vseljivo, enosobno stanovanje, 42,50 m2, z vsemi priključki, za 10.509.000 SIT.
KRANJ - PLANINA prodamo novejše enosobno stanovanje, 37,10 m2, II. nadstropje, nizek blok, CK, toplovod, KATV, takoj vseljivo, cena 10.509.000 SIT.
KRANJ UL. I. AVGUSTA prodamo v celoti obnovljeno enosobno stanovanje, 43 m2, CK-na plin, tel., KATV, manjši balkon, I. nadstropje, vseLjivost in cena po dogovoru.
KRANJ - SAVSKA C prodamo dvosobno stanovanje, 61,60 m2, CK, TV, nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 13.221.000 SIT.
KRANJ - VALJAVČEVA prodamo lepo dvosobno stanovanje, 54 m2, v celoti obnovgeno, CK, TEL., visoko pritličje, sončna lega, cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje z atrijem, 60,10 m2, vsi priključki, lepo urejeno, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - J. PUCUA prodamo lepo, dvosobno stanovanje, 62,70 m2, III. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon, vseljivost in cena po dogovoru.
TRŽIČ nujno kupimo dvosobno stanovanje do 10 mio SIT.
KRANJ • J. PLATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,50 m2, v VI. nadstropju, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru, za 16.950.000 SIT.
JESENICE - TITOVA prodamo trisobno stanovanje, 62 m2 + 2x klet, I. nadstr., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, za 9.492.000,00 SIT.
KRANJ - PLANINA I prodamo trisobno stanovanje, 83,8 m2, z vsemi priključki in dvema balkonoma, III. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 17.151.000 SIT.
KRANJ - ŽUPANČIČEVA prodamo štirisobno stanovanje, 95 m2, v celoti adaptirano, z vsemi priključki, I. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 18.645.000 SIT.
KRANJ - PLANINA I prodamo mansardno, trisobno stanovanje z dvemi kabineti, 77,60 m2, CK-na plin, TEL., vseljivo po dogovoru, za 16.950.000 SIT.
HIŠE
KRANJ - ČIRČE na parceli 922 m2, prodamo lepo, novejšo, enodružinsko hišo, vsi priključki, dva balkona, zimski vrt, savna, velika dnevna soba, garaža, vseljiva najkasneje aprila 2001, cena 62.300.000 SIT.
V OKOLICI KRANJA, CERKEU, PRE0DV0RA, TUPAUČ,...
kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT.
KRANJ - STRAŽIŠČE na parceli 411 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo, cca. 120 m2 stanovanjske površine, adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih vhodov, takoj vseljiva, za 23.730.000 SIT.
KRANJ - VISOKO prodamo pritlično hišo, adaptirano pred 5 leti, na 725 m2 zemljišča, CK-je, vseljiva po dogovoru, za 23.730.000 SIT.
ZG. BITNJE - na parceli 1.040 m2, prodamo dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom (garaže), staro 25 let, ločena vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK - kombinirana, mirna lokanja, vseljiva po dogovoru, za 40.680.000 SIT.
KRANJ - OKOLICA prodamo dvostanovanjsko vilo z bazenom, na parceli cca. 1500 m2, z vsemi priključki, v celoti izdelana. Vseljivost in cena po dogovoru.
TRŽIČ-CENTER ugodno prodamo hišo v fazi adaptacije, cca. 150 m2 stanovanjske površine, brez zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru.
AMBROŽ POD KRVAVCEM prodamo zazidljivo parcelo za vikend, v izmeri 494 m2, za 6.780.000 SIT.
KRANJ- OKOLICA: prodamo 1ss, 37 m2, opremljeno, takoj vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ČIRČE: etaža hiše, vrt, garaža, prodamo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 1- prodamo 2ss, 59 m2, predelano v 2,5ss, cena 12,8 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 2: prodamo 2ss, 68m2, lepa lokacija. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA : v nizkem bloku prodamo 3ss, 77 m2, 2.nad., FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo enosobno stanovanje, pritlično. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2+2ss, 18 mio. FRAST d.o.o. 25 15 491    041/ 734 198
KRANJ: KUPIMO GARSONJERO IN ENOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734 198
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: KUPIMO ŠTIRISOBNO STANOVANJE.. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
RADOVLJICA: kupimo 1ss, zaželjena Cankarjeva. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
DRULOVKA: KUPIMO 1 SS in 2SS za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ODDAMO: PLANINA 1 in 3 - 1ss , 4ss, PRIMSKOVO- poslovne prostore, skladišče. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
NAJAMEMO: dvosobno stanovanje za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Lesce, novogradnja, trosobna in štirisobno stanovanje od 78 m2 - 97 m2, vseljiva aprila 2002, Bled, 31 m2, enosobno, obnovljeno, opremljeno, pritličje, vseljivo takoj, Bled, 53 m2, dvosobno, IV. nadstropju, vsi priključki, pogled na Triglav, Kamna Gorica, 76 m2, trosobno, mansardno, etažno centralno ogrevanje .Kropa, 74 m2, trosobno, obnovljeno, mansarda, etažno centralno ogrevanje , Kropa, 25 m2, garsonjera, pritličje Radovljica, vila blok, 74 m2, trosobno, visoko pritličje, ohranjeno, vsi priključki, Radovljica, 38 m2, enosobno IV. nadstropje, vseljivo takoj Begunje 75 m2, dvosobno, pritličje, vsi priključki, parkirno mesto .Jesenice, 57 m2, dvosobno, IV. nadstropju, vsi priključki, dvigalo, vseljivo takoj, Jesenice -Javornik, 66 m2, trosobno, III. nadstropju, vseljivo takoj Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 OO, 04 537 45 16
