Vabilo na naročbo ,,Učiteljskega Tovariša" sa 1. 1874. S pričujočim listom končava nTov." svoj XIII. tečaj, in vabi svoje prijatelje in znance za naročbo na XIV. letnik. Na Slovenskem skoraj vsi učitelji poznajo ta list in dobro vedo, kako je dosihmal pisal. Tudi prihodnje leto misli nTov.u svojo nternjevo<f pot nadaljevati.,— Od 1. 1861., ko je »Tov." jel izhajati, in slovenske učitelje buditi do danes, ko stojimo pri sklepu 1. 1873. — koliko sprememb vidimo v deržavnem in druščinskem življenji. — Te premembe so tudi mnogo vplivale na šolstvo, na razmere učiteljske, na vse njih mišljenje in nagnjenje. Od 1. 1869., ko smo dobili nove šolske postave, so se učitelji začeli gibati, premikati in preselovati se, ter se tudi še do sedaj niso upokojili. Šolsko vprašanje namreč globoko sega v druščinsko življenje. — V tak položaj smo tudi mipostavljeni. —¦ V takih okoliščinah, v tako nemirnih časih vredovati šolski list, je silo težavno. Ako se enim prikupimo, zajnerimo se drugim; ako se vsem hočemo prikupiti, pa nikomur ne vstrežemo. Kaj nam je tedaj storiti v takih okoliščinah? — Povejmo odločno, kaj hočemo, pa tudi kako hočemo! Hočemo tedaj v novem letu ostati to, kar smo bili dosihmal, »stara vera, pa stara petica, pa staro prepričanj ea. — Dvanajst let je bil nTov." edini šolski list na Kranjskem 5 budil ia vnemal ter združeval ,je učitelje. — A to nekaterim ni bilo všeč, razrušiti so hotli slogo učiteljsko, podreti z enim hi- pom, kar smo v 12. letih stavili. Tudi slovenskira bratom nismo vstregli, bili smo jim preveč klerikalni, ker smo zagovarjali versko in kerščansko odgojo; toda kakor do sedaj, tako tudi po sedaj svobode in prostomiselnosti ne boderao s tem iskali, da bi napadali vero in drugo, kar je našemu kerščansko-slovenskemu ljudstvu ljubo in drago. — Ker drugi zagovarjajo brezversko (konfessionslose) šolo, naj pa nUč. Tov." zagovarja versko šolo, ko piše za verno katoliško ljudstvo. — Ker pa vero zagovarja, ne more napadati stanu, kateri nosi versko idejo, t. j. svečeniškega stanu. In v tera vprašanju pa kakor šolski list ne bo segal v prepire, kateri nastajajo med duhovniki in učitelji zavoljo menj važnih reči. Sicer se pa ne bo vtikal v stvari, katere šolskega vprašanja ueposredu<j ne zadevajo, marveč bode povdarjal pedagogiko, katera pri kristjanih ne more opirati se na drugo, nego na kerščansko vero, iz katere tudi jemlje nagibe in pripomočke v nravno in bogoljubno življenje. Tako je bilo in tako bode naše načelo. — Oblaki sicer zakrivajo solnce, in nevedneži pravijo, da solnca ni več na nebu; a veter pride in razžene oblake, in solnce se sveti v vsej svojej milobi. — Vse drugo na svetu pa se spreminja; ljudje napredujejo v vednosti in učenosti; človeku je treba sedaj več znati in vedeti kakor nekdaj, tedaj se mora mladost sedaj tudi več učiti kakor nckdaj; didaktika in metodika napreduje, se ve da ne tako v velikanskih skokih kakor nekateri terde, a vendar le napreduje. Za napredek v tem zmislu se bo nUc. Tovariš" zmirom poganjal, hvalil, kar je hvalevrednega, starega pa ne zametaval samo zaradi tega, ker je bilo poprej navadno. nUčit. Tov." piše dalje slovenskim starišem, slovenskim šolam, in slovenskim učiteljem daje navode; tedaj