------    134    ------
Voša.
(Beseda za Wolfov  slovensko-nemški slovnik,   kterega  Slovenci že
tako željno pričakujemo.)
Kraj hrvatsko - štajarske meje poznamo besedo: v6ša, v pomenu „vedro", „sodček." Tudi Belostenec ima (str. 575): „vofa = vosa, carrata, Weinfass, man-ganum , mangania, holzernes Weinfass , cupa, Tonne, ebria, grosses Weinfass" itd.
Jeli je beseda ta naša?
V staroškandinavŠČini nahajamo besedo „ausa" v pomenu „Schopfeimer", in glagol „ausa", schopfen, besprengen, schutten, in sicer v „Haidharvigasaga" L 23—25. „arar at midhli edha auso thoftu ok thilju" in v „frithiofsaga" cap. 6. 6. „tha auso their upp skipit."
Kako je iz staroskandinavščine prišla do Hrvatov in Slovencev?
Jaz mislim, da je ta beseda obče blago indoev-ropščine, kakor na priliko druge staroškandinavske besede gata — Rathsel, slov. gatati; gerdhi, Zaun, Mauer, slov. grad; goin, kača, srb. guja; kraka, krahe, slov. krokar, kot, geringes Bauernhaus, slov. ko tj a — koča; lami, Bruch, slov. lom; likja, ver-gleichen, slov. priličiti, prilika; maur, ameise, slov. methat. mravlja; naut, Rind, slov. nutnjak, bik (Jarnik); ol, Bier slov. ol; romr, Stimme, Ge-rausch, rezijanski : romonit ±z govoriti; saurr, Schmutz, slov. s ura; s to d, Pferdeheerde, slov. s t a d o; valdi, Herrscher, slov. vlad; varr, vor, vorsichtig, slov. varen itd.                             Davorin Trstenjak.