V Radovljici, Lescah, Bledu, Begunjah najamemo garsonjere, enosobna in dvosobna stanovanja za znane najemnike Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
KRANJ-Zlato polje: Prodamo manjše 2SS,48m2,1.nad.lastna CK. Zlato polje: 2SS, 48m2,ll.nad,brez CK, zelo lepo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-mestno jedro: V meščanski hiši prodamo renovirano zelo lepo 2SS, 48m2,
1. nad. CK- elektrika ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
ŠK.LOKA - Frankovo nas: Prodamo zelo lepo 1SS, 41 m2, III nad.nizek blok, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-Planina I: Prodamo zelo lepo popolnoma renovirano 4SS+kabinet, 100m2,VIII nad.dva balkona, vsi priključki, čudovit razgled ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
SP.GORJE: Prodamo zelo lepo stanovanje v manjšem bloku, 63m2, visoko pritličje, vsi priključki, zelo sončno, velik balkon. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-Nazorjeva: Prodamo 2SS, IV.nad, 54m2, vsi priključki. Cena po dogovoru ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KAMNIK: Dvosobno stanovanje s kabinetom, popolnoma obnovljeno, v več stanovanjski hiši, vsi priključki, lastna CK na plin, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. KAMNIK: Popolnoma renovirano zelo moderno 1SS, 38m2,visoko pritličje z vso opremo zelo lepo, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 1SS, l.nad, 33, 70m2, vsi priključki, takoj vseljivo. Planina III: 1SS IV.nad. 42m2, zelo lepo, vsi priključki takoj vseljivo. Planina II I 1 SS, pritličje, 38m2, vsi priključki prodamo ali menjamo lokacija Zlato polje. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661
KRANJ- PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS+kabinet 70m2 z atrijem 40m2, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661
Prodamo: KRANJ, Drulovka -1 G 33,5 m2 v 2.nad., mansarda, balkon, cena = 8,9 mio SIT, Planina I - 1 G 21 m2 v 11.nad. za 6,7 mio SIT, 1 G 29,9 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina 1-1 SS 38 m2 v
2. nad./zadnje, cena =11,2 mio sit , 1 SS 41,5 m2 v pritličju za 9,5 mio SIT, 2 SS 60 m2 v pritličju z atrijem, cena - 13,7 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena = 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina I - ugodno 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena -17,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Prodamo: KRANJ, Planina III - 1,5 SS 54 m2 v 5.nad., predelano v 2,5 SS, cena -12,9 mio SIT, 2 SS 62,8 m2 v 7.nad., cena = 14,5 mio SIT, 2,5 SS 76 m2 v 3.nad., cena ■ 16,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina I -1 SS 40 m2 v 2.nad., zadnje nadstropje, vsi priključki, cena ■ 11,2 mio SIT, 2 SS + K 52 m2 v
2. nad., cena = 13,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Šorlijeva - 3 SS 74 v 5.nad. za 17,7 mio SIT, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v l.nad., južna lega, nova CK na plin, cena ■ 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena = 11,5 mio SIT, 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena - 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad., cena s kuhinjo 14,4 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., krajna lega, cena -16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66
Oddamo: KRANJ -1 SS na Planini III z vso opremo, 1/2 H v Cerkljah, 3 SS na Zoisovi, 4 SS s celotno opremo na Drulovki in celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kupim GARSONJERO ali manjše enosobno STANOVANJE, v Kranju ali Škofji Loki -GOTOVINA! It 041/632-577 ,5439
JESENICE prodamo garsonjero, 30 m2, CK, ugodno 4000.000 SIT! JESENICE prodamo 3 ss, 78 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 ,55,3
KRANJ za znano stranko TAKOJ najamemo sobo, souporaba kuhinje in kopalnice. Vtem primeru NE zaračunamo provizije. PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19, 041/722-
632 ,55,5
MEDVODE - NOVOGRADNJA naprodaj stanovanja od 80-108 m2, vselitev aprila 2002. Inforamcije: www.vilapreska.lisjak.com, 041 /672-917
Zaradi prodaje hiše nujno rabim 1 sobno STANOVANJE ali GARSONJERO, neopremljeno v okolici Kranja. rt 595-87-39
Prodam 2 sobno STANOVANJE na Planini I. V 2025-831 po 12. uri ,56,,
ODDAM v najem STANOVANJE v Ljubnem in stanovanjsko HIŠO v Čirčah. rt 040/389-518, 232-40-88 ,58,4
V večstanovanjski HIŠI prodam I. nadstropje 150 m2, CK, SATV, telefon, svoj vhod, garaža in v pritličju 65 m2, še neizdelanega STANOVANJA, CK, svoj vhod, del dvorišča, vseljivo takoj. Cena zelo ugodna, tt 041 /500-809_15822
ODDAM 2 ss na Planini. » 041/751-220
ODDAM STANOVANJE cca 70 m2 s CK in balkonom v Medvodah, rt 01/36-14-735
V najem ODDAM 2 sobno, komplet opremljeno STANOVANJE, CK, odlična lokacija, takoj vseljivo. rt 041 /949-929
Na Planini prodam 1,5 ss. rt 041/378-