bo pred vsim varoval domače svetinje, oziral se na potrebo domačih ljudskih šol, drugi naj pa skerbe za svoje šole. Dokler je bil nUč. Tov." edini šolski list, je pisal tudi, kako se podučuje slovenska mladost v nemškem jeziku, sedaj mu tega treba ni, ako hočejo, naj to pišejo drugi. Nam sedaj pred vsem velja domača beseda. Ozirali se borao na učiteljeve potrebe v ljudski, tedaj v narodni šoli. Slovenskim šolam pa več koristimo, ako jim prinašamo š o 1skega blaga v domačemjeziku tudi v pičli meri, kakor bi jim kazali bogatc tuje izdelke. Pripravne take spise bodemo poslovenili v potrebo in porabo domačim šolam; kdor boče kaj za narod storiti, mora pisati v tem jeziku, katerega narod govori. Ozirali se bomo na raožake iz lastnega roda, ki so se trudili na zapuščenem polji slovenske literature. BUčit. Tov." si šteje v zaslugo, da je v zadnjih treh tečajih kazal Slovencem, kaj jim jebil Metelko, nainreč dobrotuik učiteljem in učencem, in kaj je storil za slovensko slovstvo; v prihodnje pa hoče razlagati poleg drugega, kaj je bil narodu slovenskemu ranjki Peter Hitzinger, neutrudljiv pisatelj in iskren domoljub, ter se nadeja tako vstreči vsem, kateri čislajo pravo marljivo domoljubje. Oziraje se na poterjena pravila pedagogike bode povdarjal nTov." izobraženje na podlagi mafernega jezika, in zavračeval tiste, kateri ali res mislijo, ali samo tako pravijo, da se mora Slovenec poprej potujčiti, predno se začne omikovati. Že nam nekateri ponujajo tiste čase nazaj, ko je bila dobra samo tista šola, katera je ljubkovala in njegovala nemščino na škodo materinščini in kaj vreden samo tisti učitelj, ki se je vneraal za nemščino ali vsaj za takega se hlinil. •— Nam je srajca bližje nego suknja, in brane svoje, nečemo nobenemu krivice delati, naj je tudi drugi nam ne delajo. To so bila od nekdaj naša načela, in tem bolj so sedaj, ko se ljudje sim in tje begajo in drug zoper drugega hujskajo, da bi človek skoraj res poslednjič ne vedel, kaj bi, kaj bi ne! ;,Tov." ostane tedaj tudi v prihodnjem letu to, kar je bil v 12 letih, katoličan in Slovenec, kakoršni so menda tudi učitelji ia šole, za katere piše. Koraur dopada taka pisava, naj ga bere, naj ga podpira. Tudi v prihodnjem letu bo nTovariš" prinašal raznega berila; ima več glav, katere bodo mislile, več rok, katere bodo zanj pisale. Bolje pa ko ga bodo naročniki podpirali, bolj različni bodo njegovi sestavki. Frinašal bo tudi, kakor nekdaj, muzikalne, pa tudi risarske priloge, ako bode raogel shajati. Dosihmal pa posebao v naj novejših časih ,,Tov." svojerau vredniku ni drugega koristil, nego da mu je pridobil veliko ,,pridevkov". Pa to podpisanega ne plaši; še hoče poskusiti zanaprej, ker je gosp. založnik blage volje obljubil založništvo še prevzeti. Naj se pokaže, ali so slovenski učitelji in njih prijatelji toliko zmožni, vzderževati še letos tudi list, kateri je 13 let že roraal po Slovenskem, budil in vnemal slovenske učitelje ter jim prinašal raznoverstnega berila. Božja pomoč z nami! Veljal pa bo ,,Uciteljski Tovariš" za celo leto 3 gl.; za pol leta 1 gl. 50 kr, Naročnino sprejetna založaištvo (Milic-eva tiskarna na Starem tergu št. 33). V Ljubljani, 15. decembra 1873. Vredništoo in zatozntštvo. 24*