045 ,567,
GARSONJERO 29 m2, na Planini, prodam. Tt 041/279-887 ,5672
PLANINA I, GARSONJER (30 m2), 1 ss (34m2), 2.nad., 1 ss(34 m2), 1. nad., Planina II, GARSONJERA (30m2), 5. nad., ugodno prodamo, rt 23 15 600 PIANOVA NEPREMIČNINE ,5675
PLANINA 2 SS (60 m2), obnovljeno, ugodno prodamo. Planina III, 1,5 ss (54m2), ugodno prodamo, rt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE ,5676
NAZORJEVA 2 SS, pritličje, balkon, obnovljeno, vredno ogleda, prodamo, rt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE ,5677
FRANKOVO naselje, enosobno (41 m2),
3. nad./4, obnovljeno, cena 10 mio SIT, prodamo, rt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE ,5678
PLANINA II, 1 ss(33m2), 4. nad., delno opremljeno, priključki, najemnina 45000 SIT/mes, predplačilo 4 mesece, oddamo. rt 23 15 600, 041/347-323 PIANOVA NEPREMIČNINE ,5680
ŽELEZNIKI v novejšem bloku prodamo dvosobno STANOVANJE 50,60 m2, 3. nadstropje, z garažnim nadstreškom, vsi priključki. PIA Škofja Loka, 50-60-300 iseaa
ŠKOFJA LOKA Frank, nas.prodamo 2 ss 62 m2, 4. nadst. dva balkona, vsi priključki. PIA Škofja Loka, 50-60-300 ,5689
KRANJ Planina li, 49,60 m2, VI. nad., lepa obrobna lokacija. MIKE&CO d.o.o., 20-26-1723, 236-49-21 ,57,4
KRANJ Planina II, 66,5 m2, VIII. nad., vrhnje, takoj vseljivo, brez provizije, 14,5 mio. MIKE&Co., d.o.o., 20-26-172, 236-
49-21 157,5
KRANJ severni del, 50,50 m2, pritličje, adapgtirano, opremljeno, brez BK, cca 12,3 mio. MIKE&Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ,57,6
KRANJ Valjavčeva, 53,7 m2, visoko pritličje, lepo adaptirano, nizek blok, cca 14 mio. MIKE &Co.d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
Na Bistrici pri Tržiču oddam opremljeno GARSONJERO, rt 031/823-376 ,5720
VARSTVO
Ugodno prodam ALU PLATIŠČA 14" med luknjami 98 mm za Fiata. rt 607-436 ,56,5
Prodam EURO KLJUKO in PRTLJAŽNIK Thuleza FORD ESCORT. rt 041/51-58-59
Prodam 4 ZIMSKE GUME Goodrich dim. 175/70 R 13, prevožene 2000 km. rt 25-05-333 ,5744
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 4
Ohranjeno ter registrirano ŠKODO kupim od prvega lastnika, rt 040/241-861 ,5586
VOZILA
. ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, rt 20426-00,041/668-288 5
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), rt 5134-148, 041/632-577 6248
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 97, registriran do 5/02, prvi lastnik, kov. modra barva, 5 vrat, 75000 km, radio, servisiran, lepo ohranjen, garažiran, prodam, rt 041/644-991 ,4009
ALFA 145 1.6, LETNIK 2000, RDEČE BARVE, VSA OPREMA, CENA 2.350.000 SIT . AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ.TEL: 23 32 850
R 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN,BELE BARVE, PRODAMO, CENA 370.000. SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850
PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.650.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL; 23 32 850
FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850
FIAT BRAVO 1.6 16V, LETNIK 1996, MET-ALIK MODRE BARVE, ES, CZ, AIR BAG, SERVO, MEGLENKE, CENA 1.330.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850
vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri
AVTO ŠOLA itt$.'%mw
202 12 22
231 10 35
LADA NIVA 1600, LETNIK 1993, 4X4 POGON, REDUKTOR, ZAPORA DIFERENCIALA, BELE BARVE, LEPO OHRANJENA, CENA 410.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850
FORD MONDEO 1.6 SW, LETNIK 1997, REGISTRIRAN DO 06/2002, METALIK ZELENE BARVE, KLIMA, 6XAIR BAG, DCZ, ES, VOLAN NAST. PO VIŠINI, LEPO OHRANJEN, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBUAN-SKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850_
ALFA 146 1.6 TS, LETNIK 98, SREBRNE BARVE, KLIMA, CZ, ES, SERVO, CENA 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL 23-32-850
R-TRAFIC FURGON, LETNIK 93, 90.000 KM, REGISTRIRAN, CENA 750.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL;23 32 850
FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK, 2000, VSA OPREMA, MODRE BARVE, CENA 2.150.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL'; 2332 850
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio (01)561 31 30 marketing (01)561 30 60
Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče
Iščem dopoldansko delo: varstvo malčka na našem domu v Šenčurju, rt 041/549-
671 ,5620
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, rt 50-50-500 ,4490
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info#svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina; 71 m2, trisobno, 1. nadstropje, starejši blok, delno adaptirano, klasično ogrevanje, mirna lokacija. Cena; 11,9 mio SIT(105.000 DEM). PS00624MA-KR
KRANJ - Planina I; 59 m2, dvosobno, pregrajeno, 7. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena: 13 mio SIT (115.000 DEM). PS00644MA-KR
KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, adaptirano, delno opremljeno. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). PS00656JN-KR
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10. nadstropje, dva balkona, parket, vseljivo, zelo ugodno. Cena: 16,1 mio SIT (143.000 DEM). PS00433JN-KR
KRANJ - Planina II; 29 m2. garsonjera, 3. nadstropje, kuhinja povečana na račun balkona, delno opremljeno. Cena: 8,8 mio SIT (78.000 DEM). PS00626MA-KR
KRANJ - Planina II; 30 m2, garsonjera, 5. nadstropje, ločena kuhinja, balkon, pogled na hribe, ugodno. Cena: 8,5 mio SIT (75.000 DEM). PS00646MA-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 5. nadstropje, dobra lokacija, končni blok, pogled na jug, takoj vseljivo. Cena: 16,3 mio SIT (142.000 DEM). PS00630JN-KR
KRANJ - Planina II; 85 m2, 2,5-sobno, adaptirano, povsod novi laminati, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 19,2 mio SIT (170.000 DEM). PS00653MA-KR
KRANJ - Šorlijevo naselje; 74 m2, trisobno, 5. nadstropje, V lega, lepa, mirna lega, takoj vseljivo. Cena: 16,9 mio SIT (150.000 DEM). PS00532MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 62 m2, trisobno, adaptirano, CK-plin, 4. nadstropje, odlična lokacija. Cena: 16,4 mio SIT (145.000 DEM). PS00642JN- KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 1. nadstropje, velik balkon, sončna lega, CK - plin + elektrika. Cena: 15,8 mio SIT (140.000 DEM), PS00523MA-KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, 2. nadstropje, CK. Cena: 15,5 mio SIT (137.000 DEM). PS00540JN-KR
KRANJ - Britof; 100 m2, trisobno, odlična lokacija, 1. nadstropje s podstreho in kletjo, CK. Cena: 16,4 mio SIT (145.000 DEM). PS00650JN-KR
TRŽIČ - Ravne; 36 m2, enosobno, 1. nadstropje, nizek blok, SV lega, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 6,7 mio SIT (59.000 DEM). PS00515MA-KR
TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena: 16,4 mio SIT (145.000 DEM). PS00655MA-KR
TRŽIČ - Virje; 75 m2, dvosobno, popolnoma adaptirano, mansarda hiše s pripadajočo veliko teraso in 465 m2 atrija, CK, SATV, tel.. Cena: 15 mio SIT. PS00654MA-KR
POSESTI
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR
KRANJ - Milje; 340 m2, visokopritlična, lahko dvostanovanjska, dobra in mirna lokacija, parcela 513 m2, lahko je poslovno stanovanjska. Cena: 45,2 mio SIT (400.000 DEM). PH00614JN-KR
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu. 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,4 mio SIT (260.000 DEM). PH00657MA-KR
PODNART - okolica; 96 m2, stara hiša, potrebna obnove, parcela 550 m2, lahko vseljiva. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PH00623JN-KR
RADOVUICA; 89 + 140 m2, montažna hiša, praktično 4-sobno stanovanje v pritličju s kletjo in prizidkom za delavnico, 700 m2 parcele, dobra lokacija, vsi priključki. Cena: 22,6 mio SIT (200.000 DEM) PH00651MA-KR
KRANJ; prodamo več garaž. Cena: 1,8 mio SIT (16.000 DEM). PG00641MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR
ZBIUE; 818 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vasi, ob gozdu, voda na parceli, elektrika pri sosedu. Cena: 12,6 mio SIT (112.000 DEM). PZ00537JN-KR
KUPIMO
GORENJSKA; na mirni, po možnosti sončni togi kupimo novejšo ali starejšo enodružinsko hiso, potrebno adaptacije ali za nadomestno gradnjo, lahko tudi manjši vikend z možnostjo komfortne ureditve.
lorei^g. oktobra 2001 _ MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si_gorenjski glas » 21. stran
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA
Podarim 1.2.3. več KUŽKA/MUCKA-ov . starega
(obkroži)
- mesecev. Tel.:_
ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI *
VASA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid
PREDLOGI TEGA TEDNA 15. 10. 2001
vinu/
Popevke:
1. Jutro prebuja se - Moulin Rouge
2. Do kdaj - Darja Švajger
3. Trenutek pravi je - By the way
Naj - viže
1. Zvon želja - ans. Toneta Rusa
2. Urni prsti - ans. Unikat
3. Na križni gori - ans. Jevšek
Zmagovalni pesmi prejšnega tedna:
1. Srca ti več ne dam
- Karmen Stavec
2. Ne odhajaj lastovka
- ans. Slamnik
VAŠA PESEM 4. GLASUJEM ZA
Popevko:
Narodnozabavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Rodio Tficilav
®
Prvi 9I0/ G<wenj/ke^ Prvi glo/ek Gorenjske4
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
pogrebnik Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
KOMUNALA RADOVLJICA
telefon 531-5411, 531-00-11 °d ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure' naslednjega dne na tel.: 531-0011 ali 041 /655-987
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041/357-976
POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., ^SM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
aar etova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 oezurni: 050/ 620-699
Qft£?JAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V Pb..:NJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE HR" VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
FIATTIPO 2.0, LETNIK 93, LEPO OHRANJEN REG. DO KONCA LETA, CENA 500.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332 850
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLSI, LETNIK 95, VSA OPREMA, REG DO 6/02, CENA 1.100.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL; 2332 850
MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam. Tt 041 /644-991 14012
LAGUNA 1.8 KARAVAN, I. 97, 1. lastnica, ABS, servisna, kot nova, 1.770.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 14847
MONDEO 1.8 karavan, L. 94, met. zelen, reg. 7/02, ABS, servisna knj. ohranjen, 1.090.000 SIT. AVTO LESCE, 531-91-18
ftffl ^""l 3i,itov Premik 10, NAKLO ■fc—I TJ /(.,* 04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MOHROEF
DUCATO 2.8 D, I. 99, 8+1 sedež, reg. 6/02, 2.790.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 14862
OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI 14881
SUBARU LEGACY 2.0 karavan 4 WD, I. 94, nov model, met srebrn, reg. 4/02, reduktor, ohranjen, 1.490.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 15274
CMC 1.4 IS SEDAN, I. 98, 1. lastnica, servisna, klima, ABS, 2 x AB, ALU, reg. 4/02, 1.890.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 * 15276
MEGANE COUPE, I. 99, črn, klima, ABS, 2x AB, reg. 9/02, 2.150.000. AVTO LESCE
531-91-18 1527B
SEAT LEON star 3 mesece prevoženih 800 km, ABS, klima, prodam, tt 23-67-340, 23-23-663 15334
MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam. IT 041/685-789 15355
Prodam ŠKODO FAVORIT LX, rdeče barve, I. 93, prevoženih 50.000 km, cena po dogovoru. Tt 51-47-581 15602
91/92. Tt
15606
GOLF II CLD 12/89, bel, šibedah, radio Sonv. Tt 041/369-116 15733
SUZUKI CHRRY VAN SUPER, I. 96, prodam. Cena 280.000. Tt 041/622-952
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 97, reg. celo leto, 5 v, nekaj opreme. Tt 041/787-
050 15755
Prodam JUGO SCALA 55, I. 12/88, reg. do 26.12.01, prvi lastnik. Tt 594-51-15
ZAPOSLITVE
Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/604-413 ali 04/595 79 95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) nudimo redno zaposlitev. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 13477
BREZ TVEGANJA in stroškov ODLIČEN ZASLUŽEK. Ni akviziterstvo. Nudimo kredit. Tt 041/434-383, Vesna, 041/784-151 Tomaž, Podjetniško svetovanje, Planina 7, Kranj 14021
Redno zaposlitev nudimo sposobnim in komunikativnim ZASTOPNIKOM za terensko prodaji tehničnih artiklov. Tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.0.0., Žirovnica 87
14777
Iščem ZIDARSKO DELO. Delam kvalitetno in poceni. Tt 041 /589-597 14846
V oktobru sprejmemo CVETLIČARKO za lepo izdelovanje ikeban. Cvetličarna, Ani Kos.s.p., 235-80-90, 202-12-04 14915
Lokal v okolici Kranja zaposli več simpatičnih deklet za delo v šanku, zelo dobro plačilo. Tt 031/260-505, Aldera.d.o.o., Partizanska 34, Šenčur 14928
Redno zaposlimo več sodelavcev za zastopniško delo. OD nad 200.000 SIT in možnost napredovanja.
Telefon: 041390-256, Mladinska knjiga Založba, Slovenska 29, Ljubljana
Prodam R 5 CAMPUS, 041 /989-392
Prodam FORD FIESTO 1.1 Boston, I. 93/4, prvi lastnik, centralno zaklepanje, elek. pomik stekel. Tt 041 /561-980 15634
HONDA CMC 1.4,1. 96, 5 vrat, ohranjena, prvi lastnik, prodam. tr 51-41-188 15655
Prodam GOLF I, dobro ohranjen, registriran celo leto, vreden ogleda. Tt 2042-824
MAZDA 323 F, 1.8, 16 V, 1.90, reg. celo leto, črne barve, vsa oprema razen usnja, prodam. Tt 041/697-492 po 16. uri isees
Prodam T0Y0T0 C0R0LL0,1.95, 96000 km, 5 vrat, registriran do maja 02. Tt 2011-317, Beton, Rupa 36 B 15687
FRELANDER 1.8, L. 98, 30.000 km, 5 v, klima, ABS, 2 x AB, servisna, 3.890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 15698
P0L0 50, I. 97, 78000 km, 2xAB, 3 v, 1.180.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
Tehnoplast d.o.o., Blejska Dobrava 124 zaposli: 1. VODJO KAKOVOSTI (po WDA 6.1), 2. PROGRAMERJA-OPERATERJA na žici Fanuc, alfa 1,0, 3. KONSTRUKTERJA-PROGRAMERJA na PROE. Pisne ponudbe na naslov ali tr 041 /668-915 14981
Pogodbeno zaposlim DELAVCA v predelavi lesa. Tt 041/758-927, Jurčič Rudolf.s.p., Križna gora 8, Šk. Loka 15332
Iščem pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri varstvu otrok. Tt 041 /788-100 15333
KOMERCIALISTI POZOR! Iščemo 2 nova SODELAVCA za prodajo tujih jezikov. Tt 031/214-274, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 15350
Iščemo dve novi SODELAVKI za redno ali honorarno zaposlitev. Tt 031/2*14-274, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 15351
V okolici Kranja zaposlimo prijazno NATAKARICO. Kozjek Stanislava s.p., Zg. Besnica 83, Zg. Besnica Tt 041/773-107
ŠOFER - prodajalec za razvoz mesa s kombijem, dobi delo. Pogoj: urejen, do 30 let, nekadilec, že vozil kombi, osnovno poznavanje računalnika, bližina Lesc. Tt 53-18-332, Mesarija Mlinaric, d.o.o., Železniška 1, Lesce 15365
Za dinamično delo na terenu iščemo nekaj novih sodelavcev. Zelo dober zaslužekl MKZ, Slovenska 29, Ljubljana, 041/620-
560 15388
Sprejmem kakršnokoli ročno delo na domu, sestavljanje, pakiranje, pranje, likanje, prostor ni ovira. Tt 031 /34-41-41 15498
Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO, NATAKARJA ali NATAKARICO, tt 041/691-246, Gostilna pri Godcu, Sv. Duh 21, Škofja Loka 15516
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o.
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16-180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
a0 l-l IstetfTto    041 944 944
^SS>94£
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
Internet: www.radiotop.net
Iščem delo: pomoč pri čiščenju, negi starejše osebe, gospodinjstvu.. Tt 041/761-114
15578
Iščem honorarno delo v popoldanskem času, pomagam starejšim, akviziterstvo odpade. Tt 040/259-583 iseos
Upokojeno KUHARICO ali dobro GOSPODINJO iščemo za delo v koči. Nudimo stanovanje in hrano ter plačilo po dogovoru. W 041/672-919, Pančur Stanko.s.p., Rojska c. 26, Domžale 15621
Če ste komunikativni in profesionalni in imate končano šolo za prodajalce, vam nudimo redno zaposlitev. Pisne prijave s potrdili o izobraževanju pošljite na naslov: Tehnocar.d.o.o., Tavčarjeva 17, 4220 škofja Loka 15625
Iščem pisarniško delo (4-6 ur), aktivno znanje angleškega jezika. Tt 041 /689-636
15626
ŠIVILJA dobi delo za določen čas ali honorarno v dopoldanskem času. tr 041/671-990_15631
Jščem kakršnokoli delo, tudi na domu. tr 533-13-76,041/992-378 15653
DEKLE za delo v dnevnem baru, zaposlimo, tr 041/570-937, Brišnik Bojan.s.p., Klanec 38, Komenda 15593
Diplomirana ekonomistka računovodstva, študentka FOV sprejme delo (20 ur/teden). Nada Mirnik, 031/371-143 15594
Študentka išče honorarno delo, akviziterstvo odpade. Samo resne ponudbe, tr 041 /338-809, Tamara 15748
Nujno POTREBUJEM GOSPODINJO, mlajšo upokojenko, mirno, samsko iz okolice Kranja za nedoločen čas. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 15750
Iščem zaposlitev (čiščenje hiše) v dopoldanskem času. tr 040/843-363
ŠTUDENTKO za delo v strežbi iščem. Klemen Žlebir.s.p., Trg D. Jenka 3, Cerklje, 031/545-993 15762
Prodam ZAJKLO s 7 mladimi ali same 3 mesece stare, tr 25-11-949 15627
BIKCA čb starega 10 dni, prodam, tr 01/8323-387 15335
Prodam domače očiščene PURANE po 750 SIT. Tt 031 /245-415 15647
Prodam tretjič 9 mesecev brejo KRAVO si-mentalko. tT 5146-519 15662
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. tr 572-13-36_15696
Prodam BIKCA simentalca. Tt 533-11-44
BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam, tr 041/476-468 15713
PRAŠIČE različno težke ugodno prodam in pripeljem na dom. tr 041/724-144 15749
Prodam dva BIKCA in TELIČKO, stari te dni simentalca. Tt 259-11-91 15754
Prodam BIKCA simentalca, težkega 135 kg. tr 518-14-15 15750
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO in KRAVE, tr 041/650-975 13627
ŽIVALI
RJAVE JARKICE v začetku nesnosti, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, 518-55-
46 15390
Prodam SRNASTO KOZO, staro 3 mesece in domač MED. tr 513-83-50 15582
KOLOVRAT DOMAČIH
Ponudba:
• okvir |anje - butelava oglašal
• slikarska platna
• larifskl okvlr)l
prodaja cllk
BMa *iJto$*i\ lAJl hiJ3*
Vodopivčeva 3,4000 KRANJ
(Mohalev klanec)
tal.: (04)28-64-970
delovni čas: vsakdan: 9-12in 15-19ure sobota: 8-12 ure
Vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30
Pokrovitelj oddaje je MGD, PODJETJE ZA MARKETING, d.o.o.,
KRANJ, KALINŠKOVA 25, TEL. 04/280-56-00.
Njihovo podjetje je generalni zastopnik in uvoznik blagovne znamke SOLIDA za vse delovne obleke za območje celotne Slovenije. Oblačijo osebje v protokolarnih objektih, hotelih, šolah, zdraviliščih, zdravstvenih ustanovah, frizerje, učitelje in učence za delovno usposabljanje.
Najbolj iskana in tržena so oblačila za gostinstvo.
Obleke so modne in udobne. Blago je iz 100 % bombaža, termično
obdelanega, krčenja praktično ni.
Vse informacije dobite po telefonu, obiščete jih lahko na sedežu podjetja, na željo posameznih kolektivov ali obrtnikov pripravijo prezentacijo pri vas, pokažejo modele in vzamejo mero.
VSAK, KI CENI SVOJ POKLIC, JE OBLEČEN V OBLAČILA SOLIDA!
Nagradno vprašanje:
Kaj odlikuje današnjega pokrovitelja MGD, d.o.o.
KUPON
Odgovor:. Naslov:
Kranj?
Odgovore pošljite čimprej na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih"
TWING0 ELITE, 1.97, met moder, reg. 5/02, AB, servo, DCZ, ES, ALU, 990.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 15700
FELICIA GLX, I. 96, redeča, reg. 7/02, CZ, megl., 690.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 15701
XSARA 1.4 KARAVAN, I. 2000, klima, 2 x AB, 1. last, servisna, 1.890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 15702
MEGANE COUPE, I. 96, rumen, reg. 3/02, ohranjen, UGODNO. AVTO LESCE 531-91-18 15703
BERLINGO 1.8 MULTISPACE, I. 98/99, met moder, ABS, AB, DCZ, ES, 1. lastnik, servisna, ugodno. AVTO LESCE 531-91-18
SCENIC 1.61. 98, rdeč, 1. lastnica, servisna, 2 x AB,elek.oprema, 1.890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_15705
DAEWO0 LANOS 1.5, 1.98, 38000 km, met vijiličast, 1. last., servisna, elek.oprema, 1.140.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
SCENIC 1.6, L. 00, MET MODER, 33000 KM, REG. 5/02, KLIMA, ABS, 4x AB, 2.999.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
ZAHVALA
Po dolgi bolezni je v 73. letu umrl naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
FRANC BERTONCELJ
iz Britofa pri Kranju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč. Hvala njegovi zdravnici dr. Primožičevi in patronažni službi ZD Kranj za skrb in nego v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pogrebni službi Navček, pevcem in GD Britof za spremstvo. Vsem se zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala kolektivom Oljarica, Intek.tiv Kranj, poslovni sistem Mercator Ljubljana in NK Britof. Lepa hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi 26. septembra 2001
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK
od 11 °C do 20 °C
SREDA
od 10 °C do 21 °C
ČETRTEK
od 10 °C do 20 °C
Danes, v torek, bo sprva še bolj oblačno, možne so tudi rahle padavine. Popoldne se bo delno zjasnilo. Jutri, v sredo in četrtek bo povečini jasno, v četrtek bo ponekod po nižinah megla.
Slovenija v dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo v nogometu 2002
Gremo v Bukarešto!
Slovenija premagala Ferske otoke (3 : 0) in se uvrstila v dodatne kvalifikacije za SP 2002. - Tribune štadiona za ^Bežigradom so bile v soboto polne, še nikoli tako. - Srečko Katanec: "Štadion bomo dobili, če ga ne, je tudi OK,
saj na tem dobro igramo."
Ljubljana - Reka navijačev, ki je v soboto drla na bežigrajski štadion, je dala vedeti, da se bo zgodilo nekaj pomembnega. Na poti do prizorišča tekme med Slovenijo in Ferskimi otoki smo srečali skupinico kakih tridesetih zelenih navijačev, ki so se mirno in brez vzklikanja pomikali proti centralnemu štadionu. Omenjenih nekaj navijačev je spremljalo močno policijsko spremstvo: pred zeleno gručo sta z vključenimi lučkami peljala dva avtomobila, skupino je zaključilo nekaj policijskih vozil, poleg tega pa so bili zeleni navijači - sicer opogumljeni z alkoholom - obkroženi z zglednim številom dodobra opremljenih policajev.
tantov ukvarjali z usklajeno rekreacijo, ki je kot val krožila po bežigrajskih tribunah.
Katanca & Co. so gledalci toplo sprejeli in štadion je, kot je ugotovil uradni napovedovalec, zaradi bele papirnate podlage, ki je bila tokrat namesto bakel glavni navijaški pripomoček, kaj hitro dobil zimski pridih. Po obeh him-
tako novinec v slovenski vrsti, dosegel še tretji gol za domačo reprezentanco. Z zmago nad Ferskimi otoki se je slovenska reprezentanca tako uvrstila v dodatne kvalifikacije za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu, za uvrstitev na SP pa se bodo naši spopadli z močno romunsko reprezentanco. Tekmi z Romunijo
Srečko Katanec: "Včasih imaš pri izbiri srečo, včasih je nimaš.
Novinec v reprezentanci in strelec dveh golov na tekmi s Ferskimi otoki Nastja Čeh v boju s ferskim kapetanom Olijem Johannesenom in Christianom Jacobsnom.
Tribune štadiona za Bežigradom so se kar šibile, gledalcev je bilo tokrat največ doslej. Kot je po tekmi povedal Rok Šinkovc, ki je pri Nogometni zvezi Slovenije zadolžen za stike z javnostmi, je bil štadion tokrat zapolnjen do zadnjega kotička, tako da je bilo gledalcev nekaj manj kot devet ti-
soč. Izvedeli smo tudi, da naj bi bile vstopnice razprodane v pičlih nekaj urah.
In res je bilo na centralnem štadionu kaj videti. Vsaj prvi polčas, če smo pošteni, zadnjih 45 minut so se gledalci bolj kot s spremljanjem nogometnih veščin spod nog domačih in ferskih reprezen-
Nabito polne tribune so med drugim zahtevale tudi nov štadion, Srečko Katanec pa jim odgovarja, da tudi na starem štadionu igrajo dobro.
nah - fersko so nabito polne tribune kar mirno prenesle - se je začelo. Prvi gol je padel v 13. minuti, drugi v 31. Obakrat se je žoge zadnji dotaknil novinec v reprezentanci, še ne 24-letni Nastja Čeh. Potem je igra naših kar malo zamrla, tribune pa so se spet veselile v 82. minuti, ko je Jeseničan Senad Tiganj, prav
bosta 10. in 14. novembra, selektor slovenske reprezentance Srečko Katanec pa je že na novinarski konferenci, ki se je odvijala takoj po tekmi s Ferci, napovedal, da bodo imeli tako Romuni kot tudi Srečkovi fantje težave z nasprotnikom. O novincih, ki so tokrat izjemno uspešno zamenjali manjkajoče reprezen-
Motoristi so uživali na Bledu
"Za člane našega moto kluba je pomembno, da imamo vsi radi motorje in da se že štiri leta vozimo brez hujših nesreč," je ob srečanju motoristov minuli konec na Bledu povedal predsednik M K Gorenje Sašo Lorenčič.
Letošnja motoristična sezona se počasi zaključuje, saj mraz večino motorjev in motoristov za nekaj mesecev časa prisili k počitku. Toda minulo soboto, koje blejski MK Gorenje organiziral svoj prvi moto zbor, sledu o mrazu še daleč ni bilo. Več kot dvesto motoristov in motoristk iz vseh koncev Slovenije in nekaj tudi iz tujine, je v prekrasnem sončnem vremenu uživalo na jeklenih konjičkih. Uživali pa so tudi mnogi domačini, ki so si ogledali jeklene lepotce in se na parkirišču blejskih Vezenin poveselili skupaj z motoristi.
"Naš klub je bil ustanovljen leta 1997, prej pa se je imenoval M K Planine. Zaradi sporov se je zamenjalo vodstvo kluba in sedaj se imenujemo M K Gorenje. Letos smo se odločili, da prvič pripravimo moto zbor, takšen kot je pač v navadi po drugih krajih v Sloveniji in tujini. Lahko rečem, da nam je srečanje uspelo, saj je motorjev tu več kot dvesto, imamo prelepo vreme in uspela je tudi panoramska vožnja, ko smo udeležence zbora povabili na ogled   Bleda   in   okolice do
Radovljice. Ustavili smo se na kremnih rezinah v Slaščičarni Mišelinka, bili smo na požirku v Mlinem in vsem je bilo všeč," je povedal predsednik blejskega moto kluba Sašo Lorenčič.
V klubu je v zadnjih štirih letih okoli 25 članov, večina ima športne motorje ali enduro motorje, skupni cilj pa je predvsem druženje. "Poleg druženja in srečanj je naše največje veselje, da ob koncu sezone ugasnemo motorje in ugotovimo, da so celi
tako motorji kot mi sami. To nam dobro uspeva, saj v zadnjih štirih letih nismo imeli poškodb, le nekaj manjših padcev," pravi Sašo Lorenčič, ki ga sicer skrbi kaj bo z naslednjimi moto zbori, saj je organizacija s pridobivanji dovoljenj zahtevna. Prav tako je težava dobiti primeren prostor. Tokrat so ga dobili na parkirišču Vezenin in tako lastniki jeklenih lepotcev kot obiskovalci so se prav dobro počutili.
• V. Stanovnik
Strelec tretjega gola, Jeseničan Senad Tiganj, v boju s Fercem J. Hansnom.
Gazela in nova metla
Ni kaj, rezultati so bleščeči: Engrotuš, d.o.o., Celje sije, po zmagi v svoji savinjsko-savski regiji, v izboru Gospodarskega vestnika zaslužil tudi naziv SLOVENSKA GAZELA 2001. V štirih letih šestkratno povečanje prodaje, 648 novih delovnih mest, odprtih 32 velikih samopostrežnih trgovin (supermarketov) v minulem desetletju, nakup celjskega Metroja in kranjske Kokre, nakup (ter prodaja) PPC Gorenjski sejem, hčerinska družba na Hrvaškem....
Natanko en teden pred razglasitvijo Engrotuša za Slovensko gazelo 2001 je Tanja Tuš, vodja Engrotuševega marketinga, poslala kratko in jedrnato pismo poslovnim partnerjem: "S prihodom novega direktorja, gospoda Aleksandra Svetelška, smo podaljšali plačilni rok računov za dobavljeno blago in storitve na 45 dni. V prilogi Vam pošiljamo obvestilo gospoda-direktorja in Vas prosimo, da popravite plačilni rok na prihodnjih računih."
NOVOROJENČKI
Na Gorenjskem smo minuli teden dobili 37 novih prebivalcev, od tega v Kranju 28, na Jesenicah pa 9.
V Kranju je prvič zajokalo 16 dečkov in 12 deklic. Najtežji je bil korenjak moškega spola, ki je tehtal 4.520 gramov. Tudi najlažji je bil deček, kazalec na tehtnici se mu je ustavil pri 2.070 gramih.
Na Jesenicah je svoje majhne, a neverjetno močne glasilke prvič preizkusilo 9 novorojenčkov, mede njimi 8 dečkov in 1 deklica. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.740 gramov, najlažjemu pa je tehtnica po rojstvu pokazala 2.780 gramov.
tančne zvezdnike, je Katanec v svojem značilnem redkobesednem slogu menil: "Včasih imaš pri izbiri srečo, včasih je nimaš. Ve se, kakšne kakovosti ima Nastja, sicer pa v reprezentanco pokličem po 'filingu' - če zadaneš, zadaneš." Slovenski selektor se je še zahvalil navijačem in pohvalil športno navijanje bežigrajskih tribun, hkrati pa je ošvrknil tisti del navijanja, ki je ljubljansko županjo grobo krivil za zastarelost centralnega štadiona. "Štadion bomo dobili, če ga ne, je tudi OK, saj na tem dobro igramo," je z nasmehom dejal Srečko Katanec.
A kakšne večje evforije po tekmi s Ferci nekako ni bilo. Selektor gostujoče reprezentance Allan Simonsen je menil, da so bili domači nogometaši veliko bolj napadalni kot Ferci in da je zasluženo zmagala boljša ekipa-Kot da bi, kljub prestrašenim napovedim v slovenskih medijih-s Simonsnovimi besedami v mislih devet tisoč navijačev že prikorakalo na štadion ...
• Špela fh foto: Tina D-
Danes izšla Kranjčanka
Brezplačno za občan6 in očanke Mestne občine Kranj ^